TWM T nMl. (06 25. Ismurla 1925. Posamezna Številka sfane 3 Din. lElB LE Naročnina za državo SHS: M mesec......Din M m pol leta..... ■ 13* M celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno.......Din M Sobotna Izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din M f Inozemstvu.... m U Cene lnseraloma Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din i'50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm vISIne po Din 2*30fe veliki po Din 3 — In «•—, oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6'—. Pr! večjem naročilu pepa&L Uhaja vsak dan SzvtemSl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj Poštnina Elita v oMi S tedensko prilogo Ilustrirani Slovenec^ Uredništvo Je v Kopitarjevi nllcl 6/III. RokopM se ne vračajo; netrankirena pisma se ne spre-|ema|o. Uredništva telefon 50, upravniStva 328. Političen list za slovenski mmi Uprava Je v Kopitarjevi nllcl 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 ln 10.3W (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga In Dunaj 21.797. je to branje samo zanj in za gospoda policijskega ravnatelja, za druge pa ne. Ljudje pa, ki pravijo, da so državljani in ne več podaniki, bodo rekli: čemu pa imamo ustavo? Ali jo sploh še imamo? Ali je ni gospod veliki župan ukinil? Drugi pa bodo rekli: »čemu pa imamo še sodišča? Zakaj plačujemo ustanove, ki so po mnenju same vlade nepotrebne? Kaj mi pomaga, če sodišče spozna, da je meni moj sosed res dolžan 1000 kron in da mi jih mora plačati, če se policaj broni jih iztir-jati? Tako bodo rekli ljudje tudi 8. februarja in bodo sklenili: Država brez spoštovanja zakonov in brez avtoritete sodišč ni država, ampak anarhija. Ker pa mi hočemo d r ž n v o, nočemo pa anarhije, nočemo nasilja, nočemo vlade surove sile, ampak mir, red in zakon, zato bomo odklonili Žerjavovo demokratarijo in bomo volili SLS! Teror se razširja Mi na Srbijo. CELA VAS ARETIRANA. — OKRAJNI GLAVARJI PRETEPAJO LJUDI. MUČENJE PRISTAŠEV OPOZICIONALNIH STRANK, Belgrad, 24. jan. (Izvir.) V političnih krogih se je danes največ govorilo o snoč-nji vladni seji, o kateri smo že poročali, da je bila zelo burna. Tudi vsi današnji belgrajski listi poročajo o njej in nagla-šajo, da je pokazala, kako slabo je zvezana današnja koalicija, ker minister ne verjame ministru in drug proti drugemu delajo. Soglasno se ugotavlja, da so bili samostojni demokrati v svoji politiki poraženi in da je že danes zanje jasno, da bodo morali takoj po volitvah zapustiti vlado in se podati v skrajno opozicijo Eroti vsem skupinam, kajti tudi Pašič jih o moral zapustiti. »Pravda« poroča, da se v političnih krogih govori, da je posebno dr. Žerjav zelo nerazpoložen radi razmer v vladi in pa radi tega, ker njemu zauoane misije ni mogel izpeljati niti ob priliki avdience na Bledu, niti v Belgradu, in da je radi takega razpoloženja odpeljal v Slovenijo, da se okrepča na agitacijskem potovanju. Med tem, ko sc ta spor v vladi dogaja, pa prihajajo iz notranjosti poročila o vedno večjem in hujšem nasilju nad pristaši večinskih strank. Tako je A'iloš Mo-skovljevič, poslanec zemljoradniške stranke, poslal notranjemu ministru protest radi terorja, ki ga policijske oblasti izvršujejo v podrinjskem okrožju. Med drugim je Moskovljevič navedel, da je policija zaprla skoro vse prebivalstvo vasi Komarič! Predsednik nemškega kluba dr. Kraft je ravno tako pri notranjem ministru pismeno protestiral proti delovanju državnih oblasti v Vojvodini, čijih delovanje je vse drugo, samo ne delo za svobodne volitve. Navaja več slučajev prepovedi shodov in več slučajev nasilnega postopanja proti pristašem nemške stranke od strani policijske oblaki. Med ostalim jc navedel, da je okrajni glavar pretepel predsednika krajevne organizacije Josipa Miillerja, starca 64 let, samo zato, ker se je poslužil zakonite pravice ter imel v svoji hiši konferenco zaupnikov svoje 6tranke. Drug slučaj, ki ga je navedel dr. Kraft, je še bolj strahovit. V vasi Gubir je neki Mijatovič pretepel predsednika organizacije nemške stranke Terza, ki je težko ranjen in ima zdravniško izpričevalo, Oster protest je poslal notranjemu ministru tudi demokratski poslanec 2uja Rafajlovič, ki piše, da je veliki župan vranjske oblasti s celim uradniškim kadrom razvil veliko agitacijo za radikale. Policija se poslužuje sredstev, katerih se dc.&daj v Srbiji še ni poslužil noben režim. Zapirajo vse povprek. Med dragimi je veliki župan zaprl ponovno 2 kandidata z liste poslanca Rafajloviča in nekega drugega kandidata je imel v zaporu ava dni in dve noči brez hrane. Posebno izvršuje teror proti čuvarjem škrinjic in jih sili, da se odrečejo mestu. Poslanec Rafailovič končuje svoj protest s sledečimi besedami: »Obveščam Vas o tem, g. minister, vendar izjavljam, da tega ne delam s tem namenom, da bi se pritožil, ker od tega ne bi imel koristi niti jaz niti moji izmučeni prijatelji. Hočem Vas samo opozoriti, da tako nasilje, H ga Vaši organi izvršujejo, lahko nekega dne prepriča vse nezakonito preganjanje Ijndi, da jim je rešitev v samoobrambi. Vprašam Vas, kaj bo potem?« Irošila le 808 mlljcnov preko Tri poglavja. Prvo poglavje: Upravna oblast, ki jo zastopa v imenu centralne vlade v Sloveniji veliki župan dr. Baltič, jo preko svojih podrejenih policijskih organov ukazala ustaviti enega izmed najstarejših slovenskih listov »Domoljuba«. Po zakonu bi bila morala policijska oblast naznaniti zaplembo in ustavitev lista tekom 24 ur državnemu pravdnišlvu in sodišču. Veliki r"pan in njemu podrejena policija pa se za to določbo ustave nista brigala, ampak veliki župan je samolasmo in proti jasnim določbam ustave odredil, da je pritožba proti policijski ustavitvi mogoča samo na njega in ne na sodišče. Gospod veliki župan je torej s svojim odlokom ustavo, na katero je tudi on prisegel, enostavno suspendiral in je proglasil za ničevo. Zagovornik ustavljenega »Domoljuba« g. dr. Brejc je pa rekel: Ker gospod veliki župan in njegov milostni vrhovni gospodar in g. dr. Žerjav po določilih ustave še nimata pravice proglasiti ustave za neveljavno, se bom obrnil s pritožbo na sodišče, kakor je to predpisano v zakonu. Da se pa preveč ne zamerim gospodu velikemu županu, bom pa ustregel tudi njegovi visoki želji in se bom pritožil proti policijski ustavitvi ^Domoljuba« tudi na njega. Deželno sodišče, ki je neodvisen čuvar zakona, je pritožbi »Domoljubovega« branitelja ugodilo in spoznalo, da je policija postopala protizakonito in protiustavno. Istega mnenja je bilo tudi višie deželno sodišče v Ljubljani, ki je dalo deželnemu sodišču popolnoma prav. Drugačnega mnenja pa je bil gospod veliki župan. On je bil takega mnenja, kakor njegov veliki mojster in je rekel, da Je policija postopala pravilno in zakonito. Drugače tudi ni mogel skleniti gospod veliki župan, ker je bil vendar policijski odlok njegov lasten odlok ,izvršen od njemu podrejenega policijskega organa. Tako si 6tojita sedaj nasproti dve odločbi: Neodvisno sodišče pravi, da se je zgodila krivica in da je bil zakon kršen, gospod veliki župan kot zastopnik upravne oblasti pa pravi, da imata prav on in njemu podrejena policija. Drugo poglavje: Na podlagi zakonitega pravoreka neodvisnega sodišča je začel »Domoljub« zopet izhajati. Zakaj pa ne? Saj je vendar izreklo neodvisno sodišče v prvi in drugi inštanci, da sme! Tako smo torej zopet dali zavrteti kolesa na tiskarskih strojih. Ker pa je papir drag in gospod veliki župan precej muhast, smo spustili iz stroja samo par izvodov in potem smo ponižno in v božjo voljo vdani čakali, kakšne volje bo kaj gospod veliki župan. Bil je slabe volje. Črnilo na »Domoljubo-vem« papirju se še ni posušilo, ko je prišel v naše prostore policijski organ in nam vljudno povedal, da se gospod veliki župan silno zanimajo za »Domoljuba« in da bi ga radi vseh dvestokrat brali, tako lepo da piše »Domoljub«. Branitelj »Domoljuba« e to odločbo g. velikega župana seveda no bo zadovoljen in bo zopet vprašal pri sodišču, če »Domoljub« res tako lepo piše, da ga mora gospod veliki župan kar dvestokrat brati, ne da bi plačal naročnino. Neodvisno deželno sodišče v Ljubljani in tudi višje deželno sodišče v Ljubljani bo seveda zopet reklo, da piše »Domoljub« tako lepo, da ga lahko bero vsi ljudje in ne samo gospod veliki župan in njegov policijski ravnatelj, gospod veliki župan pa bo zopet rekel, da tako lepo, kakor piše »Domoljub«, sploh nihče ne piše in zato je tako lepo berilo prikladno samo zanj in za gospoda policijskega ravnatelja, za navadne ljudi pa ne. Kam bi pa prišli, če bi žo navadni ljudje hoteli jesti vsak dan kavijar? Tretje poglavje: Na podlagi novega pravoreka neodvisnega deželnega in neodvisnega višjega deželnega sodišča bo »Domoljub« bržkone še tretjič zlezel iz tiskarskega stroja. Ne ves, ne v 40 tisoč izvodih, ker je papir drag, ampak samo podplat bo pokazal. In takrat bo zopet reklo sodišče, da je branje »Domoljuba« za vse ljudi, gospod veliki župan pa bo rekel, da Belgrad.. 24. jan. (Izv-) ' Pravda« poroča: >Po avtentičnih podatkih, ki smo Jih dobili, je P. P. vlada porabila preko proračuna že 800 miljonov. Glavna kontrola je morala dati vizum za rezervo nad toliko vsoto. Vprašanje je samo, ali se vlada nadeja, da ji bo novi parlament taka del8 dovolil.« K tej vesti pristavlja »Pravda«:, da je danes popolnoma jasno, da vlada troši za agitacijo ne samo denar, ki je določen v Radikali in samostojni demokrati kakor pes In mačka. Belgrad, 24. jan. (Izv.) Danes je prejel glavni odbor radikalne stranke obširno pismo dr. Peleša proti Pribičevičevenru terorju na Hrvatskem. Dr. Peleš strahovito obtožuje Pribičeviča in navaja, da ima vsaka Prlbičevireva organizacija zapoved, da preganja samo radikale. Posebno se pritožuje, ker so ga napadli Pribičevičevl pristaši, ko je imel shod v Vrginmostu. Dr. proračunu, temveč tudi nove kredite preko proračuna. Finančni minister določa kredite na lastno pest brez konzultacije finančnega odbora. Danes je pri njem protestiral predsednik finančnega odbora in ga opozoril na zakonske posledice, ki moralo slediti. Finančni minister mu je odgovoril, da ne namerava sklicati finanč. odbora, ker je jasno, da mu ne bo takega kredita odobril. Raditega ne bo sej finančnega odbora pred volitvami. Peleš opozarja na volivns posledice, ki jih bo imelo tako delovanje in zahteva od glavnega odbora, da razčisti razmere s Pribiče-vičem in samostojnimi demokrati. Teror v Bosni in Hercegovini, Belgrad, 24. jan. (Izv.) Dr. Spaho je v Imenu muslimanov iz Bosne poslal kralju obširen protest proti terorju v Bosni in Hercegovini. V svojem prošestu našteva j več slučajev, med drugim to, da radikalni i poslanci in ministri agitirajo s tem, da so i muslimani v Bosni in Hercegovini »narodna manjšina«. VELIK SHOD LJUBE DAVIDOVIČA. Belgrad, 24. jan. (Izvir.) »Pravda* poroča iz Bitolja, da je tja prispel Ljuba Davidovič in da je bil povsod navdušeno sprejet. Posebno veličasten je bil sprejem pred hotelom Royal, kjer jc mnogoštevilna mladina pozdravila demokratskega voditelja. Zvečer je imel shod, na katerem fe bilo navzočih nad 1500 ljudi. VLADA NIMA ČASA ZA SEJE. Belgrad, 24. jan. (Izv.) Tekom današnjega dne so ministri zapustili Belgrad in odšli na agitacijsko potovanje. Raditega se ni vršila nobena seja in ne noben sestanek vlade. FALZIFICIRANA -RADIČEVA POGODBA« Z MADŽARSKO. Budimpešta, 24. januarja. (Izv.) Današnji listi objavljajo Radičevo pogodbo z Madžarsko v faksimilu, kakor jim ga je doposlala belgrajska (od vlade vzdrževana, op. ur.) časnikarska agentura »Avala«. BudimpeŠtanskl listi ugotavljajo, da pogodba nima nobenega podpisa iu opozarjajo na izjavo madžarskega zastopnika v Belgradu, ki je takoj spočetka zanikal pristnost pogodbe. SAMOMOR PRIRIČEVTČEVEGA PRIJATELJA. Belgrad, 24. jan. (Izv.) Danes se je v Indžiji ustrelil bivši načelnik Pribičeviče« vega kabineta Milan Nešič. Bil je eden glavnih voditeljev samostojnih demokratov. Kakor se je zvedelo, se je ustrelil radi velikih zlorab in raznih nečednih stvari. NEMCI NE IŠČEJO ZVEZE Z RADIKALI. Belgrad, 24. jan. (Izv.) Dr. Kraft je danes časnikarjem izjavil, da ni res, da išče nemška stranka zvez z radikali. Nemška stranka kaj takega ne rabi, pač pa je pri notranjem ministru ustno protestirala, proti terorju, kateremu so Nemci izpostavljeni v Vojvodini. LAŽ PRIBIČEVTČEVEGA ORGANA. Belgrad, 24. jan. (Izv.) »Reč« poroča, da jo dr Voja Marinkovič podal ostavko na članstvo v glavnem odboru demokratske (Davidovičeve) stranke. Ta vest je absolutno neresnična in izmišljena od Pribičeviča radi volivne agitacije. ŽELEZNIŠKE KONFERENCE. Belgrad, 24. jan. (Izv.) 27. t. m. se vrši na Dunaju konferenca o dolgovih Južne železnice. Na tej konferenci bo naš zastopnik dr. Vončina. 26. t. m. s 3 prične v Dubrovniku konferenca srednje-evropskih držav, na kateri bodo razpravl jali o enotnem voznem redu za tovorne vlake. Zastopane bodo Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska, Avstrija, Italija, Bolgarija ln Mažarska. Stalila. AFERA SEN. MELODIA. Rim, 24. januarja. Skupina senatorjev je v senatu podala predlog, da se skliče tajna seja, na kateri naj se pretrese slučaj senatorja Melodia. O stvari sami je dal sen. Melodia v pogovoru s poročevalcem »Tribune« sledeče pojasnilo: »Dne 5. januarja t. 1. je izdala preiskovalna komisija vrhovnega sodnega dvora nalog, da sc odpro Finzijevi predali v Banca coo-perativa popolare v Novari. Odlok je bil še tisti dan odposlan. Zvečer istega dne se je sen, Melodia o celi stvari pogovarja! v svojem zasebnem stanovanju z nekim vseučiliškim profesorjem in odvetnikom. Pogovor je čul malopriden sin, katerega je oil že pred časom zapodil iz hiče, ki pa je skrivoma prihajal k materi po denar. Ta sin je potem izdal, da je odrejena preiskava Finzijcvih predalov v Farca coop. popolare v Novari. POLICIJSKA AKCIJA. Rim, 24. januarja. Vladne policijske i odredbe se nadaljujejo. Vsak dan jc ra-, plenjenih dosti časopisov; hišne preiskave | so še povsodi na dnevnem redu. Uradniki, invalidi in upokojenci ne dobijo nič. PP-REZIM JE ŽE VES DENAR PORABIL. Belgrad, 24. jan. (Izv.) Finančni minister je povabil k sebi časnikarje in jim dal izjave, ki naj služijo kot agitacijsko sredstvo za volitve. Razlagal je svoje uspehe« v Parizu in valutno vprašanje. Ko so ga vprašali, zakaj ne izplača dolžnih razlik uradnikom, zakaj no izpolni obljub inva- lidom, zakaj ne izplača vpokojenecm pokojnin, ali je ros, da je vlada porabila že skoro cclo milijardo preko proračuna, da jo v drugo namene določen kredit porabila za agitacijo, je finančni minister časnikarje odslovil in jim ni hotel dati nobenega odgovora na tako konkretna vprašanja. MATTEOTTIJEV PROCES SE BO i VRŠIL IZVEN RIMA? » Rim, 24. januarja. Listi poročajo, da »e zaključi preiskava v Matteottijevem procesu tekom osmih dni. »Sereno« piše, da se razprava ne bo vršila v Rimu, marveč ▼ Macerati. Neki drugi list ve poročati, da pride stvar pred porotno sodišče v Aquili. _ Obtožnica se glasi — kakor poroča »Sereno« — na premišljen umor. UREDITEV SINDIKALNEGA VPRA- j SANJA. Rim, 24. januarja. »Popolo dltalia« poroča, da bo ministrski svet na svoji današnji seji imenoval ministerialno komisijo 15 članov, kateri bo poveril nalogo, da prouči celokupni sindikalni problem: razmerje med državo in sindikalizmom, obveznost delovnih pogodb itd. O uspehih svojega študija mora potem poročati vladi. S sindikalnim vprašanjem se je pečal tudi veliki fašistovski svet in sprejel sklep, ▼ katerem naglasa važnost sindi-kalizma v celokupnem narodnem življenju in zahteva, da se žive delovne gospodarske sile organično včlenijo v državno iivljenje. SVOBODA TISKA. Rim, 24. januarja. (Izv.) Republikanski list »Nuovo Paese« je prenehal izhajati, dokler ne bo vzpostavljena svoboda tiska. POLITIČNA SVOBODA. Rim, 24. januarja. (Izv.) »Mondo« poroča, da so v Forni razpustili 13 gospodarskih in 12 političnih društev. ČASTNIŠKA ZAROTA V CHILE. Santjago, 24. januarja. (Izv.) V Chile je izbruhnila častniška zarota. Uporni Častniki so udrli v palačo predsednika republike in ga ujeli. Uprli so se zato, ker sedanja vlada ni dopustila častnikom vmešavati se v politiko. PROTI DRAGINJI NA FRANCOSKEM. Pariz, 24. januarja. (Izv.) Minister za poljedelstvo je odredil popis vseh zalog žita in moke. Na podlagi tega statističnega materijala bo vlada izdala nove protidra-ginjske odredbe. Taka bo ljudska volja 8. februarja. NEPRIJETNA ZGODOVINA. Pariz, 24. januarja. (Izv.) Francoska vlada je sklenila izdajati zgodovino svetovne vojne na podlagi uradnih poročil. Dolgo se o tem delu ni nič slišalo. Sedaj pa javlja »Oeuvre«, da je prvi zvezek tega dela že izšel, da pa je dal general Castel-nau delo ustaviti, prvi zvezek pa so dali narodni knjižnici v samo enem izvodu, ne da bi ga vpisali v seznam knjig, ostale izvode pa so uničili. VIHARJI NA ATLANTSKEM MORJU. Cherbcurg, 24. januarja. (Izv.) V Atlantskem oceanu divjajo zopet hudi viharji. Parobrod »Mauretania« ni mogel pristati v Plymouthu. GRIPA V YO"KU. New York, 24. januarja. (Izv.) Na gripi Je tekom zadnjih 14 dni obolelo v New Vorku nad 700 oseb. GENERAL KUROPATKIN UMRL. Moskva, 24. jan. (Izv.) Znani general Kuropalkiu je danes umrl. KRASIN V MOSKVI. Pariz. 24. jan. (Izv.) Krasin jo odpotoval v Moskvo, da se udeleži sovjetskih konferenc. KOLKOVANJE ŽIGOSANIH KRON. (Razglas t Uradnem listo »t 160 ix leta 1919.) Največji del težav, ki v njih tiče v enaki meri naš kmet, meščan in delavec, izvira iz tega, ker ni še urejeno vprašanje našega denarja. Vsak razsodni človek je videl, da treba nekaj ukreniti, da ne bo rrela čez naše meje ponarejena žigosana krona in da ae bo tako velikanskega števila kronskega papirja v prometu. Mnogi so nasvetovali, naj se žigosana krona že zdaj izmenja za dinar, in sicer so se imenovala različna razmerja, n. pr. da bi se izmenjalo 3 ali 5 žigosanih kron za en dinar. Osrednja vlada pa se ni mogla odločiti za take predloge: videla je namreč, da bi v novoosvobojenih krajih narod občutil tak ukrep kot gospodarski udarec. Zakaj nihče ne more jamčiti, da bi se za en dinar po izmenjavi dobivalo istotoliko blaga, kolikor se ga sedaj dobiva ta tri ali pet kron. (Podčrtali mi!) Zlasti so Slovenci želeli, naj se s končno zamenjavo še počaka; (podčrtal dr. Žerjav). Poudarjali so seveda, da mora končna ureditev valutnega vprašanja kmalu priti, a zaenkrat se razmerje še ne da ustanoviti tako, da bi zadovoljilo široke sloje ljudstva in zagotovilo, da draginja še bolj ne naraste. Osrednja vlada se je zaradi tega odločala, da zaenkrat odredi samo kolkovanje žigosanih kron, ki naj zapreči, da bi tuje krone s potvorjenim žigom vrele k nam. Kmalu za kclkovanjem ima priti še popolna izmena naše krone za nove bankovce enake vrednosti, da bo ponarejanje povsem nemogoče. Pozneje šele ima priti končna izmena za bodoči naš narodni denar. Vsi se moramo potruditi, da se kol-kovanje izvrši čim hitreje in gladkeje ter potem gledati, da dobi naša krona več noLranje moči. Preveč je je, da bi se mogla brž popraviti proti inozemskemu denarju. Da se malo zmanjša množina kron, je vlada odredila, da se ob izmenjavi obdrži 20 odstotkov Za teh 20 odstolkov se do dob;'a pobotnica (priznanica), ki zagotavlja, c'a se bo ob končni izmenjavi krone v naš bodoči np.rodni novec (dinar) ta znanica štela čisto ravno tako kakor kol-kovana krona. Ne vzame se torej nikomur nič, in če se priznanica ne bo obrestovala, je napram temu treba le pomisliti, da bodo priznanice dobili največ tisti, ki daies tišče bankovce doma, nikar da bi jih bili naložili v zavede (v moje zavode! je mislil g. sedanji kraljevi komisar, op. ur.). Zdaj ko se bodo bankovci kolkovali, so ti kralkovidneži trumoma začeli denar nositi v banke in ko so se te začele braniti in sprejemati nove vloge do kolkovanja le proti temu, da smejo ob d.igu vrniti 20^ v priznanicah, zdaj kriče in tožijo, da izgube obresti, če dobe priznanice. Smešno, če kdo to sli i od tistih, ki so vse leto suhi papir tiščali brez obresti doma! Pripominjam pa, c'a noben upnik nc sme, če mu hoče dolžnik vrniti zapadli I dolg do dne, ko se začne kolkovanje, in še tri dni potem, odkloniti, da ne bi sprejel vsega denarja. Tudi trgovec, ki ima kot obrtnik dolžnost, da je občinstvu z blagom i na razpolago, ne sme blaga zdaj krčiti ali i r-lo dražiti. Zato poživljam vsa cblsstva, , ii-sti pa okrajna glavarstva, ma^strate in policijo, naj trgovca, H bi zdaj M?go s!:ri-val ali dražil, nemudoma primejo po i? 10 i naredbe ministrstva za prehrano in obnovo dežel z dne 7, marca 1919, ter ga brez usmiljenja kaznujejo strogo in sicer z zapor o m in globo. Po vsej človeški pameti bi moralo kolkovanje in zmanjšanje števila kron za 20 odstotkov prinesti znižanje cen. Zato bom vsako naraščanje cen v teh dneh smatral za navijanje, Sor'be, naj zadenejo Petra eli Pavle, bom potrdil tem rajši, čim teže bodo zadele navijače in verižnike. (*Čc niso moji pristaši; v tem primeru bom premestil uradnika, ki si bo upal kaznovati,« je pozabil pristaviti. Op. pisca.) Občinstvo prosim, naj se ne da zavajati po praznih govoricah. So ljudje med nami, ki sikajo strup na državo, pa naj se ukrene tako aH pa drugače. So tudi tald, ki .. c.u. i.s j. i ^uL-avijuju ua uiaib ut uc, v-co, ua pil- drže 20 odstotkov proti nriznnnici! Ti nehvaležneži pa nič ne mislijo. Pozabljajo, da je ves papirnati kronski denar, ki ga imamo v roki, pravzaprav vojno posojilo Avstrije in Ogrske, s katerim se je ulivalo in kovalo orožje zoper Srbijo. Pozabljajo, da za to krono ne stoji noben dolžnik in plačnik, če se je ne usmili naša država, ki s tem novoosvobojenim krajem da sedem do osem miljard. In to plnčilno obvezo kot dar novoosvobojenim delom kraljevine se pripravlja prevzeti vsa država in z njo tudi njen del Srbije, ki so ji s tem denarjem morili sinove! Krakovidna nestrpnost naših ljudi je nerazumljiva in je že prava bolezen, ki se je razpasla. Ko pride kolkovanje, vabim občinstvo, naj oblastvom olajša posel. Ko bo izvršen, bomo vsak zase z vztrajnim delom, država pa s pametno gospodarsko politiko kmalu utrdili notranjo moč naši kroni. Potem se bo tudi končna izmenjava dala izvesti na splošno zadovoljnost. V Ljubljani, dne 9. novembra 1919. Dr. Gregor Žerjav. Ob tem razglasu bi radi ugotovili prav na kratko: 1. G. sedanjega kraljevega komisarja in samczvanca je zgodovina postavila na laž. Pokojni Protič je kot pošten Srb priznal, da je vlada 20 odstotkov pri žigosanju ljudstvu uropala in bratje Srbi, toda oni bratci Žerjavovcga kova, so res pridržali 20 odstotkov proti priznanici. V tisti vladi takrat je sedel g, dr. Kramer, 2. Osrednja vlada, v kateri pa ni bila SLS, se je odločila za izmenjavo in čudno, da ravno na sredi med mejo, ki jo je bil nastavil Žerjav! Dasi je ta vlada »videla, da bi v novoosvobojenih krajih narod občutil tak ukrep k^t gospodarski udar&c«, je vendar izmenjala »provizorno«, da porabimo dr. Kramerjev izraz, 4 krone za 1 Din. Kakšen je ta provizorij, občutimo danes vsi in ne radikalna in ne PPŽ-vlada ni nikdar poizkušala spremeniti ta »provizorij«, neglede na to, da gospodarske transakcije ne poznajo provizorija, g. dr. Kramer! Kar se p r o v i z o r i č n o izvrši, je definitivno izvršeno! 3. Sijajna je argumentacija, da je dala država v dar do osem milijard kron pre-čanskim krajem. Ostudno je naravnost to argumentiranje. Ali je erar prevzel te krone na svoj račun ali država? Erar ne, kajti eraju morajo dolžniki vračati, ampak država, država pa ni neko nevidno bitje, temveč ljudstvo in krone, ki so jih imeli prečanski kraji, so bile izraz narodnega imclja in če bi bilo ljudstvo (država) pripoznalo te krone za svoje plačilno sredstvo, ni nikomur dalo daru, temveč pripoznalo, da je ta papir državna (ljudska, narodna) zadolžnica. Z zamenjanjem 1 dinarja za 4 krone pr. se jc izreklo načelo, da je privarčevani in izposojeni denar štirikrat manj vrerlen ne^o v Srbiji, Kajti draginja je takoj dvignila cene na dinar in kar si prej dobil za krono, si štel potem dinar, t. j. štiri krone. 4. Kdor se še spominja, kako so ravno srbski trgovci izrabljali ta prehod s krone na dinar, kako si v Belgradu istočasno plačal za blago toliko dinarjev kakor v Ljubljani kron in so se naši trgovci zaradi dr. Žerjavove grožnje prekasno zavedli, kako jih izrabljajo, potem je vsakemu jasno, kdo je komu dal dar in da je ta dar znesel pri žigosanju nad 1 milijardo kron, pri menjavi pa okroglo 4 milijarde, znaša ta dar prečanskih krajev »bratcem« Žerjavovega kova okroglo pet milijard | kron. Srbski narod pa nima od tega ni-i česar, on trpi prav tako draginjo kakor jo ! mi. Dobiček od špekulacije imajo le ban-' ke, ki so bile interesirane, da se finančna moč prečanov poslabša, da bodo prečani ! tembolj odvisni od njih. Česar ta ooeracija ni zmogla, je zmogel davčni vijak in prečani plačujemo osvobodnino dvakrat. 5. Ker smo že pri tej stvari, si ne moremo kaj, da ne bi pri tem opozorili ljubljanskih uradnikov in trgovcev na ono ; odijozno protldraginjsko akcijo, pri kateri so neizkušeni in neizvežbani uradniki preiskovali pravilnost, cen po Ljubljani Preiskava ni imela drugega uspeha, kakor da so uradniki premetavali blago, trgovci pa so imeli sitnosti z izgubo časa, pojas-| njevanjem in pota. Uradniki so si nakopali i jezo trgovcev. In zdaj kandidira dr. Žerjav v Ljubljani tajnika trgovske zbornice, mi-j sleč, da so pozabili na to sramotno preiskavo trgovci in uradniki. Kdor ima kaj časti v sebi, ta ve, kai bo storil 8. febm. arja, naj bo trgovec ali uradnik, sicer bo lahko Žerjav dejal, da v I Jubljani nemoteno lahko meče cekine v zrak, če tudi pada Ljubljančanom na glavo ... VaJtoUit *W»lBl stroj i« edino 1« SSBg 9a t«ii<9, HTa mn'0. rodbino, obrt ia industrijo lio.ipa b!!n Prfiernov.f* «|iom«nika. Pouk t v4'!£«uju broEplftC.il. Večletna gorancijo. EtIaralM poprailli Dr. Ljudevit Pivko: Carzani. Dr. Ljudevit Pivko pripoveduje v svojih knjigah o svoji akciji v GaraanUSMDa nam ne bo mogoče očitati kdaj pooneje? da nismo zavzeli proti tem knjlgain svojega stališča, se nam zdi potrebno ifidi to Piv-kovo pripovedovanje položiti na rahlo kritično luč. Kaj je dr. Pivko storil? V sporazumu z laškimi oficirji je odprl v Caržanu avstrijsko fronto in bil silno razočaran, videč, da Italijani tega izrabili niso niti niso Pivku priznali bogvekakšnih zaslug niti veljave v Italiji. Z drugo besedo rečeno: Pivko pripoveduje, kako je Lahom nasedel in se s tem še hvali. Pivko se je bil s svojo >svet pretresujočo« idejo, če bi bili Lahi itd., če itd. s tem svojim >če« osmešil, ker ravno Lahi tega niso storili in so pokazali, kako vojak misli o taki akciji. Mi niti ne trdimo, da tisti, s katerimi je občeval, .niso ravno tako mislili, kakor je dr. Pivko sam, n. pr. Finzi, toda iz vsega Pivkovega pripovedovanja odseva nebotična naivnost in popolno nepoznan je duše italijanskega častnika. Za smeh je, ko navaja, da je Finzi zmerjal vojake, ki so stražili prav tam, kjer je Pivko šel čez črto ali da je špijon izdal >Pavlinovo« ime avstrijski komandi. Pivko bi bil moral vedeti, da mu nihče ni zaupal, da je italijanski komandi bilo samo na tem, da vznemirja avstrijsko fronto, ki se je pripravljala na ofenzivo in da je bolj verjetno, d i je laška komanda sama izlcu-šala vzbuditi v avstrijski vojski občutek ne-sigurnosli, kar bi ji mnogo več koristilo kakor par sto metrov avstrijskih strelnih jarkov. ISa la način se je italijanska vojaška duša, ki ji je pojm izd- jstvo lastne fronte bil neznan, zavarovala proti even-tuelni prevari in proti kakršnikoli obvezi napran dr. Pivku. Da, zaradi obveze gre! Pivko bi bil rad nekaj obveznega sklepal za svoj narod in politiki so to njegovo željo odklonili, češ, vojak ostani pri svoji menaži in pusti politiko pri miru. Oceniti nam je dalje Pivkovo dejanje s stališča slovenstva in jugoelovanstva. Tu se njegova brezmejna naivnost še bolj razodeva. Pivko je hotel, da reši slovenstvo in jugoslovanstvo, z zmago italijanskega orožja na slovenskih tleh. Recimo, da bi se bila njegova želja izpolnila: Kdor ve, da I.ah ne bi bil pustil zeml je, v kateri bi bil pokopan samo eden v boju padli laški vojak, ta tudi ve, da Slovenija bi ne bila nikoli v Jugoslaviji, marveč na Zidanem mo-slu bi se danes pozdravljala fašist in Hak-kenkreuzler. Vsega tega Pivko ni premislil. Trdimo, da je za slovenstvo mnogo več storil sleherni naš vojak na goriški fronti, ki je odbijal laške nr-pado na slovensko grudo in zato je Matičioova knjiga o teh bojih mnoeo toDleiša in Drisrčneiša n«co v bujno romance zavito pripovedovanje Pivkovo. Matičič je znal podati tragiko slovenske duše, ki je branila svojo zemljo v neki in-otinktivnosti bi v nekem spoznanju, ki se Pivku ni razodelo. To je bas bila tragika našega naroda, da je vedel, da se njegova usoda odloča brez njega in preko njega, a Jo tudi vedel, kako se bo obrnilo, če se ta usoda odloči na njegovih tleh. Zato smatramo, da moramo dati ob tej priliki zadoščenje vsem onim našim fantom, ki so umirali in krvaveli, samo da Lah ni prišel s silo preko škabrijela in Grmade. Ponavljamo: sleherni je več storil za slovenstvo nego je dr. Pivko! In mislimo, da je res »dobri genij«, oe rabimo Pivkovo besedo, vsaj toliko varoval naš slovenski narod, da je vsaj jedro ostalo v Jugoslaviji, a temu geniju ni pomagal dr. Pivko prav nič, pač pa oni naši fantje, ki so držali tako juna-Jbo soško fronto, kakor to piše Matičič. Zato smatramo, da čin dr. Pivka ni bil nobeno herojstvo, temveč zgrešen koncept vojaškega laika, ki se je bil zagrizel v svojo misel brez vsake samokritičnosti. Smešno postaja zdaj to »herojstvo«, ko se napihuje in išče plačila in priznanja. Pravi heroj bi molčal in ne bi gonil velikega bobna, Pivko pa vpije in zmerja in ovaja s stavki n. pr. »In gospodje (jugoslovanski, iz bivše Avstrije prevzeti oficirji, opom. pisca), zakaj morajo baš oni drug za drugim v zasluženo penzijo in da vražji vojni min*ster v Beogradu noče priznavati njihovih avstrijskih zaslug. Neverjetno je, kako težavno se ljudje uživljajo v nove razmere in kako jim je vselej sladko pri srcu, kadar so sami med seboj...« Ne za Avstrijo, gospod profesor, za njo nam ni žal, toda žolč nam kipi, ko vidimo, kako malo se vpošteva vestna služba, ko vidimo, kako rojaki, gospod profesor, pljujejo na lastne ljudi, poveličujoč svoje malenkostne čine do zvezd! Toda še eno principijelno vprašanje in mislimo, da ga mora naša vojna uprava prav do dna premisliti. Mi niti ne maramo preiskovati, kako ln s kakšnega moralnega vidika se da dejanje dr. Pivka opravičiti, hvaliti ali celo odlikovati, to vprašanje se mora prepustiti moralistu, vendar mislimo, da je treba premisliti pri tem pohujšanje onih državljanov, Id niso naše narodnosti, če bi bili vzgojeni po dr. Pivkovem zgledu. Recimo, da stoji naša fronta na nemškoogrski mejL Kaj bi dr. Pivko in vojna komanda dejala, že bi par naših nemških ali ogrskih bataljonov vrglo njegove brošure v obraz ter odprlo našo fronto. Ali če bi, recimo, Rusija stala na naši meji, pa bi to storili naši komunistični bataljoni? Mi bi taka dejanja obsojali, ali bi jih mogel dr. Pivko spričo svojo samohvale? Zato smo mnenja: o svojih carzanskih (Snih bi bil rajši molčal, hvaleč Boga, da je lahko »tahiniral« po Italiji, dočim so smatrali drugi, da dolgujejo svoji človeški časti na ljubo svoji prisegi zvestobo. In tudi ti so možje vsega spoštovanja vredni! Bivši avstrijski sedaj jugoslovanski častnik. Kdo je dr. Kramer? Dr. Kramer je bil L 1919. minister za izenačenje zakonov, L lb20. pa minister za trgovino in industrija Danes je glavni urednik »Jutra« in kandidat za okraja Lo-gatec-Radovljica. Najbolj se je odlikoval kot minister za trgovino. To dokazuje izredna pohvala, ki mu jo je izrekel njegov naslednik v ministrstvu za trgovino, ranjki Stojan Ribarac. Ta je povedal na seji >Privremenega Narodnega Predstavništva« dne 13. marca L 1920. o uradovanju svojega prednika g. dr. Kramer ja sledeče: »Gospoda! Jaz nisem vajen spuščati se v podrobnosti in zato se hočem pečati s stvarmi, ki bi pokazale, da se hočem sedaj spustiti v podrobnosti. Pripomniti pa moram nekaj na izjave spoštovanega gospoda Kramerja o oprostitvah od izvozne carine. Ko sem prišel v ministrstvo za trgovino, sem tam našel prošnjo za izvoz dveh vagonov ovčjega sira obenem s Bklepom ministrskega sveta, s katerim se ta izvoz dovoljuje »izuzstno« od obstoječe prepovedi in s sklepom, da se prosilec oprosti plačila izvozne carine. Jaz sem ta sklep ustavil. Naglašam samo dejstvo, oseba je postranska stvar. Vprašal pa bi še tukaj — g. Kramerja ne vprašam naravnost — kdo je bil tisti, ki je rekviriral v Novem Sadu 10 vagonov masti za »staro-zavetnog Srbina«, ki se piše »Straus«, in kdo je proglasil to mast za državno last? Dalje, kdo je bil tisti, ki je dovolil »jedno-me iz Slovenačke«, da izvozi na Dunaj poldrag vagon masti izven kontingenta? Kar se tiče kompenzacijskih pogodb, Vas prosim, da mi verjamete saj to, da nisem bil nikdar slabič, toda konsterniran sem nad drznostjo g. Kramerja, če postavlja kompenzacijske pogodbe meni na rovaš. Jaz som odposlal samo delegate, da te pegod be sklenejo. Teh delegatov pa nisem več videl. Iz ministrstva sem ravno izstopil, ko so se vrnili iz Prage in z Dunaja s kom penzaciisko pogodbo. To pogodbo je pod pisal in potrdil ministrski svet, v katerem so sedeli g. Veljkovič, sam g. Kramer in tovariši. To so naredili 15. aprila, ko jaz nisem bil več minister. Povedal sem, da se ne spuščam v podrobnosti. Prevzel sem večje delo. Ko bo pa to delo končano, mislim, da bo ena stvar ostala brez dvoma: »Kapa gospodlna Kramora ostače pusta.« (Burno odobma-nje.) — Tako stoji v stenograflčnem zapisniku in izjave g. Ribarca nam nI treba komentirati Volivno gibanje. VZDRŽAVANJE OD VOLITEV JE PO-GUBA PARLAMENTARNE DRŽAVE. Všeč in koristna je samo ljudem, ki bi radi odrinili ljudstvo od odločevanja v javnih zadevah. Ne dajte se zapeljati od režimskih agitatorjev! V nedeljo, 8. februarja, pojte vsi na volišče in oddajte svoje krogljice v Skrinjico dr. Antona Korošca! IZ X. POGLAVJA VOLIVNEGA ZAKONA. (Kazniva dejanja.) Člen 108. Kdor navinoma pokvari, uniči ali odnese katerokoli listino o volitvah ali katerikoli predmet, ki služi za volitve, ali kdor pokvari število glasov, dajaje, odjemaje ali mešaje krogljice aH kako drugače, se kaznuje z zaporom od enega do pet let in z izgubo državljanske časti. Tukaj se kaznuje tudi poizkus. Fr.-iv tako se kaznuje tudi stražnik, ki določen po členih 55 in 74, da čuva voIiT.o poslopje, ako dopusti, da kdo iz tege poslopja stori katere izmed prej navedenih dejanj. Kaznuje deželno odnosno okrožno sodišče. Dejanje zastara šele po enem letu. Ovadi lahko vsakdo. Razen tega se tako dejanje zabeleži v volivnem zapisniku in pride tako uradno do vednosti državnega pravdnika. Neki anonimni volivni odbor Narodnega bloka lovi železničarje s posebno novo knjižico, v kateri povzdiguje Žerjava kot posebnega zaščitnika železničarjev. Dr. Žerjav se je prilizoval po deželi kmetom — vsi danes preklinjajo neznosna davčna bremena, ki so nastala pod vlado ljudi, ki so združeni v Narodnem bloku, hodil je okrog trgovcev — vsi danes s studom obsojajo njegovo politiko, hotel je biti zaščitnik industrijskega delavstva — danes delajo naJesenicah en teden, drugi teden morajo počivati. Sedaj se bliža železničarjem, ni dvoma, da prinaša tudi tem danajske darove. Knjižica, ki je napisana največ proti Sušniku, takoj v začetku začne z lažjo. Pravi namreč, da zakon o državnem računovodstvu prepoved uje vsako nabavo brez licitacije. V resnici pa zakon pravi, da sc v nujnih neprevidenih slučajih sme nabaviti brez licitacije. Sušnik je imel torej čisto prav, ker je skrbel, da so se tračnice hitro naročile in je tako obvaroval liudi nesreč. Pravtnko laže, da je dobila Zadružna zveza v Ljubljani 4000 vagonov, dasi jih je v resnici bilo namenjenih 2.200 Zadružni zvezi v Ljubljani, ostalih 1800 pa celjski Zadružni zvezi in Zvezi slovenskih zadrug. Brez laži ti junaki ne izhajajo! Ne more pa spraviti s sveta dejstva, da ie Žerjav Slovenijo oškodoval za 10 milijonov dinarjev, ker je v svoji strankarski zagrizenosti dosegel pod novo vlado, da se ni noben vagon žita pripeljal v Slovenijo po znižanih cenah. Zakaj se je Žerjavu s tam tako mudilo razumemo, če pomislimo, kdo sicer v Sloveniji zasluži pri žitni trgovini. Da človek, ki je zafural Agro Merkurja, danes sovraži vsako zadružništvo, četudi zahteva ustava sama, da se zadružništvo posoešuje, je tudi precej razumljivo, O goljufijah bodo ti ljudje govorili do 8. februarja, po 8. pa bodo v javnosti molčali, na. tihem se pa smejali tistim kalinom, ki bi se na take limanice vjeli. Poleg laži je knjižici glavno sredstvo natolcevanje. Nobenega dokaza ne prinaša o zakulisni potS, o »neznanih posrednikih«, o »igri pod roko«, — povdarjamo prav nobenega — in vendar si upa imenovati ministra Suš-nika korupcionista. Železničarji, ki bido te stvari prebirali, se bodo samo utrdili v sodbi, ki jo ima vse slovensko ljudstvo o Žerjavu in o slovenskih demokratih. Njih orožje je laž in natolcevanje, posledica pa gospodarsko propadanje našega ljudstva. Še bolj se bodo zabavali seveda železničarji, ko bodo prebirali o slavnih delih Žerjavovih za železnice in železničarje, n. pr, južni železničarji, kako se je Žerjav trudil, da so jih podržavili in napravili enako nesrečne, kakor so bili tovariši pri državni železnici. Še bolj seveda pa se bodo smejali po 8. februarju tistim železničarjem, ki bodo nasedli na Žerjavove obljube. Da takih neslanosti, ki so jih natrosili o Sušniku niso podpisali s svojimi imeni, kaže, da se obsodbe po 8, februarju žc danes boje. Gospod Prepeluh bi rad sam sebe in druge preoričal, da so se drugi izpremenili in ne on. Na dolgo in široko dokazuje to v zadnji števiiki »Slovenskega Republikanca«. Naši bralci vsi vedo, da je bil ta mož svoj čas »jugoslovanski« socialni demo- krat, da je bil tudi ob prevratu član tiste »jugoslovanske« socialne demokracije, ki se je v Zagrebu pridružila predlogom dalmatinske vlade za zedinjenje, da jc ta mož §e leta 1920 pri volitvah za konstituanto agitiral za »jugoslovansko« socialno demokracijo, ki ni v konstituanti hotela glasovati proti centralistični ustavi. Ker naši bralci niso tako pozabljivi, kakor misli morda g. Prepeluh, zato ž njim ne bomo vodili daljše polemike, vsakomur pa je danes jasno, kdo se izpreminja, in dalo bi se morda že sedaj napovedati, kam vodijo njegove metarmofoze, saj vidimo, da Žerjav njegovega lista ni ustavil, pač pa »Domoljuba«. Vsakdo si lahko napravi sodbo, kdo je najbolj vesel, da poskuša Prepeluh razbijati našo enotno slovensko fronto. Naj se tudi izgovarja, da zato ne napada Žerjava in njegovih demokratov, ker ga Euste na miru, toda prav to dokazuje, ka-o všeč je Žerjavovcem njegov nastop. , So že zaceli, namreč s pretnjami in grožnjami. Ponekod prete Žerjavovi in Žu-paničevi privrženci interesentom agrarne reforme, t. j. kmetovalcem, ki imajo v zakupu zemljišča, stoječa pod agrarno reformo, da se jim bodo zemljišča odvzela, ako ne bodo glasovali za »Narodni blok«. Kmetovalci! Ne zbojte se takih groženj! Nihče vam radi tega ne sme vzeti v zakup vzetega zemljišča! Glasovanje je tajno, nihče vas ne sme niti vprašati, kako ste glasovali. Vsakega, kdor vam grozi, ni zapomnite, preslcrbite si takoj priče in ga ovadite sodišču. Take grožnje in prebije so po členu 95. hudo kaznive. Zlasti hudo se kaznuje uradna oseba, ki se poslužuje takih groženj. — Predstavniki Žerjavovih Skrinjic groze, da bodo pazili, kako bodo ljudje volili. Glasujte tako, kakor vedno, pa nihče ne bo slišal, kam bo padla vaša krogljica. Dvolični dr. Cekin.. Dočim dr. Žerjav po »Jutru«, ki je pisano predvsem za na-zgoraj, vedno izjavlja, da v Sloveniji ni terorja in da so različne zaplembe in ustavitve listov le nežna božanja, običajna v vsakem volivnem boju, govori po shodih čisto drugače. Tako je na shodu v Kamniku 11. t. m. čisto odkrito rekel, da se bo nasilje nadaljevalo, dokler ne bo ljud3tvo postal» drugačnih misli. Tudi na tem shodu mu je bila najbolj napoti avtonomija, ki je zanj utopija, sprismodarija«. Navzočih grožnja z nasiljem ni mogla nič kaj navdušiti, narobe, napravila je nanje jako mučen vtis, ki se je še povečal, ko je neki samostojnež vprašal gospoda ministra, kakšno je razmerje med SDS in SKS. Gospod minister v zavesti, da ni ravno brez krivde, ako obe stranki no korakata skupaj, je odgovarjal jako nesignmo, kar je nadučitelja Germeka ia Krasne vzpodbodlo, da se jje spustil v kritiko obeh strank in mu je nšla precej pikra sodba, da sta obe stranki do jedra trohli in da se naj združita, dokler ju po samea ne uničijo volitve. Pod to perspektivo se je shod končal in zato so šli zborovale! dokaj klaverai domov, dasi so slišali govoriti samega ministra, enega izmed PPŽ stebrov. Dnevnice m povrnilen stroškov članom volivnih odborov. Okrajna glavarstva razpošiljajo sedaj članom glavnih volivnih odborov in predsednikom volivnih odborov okrožnico delegacije ministrstva financ, ki naznanja, da je minister za notranje zadeve v smislu člena 9. volivnega zakona določilo dnevnice članom glavnih volivnih odborov po Din 250, članom volivnih odborov na posameznih voliščih pa po Din 150. Nadalje pojasnjuje okrožnica način zaračunavanja ostalih stroškov, način likvidacije predujmov in končni obračun. Okrožnico razpošiljajo okrajna glavarstva posameznih volišč in ne ona, v katerih okolišu prizadeti stanujejo. Tržič. V nedeljo na shodu se je dr. žerjal previdno izognil vprašanju glede davkov. Tržičani bomo pa 8. II. polnili Lončarjevo skrinjico, ki nam garantira, da bomo že zanaprej smeli plačevati davke tja doli. — Kakor že poročamo, so imeli naši obrtniki protestni shod radi davkov pri Lončarju. Sara g. Lončar, ki je davčni zaupnik, je rekel, da ni mogel pri teh razmerah nič storiti. Vendar pa bodo obrtniki 8. II. polnili Lončarjevo skrinco, ki garantira še za nadaljnji obstoj sedanjih razmer, vshičeni od blagoslova od tam doli »Karte, gospodje, karteI« Tako ,je šlo včeraj po llubljanski kavarni »Union« od tjst do ust :Dr. Korun deli karte! Kdor se hoče voziti za časa volitev po celi deželi zastonj v prvem razredu, naj se oglasi pri dr. Koranu!« — V kavarni pa je sedol mogočni dr. Koran, okoli njega pa so se dre-njali njegovi zvesti in lovili zastoniske karte, ki jih je poklonil dr. Žerjav ssorialistu« dr. Koranu zato, da bodo dr. Korunovi >zvesti« še naprej, udrihali po klerikalcih* po republikancih, po davidovieevcih, po spahovcih in sploh po celi opoziciji, slavno PP vlado, v kateri sedi tudi veliki zaščitnik dr. Korana minister Žerjav, pa da bodo pustili lepo v miru. Neukim delavskim re* vežem bodo pa pridigovali o »buržoaziji«, če bo namreč še kakšen delavec tako otror čji, da Jim bo verjel. Polomila ministra Žerjava v Škofji Loki je bila, kakor nam od drugih strani poročajo, naravnost katastrofalna. Žerjavu zborovalci sploh niso dali vezano govoriti, vsak njegov s težavo izprešani stavek so prekinjali z jedkimi in šaljivimi medklici, minister je bil iz dvorane naravnost moral ično ven vržen. Še ko je vstopil v državni avtomobil, mu šaljivi navzoči niss miru dali. Mož se je prepriial, kako globoko jo nnšemu ljudstvu obsovražen. Če ga jo bilo kaj sram, pa ne vemo, ker tega čustva Žerjav menda sploh ne pozna. •f Tiskovna svoboda. Narodno-sooiuii-stična >Nova Pravda« je naznanila policijskemu ravnateljstvu, da bo odslej izhajala vsak dragi dan, kakor je bilo to vedno ob volitvah. Dočim je policija druga leta vzela to brez vsega naznanje, pa je zdaj izjavila-da tega ne vzame na znanje, marveč da se ji mora to 8 dni preje prijaviti. — Obžalujemo policijsko ravnateljstvo, da je pri-morano izdajati odloke na povelje človeka, ki sta mu zakon in morala popolnoma nepoznana pojma. zahfevaio finih oblačil. — Smokinge, najnovejša mode iz nafftoefKcga angleškega sukna, Vam preskrbi prav ugodno Drago Schwab — Ljubljana. Dopisi. Odmev odstavitve župana na ViEn. 24. t m. se je vršila na Viču seja občinskega sveta v zadovi odstavitve našega župana od strani Baltiča. Prvi svetovalec g. Petrovčič Jurij otvo-rt sejo v odsotnosti odstavljenega g. župana Galeta, konštatira sklepčnost ter preide lakojj na dnevni red: 1. Čitanje zapisnika, ki se odobri. Nato prečita odlok velikega župana Baltiča, s katerim se župan g. Gale razrnšuje dolžnosti kot župan in mora vse občinske posle ut blagajno izročiti takoj prvemu svetovalcu g. J. Petrovčiču, knjige pa naj vse po strokovnjaku spravi v red. Nato prečita zastopnik delavskega kluba sledečo izjavo: »Delavski klub btoji na stališču popolna občinske samouprave ia priznava edino le občinskemu odboru pravioo, da si svobodno voli župana in da po lastnem prevdarku vodi občinsko gospodarstvo in razpolaga z občinskim imetjem. Delavski klub odločno protestira proti vsaki kršitvi občinske samouprave iu jo hoče braniti z vsemi zakonitimi sredstvi. Delavski klub se obrača na po-litično oblastvo, da brez odloga pošlje poročilo o uradni reviziji o dossdanjem občinskem in denarnem poslovanja. Pridržuje si pravico, da po pregledu poročila o uradni reviziji zavzame svoje končno stališče. Pooblašča g. ~-g-trovčlča kot izvoljenega občinskega svetovalca in županovega namestnika, da vodi občinske posle, dokler ne določi klub svojega končnega stališča.« — Nato prosi za besedo zastopnik SLS g. Kušar, ki povdarja, da je veliki župan dal občinskemu svetu in revizorjem nezaupnico. Nadalje izjavi, da se s predlogom Delavskega kluba v imenu SLS popolnoma strinja ter poda v imenu kluba SLS sledečo izjavo: »Z ozirom na odstavitev župana zahteva klub SLS, da nam g. veliki župan Balfcic poda nemudoma natančno pojasnilo, zakaj je bil g. župan odstavljen ter prosi, da se da ta izjava na zapisnik.« — Nato se oglasi zastopnik SDS Borštnik, ki med ropotom na galeriji izjavlja, da ni umestno zahtevati od veli* kega župana pojasni!, ker jih bo oblast itak sama dala, in se opravičuje, češ, da ni res, da so bde SDSanke deputaeija pri velikem županu, da naj župana odstrani. Prizna pa, da sta on in predsednik SDS na Viču, Jeločni::, bila pri tajništvu SDS v Ljubljani po navodila za nadaljnje postopanje. — Nato omenja obč. svetovalec Delavskega kluba, Paidolf Gale, bi se morda g. Knez (samostojne?.) vedel spominjati, kaj je bilo v pondeljek pri okrajnem glavarstvu, nakar ja izjavil g. Knez, da je lil v pondeljek telefonično poklican h okrajnem ji glavarju Ferjančiču, kateri mu je ponujal -a-renstvo občine Vič, da pa on tega ni hotel prejeti. — Nato je imel gospod župan Gal» govor, v katerem je povdarjal, da je glavna napaka, katero mu očitajo demokrati ta, da podpira brezposelne, da je priredil za bese in nage otroke božičnico ter da Jo namesto 30.000 K dolga, katerega je on prevzel, dane« v blagajni 1,300.000 kron! V amerikanske:* knjigovodstvu, ki se je letos na predlog SDS upeljal, pa je bilo nekaj napak formrlnegn jmačaja. — Nato sledi daljša debata ter se končno preide na drugo točko dnevnega reda: Volitev namestnikov predsednika volivne komisije ia občinskih zastopnikov. Izvoljeni r« samo zastopniki SLS. — Skrajno razočarani so bili liberalci, ker ko bili izvoljeni v volivno komisijo pristaši SLS igr PA pjiHab opazke proti delavskemu klubu v naj'olj žalostnem tonu. Nabito polna dvorana ie dokaz, da viško prebivalstvo napram odredbi velikega lupami ni ravnodušno ter je ' javi Delavskega kluba in kluba SLS vzelo z aplavzom na znanje. — Razpoloženje vseh občinarjev nam pa je jamstvo, da bo 8. februarja na Viču veličasten pogreb jugoslavenskih demokratskih nacionalistov in njihovega poglavarja zlatega dohtar Cekina. Iz Radomelj. (Viorno občinsko gospodarstvo.) Ko pišemo o vzornem občinskem gospodarstvu, moramo takoj spočetka povedati, da bomo pisali o bivšem >vzor«-županu g. Potokarju. Sedanji občinski edbor z novim županom vodi namreč občino šele malo tednov, za kolobocije prejšnjega župana Potokarja pa ue odgovarja, ker se mu zdi njegovo "»delovanje« za »ob®.uo< le — preliberalnot Zaupanje, kakršno sta uživala caš bivši župan in njegov sinko dr. Potokar, se zrcali najbolj iz dejstva, da so dobili ž nji- j ma vred vsi liberalci všte\ši nadučitelja-rene- | gata pri občinskib volitvah le 24 glasov in to pri drugih, kei sc bile prve razveljavljene, ker so sam oče župan napravili nerodnosti, potem pa 86 pritožili zoper lastno zmedo. No, in potem! Še preden je novi občinski odbor ! prevzel občin?,ko premoženje in blagajno s knjigami, je zaprosil vlado, da izvrši uradno revizijo, ker je pričakoval, da eno ali drugo ne bo prav v redu. Revizije pa ni bilo in je ie danes ui! — No, in potem! Zupan in nosilec napredne ideje Potokar je v resnici nedosegljivo sijajno vodil blagajniške knjige, teko da se živ krst ue more orijentirati, kak-šuo je pravzaprav denarno stanje. Izgleda, kakor bi bila tacala po njih kaka kura koko-dajca, ki je res morda komu nesla zlata jajca — v blagor temu, ne pa v blagor občini. Kako stoji s šolskim denarjem, ki ga je nabirala občina z fiokladami, tudi ne vemo natančno. In z onim, ki se je nabiral za ubožce? In tako dalje. — No, in potonil — Potem je bil pozvan bivši župan, da naj odda urejene račune. Nato je res izročil ml. dr. Potokar še naknadno par zneskov, ki jih je st. Potokar pozabil knjižiti med dohodke. Pri tem pa se je mladi še napihnil, Češ: dajte sedaj mir, saj imamo mi — velikega župana v Ljubljani. — No, in potem I Potem je cela Btvar v miru zaspala in spi sedaj kdo ve v čegavem predalu že par mesecev. Revizije pa ni in je ueče biti. — To se nam zdi vendar zelo čudno, ker čujetno, da vlada prav pridno daje revidirati občine, kjer je gotovo vse v stokrat lepšem redu, nego je bilo pri nas. V »Jutru« smo celo brali, da bo razpuščen občinski odbor ene največjih občin, v Šmihelu-Stopičah pri Novem mestu zaradi baje — nereda. Čudna mera! Potokarja sicer velikemu i županu ne bo treba odstavljati, ker smo ga že za vekomaj odstavili volivci občani. Toda naš bivši župan, ki mu je nekoč celo vojaški dostojanstvenik pri naboru moral povedati, da je župan »siebenter klasse<, dobi radi nereda morda pohvalno diplomo z zlato kolajno >z a zasluge«. — To smo morali povedati širši javnosti, da bo znala ceniti »nepristra-nost« velikega župana na eni strani, ki ne da lasu skriviti liberalcu, preganja pa može-po-štenjake; na drugi strani pa, da pokažemo v pravi luči, kako zna gospodariti liberalna županska korifeja. Tudi to bomo znali pravilno oceniti pri volitvah dne 8. februarja t. L, ko poženemo za peč še tistih par liberalcev, kar jih je v Radomljah. Obtani. 1» Novelj pri Kamniku. Dopisnik »Jutra« Iz Nevelj pri Kamniku je v »Jutru« z dne 19. t. m. št. 16 napadel tukajšnjega župana in našega nadvse spoštovanega g. župnika. Slednjemu očita, da se je kljub svoji starosti pričel udeleževati agitacije za volitve, ker po mnenju dopisnika »Jutra« gre zdaj »klerikalcem« boj za življenje in smrt. Kar se tiče župnikove tozadevne agitacije v cerkvi bo zadostovalo, če javnost zve, da ljudje, ki hodijo v domačo farno cerkev, o tem nič ne vedo, pač pa tisti, ki domače farne cerkve že po več let od znotraj niti videli niso. Dopisniku bo gotovo znano, da se doslej pri nas še niti en volivni shod ali sestanek ni vršil. Da tega ni bilo doslej treba in da je tako izvrstno razpoloženje za SLS. zato skrbijo tisti, ki se jim po njih lastni izjavi ne pozna, »ali so tiči ali miši«, ki imajo samo jezik demokratičen, vse njihovo delovanje je pa protideniokratično, protiljudsko. Glede vsako-nedeljskih pretepov Ln prekoračenja policijske ure, o kateri samo »Jutrov« dopisnik ve, r°j pa to naznani pristojni oblasti, ki bo tozadevno že napravila red in mir. Saj se poznamo! Ker poštenih sredstev v dosego svojih zlobnih namenov, v kolikor je doslej znano, nimate, s^ poslužujete denuncijantstva potom časopisja. Ker je po mnenju >Jutrr>vega« dopisnika haš tukajšnja okolica vsa republikanska in boljše-viško razpoložena in ker živimo v dobi, ko Igrajo tajni dokumenti zelo važno vlogo, ni izključeno, da bi ta iznajdljivi dopisnik tudi i ri Bas ne našel kakšnih tajnih dragocenih dokumentov, dn smo v zvezi g kakšno tretjo intor-nacionalo. Ljudstvo vas denuncijante in izdajalce slovenskega naroda dobro pozna, zato j vas pa izogiba, 8. februarja pa boste dobili pošten odgovor. Vprašanje i Bleda. Rlejski občinarjl smo zelo radovedni, zakaj je bil g. podžupan Ber-tot nekako pred osmimi dnevi aretiran. Podžupan je zdaj nn svobodi, zanima pa nas le, zakaj so ga bili vzeli. Mogoče nam to pojasni naš župan, vse^a mogočni graščak gospod K on da? Trili. Pri mm se je ustanovila nova usnjarska zadruga, katera obratuje v prostorih pokojnega Riharda Mallyja. Izdelovalo se bo različno usnje predvsem pa ovčje, kozje, svinjina itd. Prevzemajo se tudi koie za plačilo. V tem oziru se posebno priporoča okoliškim kmetom, da se poslužijo te prilike in prineso koie v stroj, ker bomo gotovo najceneje stro- ( jilL Kdor pa ima kaj starih kož naprodaj, bo zadruga zanje plačala gotovo najvišjo dnevno ceno. Ker to ni kapitalistično podjetje, zato priporočamo občinstvu, da se poslužuje le te nove zadruge, ki bo nudila najugodnejše pogoje. Štifti SLS na Kranjskem ie Nosilec kandidatne liste; Dr. Mon Korošec — Nova zaplemba »Domoljuba«. Višje deželno sodišče je potrdilo razsodbo deželnega sodišča v Ljubljani, s katero se je razveljavila ustavitev »Domoljuba«. Na podlagi te razsodbe je »Domoljub« včeraj zopet izs^l. Policija je pa kljub razsodbi višjega deželnega sodišča ponovno zaplenila »Domoljub«. S tem je nastal značilen spor med upravno in sodno oblastjo. Policija je v strahu, da ne bi kaka zaplenjena številka »Domoljuba« prišla med ljudi, močno zastražila vse izhode »Jugoslovanske tiskarne« in ustavila ter preiskala vsako osebo, ki je nesla iz tiskalniškega poslopja kak zavoj. — Predsednikom volivnih odborov. Dne 0. februarja 1925 ob 9. bosta pričela poslovati glavna volivna odbora (čl. 76. volivnega zakona) za volitev v narodno skupščina, in sicer 1. za volivno okrožje Ljubljana-Novomesto v Ljubljani v veliki dvorani na mestnem magistratu in 2. za mesto Ljubljana s Spodnjo Šiško v Ljubljani v mali dvorani na mestnem magistratu. Vsi predsedniki volivnih odborov morajo v smislu čl. 75. zakona za volitve poslancev v narodno skupščino zapečaten zavoj, v katerem se nahajajo volivni spisi, prinesti 9. februarja L 1. svojemu glavnemu volivnemu odboru. — Premeščen^ npravnih uradnikov v Sloveniji. Neklerikalni slovenski upravni uradnik nam piše: »Zahvaljujem se vam, da ste opozorili tudi na to uradniško rakrano. Pod pritiskom, ki ga prenašamo te dni, si marš* kateri naš tovariš ne upa javno ali vsaj glasno obsoditi režima, toda danes je potrebno javno pribiti, da so naš stan tekom zadnjega časa tako degradirali, da se vsakomur studi. Sram nas je, da moramo celo segati v roko takemu človeku, kakor je Agromerkur. Zdaj pa še posebno, ko piše »Jutro«, da so nekateri naši kolegi premeščeni iz enega letovišča v drugo. Dr. Cekin, ki zasluži na svojih »službenih« potovanjih več, kakor bo kdo od nns zaslužil celo življenje, lahko govori o letoviščih, a nrm ne gre za šalo v času, ko še tako ne veš, kaj boš dal otrokom v lonec, pa ti grozi dvojno gospodinjstvo. Sram noj bo »Jutro«, da prikrito grozi s premeščanjem v Srbijo. S tem potrjuje, do je imel člankar v »Slovencu« prav. V Sloveniji ni nasilja, toda okrajni glavar mora osebno nad kaplana; ni nasilja, pa moramo delati z vsemi sredstvi za Cekina; ni nasilja, a kaj bi vam pravil, — Da smo res na mrtvi straži, dokazuje že to, da je pol. upravnih uradnikov v Sloveniji približno 80 manj v 9lužbi, nego jih je bilo leta 1920., a delo po okrajnih glavarstvih se je zaradi političnih razmer in centralizirane uprave vsaj podvojilo. Sram nas je, da sram, da moramo vršiti te dni tako politično službo, ki je po svojem značaju prepovedana po §. 5. kazenskega zakona. Težko čakamo, kdaj bo konec te vso javno moralo, vsak pravni čut in človeško dostojnost gazeče družbe. Na koncu si dovoljujem javno pribiti, da za časa dr. Koroščeve vlade ni bil proti svoji volji v Sloveniji premeščen noben poL upravni uradnik in jo ravno ta poteza vzbudila največjo simpatijo za SLS med kolegi. Zdaj pa nismo uradniki, zdaj smo eksponenti dr. Cekina in to boli, boli, da se vprašujemo, koliko časa še in ali bo naš narod to dopustil. Sprejmite izraz mojega od- i kritega spoštovanja. — Itplaiilo dijerent driarnim namellen-cem i. dr. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, je finančni minister za onih 800 milijonov dinarjev, ki so bili stavljeni v proračun za izplačilo razlik v plačali in ki jih je porabil za nakup tobaka, ki je že davno prodan in pokajen, denar za to pa že davno /afučkan drugam, naročil v Španiji 800 milijonov pravih zamnškov (»štofeljcev«), ki se razdele med vse državne nameščence, vojne invalide, vdove in sirote, i. dr., in sicer iz previdnosti šole po volitvah dne 8. februarja 1925. — Zakaj? — Zato, ker ni izključeno, da bodo zadnje dni pred volitvami nas vse farbali in pitali s praznimi obljubami — pričenjajo namreč že, dali pa ne bodo nič, knr mi itak ža davno vemo. Zamaški pa nam bodo novice. prav prišli šele po volitvah. Do tedaj bomo namreč sili tihih obljub, nekateri celo upanja. Po volitvah pa niti tega ne bol (Ce bi namreč dobil večino sedanji režim, česar nas vam j Bog, ki nas tudi bo.) Po volitvah bi bilo sicer iztreznenje prepozno, toda vporaba zainoškov zelo priporočljiva, da ne bo želodec prehitro odvajal še tisto malo bore hrane, ki si je more privoščiti pri beraških plačah od države odvisni človek. — Ampak resno rečeno: Tovariši! V boj s krogljicami proti zamnškom; v boj za bodoče poslance SLS, ki edini bodo imeli srca za nas bedne v bodoči vladi pravice, ki mora priti. Tudi Ljubljana mora biti naša I — Državni nameščenec. — Za državne podnradnike tn uradne sluge se s posebno vnemo zavzema glasilo Osrednje zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo, »Naš Glase, V svoji številki z dne 10. januarja obravnava prav obširno takozvani »alimentncijski princip« za javne nameščence, ki zahteva plačilo samo za kvalificirano delo brez ozira na število rodbinskih članov. Ne rečemo, da tn princip ne bi bil dober v normalnih razmerah, to je v iaklh, ko je prejemal tudi uradni sluga tako plačo za svoje delo, da je s svojimi prejemki lahko pošteno, čeprav skromno pre-živil svojo rodbino. Od takih razmer pa smo mi še zelo oddaljeni in bomo morali gotovo še čakati nekaj generacij, predno bo država zopet labko plačevala le delo. Dokler pa država nima na razpolago takih denarnih sredstev, da bi lahko delo plačevala, je nemogoče zahtevati, da bi državni nameščenci takozvane nižje vrste morali s svojo rodbino stradati ali pa biti obsojeni na večno samstvo. V razmerah, v kakršnih živimo danes, je plača za delo v državni službi nemogoča, zato pa je neobhodno potrebno, da država plačuje posebno prispevke za rodbinsko člane. Slabše plačani državni nameščenci privoščijo uradnikom z višjo kvalifikacijo prav iz srca višje prejemke, če jih more država dati, a zase in za svoje rodbine pa zahtevajo tudi vsakdanji kruh, ki ga pa ne bi dobili, če bi že danes obveljal princip, naj se plača le delo in kvalifikacija. Zato pa nam je nerazumljivo, zakaj se »Naš Glas« tako zelo ogreva za princip, naj so plača le delo brez ozira na število rodbinskih članov. Ali se skriva za tem kak namen f — »Uradniški« zagovorniki Zerjavove naklonjenosti do politično upravnega uradništva. Včerajšnje »Jutro« je že opustilo svoje prvotno zagovarjanje vpokojitev in premeščanj uradnikov politične uprave v Sloveniji s politično agitacijo in »protidržavnim« stališčem prizadetih. Zateklo se je k dvema uradnikoma, ki sta ubrala druge strune. Enemu se rde upokojitve in premestitve popolnoma umestne, ker se je ž njimi baje dalo samo zadoščenje vsem onim neštetim (!) uradnikom, ki -o bili pod Koroščevim režimom premeščeni :z Slovenije v Srbijo (!) in po Sloveniji naokoli. Naj nam ta dični »uradnik« vendar pove, k '.o izmed njegovih žerjavovsko naprednih tovarišev je potreboval takega zadoščenja, da sta morala menjati mesti dr. L. H. v Laškem in Fr. M. v Kamniku ali pa dr. I. Š. v Krškem in dr. T. C. v Kočevju? Tega zadoščenja se prav gotovo ni zahotelo nobenemu uradniku, pač pa izvestniin gospodom ki niso uradniki, pa 1.lisi i j o, da mora uradnik rezati dvojen kruh. Že> jav je pa tisti, ki ima za želje izvestne trške gospode sila občutljiva ušesa in jim ugaja, :e tudi se to mnogokrat ne strinja z njegovimi protialkoliolnimi načeli, ki jih oznanja na protialkoholnih kongresih. In to je tisto zlo, da se mora umakniti uradnik, ki je storil svojo dolžnost, ki jo vsa javnost od njega zahteva, a je zadel s tem ob samovoljo gotove gospode, ki misli, da so zakoni samo za »folk«, zanjo pa ne. — Drugi »uradnik« skuša koncem koncev vse premestitve zbagatelizirati s trditvijo, da se pač uradniku ni treba pritoževati, če je premeščen iz enega letovišča v drugo. Res je! Uradniku je vseeno, ali je v tem ali onem letovišču; saj mu njegove dolgove in od Žerjava obljubljene razlike povsod enako eskontirnjo in nosi povsod enako zakrpano obleko, toda seliti se je treba iz letovišča v letovišče prav tako kakor iz vsakega drugega kraja. To je lahko bagatela za »Jutrovega« uradniškega sotrudnika, za političnega uradnika generis vulgaris pa ni. Ia ravno to smo hoteli v svojem članku »Mrtva straža« pribiti, da kažejo državniki kakoršen je Žerjav svojo moč na ubogi uradniški pari ln skušajo z njeno nesrečo pridobivati glasove volivcev, mesto, da bi jih z resničnim delom za ljudstvo. — Županska zveza za Slovenijo. No v t odbor: Kakor smo že poročali, jo bil na občnem zhoru dno 22. derenibrn 1924 z vzklikom izvo!.'en za načelnika dosedanji načelnik g. Ivan Sta n ovni k. — V se.ii dne 16. t. m. pa se je konstituiral odbor tako: po d načelnik: Janko Nep. Jeglig, občinski svetnik v LJubljani: tajnik: Josip Oražcm. župan r Mostah pri Ljubljani; tajnikov namestnik: Jakob Draksler, župan v Dolu prt Hrastniku; blagajnik: Lovro Kos, obč. odbornik in bivši župan na Jožici pri Ljubljani; bla-gajnlkov namestnik: Josip Pire, občinski svetnik v Ljubljani. — Redne urad ne ure: Odbor je sklenil dalje, da bo vsako sredo in vsako soboto imel redne uradne ure od polštirih do polšestih v tajništvu »Županske zveze«, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstr. — Člani zveze, ki prihajajo v Ljubljano, naj se po možnosti drže teh za poslovanje in za ustne informacije določenih dni. Obenem vabimo vse, ki imajo pravico biti člani, da takoj poravnajo za leto 1925 določeuo člunarino po 5 dinarjev. Vsa strokovna navodila in pojasnila, zlasti pa pismena, se bodo dajala izključeno le članom. Člani, ki so jim zgodi od kateregakoli nrada kaka krivica kot izvrševalcem poslov javne uprave naj to nemudoma sporoče »Županski zvezi«. V zasobno-pravue stvari pa se zveza ne spušča. — Odbor. — Grof Ilervard Auersperg f. V soboto, dne 24. t. m. ob 19. uri je preminul gospod grof Hervad Auersperg, veleposestnik v Turjaku. Pogreb so bo vršil v torek, dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldne iz grada Turjak v rodbinsko grobnico na farnem pokopališču v Turjaka. — Umrl je, kakor smo že poročali, v četrtek 22. t. m. v deželni bolnici v Ljubljani po operaciji g. Franc Mrak, mizar v Mojstrani, cerkveni pevec (tenor) in bivši zvesti oskrbnik Slov. planinskega društva na Vršiču ter pozneje skrben zastopnik Planinskega društva za Triglav in Vrata. Izvrševal je tudi solidno in ceno za planinske koče mizarska dela. Pri pogrebu je bilo zastopano Dovško pevsko društvo z veucem ter tudi osrednji odbor Sloven. planinskega društva v Ljubljani. Zapušča mlado ženo in pet malih otrok. Imel je baje raka v želodcu. — Naj v miru počiva! — Pikolovstvo. Prosvetni odelek za Slovenijo je poslal ravnateljstvu neke meščanske šole dopis, v katerem poučuje, kako jo treba pisati konferenčne zapisniko. Vsak dopis, ki ga dobi ravnateljstvo, moramo označiti v zapisniku s kratko vsebino. Ravnatelj je odgovoren za event. slovniško površnostL Prav! Po vseh ljubljanskih osnovnih ln meščanskih šolah pišemo zapisnike že dolgo vrsto let na isti način in svet se ni podrl. V zapisniku je pač opravičljiva kaka slovniska površnost, ker predloge pogosto dobesedno vpisujemo. Taka površnost pa ni dopustna v dopisih, ki jih dobivamo od šolskih oblasti. Oblike, n. pr.: se vrača, Ljubljana, dne--, ne zmeneč se, položiti izpit itd., ki jih nahajamo v dopisih, svedočijo ne le površnost, temveč pričajo tudi o slovniški omahljivosti. — Umrla je v Clevelandu, Ohit>, 52 letna Mary Zaman, doma iz Žužemberka. Zapustila je soproga in 6 hčera. — Smrtna nesreča. Dne 22. L m. dopoldne se je tesar Janez Zalokar, p. d. Tičar iz Mengša pri kopanju vodnjaka v Preserju smrtno ponesrečil. Napolnil je v globočini 12 m veliko železno posodo z gramozom, na kar so jo čakajoči po žici potegnili navzgor. Ko je bila posoda samo še malo od vrba, se je utrgala žica in posoda z gramozom je padla nesrečnemu Tičarju na glavo in je bil takoj mrtev. Govori se, da je bil kriv tudi sam, ker je premalo skrbno preiskal zanesljivost žice. Bii pa je sploh otrok nesreče. V mladih letih ni imel kaj dobrega, potem je bil kot vojp.k v svetovni vojni in je prišel v rusko ujetništva. Lansko leto pa se je pri napeljavi elektrike zelo poškodoval. Bil je 36 let star, po?,ten, delaven in štedljiv, tako da si je po lastnem prizadevanju postavil hišico. Zapušča vdovo. — Izid žre' inja II. književno tombolo Ju-goslovenske Matice. V soboto, dne 24 t. m. bili izžrebani številki: 45 in 90. Kdor je s temi dvemi Številkami zadel ambo 'obe številki v eni vrsti), naj svojo karto s sv-jjim točnim i a-slovom pošlje Pokrajinskemu odboru Jugoslo-venske Matice v Ljubljani, Pred škofijo 21, I. Postopek pri dodelitvi dobitkov je sledeči: Tablice, na katerih sta obe z».deti številki v eni vrsti, sprejema Pokrnj nski odbor JM do petka 30. t. m. Ker je skoro gotovo zadetih več amb, kakor pa je dobitkov, se bodo v petek zvečer tablice žrebale. One, katere bodo izžrebane, dobijo dohitele ambo in se ta dobitek pošlje dotičnemu po pošti Tablice, ki pa even-tuelno niso izžrebane, igrajo naprej in igra ž njimi Pokrajinski odbor sam. Pri terni je postopek isti. Terna se bo izžrebala dne 31. t. m. in bo objavljena 1. februarja 1925. — Vplačilo točilne takse po tarif. post. 02 za prvo polletje 1925. Generalna direkcija posrednih davkov v Belgradu je s svojim odlokom z dne 13. januarja 1925 št. 1321 odredila, da morajo taksni zavc^ancl v vseh onih primerih, kjer gf odmera točilne takso za prvo in drugo polletje 19°5 > ni izvršila — plačati takso za I. polletje 1925 v izmeri, kakor jim jo bila odmerjena za leto 1924 in sicer najkasneje do 31. januarja 1925 pri dotičnih davčnih uradih, katerim je naročeno, da vpošljejo v poštev prihajajočim zavezancem v svrho vplačila poštno-čekovne položnice. — Vladimir Čopid še vedno ▼ znporn. Urednik zagrebške »Borbo« Vladimir čopič, o katerem so to dni listi poročali, da je izpuščen nn svobodo,se nahaja še vedno v zaporih. P rn 11 njemu se vrši preiskava na te-molju obznnne. — Telefonska zvona mod Jugoslavijo In Bratislavo. V zadnjom času se je ponovno Lvedol telefonski promet med Bratislavo ln jubotico ter dragimi vojvodinskimi mostL — Naročnikom tedenske Izdaje, ki so jaročili list brez istočasnega nakazila naroČ-jine, opetovano sporočamo, da prejmo samo ie eno številko, ako uo bodo pravočasno na-iazali vsaj četrtletne naročnine. Tedenski nedeljski) »Slovenec« s ilustrirano prilogo velja celoletno 60 Din, za pol leta 30 Din. — Predrzen vlom aa Viču, o katerem smo le kratko poročali, Se vedno ni pojasnjen ia jima policija še nobene prave sledi za vlomilci. Preiskava je ugotovila, da so vlomili tatovi gkori dvoriščno okno na hodnik, odprli z vitri-jiom pisarno, tam pa navrtali močno blagajno. Ta trud pa se je tatovom bolj slabo izplačal, ker je odnesel prejšnji večer gospodar vso gotovino v drugo shrambo. V blagajni je bilo samo 6 dolarjev ln pa nekaj lir, čeških kron in nemških mark, katere so smatrali gotovo ia dolarje. Vrh tega pa so odnesli dve uri, vredni okrog 900 Din, puško trocevko in pa dve suknji. — Sleparski potnik šivalnih strojev, 28-letoi Emanuel Užnik, je ogoljufal v okolici Kranjske gore, kjer se je izdajal za zastopnika tvrdke »Carinthia«, več strank na ta najin, da jim je prodal prav poceni Šivalne stroje, jemal pri ljudeh nakupnino, strojev pa ni niti naročil. — Prebivalci ta mošnji h krajev e opozarjajo, ker ima ta mož še ve J o k« - sladkorček. Lekarna M r. M. Leustek, Ljubljana, Resljeva eesta 1. Iz Ljubljane. Iz Štajerske. SUrlnlica SLS u Štajerskem k lj Strah, povsod strah . . . Včeraj se je zgodilo sledeče: Neki naš star naročnik je prišel v Jugoslovansko tiskarno, plačal in stopil na ulico. Na ulici ga je opazilo oko postav g, škof dr. Jeglič, ki bo imel tudi predpoldan- Bki in popoldanski cerkveni govor. Pri pon-tiiikalni sv. maši po posvetitvi poje zl>or so-trudstva Itichowskega »Misaa lorettac s spre-i mijavo orkestra. Oltarja bosta posvečena lJre-svetemu Srcu in sv. Joželu. Cerkev bo tedaj v glavnih potezah dovršena. Podrobni spored praznika se objavi tudi v »Slovencu«. lj Otvori se tečaj z;i rhanjo in slikanje po naravi (figuro, pokrajino, kompozicijo), karikaturo; poučuje se tudi grafika (lesorez, radi-ranka in litografija), dalje modeliranje ir umetnostna zgodovina. Pouk se vrši vsak da;i popoldne od 3—6, od 8—9 večerni akt. Vpisuje se v k alt dan od 3—5 v prostorih za Gradom Št. S (ob Gruberjevem prekopu). Natančna pojasnila se dobe istotam. lj Škandal. To dni se je dogodil v Ljubljani naslednji žalostni slučaj. Zasebnemu uradniku g. Oskarju Schiilor v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 2, je izginil v torek dne 20. jan. dopoldne njegov 13 letni sinček. Ta dan je še! lant kot navadno vsako jutro s knjigarni v šolo na Vrtačo, kamor se je bil vpisal 8. jan. 1925. Ker se do večera ni vrnil, je oče zadevo prijavil še isti večer glavni policijski stražnici, a drugi dan v sredo 21. jan. je šel vprašat v šolo, ako je njegov sin v šoli. iu ugledalo pod pazduho tudi zavitek. »Kaj nesete, mož?« Moža je bilo sram, kar je imel j A kako se oče ustraši, ko mu učitelj-razred pod pazduho, je kupil v neki trgovini kar tako nik pove, da je bil fant v šoli samo 8. jan., za otroke, zardel je, zajecljal, ker je le nerodno, da te nstavi policaj. »Kaj nesete, takoj odvijte!« se je glasil ukaz. Mcž je mencal, mencal, nazadnje vzdihnil in rekel: »Naj pa bo, a naju bo oba sram k »Kaj sram! Odvijte In mož je počasi odvil. Roka postave je udarila h kapi in se strumno oprostila: »Oprostite, gospod minister, če sem motil!« »No ja,« je dejal naš možakar, »aH nisem rekel, da bo za oba sitno?« In je zavil nazaj krinko z dolgim zakrivljenim nosom a Ia Agromerkur. lj Narodni ploh so privlekli v petek zvečer v hotel »Tratnik« na Sv. Petra cesti. Vleklo ga je okoli 20 ljudi pml poveljstvom g. Turka. Ko so ga z veliko težavo zrinili skozi vrata, je stopil na ploh Žerjavov kandidat za a potem nič več. Na vprašanje očetovo, zakaj ga ni šo'sko vodstvo o tem obvestilo, dobi odgovor, da je g. v:ite!j mislil, da je fant bolan, ker so bili tudi drugi učenci izostali vsled raznih bolezni. Oče fanta pa pravi g. učitelju: Vsaj ste vendar v nedeljo dne 11. jan. popoldne videli, da je fant zdrav, ko ste ga srečali na skupnem izprehodu z menoj in družino ter Vas je fant lepo pozdravil.« Torej g. učitelj je čakal 9. in 10. jan., mis'eč, da je fant bolan. V nedeljo 11. jan. je videl, da je zdrav, a takoj naslednji dan 12. tir tako dalje fanta ni bilo v šolo, a g. učitelju se ni zdelo vredno, da obvesti o tem vodstvo, vodstvo pa starše. Šele isti dan v sredo 21. jrcn. je hotel stvar naznaniti, ko so ga že starši opozorili, Ljubljano, ki je v obširnem, globoko zamiS- ! ^ neznano kam irginil Dolžnost Be- ljenem in temeljito zasnovanem govoru po- i te!feva J® bi,a- da odsotnost lI?enca v8aJ P° jasnil ploharjem politični položaj. Razložil je i natanko vse težave, s katerimi je bilo združeno pretapanje koroškega svinca v jugoslovanski denar vsled protestov trgovske in obrtne Zbornice v Ljubljani, nato pa je s pesni- j škim zanosom opisoval križe in težave prido- Nosilec kandidatne liste: Dr. Cntcn Koroše 8 Koncert na mariborskem drsališča priredi danee vojaška godba ob ugodnem vremenu in sicer popoldne in zvečer. š Razstavo nažrtov za cenene hiše priredi sredi marca zadruga »Mojmir«. V prvi vrsti se bodo razstavili načrti enodružinskih domov za ceno od 60.000 do 100.000 Din. š Hud mraz. V petek je nastopil v Maribora najhujši mraz v letošnji zimi in sicer l°C pod ničlo. š Tihotapec s cigaretnim papirjem sa« lačen. V večernem vlaku Trst-Dunaj so carinski organi našli v četrtek kovček, napol-ojeu i vtihotapijenim cigaretnim papirjem, ki je ložal v oddelku lil. razreda. O lastniku ni Lilo sledu. Kontrolni organi so osumili iva moža, ki sta bila prijeta. Edeu od teh jo bil Avstrijec in je organom mirno sledil na arad, dočim je drusri neopazen izginil. Skočil je s vlaka ter pobegnil proti Melju. Papir ie bil zaplenjen. Iz Primorske. P Kamena rovičeva obrambna spomenica. »Piccolo« z dne 24. t m. poroča, da je Čiro Kamenarovič v zaporu spisal v svojo obrambo obširno spomenico, ki izide v kratkem pod uaslovom »Nered v Banki AdriatlkL — Moja odgovornost in aretacija.« — »Piccolo« objavlja o Kamenarovičevih izvajanjih v spomenici obširno poročilo. p Ljudsko gibanje v Trstu 1. 1924. Glasom pravkar objavljene uradne statistike je bilo v Trstu dne 1. januarja 1924 244.566 prebivalcev, dne 31. decembra istega leta pa 247.349, to je 2928 več. To pa ni prirastek na rojstvih, ampak gre na račun doseljevanja. Rojenih je bilo lani v Trslu 4164, za 777 manj nego 1923; med temi je 3408 zakonskih ln 756 nezakonskih ali 22 % vseh rojstev. Nasprotno se je pa zvišalo število umrlih nasproti letu 1923 za 852, tako da bi končni razultat ljudskega gibanja za leto 1924. brez novih doseljencev izkazoval i45 duš primanjkljaja. lialijunski listi naglarajo, da je ta pojav posledica skrajno žalostnih momlnih razmer * Trstu. bitve »Delniške tiskarne«. Navzoči ploharji so navdušeno ploskali in nazdravljali g. Bam-bergu za njegovo velikodušnost, govorniku pa za njegova vsestranska stvarna pojasnila. Nato je stopil na ploh g. Turk, ki se je vsem ploharjem vljudno zahvalil za številen obisk in jih povabil, da mu pomagajo v soboto zvečer vleči ploh od Tramikovega hotela h Kavčiču v Prule. lj Orjunski razgrajati. Kakor se nam poroča iz šiške, jo imela »Narodna zajednica« (dr. Ravnihar—Juvan) 24. t. m. v Spodnji Šiški svoj volivni scetanek, na katerega so proti koncu prišli šišenski orjunaši, ki a o začeli razgrajati z očividnim namenom, da sestanek ruz-bijejo. kar se jim pa ni posrečilo. Kakor sa vidi, je torej dr. Cekin mobiliziral zdaj tudi že šišensko orjuno, ki ga pa ne bo rešila poraza 8. februarja. lj Na Privozu je vladalo včeraj zvečer silno živahno vrvenje in življenje. Že v ranih urah zjutraj se je bila raznesla daleč okrog Prul novica, da bodo zvečer privlekli narodni ploh v Kavčičevo gostilno z velikimi slovesnostmi. Možje so se začeli že popoldne brili j ^o dn in preoblačiti, da bi se svečanosti udeležili v ' primerni zunanjosti. Okoli 6. ure zvečer so sedeli za mizo pri peči že štirje starešine z napeto pozornostjo na napovedan prihod. Točno ob sedmi uri so se pa odprla vrata, v posebni sobi je zaigral klavir Radetcky-marš, in v sobo je stopil g. Turk. Za njim so porivali trije možje iz Prul in od Sv. Jakoba narodni ploh, na plohu pa je stal demokratski kan- j didat kot sveča v svečniku. Ko so utihnili zadnji zvoki klavirja in so ee polegli navdušeni »Zdravo« - klici za pečjo sedečega starešinstva, so se začeli govori, ki so jih ploharji navdušeno odobravali. Zgago je de'al samo neki član starešinstva za pečjo, ki je neprestano motil govornika v pristnem štajerskem narečju: »Mojo btišo mi dajte nazaaj, mojo hligo, ki ste mi jo vzeeli! Jaz nič ne mnaram za ploh. Kaj pa bum s ploohom? Mojo hiišo mi dajte, ko ste mi vzeli moj penzjoon!« Neprijetnega zgagarja so ploharji najprej grdo gledali, ko ga je pa g. Turk obsodil za radi-čevca, so zopet vlačili narodni ploh najprej iz ene sobe v drugo, potem so ga pa v pozni uri odpeljali zum Maček dem weltberiilimten, tam za vodo, kjer bo ležal do 8. februarja, ko ga bodo ljudje zagnali v Ljubljanico. lj Cerkev na Rakovniku. Minulo soboto je bila nova stavba po gradbeni direkciji komisijonelno ogledana; navzoč je bil tudi zastopnik mestnega magistrata. Ugotovilo se Je, da odgovarja delo vsem stavbenim, varnostnim In zdravniškim predpisom. Preizkušen Je bil tudi doslej pri nas skoro nepoznani način strelovoda, kateri pokrije vsa slemena in vse strešne robove s kovino ter jih zveže med seboj In potom podaljšanih odvodnih cevi z zemljo: kljub neugodnim zračnim in talnim razmeram je strelovod dobro delovai. — Prihodnjo nedeljo (1. februarja) se vrši posvetitev dveh stranskih oltarjev. Vse slovesne obrede tega dne izvrši tisti nedelji 11. januarja, ko ga je videl, ja\i šolskemu vodstvu, to pa obvesti starše, a tega niso storili! Tako bi bili starši opozorjeni in bi na dečka pazili. Pripomniti moramo, da je fant odhajal ves čas od 8. do vštetega 20. jan. redno zjutraj pred 8. uro s knjigami od doma in se vračal ob pravem času, ko so je šolski pouk končal, domov. Starši torej nikakor niso mogii vedeti, da fant ne zahaja v šolo. Krivda j zadene tu edino in na vsak način g. učitelja, oziroma šolsko vodstvo. Zadeva pa s tem še ni končana, ampak javnost naj izve nadaljne ! dogodke, ki so s tem v zvezi. Ko je oče od-! sotiiost fanta naznanil že v torek zvečer glavni | polic, stražnici, je v sredo zjutraj stopil še \ enkrat na policijo in tam pri dežurnem urad-i niliu naznanil še eventualne podrobnosti. De-! žunii uradnik je dobil v sredo dopoldne tudi j že prijavo službujočega policijskega nadzor-i nika in je očetu izjavil, da pride sedaj takoj ; še isti dan cela zadeva v takozavni policijski i dnevnik in potom lega dnevnika se potem ob-| veeiijo policijski stražniki, da pazijo na po-! grešanega ianta. Ubogi starši so storiti vse, ! kar je bilo v njihovi moči, da se fant izsledi I ter so objavili to vest v vseh ljubljanskih dnevnikih, katerih uredništva so šla staršem j na roko. Sedaj pa čujte in strmite! Poli-j c i j s k i dnevnik je objavo, da se po-| greša od 20. jau. dalje 13 letni deček Oskar Scbiiler, prinesel šele včeraj, v sobo-e 24. j a n u a r j a. Javnost lahko sama sodi, kako pravilno da je bilo postopanje šolskih oblasti in kri ko »hitre: so delovale državne oblasti. Deček, ki je izginil že v torek 20 .januarja, je v teku petih dni bogvekako že daleč in orežniške postaje na deželi izvedo o takih važnih zadevah tudi bogvekdaj, ako se je že policijski dnevnik tako zakasnil! Odgovornost za nelzsleditev dečka ali kakšno nesrečo nosijo v tem slučaju oblasti zaradi svoje malomarnosti. tj Umrli sa v Ljubljani: Fran Mrak, mizar, 43 let. — Janez Kržič, gostač, 62 let. — Amalija Vrtačnik, tobačna delavka v p., 57 let. lj Varstvo plie. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o varstvu ptic, ki je nabit po mestu. San Franclsco je mesto na zahodni obali Amerike, Cherburg 19 pa mesto na francoski obali; razdalja znaša 11.000 km. In to razdaljo je prepotoval neki Mr. VVeaver v osmih dneh. Do Newyorka se je peljal z aeroplanom, tam je takoj prestopil na največji sedanji par-nik »Leviathan« in je bil osem dni po odhodu že v Cherbourgu. V Strassburgu je bila skušnja medicin-cev; neki kandidat je proti pričakovanju dobro odgovarjal. Tovariš ga jc izdal in so prišli na to. da je bil brezžično zvezan z domom in je od tam dobival odgovore na vprašanja; slušavca je držal v roki, anteno je pa dal vdelati v mizo. Iz tega se vidi, da je brezžična telefonija »vsestransko« uporabljiva. V Londonu je bilo življenje 1. Januarja '925 za 80 odstotkov dražje kakor v Juliju 1914 in za 81, oziroma 69 odstotkov dražje kakor 1. decembra 1924 In 1. junija 1924. V Mehiki se je zbralo veliko mohamedan bojev udeleževali tudi ruski polki, zbrani ir ostankov »bele armade«. V predmestju Asakusa v Tokio je bil to- pet požar; uničil je 3000 hiš. Povsod po svetu poročajo o potresih, iz Italije, Indijo, Amerike itd. Predsednik francoske republike Doumer« gue se je zgovarjal z ministrskim predsednikom llerriotom, kdo je kralj živali. Doumer-gue je trdil, da js to lev, llerrlot je bil pa ža raco. »Zakaj raca?« — r-Zato, ker raca vse zna: zna malo plavati, malo hoditi, malo leteti in malo peti.« Nekdo Ju je poslušal in je mrmral: >Raca od vsake stvari nekaj zna, pravzaprav pa ničesar, čisto tako kakor ministri. Dva pevca v Ameriki sta peh v operi ln ju je poslušalo osem milijonov n< vidnih poslu šavcev, brezžično. Ravnatelji gledališč so vsled takih koncertov zelo razburjeni; vsak rajli.rc sluša doma kakor pa da bi hodil v gledališče, zlasti še ob slabem vremenu. V Italiji so pridelali lani 40 milijonov hektolitrov vina, za 14 milijonov manj kakor leta 1923; to leto je bilo sploh najboljše vinsko leto v zadnjih dvanajstih letih. S 1. januarjem je otvorila tržaška družba Cosulich redno ekspresno zvezo Trst—Neapol —Lizbona—Halifax—Newyork. Na Nemškem je umrla najstarejša ženska Nemčije, vdova Berta Ktifcbeler, stara 106 let Rockefellor je podaril umotnostnemu muzeju v Neivyorku 16.000 petrolejskih akcij, vrednih eu milijon dolarjev. Berlinski list »Athletik-Sport« je razpisa' nagiado 2U0.C00 Din za tistega, ki bo prvi prehodil 20.000 km. Oglasilo se je 27 tekmecev. Najuspešnejši je dosedaj Tržačan MicheDi, vsak dan prehodi 45 km. Po dolgih prošnjah so starega francoskog? politika Clenieneeaujft vendarle pregovorili, da se je dal v svojem domovinskem kraju spre* viti na film; vidimo, kaj vse »tiger« na večer svojega življenja dela. V Vidmu v Furlaniji je prosil poseben odbor meščanov nadškofa Rossija da je pridigal proti kletvini in rotenju. V genovskem pristanišču je bil prom.r. leta 1924 za eno milijo no ton večji kakor letn 1923; prišlo je tja 4S79 ladij, 516 več kakor 1923, odšlo jih je pa 4728, 800 več kot 1928, Italijanski Časopis »Mondo« je bi! pet n? po vrsti konfisciran; ko je 5. januarja spet izšel, je prinesel samo poročila o prireditvah reveže in sirote in niti besedice o politiki ali o čem dragem. Francoski poslanci imajo pravico, da po^i Ijajo pisma in druge pošiljke brez znamk. H 3 teli so to pravico razširiti tudi na novoletno vošilne dopisnice in je neki poslanec posla! kar 2000 takih razglednic na parlamentno pošlo. a tajnik zbornice je rekel, da ona pravica za novoletna voščila ne velja. Koliko vošil je po tem odgo\oru poslal, poročilo ne pove.., Po uradni statistiki se je na Anglešker. 36 odstotkov vojnih vdov spet poročilo. Profesor Rergonie je umrl, kakor znane, kot žrtev znanosti, vsled poskušenj z radijem. Pregledali so njegovo truplo in so se prepričali, da se zdravniška ugotovitev natančno krije z diagnozo Bergonieovo, ki je razvoj boles. ni sam na sebi z največjo hladnokrvnostjo študiral. Mr. John Robinson v Sheffieldu na Angleškem je praznoval te dni svoj 104. rojstni dan; ob navadni uri je zjutraj vstal, se je obrti, je zajtrkoval in je šel na sprehod. Svojo starost pripisuje rednemu življenju in gibanju na zraku; je pa jajca, šunko, ribe. kuhano meso in mlečno jedi. To povemo tudi zato, ker nam zdravniki pravijo, da je za dosego visoke starosti najboljša hrana vegetarična. V londonskem cirkusu Olimpia je prišlo 27 mladičev kače-velikanke boa-constrictor na svet; mati je dolga 7 metrov, mladiči pa po 60 cm. V Amerik! so dobili okamenelo sled neke živali iz bronaste dobe; podplat je bil 't centimetrov dolg in 33 širok. V bližini Pariza je najmanjša francoska občina. Le Tartre-Gaudran; šteje 11 prebivalcev, 5 moških in 6 žensk; moški so bili med vojsko vsi mobilizirani in so prišli vsi idravi nazaj. Liverpoolski stanovanjski urad je nasve-toval, naj se sprejme ponudba inženerja Bos-wella za zgradbo dveh vrst hiš po 165 in 406 funtov, t. j. po 50.000 iu 122.000 Din. Zgradili bi jih 500. V Parizu so aretirali berača, vsega razcapanega in tresočega se od mraza. Ko so ga pa preiskali, so dobili pri njem 30.000 frankov, t. j. 100.000 dinarjev in pa potrdilo dveh bank. da ima pri njih naložen denar. PRVA, leta 1921 ustanovljena preprodaja železniških kart v Sloverljl — JOS. ZIDAR — Ljubljana, Dnn«fdw ccsta št, 31 — ima v predprodaji voine knjiiicc veljavne 60 dni za vse postaje v Avstriji, Ceiko-slovaSki, Italiji, Nemčiji, po Švici, Poljski in Ma. žnrski po normalnih in znižanih cenah. _ Za ob:s!' Rirp.a v Svetem letu karte po znižanih cenah m posair ezne osebe in družbe. — Osebne informacij«, brezplačno, pismenim jo priloiiti znamko za od. govor. — Teleton 106. ■ \'t POZIV! Poživlja se g. Jože Selan h Ljub! are aH okolice, da se zglasi glede koles, katere je shranil pri Mariji Steilwag, pos&si-skih odličnikov, da bodo volili novega kalifa, nicl in trgovki v Bršljinu pri Novem mestu, V Šamrhaiu na Kitajskem so se pouličnih ker ima gotovo toliko čuta do časti <68 Dr. .'cža Glonar: Slovanski in anglosaksonski svet. Londonska »School of slavonic studies«, fc! izdaja že tretje leto svojo znamenito iu tudi čitateljem iSlovenea« znano >TLe slavonic review«, poroča v nje zadnji številki o odločilnem koraku naprej, ki so ga v anglosaksonskem svetu ravno pod konec preteklega leta storile slavistične študije. Revija je bila do prod nedavnim samo glasilo angleških slavistov, odkar pa so se ji pridružili so amo-riški slavisti, je postala glasilo anglosaksonskih. Na zunaj ae ta razširitev kaže v tem, da »o poleg treh angleških urednikov imenovani tudi trije amerikanski in da se obe redakciji obračata s posebnimi poslanicami na čitatelje te, v anglosaksonskem svetu edine, slavistične revije. Londonska redakcija opozarja v evojem proglasu, da je že davno želela tako razširitev in stavi reviji v tej novi obliki sledečo nalogo: »Stremeč za najvišjimi znanstvenimi smotri in vabeč na nepristranski pogovor različne znanstvene šole, hoče revija svoje čitatelje od časa do časa informirati v vseh različnih dogodkih na znanstvenem in političnem polju pri današnjih Slovanih in pospeševati vzajemno poznanje in razumevanje med slovansko in angleško govorečimi narodi, na katerem bo bodoči svetovni mir moral v veliki meri sloneti.« V imenu ameriških slavistov se je oglasil njih Nestor Archibald Cary Coolidge, profesor zgodovine in ravnatelj univerzitetne knjižnice v Cambridgenu (Mass.). V imenu ameriške redakcije pa se je oglasil z daljšim člankom >0 slavističnih študijah v Ameriki« Robert J. Kerner, po rodu Čeh, profesor na univerzi v Io\vi. Iz njegovega članka izhaja precej jasno, da vodijo praktične Američane pri tem v prvi vrsti politični razlogi. Počasi — pravi v uvodu svojega članka — toda neprestano postaja važnost slovenske Evrope jasna tudi Amerikancem. Zemljepisna lega Amerike — med Zapadno Evropo in Vzhodno Azijo, ki je pravzaprav samo izras-lek vzhodne Evrope — sili Amerikance, da se tako kot država kakor kot narod zanimajo za ta del sveta. Ameriški interesi na Alaski, na Kitajskem in na Pacifiku so taki, da ne trpijo brezbrižnost na življenjskih problemih vzhodne ali slovanske Evrope. To postaja s časom vedno bolj jasno, in če treba še kakšnega posebnega dokaza, treba samo opozoriti na etape, ki so privedle do konference v Washingtonu 1. 1921, ki se je pečala z omejitvijo razorožitve in problemi Daljnega Vzhoda. Tukaj se je jasno pokazalo, kakšna nevarnost izhaja za Ameriko iz tega, če bi Rusija nehala biti svetovna sila. Ruski državniki pa so sami že pred vojsko opozarjali na važno vlogo Amerike pri bodočem razvoju Rusije v Aziji in na Pacifiku. Da se je Amerika zapletla v svetovno vojsko, je dokaz, da Američani — če bi tudi to želeli — ne morejo ostati indiferentni ob bistvenih spremembah evropske svetovne politike ali ob svetovnih komplikacijah, ki imajo svoj izvor v Bližnjem Orijentu. Ne samo glede Kitajske, ampak tudi glede Rusije in bližnjega Orijenta eo se Zjedinjene države izrekle za politiko odprtih vrat. Ravno tako se že mnogi Amerikanci zavedajo pomena osvoboditve malih narodov Srednje in Vzhodne Evrope in kako potrebno je, da bo Rusija močna in zdrava. Sedaj postaja za Amerikance življenjska potreba, da naučijo svojo mladino umevati te nove politične tvorbe in probleme, ki so ž njimi v zvezi. Z učenjaki, katerih življenje bo posvečeno temu delokrogu, bo dobila Amerika nenavadno pomemben narodni kapital. Velikanske ugodnosti in velike naloge, ki čakajo bodočo arnerikansko pokolenjo tako pri rekonstrukciji Rusije in Vzhodne Evrope, kakor pri razvoju Kitajske in Daljnega Vzhoda in pri ohranitvi amerikanskih svetovnih po-ricij, vse to se da pospeševati z bodočim razvojem ameriških slavističnih študij. Ni pa samo svetovna politika in svetovna trgovina vzrok, ki priganja Amerikance k temu, da študirajo slovanske narode. Dejstvo, da se v Ameriki nahaja veliko število državljanov, ki izhajajo iz slovanske krvi, je bil drug? povod k študiju njih jezikov in zgodovine, izhajajoč iz jasnih razlogov. Amerika ima takih državljanov več ko vse druge ueslovan-ske države skupaj. Saj tvorijo približno šestino tujcev in kakih 5 do 8 odst celotnega prebivalstva Zjedinjenih držav. Nekateri znanstveniki dokazujejo, da je slovanski element značilen in pomemben faktor v ameriškem življenju; njega važnost za poljedelsko, trgovsko, industrijsko, pa tudi politično življenje se je že tolikokrat dokazovala, da ne potrebuje novega dokaza. Ta element se bo razvil v znamenit ameriški nacijonalni akti-vum. In še nekaj je: dočim se morajo po drugih neslovanskih državah taki delavci šele jezikovno izobraziti, jih ima Amerika na tisoče takih, katerim je to znanje že prirojeno 1 Je pa Se neki drugi vzrok, ki sili Amerikance, da se bavijo s slovanskimi jeziki, slovstvo in zgodovino Slovanov in da morajo ta Študij uvesti na svojih visokih šolah. Ob dolgi meji med rusko in kitnjsko državo si stojita nasproti dve največji in najhitreje rastoči plemeni sveta: Rusi kot zastopniki bele, Kitajci kot zastopniki žolte. Konflikti in problemi, ki se pripravljajo in razvijajo na tej meji, bodo med največjimi problemi bodoče svetovne zgodovine. In današnja Rusija — ali ni največji laboratorij za socialne vede, ki si ga Je mogoče misliti in v katerem bi morale vse države študirati. Enaka je z bodočim razvojem in njega možnostmi v srednji in vzhod-uji Evropi! Nemci so vse to že davno spoznali, ko so postavili tezo: »V bolj spreluih rokah ...bo Sibirija postala druga Severna Amerika!« Ameriške oči so bile vedno preveč izključno obrnjene na Zapadno Evropo, preko Vzhodne so samo tu pa tam mimogrede in bežno šinile. Ko bo pacifiška kotlina prišla do onega pomena, ki ji ga bistrovidni opazo-I vavci svetovnega gospodarstva pripisujejo, bo postalo jasno, da se bodo morali Američani razmeroma bolj zanimati za Vzhodno ko za Zapadno Evropoa. Ves razvoj stremi v tej smeri! Na malo katerem polju je mogoče najti bolj s;lne razloge za potrebo resnega in podrobnega študija slovanske Evrope v Ameriki. Praktični Amerikanci so od besed hitro prešli k dejanjem: reviji priloženi kataiog slavističnih predavanj po ameriških univerzah kaže, da se letos vršijo predavanja o slovanskih narodih na dvaintridesetih ameriških univerzah! In to je šele začetekl Slovenščina je na programu univerze v New Yorku. pr Zgodovina slovanskih umetnosti. Osmo predavanje cikla umetnoslno - zgodovinskega društva se vrši v pondeljek 26. januarja ob 18. v univerzitetni zbornici. Predava dr. Vo-jeslav Molč: Poljska umetnost. Vstopnice pri blagajni. pr Aleksander Glazunov: Slovanski kvartet Komorni kvartet Miranov-Zepič iz Zagreba igra v pondeljek zvečer ob 8. uri na koncertu v Filharmonični dvorani kot IL točko svojega sporeda Glazunov Slovanski kvartet Aleksander Konstantinovič-Glazunov, rojen v Petrogradu, je danes ravnatelj petrograjske-ga konservatorija, obenem pa član direkto-rija glasbenega založništva Belaeff, kateremu se imajo skoro vsa ruska glasbena dela zahvaliti, da so izšla v tisku. Brez dvoma je Glazunov poleg Rimskij-Korzakova najuglednejši ruski komponist Š levilo njegovih tMadb je izredno veliko. Njegovo izredno glasbeno nadarjenost pa izpričuje dejstvo, da je napisal overturo k Borodmovi operi »Knez Igor« popolnoma na pamet iu da je z Korza-kovom to epero po smrti Borodiua tudi končal. Vstopnice za posamezne sedeže so v predprodaji v Matični knjigarni. pr F. S. F i n ž g a r : »Prerokovana«. Slike iz svetovne vojne. Zbranih spisov peli zvezek. Založila Nova Založba v Ljubljani. — V petem zvezku svojih spisov je Finžgar zbral eno povest in več črtic, ki jih je med svetovno vojno objavljal v Domu in svetu, ki se pa prijetno razlikujejo od običajne medvojne in povojne literature. Epičnega duha, kakršen je Finžgar in ki ga vedno mogočnost zunanjega dogodka spodbode k pisateljskemu oblikovanju, je najprej prevzela sila onih pretresljivih časov, da je leto za letom (1915 do 1919), skoraj kakor kronist, zapisaval dogodke in duševne dispozicije med vojno. Tako se mu je posrečilo, da je ustvaril kljub oviram avstrijske cenzure, ki mu je začeto povest konfiscirala in tako nje nadaljnje dozorevanje preprečila, celotno razvojno sliko našega medvojnega živ-| Ijenja od mobilizacije do politične osvobodit-I ve. Čeprav se opis teh zunanjih doživljajev (n. | pr. mobilizacije in jugoslovanske opojenosti po polomu) odlikuje po epični nazornosti in moči, ki ji v sedanji naši prozi ni para, bi se ti spisi ne razlikovali bistveno od ostalega podobnega, ko bi ne bil Finžgar v tem zunanjem okviru izdelal slike, ki po svoji splošno človeški in nadčasovni vsebini dviga celotno delo nad minljivo zgodovinsko interesantnost. To je slika notranjih razporov, v katerih sredi splošne pokvarjenosti vendarle zmaguje dobrota človekove narave in krepost, v kateri se sredi zablod in razbrzdanosti vseh strasti živo udejstvujejo zdrave moči človekove duše. Jedro tega zvezka zbranih spisov tvorijo >Boji«, ki so poleg > Dekle Ančke« gotovo najboljša Finžgarjeva povest iz slovenskega vaškega življenja. — Knjiga se dobi v vseh knjigarnah in stane broširana Din 40, vezana Din 50. pr K Materi! Nauki, opomini in molitve za dekleta Marijinih družb. Napisal Janez Zabu-kovec, župnik. — Lansko leto majnika je izšla knjiga, pa je letos že popolnoma razprodana; gotovo najboljše priporočilo za vrednost in potrebnost knjige! Pisatelj je že naznanil drugi natis, a so se stavile velike ovire, tako da bi bilo skoro ostalo samo pri naznanilu. Posrečilo se je vendar premagati te ovire in do velike noči Izide drugi, nekoliko popravljeni natis, pri katerem je g. pisatelj po možnosti upošteval rame želje in nasvete splošno zelo ugodne in laskave kritike. Knjiga je že v tisku. Cene vezanemu izvodu bodo: 21 Din za izvod z rdečo obrezo v črnem platnu, 25 Din z zlato obrezo v pol usnju, 30 Din z zlato obrezo v celem usnju. Naročila in prednaznanila sprejema že sedaj Tiskovno društvo v Kranju, ki je založilo in tiska dragi natis. Taka prednaročila bi zelo dobro došla, da bi se približno določilo število izvodov ene ali druge vezave. pr Božje kraljestvo na »emlJL Prva knjiga: Poganski mlsljou. Spisal Anton Mrkun, župnik. Strani 156, velika 8*. V Ljubljani 1924. Dobi se: »Sloga«, Poljanski nasip 10, ali župni urad Homec, p. Radomlje. Cena broširana 50 Din, vezana 60 Din. Znani marljivi pisatelj praktičnih knjig je vrgel na slovenski knjižni trg knjigo, katero bi le redko kdo upal izdatL Ne morda, kakor da knjiga ne bi bila potrebna, ampak iz bojazni, da misijonstvo pri nas kljub svojemu naglemu porastku še veduo ni tako splošno, da bi taka knjiga zadosti sšla«. Toda pisatelj ima tak namen, da bi misijonstvo samo še bolj podprl. Nam se pa zdt da knjiga ne bo samo s trudom na novo zidala, ampak da bo tudi zamašila občutno vrzel in na ta način pripomogla »k poglobitvi misijonske misli pri nas in k razširjenju božjega kraljestva na zemlji«. Poglejmo vsebino. Deli se v trt dole: 1. Sostavnl misijonski pouk (7—66): Misijonski pojem, Mis. vodstvo in delavci, Mis. delo, Mis. namen, Mis. sredstva, Pregled katol. misijonov po vsem svetu. 2. Priložnostni misijonski pouk (66—135): Ta del podaja duhovnikom za prižnlco, katehetom in učiteljem za šolo snov, ki naj jo porabljajo pri svojem delovanju. Razdeljena je v 73sestavkov. Pod poglavjem »Vera« n. pr. kaj se da povedati pri prvem členu apostolske vere, kaj pri drugem itd. Druga noglavja so: O zapovedih, O sredstvih milo3ti, Misijon v sv. pismu, Zgodovinski misijonski pouk, Zemljepisni misijonski pouk (v tem poglavju so našteti slovenski misijonarji in več drugih kratkih življenjepisov najslavnejših misijonarjev). 3. Naša pomoč misijonom (135—156): Pouk, kako naj se dela za misijoue v družini, cerkvi, šoli in društvih. Na koucu so še dovolj obširno omenjena razna misijonska društva, ki so pri nas ustanovljena. — Kritika slovenskih misijonskih publikacij mora biti stroga. Lahko se namreč dogodi, da izi-r de kaa manj vredna knjiga in prepreči izdajo morda znatno boljše, ker ta potem kljub svoji popolnosti ne najde odjemalcev. Smo pač maloštevilen narodič. Veliki narodi kousumirajo dobro in slabo. Mrkunova knjiga prenese tudi tako strogo kritiko. Podaja nekaj, česar še nimamo in kar je krvavo manjkalo. Rabil je v prvj vrsti svetovno najboljše misijonske pisatelje ln sicer za prvi del Scbmidlina, za drugi Schwagerja in za tretji del Arensa. Kar so ti pisali v posebnih knjigah je Mrkun združil v eno. Seveda je moral krajšati (zlasti prvega ln tretjega), ker bi sicer bilo marsikaj za Slovence zaenkrat vsaj še balast. Z izdajo te knjige povsem odpadejo pritožbe katehotov, pridigarjev in učiteljev, da nimajo snovi za misijonski pouk. Knjigo prav toplo priporočamo. Ne morda samo za to, da izrazimo pisatelju hvaležno priznanje, ampak ker smo prepričani. da je vsakemu, ki je poklican za širjenje božjega kraljestva na zemlji (in to so zlasti zgoraj našteti trije stanovi) neobhodno potrebna. Vzemi, beri in se boš prepričal! — Vseskozi stroga strokovna ocena bo sicer našla nekatere pomanjkljivstk ki so pa bolj ali manj postranskega pomena. A. D. pr Joannes Plebanus znanega pisatelja dr. Ivana Preglja tudi izide v drugem natisku, čeprav je del javnosti hudo prijemal pisatelja. Knjiga je razprodana in izide krog velike noči v popravljeni izdaji. Kdor jo bere in ume tako kakor nam jo je analiziral v »Času« Narie Ve-likonja, ne bo našel nič tacega, kar so hoteli po sili najti v njej. Seveda, za otroke pa ni ne tako ne tako, kakor ni zanje vsaka jed! Založi drugi natis in tiska Tiskovno društvo v Kranju, ki sprejema naročila. Kdor naroči in plača pred veliko nočjo, plača za izvod 20 Din, po veliki noč; pa bo cena 25 Din. pr Vrtec in Angelček, št. 3—4. Pesmi, zabavni in poučni sestavki se s slikami in okraski vrstijo v mikavni pestrosti. Vrtec z Angelčkom (6 dvojnih številk) stane 16 Din, An-' gelček sam 6 Din. Dobi se tudi še št. 1—2. Upravništvo je v Ljubljani, Sv. Petra c. 80. pr V kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani je izšla šolska knjiga: Podkrajšek »Čitanka za obrtna učilišča«. pr Gloria in excehio Dco je naslov lepi knjigi velikega formata, ki je izšla v hrvatskem jeziku v Sarajevu v zalogi znanega nabožnega lista »Nedjelja«, Krekova ulica 5. — Knjiga prinaša 26 krasnih umetniških slik nabožne vsebine, ki jih je priredil akademski slikar Kari Hornstein. Slike spremlja besedilo, ki vnema k ljubezni do Jezusa, Marije in cerkve. Stane 50 Din s poštnino in se naroča pri upravi »Nedjelje«. pr Na grob biskupu Langn je knjižica, ki je istotako izšla v upravi »Nedjelje« v Sarajevu ter stane 3 Din. — Pokojni škof Lang je živel pravo svetniško življenje, ki se v tej knjižici lepo popisuje. Marsikdo bo rad segel po tem delcu, ki ob zgledu svetniškega Škofa vzpodbuja k pravemu krščanskemu življenju. tfarotfno gicMče v LJufelJrJ. DRAMA: Zadetek ob 8. uri zvečer. Nedelja, 25. jan.: Ob 15. uri popoldne: »2or>, dan, noč«:. Ljudska predstava pri zniža nili cenah. Izven. Pondeljek, 20. jan.: »Cyrano do Bergerac«. D. C"ERA: Začetek ob pol 8. ari svečer. Nedelja, 25. jan.: Ob 8. popoldne: »Majska noč«. Znižane cene. — Izven. Pondeljek, 20. jan.: Zaprto, STRIČKOVE SANJE. Premijera 23. jan. v dramskem gledališču. Boris Putjata je priredil po Dostojevskega povesti dvodeiansko komedijo »Stričkove sanjo«. Ali je dramatiziranje potrebno, ali ga je treba zavreči, je vprašanje zase: Putjatino delo se precej srečno izogiba dologočasju, ki navadno spremlja knjižno delo na odru in predstavlja že dosti uspelo celoto. Jedro tvori meščanska družina Moskalo-va, sestavljena iz žene Marije Aleksandrov-ne, njene ličere Zine in zastraženega moža Afanasija Matvojiča, ki je pod copato. Mati si v svoji kmečki fantaziji, ki se koplje v odbleskih družabne in literarne izobrazbe, pre. tkano izmisli, naj se hči Zina poroči s kne-zom K., ki ga je pripeljal Zinin napol-ženin Mozoljakov v hišo in ki je že prava podrtija brez normalnega opomina. Zina ljubi nekega učitelja, ki je pa že na smrt bolan in le pri« govarjanju matere, da bo s pomočjo kneže-vega premoženja lahko pomagala bolniku, se uda ter sklene, poročiti posilnega stričlca-neza. Mozgljakov je v pripovedovanju o knezu sam namignil na njegovo ženitev in deai-! gniral v hiši živečo Naslasjo Petrovno za ne. i vesto. Ona prisluškuje razgovorom matere s hčerko in navede, da se Mozgljakov, ki je le napol odbit pretendent za Zino, skrije za vrata in je priča velikega prizora, ko mati s svojim jezikom in hčerka s svojo romanco navdušita kneza, da snubi Zino. Tretja slika nam odkrije tajnosti kneževe toalete, ko Moz-gljakov uiepe starcu v glavo, da se mu je ono o snubitvi le sanjalo. V zadnji sliki se vpričo mestnih klepetulj, ki so že zvedele za žaro. ko, podere vsa stavba materine ne moralnosti, ko se knez ne spomni več na zaroko in govori le o sanjah. Pri tem se razkrinka Mozgljakov kot aranžer nesreče in z Zino si izpo-vesta svoje grehe. Mater pa doleti najhujša kazen za njeno tiranslvo, izdana je gibčnim in strupenim jezikom mesta Gobci. Predstavo je režiral gospod Putjata in Igral ulogo strička zelo primerna Izredno pravilen je bil njegov govor, senilnost je podal brezhibno. Do popolnosti mu je manjkala samo ona poteza takorekoč transcendentalne grotesknosti, ki jo je Dostojevski položil v njegov govor. Mozgljakova, čegar uloga je od vseh dramatično najmanj izvedena, je igral gospod Levar mladostno in efektno; male neizravnanosti bo gotovo, kot je to po-kazal v drugih nalogah, tekom predstav obrusil. Jako dober tip je bil g. Košič kot sluga Griška. O g. Cesarju, ki je igral Afanasija Matvejiča, pa to pot ni mogoče napisati hvale. Uloga pušča svobodno kreacijo, ki se je in-terpret nikakor ni poslužiL Ker nima skoraj nikakeg agovora, mora ustvarjati z igro, ser-viral je pa drobne geste g. Puajate, katere poznamo do sita iz raznih veseloiger. Mati, ki je povzročiteljica nesreče, se je lepo prilegala figuri ge. Medvedove, pa tudi njena igra je bila vredna pozornosti. Malo preoglata v kretnjih je bila Zina ge. Nablocke. Nastasja Petrovna (ga. Juvanova) in klepetulje so dobro razumele svoje vloge in jih je režija spretno držala v pravih mejah. Le kostumi klepetulj d';'« preveč po maskeradL — Opre. ma salona je premogobrojna, pa vseeno pre-revna. Vsakdo ve, da se tu bori naše gledali-šče z revščino in nikdo ne bo prisodil vsega le slabemu okusu Marje Aleksandrove. M. mm^mBrnmmammmm mam~ m* Prosvetna zveza. IV. Prosvetni večer, ki se je vršil v petek zvečer v Ljudskem domu je zbudil veliko zanimanje za Prekmurje ln bil prav dobro obiskan. Pevski zbor Ljubljana je pod izbornim vodstvom svojega dirigenta g. dr. Kimovca zapel z vso dovršnostjo lepe prekmurske narodne pesmice: Dobro jutro, Teče voda, Dekliška in Skače Marko. Posetniki tega večera bi si nikakor ne mogli ustvarit! popo Ineslike o duši prekmurskih Slovencev, če ne bi slišali omenjenih pesnic, ki so s svojo melodijoznostjo podale to, kar človeška beseda ne more povedatL Zato vsa čast Ljubljani za jeno požrtvovalno sodelovaje. Tudi predavatelj, g. vseuč. prof. dr. Slavič je podal zgodovino narodnega boja nekdaj, zlasti pa ob prevratu, zelo natančno. Pokazal je na markantne osebnosti, ki so rešile to cvetočo vejo na mogočni naši slovenski lipi, katero so nekoč hoteli ugrabiti madžari ln po kateri stega sedaj roko Radič. Ne eno ne drugo se ue bo uresničilo, zato nam jamči zavedno sloveski rod, ki biva tod. Slišali smo, kako težavna je bila pozicija naših mož v Parizu ln dalje pri razmejitveni komisiji. Prepričani smo, da je precejšnja zasluga, da je Prekmurje slovensko in da tvori nedeljivi de! Slovenije ravno g. predavatelja Fr. Slaviča Zato mu bomo hvaležni vsi Slovenci. Maskcrski tečaj se vrši dne 2. febr. t L v Ljudskem domu. Začetek ob 9 dopoldne, kouec oh 5 popoldne. Udeleženci naj prineso s seboj svinčnik, zvezek in 60 Din za garnituro šmink, če jo žele kupiti Sicer je pouk brezplačen. Katero društvo Ima na prodaj že rabljeni harmonij naj sporoči ceno, stanje in firmo Prosvetni pisarni na Miklošičevi e. 7. Gosp o darstvo. Tržno poročilo. Ljubljana, dne 23. jan. 1925. Les. Po lanskoletnem živahnem izvozu se nam letos obeta splošen zastoj. Silen dvig dinarja je izvoz popolnoma zavrl in na svetovnem trgu z našim blagom ne moremo več konkurirati. V kolikor še izvažamo, je to ali še na stare sklepe ali pa radi prisilnih prodaj. Do noviii sklepov pride le malo, ker sc italijanski kupci nočejo sprijazniti, da bi jih napravili v dinarjih, v lirah jih pa mi ne moremo, ker ni samo dinar porastel, nego tudi lira stalno pada, kar onemogočuje vsako solidno kalkulacijo in je možno sklepati le v dinarjih. Italija, ki je bila naša največja stalna odjemulka, se je radi tega od nas obrni'a in je začela zopet z nakupom v Avstriji, ki jo je pa tudi sprejela z dvigom cen, ojunačena vsled naše mizerije in vsled pičlih razpoložljivih zalog. Letošnja zima, ki je bila tudi v Avstriji brez snega, otežuje najobčutneje spravljanje okroglega lesa na žage in je moralo več žag ustaviti vsled pomanjkanja okro-glovine obrate, druge pa zopet vsled pomanjkanja vode. Že pred otvoritvijo spomladanske kampanje je tudi Rumunija stopila na plan z znatno povišanimi cenami, in tudi Rusija, ki je v to prisiljena vsled visokih produkcijskih stroškov, povzročenih vsled reorganizacije zanemarjenih podjetij, obljubujc isto. — Radi tega je upati, da se bodo cene, ko bo enkrat živahnejše povpraševanje in ko sc bo spomladanska sezona popolnoma razmahnila, izravnale. Potrebno je pa, da vlada ne pozabi na resolucijo zastopnikov naše industrije, da se vsaj najvažnejše čimpreje uresniči in pomaga vsaj omiliti sedanjo krizo, ker odstraniti je itak ne more. Dunajsko tržno poročilo. Prašiči. Na dunajskem trgu jc bilo 2D. t. m. skupno 11.135 komadov prašičev. Uvozile so:1 Poljska 7503 kom., Romunska 2997 kom., Jugoslavija 138 kom., Ogrska -92 kom. Cene: prima debele svinje aK 22—22.500, srednje debele svinje aK 20.500—21.500, stare debele svinje aX 19—20.000, težke svinje aK 20—22.000, lahke svinje aK 19—21.000, angleške mesnate svinje aK 18—22.000. Potek sejma je bil živahen, cene so padle za ca alt 4000. Predalo se je vse blago. — Živina. 19. t. m. je bilo v St. Marxu 3160 komadov goveje živine. Avstrija 1409 kom., Romunija 803 kom., Ogrska 775 kom., Čehoslovaška 121 kom., Nemčija 35 kom. Cene: voli la aK 17—18.000, voli Ila 15—16.500, voli lila 11—14.5C0, biki aK 12 .-r. 14500, krave aK 11—1500, klobasarice aK 6500—10.000. Potek sejma slab. Cene so zopet padle za ca ak 2—3000. Italijanski živinski trg. Povprečna cena goveje živine na raznih sejmih 19. in 20. t. m. so bile sledeče: teleta dorasla la lir 10 30— 11.10 za kg zaklane teže, teleta mlečna lir 6.50—8.50 za 100 kg žive teže. Voli la lir 6, Ila lir 5.30. Krave lir 5.80 la in lir 4.9D Ila, junice lir 5.S0 la in lir 4.90 Ila. — V Milanu so se prodajala 19. t. m. živa teleta dorasla: la lir 9.80—10.50, I!a lir 8.50—9.70, lila lir 7.50—8.40. Jugoslovanom se izvoz živine v Italijo vsled slabe laške valute ne izplača. Zmrznjeno ameriško meso se prodrja v Italiji po lir 550—560 za 100 kg. Tudi nam bi se uvoz zmrznjenega mesa pri današnji nizki valuti izplačal. Železo in železno blago. Koncem 1. 1924. je bilo razpoloženje na svetovnih tržiščih železa slabo. Tvornice nimajo prevelikih naročil. V decembru, januarju ter februarju je de-Uljna prodaja tiha. Za tvorbo mednarodnega kartela za enkrat ni pravega interesa, ker povsod vlada stagnacija. Čehoslovrško tržišče šc vedno čaka na izpremembo. Cene železu in železnemu blagu so v veletrgovini fco skladišče Ljubljana sledeče (vse v dinarjih za kg): traverze 3.80, železo tem. ceno 3.90, črna pločevina pod 1 mm, polna cena štev. 0.5 — 7.30, št. 0.6 — 7, št. 0.7 — 6.95, št. 0.57 — 5.88, črna pločevina od 1—2>4 mm premera polna cena št. 0.9 — 6.60, št. 1 — 6.90, št. 1 V% — 6.60, št. 2X/, — 6.30, črna pločevina 3—10 m polne cene 6, pocinjcna pločevina 650X100 m št. 16 — 9.55, št. 18 — 9.95, št. 20 — 10 45, št. 22 — 10.95 polna cena, pocinjcne pločevine 1000X2000 mm vrsta 0.50 — 10.20, 0.50 — 9.75, 0.60 — 9.50 polna cena, pločevina iz cinka št. 10, 11, 12, 13^ — 18.50—18.75, žeblji temeljna cena 5.30, emajlirana posoda, črnobcla 13.50, emajlirana posoda plavo-bcla 16, pile nadplačilo 270%, kovane štajerske lopate od 110—160 dkg 16.50, lopate pat. pre-šane 13, motike od 80—110 dkg 23—24. — Kranjske sekire 120—250 dkg 24, slavonske Sekire 90—110 dkg 26.50, slavonske sekire 120—250 dkg 24, pločevinasti štedilniki 11, cevi za dim, ravne, 10.50, francoska kolena 12.50, vozne osovinc »Lapp« ali »Winter« od 20—30 kg 12, vile za gnoj s tremi roglji 10 (za komad), vile za gnoj s štirimi rogli 11.50 (za komad). Kovine. Baker pločevina 39.60, baker žic«S 39.70, baker palice 42.60, cevi 38.9; med pločevina 38, žica 39, palice 30, cevi 38; aluminij žica 63, pločevina 61; čisti nikelj pločevina 92, žica 100; svinec pločevina 17.75, cevi 17.25, v kladah 13.65; cink 13, angl. kositer 92. antimon 17 (vse v dinar-|ih za kg: temeljna cena fco ocarinjeno Ljubljana). Mleko. V mesecu januarju nastopi vsako leto poplava mleka, tako da cene mleku, ki dosežejo svoj višek za božične praznike, zopet znatno padejo. K temu pojavu pa se je leto«" pridružil še dvig dinarja. Mleko se je v en gros trgovini v decembru plačevalo po 2.75 dinarjev frco nakladalna postaja, v januarju pa se plačuje le po Din 2.— Izvoz mleka v Nemško Avstrijo, ki je v letu J924. dosegel iz Slovenije svoj maksimum, je vsled porasta dinarja močno oslabel. Dunajska cena za mleko v vrčih odjemalca franko Dunaj notira ak 3.600,— za liter, kar znaša protivrednost Din 3.06. Ker pa so voznine in carinski stroški do Dunaja precej veliki, ne morejo izvozniki pri tej ceni kriti svojih stroškov. Ponudba masla in sira je na domačem trgu mnogo večja, kakor konzum. Čajno maslo se v en gros trgovini prodaja po Din 55.— do 60.—, kmečko maslo pa od Din 35.— do 45.—. Sir trapist po Din 18.— do 24.—, polnomastni sir Din 85.— do 45.—, skuta po Din 6.—. Ako pa pogledamo tudi inozemske trge vidimo, da so tam cene izdelkov mnogo nižje, kakor pri nas, vsled česar na izvoz mlekarskih izdelkov pri sedanjem položaju sploh ni misliti. Tako so v preteklem tednu nolirale cene za maslo na zunanjih trgih kakor sledi: Dunaj n. a. k. 63.000.— (Din 54.18), Milan lit 17.— (Din 43.35), Praga čk 28.50 (Din 52.75). Vzeli smo srednje cene za maslo, ki so po kvaliteti za 10 odstotkov višje ali nižje. Vsa tržna poročila pa se glasijo, da je blaga v izobilici ter da je pričakovati še nadaljnjega znižanja cen. Isto razmerje je tudi v cenah sira doma in v inozemstvu. • * • g Vinski sejem r Središča. Vinarska zadruga »Ljutomerčan< (za Ljutomerski in ormoški okraj) s sedežem Sv. Bolfenk pri Središču je priredilo dne 20. januarja lepo uspel vinski sejem v Središču. Po seznamu vin, ki so bila kupcem na razpolago, znaša skupna množina nekaj čez 1430 hI. Razstavljene so bile sledeče vrste in letniki: šipon (mozler) 143 hI (1924), 95 hI (1923), 26 hI (1921), rizling 81 hI (1924), 20 hI (1923); burgunder 48 hI (1924) in nekaj hektolitrov letnikov 1923 in 1922; muškatni silvanec 68 hI (1924), 30 hI (1921); mali rizling 18 hI (1924); muškatelec 6 hI (1924), 9 hI (1923), 9 hI (1917); silvanec 10 hI; črnina (portugizer) 12 hI in kabernel; vino mešanih vrst 497 hI (1924)), 157 hI (1923), 71 hI (1922), 130 hI (1921) ter 200 buteljk iz leta 1017. Svoja vina je razstavilo in ponudilo 43, večinoma večjih vinogradnikov in zadruga »Ljulomerčan«. Številke kažejo, da v ljuto-mersko-ormoškem okraju ni več obilo vina. Razstavljena vina so bila prvovrstna. Cene so bile 10 do 15 dinarjev, kar za prvovrstna ljutomerska vina ni previsoka, posebno ker je bila lanska letina kvantitativno slaba, kvalitativno zelo dobra. Kupcem je vino izredno ugajajo; saj so poskusili nekateri prvič pristnega ljutomerčana; kar namreč vinski trgovci ponujajo za ljutomerčana, dostikrat ljutomei-skih goric niti videlo ni ali pa je samo z ljutomerskim zabeljeno hrvaško ali banaško vino. Kakor je samo en tokajec, en pakerčan, tako je tudi samo en ljutomerčan. Kupčij se na mestu ni dosti sklenilo, ker so se kupcem zdele cene previsoke. Izredno velikega pomena pa je bil ta vinski sejem, ker so se po njem spoznali producenti in kupci; zadruga >Ljutomerčan< pa bo med obojimi posredovala in jamčila za pristnost. g Izkaz Narodne banke s dne 15. januarja 1G25. (Vse v milijonih dinarjev, v oklepaju razlika napram 8. januarja 1925.) Aktiva: kovinska podloga 462.6 (— 7.4), posojila na menice in vrednostne papirje 1427.9 (— 27.7), račun za odkup kronskih novčanic 1186.4, račun začasne zamenjave 368.0, državni dolg 2966 3, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 694.0 (+ 36.6), skupaj 9243.6; pasiva: glavnica in rezervni fond 31 3. bankovci v obtoku 5877.0 (— 97.6), račun začasne zamer jave 368.0, državne terjatve 14.7 (+ 14.7), razne obveze 750.7 (+ 84.4), vrednost državnih domen 2138.4, ažija 63.5, skupaj 9243.6. g Nova ieleiniška proga. Danes se slovesno otvori novo zgrajena železniška proga Uži-ce—Vardište, ki bo vezala ozkotirno srbske železnice z bosanskimi ozkotirnimi železnicami. g Naša letina sliv leta 1924. Po zadnjih podatkih poljedelskega ministrstva se je do-vozilo aa vsa tržišča s slivami lani 3 milijone kilogramov posušenih sliv. Od tega se je izvozilo 1,800.000 kg sliv v inozemstvo. Borze. 24. januarja 1925. DENAR: Zagreb. V prostem prometu notirajo: Italija 2.54 (2.5325 do 2.5625), London 296.50 (294.20 do 297.30), Newyork 61.37 (00.77 do 61.77), Pariz 3.35 (3.3230 do 3.3730). Praga 1.835 (1.83 do 1.86), Dunaj 0 0867 (0.0858 do 0.0878), Curih \1.875 (11.82 do 11.92). Tendenca rezervirana. Curih. Belgrad 8.45 (8.40), Berlin 1.2340 (1.2330), Italija 21.35 (21 41), London 24.8550 (24.87), Newyork 518 10 (518.20), Pariz 28.00 (28.08), Praga 15.45 (15.50), »unaj 0.007295 (0.007295), Budimpešta 0.0072 (0.007170), Bukarešta 2.75 (2.75), Sofija 3 75 (3.75). Praga. Devize: Lira 140.25, Zagreb 55 275, Pariz 183.87, London 163.05, Newyork 33.90. VREDNOSTNI PAPIRJI: Dunaj. Alpine 418.000, Greinitz 139.000, Kranjska industrijska družba 750.000, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 463 tisoč, Hrv. eskomptna banka, Zagreb 163.000. BLAGO. Novi Sad. Pšenica 460 do 475, koruza 207 do 212 50, otrobi mare 195. Položaj čvrst. Toristlka lo šport MaLo beremo o športu v Rusiji. Do leta 1921. so bile vse panoge lahke atletike popolnoma zanemarjene, v zadnjih treh letih se je pa vse spremenilo. Največ zaslug za to ima dr. Semajko, komisar za ljudsko zdravje. Povsod se vršijo sedaj športne prireditve in tekme, od Leningrada pa do Krima in Baku-ja. Moskva ima stadion, v katerem je nastopilo lani 14. septembra 2000 sporlnikov, v tekmah, ki so trajale 06em dni: tek, skok v višino, kopje, diskos, tenis. Posebno priljubljen je nogomet, in pri igrah v Leningradu, Moskvi, Kijevu, Tillisu, Samari ild. ni prav nič manj gledalcev kakor v mestih zahodne Evrope. Da je zimski šport povsod v Rusiji doma in da ga z vnemo gejijo, ni treba še posebej povdariti. — V Berlinu so nastavili mestno športne zdravnike, po zgledu berlinskega športnega kluba. Povsod po mestu imajo preiskovalne in opazovalne štacije za mladino, ki goji šport. — Stultgartski občinski svet je mestne športne prostore dal športnim društvom za eno leto brezplačno v najem. Novozelandski All-BIacks, najboljši ru-g b y - igravci sveta, so potolkli sedaj tudi najboljše izbrano francosko moštvo, v Toulouse. Razmerje 80:6, polčas 17:0. Vidimo, da so Francozom v drugem polčasu prepustili par častnih točk. — Čehi z nogometom zadnjih dni niso nič kaj zadovoljni. Samo igri SlaVia—Wacker 4:1 pripisujejo popoln uspeh, dočim jim Sparta—Nurnberg F V 2:1 ni nič všeč, še manj seveda Ziškov—Guts Muts 1:3. — Gradjanskljeva turneja po Nemčiji je imela, kakor smo poročali, lep športni uspeh, a precejšen finančni neuspeh. — Naš Vid maj er s« je preselil v Zagreb. Tako beremo v zagrebških listih. Oj ti N u r m i 1 Komaj smo položili včeraj pero iz rok, že smo brali spet o novih tvojih čudih. Neprekosljiv si. Sedaj praviš, da boš treniral še štiri leta in boš spravil na tla vse rekorde od 800 metrov pa do maratonskega teka, 42 km. Zaradi pregleda je res naj- Perilo fc drag za Klad Zato štedite ž njim in uporabljajte samo Ziatorog terpentinovo milo, katero je brez vsakih primesi in zato zajamčeno neškod-liivo! bolje, če pospravi en sam vse skupaj v svojo malho. Seveda bomo morali pisati spet poseben članek. — Tudi F r i g e r i o, italijanski mojster v hoji, olimpijski zmagovalec, se je podal sedaj v Ameriko, obljubljeno deželo športa. Nastopal bo od konca januarja do začetka marca. V najlepšem spominu so mi oni dnevi, ko sem hodil na Dunaju od kluba do kluba in sledil tekmam v težki atletiki. Kako sta se borila Steinbach in Witzelsberg za rekord v obojeročnein sunku! Dolgo vrsto let je stal neomajan stari rekord nepozabnega Ttir-ka, 160.5 kg. Naenkrat: Steinbach 163 kg, \Vitzelsberger 165, Steinbach 167.5, Witzel»-berger 168 itd. Pri 171.5 kg je VVitzelsberger nehal, Steinbach je šel na 172.5 (dvakrat) in slednjič na 175.2. Potem je žalibog postal pro-fesional. Prišla sta pa druga dva, Grafi in Svoboda, in spet se je začelo. Grafi je prišel do 180 kg, Svoboda do 185.6; sunil je pa še 192 kg, ki so mu jih drugi na prsi dvigniL Grafi je umrl, Svoboda je zbolel, vojska je pobrala dunajskim atletom prejšnjo moč. Prej jim pa nihče ni bil kos. Se enkrat je po vojski prišel Svoboda na 160 kg, Rigner na 162.5 kg. In sedaj beremo, da je kavarnar RieC prišel na 163.5 kg! Morebiti je to začetek nove dobe, — Atlet Franc Hira naj nam bo zgled vztrajnosti. Hotel je potolči rekord Estonca Neu-landa v potegu z desno roko, 82.5 kg. Ročko so stehtali natančno na 83 kg, triindvajsetkrat je poskusil, ni se mu posrečilo. A ta vztrajnost! Svetovnega mojstra v prosti roko« borbi, Edvarda Le\visa, je premagal Waine Man in ao podelili sedaj njemu naslov svetovnega mojstra. Oba sta Amerikanca. — Ka-van je v grško-rimski rokoborbi premagal slavnega Jaaga, v Berlinu. Po 52 minutnem boiu je prišel kunec, čisto nepričakovan. — V bojih v Monakovem je bil Le-skinovič (Rus) prvi, znani finala orjak Varjak le peti. Veliko pišejo o argentiskem bok ser* j u Firpo. Ko so ga vprašali, zakaj je prišel v Evropo, je rekel, da ga muči »lakota po evropskih žrtvah«. Je zelo simpatičen. Pravi, da nastopa sam, brez impresaria ali mana-derja, da je sam svoj Sancho Panza. Nekdo ga je vprašal, zakaj ni Denipseya zdelal, in je le Dempsey njega; zraven stoječi argentinski generalni konzul je odgovoril: »Ker j® Firpo gen?leman.< — Gibbous zahteva za bo| s Firpo m 75.000 dolarjev in še 3000 dolarjev za potovanje in za trenirg. Bo pa le malo preveč in z Londonom najbrž ne bo nič. — Izbornega Nemca Ilerseja so proglasili v de-ficturnem boju s Francozom Solvinto po točkah za premaganega. Fa je bil Ilerse boljši, — Od* poraza do poraza pada nekdaj sloviti borec IIarry Heeve. — Benny Leonard, svetovni mojster lahka teže, je rekel, da se svojemu naslovu odpove in da ne bo več boksal. Vzrok: bolezen matere. Če mati ozdravi, so bo pa gotovo spet boril. — Breitenstrtiterja hočejo spraviti skupaj a Paolinom. — Dundeo jo je pa po sprejemu pri papežu ln Mussoli-niju kar naenkrat na?aj v Ameriko odkuril, pa bi se bil moral 27. januarja boriti v Parizu z Bretonnelom. Pravi, da njegova žena evropskega podnebja ne prenese in da ja ne pusti same na potovanju. Ameriške športne organizacije mu pa rrav gotovo v Ameriki ne bodo dovolile nobenega boja, dokler ne izpolni svojih dolžnosti v Evropi. Tam so zelo strogi. — Osemletni angleški grofiček Tovvnsend se je boril z enako st. rim gojencem neke sirotišnice v dobrodelni namen. Uspeh prireditve je bil velik. P1 a v a č Arna Borg je že v Ameriki. To bo boji Weissemller bo moral napeti v»® moči. Svetovno kolesarsko mojstrstvo se bo izvojevalo letos v Antwerpu (Belgiji), in sicer tako za amaterje kakor za prolesionale. J. Z. S. S. Redna seja upravnega odbora v pondeljek ob 8.30 v kavarni Emona. Tajništvo. Smuški dresi. Savez sporoča vsem onim smučarjem, ki si še žele nabaviti smuški dres, da je za nekaj dresov še na razpolago inpre-gtiiranega blaga, ter se lahko še naročijo dre-si. V letošnji zimi savez ne bo več naročil tega blaga. Slovensko planinsko društvo sporoča vsem planincem, da z novim pravilnikom o voznih olajšavah ni ukinjena polovična vožnja za planince v skupinah po 5 do 9 oseb. Osreči* nji odbor se je obrnil tozadevno že na pristojno mesto, da ne bodo imeli člani kakih ne. prilik med vožnjo odnosno pri nabavi polovic nih vozovnic. Člane se opozarja, da mora vodja izletnikov prinesti g seboj v pisarno izkaznico s sliko vseh onih, ki žele potrdilo za polovično vožnjo. "^ Učiteljski vestnik. Kakor v kinn! Dne 5. dec. 1924 je bil nadučitelj Ivan Štrukelj razrešen nadzorni-ških poslov in z istim dekretom imenovan na Krtino, kamor pa ni mogel po zaslugi tamkajšnjega tovariša Smajdeka in je zato dalje vodil vodstvo šole na Viču. Dne 19. dec. 1924 pa ga je prišel razrešit vodstvenih poslov učitelj Seme z Vrtače, Štrukelj pn je bil postavljen iia razpoloženje. Dne iS. jan. i0'io je bil pozvan v začasno učiteljsko službo na Vrtači, od tu pa je premeščen z dekretom velikega (Stran 8L SLOVENEC, ffne 28. JamiarJa 1928. fitef. 201 župana z dne 21. jan. 1925 u učitelja v državno vzgajališče, t j. v prisilno delavnico. Lepa prihodnost čaka Se slov. učiteljstvo. To so menda tiste dobrote, o katerih piše »Učit. Tovariš«, da so jih deležni Slomškarji. Kakor se posojuje, tako se utegne vračati. Naznanila. »Ljubljana« bo Imela v ponedeljek, dne Ž6. t. m. skupno pevsko vajo ob 8. V stalni prosveti predava jutri, v pondeljek ob osmih v Križankah g. dr. A. Brecelj o prehrani. Udeležite se predavanja vsi člani, pa tudi drugi dobrodošli. Frančiškanska prosveta. V torek 27. t m. predava g. dr. Pimtar: Stremljenje po svetovnem miru. — Dne 4. februarja vizitira okrajni vuitator č. g. Ivan Vindišar. Sentpetersko prosvetno društvo priredi v pondeljek 26. t m. ob 20. v svojih prostorih, Župnijska ulica 1, predavanje o potovanju v Rim. Predavanje bodo pojasnjevale skioptio-ne slike. Člani in gostje vabljeni. Rokodelski dom Jutri bo predaval v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica, dr. Alojzij Zupan o zanimivostih večnega mesta Rima. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Pričetek točno ob osmih. Slovenska krščanska ženska zveza ima svoj redni občni zbor v torek, dne 27. t m. ob petih popoldne v posvetovalnici KTD, Jugoslovanska tiskarna, I. nadstropje. Udeležba je mi vse članice obvezna. — Predsedstvo. Siškarji! Drevi ob sedmih priredi j.Krekova Prosveta« v samostanski dvorani dve igri: »Tri nečakinje«, burka in >R e -š e n i k« , tridejanka. Čisti dobiček bo za no- vo cerkev. Jutri zvečer ob pol osmih bo pa zanimivo predavanje »Voznik smrti«. Predavanje pojasnjujejo filmske slike. Siškarji, pozor! V pondeljek 28. 1 m. v samostanski dvorani ob pol 8. zvečer zanimivo šestdejansko filmsko predavanje: Voznik smrti Predava urednik Preroda g. Lindič. Krekova mladina, podružnica v Ljubljani, sklicuje danes ob desetih sestanek vsega članstva v društvenih prostorih, Stari trg 2, L nadstropje. Ker so na dnevnem redu zelo važne zadeve, je udeležba obvezna. — Predsednik. III. Primorska družabna prireditev, ki jo prirede akademiki iz Primorja, se vrši na pustno soboto, dne 21. februarja 1925. v Nared-nem domu. — Bratska društva prosimo blagohotnega upoštevanja. — Odbor. Pevsko društvo »Slavec« sprejema nove pevke in pevce, ki imajo lep mehak glas in dober posluh. Posebno dobrodošli s teoretično predizobrazbo. Zglasijo se naj vsak torek, sredo in četrtek ob 8. uri zvečer v društvenih lokalih v »Narodnem domu«, L nadstropje, levo. Podružnica Jesenice S. P. D. objavlja, da se vrši redni občni zbor na Svečnico dne 2. febr. t. 1. ob 14. uri v prostorih g. 2umer na Javorniku, in želi, da se ga člani in prijatelji planinstva udeleže. — Odbor. Dijaški vestnik. d Evkaristiini odsek C. A. M. ima dane« ob pol sedmih zvečer v Marijanski kapeli uro molitve. — Načelnik. Karo&tfe .Slovanca'! MALI Vsaka drobna vrstico Din 1*50 alt vsaka besed« SO pcar. Na), manjši 5 Din. Oglasi nad devet vr»Hc se računajo više. Za odgovor znamkol PRAKTIKANTINJA I ■ boljšo izobrazbo, IŠČE ! mesta v kaki pisarni, takoj ali pozneje. Naslov v upravi •Slovenca« pod itev. 466. | Za gozdno POSESTVO | na Dolenjskem se išče zanesljiv, pošten in vešč | GOZDNI ČUVAJ ki je že bil v enaki službi. Dobi prosto stanovanje, de- | pul zemljišče s 6 glavami i Sivine, poleg tega plačo po dogovoru. Ponudbe s spričevali naj se pošljejo na poštni predal 133, Ljubljana Bče se OSKRBNIK j sa posestvo na Dolenjskem. ' Prednost imajo penzijonlsti, ki se razumejo na sadovnjak tn vinograd. Ponudbe ! na »Dolenc, Hndovernlk in Javortik«, Ljubljana. 453 Vajenca »prejme trg. vrtnar ANT. BAJEC, LJUBLJANA. Mesto hišni ISCE krepak mož, ki je popolnoma vešč vrtnarstva in zidarstva. Več se izve pri COTlČU na Martinovi cesti Lepo meblovana SOBA et ODDA 2 gospodičnama pri mirni stranki. - Ri Tiska cesta 2, L nadstr, desno. ABSOLVENTINJA trgov, iole, ISČe mesta, gre tudi I ali 2 meseca brezplačno. . Ponudbe na upra-vo Usta pod »MARLJIVA«. SLUZBOlŠČE mlad, zanesljiv samec, kot poslovodja na žagi ali pri skladišču pri lesni trgovini s večletno prakso t dobri-ml spričevali. Cenj. ponudbe pod Zanes';'lv št. 478« na upravo »Slovenca«. Trgovski POMOČNIK meš. stroke želi službe v trgovini. Na željo položi 20 tisoč Din kavcije ali pristopi kot tihi družabnik. - Naslov v upravi ped St. 415. Vajenec se sprejme za vrtnarsko obrt pri FRANU SUŠN KU, trgov, vrtnar — Kranj. Za 14 le'no DEKLICO Črnil In pomočnica, išče Vitja mesta, najraje pri kakem krojaču ali fini šivilji. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 399. Skladiščnik neoporekljive preteklosti — energičen, z večlet. prakso, vešč vseh manipulacij z okroglim in rezanim lesom, se sprejme. Lastnoročno pi> sane ponudbe z navedbo pogojev na »Parno žago In parket, iovar. V. Scagretti, LJubljana. Istotam se sprejme tudi prak ikant. 426 Tro. sotrudnfk ^^•» ^p*®. * &M*. i ■ i af. uuiiin re^nih staršeVi Učcm mcsta! vajeeke v poljubni trgovini ; ali pri šivilji, in to z v?o | oskrbo. Poleg svojega dela bi pomagala lahko opravljati i vsa hišna dela. - Ponudbe j pod »Vajecka« na upravo. ! mešane stroke, želi mesta na deželi. . Ponudbe pod »Dobra moč 439« na upravo. Razpis. Razpisuje se mesto občin, ZDRAVNIKA za občino TRBOVLJE a 1. aprilom 1925. — Prosilci morajo biti Slovenci. Mesto je stalno, privatne prakse je obilo. Fiksna mesečna plača znaša 2300 Din. Ponudbe je nasloviti na ge-rentstvo Trbovlje. - Prošnje |e vloži'i do dne 28. lebru-arja 1925. — Županstvo občine Trbovlje, 20. jaa. 1925. Garanti Kokalj I. r. PRODAJALKO starejšo moč, zmožno voditi sampstoj. podružnico, sprejmem takoj. Oskrba v hiši. -Ponudbe podi »Gorenjsko« na upravo Usta. 435 1 ZEMELJ, p. perfektna in samostojna z j dobrimi spričcvaU za Uradniško icenzo (ca. 300 ljudi), S se išče. — Zglasili se je v . »Uradr.iški menrl«, Prešernova ulica 9, Ljubljana. RAZPISUJE SE SLUŽBA ORGANISTA in CERKVENIKA v eni osebi v Podzemlju v j Belikrajini. Prosto stanova- | nje s pritikllnami, nekaj j njiv in gospodar, poslopja, j Plača in prostovoljna bira ; po dogovoru. Prednost Ima- , jo oženjeni obrtniki. — Po- i" i~,........ - ■■ . nudbe na župni nrad POD-7.EMEIJ. n- Gradac. 425 1 KUHARICA dekle sred. let, išče službe; zmožna slov., hrv. in nem. jezika. Naslov; Sv. Petra cesta 41, dvorišče. 464 Strojnik obenem razume na elektr. tok in je izučen ključavničar, trezen in zanesljiv samost. delavec, sc sprejme v dobro stalno službo; plača meseč. 8000—10.030 K. Nastop službe mes. februarja ali marca t. 1. Ponudbe s prepisi spričeval na upravo »Slovenca« pod »STROJNIK« St. 411. MESTA IfČE v kakem trgov, ali industr. podjetju mlad, izobražen gospod. - Ponudbe na upravo pod »Industrija« š'ev. 432. CO Kokoši enoletnih, preizkušenih jaj-čaric, se odda skupno ali posamezno. Cena po dogovoru. — Naslov v upravni-štvu »Slovenca« pod 457. HIŠA v Novem mestu 6 sob, 2 podstrešni sobi, 2 kuhinji, 2 kleti, vse pritikli-ne, sadni in zelenjadni vrt, vodovod v hiši, takoj naprodaj. - Pism. ponudbe do 31. t. m. na upravo lista pod »Novo mesto« Stev. 493. Išče se VRTNARSKI POMOČNIK prvovrstna moč — zmožen slovenščine in nemščine. — Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Vstop takoj. Vrtna: ija A. Meula, Pobrežje pri Mariboru — Nasipna 1. 421 Naznanjam, DA SEM ZOPET ZAČELA srna žagati da nimam več žage v najemu, kakor je bilo pred časom rečeno. Prevzamem vsakovrstni les v žaganje. Dela se natančno po naročilu takoj in po primerni ceni. Se priporočam cenj. trgovcem in kmetom. IVANA ZICHERL, Suha, p. škofja Loka. 465 PRAZNO SOBO v bližini Uniona iščeta dva priprosta gospoda. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tako;«. 462 Mlolf51l"fl!k dobro idoča, mlCKdl I Id z inventarjem, se takoj proda. Ponudbe po- | družnici »Slovenca«v Mari- | boru pod »Mlekarna«. 422 i ____________i Dve prazni SOBI v mestu išče drž. uradnik s sestro za 1. ali 15. april 1.1. - Ponudbe na upravo Usta pod »MIRNA 2«. 475 DOSLEJ se )2 naznanilo 63 oseb, da so potom prve aU druge številke »Fortune«, časopisa za natečaje in posredovanje SLU2B (uprava Osijek L) dobili službe, ki so jih iskali. Brezplačnih listov na ogled ne pošiljamo, Povzetje izključeno. — Posamezne številke po 10 dinarjev, mesečno 35, četrtletno 100 Din. 451 BREZPLAČNO SOBO oddam delavcu, ki je pripravljen v svojem prostem času izvršiti domača dela. Naslov v upravi pod 477. EnonacVropno HIŠO V GORNJEM MESTU v Zagrebu z 10 stanovanji, in sicer 3 stanovanja po dve sobi in 4cuhinja s pritikli-nami, v I. nadstr. 2 stanovanji po 2 sobi in kuh!nja ter eno stanovanje 3 sob in kuhinja s pritiklinami, dalje 5 po 1 soba s štedilnikom: razpoložljivo za kupca dve sobi in kuhinja, podstrešje pod celo hišo, ugodno proda Agentura »INTERMISSOR, Zagreb, Samostanska al. 9, telefon 21—64. Broj P. 24. Uicn n" začetka Pantov-nldU gaj« v Zagrebu, dvonadstr. in z vrtom, proda pod ugodnimi plačiln. pogoji za 350.000 Din agentura »In-termissor« — Zagreb, Samostanska uUca 9. — Telefon 21—64. Broj M. 63. Vinogradno POSESTVO obstoječe iz 2'A orala vinograda, 3 orale njiv in travnikov, l'A orala hoste, K orala sadonosnika, lepa hiša (vila) s 4 sobami, verando, 3 kleti, stiskalnica, hlev za 3 glave živine, vse z opeko krito in v najboljšem stanu; 5 min. od cerkve in šole, pol ure od velike ceste in 1 uro od železnice oddaljeno. — Cena 250.000 dinarjev. — Več se izve v Rea itetni pisarni Arzenšek & Koznp. — Celje, Kralja Petra cesta 22. MLEKO čajno maslo in polno-masten sir se dobi pri Mlekarski In sirarski zadregi v DOL. LOGATCU. Josip Sajovlc stavb. In pohištv. mizarstva LJUBLJANA SKOFJA UL 13 (dvorišča) se priporoča slav. občinstvo za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Zaloga vsakovrstnega pohištva. Sprejemajo se vsakovrstna popravila po najnižjih cenah. ~ Redka prilika za lokal na najlepSem Ig najprometnejšem mestu v Beograda se proda. - Pisati na Poštni predal 61, Beograd. i Lepo posestvo | v sredi lepega, prometnega i trga ob železnici, bliiu me. | sta Celje, se radi izselitve j proda. Obstoji iz lepe eno-| nadstropne hiše z 8 sobami, sposobne za vsako TRGO-i VlNO, veliko gosp. poslopja I itd. Zraven 2 H hekt. vrta. ' sadonosnika, njiv in travni- ■ kov, vse arondirano. . Vej j se izve v Realitetnl pisarni I Arzenšek & Komp., Celja — j Kralja Petra cesta štev. 22, j Pritlično hišo I v Vlaškl ulici v Zagreba, { masivno zidano, s 4 sobami, ■ 2 kuhinji, pralnica, ter posebej zidano delavnico z 3 sobama, dalje 2 hleva, dve skladišči ter veliko dvorišče, skupna površina 600 kvadr. sežnjev. V sobah mehak p06, električ. razsvetljava, kupce takoj vse na razpolago. Pro; da se ceno in pod zelo ugodnimi pogoji: Agentura »INTERMISSOR« — Zagreb, Samostanska ulica 9. - Telefon 21—64. Broj P. 3L NAJBOLJŠA REKLAMA so oglasi v »Slovenca« V. Čadež! čez Kamniško sedlo! Rado se zgodi, da ima krojač strgano obleko, čevljar strgane čevlje is da tisti, ki bivajo pod planinami, najmanj lezejo nanje. (To zadnje bi v precejšnji meri lahko oči.al sebi, ko stanujem takorekoč ob vznožju l^mniških planin, v slikovitih Mekinjah, pa me redkokdaj pot zanese gori, doom ce.e trume prijateljev planin prihajajo z vlakom, zlasti poletni čas, da pridejo do planin. Tudi lani je kazalo slabo, ker se je poletje ž« bližalo koncu in sem planine ogledoval — razun ene majhne izjeme — vedno le se od spodaj; Sedaj pa mi je stavil mlajši brat ponudbo za en »skok« čez Kamn^ko sedlo. Ponudba mi je bila dobrodošla, načrt narejen v nekaj minutah ln sicer: skozi Kamniško Bistrico čez Sedlo skozi Solčavo in Luče preko Štajerskega in Kranjskega Raka nazaj v Mekinje, tura, ki sc da z lahkoto zdelati v treh dneh. V nedeljo, zadnji dan avgusta, pozno popoldne, sva se odpravila z bratom proti Bistrici. Precej časa sva srečavala domov vra-iajoče se turiste, očividno ugodno razpoložene po tako izredno lepi nedelji kot je bila vprav ta, ko je nebo v letošnjem poletju tako skoparilo s solnčnimi dnevi. Pri pogledu na te množice planincev bi človek skoro rabil primero kot jo ima Homer (II. II. 78 si.). »Efte 6thnea efsl melissdon hadinSon, potres ek glaphires aiei nčon erhomendon.« »Kakor če lfudstva čebel v gostih se sipljcjo rojih, kadar iz votle pečine prihajajo vedno in vedno... In to se ponavlja v večji ali manjSi meri vse nedelje poletnega časa, če fe vreme količka) vabljivo. Zato pa si je Aljažev klub nadel vsega priznavanja vredno nalogo, preskrbeti tem Izletnikom nedeljsko sv. maSo v Bistrici. Kajpada bi imelo to pravi pomen le tedaj, če bi se sv. ma&a redno opravljala ob določeni uri in ob vsakem vremenu, kar bi te menda pač dalo doseči vsaj za čas počitnic. Množica se mi smili... Ko sva midva popotna tovariSa prišla do Kopitt (536 m), pol ure pred Bistrico (601 m) J ali pred »Koncem* — kakor pravijo doma-! čini —, naju je žc zajela noč. Zato sva poprosila prcgočiSča v gostoljubni »Špinovi« hiši in ga tudi našla; ime'a sva srečo, uživati v resnici pravo slovansko gostoljubnost. Radovedno sva se ozrla naslednje jutro proti nebu, kakšno vreme se napoveduje: kazalo je prav lepo; barometer je kazal ugodno kakor prejšnji dan. Hitro sem se odpravil naprej proti kapeli v Bistrici, med tem ko so mi gore pošiljale prijazen jutranji pozdrav. Med potjo sem molil brevir. Med tem mi jc od časa do časa splaval pogled proti planinam, ki so se žarile v bajni krasoti in tako vabljivo gledale doli. Kar se rri ustavi beseda pri 120. psalmu: »Levavi oculos me03 in montes« (»Svoje oči dvigam proti goram«); kakor da je psalmlst prav za ta slučaj zložil psalm: nehote se je srce vzradostilo in se oko nasičevalo ob pogledu na orjaške planine, te priče božje vsemogočnosti. Z bratom sva si v pravem pomenu besede bratovsko razdelila opravilo mašnlka in strežnika. Škoda, da vlada malone bctlchcm-ska revščina glede maSne oprave v b!strski kapeli: kakor neprijetna disonanca te zadene, če jo primerjaš z bogastvom, katero sta narava in umetna roka nanizala krog kape'e; dvomim, da bi se v vsej bistriški dolini dobilo zanjo kako lepše mesto. Po osmi uri hajd na Sedlo! Hodila sva z bratom na moč zložno, ker sva bila prepričana, da le taka hoja dosega namen turi-stike, in nisva nikakor imela namena, doseči rekord v norem dirjanju po planinah. Med potjo mi je hodilo na misel, kako sem do sedaj dvakrat naskočil Sedlo, a me je obakrat slabo vreme preganjalo, kot da bi bil Sedlu neljub gost. Spominjal sem se, kako sem pred par leti med silnim viharjem komaj prišel na vrh. Ker so sc planinci vsled slabega tedanjega vremena v nenavadno velikem številu zatekli v kočo, je bila trda za prenočišče. Stisnjen v kot s'a.bega ležišča sem prečul noč; na spanje ni bilo m's'iti. Vrh tega je v sosednji sobi Sc nekdo neprestano kašljal in tako motil nočni mir. Takrat mi je prišel na misel dogodek iz prakse vaškega zobozdravnika, objavljen v nekem nem. škem listu v rubriki za humorist ko. Vaški padar jc namreč nekomu izdrl zob, z zobom ▼red pa tudi preccjšen kos čeljusti. Pacijent je dal duška svojim bolečinam z glasnim vpitjem, »zobozdravnik« pa je vedel recept zoper vpitje in zavpil nad ranjencem: »Ako mi ne nehaš tuliti, te naznanim radi motenja hišnega miru!« Pri obnavljanju takih in podobnih spominov sva se z bratom dvigala vedno višje v sladki nadi, da naju bo Sedlo to pot prijaznejše sprejelo. Dobro uro pod vrhbm sva sc nekoliko okrepčala ob žuborečem studenčku. Pred odhodom je brat opazoval in stikal po tleh ia svoje ravnanje komentiral tako: »S prijateljem Kr. sva ustanovila društvo Krak; člana sva samo midva; on je predsednik, jaz sem tajnik; namen društva jc, da eden na drugega paziva, kadar delava izlete, da kdo kaj ne pozabi; izkazalo se je to že večkrat kot prav praktično; zato gledam sedaj, če nisem pustil česa na tleh.« Uvidevši potrebo takega društva serti njega obstoj odobraval, tembolj, ker naj bi pri tem izletu tudi sam užival njegovo koristnost. NadaljcvaTa sva pot. To ti je taka pot medicina za slabe živce, slab želodec in kdo-ve kaj še vse. Kar č utis, kako se ti telo krepča in duh vedri, tako da ti je nazadnje skoro žal, da si že na cilju. Nekaj minut preden sva prbpela na vrh, se je Sedlo naenkrat sramežljivo zavilo v pajčolan goste megle kakor Turkinja zakr'je obraz, če se prikaže na cesto. Postalo je hipoma hladno in dokaj temno. Pa morda sc še premisli megla! V tem upu sva stopila točno opoldne v prijazno planinsko kočo (1884 m), ki stoji nekaj metrov pod vrhom Sedla (1921 m). Kako se je prilegla gorka kuhinja! Pa je ni rože brez tmja. Nekako bi rekel svečano razpoloženje, ki človeka obdaja, ko doseže kak višji vrh, je bilo bratu kmalu vsaj deloma skaženo. »Ti, prcj-le se pa Krak ni obnesel,« jc vzdihnil. »Ali si kaj pozabil pri najinem zadnjem počivališču?« ga vprašam — ^Resnično, nikjer ne morem dobiti noZička; gotovo sem ga pustil pri studenčku, ko sem ga iz njega zajel vode, potem sem pa pozabil nanj. Pred odhodom sem pa ogledoval le tisti prostor, kjer sva scde'a.« Drugega nisem vedel na to, kot svetovati mu. naj se strogo drži Krakovih pravil; pomagati mu pa nisem mo-I del, ker se sam s takim orožjem nisem ob- orožil v prepričanju, da en nožiček dvema zadostuje. Dve uri sva čakala, če se nama bo megla blagohotno umaknila in dovolila malo razgleda vsaj za nekaj trenutkov, pa zastonj! Napisala sva še par pozdravov iz »krasne« goste megle in se podala proti štajerski strani. Hodila sva dobre četrt ure, ko se nama odpre pogled proti zeleni Štajerski; le Sedlo je še vedno vztrajalo v megleni odeji, pa tudi nebo se je držalo dokaj resno. Pokazal se je Okrešelj in slap »Logarski šum«, ki se je naznanjal tudi s svojim šumenjem. Pot s Kamniškega sedla proti štajerski strani ne spada ravno med vratolomne, ven. dar pa tudi ni tako nedolžna, kakor ona proti kranjski strani. Nekaj časa je treba paziti do. bro na vsak korak, zlasti če je pot zasnežena, kakor je bila vprav ta čas. Varujejo te sicer dobri železni klini in železne vrvi, in pomagajo ti tu in tam iz skale izklesane stop-njice, vendar je treba opreznosti. Kar nehote postaneš malobeseden in resen, in mislim, da bi v takem slučaju tudi samemu Marku Twain hunsoristična struna umolknila. V tem obstoji deloma pomen turistike, kakor nam je to pri filozofiji razlagal pokojni Krek; pri taki previdni hoji namreč človek pozabi na vsakdanje skrbi in koncentrira vso pozornost na korak, ker en neroden korak lahko zadostuje, da v nekaj trenutkih pride po nemarkirani zračni poti precej metrov nižje, morda na dno glo. bokega prepada ... Pot, o kateri govorim, so delali tri leta; umljivo, saj ko jo prehodiš, se čudiš, kako je bilo sploh mogoče skozi take prečine speljati pot, »Ali na Okrešlju stopiva v Frischaufovo kočo?« me vpraša brat potem, ko sva imela nevarnejši del pota za seboj. »Jaz sem za to, da ne,« mu odvrnem; »najin cilj je za danes Piskernikovo zavetišče, tudi ne vem, kako dolgo sc bo vreme držalo; žuriva, da cilj do-seževa.« — r>Pa vendar vsaj toliko, da s« oglasiva,« modruje brat dalje. — »Naj bo, da počastim Frischauiov spomin, zlasti še, ker sc jc Frischauf večkrat s posebno ljubeznijo mudil v Mekinjah.« S temi besedami sem sc udal bratovemu predlogu. Dosegla sva Okrešelj, na kojem se nahajajo krasni pašniki, obdani od treli strani od veličastnih gora. Stopila sva v Friscnaufo- (Dalje na 9, strani.) DVONADSTROPNA HISA V I L I C I v Zagrebu z velikim beto-niraniin dvoriščem s 6 stanovanji po 3 sobe, z vso pritiklino, se proda za 600 tisoč Din pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Atfentura »Intermissor«, Samostanska ulica 9. Zagreb, teleL 21-64. Broj R. 27. 34b Redka prilika. V Beogradu se proda stara, dobro uvedena trgovina pit potreb. Pisati na »Cerovič-Ajhštet« — Beograd, Kralja Milana br. 81. 479 GOSTILNA zelo dobro idoča, z 2 lokaloma, stanovanjem in kletjo, se odstopi takoj s prav nizko odstopnino zaradi bolezni. • ZAGREB, Tkalčičeva ul. 72. Trgovski lokal s« takoj odda v najem z več stanovanjskimi sobami, ter skladišče, . na promet, kraju na deželi. - Naslov v upravi lista pod š'.ev. 257. Šivane ODEJE (kovtre) lepo izdelane, iz prvovrstnega materiala, prodaja in razpošilja po povzetju Rouge-perkal A 170 D klot 220 D, mode 260 D. - Manulaktura KRISPER, Ljubljana, Rožna ulica št. 19. 474 Pritlična hi:a s podstrešnimi stanovanji, ne daleč tramvaja, z gostilno, 3 sobe in pritikline ter še dve stanovanji, vse razpoložljivo, t gostiln, inventarjem, koncesijo, perilom itd., 250 četv. sežnjev zemlje, nova zgradba, se proda za 330.000 Din. Plačilni pogoji po dogovoru i Agenturo Intermissor, Zagreb, Samostanska ulica 9. Broj. L. 19. , 348 Iz^oiovaln oa ktavirev priporoča svoje prvovrstne instrumente, popravlja, ugla-šuje klavirje in harmonije točno in ceno. Se priporoča R. WARBINEK izdelovalec klavirjev, Ljubljana, Hilšerjcva ulica 5/1. Zahvala. Ob prebridki izgubi naie nepozabne »o-proge, mamice, tašče, sestre, ozir. tete, gospe Alojzije Ferjančičeve izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsetn onim, ki so na kakršenkoli način izrazili svoj« sočutje in sožalje nam, pokojnici pa izkazali zadnjo čast s tem, da so jo ▼ velikem številu spremili • na njenem zadnjem potu. Posebej pa se ie zahvaljujemo gdu. šolskemu nadzorniku Punčuhu in sokolskemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke pred hišo žalosti in ob odprtem grobu, šc enkrat: iskrena hvala vsemi Goreli Logatec, dne 20. januarja 1925. ŽALUJOČI OSTALL Frak kompL, najmeder- 1 » nejši, svilena pod- loga, skoraj nerabljen - 900 Din -, črna SAKO OBLEKA - 600 Din - naprodaj Naslov: Gradišč« 10, pritličje, ogledati od 2. do 3. ur«. PRODAM štiri decimalne tehtnic«, eno stiskalnico za seno in več vinskih sodov od 400 do 700 litrov. Valentin 5UBAR, STOB 10, p. Domžale. 367 PIA NI N O b HARMONIJ ceno naprodaj. Več v upravi .Slovenca, pod »t. 469. Gostilna za ta namen pripravni lokali v središču mesta, te iščejo v najem. Ponudbe na poštni predal 91, Ljubljana. MOŠKO KOLO (novo) in HARMONIKO, 3 Mas., ceno proda Drag. 0STR02NIK, Loke, Zagorje. 441 Hiša z gostilno na dobrem, prometnem kraju, v večjem mestu Jugoslavije, naprodaj — Vprainje s šifro S. O. 100 na »INTER-REKLAM. d. d. OSIJEK -Kapucinska ulica Itev. 8. Specijelao emajliranje dvokoles v ognju kakor tudi raza« kovinatt« predmet«, napisa« tabla, postelj«, miz«, ttol« itd. Izvršujem vsa pleskarska, ličar-ska, to bo- ln {rkotlikarska dela po zelo ugodnih cenah. Franc Bokal Celovška cesta št. 65 • Zgornje Šiška, poleg mitnic«. Vsemogočni je poklical k Sebi ter rešil hudega trpljenja našega dobrega očeta, deda in pradeda, goepoda Franc Ketteja zasebnik danes ponoči v visoki starosti 83. let, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb nepozabnega očeta se bo vršil v ponedeljek, dne 28. t m. ob 9. uri dopoldne iz St. Vida nad Ljubljano št. 85 na farno pokopališče. St Vid-Ljubljana, dne 24. januarja 1925. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL Vsakovrstne NASLOVE dobit« pri »Posredovalcu«, Ljubljana, Sv. Petra c. 23. DRUŠTVEN! ODRI ti nabavijo lahko lepe Ia poceni Mitor« in kulis«, ako vprašajo za naslov upravo »Slovenca« pod itev. 377. Franc Erjavec »pri zlati lopati" trgovina 8 železnlno Ljubljana, Valvazori«v trg 7 (pral Hammarschmldt) pripor«*« sto)« bog&t« zalogo raznovrstne itlernSn« ter trnu prvovrstni dalmatinski „Fortland cement" po »laki e«nl Oektroteha. podjetje A. ARHAR ia drug, Sporf. Slika — Jernefeva c. št. 47. Prevzema vsakovrst. elektr. dela, gradnje manjših elektrarn in inštalacif ter vsakih daljnovodov po najnižjih cenah in točni poitrežbi. — Garancija) Ga^mcijal MIH LJUBLJANA JURČIČEV TRG priporoča svojo bogato za, 1-sgo vsakovrstnih pletenin modnega blag« ter perila, potrebščin za iivilj« — -»« po znižanih cenah. Pismen« naročila točno ■ obrrtno pošto Vsaki fospedl-nia si prihrani "Sas hi dinar ako za liSčenje parketa »porabi? Sploš. kleparstvo Ferdo Ferenz, LJUBLJANA . Mir}e 2, Irrrltf« vsa stavbena ia galanterijska nova d«la tm popravila strokovno ia c«no. KRAVA naprodaj s drugim teletom, nad 500 kg težka, v hotela »KRAMAR« v Logatca._406 drva ttr-Aal po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI - zrn gorenjskim kolodvorom. Dvokolesa se popoln, prenovirajo emaj-lirajo z ognjem, poniklanje in shranijo preko zime v oskrbo »Tribuna« F. B. L-, Ljubljana, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Kar-lovska cesta St. 4. 8150 Morska trava prima, dobavi NAJCENEJE »FRUCTUS«, Ljubljana -Tabor X 328 Kože dlvjačin: divjih in domačih, zajcev, lisic, kun, dlhurtev, polhov itd., kupuje po najvišjih cenah PETER SEMKO, Ljubljana, Križevniška ulica 7 Lisičje KOŽE ln drugih divjačin kupuj« vedno D. ZDRAVIC — trgovina usnja, LJUBLJANA, Sv. Florijaaa ulica itev. 9. šamot OPEKO ia MOKO (češko) priporoča F. HOČEVAR Dunajska c«sta 36, Ljubljaaa. Prima trapist sir nudi najceneje mlekarna in sirarna v LUKAČU, Slavonija. 369 Trgovina s m«i. blagom, na prometnem kraju na deželi, hrvatsko - štajerska meja, ne daleč od kolodvora, se da ugodno v najem. Pozneje te lahko tudi prevzame zravea spadajočo gostilno. K dotič-ni trgovini spada tudi po« družnica poleg sosednje cerkve, brez konkurence. Sprejemajo se samo priporočen« pisma na IVAN MAJCEN* trgovec, Babincc, p. Vinica pri Varaždinu. 394 Franjo Cvilate, Slov. Bistrica belllnlca voska, obrt medu ln voSCenln priporoča preč. duhovščini ter cerkvenim pred-stoiništvom voščenih smč za svečnico, svithov, kadila Itd. ter tudi vsem trgovcem lepih okrašenih tveč t podobami, za spomin na prvo sveto obhajilo umetno izdelano. Tvrdka odlikovana z zlato kolajno na pokrajinski obrtni razstavi v Mariboru 1922. Con« zmerne! Postrežba solidna in tolnal Ustanovljeno 1842. Električni obrat UM\U plesMa in etalitafia hrib i Sloveniji B Crtnsllharstm Bral? Beri nosi Muninc, čeme & Comp., MM i o. i Ljubi j »na, Igriška nUca S*. 6 (poleg dramskega gledališča). Pozor I fraoVo n% dom! Ta gar<>iUše domovine, t-1-ij morimo tej dolini prisoditi pač eno naj-odllCTjlih med njimi. Po skoro dveurnl hHstil na cedilu. P/rg žebljarska in železoobrtna zadruga v Krogiin Kamm^ici Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Sloveni/a) Brzo/avke: Zadruga Kropa Telefon interurbanPodnari 2 Žeblji za normalne in ozkotirne železnice ~ Žeblji za ladje, črni ali pocinkani - Žeblji za zgradbe, les itd. - Žeblji za čevlje - Spo/fo ! oare m /wy>5: ra ročni in strojni pogon .x SP9LMASCMNE StfSS RMffMSClIINE RDNDSKHILC I li 9 W in flen sfrotev za tse sisteme ln lliA.IL x gmote ve .no na skladišču wi x ALFDCD mim. 0SI1EK Župonljsko ulica stev. 42. Omi rajtapnlk te; nFSki poslovnlcs se !ndastri]e strojev za pleteni« Felix Lederer, Wien cze divjačine kupujem po najvišjih dnevnih cenah ELIGIJ EBER - LJubljana KONGRESNI TRG 7 lisice, kune, dihurje, vidre, zajce, polhe, krte, jazbece, domače mačke itd. BaBBaaKiEB8BSgiaBHBaBaaBBBBttl»&, Poravnali ^■■BaBHfflBEBaffiBiSBBgBBBBBffiaiBSB OGIiAš dijaškim roditeljem, zasebnim in rednim dijakom srednjih šol Profesorji zasebne gimnazije »HAJDUKOViČ« 90 za-Vrtili minuli tečaj z odii:nlm uspehom in začeli z vpisovanjem novih očeneev-učenk za pripravo ix vseh predmetov za ona razrede. Angažovani so samo strokovni m najbolj sposobni profesorji in je vsled tega uspeh vsakomur zajamčen. V tej šoli, ki se začenja 2 novim tečajem 9. februarja, vpisovanje gojencev pa traja do 1. marca, obstoje naslednji oddelki: t. Ze privatne cčence ke, ki nameravajo privatnim potom zevriiti cn ali reč razredov in s tem eadomestiti izgubljena leta. 2. Zasebni nčecci, ki so v državni ali kaki drugi službi ter jim zbok nezadostnih Šolskih Študij ni zagotovljena eksistenca, morejo kot privatni učenci v enem tečaju (4—5 mesecev) dovržlt! nekaj gimnaz. razredov. 3. Za p-Ivatns očence, ki so iz kakega razloga ostali brez Sole, pa jim je potrebna. 4. Redni očenci, ki so zbok slabih ocen ali kakih drugih razlogov izgubili kako Šolsko leto, morejo na tej Soli v kratkem času vse nadomestiti. 5. Redni očerci, ki slabo napredujejo in so v nevarnosti, da ii^ubc kako šolsko Isto, morejo na tej Soli r kratkem času vse nadomestiti. 6. Redni očenci ia drugih otro^o?. Zol morejo preko te šole preiti v gimnazijo ia isto dovršili. 7. Vsi učenci, fokcdelc!, Gradniki in ostali, ki iz kakega razloga želo imeti gimnazijo, jo morejo preko te tole zavrSiti v kratki dobi. Vsi nžerež-ke že Sole polože koncem tečaja izpit pred komicilo državnih profeoorjev, izpričevalo o dovršenem razredu pa dobe :z državne gimnazije, ki ima enako v-sdnoEt, kot bi bil učenec reden gojenec državne gimnazijo. Pi-eda-carja so dnevna in večerna. (Večerni tečaj jo 2« one, ki so čez dan zaposleni.) Za stanovanje in hrano učencev (učeni:) notranjih poskrbi Šolska uprava. Poirofoao pojasnile daje tn vpis IrrrSi vsak dan D. FOPOVTČ, MoSapova diea 8*.ev. 34 (Cnbara) — BEOGRAD. Dobro jc vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren 1 st za uspešno reklnmo. v tem med na- šim ljud tvom ____ po deželi najbolj razširjenem dnevniku Vsak og as, pa bodisi v veliki ali pa tudi v priprosti mahni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeh Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti ali pa misli kaj kupiti, je .Slovenec" za insercijo ob vs&ki priliki najbolj PcpoSsicms vame in@So2.ts svoj denar v v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo Varnost nudijo lastna palača, hote! »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. !m »Gszela" mil trbovelj ki, liboj.ki, crnoma'jak , drva, innema k ks, oglje, Slez Jske brikete dobavlja ILIRI|A Ljubljana Kralja Petra trg, 8. tel. 220 Pliitlo to9i na obrok*. Pcslllafiga ti. d. Zagreb prva jugoslovanska tvornica ESENC u rum ln likerje, eteričnega olja in etera. Špecialitete: Romov esenc niamova kompozicija Esenc likerje IVeotrovane barve Generalno zastopstvo ca Slovenijo Enterik Zelinka - Ljubljana 7 Telefon 318. Telefon 318. kateri tudi oddaja vsako množino na drobno in daje vsa tozadevna pojasnila brezplačno. 454 Ženini - neveste ki si ustvarjate svoj lastni dom, dobite za to potrebno pohištvo in modroce 5= lepo izdelane in po zmernih cenah pri F. Fajdiga sin, Sprejmemo pošteno in povsem izurjeno moškega perila. — Olerte poslati na; »VESNA« - združene tovarne KAMNIK — MEKINJE. V Smledniku «* odda. — Plača po dogovoru. — Nastop takoj. 334 StroSki pri »porabi bsnema. Adaptiral svof auto-traktor ail stabilni motor s patent H AG-generator; em. KUrl Z Prospekti tn ratarenu ii|i ogljem! tfugo-fiag f Ljubljana s reie/on m Bohoričeva ah"ca 34. !»-» Stroški pri »porabi oglja. turbine za ©se rszmsr.2 s fi!drai2lS£na-SiiCros'-Kiissi Iia eslsftflrss - osSparnjiml regulatorji dobavlja: stroina tovarna in livarna J. M.¥oith "m ST. P<EN in Heldentc@Sm. Do sedaj je postavljenih Eez 800D tssr&Sn s ca. 3,700. 33 k. K. — Dalje izdeluje zatvornice, jezove, vse stroje za papirnice in celuloze in karton, tovarne, stroje 7a uži allce, transmisije itd. Znano solidni proizvodi in prvovrstne konstrukcije 1 Zastopnik: Ini. 0. ZEMANEK, Ljubljana, Gornpova ul. 17. Tel 621. Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 fr lastni pal&H vts A vts hotela „Unton*). Telefon št. 67 in 470. HaEun poštno čafcovnegs urada za Slovenijo Stev. 11.045, v Zagrebu štev. "9.080. Poiirtelnlca: CELJE, DJA%0V0, MARl OR, NOVI SAD, SARAJEVO, SOMSOR. SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED. !n resarve skupno nad Din 1 J,000.900* —• Daje trgovske kredite, eskomptira menice. lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekoCem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. I! "otSSSSmSS""1 zn ■ujjmjjlmuffl11"" Udaja konzorcij >Sioveaca«. Odgovorni urednik: Franc Kremžnr v Ljubljani- Jugoslovanska tiskarna v Lmbliani