GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto VII. — Štev. 34.
Murska Sobota, 25. avgusta 1955
Cena din 10.—
Pomembna napotila našim komunistom
Samostojnost pri delu -
ne čakanje na direktive
V soboto, 20. avgusta 1955 je bila seja sekretariata OK ZKS Murska Sobota. Sejo je vodil namesto sekretarja Okrajnega komiteja ZKS tov. Miloša Ledineka, ki je nenadoma zbolel in moral oditi v mariborsko bolnišnico na operacijo, tovariš Jože Gričar, ki je v uvodnem referatu analiziral dosedanje delo občinskih komitejev ZKS.
Vsi dosedanji sestanki občinskih komitejev so pokazali, da je njihovo delo še v začetni fazi in zaradi te-
ga jim bo treba takoj v začetku nuditi pomoč, da se bodo čimprej usposobili za izvrševanje nalog, ki jih sprejemamo sedaj in te so mnogo težje kot so jih imeli prejšnji občinski komiteji. V delu občinskih komitejev je opaziti predvsem pomanjkanje samoiniciative; ne vedo, kje naj bi začeli in o čem naj bi razpravljali. Temu je vzrok predvsem nepoznavanje problematike novega terena. Slabost v delu občinskih komitejev je tudi v tem, da se premalo spoznavajo s problematiko iz svojega področja in se pri tem zanašajo le na navodila, ki naj bi jih prejemali kot nekoč, pred leti, od okrajnega komiteja. Vsekakor se bodo morali občinski komiteji, kar velja tudi za osnovne organizacije Zveze komunistov, bolj temeljito pripravljati na seje in sestanke, na njih voditi razpravo in ob vseh vprašanjih, ki nastajajo, čutiti odgovornost. Pomanjkanje odgovornosti je opaziti tako v osnovnih organizacijah kot tudi ,v občinskih komitejih pri doslednem izvajanju sprejetih sklepov. Brez dvoma, da to vpliva na delo komunistov in v tem je tudi delni vzrok za popuščanje borbe proti različnim, socialistični družbi škodljivim pojavom in napakam.
V analizi je bilo tudi govora o političnem delu na terenu. Ocenjeno
je bilo tudi delovanje nekaterih prosvetnih delavcev, predvsem dvoličnežev, ki se družijo s starimi klerikalci ali na kak drug način manifestirajo svoj idealistični svetovni nazor kot nekoč, ko so bili v stari občini župnik, zdravnik in učitelj vse, a drugega ni bilo nič, na drugi strani pa v šoli poskušajo učiti mladino v materialističnem duhu. Okrajna šolska inšpekcija naj se ne bi pri obiskih na posameznih šolah in v drugih prosvetnih ustanovah zanimala le za strokovno delo posameznika, pač pa naj bi tudi reagirala na različne oblike dvoličnosti, ki že kar bodejo v oči. Analiza je pokazala tudi primere mladih učiteljiščnikov, ki so v počitnicah čisto drugačni kot pa so na učiteljišču in zato včasih ni čudno, če pri kakem mladem učitelju zasledimo dvoličnost, ki ima za posledico, da starši otrok nimajo v njega dovolj zaupanja. Vsekakor bi morale tudi organizacije ZK skrbeti, da pomagajo mlademu prosvetnemu kadru in ko je treba, da tudi na primeren način reagirajo. Ostro so bili obsojeni primeri. da nekateri prosvetni delavci ne morejo po občinah dobiti niti primernega stanovanja niti hrane, ker so organizacije in ljudski odbori zanemarjali skrb za mladega prosvetnega delavca.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zadnja seja OLO Ljutomer
Za čimprejšnje izkoriščanje
mineralnega vrelca v Hrastju-Moti
V petek je bila v Radencih 24. in zadnja seja obeh zborov OLO Ljutomer. Odborniki so razpravljali o spremembi odloka o družbenem planu, o spremembi participacije za občinske ljudske odbore, o odobritvi garancij, o podjetju Les-kurivo v Ljutomeru in drugih gospodarskih vprašanjih.
Svet za gospodarstvo je priporočal, naj bi v podjetjih zvišali plače po tarifnem pravilniku od dosedanjih 15% na 35%. To bo vplivalo na povečanje storilnosti v podjetjih. Potem so odborniki okrajnega ljudskega odbora sklenili, da se spremeni participacija na dohodnino v prid občinskim ljudskim odborom. Zaradi neskladnosti v davčnih lestvicah ljutomerskega in sosednjih okrajev so imeli odborniki pomisleke pri uvedbi občinskih doklad, posebno pa, ker so menili, da bi naj občinske doklade bile predpisane v tistih krajih, ki so bližji industrijskim središčem in kjer kmetje lažje prodajo pridelke in zato v resnici ustvarjajo večje dohodke. Precej živahna razprava je bila zaradi davkov, ki so po njihovem mnenju nesorazmerno predpisani in to zaradi napak v katastrih. Zato bi bila nujno potrebna revizija klasifikacije zemlje. Potem so odobrili garancije za obratne kredite in investicijska posojila za vsa podjetja, ki imajo zajamčena kritja. Podjetju Zadružnik v Ljutomeru je zajamčena garancija dveh milijonov
dinarjev in to s pogojem, da namesti sposobnega računovodjo.
Na koncu so obravnavali še razna pereča gospodarska vprašanja. Plitvicam so odobrili 200.000 din za čiščenje kanalov, podjetju Žica so iz gozdarskega sklada dodelili 1 milijon dinarjev za zgraditev transformatorja, Pekarni Ljutomer pa 400 tisoč din za modernizacijo obrata. Sprejeli so tudi sklep, da se zaradi upravne združitve združita zadružni zvezi Murska Sobota in Ljutomer. Ljudski poslanec tov. Ivan Kreft pa je povedal, da so znašali stroški za vrtino pri Hrastju-Moti po podatkih podjetja Nafta v Lendavi okrog 30 milijonov dinarjev. Ker obstojajo realne možnosti za izkoriščanje tega vrelca, ki je na mineralih še bogatejši kot radenski. bo potrebno čimprej izvršiti prenos osnovnih sredstev od podjetja Nafta na podjetje Radenska Slatina. To pa naj uredi gospodarski svet Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota.
Poleg ljudskega poslanca Ivana Krefta so prisostvovali seji ljudska poslanca Jože Gričar in Zlato Pavlica ter predsednik ljutomerske občine Rado Pušenjak. Po seji so si vsi ogledali radensko zdravilišče.
Tudi M. Soboti -mlečno restavracijo
Skoraj v vsakem večjem mestu že imajo razne restavracije. kjer nudijo poceni mleko, kavo, čaj in morda kake brezalkoholne pijače. Tudi menze drugod niso redek pojav. Samo pri nas v Murski Soboti tega nimamo, čeprav si ljudje zelo želijo. Da bo odprta menza, je bilo sklenjeno že nekoč spomladi. Z umirajočim poletjem pa tone ta sklep v pozabo in morda se bo le kak urejevalec arhiva slučajno spotaknil obenj. Seveda. naši gospodarstveniki menijo, da menza ne bi bila rentabilna, toda čudno je, da so rentabilne gostilne, ki so na vsakem oglu. Tudi menza bi bila rentabilna, samo drugače bi bilo potrebno gospodariti.
V zadnjem času je precej govora o restavraciji. Tovarna mlečnega prahu o Murski Soboti je pripravljena odpreti tako restavracijo. Eno že ima v Lendavi in ljudje so z njo zelo zadovoljni. Tudi Sobota mora imeti tako restavracijo in zato je potrebno to misel pozdraviti.
Kaj bi vse dobili v restavraciji? Seveda mleko, zjutraj toplo, čez dan morda hladno, mrzlo, potem kavo, čaj, pecivo. brezalkoholne pijače, maslo. sir. in vse to po nižjih cenah kot v katerikoli gostilni, kajti tovarna sploh nima namena ustvarjati z lokalom dobička, temveč je njen edini namen koristiti skupnosti in ljudem čim ceneje nuditi zdrava okrepčila.
Nastaja pa vprašanje, kje bi naj ta restavracija bila. Najboljši so prostori sedanje delikatese nasproti hotelu Zvezda. Drugi prostor, o katerem je govora, je gostilna Horvat. Toda ta je neprimeren. Potrebno bi ga bilo popolnoma na novo urediti, kar bi pa precej stalo. Delovni kolektiv tovarne pa teži za tem, da bi združil prodajalno mleka z restavracijo, kot ima tudi o Lendavi. Tako bi bili manjši režijski stroški, manj osebja, kurjava skupna in zato tudi cene nižje. Delikatesa bi se pa naj preselila kam drugam, morda v sedanjo prodajalno mleka. Mesto bi pa za restavracijo bilo naravnost idealno. Restavracija bi bila na lepem prometnem središču, odprta že ob 6. uri zjutraj in zato bi lahko vsak potnik zaužil nekaj toplega, kar bi mu bilo še posebej pozimi zelo dobrodošlo. Veliko bi pa pomenila tudi za dijake, ki prihajajo z jutranjimi avtobusi, poleg tega bi pa še cene bile nizke.
Sedaj pa je vrsta na Občinskem ljudskem odboru, da realizira to zamisel in na delovnih ljudeh, katerim bi restavracija ogromno koristila, da na zborih volivcev in drugih sestankih podpro to akcijo, kajti restavracija bo za naše mesto velika pridobitev.
V ponedeljek med našimi izseljenci
Srečanje ganjenosti in doživetij
Res. lep je bil ta dan, ne le zato. ker nam je sijalo toplo domače sonce,, ampak zato, ker je Prekmurje sprejelo svoje drage — res prisrčno in toplo. Izseljenci so po dolgih letih, po 20 in več, zopet začutili, čeprav le za nekaj tednov, vso ono iskreno prisrčnost, ki jo človeku lahko da le domači kraj. Toplina domačnosti jih je ogrela. A spoznanje, da s krepkimi sunki odrivamo zaostalost ob stran, da z jasnimi načrti nezadržno korakamo naprej k napredku, k lepšemu in boljšemu življenju, to spoznanje je pri izseljencih rodilo ponos na svojo lepo in novo domovino.
Že pred desetletji so odšli iz Prekmurja. Zapustiti so morali rodne domove, starše, brate in sestre. Borba za obstanek jih je gnala v tujino. Domovina jih takrat ni mogla preživeti. In tako so se znašli v Franciji, Nemčiji, Ameriki in drugod po širnem svetu. Mlade, neizkušene smo našli povsod, v tovarnah, na farmah in pri drugem priložnostnem delu, povsod tam, kjer so rabili krepke roke. Dobiti stalno delo v tujini, je bila težka zadeva. Mnogokrat so mo-
rali prijeti za najslabše delo, da so se vsaj skromno preživeli. A močna volja, znana skromnost in potrpežljivost naših ljudi ter misel na dom, ki so ga tako težko in neradi zapustili, so premagali vse ovire.
Sčasoma, ko so se naučili tujega jezika in se znašli v novih razmerah, so si le izboljšali svoje življenje. Vsi pravijo, da so morali trdo delati, pogosto stisniti zobe in požreti marsikatero grenko. A omagali niso; nekaterim je šlo lažje, drugim težje, kakor je pač kdo imel srečo. Daleč od domovine so si mnogi ustvarili svoje domove, a srce je ostalo še vedno doma pri starših, po hribčkih ali ravninah Prekmurja.
Ljubezen do rodne grude je še vedno tista močna gonilna sila, ki v poletnih mesecih pripelje naše izseljence nazaj v staro domovino, kjer s sorodniki in znanci obujajo spomine na mladostna leta.
Tudi letos so prišli. Čez 60 izseljencev iz vseh delov Francije, Ho-
landske, Nemčije, Avstrije in celo iz daljne Amerike se je na povabilo Soc. zveze del. ljudstva in Okr. ljudskega odbora v ponedeljek 22. avgusta zbralo v M. Soboti. V dvorani hotela Zvezda« jih je v imenu Izseljeniške matice pozdravil in jim želel dobrodošlico tov. Karel Lutar. Zvezni poslanec Vanek Šiftar pa jim je v prisrčnem govoru pojasnil in predočil vidne spremembe, ki so nastale pri nas, posebej pa še v Prekmurju. Pred vojno je le par vasi svetilo z elektriko, danes jo ima že nad 80 vasi, a v mnogih vaseh že stojijo po poljih visoki drogovi, ki samo čakajo, da jih povežejo z električno žico. In še na marsikaj jih je opozoril, na to, kar smo že napravili in uredili, a tudi na ono, ki še ni urejeno in nas še vedno čaka.
Prekmurske narodne pesmi, ki jih je ubrano zapel mešani zbor KUD »Štefan Kovač«, so marsikomu privabile solze v oči. Lepa domača pesem jim je zbudila spomine na mi-
nula leta v rojstnem kraju. Znašli so se na gostüvanju ali ličkanju, mislili so na vesele, a tudi žalostne dogodke v svojem življenju v domačem kraju. Partizanske in domoljubne pesmi so jim približale veličino borbe naših narodov za svobodo, ki nam je zasijala pred desetimi leti.
Po skupnem kosilu, ob zvokih domače ciganske godbe in ko sta še zapela prof. Vladimir Močan in Marija Močanova nekaj prisrčnih pesmic, so se gostje odpeljali na krožno vožnjo po Prekmurju.
V Gomilicah so obiskali grob našega heroja Štefana Kovača. Kako visoko cenijo in spoštujejo izseljenci prekmurskega revolucionarja in njegovo delo v korist ljudstva, za katerega je dal tudi svoje mlado življenje, pač najbolje kaže to. da si je utrgal z njegovega groba vsak po eno cvetko kot dragocen spomin na njega, ki tam počiva.
Ob madžarski meji so takoj opazili na oni strani širok pas neobdelane zemlje. Na naši strani pa je vsak košček zemlje do žične oregrade skrbno obdelan. Tudi z daljnogledi. ki so jih jim dali naši obmejni čuvarji. niso mogli ugotoviti, čeprav so bili tik ob meji. niti najmanjšega življenja tam čez mejo. Le posamezne madžarske vojake, sicer dobro prikrite, so opazili. Take razmere ob naši meji so si kar pravilno razlagali.
Ogledali so si tudi naftine vrelce v Lendavi in vrtine v Fokovcih ter druge zanimivosti.
Naši ljudje v tujini. — Na sliki: Skupina prekmurskih izseljencev iz pokrajine Seine v Franciji. Med njimi je tudi rojak Jože Sukič, ki je bil letos na obisku v rojstnih krajih.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 26. avg. do 4. septembra:
Približno do 2. septembra nestalno, vendar prevladovalo bo sončno vreme in padavine bodo v glavnem le krajevne, oziroma kratkotrajne. Po 2. septembru lepo vreme.
Želel bi ostati doma...
(Iz razgovora našega sodelavca z izseljencem-duhovnikom g. Ignacem Ozmecom iz Melinec.)
Med mnogimi izseljenci, ki so letos obiskali svojo domovino, je tudi g. Ignac Ozmec, rojak iz Melinec. Pred 21 leti je zapustil svojo domovino in odšel v Cubo, kjer je končal študij. Med vojno je dobil tam državljanstvo in sedaj živi v salezijanskem zavodu.
Kljub temu, da so mu v času, ko je bil od doma, umrli starši ga je tako vleklo domotožje, da je prišel na obisk v svojo domovino. O grozotah, ki so jih pretrpeli naši narodi med vojno. je mnogo slišal. Napredek, dosežen v povojnih letih, je očiten povsod. Še posebno ga veseli, da je napredovala tudi njegova rojstna vas, saj pomeni elektrika zanjo veliko pridobitev. Doma se počuti zelo dobro, prav tako pa je povsod naletel na veliko razumevanje. Ob koncu je dejal: Želel bi še obiskati naše kraje. Domovina je le domovina in ta — samo ena.«
-ce
Seja predsedstva 00 SZDL
Murska Sobota
Predsedstvo OO SZDL je na seji 20. avgusta med drugim tudi razpravljalo o delu okrajnega odbora Izseljenske matice, o delu občinskih odborov kakor tudi o sprejemu izseljencev, ki se te dni v velikem številu mudijo v rojstnih krajih.
Predsedstvo je bilo mnenja, da mora okrajni odbor Izseljenske matice poskrbeti, da bodo čimprej oživeli občinski odbori Izseljenske matice, da bo praznovan Izseljenski teden, kjer je le to možno, in da bodo zbrali gradivo za Pomursko številko Rodne grude.
Občinski ljudski odbori so sprejeli statute
Razen v šalovski občini, kjer se še ne morejo odločiti, kje naj bo sedež občine, so že povsod sprejeli statute. Že samo sprejemanje statutov je pokazalo osnovno prvino nove ureditve: širino družbenega samoupravljanja.
O samih statutih in njihovem pomenu pa bo v eni izmed prihodnjih številk spregovoril tov. Štefan Antalič.
Popuščanje v boju proti kriminalu ne more koristiti
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sklenjeno je bilo, naj bi se v začetku šolskega leta sestali vsi mladi prosvetni delavci, s katerimi bi se pogovorili o vseh problemih, ki so bili predmet razprave.
Analiza je tudi pokazala, da so občinski komiteji kot osnovne organizacije popuščale v boju proti kaznivim dejanjem, ki so se pokazala v podjetjih, zadrugah in tudi ustanovah. Mimo teh pojavov ne bodo smeli občinski komiteji.
Osnovne organizacije pa tudi občinski komiteji so bili tu in tam nekako brezmočni in predlogi, ki so jih stavijali. niso prišli do veljave, ker ni bilo dovolj borbenosti in včasih tudi stvari niso bile dovolj analizirane in preštudirane. Zato bodo morala občinska vodstva skrbeti, da študij ne bo kampanjska zadeva osnovnih organizacij, pač pa. da bo postal življenjska potreba slehernega komunista. Usposabljanje komunistov za vsakodnevno politično delo mora biti skrb občinskih vodstev, kakor tudi vodstev osnovnih organizacij.
Občinskim komitejem pa mora postati čimprej jasno, kaj naj razpravljajo občinska vodstva SZDL in drugih organizacij in kaj Zveza komunistov. Na osnovi tega bo potem možna uspešnejša aktivizacija vseh ljudi v demokratičnem mehanizmu naše samouprave.
Po taki analizi je bilo sklenjeno, da bo moral okrajni komite sklepati kako naj nudi stalno pomoč občinskim vodstvom, da se bodo čimprej usposobili za svoje naloge. Občinski komiteji pa naj pomagajo občinskim vodstvom organizacij in društev, kakor tudi posameznim organizacijam in društvom.
Sekretariat je bil tudi mnenja, da bo morala sindikalna organizacija uslužbencev posvetiti mnogo več pozornosti kot doslej politični vzgoji uslužbencev, kajti težiti moramo za tem, da bodo naši uslužbenci čimprej zares predstavljali lik uslužbenca socialistične države v svojem
odnosu do l judi, do dela in tudi v čuvanju interesov skupnosti. Tej nalogi je treba sedaj, ko ustanavljamo nove okraje in nove občine, posvetiti vso pozornost in nujno bo, da se bo aktiv komunistov OLO tudi redno sestajal iu razpravljal o teh vprašanjih.
Sekretariat je tudi razpravljal o pojavu, da nekateri komunisti imajo preveč funkcij, medtem ko drugi skoraj ničesar ne delajo in potrebno bo. da bodo občinska vodstva z osnovnimi organizacijami tudi o tem vodila račun in si ustvarila pregled o zadolžitvi« posameznega člana.
Sekretariat je razpravljal tudi o okrajni konferenci in predlagal okrajnemu komiteju naj bi bila okrajna konferenca v mesecu decembru in sicer tako, da bi volili v vsaki organizaciji enega delegata, odnosno na deset članov enega.
Nad 5000 zavarovancev v radgonskem okolišu
V Radgoni so že 1952. leta ustanovili podružnico socialnega zavarovanja. Zazema pa območje dosedanjih občin Videm, Radgona, Radenci, Ivanjci in Apače. Tudi v bodoče bo delovala v dve komunah in sicer v radgonski in videmski. Število zavarovancev s socialističnega in privatnega sektorja stalno narašča.
Število zaposlenih je od leta 1951 do letos naraslo od 1.380 na 2.374. Na območju podružnice je 21.714 prebivalcev, a od tega je socialno zavarovani 3.085 ljudi ali 13.8% vseh prebivalcev. Potem je še 680 aktivnih upokojencev, 151 od teh že iz stare Jugoslavije, 539 pa si jih je pridobilo pokojnino po vojni, večina izmed njih kot nekdanji viničarji. Za 1.600 otrok na prejema 714 družin otroške doklade.
To soa gole številke, ki marsikaj povedo, a premalo, zlasti kar se tiče problematike. Te se je kaj malo dotikala komunalna skupnost, pa tudi politične in množične or-
ganizacije so se je izogibale. Ni še dozorelo spoznanje, da morajo sredstva socialnega zavarovanja biti pravilno pravilnordgovz- eendrAO pravilno uporabljena in potrošena. Odgovorni organi ljudske oblasti bod morali biti bolj pozorni na delo podružnice, kajti le s skupnimi prizadevanji bo socialno zavarovanje tista služba, ki bo v skladu z našo gospodarsko zmogljivostjo in družbenimi odnosi resnično koristila delovnemu človeku.	J.š.
Pred polletnimi občnimi zbori KZ
Za uveljavljenje naših žena
v zadružništvu
Ugotovitev, da opravljajo nad polovico vsega dela v kmetijstvu kmečke žene in dekleta, velja še prav posebno za kraje ob Muri. Ne samo, da je reja perutnine in prašičev ter mlekarstvo in vrtnarstvo skoraj izključno prepuščeno ženi, temveč so mnoga kmetijska posestva, kjer je kmetica glavna delavka na kmetiji. Na malih kmetijskih gospodarstvih, ki jih je v Pomurju največ, odhajajo predvsem
moški na razna sezonska dela izven pokrajine, a žene gospodarijo in opravljajo vsa dela od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Napredka Pomurja kot izrazito kmetijske pokrajine, si zato ni mogoče zamišljati brez sodelovanja žene in deklet. Organizacija žena zadružnic v Pomurju si prav zaradi tega močno prizadeva pritegniti kmečke gospodinje in dekleta k delu za napredek kmetijstva in to s pomočjo zadružnih organizacij in kmečkim gospodinjam olajšati delo, da bi se tako v čim večji meri uveljavljale kot dobre državljanke z vsemi pravicami, ki jih nudi naša družbena ureditev.
V posameznih kmetijskih panogah, kakor v perutninarstvu, mlekarstvu, prašičereji in pridelovanju zelenjave, kjer prispevajo žene največ, so se zadružnice v Pomurju pričele že dokaj uspešno uveljavljati. Pri skrbi za napredek perutninarstva, kjer se uvaja odlična štajerska kokoš, so bili doseženi v lanskem letu že pomembni uspehi.
Velika pažnja, ki jo posvečamo v zadnjem času razvoju perutninarstva. je razumljiva, če pogledamo, da se redi v pokrajini nad 531.000 kljunov perutnine. Čeprav perutninarstvo še ne daje potrebnih dohodkov, ker je nesnost dokaj nizka (povprečno 80 do 90 jajc letno), pa vendarle prav perutninarstvo daje eno petino dohodka živinoreje v Pomurju.
V letošnjem letu je bilo veliko povpraševanje po valilnih jajcih, ki so jih zadruge nabavljale iz kmetijskega gospodarstva v Rakičanu in Beltincih. Poleg tega pa je bilo razdeljeno nad 9.000 komadov enodnevnih piščancev iz selekcijske postaje Loče. Rejci so dobili valilna jajca in piščance po nižjih cenah, ker je OLO dal večja sredstva v ta namen. V Pomurju deluje tudi več vzrejnih središč za perutninarstvo. Za napredek perutninarstva skrbijo prdvsem zadružnice v M. Soboti. Križevcih pri Ljutomeru, Beltincih. Veržeju. Lendavi in mnogih drugih. Lina Smodiševa iz Dankovec na Goričkem, ki je bila ena izmed prvih pobudnic za rejo selekcionirane štajerske kokoši v teh krajih, pravi, da so ona in vse druge, ki so se v njeni okolici odločile za rejo Štajerke, izredno zadovoljne, saj so Štajerke pri istih pogojih prehrane odlične nesnice, hitreje rastejo in s tem imajo kmetice tudi večji dohodek od kokošereje.
Kmečke žene in dekleta so se letos zavzele tudi za vzorno urejene vrtove, tako v apaški kotlini in na murskem polju, enega izmed najlepših vrtov pa ima Zina Kerečeva iz Šalovec. Pomurske žene in dekleta kažejo za napredno vrtnarstvo veliko zanimanje. Preobremenjenost z drugim delom pa mnogim ženam onemogoča, da bi posvetile dovolj skrbi svojemu vrtu in s tem prispevale k boljši prehrani svoje družine, na drugi strani pa prinašale več pridelkov iz svojih vrtov na živilske trge v večja potrošna središča v Pomurju. 
Domača obrt, pletenje raznih predmetov iz slame in koruznega ličja, prinaša že sedaj mnogim kmetijskim gospodinjstvom, predvsem v okolici Lendave, lepe dohodke. Ta vrsta domače obrti pa glede na surovine, ki jih je v pokrajini več kot dovolj na razpolago in možnost prodaje teh izdelkov, še vedno ni dovoli razširjena. Zveza žena zadružnic je prav zato sklenila, da bo čim bolj razširila to panogo domače obrti. Tako so že strokovni tečaji v krajih, kjer doslej ni bila razširjena in se predvsem kmečke žene in dekleta seznanjajo s tem delom. V jeseni pa bodo številni strokovni tečaji za pletenje iz slame, kar bo omogočilo v zimskem
času lep zaslužek mnogim družinam. Izdelki iz slame in koruznega ličja so zelo iskano blago ne samo na domačem trgu, temveč tudi v raznih evropskih in prekomorskih državah, kar prinaša potrebne devize in kaže na veliko korist te panoge domače obrti.
Za razne gospodinjske tečaje, kjer se žene seznanjajo z vlaganjem sadja in zelenjave in drugim, kažejo kmečke žene mnogo zanimanja. Se pa pojavljajo razne težave pri organiziranju teli tečajev, predvsem finančne, kajti mnoge zadruge doslej še niso mogle nuditi izdatnejše pomoči. V zadnjem času so zelo dobro uspeli gospodinjski tečaji v Odrancih in M. Soboti. Lepo število žena se udeležuje tudi raznih strokovnih kmetijskih predavanj in zadružnih sestankov.
Kmetijske zadruge v Pomurju imajo 14.500 članov, od tega pa je 2.300 članic. Vendar so pa doslej stale članice več ali manj ob strani, predvsem so pa bile slabo zastopane v zadružnih odborih. Na pobudo
Okrajnega odbora Zveze zadružnic bodo ob polletnih občnih zborih, ki so te dni, pri vsaki kmetijski zadrugi izvolile svoje odbore. Tako bodo lahko uspešneje delale, žene pa bodo tudi v večjem številu postajale članice kmetijskih zadrug, kjer bodo v tesnem sodelovanju z upravnim odborom KZ delale v korist in napredek svojih vasi in izboljšale svoj gmotni položaj.
Še nekaj tednov in v naših goricah se bo začela razlegati pesem veselih trgačev. Še prej bodo zaklopotali značilni klopotci. Na sliki: Slikovita pokrajina v okolici Kapele.	(Foto J. Hohšteter, Radgona)
Mladini enakopravno veljavo
Septembra bodo v Lendavi izvolili nov občinski komite
Upoštevajoč velike uspehe, ki jih je mladina lendavske občine dosegla pri svojem delu v letih po osvoboditvi — še posebno v času graditve velikih gigantov, ko je sodelovalo čez tisoč mladincev — lahko rečemo, da se je s svojim delom uvrstila med najboljše mladinske organizacije v Sloveniji.
V lendavski okolici ni bilo vasi, v kateri ne bi imeli mladinskega aktiva, kar velja tudi za vasi, naseljene z madžarsko narodno manjšino. Skupno delo je rodilo številne uspehe, na katere je mladina lahko upravičeno ponosna. Zrasli so številni zadružni domovi, z delovnih akcij so se vrnili številni udarniki, kar še posebno velja za mladinske aktive v Lendavi, Dolgo vaški h goricah. Žitkovcih, Genterovcih, Hotizi itd. V mladinskem aktivu Pince-marof so bili vsi člani mladinske organizacije na raznih delovnih akcijah. Še bi lahko naštevali! Številne kulturne prireditve in fizkulturni nastopi — vse to je nekoč organizirala naša mladina. To so ugotovili komunisti, člani SZDL in mladinski voditelji, ko so se zbrali minuli teden v Lendavi in analizirali delovanje mladinske organizacije, ki v posameznih vaseh lendavske občine precej nazaduje, predvsem še v Lendavi. Gaberju, Turnišču itd. Sklenili so, da bodo mladini bolj pomagali in poživili delovanje v njenih aktivih, saj ima prav sedaj velike možnosti za sodelovanje na raznih področjih družbenega življenja. Tudi ostale organizacije bodo morale v bodoče mlade ljudi mnogo bolj upoštevati. Izvoljen je bil iniciativni odbor, ki se bo za vse to zavzemal do izvolitve novega občinskega komiteja mladine.	 -ce
Mladinska organizacija v Melincih
Mladinska organizacija v Melincih je prej spadala med najboljše, a sedaj je že popolnoma razpadla. Tega so krivi nekateri ljudje, največ pa občinski odborniki, ki bi morali organizaciji pomagati in usmerjati mlade ljudi, toda delajo pa ravno nasprotno. Športno igrišče, ki ga je organizacija dobila z agrarno reformo, so dali v najem za pašnino in sedaj mladina sploh ne sme nanj. To jim še ni bilo dovolj. Skupaj z zadružnim odborom so mladini vzeli sobo. čeprav si jo je mladina sama uredila. Sedaj ima KZ v njej skladišče. Tako uporablja za skladišče kar tri sobe, poleg tega pa še ima prostor za poslovalnico, a mladina, ki je pri gradnji doma največ opravila. nima sedaj nobenega prostora.
Podobni primeri se dogajajo tudi v drugih vaseh. Zato pa je potrebno. da osnovne organizacije ZK in SZDL temu napravijo konec in več pomagajo mlademu človeku pri njegovem razvoju.	S. M.
V Škofji Loki so bili...
Petinsedemdeset otrok iz ljutomerskega okraja je preživljalo svoje počitnice v Škofji Loki. Prebivali so v lepih prostorih dijaškega doma. Pred poslopjem je tudi prostorno igrišče in park. v katerem so se otroci lahko zadrževali, če niso mogli na izlet. To se je letos pač večkrat pripetilo. Saj so bili redki dnevi brez dežja. Vodstvo počitniške kolonije je znalo dobro izkoristiti sončne dni, ki so minili brez dežja, za daljše izlete. Bili so na 1.027 m visokem Lubniku. Odrasli lahko pridejo na vrh po dve-urni hoji. Večina otrok bi lahko to pot prehodila še prej, saj redkokateri otrok obdrži na izletu svoj enakomerni korak. Vsak bi rad bil med prvimi na cilju! Toda med njimi je bilo nekaj malčkov, ki urnejšim niso mogli slediti tako naglo. Zato so se ravnali po slednjih in si nato z vrha Lubnika ogledovali lepo Sorško polje in vrhove od Kamniških planin, čez Karavanke, Triglavsko pogorje in Polhograjske dolomite pa tja do osamljene Šmarne gore. Še več razvedrila in navdušenja so bili deležni na izletu z avtobusom v Kranj, na Bled in v Vrbo. Večina otrok je prvič videla te kraje in najbrž tudi zadnjič v življenju, saj so zelo daleč od njih. Pa tudi Škofja Loka s svojo okolico nudi dovoli možnosti za krajše izlete.
Otroci so bili pri popoldanskem počitku, ko sem jih obiskal. Ležali so v snažnih posteljah s čistim perilom. Nekateri so spali, drugi pa brali ali pisali domov poslednje pozdrave pred vrnitvijo. Ob štirih so prišli v skupno jedilnico k malici. Zadovoljni so mi pripovedovali, da so že obvestili domače, kdaj se bodo vrnili, du imajo dobro hrano, da so se kopali v Sori. da je bilo zelo lepo na izletih in še marsikaj zanimivega, iz česar sem lahko sklepal, da jim ob pestri in redni zaposlitvi dnevi tako hitro minevajo, da skoraj ni časa za domotožje. Še dva dni, pa bodo šli domov! Muhasto poletno vreme jim je prinašalo tako hladne noči. da so se morali pokrivati kar z dvema odejama. Drugače pa je tu avgusta vsako pokrivalo odveč.
V kuhinji so se okoli prostornega štedilnika vrtele prav zadovoljne kuharice. Pa ne morda zaradi obilnega dela. ki ga terja prehrana tolikšnega števila otrok, marveč zaradi dobrega teka, s katerim so sedli otroci petkrat na dan k mizi. Posebno zadovoljne pa so bile naslednje jutro med tehtanjem otrok. Vzgojiteljica pri tehtnici je na glas ugotavljala, koliko so posamezniki pridobili na teži. Nekateri so bili v dvajsetih dneh težji celo za 3 kilograme.
Do zadnjega dne ni bilo med otroci nobene telesne poškodbe ali pomembnejše bolezni. Zobobol, majhne praske in žulji — to je bilo vse, kar je zabeležila bolničarka v svoji ambulantni knjigi.
Hrana je bila ves čas dobra. Otroci so dobili dnevno povprečno 3.200 kalorij. Zdrav zrak v lepi Gorenjski je vsestransko ugodno vplival na njih. Zato je želeti, da bi tudi prihodnje leto organizirali kolonijo v Škofji Loki.	VM
. . . in v Martuljku
V	Martuljk smo prispeli že 8. avgusta, pričakali so nas pa že tov. Hajnšek in tovariši voditelji: Oto, Peter in Drago. Na ubornem prostoru smo že našli šotore, ki so čakali, da nas za mesec dni sprejmejo v svoje varstvo. Šotori so postavljeni na jasi z lepim razgledom na planine.
Dnevni red v taboru je zelo pester. Zjutraj ob sedmih nas iz prijetnega spanja prebudi piščalka taborovodje Otoja. Po vstajenju telovadimo, pospravljamo šotore, se umivamo itd., ko pa mine zajtrk, skupno očistimo tabor in naberemo drva, nato imamo južino in končno igre, ki se jih najbolj veselimo. Po kosilu dve uri počivamo, potem se spet igramo, proti večeru naberemo dračje za taborni ogenj, ki ga prižgemo po spuščanju zastave. Ob ognju preživimo najlepše trenutke. Že popoldne se pripravljamo za razne šaljive točke. Najbolj se nasmejemo malemu Pičuju, njegovemu slonu Jumboju in biku Runoju. In tako nam hitro mineva čas. Vmes še hodimo na izlete. Bili smo že na Bledu, pri slapu Hladnik in Martuljk, šli pa bomo še na Vršič in Planico.
Čez teden dni se pa bomo vrnili v Prekmurje in zdravi in spočiti sedli v šolske klopi. Najlepše pa se zahvaljujemo DPM, tov. Hajnšeku, tov. Pajtlerju in vsem delovnim ljudem, ki so nam omogočili to prijetno taborjenje.
Prekmurski pionirji v Martuljku
DO TEDNA
Ženevska konferenca je prišla do vrhunca in končala kot slavospev miroljubnemu mednarodnemu sodelovanju. Brez diplomatov in državnikov predstavlja ta zmagoviti shod imenitnih atomskih izvedencev z vsega sveta nov korak naprej pri spuščanju nevarne pregraje, ki je dolgih deset let ločila Vzhod in Zahod. Svetovna javnost je njihovo delo spremljala s skoraj isto pozornostjo kakor prejšnji sestanek vladnih predsednikov velesil. Ob koncu so predstavniki atomskih velesil« govorili o pomoči, ki jo bodo njihove države nudile ostalim deželam, ki se ukvarjajo z jedrskimi raziskovanji. Večina držav, da, lahko bi trdili, da vse pa so zahtevale, naj bi ustanovili mednarodno atomsko agencijo v okviru OZN. Kaže. da bo do tega res prišlo. Takega mnenja so bili tudi naši predstavniki, ki so za najširše sodelovanje ter odkrito izmenjavo izkušenj. Res, pravi atomski vek odpirajo ...
Pred tednom dni so Portugalci v svoji koloniji Goi znova prelili kri miroljubnih Indijcev. Udeleženci nenasilnega pohoda so vkorakali o Goo. da bi demonstrirali za priključitev k matični deželi. Na mejah so jih sprejeli portugalski vojaki in policisti — s strojnicami... Okrog 10 trupel je obležalo na neosvobojeni zemlji. Svet je osupnil, vsa Indija pa se je zavila v črne zastave. Stavke v Nem Delhiju. Bombayu, Kalkuti in drugod so pokazale, kakšnega mnenja so Indijci. In delhijska vlada? Dostojanstveno je zavrnila glasove, ki so govorili o nasilni odstranitvi Portugalcev z indijskega polotoka. »V nesoglasju z našo politiko bi bilo. če bi se zatekli k nasilju, je dejal premier Nehru. Edini ukrep indijske vlade je bilo sporočilo portugalskemu guvernerju v Goi. naj lizbonska vlada zapre svoje konzulate v Indiji. Svetovna javnost je večinoma na strani Indije in njenih pravičnih teženj, oglasili pa so se kajpak tudi nekateri, ki Portugalce branijo. Večinoma takšni, ki imajo sami kolonije ...
Zahodna Nemčija čaka na Adenauerjevo veliko potovanje. Sovjetska zveza je s svojim odgovorom na zahodnonemško noto vzbudila nove nade. V svoji noti namreč pravi, da je pripravljena na razgovore o vprašanju nemške združitve in razpravljanje o nemških ujetnikih v SZ. Tako bo kancler z lažjim srcem čakal na 9. september, ko se bo prvič sestal z Bulganinom. Opazovalci pravijo, da je sovjetsko popuščanje le sklep v verigi splošne omilitve odnosov v svetu. Bonnski diplomatski opazovalci pa so mnenja, da se je tudi zahodnonemško stališče nekoliko omajalo. Adenauer je postal gibljivejši.
Maroški sultan Ben Arafa je z zamudo predložil spisek imen za nove ministre vlade, ki naj bi bila reprezentativna. Tako so mu naročili v Parizu. Vendar kaže, da z njim le niso zadovoljni, kajti prav danes so se pričela neposredna pogajanja uglednh maroških osebnosti s predstavniki francoske vlade. Ben Arafa je vedno bolj nepriljubljen, med svoje velike nasprotnike pa šteje tudi generalnega rezidenta Grandvala. Slednjemu je maroškega obotavljanja dovolj.
V Maroku pa ne gre le za gole diplomatsko-državniške ukrepe. Prav v zadnjih dneh je na obeh straneh, kosila smrt in to v doslej nedoseženem številu. Pravijo, da je pri so botnih in nedeljskih neredih in spopadih padlo okrog 500 domačinov. Borbe so hude in še vedno trajajo. Demonstranti so namreč praznovali drugo obletnico odstavitve bivšega sultana Ben Jusefa.
Na Daljnem vzhodu Sing Man Rija še vedno ni minila bojevitost. Po ultimatih in demonstracijah proti nevtralni komisiji za premirje je sedaj pričel z novo ofenzivo proti mednarodnemu sodelovanju. Med zadnje absurde sodi zahteva Združenim državam in Organizaciji združenih narodov, naj skupno z Južno Korejo prekličejo sporazum o premirju. ker »ščiti komuniste«. Severno polovico dežele je obtožil, da se namerava lotiti južne, o Poljakih in Čehoslovakih v nevtralni komisiji pa meni, da so vohuni. Svojim demonstrantom pa je obenem naročil, naj le nadaljujejo s svojo akcijo.
Miroljubni svet seulskega premiera le stežka razume. Vse več je treznih glasov, ki sodijo med nasprotnike njegovih bojevitih zamisli. In ti glasovi ga bodo tudi omejili, da ne bo škilil čez tuje plotove ..
POMURSKI VESTNIK, 25. avgusta
OD TEDNA
2
Ob organizacijskih začetkih soboške študijske knjižnice
ŠTEFAN BARBARIČ
Človeku, ki v kulturi živi s perspektivo, potrebo in pomena soboške Študijske knjižnice ni treba šele prikazovati. Tako nam ni več potrebno ustavljati se ob ugotavljanju in dokazovanju splošnih resnic, da nam je danes izobrazba potrebna kol vsakdanji kruh, ker brez izobrazbe ne more biti napredka, da je izobraženost motorna sila tudi v tehnični proizvodnji, torej je od nje odvisen dvig življenjske ravni itd. Bolj kot govoriti o vsem tem se mi zdi važno in aktualno razpravljanje, kako se lotili dela in kako reševati vrsto konkretnih vprašanj, ki se postavljajo pred mlado ustanovo.
Iz časopisnih poročil je razvidno, da je okrajna skupščina letos v januarju izglasovala proračunsko postavko za muzej in za študijsko knjižnico. Vsi, ki nas veseli kulturno napredovanje naše pokrajine, smo s polno simpatijo in z voljo, prispevati po svojih močeh in možnostih, pozdravili finančno« razumevanje, ki so ga pokazali okrajni ljudski odborniki za kulturne potrebe časa. Razveseljiv je ta sklep okrajne skupščine tudi zategadelj, ker zgovorno dokazuje, da se kulturno delo v naši pokrajini razrašča in si išče novih, zahtevnejših oblik, kakor jih narekujejo potrebe sodobnega človeka na splošno in socialističnega
državljana posebej. Muzej sam na sebi ni novost, znano je izpred vojne uspešno delovanje Prekmurskega muzejskega društvasjust. 1935; zbiranje, prirejanje predavanj, proslav in razstav, publikacija o Miklošu Kuzmiču in o Ivanocyju). Ustanova se bo v marsičem lahko oprla na tradicije in izkušnje tega društva. Pomurje je svojstven, zgodovinsko sila zanimiv teren, odlašanje ali zanemarjanje zgodovinskega zbiranja bi nam prihodnja desetletja lahko upravičeno očitala. Prav tako nas sili čas, da postavimo na noge« Študijsko knjižnico, saj so nas v tem drugod že prehiteli (v zadnjem desetletju so bile ustanovljene take knjižnice v Celju, Kranju, v Novem mestu, v Gorici, ravenska in morda še katera, vse te se danes že lahko pohvalijo z deset tisoči knjig in so tako v svojem kraju in okraju pomemben kulturni činitelj). Vsi ti primeri nas lahko spodbujajo, prav tako nam veleva kulturna zavest, da se dela lotimo z zavihanimi rokavi, resno in energično.
Takoj od vsega začetka nam mora biti jasno, da je ta knjižnica: 1. študijska in 2. pokrajinska. To dvoje določa ustanovi vse njeno delovanje. Ker bo knjižnica v svojem bistvu študijska, ne more nadomestiti in ne bo nadomestila naših navadnih tkzv. ljudskih izposojevalnih knjižnic, čeprav bo knjige tudi izposojala. Pri nabavljanju knjig je namreč ne bodo toliko vodile splošne čitateljske želje ali potrebe vzgoje h knjigi, mnogo bolj in predvsem bo skrbela za strokovno, znanstveno in študijsko porabno literaturo.
Posebno mesto med tovrstnimi
ustanovami določa soboški Študijski knjižnici njen pokrajinski značaj. Zbiranje knjig in drugega študijskega gradiva se zatorej ne bo moglo ustaviti pri nekem splošnem zbiranju zanimivosti in novitet, niti ne bo mogla zadovoljiti vseh želja strokovnega tehničnega izpopolnjevanja, čeprav seveda tega ne bo zanemarjala. Povedati želim, da po mojem mišljenju pripada prednostno mesto sistematičnemu zbiranju vsega pokrajinsko specifičnega, vsekakor pa vsega tistega, kar se tu veže na tri korenine naše narodnostne in državljanske zavesti: na jezik, zgodovino in ljudstvo. Iz teh korenin poganja naša kultura, kolikor je in hoče biti samobitna. Nikakor to ni nekaj po-
stranskega: za kulturno afirmacijo naše pokrajine v preteklosti in v sedanjosti gre. Naša pokrajina (če pod tem mislimo Prekmurje ali celotno Pomurje) ni bila Ar preteklosti kulturno pasivna, slovenski živelj se je v obrobni pokrajini kulturno manifestiral, resda manj širokopotezno kot v središču, vendar za skromne razmere dovolj intenzivno in razgibano. V slovensko skupnost je pokrajina ob Muri prispevala svoj kulturni delež, kar zaradi perifernosti dežele v splošnem premalo poznamo in zato malokdaj po vrednosti dovolj vrednotimo. Čeprav se je narečje po logiki razvoja umaknilo skupnemu književnemu jeziku, so književna dela obeh Kuzmičev, Kardoša, Ivanocyjeve skupine in drugih ostala kot dokaz kulturne sposobnosti in moči njihovega okoliša in hkrati kot pričevanja o intelektualni kapaciteti in potenci literarnih delavcev (prim. moj sestavek Več pozornosti kulturi periferije! Nova obzorja, 1955, 522). V naši zavesti je treba utrjevati prepričanje, da je delo teh književnih delavcev skupna slovenska kulturna dediščina, prav tako skupna vrednota, kakor so dela vidnejših pisateljev in pesnikov iz središčnih pokrajin.
In še en vidik šteje: vidik ob-
mejne pokrajine, kjer se stikajo tri države in štiri narodne kulture. Najprej, kulturna volja in moč obmejnega področja je narodnoobrambni činitelj prvega reda. Ni torej dovolj, kulturno oblikovati in krepiti samo središča, temveč je prav tako važno, skrbeti za kulturna sredstva in gojiti kulturno zavest na podeželju, zlasti še na mejah in na križiščih narodnih skupin. Drugo, tu je križišče narodnih organizmov in posesebej še stikališče z Madžari, s katerimi je bilo prekmursko ljudstvo povezano dolga stoletja. Nemogoče je razpravljati o prekmurski zgodovini in kulturnem razvoju pokrajine, ne da bi poznali razmere v ogrski državi. Tudi danes, ko živimo v
samostojni narodni državi, nismo izolirani in moramo stalno urejati odnose s sosedi in skrbeti za kulturno ter gospodarsko sodelovanje. Razumevanje med narodi je možno le, če se ti med seboj poznajo. Zato bo soboška Študijska knjižnica prevzela pomembno posredniško službo: bolj kot ostale slovenske znanstvene knjižnice bo spremljala madžarsko slavistično, zgodovinsko in narodopisno znanost ter zasledovala madžarsko publicistiko. In tako bomo z naše strani laže kritično presojali madžarsko znanost in ostalo pisanje, kolikor to zadeva Prekmurce in Slovence sploh.
Glavne naloge študijskih knjižnic so: 1. zbirati študijske pripomočke (prvenstveno knjige in periodične publikacije), 2. imeti v vidu in registrirati študijsko gradivo, 3. organizirati znanstveno delo in prirejati predavanja, od časa do časa tudi razstave.
Ker bo ta Študijska knjižnica osrednja knjižnica vsega Pomurja, bo morala kulturno-zgodovinsko zadovoljevati interesente z obeh strani Mure. Zbiranje kulturnozgodovinskih znamenitosti Prekmurja bo v začetku nujno v ospredju, ker je za desni murski breg delo v glavnem že opravljeno, v  kolikor za vse štajer-
sko področje v celem že več desetletij sistematično zbira mariborska Študijska knjižnica in deloma ptujska.
Treba bo rešiti še toliko in toliko starega prekmurskega tiska, ki leži brez haska na podstrešjih. Gotovo bodo mnogi radi prepustili, da bo Študijska knjižnica odkupila stare koledarje, časopise in kar je tovrstnega kulturno in politično zgodovinsko važnega gradiva.
V naslednjem želim pokazati nekaj nalog, ki čakajo, da jih bo prevzela Študijska knjižnica kot znanstvena pokrajinska ustanova. Označiti želim povsem bežno nekaj snovi, ki kličejo po obdelavi. Jasno je, da obdelava teh snovi leži na posameznikih, delo Študijske knjižnice pri tem je predvsem, da pomaga z informacijami in s knjigami.
1.	Bibliografija. — Specifično mesto v obmejni pokrajini in poseben kulturnozgodovinski razvoj nalagata Študijski knjižnici nekaj širših bibliografskih konceptov: a) bibliografija prekmurskega narečnega tiska (dopolniti Simoniča in Melicha), b) bibliografija tkzv. prekmurian (članki, ki obravnavajo Prekmurje in Prekmurce; dopolniti Novakovo bibliografijo v zborniku Slovenska krajina 1935 z novimi podatki za zadnji dve desetletji in s tistimi, ki jih sestavljalec bibliografije takrat ni poznal), c) bibliografija madžarskih spisov o Slovencih na splošno (prevodi iz slovenske književnosti itd., torej »slovenica« med Madžari), po možnosti še bibliografija, ki bi obsegala »hungarica« med Slovenci. Oboje bi služilo študiju medsebojnih kulturnih in drugih stikov. (Izčrpne bibliografije bi bile prav gotovo vredne objave).
2.	Prekmurska književnost. — Osnovne podatke daje Slovenski biografski leksikon (Šlebinger. Novak), tudi pregledi ne manjkajo (Novakov zbornik in izbor tekstov v Cvetju idr.). Čakajo pa podrobne problemske študije n. pr. poiskati predloge prevedenih del in s tem v zvezi ugotoviti izvirnost in samostojnost posameznih pisateljev, to kar je opravil Vilko Novak ob Küzmičevi knjigi Vödre krščanske kratki navuk.
Odprto ostaja še vedno vprašanje kulturnih zvez in vplivov, zlasti še ni dognano, kakšna je bila zveza stare prekmurske književnosti s kajkavsko. (Vprašanja: oblike aorista postaviše, hoteše v martjanski pogodbi 1643?, deležniška končnica -I. namesto -o 1643 in v abecedniku 1725? itd.). Skoraj nenačeto je raziskavanje besednega zaklada starih prekmurskih pisateljev (vola, osla 1725; knjižne besede, ki jih današnji govor ne pozna, kot so ar, pokedob, dugovanje itd., najdemo tudi pri kajkavskih pisateljih, n. pr. Tito Brezovački). Znano je. da je bil kajkavski književni vpliv močan tudi v Slovenskih goricah (F. Ilešič). Veseli smo. da so v zadnjem času odkrili Temlinov Gjörski katekizmuš 1715 (kakršna je videl Štefan Küzmič do 1754 le dva primera), raziskavanje začetkov prekmurske književnosti je s tem dobilo večjo gotovost. Prav zanimiva tema za študij prekmurskega knjižnega jezika v 200 letih njegovega razvoja. Tudi Kardoševo prevajalsko delo je vredno obdelave (neologizmi v Toldiju).
3.	Dialektologija. — Razen Pavlo-
ve študije o glasoslovju cankovskega narečja, ki ji bo kmalu petdeset let (izšla 1909), monografske obdelave manjkajo. Vzorna Vratuševa študija Jezikovne razmere v severnem Prekmurju in slovenskem Porabju (Slovenski jezik 1939) čaka nadaljevalcev.
4. Zgodovina. — Slovenski zgodovinopisci so premalo poznali madžarske arhive in so se zaradi tega morali zadovoljiti s splošnimi dejstvi (n. pr. o Kocljevi državi, znani iz spisa o spreobrnitvi Karantancev in Bavarcev, kar je poznal že prekmurski pisatelj Starin). Cerkvene arhive sta pregledala: Fran Kovačič zagrebške nadškofijske in Ivan Zelko szombatlhelyske škofijske.
Premalo smo preštudirali madžarske listine iz srednjega veka, iz katerih bi dobili podatke o slovenskem življu ob naselitvi Madžarov in po njej. Študij topografije slovenskih naselij v železni in zalski županiji obeta v naslednjem desetletju prve sadove.
Pozitivno je, da so se nekateri lotili novejše in najnovejse kulturne in politične zgodovine ter so zlasti mlajši segli preko književnosti do študija razvoja glasbene in gledališke kulture (Hartman, Zadravec). Narodno osvobodilni boj je bogato obdobje novejše zgodovine, ki kliče po sistematičnem zbiranju in raziskavanju (tu si delita delo muzej in knjižnica). Politično zgodovino obdobja med obema vojnama so ob-
ravnavali do zdaj le priložnostno, malo več pozornosti je vzbudila Tkalčeva republika (Kyovsky, Kokolj).
5. Narodopisje. — Na tem področju je najvidnejše in najvažnejše delo Vilka Novaka. Že njegov načrt v slavnostni številki Pomurskega vestnika kaže strokovno obvladanje snovi. Izmed njegovih povojnih študij bodo zanimale prekmurskega interesenta naslednje: Ljudska prehrana v Prekmurju (1947, 173 strani), Etnografski značaj Slovenskega Porabja (Slovenski etnograf 1948), Gradivo Jožefa Košiča za etnografijo Prekmurja (prav tam 1949), Kmečko vinogradništvo v Prekmurju (Zbornik Etnografskega muzeja v Beogradu 1953).
V zadnjem času začenja pritegovati znanstveno pozornost bogata prekmurska folklora, zlasti ljudske pesmi.
Prav gotovo bo vse začeto in zamišljeno delo dobilo s Študijsko knjižnico močno podporo.
Že v svobodo zlato so zrli in sapice so jih božale pomladanje ... Na sliki: Smodišev mlin ob Muri pri Moti, kjer so podivjani kozaki 2. aprila 1945. leta ustrelili 21 talcev.	(Foto R. Gnezda, Ljutomer)
Za dopust v planinah, za prijetne dni na morju in za nedeljske in deževne popoldneve doma kupite roman Janeza Švajncerja:
Streli na meji
Avtor opisuje tihotapljenje živine in druge zanimive stvari tik pred drugo svetovno vojno. — Knjiga stane samo 160 din. Naročajte jo v upravi našega lista: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II.
Pred izidom prve številke »NAŠA SKUPNOST«
V Beogradu bo 3. septembra začel izhajati nov list »Naša zajednica«. Izdajalo ga bo predsedstvo Socialistične zveze Jugoslavije. V uredniškem odboru so ugledni politični, gospodarski in kulturni voditelji, med njimi tudi pomurski rojak tov dr. Tone Vratuša. List bo imel svoje uredniške pododbore v vseh republikah. Sedež redakcijskega pododbora za Slovenijo bo v Ljubljani, Tomšičeva cesta 9 (tel. 23-981), v njega pa so že imenovani: ing. Pavle Žavcer, ing. Ivo Klemenčič, Vasja Kogej in novinar Mile Smolinsky.
Slovenska izdaja vsebinsko sicer enotnega , obče jugoslovanskega lista bo izhajala v Ljubljani pod imenom »Naša skupnost«. Tehnične posle tiskanja in razpošiljanja je prevzelo Časopisno založniško podjetje Ljudske pravice. Nove naročnike bodo sprejemale podružnice njegove uprave v Mariboru. Celju. Ptuju in drugod. List bodo razpošiljali bralcem tudi po sindikalnih podružnicah, organizacijah SZDL itd.
»Naša skupnost« bo prinašala aktualne članke in razprave o problemih in pojavih v našem gospodarstvu, zunanji trgovini, kulturi in na drugih področjih družbenega delovanja, tolmačenja zveznih zakonov, uredb in navodil, polemične prispevke itd. — skratka, vse ono, kar mora biti v ospredju zanimanja slehernega državljana, ki hoče spremljati naše družbeno življenje.
List »Naša skupnost« bo dragocen pripomoček delavskim svetom in upravnim odborom, kakor tudi osnovnim organizacijam in članom SZDL in ZK.
Cena posamezni številki bo 20 din, letna naročnina (26 številk) pa bo znašala 500 din. Za letos bo znašala naročnina (9 številk) 160 din.
Zaradi naročila pa se lahko posamezniki in organizacije obračajo na OO SZDL (tov. Anica Zorko — tel. št. 86).
Naše množične organizacije so o izidu tega lista že obveščene, kajti prav one so dolžne, da ga širijo in mu pridobivajo naročnike. V tej agitaciji bo, tako vsaj upamo, tudi Pomurje med tistimi v državi, ki bodo vsestransko podprli ustanovitev in razvoj novega lista — predvsem s pridobivanjem rednih naročnikov.
MURA-
most za sožitje ljudi ob njej
Jože Makovec
V	narodnostnem in zemljepisnem oziru tvorita Prekmurje in Prlekija enoten organski sestav, vendar se po nekaterih specifičnih lastnostih, ki so jih narekovale politične razmera v preteklosti, močno razlikujeta. Tisočletna razdvojenost obeh pokrajin jima je dala svoj pečat. Mura, ki je veljala dolga stoletja za umetno politično mejo, je ovirala kulturni razvoj najbolj severno ležečega predela Slovenije. Nepovezanost z matično deželo je dala pogoje za samostojen razvoj, ki ga zasledimo predvsem v Prekmurju: Posamezna kulturno-družbena gibanja, ki so sledila v našem osrednjem narodnem telesu, so dobila odziv v tem ločenem delu naše ožje domovine; seveda sorazmerno z enakimi zakasnitvami, kakor osrednja kulturna gibanja v primerjavi s splošnimi evropskimi.
V	zgodovinskem razvoju ima Prlekija skoraj isto pot. Kot obrobna pokrajina avstrijske Štajerske je vse bolj sledila kulturnemu razvoju Kranjske, v kolikor to niso preprečevali močni germanski vplivi. Kot delno samostojno težnjo predstavlja za desni breg Mure sodelovanje pri oživitvi ilirizma in poseg v reorganizacijo slovenskega črkopisa z dajnčico. Pri vsem tem pa je vključen celotni severni predel Slovenije med Dravo in Muro in ne samo Prlekija. V tem je osnovna razlika kulturnega razvoja Pomurja.
Prekmurje s politično mejo ob Muri je imelo čisto svojevrstno stališče, zato je šel prekmurski kulturni razvoj v mnogočem svojo pot, če je hotel ohraniti slovenski živelj in njegove duševne prvine. Prleški kulturni delavci so zgradili slovenske kulturne temelje bolj neposredno in jih ni mogoče prezreti pri obravnavanju splošnih kulturnih pojavov, ki so značilni za naš zgodovinski raz-
voj. Prekmurje se je nujno moralo lokalizirati in prikrojevati zapadne vplive svojim razmeram. Tako se je v tem predelu Slovenije ohranilo marsikaj, kar je v ostalih slovenskih pokrajinah zabrisal razvoj, le samo narečje to dokazuje. Posamezne glasoslovne tvorbe, ki jih ostala slovenska narečja ne poznajo več in ki izvirajo iz določene razvojne stopnje jezika so ostale še v skoraj neokrnjeni, prvobitni obliki. Brez dvoma pa je tudi prekmursko narečje doprinašalo k enotnemu razvoju slovenskega knjižnega jezika, saj so dialektološke razprave posameznih jezikoslovcev vključevale prekmursko narečje v okvir celotnega slovenskega jezikovnega področja. Prekmurski dialekt je prisvajal poleg lastnih besednih tvorb tudi kajkavske elemente iz knjig, ki so prihajale iz Hrvatske. Močno je vplival na prekmurščino tudi jezik naših protestantskih piscev, katerih ideje so našle v Prekmurju plodna tla in več posnemalcev. Vplivi kajkavščine, posebno v spodnjem delu Prekmurja, ki je bilo do začetka XIX. stol. v cerkvenem oziru pod zagrebško škofijo, so bili kasneje vzrok prepirom, kam opredeliti Prekmurje: Sloveniji ali Hrvatski.
Pri vsem tem križanju kulturnih vplivov iz Slovenije, Hrvatske in v veliki meri iz Madžarske, se je razvijalo duševno življenje prekmurskega človeka. Tej razcepljenosti pa je vzrok Mura, ne kot neka geografsko in narodnostno upravičena meja, temveč kot idealno sredstvo tuje po-
litike za raznarodovanje slovenskega življa v preteklosti.
Mura pa je vkljub tisočletni razdvojenosti Prekmurja od matične dežele vezala prebivalstvo svojega desnega in levega brega. Kot torišče tega združevanja so veljali predvsem mlini na Muri in brodovi, ki so dajali prebivalstvu Prekmurja in Prlekije možnost zbliževanja in povezovanja tudi v gospodarskem oziru. Ostanki fevdalne družbene ureditve v Prekmurju segajo še v XX. stoletje in so povzročili zaradi prenaseljenosti in pomanjkanja zemlje, ki je bila še vedno last madžarskih fevdalcev, močno izseljevanje prebivalstva v sosednjo Prlekijo. Obratni primeri so bolj redki. S tem se je spajala prekmurska in prleška bit. se prilagojevala novim pogojem, ki so vzniknili iz značilnih potez prekmurskega in prleškega človeka.
Nad vsem tem pa se je že čutil vpliv osrednje slovenske kulturne ravni. Mlini na Muri so bili dolga stoletja stekališče prebivalcev Pomurja. Tu sta se spajala prekmurski in prleški dialekt, saj imajo mlinarji na prleški in na prekmurski strani za posamezna opravila itd. enoten izraz, ki ga le tu in tam razlikuje svojevrsten dialektološki prizvok. Dejstvo je, da so ti obmurski stiki vplivali tudi dalje v notranjost obeh pokrajin.
Močan poudarek pri medsebojnih stikih je imela Radgona, ki leži ob Muri. Tu so se stekale kupčijske poti Prekmurca in Prleka, ki so s tem močno ovirali germansko migracijo iz Avstrije, ki je imela pri Radgoni idealno geografsko podlago za raz-
širjanje nemške miselnosti proti središču Murskega polja. Ljutomer je zbliževal prekmursko prebivalstvo, ki je bilo osredotočeno na brodove pri Krapju in Bistrici.
Danes se je stvar v vsem preusmerila. Prlek vse češče zahaja v Mursko Soboto, kar bo brez dvoma vplivalo na popolno gospodarsko in kulturno zlitje Pomurja. To je tudi pravilno, kajti treba je gledati v Murski Soboti žarišče vsega kulturno-gospodarskega izživljanja Pomurja in trden mejnik naše narodne tradicije. Zato je potrebna v Murski Soboti ustanova, ki bo načrtno urejevala in odkrivala duševne in materialne usedline panonskih Slovencev. Pri tem je (zelo) potrebno, da bi sodelovali, predvsem domačini, ki so bližji duševnosti našega človeka.
Mura, ki je bila organska vez med Slovenci to in onstran nje. so izrabljali ne samo kot mejo dveh političnih tvorb, z njo so hoteli ogrski fevdalci pridobiti zemljo in so jo zato napeljevali na štajersko stran. Predmet mnogih debat je bila Mura tudi ob koncu prve svetovne vojne, ko se razmejitvene komisije niso mogle zediniti v tem, da vprašanje Mure ni noben pravičen dokaz za razmejitev med Jugoslavijo in Madžarsko, to še predvsem zato ne, ker so se madžarski diplomati sklicevali na potvorjene statistične podatke o številu Slovencev v Prekmurju. Po dokončni razmejitvi med Jugoslavijo in Madžarsko leta 1922 je odpadlo vprašanje Mure kot meje. Kulturni in gospodarski stiki so se povečali posebno še potem, ko je bila zgrajena železnica Ljutomer— Murska Sobota. Z narodnostno osvoboditvijo Prekmurja je bil storjen tudi popolni kulturni spoj z ostalo Slovenijo. Ne bo dolgo, pa bodo zabrisani tudi vsi sledovi preteklosti.
POMURSKI VESTNIK, 25. avgusta
3
ZAPISKI
o razstavi akad. slikarja M. Kozamernika
Vsem je še živo v spominu umetniška razstava v Ljutomeru ob deseti obletnici osvoboditve. Razstavljal je akad. slikar Marijan Kozamernik, ki se je rodil 25. marca 1923. leta na Viču pri Ljubljani kot osmi in najralajši otrok v delavski družini. Že kot otrok je imel veselje do risanja in izrezovanja raznih figur iz lesa. Po končanem petem razredu osnovne šole se je vpisal na takratno meščansko šolo, ki jo je dovršil leta 1959. Nato je iskal službo za litografskega vajenca, a je ni dobil. Vpisal se je na trgovsko akademijo in absolviral leta 1941. Istočasno pa je marljivo obiskoval tečaj umetniške šole »Prehuda« na srednji tehnični šoli v Ljubljani, kjer je pod vodstvom prof. A. Severja in M. Preglja dobil osnovno znanje iz perspektive, anatomije in oblikoslovja.
Po osvoboditvi se je vpisal na slikarski oddelek Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, študiral je pri prof. S. Pengovu, F. Miheliču in G. Stupici.
Leta 1946 se je mladi slikar udeležil gradnje mladinske proge Brčko—Banoviči, kjer je bil večkrat pohvaljen. Poleg rednega dela je risal razne grafikone, ilustracije za stenske časopise V. ljubljanske univerzitetne delovne brigade. Sodeloval pa je pri razstavi »Mladina Slovenije v letu 1946«, ki je bila na Taboru v Ljubljani. Risal pa je tudi za tednik »Polet«.
Študij na Akademiji je končal leta 1949. Nato je bil pri vojakih do 1951. leta. Tu je bil večkrat pohvaljen in dobil je tudi denarno nagrado. Risal je plakate, stenčase, geografske karte, slike maršala Tita. kulise in drugo. Posebno pomemben dan v njegovem življenju pa je bil 22. december 1950. leta na Dan JLA. Takrat je imel pravzaprav prvo samostojno razstavo v oficirskem domu v Prizrenu. Na razstavi je
imel razne risbe in akvarele, prizore iz vojaškega življenja, portretne študije oficirjev in vojakov, slike maršala Tita in kopijo po S. Pengovovi freski »Bolje rat nego pakt«. Izmed vseh razstavljenih del so bila njegova dela ocenjena za najboljša in tudi vsa prodana.
Ko je prišel od vojakov, je delal nekaj časa v Domu JLA v Ljubljani kot risar in slikar. Kasneje je bil kot restavrator pri Zavodu za varstvo spomenikov LRS. Meseca novembra 1952. pa je postal profesor risanja na gimnaziji v Ljutomeru. V začetku se je težko vživel v novo okolje in preteklo je precej časa, predno se je znašel, a ko se je ozrl po naravnih lepotah prijazne Prlekije, je že čopič drsel po platnu.
Poleg dela na šoli, ki ga pa ni bilo malo, je ves prosti čas izkoristil za slikanje. Največ je portretiral. Marsikateri dijak se ga bo spominjal, saj je vsakemu ustregel, kdor ga je prosil, da ga naj nariše. Narisal je tudi nekaj zelo uspelih »prleških« motivov. Po vestnem in trudn-
polnem delu mu je uspelo prirediti samostojno umetniško ruzstnvo v dneh od 4. do 12. junija 1955 ob priliki 10-letnice osvoboditve in 20. obletnice ljutomerskih dogodkov. Razstavil je okrog 25 svojih del. V Ljutomeru je bilo za razstavo veliko zanimanje in vsak, kogar je pot vodila mimo dijaškega doma, si je šel ogledat res okusno urejeno razstavo.
Kozamernik je s to razstavo pokazal, da je mojster predvsem v portretiranju.
Druge slike sicer nekoliko zaostajajo za portreti, ni pa s tem rečeno, da so slabe. Poglejmo samo nekaj primerov, kako so obiskovalci ocenili njegova dela. — »če je umetnost fotografsko slikanje življenja, pokrajine. ljudi, potem je razstava uspela. Kje pa je pravo občutje? Zdi se mi. da je tega še največ v portretih. Zato so mi slike »Moja matic, »Portret starca« in morda še »Istrska ulica« najbolj ugajale. Vsekakor pa pomeni razstava uspel poizkus, zato krepko naprej!«
»Vsekakor — portreti mi najbolj ugajajo. Zdi se mi. da ima prireditelj v tem najbolj izklesano dleto. Sicer pa razstava zasluži vso pozornost, zlasti zaradi tega, ker se je slikar lotil tudi »snemanja v prleškem vrtu.«
»Vaša razstava je za Ljutomer doživetje. Portreti dihajo življenje in plastičnost. Tudi tihožitja so svet zase.«
»Razumeti umetnine, ni lahko. Vsak čuti drugače. Navdušujem se za naravo, zato so mi umetnine o prirodi najlepše, vsekakor je pa ceniti tudi portrete.«
»Vsekakor je najlepšu slika »Zimski interier«, Poleg te je zelo učinkovita še ,Gradaščica'. Prav tako so mi zelo všeč ,Marjetice’, .Avtoportret' in ,Mlin na Muri’.«
Razstava je torej pokazala, da je tov. Kozamernik predvsem portretist. Na nekaterih ostalih slikah manjka pestrih barv. poleg tega pa je tudi videti, da so premalo dovršene. Ponekod je slikar segel preveč v
podrobnosti. Na splošno pa je s svojo razstavo dokazal, da je na pravi poti umetniškega ustvarjanja.
Rečemo lahko tako, kot je zapisal eden izmed neštetih obiskovalcev razstave: »Nadarjen portretist! Prepričan sem. da bomo videli, občudovali in cenili še veliko portretov najboljše kakovosti. Lepa so tudi ,Tihožitjaʼ in ,Gradaščicaʼ. Razveseljivo je tudi, da ima naša mladina v Ljutomeru takega umetnika, ki jo bo s svojo voljo, kvaliteto in prizadevnostjo lahko vodil pri prvih korakih v spoznavanju in delovanju v tej prelepi umetnosti. Le tako naprej!«	-ga
M. Kozamernik: Avtoportret
(Foto R. Gnezda, Ljutomer)
Šiba božja
Bilo je pred približno dvema mesecema, ko je Gospod Bog s točo kaznoval lepa polja na naši Gorički, Tovariš Bežan Rudolf, največ ji kmet in cerkovnik pri Gradu, se je vračal z njiv in srečal petnajstletnega sina Eleka Celeča, poslovodje žage pri Gradu. Fant je starejšega moža vljudno pozdravil:
»Dober dan.«
Bežan ga je pisano in tako temno pogledal, da bi skoraj spet začela padati toča, in zagrmel:
»Ti Celecovo prase, ti svinja komunistična ali se tako pozdravlja? Če si krščenik se pokloni krščansko Hvaljen Jezus in ne bodi tak kot tvoj očeh!«
Mimo je šla neka starejša žena in začudena obstala.
»Zakaj se pa kregaš? Saj te je lepo pozdravil z Dober dan.«
Na merodajnem mestu je potem Bežan pojasnil, da ga je razburila kazen božja —- toča.
Pravkar smo dobili
Dom sindikatov v Ljutomeru
V nedeljo. 21. avgusta so v Ljutomeru odprli Dom sindikatov. Svečanosti se je udeležilo nad 1000 članov sindikata in delavskih kolektivov iz Ljutomera in sosednjih krajev. Sodelovala pa je tudi domača godba na pihala DPD »Svobode«.
Dom je že v stari Jugoslaviji zgradilo Zveza viničarjev, katere podružnice so bile ustanovljene takoj po prvi svetovni vojni. Prva podružnica je bila ustanovljena 1922. leta v Svetinjah, sledila ji je v Veličanah, skoraj istočasno pa tudi v Ljutomeru in Miklavžu. Ustanovitev teh podružnic je bi! nekak signal za začetek gibanja viničarjev v Slovenskih goricah. Kmalu nato so bile ustanovljene podobne strokovne zveze v vseh ostalih krajih, kakor na Kapeli, v Gornji Radgoni, pri Benediktu in drugod. Val tega gibanja je zajel tudi ostale predele severo-vzhodne Slovenije, kakor FramSlovensko Bistrico, Podlehnik, Zavrč in Strigovo ter tudi sosednjih Haloz. Vse to gibanje je bilo organizacijsko in strokovno povezano s Strokovno zvezo viničarjev v Ljutomeru, ki je imela najprej svoj sedež na Slamnjaku pri Ivanu Husjaku, pozneje pa v Ljutomeru.
Zaradi tako naglega razmaha tega gibanja je bilo potrebno misliti na gradnjo lastnih prostorov. Pojavljale so se pa tudi potrebe kulturne dejavnosti in zato je moralo vodstvo misliti tudi na delavsko knjižnico, potem na organiziranje raznih tečajev in seminarjev.
Zato se je takratni glavni odbor Zveze viničarjev, ki so ga med drugimi sestavljali tudi Andrej Mir. Janez Kosič, Martin Nedok, Jožef Pučko, Slavko Korošec, Marko Nedok, Felik Husjak, Ignac Topličar in Franc Tomažič, odločil za gradnjo doma. Gradbeni material je bil zbran v najkrajšem času, dom pa sezidan v enem mesecu, n do dec. 1958 toliko urejen, da se je lahko vodstvo preselilo v svoje prostore. Dom so potem postopoma urejevali, kakor so to mogli v skladu s finančnimi možnostmi. Naslednjega leta je bila urejena tudi sindikalna dvorana, ki je za nadaljnje delo veliko pomenila.
Takratni Cvetkovič-Mačkov režim pa je hotel dom zapleniti, a vodstvo je to namero preprečilo tako, da je lastninsko pravico preneslo na viničarsko kreditno zadrugo, ki je bila po takratnih predpisih dovoljena. Tako je lahko viničarska organizacija nemoteno poslovala še dalje. Med okupacijo pa se pred zaplembo ni bilo mogoče ubraniti. Okupator je v domu imel sedeže svojih organizacij, proti koncu voj-
ne pa je dom celo prodal. Po osvoboditvi je dom prešel v last strokovnega sveta sindikatov in je do leta 1947 služil svojemu prvotnemu namenu. Zaradi stanovanjske stiske ga je prevzela mestna občina in ga uporabljala za stanovanje vse do letos, ko je na pobudo OSS bil 21. avgusta predan v upravljanje zvezi slindikatov, ki ga je z materialno in moralno pomočjo sindikalnih organizacij v podjetjih dokončno uredila.
Poudarek delu viničarskih organizacij je dal I. kongres Zveze viničarjev, ki je bil v Ljutomeru 1928. leta. Dotlej so viničarji morali delati tudi po 16 in 18 ur. a kmalu so si priborili 10-urni delovnik, po občinah pa so bile ustanovljene komisije za viničarska vprašanja, vendar so pa začele delovati šele 1932. leta.
To je nekaj važnejših momentov iz zgodovine viničarskega gibanja, ki je bilo zelo močno in s katerim je tesno povezana zgodovina doma.
Ugodna priložnost!
Dober zaslužek!
Hmeljarski odsek pri OZZ Celje potrebuje več obiralcev hmelja -
žensk. Zaposlitev za 14 dni. Plača: 30 din od škafa nabranega hmelja s hrano ali 40 din brez hrane. Stanovanje zagotovljeno. Obiralec lahko nabere dnevno od 10—15 škafov hmelja. Interesenti naj se javijo najkasneje v soboto 27. avgusta v Žalcu, Hmeljarski institut. — Pri odhodu z vlakom naj zahtevajo na postaji obrazec K-10 za 15% popust na železnici. Potni stroški jim bodo povrnjeni.
V službo sprejmemo PISARNIŠKO MOČ
za knjigovodske posle. Pogoji: končana ekonomska šola ali nižja srednja šola z večletno prakso. Nastop službe s 1. septembrom 1955. — »Pomurski tisk«, M. Sobota.
Atomske eksplozije in vreme
Po vsem svetu se vrstijo vremenske katastrofe, ki še vedno niso ponehale. Mnoge z izredno težkimi posledicami. Atmosfera se še ni pomirila in vse kaže, kakor da so se bile zares že spremenile klimatične razmere na zemlji. »Je to posledica poizkusnih eksplozij atomskih bomb?« — se sprašujejo milijoni preprostih ljudi, pa tudi ugledni učenjaki in znanstveniki.
Odgovora na to vprašanje ne bo lahko najti, vendar ga vztrajno iščejo — tudi v atomskih deželah.
Bomo res kmalu potovali na Luno?
Čez dobri dve leti nameravajo v Ameriki izstreliti umetni satelit (spremljevalec), ki bo dosegel višino kakih 350 km.
V višavah bo nekaj dni krožil okrog naše zemlje s hitrostjo 30 tisoč kilometrov. Izstrelek bo ponesla v višave raketa, opremljena s tremi naboji. Vsak naboj se bo sprožil na določeni višini.
Satelit bo opremljen s posebnimi napravami, ki bodo po radiu in televiziji dajale znanstvenikom 40 držav potrebne podatke o doslej še neznanih pojavih v vsemirju, o vplivu kozmičnih žarkov, o svetlobi, o sončni energiji itd.
Tudi v Sovjetski zvezi se ukvarjajo s podobnimi načrti. Aprila letos so objavili, da pod vodstvom slavnega fizika Kapice proučujejo gradnjo in izstrelitev vsemirskega laboratorija, ki bi krožil okrog zemlje kot satelit.
Tako hočejo dobiti potrebne podatke, s katerimi bi lahko teoretično dognali, kako bi se dalo v prihodnosti izstreliti v vsemirje umetne satelite s človeško posadko. Ti sateliti naj bi služili kot montažne delavnice za zgraditev medplanetarne ladje, na kateri bi potem z raketami pristajali, se založili s potrebnimi stvarmi in pogonskimi sredstvi ter potem nadaljevali pot na zvezde.
Pri vsaki atomski eksploziji se dvigajo ogromne količine snovi na desetine kilometrov visoko v atmosfero, bodisi prašnih delcev s kopnega ali razpršene vode z morja. Nastane ogromen in značilen gobasti oblak, ki ga potem zračne struje podijo okrog zemeljske oble.
Le majhen del energije atomske bombe se namreč resnično spremeni v energijo, ki po eksploziji povzroči grozotne učinke in razdejanja. V atomskem oblaku, ki se je dvignil visoko v atmosfero, pa plava nebroj materialnih delcev, ki so sami po sebi naelektreni in hkrati tudi nositelji razpršenih visokoradioaktivnih ostankov atomske bombe.
Vse te sestavine oblaka zelo vplivajo na vremenske razmere v atmosferi — tako pravijo znanstveniki. Samo navadni prašni delci lahko zadržujejo v zraku sončne žarke, da ne morejo kot običajno prodirati proti zemlji, delujejo pa tudi kot jedra za zgoščevanje (kondenzacijo) vodnih hlapov v kapljice — dež. Potemtakem povzročajo prekomerne padavine. Še bolj učinkovito pa delujejo radioaktivni delci, ki jih nosi s seboj atomski oblak. Atomski dež ali pepel, ki pade na zemljo, lahko prinese zemljanom velike posledice: radiaktivno žarčenje atomskih delcev je lahko usodno za obstoj živih bitij in rastlinstva. Pri ljudeh in živalih povzroča atomsko bolezen (težko odpravljive motnje v krvnem obtoku, tumorje v notranjosti telesa itd.), rastline pa so zapisane sigurnemu odmiranju.
Le zdrav človeški razum in razsodnost bosta lahko preprečila večje katastrofe. Konec atomskim eksplozijam. atomsko energijo pa v prid človeštva in ne za njegovo uničenje! — to je vedno bolj glasna zahteva znanstvenikov, učenjakov in miroljubnih sil. ki se v dejanjih zavzemajo za to, da ne bi prišlo do popolnega opustošenja in uničenja pridobitev civilizacije na zemlji. Tej odločni zahtevi človeštva pa se bodo morali slej ko prej pokoriti tudi prenapeti diplomati in generali.
Kratke zanimivosti
Na svetu je še vedno čez 15 milijonov sužnjev. Prodajajo jih na trgu kot blago. Središča take trgovine so v Saudski Arabiji, Jemenu in Adnu. Dekleta so dražja (od 50 do 100.000 din) kot moški (30.000 din). Angleški mornar Tom Flyn pa je na dražbi v Iraku dal za lepo dekle celo 40.000 frankov.
Angleškemu zdravniku prof. Innu Airdu se je posrečilo z operacijo srca rešiti življenje mlademu bolniku. Med operacijo pa je umetno srce potiskalo naravno kri v bolnikova pljuča in ožilje.
V severni Holandiji je znesla kokoš
mechelske pasme jajce, ki je tehtalo 200 gramov.
Sedemnajstletna ciganka iz Vranja je rodila popolnoma zdravega fantka brez rok in nog. Drugi otrokovi organi so popolnoma normalni. Začudeni zdravniki so se vztrajno prizadevali, da bi odkrili vzroke tega nenavadnega pojava, vendar se jim to dosedaj še ni posrečilo.
Neka tovarna mesnih izdelkov v Chicagu dodaja vsaki konzervi po eno ploščico. Ko fant ali dekle, ki si namerava izbrati življenjskega tovariša, zbere 56 ploščic, potem lahko dobi naslov zakonskega ponudnika. Če se potem poročita, plača tovarna vse stroške poroke in poročnega potovanja.
Na kmetijskem posestvu »Svinjegojstvo: v Stari Pazovi je krava Tereza povrgla trojčke. Vsi trije telički so zdravi in se normalno razvijajo.
V New Yorku sta se sprla direktor in čuvaj slona nekega živalskega vrta. Čuvaja so odslovili. Slon pa ni hotel sprejemati hrane od novega čuvaja vse dotlej, dokler niso spet poklicali nazaj starega. Potem je bil slon vidno zadovoljen.
17-letna dijakinja iz Toronta Marilyn Beli je najmlajša oseba, ki je dosedaj preplavala Rokavski preliv (med Francijo in Anglijo). 25 milj dolgo pot je »prehodila« v 14 urah in 36 minut.
M. Kozamernik: Slovenske gorice (Jeruzalem)
(Foto R. Gnezda, Ljutomer)
Iz naših krajev
Lendava. Deževje je zadnje tedne povzročilo v naši okolici precejšnjo škodo na travnikih. Predvsem proti Mostju, pa tudi na polju. ki je bilo več kot deset dni pod vodo.
Lendavski vinogradi dobro kažejo. Zaradi hladnih noči ni bilo julija opaziti niti peronospore. Če se vreme ne bo izboljšalo pa se je bati. da bodo jagode začele pokati zaradi velike vlage. Bojimo se tudi gnitja, Da bi se izognili kislemu vinu, bo kazalo vinogradnikom v jeseni (če bo lepa) precej odložiti trgatev.	-ce
D. Bistrica. Prejšnji ponedeljek so člani in članice gasilskega društva v D. Bistrici izvedli vajo za reševanje poplavljencev, za zaključek pa vajo za gašenje in reševanje mlina na Muri. Obe vaji je spremljalo znatno število okoliških prebivalcev.
Cankova. Zadnjega julija je bila v cankovski občini formirana občinska gasilska zveza. Na ustanovnem zboru so izvolili upravni odbor. Gasilci iz cankovskega sektorja so svoje znanje že pokazali na občinskih vajah v Skakovcih, gasilci rogašovskega sektorja pa bodo nastopili v Pertoči.
Rogaševci. Že dalj kot leto dni gradi našo šolo beltinsko gradbeno podjetje »Graditelj«. Danes, ko stojimo pred začetkom novega šolskega leta. pa se šolski odbor sprašuje. kam s 400 otroki, ko niti en razred ni pripravljen za pouk. Delo samo je zelo nenačrtno, poleg tega pa so pustili, da je veter razbil petnajst oken. Zaradi tega pa bo spet trpela skupna blagajna.
*
Dela pri gasilskem domu se bližajo koncu. Gasilci pa se že dalj časa pripravljajo na svečano otvoritev, ki bo v začetku septembra.
Cankova. Na drugi seji upravnega odbora Občinske gasilske zveze, kateri je prisostvoval tudi okrajni inšpektor tov. Flisar, so se pomenili o raznih stvareh. Po sprejetju sklepov za bodoče delo je odbor razpravljal o občinskem gasilskem tednu, ki naj bi bil v začetku oktobra na Cankovi. Poleg tega pa bo potrebno poživiti delo društev v kramarovski dolini.
ZANIMIV DROBIŽ
V FOKOVCIH JE GORELO Pri kmetu Viljemu Jakiši v Fokovcih je 16. avgusta ponoči nenadoma izbruhnil požar, ki je popolnoma upepelil gospodarsko poslopje z vsemi vozovi in gospodarskim orodjem. Zgorelo je tudi 80 križev rži in pšenice, ki so jo nameravali drugi dan mlatiti. Tudi mlatilnica, last Jožeta Krajnca iz Ivanovec, v vrednosti 350 do 400 tisoč, je zgorela. Kako je nastal ogenj, se seveda ne ve točno, le toliko je že ugotovljeno, da je bil podtaknjen. Organi notranje uprave z vso vnemo iščejo brezvestnega storilca in povzročitelja ogromne škode.
S KOLESOM PRED AVTO Albin Bertalanič iz Radovec se je dne 17. avgusta peljal s kolesom proti Gradu. Na kolesu je imel še svojega petletnega sinka. Vozil pa je nepravilno po levi strani ceste. V gozdu Kralešček je pripeljal iz nasprotne smeri pravilno po desni strani
avtotaksi Franc Rituper. Ko je Bertalanič zagledal pred seboj avto, je hotel še v zadnjem hipu na desno stran ceste, a bilo je že prepozno. Šofer ni mogel zaustaviti avta, ki je udaril z levim delom v kolo. Udarec je bil tako močan, da sta kolo in Bertalanič s sinom zletela na avto in razbila prednjo šipo. Bertalanič in njegov sin sta dobila hude poškodbe. Oče ima zlomljeno nogo, izbil si je oko in težko poškodoval glavo. Tudi mali Bertalanič ima zlomljeno nogo ter notranje poškodbe s krvavitvami. Nesrečo je zakrivil kolesar, ki se ni držal cestnoprometnih predpisov in je vozil po levi strani ceste.
MLEKO JE MEŠAL Z VODO Koloman Papič iz Moravec je prilival vodo v mleko in ga oddajal na zbiralnici mleka. Preiskava mleka je pokazala, da je bilo v njem kar polovico vode. Kaznovan je bil s 4000 dinarji.
POMURSKI VESTNIK, 25. avgusta
4
Pred jesenskim zasajevanjem
sadovnjakov
V zadnjem času se oglaša vedno več kmetovalcev iz ravninskih predelov z željo, da bi zasadili manjše ali večje strnjene nasade sadnega drevja. Čeprav je ta misel zelo koristna tako za poedinea kakor za skupnost, še posebej pa zaradi tega, ker bi sadno drevje zamenjalo nezaželjene hibride vinske trte, je pa potrebno pred sajenjem dobro razmisliti, kakšne vrste in sorte sadnih dreves bomo izbrali za ravninske predele, ker vse vrste niti vse sorte v ravnini ne uspevajo tako kot v položnih, višje ležečih legah. Novi
nasadi nepravilno izbranih vrst bi nam zato prej ali slej propadli. Škoda bi bila potem še večja, ker bi se med ljudmi hitro razširilo mnenje, da v ravninskih predelih uspeva le šmarnica in podobni hibridi vinske trte. To pa ni pravilna trditev, ker v marsikateri vasi na Ravenskem najdemo pri skrbnih sadjarjih lepo razvita sadna drevesa, ki so tudi še kar dobro obložena s plodovi.
Za ravninske predele primerne vrste in sorte sadnega drevja
Na Ravenskem pridelujejo sadje predvsem za domače potrebe. Zato je sadno drevje posajeno predvsem okoli domačij in daje poleg sadja
prijetno senco, služi pa tudi za okras domačij. Za take nasade izberemo navadno nekaj jablan, hrušk ali višenj in sliv. pa tudi kakšno murvo
vmes, ker po ravnini še kar dobro uspeva. Na vrtovih ali pa ob sončnih stenah najdemo kakšno marelico ali pa breskev. Vendar sta pa ti vrsti zaradi slane neprimerni.
Važno je le, da izberemo pravo sorto in posadimo drevesca v pravilni razdalji (vsaj 8 m) in sicer tako, da že od daleč dajejo domačiji lep izgled. Od jablan izberemo sorto batuljko. bobovec, pogačar ali boskop, od hrušk predvsem moštnice, pri češnjah, višnjah in slivah pa vrste, ki v bližnji okolici že od nekdaj dobro uspevajo.
Pri vseh vrstah razen marelic in breskev posadimo sadike z vsaj 180 cm visokim deblom. To pa zaradi tega, da bo pozneje na dvoriščih dovolj prostora za vsakdanje delo. Razumljivo pa je, da morajo biti drevesca pravilno sajena in kasneje tudi redno oskrbovana. Le takrat bomo lahko v sadovnjakih okoli dvorišč pridelali dovolj sadja za domače potrebe, v ugodnih letinah pa tudi za prodajo. Znani odkupovalec sadja Tratnjek mi je pripovedoval, da je še leta 1942. odkupil vagonske količine sadja od nekaterih kmetovalcev v Gradišču pri Muri.
Kako pa je s sadjem za trg?
Za prodajo na trgu bi iz teh strnjenih sadovnjakov prišle v poštev le hruške in jagodasto sadje. V mnogih ravenskih vaseh so v zadnjih letih zaradi kaparja propadle skoraj vse jablane, ostale so -pa hruške moštnice - tepke. Zato kaže na novo saditi v večjih strnjenih površinah le hruške, če je pridelek namenjen za trg. Vendar tudi za hruške niso dobra vsa zemljišča v ravnini, zato je potrebno, da nam pri izbiri pomagajo kmetijski strokovnjaki.
Po ravninskih vrtovih pa najdemo lepo uspevajoče jagodasto sadje. Za naše ravninske predele bi od teh prišel v poštev le črni ribez in vrtne jagode. Črni ribez in jagode dajejo do 80 kg in še več pridelka na ar. To je pri ribezu po ceni 70 din za kg nad 5.500 din in pri jagodah po 100 din za kg okoli 8000 din, kar pomeni desetkrat večji dohodek kot pri žitih. Ker potrebujejo jagode in ribez več delovne sile, je pridelovanje priporočljivo zlasti za manjša posestva. Črni ribez in jagode lahko prodamo na trgu. so pa tudi odlična hrana. Iz soka črnega ribeza lahko pripravimo odlično pijačo, ki ima mnogo vitamina C.
In še to. Zaradi okužb in drugih neugodnih pogojev so propadla skoraj vsa sadna drevesa. Ljudje, potrebni pijače, so zato v sili sadili šmarnico in druge hibride v prepričanju. da so našli rešitev oziroma zamenjavo za zdravi mošt. Če se pelješ po cesti Beltinci—Bogojina vidiš, da na odprtem polju nastajajo kar novi vinogradi teh hibridov. Čudim se, da o tem problemu ne spregovorijo tisti vinogradniki, ki imajo še sedaj neprodane zaloge takih in žlahtnejših vin, za katera pa ne najdejo kupcev.
Vse kaže, da bo potrebno najti čimveč kmetovalcev, ki bi zasadili nove nasade grmičastega in jagodastega sadja, kakor tudi sorte hrušk in jablan, ki po ravnini uspevajo in dajejo dovolj zdravega mošta za domačo pijačo, brez katere pri nas ne more biti nobena kmečka hiša. Uprava okrajnega Sklada za pospeševanje kmetijstva pa bi v interesu razvoja kmetijstva in zdravja ljudi morala najti sredstva vsaj za prve take vzorne nasade.	R. D.
Pred jesensko setvijo
Kamorkoli nas vodi pot te dni v kmečke domove, povsod je skrb kmetovalcev usmerjena k misli: Kako bomo gnojili z umetnimi gnojili oziminam?
Kmetovalci ob Muri in Dravi ne gnojijo oziminam s hlevskim gnojem. pač pa več s fosfornimi in kalijevimi gnojili. Po njihovem mnenju mora dobiti mlada rastlina že takoj v začetku zadosti teh snovi, da se krepko in globoko zakorenini in da je odporna proti mrazu in suši. Fosforna in kalijeva gnojila posujejo vsaj teden pred setvijo.
Iz večletnih zapiskov kmetovalca Franca Sagaja iz Lokavec pri Ljutomeru posnemamo, da so primerna za ozimine vsa kalijeva gnojila, predvsem pa kalijeva sol — najmanj 100 kg na ha — od fosfornih pa superfosfat (najmanj 500 kg na ha) ali pa pred setvijo Thomasova žlindra (400 kg na ha).
Posebno hvali Thomasovo žlindro. ki jo potrosi žitom pred setvijo v količini 400 kg na ha z dodatkom 200 kg kalijeve soli. pomladi pa pod list 200 kg dušikovih gnojil na ha. Thomasova žlindra poveča po njegovem mnenju odpornost proti pozebi in seveda tudi pridelek.
Če potrosi apneni dušik, daje ves obrok (najmanj 150 kg na ha) v jeseni. 10 do 14 dni pred setvijo, ali pa daje jeseni le ½ obroka dušika pred setvijo, spomladi pa gnoji pod list s solitrom.
Apnenega amonijevega solitra (Nitromonkal) daje jeseni le ¼ do
⅓ obroka (ves obrok: 100 kg na ha), ostalo pa spomladi v 2 obrokih, prvič pred vznikom, drugič pa v času razraščanja.
Letos in lani je izvajal na svojih poljih tudi poskuse, pri katerih je uporabljal zadostne količine umetnih gnojil pri ozimni pšenici. Največji donos je dosegel na parceli, ki ji je dodal 500 kg Nitromonkala, 550 kg superfosfata in 200 kg kalijeve soli na ha.
Sklepamo, da lahko v zadostni meri povečamo rodovitnost zemlje, če ji dodajamo naravna in umetna gnojila pravočasno in pravilno.
Ing. Lado Jerše
Kmetovalcem na desnem bregu Mure RAZPIS
Na osnovi družbenega plana in sklepa XXIII. skupne seje Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev OLO Ljutomer z dne 15. VII. 1955 razpisuje upravni odbor Sklada za pospeševanje kmetijstva pri OLO Ljutomer natečaj za porabo sredstev sklada za pospeševanje kmetijstva v 1. 1955.
V okviru tega natečaja bodo koriščena naslednja sredstva sklada:
1.	Sadjarstvo:	Din
a)	sanacija starih nasadov......................................... 600.000
b)	ureditev novih nasadov — sadovnjakov ..................700.000
2.	Vinogradništvo:
a) obnova vinogradov............................. 1,000.000
3.	Zaščita rastlin:
a) nabava škropilnic................................................. 700.000
4.	Silosi, gnojišča:
gradnja silosov, gnojišč in gnoj. jam............ 4,000.000
5.	Kalcifikacija:
apnen je kmetijskih zemljišč...................................... 300.000
1.
Pravico do pomoči v okviru gornjih zneskov imajo zasebna kmetijska gospodarstva, socialistični kmetijski obrati in kmetijske zadruge na območju okraja Ljutomer. Prvenstveno bomo upoštevali kmetijsko zaostalejše občine in prosilce, ki pošiljajo kmetijske pridelke tudi na trg.
2.
Za sredstva pod točko 1. lahko na natečaju sodelujejo sadjarji, ki bodo zasadili v sadilni sezoni 1955/56 vsaj 50 arov novih sadovnjakov na primernem zemljišču in v skladu z navodili strokovnjakov kmetijske službe. Prispevek iz sklada bo znašal 20.000 din za 1 ha. Ta prispevek pa je večji za 50%, če prosilci skupno obnavljajo sadovnjake v izmeri najmanj 2 ha.
Prispevek za sanacijo bomo dodeljevali sadjarjem, ki bodo uredili vsaj 30 arov starih sadovnjakov. Pri tem je treba opraviti temeljito čiščenje, redčenje pregostega drevja, precepljanje neprimernih sort. gnojenje in zimsko škropljenje. Subvencija bo zajela stroške za nabavo umetnih gnojil in škropiv ter morebitne druge materialne izdatke. Ti sadjarji se morajo tudi obvezati, da bodo urejene sadovnjake tudi v bodoče v redu negovali, gnojili in škropili.
3.
Prispevek za obnovo vinogradov po tč. 2. natečaja znaša 100.000 din za 1 ha nasada, ki bo obnovljen v času 1955/56 in to v skladu z okrajnim Odlokom o nadzorstvu nad obnovo vinogradov v okraju Ljutomer (Ur. list LRS št. 25/52). Najmanjša površina obnovljenega vinograda je 30 arov. Če pa namerava prosilec obnavljati v dveh zaporednih letih, lahko subvencioniramo tudi obnovo 15 arov goric, v primeru pa, če bodo prosilci zamenjali šmarnico z žlahtno trto ali pa obnovili skupaj večje vinograde v izmeri 2 ha, je ta subvencija večja za 50 %.
4.
Da bi omogočili čim uspešnejšo zaščito kmetijskih rastlin. predvsem sadnega drevja in krompirišč, razpisujemo pod tč. 3. tudi subvencioniranje nabave škropilnic v višini 30 % nabavne cene. V poštev pridejo prevozne in motorne škropilnice.
5.
Subvencioniranje gradnje silosov, gnojišč in gnojničnih jam pod tč. 4. pride v poštev pri tistih živinorejcih, ki imajo vsaj 4 glave živine. Gradnja mora biti izvršena v skladu z načrti in po navodilih kmetijske službe. Subvencija znaša za 1 m3 silosa 2.000 din, za 1 m3 gnojišča pa 1.000 din.
6.
Subvencija pod tč. 5. za kalcifikacijo naj omogoči čim večjo uporabo sredstev za apnenje (saturacijski mulj. apnenec, apno v prahu itd.) na vseh kislih zemljiščih. Iz sredstev sklada bomo subvencjonirali prevozne stroške v višini 30—50 din po tonskem km za prevoz od železniške postaje do mesta uporabe.
7.
Ostala sredstva Sklada za pospeševanje kmetijstva v znesku 7,700.000 dinarjev bomo uporabili v te-le namene:
1.	Subvencioniranje drevesnic in rajonizacija v sadjar                Din
stvu in vinogradništvu ..................................300.000
2.	Regresi za priznana semena........................... 1,000.000
3.	Ureditev osemenjevalnic v Stročji vasi pri Ljutomeru
in pri Vidmu ob Ščavnici, licenciranje in razstave živine, nabava plemenjakov in elitne živine............ 4,100.000
4.	Regres za škropiva................................... 300.000
5.	Poskusi v vseh panogah kmetijstva.................... 500.000
6.	Nižja kmetijska šola v Podgradju..................... 300.000
7.	Veterinarstvo ....................................... 1,000.000
8.	Kmet. in vet. prop., utenzilije in literatura........ 100.000
9.	Administrativno	upravni stroški sklada................. 100.000
8.
Prijave za koriščenje sredstev po gornjem natečaju je treba vložiti pri upravnem odboru Sklada za pospeševanje kmetijstva za okraj Ljutomer, sedež OZZ Murska Sobota, najkasneje do 30. X. 1955.
Iz prijave morajo biti razvidni naslednji podatki:
1.	Ime, priimek in točen naslov vlagatelja prijave.
2.	Podatki o površini zemljišč:
njiv............................ha
travnikov........................ha
pašnikov.........................ha
sadovnjakov......................ha
vinogradov ......................ha
gozdov..........................ha
Skupaj .....................ha
3.	Podatki	o	številu	živine:
govedo odraslo.................glav
govedo mlado...................glav
konji odrasli..................glav
konji mladi....................glav
svinje .......................glav
Skupaj....................glav
4.	Podatki	o	razpoložljivih kapacitetah silosov, gnojišč in gnoj-
ničnih jam pri prijavah za gradnjo teh objektov.
5.	Opis objekta, za katerega je zaprošena subvencija (sadovnjak, vinograd, silos, škropilnice itd.).
VEDNO VEČ ZA RAZVOJ KMETIJSTVA
Pred nekaj meseci smo v Obmurskem tedniku brali razpis OLO Murska Sobota za pomoč kmetijstvu. Ta pomoč je bila namenjena predvsem za gradnjo silosov, gnojišč in gnojničnih jam. Ker so že mnogi bralci spraševali o usodi tega razpisa, se je uredništvo pozanimalo zanj v želji, da bi ustreglo svojim bralcem, zlasti pa tistim, katere ta razpis najbolj zadeva.
Po razpisu je upravni odbor Sklada za pospeševanje kmetijstva dobil 307 prošenj za gradnjo 1712 kub. metrov silosov, 6899 kv. metrov gnojišč in 1431 kv. metrov gnojničnih jam, kar je seveda v veliki meri preseglo razpisano pomoč.
Da bi pa še tako majhen znesek res dobili tisti kmetovalci, ki si po svojih prizadevanjih za razvoj kmetijstva to pomoč najbolj zaslužijo in kjer je gradnja silosov, gnojišč in gnojničnih jam najbolj potrebna, je upravni odbor predvidena sredstva izročil OZZ v Murski Soboti, le-ta pa jo je razdelila kmetijskim zadrugam, ki jo bodo pa dokončno razdelile. Vsi prizadeti kmetovalci se zato naj pozanimajo pri svojih kmetijskih zadrugah.
Nekateri bodo gotovo nejevoljni z rezultatom razpisa in se jezili, zakaj se nekaj ponuja, če potem ne morejo dobiti vsi, ki so tega potrebni. Vendar pa bodo to morali razumeti, kajti možnosti sklada še niso take, da bi lahko zadostile vsem potrebam.
Po vojni smo doslej poznali le investicijske sklade, iz katerih je tudi kmetijstvo prejemalo pomoč v
skromni meri. Z razvojem kmetijstva pa rastejo tudi potrebe po večjih investicijah. Da bi se pa za take potrebe zagotovilo čimveč sredstev, je v Zveznem družbenem planu za leto 1955 določeno, da morajo ljudske republike in okrajni ljudski odbori ustanoviti sklade za pospeševanje kmetijstva. Ti skladi bodo stalni, kar pomeni, da sredstva. ki v koledarskem letu ostanejo neizrabljena, ne zapadejo, ampak preidejo v sklad za naslednje leto.
V	republiški sklad se steka najmanj 10 odst. temeljne dohodnine iz kmetijstva, a v okrajnega 5 odstotkov. To je minimalno merilo za celo državo, ljudski odbori pa to lahko po potrebi regulirajo.
Ob sestavljanju našega okrajnega družbenega plana pa je bilo zaradi velike zaostalosti v kmetijstvu določeno, da se bo v sklad stekalo 15 odst. dopolnilne dohodnine iz kmetijstva. Tako se bo letos nabralo v skladu 17 milijonov dinarjev. Po proračunu pa je ta znesek razdeljen in sicer za
poljedelstvo...................................4,9 mil. din
živinorejo.......................................6,5 mil. din
zaščito rastlin ................................2,3 mil. din
sadjarstvo......................................2,2 mil. din
vinogradništvo.............................1,1 mil. din razne tečaje ................................180.000	din
Vendar ti zneski še zdaleč ne zadoščajo potrebam, čeprav so na oko precejšnji.
V	letu 1953 je bilo izplačanega iz okrajnega proračuna za kmetijstvo skoraj 12 milijonov. Od tega
za	zatiranje	rastlinskih bolezni................................................................................................................................................................................................................. 610.433
za	zatiranje	živalskih bolezni................................................................................................................................................................................................................... 475.744
za pospeševanje sadjarstva in živinoreje..................................................................................858.249
za nakup plemenjakov............................................................................................................................................................................................................................................... 989.057
za tuberkulozno živino............................................................................................................................................................................................................................................. 222.769
za odškodnino za pobito živino...................................................................................................................................................................................................................................... 27.000
za vzdrževanje konjačev.................................................................................................................................................................................................................................... 488.033
za izvedbo katastra in agrar. ref.............................................................................................................................................................................................................................. 3,980.953
za subvencijo Veterinarskemu zavodu ............................................................................. 4,300.000_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Skupaj.................................11.953.038 din V letu 1954 pa sledeči zneski:
za	zatiranje	rastlinskih bolezni.............................................................................................................................................................................................................. 1,480.000
za	zatiranje	živalskih bolezni................................................................................................................................................................................................................. 1,195.637
za pospeševanje sadjarstva in poljedelstva ..........................................................................2,974.446
za nakup plemenjakov....................................................................................................................................................................................................... ......................................2,099.867
za tuberkulozno živino............................................................................................................................................................................................................................................. 152.388
za odškodnino za pobito živino........................................................................................................................................................................................................................................ 3.000
za vzdrževanje konjačev ........................................................................................................................................................................................................................................................................... 528.000
za izvedbo katastra in agr. reforme................................................................................................................................................................................................................................... 938.226
za subvencijo Veterinarskemu zavodu ..................................................................................5,300.000_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Skupaj...........................14,671.564      din
Iz gornjih pokazateljev vidimo, da se vedno več pomaga kmetijstvu. Čeprav so ti zneski napram potrebam zelo nizki, vendar lahko trdimo, da je kmetijstvo danes deležno večje pomoči kot kdajkoli poprej. Po drugi strani pa vidimo, da si tudi naš kmet prizadeva in se trudi, kako bi pridelal čimveč. To je opaziti zlasti pri uporabljanju umetnih gnojil in pri strojni obde-
lavi. Nekateri se s pridom okoriščajo regresov pri nakupovanju strojev, drugi, ki si jih ne morejo kupiti, pa obdelujejo s stroji, ki jih ima zadruga.
Vse to je rezultat socialističnega razvoja in prizadevanj naših ljudi. Na osnovi dosedanjih uspehov pa že lahko trdimo, da bo ob takem prizadevanju tudi naš kmet kmalu laže prišel do kruha.	R
Kmetijsko posestvo pri Gradu in higiena
Kmetijsko posestvo pri Gradu je znano daleč naokrog po svoji vzorno urejeni drevesnici, iz katere dobivajo prekmurski kmetovalci in socialistična gospodarstva potrebne sadike za obnovo svojih sadovnjakov. To je brez dvoma rezultat prizadevanj tamkajšnjega delovnega kolektiva in skrbi uprave matičnega posestva v Rakičanu, kajti posestvo pri Gradu je eno njegovih delovišč.
Vzorno urejena drevesnica privablja številne sadjarje, ki se zanimajo za obnovo sadovnjakov. Posestvo so tudi že obiskali dijaki kmetijskih šol in šoloobvezni otroci višjih razredov. Pri ogledu posestva pa so jim dober glas o drevesnici kaj kmalu zasenčile pomanjkljivosti, ki so jih opazili v okolici gospodarskih poslopij.
Naj navedemo samo nekatere. Na prvem mestu je vsekakor skrajno zanemarjeno gnojišče. Nezajezena mlaka pretakajoče se gnojnice je pravo leglo za bacile nalezljivih bolezni. razen tega pa gre precej gnojnice tudi v zgubo. Iz konjskega hleva teče gnojnica naravnost na dvorišče. Stranišča so zanemarjena in v higienskem pogledu nevzdržna. Vodnjaka na dvorišču že pet let niso očistili, zato se je v njem nabralo mnogo razne navlake. Pa tudi delavske družine niso nič kaj zadovoljne z malimi in vlažnimi stanovanji, v katerih imajo povrhu tega še razdrapan pod. V razgovoru s stalnimi delavci — mimogrede povedano, teh je malo, kajti posestvo ob-
delujejo večinoma s sezonci — je mogoče izvedeti, da uprava rakičanskega posestva vse premalo skrbi zanje. Tako si je morala družina, ki prebiva v mali kočici, dati sama napraviti okna na stanovanje in si omisliti zanje potrebno steklo, če prav plačuje najemnino.
Marsikatero od navedenih pomanjkljivosti bi se dalo odpraviti z manjšimi investicijami, ki ne bi bile niti veliko breme za ves kolektiv in posestvo. In vendar bi gospodarska poslopja in njihova okolica dobila prikupnejše lice, kajti sedaj, ko niso urejene niti najosnovnejše naprave, je delavcem kar tesno pri srcu, ko morajo peljati obiskovalce v hleve, Saj jim nimajo razen živine kaj pokazati!
Nad skrajno slabo urejenimi in zanemarjenimi napravami pa ne morejo biti ravnodušni niti prebivalci Grada, kajti zdravje je zlata vredna reč za slehernega posameznika in skupnost. Na zadnjem posvetovanju voditeljev Rdečega križa je bilo o tem izrečenih precej kritičnih besed, ki so merile na to, da vodstvo rakičanskega posestva preveč skopo odmerja sredstva, kadar je treba kaj dati za delovišče pri Gradu. Niti za najnujnejše stvari jih ne more najti, pa čeprav je občanom kakor tudi delavcem znano, da je to delovišče prineslo lani posestvu kaj obilen dobiček. In zakaj naj bi bili sedaj zadovoljni samo z drobtinicami, ki pa so tako male, da jih skoraj ni vredno omenjati?
Zato se pač ni čuditi, če je med občani in njihovimi voditelji pri Gradu vedno bolj živa misel o tem, da bi se posestvo čimprej osamosvojilo in pripadlo novi občini. Seveda bo na svoji poti do gospodarske osamosvojitve in uveljavljenja moralo prebroditi nemalo težav — sprva bo potrebovalo celo izdatno pomoč v denarnih sredstvih — toda veliko bolj bo lahko neposredno služilo svoji bližnji okolici in njenemu prebivalstvu, ki je vsekakor zainteresirano na tem, da bo na posestvu ustvarjeni dobiček služil za napredek kmetijstva na občinskem območju. Potem bodo prav gotovo bolje uredili tudi poslopja in naprave na sedanjem delovišču.	-ko
POMURSKI VESTNIK, 25. avgusta
5
ŠPORT
Zaslužena zmaga Nafte v M. Soboti
SOBOTA - NAFTA 3:4 (2:1)
Prijateljsko srečanje prekmurskih nogometnih rivalov pred jesenskim startom je zadnjo nedeljo privabilo na igrišče v M. Soboti številne gledalce, ki so bili priča zanimivi igri obeh enajstoric.
Začetek igre je pripadal domačinom, ki so s hitrimi prodori osvajali igrišče. V tem času so tudi že vodili 2 : 0, kar je goste še bolj vzpodbudilo. Nafta je po Tereku znižala rezultat 2:1. Z njim sta odšli obe moštvi na odmor.
Drugi polčas je še bolj razgibal igralce in občinstvo, saj so se drug za drugim vrstili številni napadi z obeh strani. Gostje so izenačili in kmalu nato prišli v vodstvo 3:2, vendar tudi Sobota ni popustila. Kljub
MALI SOBOŠKI NOGOMETAŠI -PRVAKI
Tekmovanje pionirskih moštev v Mariborski nogometni podzvezi je za nami. Gledalci so lahko videli zanimive in tehnično dobre igre. zlasti prvih treh enajstoric, ki so v končnem rezultatu izenačene in ima vsaka po 11 točk. Pri določanju vrstnega reda je zato moral odločati količnik doseženih in dobljenih golov. Po tej rešitvi je prvo mesto pripadlo pionirskemu moštvu Sobote. Lestvica izgleda takole:
Sobota	8	4	3	1	7:4	11
Branik	8	4	3	1	16:7	11
Kovinar (M)	8	4	3	1	13:7	11
Maribor	8	1	2	5	2:8	4
Drava (Ptuj)	8	1	1	6	3:15	3
Uspeh soboškega nogometnega naraščaja je vsekakor treba pozdraviti, posebno še zaradi tega, ker je rezultat sistematičnega dela klubskega vodstva z malimi nogometaši. Vse kaže, da je nogometna šola. ki so jo obiskovali pionirji, le obrodila sadove in da imamo med njimi tudi take igralce, ki bodo lahko nekoč brez oklevanja zamenjali starejše vrstnike.
Omeniti je tudi treba, da sta bili organizacija tekmovanja in disciplina sodelujočih moštev na zadovoljivi stopnji.
TEKMOVANJE ZA PRVENSTVO ŠTAJERSKE V PLAVANJU
Zadnjo nedeljo je bilo v M. Soboti drugo tekmovanje za prvenstvo Štajerske v plavanju. Spričo odsotnosti ŽPK iz Celja sta se ga udeležila le mariborski Branik in domači Partizan. Plavalo je okrog 50 tekmovalcev in tekmovalk.
Najboljši rezultati: pionir Mihec Drofenik na 400 m crawl 5:45,5; Matjaž Bradner na 100 m hrbtno 1:15,2 (mariborski rekord); Mojca Drofenikova je dosegla svoj osebni rekord na 100 m hrbtno 1.39. Na tekmovanju je pionir Mihec Drofenik dosegel republiški rekord v disciplini 100 m hrbtno z rezultatom 1:23,8 in tako izboljšal za cele tri sekunde svoj osebni rekord, ki ga je bil zabeležil pred tremi leti.
izenačenju (3:3) je Nafta do konca polčasa dosegla še četrti gol in zmago, ki je vsekakor zaslužena. Igra je bila dokaj lepa in zanimiva, čeprav so jo čestokrat po nepotrebnem prekinjali sodniki, ki tokrat niso imeli najboljšega dneva. V predtekmi je pionirsko moštvo Sobote premagalo pionirje Nafte, a drugo moštvo Sobote Nafto II. z rezultatom 5:4. Povratno srečanje bo prihod nji teden v Lendavi.	-ce
ŠAHISTI IZ LIPE - ZMAGOVALCI
Šahisti iz Lipe so minulo nedeljo gostovali v Lendavi, kjer so se prijateljsko pomerili s člani šahovskega društva Lendava. Po zanimivih partijah — nekatere so trajale celo štiri ure — so zmagali gostje z rezultatom 5:3.	—ce
KOLESARSKE DIRKE »PO POMURJU«
Kolesarski klub Beltinci, ki sodi med najdelavnejše tovrstne klube v Prekmurju, bo priredil 28. avgusta veliko kolesarsko dirko po Pomurju. Dosedaj se je že prijavilo 17 dirkačev, med njimi iz M. Sobote. Lendave, Beltince, Bratonec, Dobrovnika in Gančan. Proga bo dolga okoli 94 km. tekmovalci pa bodo imeli 5 odmorov. Najboljši vozači bodo nagrajeni. Še je čas! Prijave sprejema KK Beltinci.	-ce
Še enkrat:
ROGAŠEVCI
V zvezi s člankom, ki ga je objavil v 31. številki »Pomurskega vestnika« tov. Gorjup pod naslovom »Rogaševci«, bi kot prizadeti pisec pojasnil sledeče:
»Lažna je trditev tov. Gorjupa »da smo zaradi vlažne kleti 11. julija preselili inventar«, pač pa je inventar bil preseljen zato, ker je bila v kleti vodu, kar se še danes pozna na stolih, ki so bili v vodi. Tudi to ni res, da »smo inventar preselili«, kajti tov. Gorjup pri selitvi sploh ni sodeloval, ker je v tem času bil na dopustu. Inventar pa je na mojo pobudo dul preseliti šolski odbor. Po končanem šolskem letu so isti prostori bili prav tako na razpolago kakor 11. julija in zato tov. Gorjup nikakor ne more trditi, da ni bilo na razpolago drugega prostora kakor klet. Po 11. juliju je še vedno precej inventarja, kulise in oder IZUD ostalo v kleti. 17. julija zvečer sem osebno opazil, da je klet odprta in ugotovil, da je bil izvršen vlom. O tem sem pravočasno obvestil člana šolskega odbora in predsednika kar ponoči privedel v klet ter mu pojasnil nastali problem. Tudi to ni nič zaleglo. Klet je še naprej bila odprta vse do 2. avgusta.
To je drugi dokaz, da odgovorni ljudje premalo skrbijo za šolski inventar. Zato pa tov. Gorjup nikakor ne more trditi, da mene ni vodila skrb za ljudsko premoženje, da se nisem posvetoval z odgovornimi ljudmi in da nisem koristil z delom skupnosti. Vsekakor so pojasnila tov. Gorjupa nestvarna. Svetoval bi mu pa, da se naj v bodoče sam prepriča ali je članek stvaren ali ne in naj šele potem kritizira pisca.
Geza Kiselak
V službo sprejmemo sposobnega
AKVIZITERJA
za Pomurski vestnik in Obmursko založbo. ~ Nastop službe takoj. ~ Plača po dogovoru. ~ Pismeno prošnjo dostaviti upravi podjetja »Pomurski tisk«, Murska Sobota.
V uk sprejmemo
VAJENCA
v poslovalnico knjigarne in papirnice »Dobra knjiga v Murski Soboti.
Pogoj: končani štirje razredi gimnazije. Prednost imajo fanjte. ~ Prošnje vložiti na upravo Časopisno-založniškega podjetja »Pomurski tisk« — Murska Sobota.
BILANCA
Trgovine TOVARNE USNJA
LJUTOMER
na dan 31. decembra 1954
AKTIVA
Znesek
Štev.	Naziv postavke              v 000 Din
A.	Osnovna in izloč. sredstva
1.	Osnovna sredstva.......................... 239
2.	Investicije v teku......................... —
3.	Izločena sredstva in druga
za investicije............................. 252
B.	Obratna sredstva
4.	Denarna sredstva............................. 949
5.	Surovine in material .....................................8.243
6.	Proizvodnja.................................... —
7.	Gotovi izdelki in blago ....................................—
8.	Aktivne časovne razmejitve..............................35
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
9.	Kupci in ostale terjatve....................................670
10.	Ostala aktiva.................................. 5
D.	Finančni rezultat
11.	Razdeljeni dobiček....................... —
12.	Izguba................................... —
Skupaj ....................10.393
PASIVA
Znesek
Štev.	Naziv postavke                v 000 Din
A.	Viri osn. in izloč. sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev ..................................223
2.	Dolgoročni kredit za dovršene
investicije............................................... —
3.	Razni skladi.............................................. 246
4.	Dolgoročni kredit za finansi-
ranje investicij.......................................... —
5.	Ostali viri za fin. investicij.............................	—
B.	Viri obratnih sredstev
6.	Banka-Kredit za obr. sredstva ......................7.114
7.	Angažirani del lastnih skladov......................... —
8.	Pasivne časovne razmejitve ..............................—
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
9.	Dobavljači in ostale obveznost....................1.909
10.	Ostala pasiva................................................ 894
D.	Finančni uspeh
11.	Dobiček .................................................. —
12.	Kritje izgube........................................... —
Skupaj ................10.393
Vodja knjigovodstva: Janko Fošnar 1. r.
Preds. upr. odb.: Roman Satler 1. r.
Direktor podjetja: Feliks Škerget 1. r.
Okrajna gasilska zveza v Murski Soboti obvešča:
SEKTORSKE VAJE. V nedeljo, 4. septembra t. 1. bodo sektorske vaje v Fokovcih ob 7. uri zjutraj in v Krogu ob 13. uri. 1. j. zn sektor Prosenjakovci in M. Sobota.
POPIS INVENTARJA IN ČLANSTVA. Pozivamo vsa društva, da nemudoma dostavijo prejete obrazce »Pregled gasilske enote«. Neodložljivi rok je 30. avgust 1955.
PLAČEVANJE ČLANARINE in drugih obveznosti. Pozivamo blagajnike društev da je treba članarino za I. polletje plačati do konca tega meseca na OGZ, za drugo polletje pa na občinski gasilski zvezi. Prav tako je poravnati tudi druge obveznosti.
POROČILA O IZVRŠENI REVIZIJI. Vabimo nadzorne odbore, da čimprej pošljejo poročila o izvršeni reviziji v njihovih društvih.
Iz pisarne OGZ.
Pozdravi naših fantov iz JLA
Vse domače, sorodnike, prijatelje in prijateljice ter bralce »Pomurskega vestnika« pozdravljajo: Jože Trajbarič iz Bogojine, Štefan Gomboc iz Murske Sobote, Franc Kos iz Bakovec, Jožef Berden iz Filovec, Karel Salomon iz Nuskove, Štefan Halko iz Sodišinec, Bela Drvarič iz Le-merja, Janez Kučan iz Peskovec, Jožef Šipoš iz Murske Sobote, Franc Hujl iz Tišine in Karel Rogan iz Sotine, vsi V. p. 4660 Petrovae na Mlavi.
Zadružno trgovsko podjetje
»AGROMERKUR« v M. Soboti
razpisuje službeno mesto
POSLOVODJE
trgovine na drobno v Murski Soboti.
Pogoji: Popolna strokovna izobrazba s potrebnim strokovnim izpitom v stroki železnina - tehnični material in najmanj 15 let prakse v tej stroki. Pismene ponudbe z dokazili o dosedanjem službovanju je poslati na upravo podjetja najkasneje do 1. septembra 1955.
Obvestilo
Popravni izpiti na Nižji gimnaziji v Gor. Radgoni bodo 30. in 31. avgusta. Ravnateljstvo šole bo naknadno vpisovalo učence 1. septembra. Popravni izpiti in vpisi se začno vedno ob 8. uri zjutraj.
Za vpise posebno opozarjamo one učence. ki se niso vpisali v junijskem roku, nekateri celo morda zato, da bi se izognili svoji šolski obveznosti.
Vsa morebitna pojasnila daje ravnateljstvo vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne.
Ravnateljstvo Nižje gimnazije Gornja Radgona
Ljudski odbor mestne občine Lendava razpisuje službeno mesto
UPRAVNIKA
pri Trgovskem podjetju KZ v Lendavi.
Pogoji: Popolna srednja šola z najmanj 3-letno prakso v komercialni stroki, ali pa nepopolna srednja šola z najmanj 5 let prakse v komercialni stroki.
Plača je določena s tarifnim pravilnikom.
Ponudbe sprejema Ljudski odbor mestne občine Lendava do 1. septembra 1955.
Sprejmemo
20 soboslikarjev in pleskarjev
s 1. okt. 1955. ~ Pogoji: kvalificirani in polkvalificirani delavci z daljšo delovno dobo. Plača 45.— do 55.—, 60.— do 75.— na uro. Stalna služba. — Obrtno podj. »OKRAS«. Izola, Pittonijeva ulica 1.
Kmetijsko gospodarstvo Gradišče v Slov. goricah
proda po zelo ugodni ceni
VEČJE KOLIČINE VINA IN SADJEVCA
Kupci naj se čimprej zglasijo pismeno ali osebno na upravi KG Gradišče.
Tedenski koledar
Nedelja, 28. avgusta — Avguštin Ponedeljek, 29. avgusta — Sabina Torek, 30. avgusta — Roza Sreda, 31. avgusta — Rajko Četrtek, 1. septembra — Tilen Petek, 2. septembra — Štefan Sobota, 3. septembra — Darja
Gibanje sonca: 1. septembra vzide ob 5.44 in zaide ob 18.29 uri. — Dolžina dneva: 12 ur in 45 minut.
Lunine spremembe: 30. avgusta ob 21. uri in 10 minut prvi krajec.
KINO
MURSKA SOBOTA — od 26. do 28. avgusta ameriški barvni film »Lili« — od 30. avgusta do 1. septembra ameriški film »Žongler«.
LENDAVA — od 26. do 28. avgusta švedski film »Dobri vojak Bum« — od 30. do 31. avgusta ameriški film »14 ur.
GRAD — 28. avgusta finski film »Olimiada« — 4. septembra angleški film »Za Kylove ni prostora«.
ČEPINCI —	28. avgusta avstrijski film
»Očarljivi goljuf« — 4. septembra ameriški film »Rdeči znak hrabrosti«. VELIKA POLANA — 28. avgusta angleški film »Prekleti« — 4. septembra ameriški film »Sužnja preteklosti«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - 27. m 28. avgusta francoski film »Lepotice noči« — 3. in 4. septembra mehiški film »Ja Red«.
RADGONA — 27. in 28. avgusta ameriški film »Evo nas spet« — 31. avgusta in 1. septembra švedski film »Dobri vojak Bum«.
RADENCI — 28. in 29. avgusta mehiški film »Vedno tvoja« — 1. septembra angleški film »Ring«.
SEJMI
Lendava v torek, 30. avgusta živinski sejem. Mačkovci v petek, 2. septembr. živinski sejem. Odranci v četrtek, 1. septembra živinski in kramarski sejem. Turnišče v četrtek, 1. septembra svinjski sejem. Kostanj v ponedeljek, 29. avgusta splošni sejem.
MALI OGLASI
ESPERANTO SE LAHKO NAUČITE z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje po predložitvi 50 din Zveza esperantislov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. MIZARSKEGA POMOČNIKA IN VAJENCA sprejmem takoj v službo oziroma v uk.
—	Franc Flisar, mizar, M. Sobota, Lendavska 32.
DVE NOVI POSTELJI PRODAM. - Informacije: M. Sobota, Lendavska 54.
STANOVANJSKO HIŠO v središču mesta M. Sobota prodam. — Naslov v upravi lista.
OPREMLJENO SOBO takoj oddam dvema solidnima tovarišema. — Poizvedbe: Stefana Kovača ulica 23.
KUHARICO (gospodinjsko pomočnico) sprejme takoj v službo uradniška družina.
—	Naslov v upravi lista.
Zamenjam
dvosobno stanovanje v središču Lendave za enako v Murski Soboti.Zamenjava možna takoj. — Naslov v upravi Pomurskega vestnika.
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon l-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 -Naročnina:	četrtletna 100, polletna
200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 661-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti
Z vsakovrstnimi potrebščinami za dom, gospodinjstvo, domačijo in kmetovanje boste vedno solidno postreženi v
KMETIJSKI ZADRUGI
PERTOČA
Poslovalnici:
K R A ŠČ I F I K ŠI N C I
Ob 10-Ietnici osvoboditve čestitamo vsem delovnim ljudem združene pokrajine ob Muri!
Gostinsko podjetje ˝TURIST-HOTEL˝
MARIBOR, Sodna 17
Sprejme v uk
vajenca za kuharsko stroko vajenca za natakarsko stroko
Pogoji: Štirje razredi gimnazije z malo maturo.
Prošnje je treba poslati do 10. septembra 1055 upravi podjetja.
Iščemo pa tudi
vratarja
Takojšen nastop službe. V recepciji večjega hotela.
Pogoji: Lep rokopis in znanje slovenskega, srbohrvatskega, nemškega, angleškega ali francoskega jezika.
Plača po tarifnem pravilniku.
BILANCA
ZADRUŽNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA, IVANJKOVCI
na dan 31. decembra 1954
AKTIVA
Znesek
Štev,	Naziv postavke	v ooo Din
A.	Osnovna in izločena sredstva
1.	Osnovna sredstva.............................................................162.—
2.	Investicije v teku..................................................................—
3.	Izločena sredstva in druga sredstva za investicije.............................................1,024.—
B.	Obratna sredstva
4.	Denarna sredstva........................................................... 414.___
5.	Surovine in material....................................................... 113.___
6.	Proizvodnja........................................................... ........—
7.	Gotovi izdelki in blago.................................................... 3,438.—
•8.	Aktivne časovne razmejitve................................................. 60.__
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
9.	Kupci in ostale terjatve................................................ 2,454.___
10.	Ostala aktiva.............................................................. 666.___
D.	Finančni uspeh
11.	Razdeljeni dobiček..................................................... .......—
12.	Izguba................................................................. .......—
Skupaj .	.	.	8,331.—
PASIVA
Znesek
Štev.	Naziv postavke	v 000 Din
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev......................................................130.--
2.	Dolgoročni kredit za dovršene investicije...................................... —
3.	Razni skladi ............................................................... 1,254.—
4.	Dolgoročni kredit za finansiranje investicij ..........................................................32.—
5.	Ostali viri za finansiranje investicij.............................................. —
B.	Viri obratnih sredstev.
6.	Banka - Kredit za obratna sredstva......................................... 3,520.—
7.	Angažirani del lastnih skladov.................................................. —
8.	Pasivne časovne razmejitve..........................................................—
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
9.	Dobavljači in ostale obveznosti............................................ 2,575.—
10.	Ostala	pasiva........................................................840. —-
D.	Finančni uspeh
1. Dobiček........................................................................ —
12. Kritje	izgube..............................................................—
Skupaj .	....8,331.—
Vodja knjigovodstva: Hilda Vodopivec
Predsednik upravnega odbora: Jože Bobnarič
Direktor podjetja: Ludvik Novak
POMURSKI VESTNIK, 25. avgusta
6