l/ !• I 1 ^'fr.ttltel-tro ^° se Dor* na^e nosP°darstvo za svojBrez vsakih utvar: čaka nas težaško dclo po IVillllirDO CICIO llCirClJSlVclobstanek tcr išče novih poti in oblik v svojistavljanja temeljev novi kulturni zgradbi. Z; . v 1 življenjski samoobrambi, ko tudi naše ele-to delo sc pa mora najti nevtralna baza, ke in nacela —*— *¦->— — ~ « >-^ - ^—^ - -¦¦—= ..-u^u.^.,...:;-.._: .,_,__._, __^ stanovske organizacije po- —~ Za „...j j , sc cic- iu ueio sc pa mora najti ncvtralna baza, ker mentarno šolstvo ne more korakati z duhom bi se sicer vsi dobrohotcči javni delavci medin potrcbami novega časa, bi moral vsak uči- <?«•»«;«« i;.,;».,t; tclj vedeti, kje je njegovo mesto. Tovariši! sebojno paraliziruli. »Moralna moč naših zahtev mora sloncti na soglasnosti z občenarodnimi interesi, ki nam morajo biti vedno najvišji zakon. Ta načela veljaijo tudi za delo izven šole, za vse javno udejstvovanje učitcljstva med narodom. Vedno se moramo zavedati, da smo učitelji vsega in ne samo enega dela naroda. Biti moramo stan, ki spaja, in ne stan, ki razdvaja narod. Deliti hočemo vedno usodo z narodpm.« (Iz deklaracije o smeri stanovske politike Jugoslovenskega učiteijskega udruženja.) Iz tch sfavkov našc organizačne deklaracije, sprejcte na glavni skupščini v Sarajevu 1. 1935., izhaja poleg absolutnc depolitizacije našega stanovskega udruženja tudi neka omejitev učiteljstva v njegovem političnem izvenšolskem delu, in to kljub nekemu drugemu odstavku gori imenovane dcklaracije, ki pušča v pogledu političnih in državljanskih pravic članstvu svobodo opredeljenja in dela izven organizacije. Sicer omejuje to svobodo že naslednji stavek, da mora biti tudi to delo v skladu Is skupnimi interesi stanu, toda ta omejitev učitelja ne zadeva pretežko, ker si je v praksi skoroda nemogoče predstavljati, da bi se hotel učitelj svobodno opredeliti za eodelovanje pri političnih akcijah, napcrjenih proti skupnim interesom učitcljskcga stanu. Določba v spredaj citiranem odstavku o soglasnosti našega javnega udejstvovanja z občenarodnimi interesi, v smislu katere moramo biti stan, ki spaja, in ne stan, ki razdvaja, nalaga deklaracija članstvu šc nadaljnje važne in dalekosežne omejitve v njegovih državljanskih pravicah. Osebno sem mnenja, da sega deklaracija s tem svojim predpisom, če naj se razumc dobesedno, predaleč v državljanske pravice članov Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. To velja zlasti za sedanje koalicijske razmere, ko nima posamezen učitelj možnosti, izbirati in snovati stanovskih organizacij po lastni politični in kulturni usmerjenosti, marveč mu je z uradniškim zakonom predpisana edino obstoječa integralna stanovska organizacija, analogno z državami, ki so vpeljale korporativni sistem v svoje koalicijsko pravo. Perhore§cjfati delp, »ki razdvaja«, pomeni, strpgp vz.eto, vzdržati se v bistvu dela v vsaki poljtični stranki. Sicer res ni nujno, da bi morale bitj pplitične grupacije medsebojno v vsakem pziru oddvojenega mišljenja, res pa j.e, da hodi pri realizaciji svojega prograrna vsaka stranka svoja posebna taktična pota in da so prav taktične razlike danes ta dan mnogo težje kot nekdaj, dočim se sicer v pogle- dih p.a kmmi 0 m}itmeg& stremtiemi opaža neka težnja po sintezi vsaj po dveh nasprotujočib si potih. Ne gjede na to, da so »občenarodni intercsi« zelo problematična kategorija v kulturTiem življenju modernih narodov, in bi bilo zato nujno potrcbno jih konkretizirati, ostaja dejstvo, da politične stranke narod razdvajajo, trgajo njegovo homogenost in zanašajo vanj elemente svoje politične miselnosti. Varovati se pa moramo pred absolutnim odklanjaajem .takega »raz,dyajajija<<, ker ne sxnemo pozabiti sociološkega zakona, da sloni ves kulturni napredek prav na taki diferenciaciji vsega gospodarskega, kulturnega in političnega dela. Kjer se ne krešejo »uma svetli meči«, zapade vse življenje neplodnemu mrtvilu, kateremu neizogibno sledi degeneracija vseh življenjskih sil naroda. Kulturnc pobude izvirajo iz svetovnih in življenjskih nazorov, ne pa iz nekih meglenih totalitarnih gledišč, ki sione stvarno na nejasnih kompromisih, osebno in taktiči\o pa na duhovni samoodpovedi, ki išče v mesijanstvu voditeljev svoje najvišje merilo in zadnje zatočišče. Kljub pravilnemu spoznanju, da je duhovna in z njo združena politična diferenciacija mati vsega napredka; ter kljub upravičeni zahtevi po neokrnjenjih državljanskih pravicah vsakega posameznega člana unitarističnih stanovsidh organizacij, ne smemo zanikati pravilnosti trditve naše deklaracije, da smo učitelji vsega in ne samo enega dela naroda.« >Ta zavest nalaga vsakemu učitelju svobodno in prostovoljno samoomejitev v njegovem kulturnem delu med narodom. In prav danes je postala ta omejitev skoroda kategorični imperativ. Kvarne razpo.ke ogražajo pred našimi očmi temeljc celokupne kulturne stavbe našega naroda, težka kriza grize na življenjskih korenikah slovenskega Ijudstva. Resnično: ne živimo v časih, da bi smeli ignorirati skupne življenjske težnje naših širokih delovnih slojev ter pospeševati s svojim delom momente, ki jih ločujejo.