Z nami po nove uspehe! Stari ljudje se radi ozirajo nazaj v svoje življenje in si obujajo vesele in žalostne spomine iz svoje preteklosti. Mlad človek nima niti veselja, niti 6asa, ozirati se nazaj. Njegov pogled prodira v bodoSnos.t, njegove misli in njegova dela so namenjena bodočnosti. On hiti nevzdržno naprej za svojimi cilji, on zida, gradL. Tako mora biti tudi prl politifinl stranki, ki hoče ostati vedno mlada, ki se noče postarati in izgubiti svoje životvorne sile. Ko se zaČne ozirati nazaj, živeti samo v svojih spominih, ko nima veS ciljev in načrtov za bodoče dni, ne poguma in odločnosti za nove, hude boje, ko zaSne samo godrnjati in glodati ob svojih sovrstnicah, je izgubila svojo mladost, zapadla je starosti in smrti. Hira, gineva, umira. V štajerskem deželnem zboru so poslanci Slov. Kmečke Zveze izvojevali za slovensko ljudstvo na Slovenskem Štajerju krasne uspelie. Smrt bi pomenjalo za našo stranko, ako bi se sedaj ustavili ter se naslajali s sladko zavestjo, da je to zasluga edino-le naže stranke, kar se je doseglo !v Gradcu. Vse je bilo proti nam, cela dežela, liberaljii Nemci, krščanski Nemci, veleposestvo, socialni demokratje, nemškutarji, slovenski liberalci, bivši slogaši, vse je vpilo proti nam, vse se jo zaganjalo v nas — in mi smo kljubovali s svojimi mladimi silami temu mogočnemu sovražnemu navalu. In vzdržali smo naval ter ga celo premagali. Sedaj smo spravlli s svojirai poslanci uepohe pod -streho, a svojih* mladik moči in sil nočemo zakopati. Nam se hoee naporov, novega dela, nam se hoče novih bojev. Naše mlade duše koprne zopet po visokih ciljih, trudapolmh dneh in bridkih urah bojne osamelosti. Slovensko ljudstvo na Stajerskem še ni prišlo do svojih ciljev, do svojih pravic. Se vedno si mora •dati rezati kruh od svojega soseda, ki je obenem njegov nasprotnik. Zakaj si mora dati rezati svoj kruk od Nemca? Ali je naš narod nemški hlapec? Ali smo dolžni Nemcem pokorš8ino? Ni je postave, ne božje, ne cloveške, ki bi nam nalagala, da moramo biti Nemcem poslušni In pokorni. Sedaj pa, 2e hočeš šolo, mora Nemec to dovoliti, ce hočeš donesek za cesto, Notnec mora dovoliti, če hočeš regulacijo reke, Nemeo mora biti s tem. zadovoljen. Nemec je naš gospod, mi smo njegovi hlapci, ki delamo, trpimo, plačujetao, se ubijamo. Kjer so mesta, Nemci so gospodje, Slovenci ^hlapci in dekle; kjer so fabrllke, kapitalisti so Nemci, trpini so naši ljudje, sploh kjer je uživanje, je Nemeo, kjer je trpljenje, je Slovenec. Slovenoi, z mladimi dugami in zdravimi telesi, ali hočete tn suženjstvo, to nečastno tlacanstvo še nadalje prena^ati? Hočete biti li vekov veke le hlapoi iji sužnji? Mi ne! In kdo je enakih misli, naj gre z nami! Žadnji uspelii so nam pokazali, da se znamo bojevati in da znamo tudi kaj doseči. Toda vstrajnosti in poguma je treba. Kdor ima oboje, naj se uvrsti med nas. Mi gremo v boje po nove uspehe.