3
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Oporoka Magdalene Godnič
iz Štanjela in družina Kobenzl
VOJKO PAVLIN | ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa
vojko.pavlin@zrc.sazu-si
Izvleček: V prispevku je predstavljena oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela iz leta 1572. Magdalena
(Malenka) je bila sestra Ivana Kobenzla, znamenitega državnika, diplomata in viteza nemškega reda
ter utemeljitelja te plemiške rodbine.
Ključne besede:Magdalena (Malenka) Godnič, oporoka, Štanjel, Ivan Kobenzl, Ulrik Kobenzl.
Il Testamento di Maddalena Godnič di Štanjel
(San Daniele del Carso) e la famiglia Cobenzl
Riassunto: Il saggio illustra il testamento di Maddalena Godnič di Štanjel (San Daniele del Carso) risa-
lente al 1572. Maddalena (Malenka) era la sorella di Giovanni Cobenzl , il noto uomo di stato, diploma-
tico, membro dell’ Ordine teutonico e il fondatore di questa famiglia nobile.
Parole chiave: Maddalena (Malenka) Godnič, testamento, San Daniele del Carso, Giovanni Cobenzl,
Ulrico Cobenzl.
Pred 450 leti se je s tega sveta poslovila
Magdalena Godnič. O tej Štanjelki bi vedeli
malo, če se ne bi ohranila njena oporoka.
Malenka, kakor so jo po domače imenovali,
je bila dalj časa vdova, morda dobro desetle-
tje, če je njen mož Andrej Godnič (Gadnisch,
Godnisch) umrl kmalu po zapisu svoje posle-
dnje volje, 26. septembra 1560. Zakonca
otrok nista imela, vsaj preživelih ne. Andrej
je v oporoki določil, da lahko Malenka (Ma-
lenckha) s premoženjem, ki sta ga skupaj pri-
dobila, razpolaga do svoje smrti, nato polo-
vica tega pripade njegovim bratom. V kratki
oporoki je dal še zapisati, da mora to, kar je
v Malenkini lasti, ostati v celoti njeno še
naprej.1
V podobnih okoliščinah kot Andrej se je
po slabih dvanajstih letih, pozimi 1572, zna-
šla tudi Malenka. Šibkega telesa, a pri polni
zavesti in zdravi pameti je dala „plemenita in
krepostna gospa“ 7. februarja poklicati v
spalnico svoje štanjelske hiše devet prič ter
notarja in sodnika Hieronima Fabra. Vsebina
razmeroma dolge oporoke v nemškem jezi-
ku razodeva skrbno in premišljeno ženo, ki
se je malodane materinsko trudila vanjo
vključiti skoraj vse svoje najbližje osebe.2
1 ASGo, Archivio Storico Coronini Cronberg, Serie Atti
e Documenti, b. 4, fasc. 8, n. 11, cc. 57–58. Priče so
bile iz Štanjela in bližnjih krajev (Kopriva, Ponikve) z
2 ASGo, prav tam, b. 4, fasc. 8, n. 11, cc. 54–56v. Opo-
ročnica je imenovana kot die edle vnnd tugenndt-
haffte Fraw Magdalena selliges Misser Anndre God-
nitsch von Sandt Daniel verlassne Hausfraw. Besedilo
oporoke je na šestih paginah. Na zadnji je Fabrov
notarski znak.
zanimivo izjemo Janeza Rafaela Nagliča iz (Škofje)
Loke. Prvi med njimi je bil tedanji štanjelski kaplan
Sebastijan Cavana.
Izvestje 19 • 2022
4 ČLANKI ���
Magdalene Godnič pa ni vredno izposta-
viti le zaradi redkosti ženskih oporok, sploh
v podeželskem okolju (Vilfan 1961: 417–418).
Njeno znatno premoženje postane gotovo
bolj razumljivo, ko izvemo za njen dekliški
priimek. Magdalenin brat je bil namreč Ivan
(Janez/Hans/Giovanni) Kobenzl (Cobenzl),
utemeljitelj te plemiške rodbine in graditelj
štanjelskega dvorca (gradu). Glede na do-
mače osebno ime ji(m) lahko brez zadrege
pripišemo tudi slovensko različico priimka –
Kobencelj, ki je bila v rabi v Mavhinjah še na
prehodu iz 19. v 20. stoletje.3
Malenka brata Ivana sicer v oporoki ne
omenja, a je sorodstvena povezava gotova
zavoljo njunega brata Ulrika, prvega dediča
Malenkinih posesti. Ivanova odsotnost v be-
sedilu oporoke je najbrž razumljiva. Pot je
tega znamenitega moža iz Štanjela zgodaj
vodila na dunajski dvor. Prav v desetletju
pred sestrino smrtjo je doživel izjemen
družbeni vzpon. Leta 1563 je bil povzdignjen
v plemiški stan, ki ga je naslednje leto ople-
menitil s predikatom von Prossegg (po stol-
pu in fevdu Prosek nad Trstom, ki mu je bil
podeljen). Od leta 1566 je bil član nemškega
viteškega reda, naslednje leto je skupaj z
bratom Ulrikom prejel v zastavo grad in go-
spostvo Jama (Predjama). Leta 1569 je bil
imenovan za predstojnika (komturja) lju-
bljanske komende (današnje Križanke) (Gru-
den 1992; 622–624; Cavazza 2009: 741–743;
Preinfalk, Košak 2021). Uspešni in samski
brat gotovo »ni potreboval blagodati« se-
strinega premoženja.
Drugače je bilo s starejšim bratom Ulri-
kom, ki mu je Ivan pri cesarju Ferdinandu I.
Habsburškem nesebično izprosil poplemeni-
tenje.4 Ulrik je verjetno vsaj že od 40. let 16.
stoletja pretežno živel v Štanjelu in imel z že-
no Uršulo Zengraf veliko število otrok.5
3 ŽAM, Liber II. Status animarum in ecclesia parrocchia-
li sancti Nicolai ep. (hišna št. 3 oziroma nova št. 35).
4 Plemiška diploma za Ivana in Ulrika: ASGo, Archivio
Storico Coronini Cronberg, Serie Atti e Documenti,
b. 234, fasc. 598, 1563, VI 2, Innsbruck.
Štanjelski dvorec v knjigi Alpi Giulie Giuseppa Caprina iz leta 1895.
5
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Bratu (ihrem lieben Herrn Bruedern Vlrichen
Khobenczl) je Malenka zapustila jedro svoje
posesti, ki pa ni podrobno navedena, prav
tako ne nekateri dolgovi, ki so ostali za njo.
Ulrik je dedoval tudi dokaj visok znesek de-
narja: 300 dukatov iz dolga gospoda Rapha-
ela iz Gorice in drugo Malenkino gotovino.6
Oporočnica je bratu naročila, naj del denarja
skupaj z vinom iz njene kleti nameni nakupu
donosne desetine za njegova mala sinova
6 Tristo (beneških) dukatov je bilo tedaj enakovredno
400 renskim goldinarjem, kakor je izrecno navede-
no v inventarju Malenkinega premoženja (ASGo, Ar-
chivio Storico Coronini Cronberg, Serie Atti e Docu-
menti, b. 4, fasc. 8, n. 11, c. 52). Za primerjavo: prav
toliko je znašala dota ob poroki Ulrikove hčere Suza-
ne leta 1874 (ASGo, prav tam, b. 4, fasc. 8, n. 12, cc.
61–61v). Preostala gotovina je po grobi oceni znaša-
la okoli 800 goldinarjev, od tega je bila dobra polovi-
ca Malenkino posojilo Ulriku iz leta 1570 (prav tam,
b. 4, fasc. 8, n. 11, c. 49–52v).
5 Za dodatne napotke glede genealogije Kobenzlov
se iskreno zahvaljujem mag. Alessiu Stasiju, ki pri-
pravlja članek o tem za goriški Istituto per gli Incon-
tri Culturali Mitteleuropei.
Filipa in Ivana Rafaela. Prvi je pozneje postal
univerzalen dedič in nadaljevalec Kobenzlo-
ve rodbine, drugi pa znamenit jezuit (Glonar
2013; Preinfalk, Košak 2021).
Svojo štanjelsko hišo, v kateri je živela, je
Malenka zapustila nečaku Baltazarju, starej-
šemu Ulrikovemu sinu. Njena vrednost se je
vrtela okoli 700 renskih goldinarjev. K doma-
čiji so spadali obzidan vrt pred štanjelskim
taborom, dolina »pod starimmestom« (! Do-
linä vndter der alten Stat), dva konja in par
volov. Magdalena je iz oporoke izpustila Bal-
tazarjevega brata Gašperja. V tem pogledu
preseneča poznejši zapis v inventarju Ma-
lenkine zapuščine, da naj bi Gašper na osno-
vi oporoke prejel omenjenih 300 Raphaelo-
vih dukatov.7 Baltazar je lahko tetino dedi-
ščino užival le dobrih sedem let, saj je umrl
že decembra 1579,8 brat Gašper pa še leto
prej (Rutar 1895: 94).
Razen Gašperja se v oporoki vsaj izrecno
ne omenjata najstarejša Ulrikova hči Marta
in njena sestra Lukrecija. Verjetno je, da sta
bili že poročeni in/ali zdoma (gl. op. 5). Ulrik
in Uršula sta imela še tri hčere: Suzano, Vik-
torijo in Veroniko. Malenka je svakinji Uršuli
naložila, naj med hčere razdeli oblačila in
dragocenosti (Khlainadt), pri čemer mora
enak delež prejeti tudi Jerica (Gericza). Jeri-
ca je bila hči Malenkine pokojne sestre in je
že osem let kot sirota živela pri Kobencljih.
Ker je imela Malenka med oblačili dve oble-
ki, je celo določila, naj škrlatno rdečo (von
Grana Thuech) dobi Suzana, svileno pa Vikto-
rija. Pri temMalenka ni hotela, da bi bila Jeri-
ca prikrajšana, in je bratu Ulriku položila na
srce, naj ji kupi primerno krilo (ain Rogkh von
Edl Thuech).9 Veronika ni bila med prejemni-
7 ASGo, Archivio Storico Coronini Cronberg, Serie Atti
e Documenti, b. 4, fasc. 8, n. 11, c. 52–53. Razlog za
to verjetno tiči v dejstvu, da je v tem času umrl tudi
Ulrik (gl. spodaj) in se zato ni mogel omenjati kot
prejemnik volila.
8 ASGo, prav tam, b. 4, n. 22, cc. 94–102, 8. december
1579, Jama.
Ivan Kobenzl. Vir: Ilustrirani Slovenec, 5, št. 10,
10. 3. 1929.
Izvestje 19 • 2022
6 ČLANKI ���
cami prestižnih oblek – najbrž je bila še pre-
majhna za to – toda teta nanjo ni pozabila in
ji je volila vinograd z brajdo, ki ga je kupila od
Andreja Narata.
Malenka je še posebej poskrbela za siro-
to Jerico. Zanjo je prihranila še dve kravi
(eno je namenila Viktoriji). Za razliko od Jeri-
ne matere, verjetno poročene Volk (gl. op.
5), je bila še vedno živa sestra Marjeta. Ma-
lenka ji je zapustila vzmeteno posteljo s kov-
trom in odejo. Marjetinemumožu Baltazarju
Hrovatu (Crouat) iz Rihemberka, ki je bil pr-
voimenovana priča pri Malenkini oporoki,
pa je volila sod belega vina (vipavca) in orno
terana. Hrovatovima sinovoma, nečakoma
Jožefu in Osvaldu (Sebaldt), je zapustila vsa-
kemu po vinograd (imenovana Schuperyeui-
cz in Podsrno).
Nazadnje se je oporočnica obrnila k dru-
gemu svaku, Pavlu Markandelu (Marcande-
lo), tudi priči pri oporoki, ki ji je bil dolžan
precej denarja. Dolg mu je odpisala, a je
hkrati določila, naj ta denar (razen desetih
goldinarjev, ki naj jih ima Pavlova žena Kata-
rina) razdeli med tri revne sirote, hčere Ma-
lenkine pokojne sestre Kunigunde Pregl.
Merkandelovi hčeri Lukreciji je volila vrt na
(štanjelskem) Polju.
Malenka se je spomnila še svoje služinča-
di. Stari služabnici Fuski je namenila šest gol-
dinarjev, staremu služabniku Antonu (To-
nich) vinograd in služabniku Lenartu vola.
Zanimiv je razpored Malenkinih volil.
Pred sabo ni imela toliko vrstnega reda oseb
kakor posesti, ki so si v njenih mislih logično
sledile. Gotovo je že prej dobro premislila,
kaj in kako bo s tem ali onim delom njenega
premoženja. Pred njim pa je bil na prvem
mestu duhovni pogled onstran, priporočilo
njene duše Bogu in naročilo maš zadušnic.
9 Brat Ulrik naj bi v teh trgovinskih opravkih nabavil še
eno krilo, in sicer za Uršo, hčerko Jurija Godniča,
Malenkinega sorodnika (svaka ali nečaka) po pokoj-
nemmožu Andreju.
Če so sledili njeni poslednji volji, so jo poko-
pali na štanjelski britof pri cerkvi sv. Danijela
in prisotnim revežem razdelili nekaj denarja
iz njene zapuščine.
Datum smrti Magdalene Godnič ni znan,
a ga lahko postavimo v obdobje slabih dveh
mesecev med zapisom oporoke, 7. februar-
ja, in začetnim datumom popisa njene zapu-
ščine, 8. aprila 1572. Popis inventarja je naro-
čila Malenkina svakinja Uršula Kobenzl.
Kranjski vicedom Nikolaj Bonomo je s tem
namenom pripotoval na grad Jama, kjer je
bil kot priča prisoten še Uršulin svak Luka
Vrabec, goriški meščan. Naslednji dan so vsi
trije odpotovali v Štanjel in dan zatem popi-
sali posest v Malenkini hiši.10
Kaže torej, da je Malenkin brat Ivan Ko-
benzl, ki se verjetno ni veliko zadrževal na
gradu Jama ali v rodnem Štanjelu, prepuščal
uživanje gradu družini svojega brata Ulrika.
Ta se grajskega prestiža ni mogel veseliti
prav dolgo, kajti umrl je malodane v istem
času kot sestra Malenka, če že ne v marcu,11
pa gotovo v začetku aprila istega leta (1572),
saj je bil ob izdelavi inventarja že pokojen.
Ulrik tako ni mogel uresničiti Malenkine po-
slednje volje, pač pa je to moralo biti precej
odvisno od Uršule. Vdova je imela kljub po-
moči znatne Malenkine zapuščine določene
finančne težave. Kakor je Ivan poskrbel, da
njegov brat ni izpadel iz posestnih načrtov,
je poslej spremljal življenjsko pot svojih ne-
čakov in nečakinj ter Uršuli, ki je moža
10 ASGo, Archivio Storico Coronini Cronberg, Serie Atti
e Documenti, b. 4, fasc. 8, n. 11, c. 49–52v. Vse, kar je
pripadalo Malenki v Jami, je bilo do nadaljnjega za-
pečateno in shranjeno v skrinjo v grajskem oboku
(101 goldinar, pet slabo ohranjenih zlatih prstanov,
dve delno pozlačeni čaši). Malenki so tam pripisali
še dva tovorna konja in štiri svinje. Uršula je nadalje
izpričala, da je možu Ulriku svakinja pred dvema le-
toma posodila 400 tolarjev. Podrobno so popisali
(ne)premičnine v Štanjelu, pri čemer ni šlo za ka-
kšne izjemne in izstopajoče vredne predmete.
11 ASGo, Archivio Storico Coronini Cronberg, Serie Atti
e Documenti, b. 4, fasc. 8, n. 11, c 59. Dne 6. marca je
bil Ulrik še živ.
7
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
preživela vsaj za petnajst let, pomagal pri iz-
plačilih dote (Pavlin 2021).12
Vsebina oporoke Magdalene Godnič le-
po dodatno osvetljuje status in izvor družine
Kobenzl, ki je izšla iz štanjelskega domačega
okolja. Že Alessio Stasi (2001: 24) je pokazal,
da ne more biti dvoma o kraškem izvoru Ko-
benzlove rodbine in se jih ne more povezo-
vati s srednjeveško plemiško družino iz Ko-
roške. Nedavne raziskave so to dodatno po-
trdile (Pavlin 2021, gl. op. 5). Ivan je bil sku-
paj z bratomUlrikom poplemeniten le devet
let pred Malenkino oporoko, ki je nastala še
povsem v podeželskem miljeju, pa čeprav
začinjenem s podeželskimi imenitneži, kar
se vidi tudi iz seznama prič pri izpovedi nje-
ne zadnje volje.13 Kljub temu je med Koben-
zlovimi potomci ostala Magdalena Godnič v
spominu kot njihova premožna (valde
dives)14 prednica.
VIRI IN LITERATURA
Arhivski viri:
ASGo – Archivio di Stato di Gorizia
Archivio Storico Coronini Cronberg, Serie Atti e
Documenti.
ŽAM – Župnijski arhiv Mavhinje
Liber II. Status animarum in ecclesia parrocchiali
sancti Nicolai ep.
Literatura:
Cavazza, S. 2009: Cobenzl Giovanni. V: Nuovo Li-
ruti. Dizionario biografico dei Friulani. 2. L’età veneta.
Udine: Forum.
Glonar, J. 2013: Cobenzl Joannes Raphael. V: Slo-
venska biografija. Ljubljana: Slovenska akademija
znanosti in umetnosti – Znanstvenoraziskovalni
center SAZU. Https://www.slovenska-biografija.si/
oseba/sbi160210/ (dostop: september 2022).
Gruden, J. 1992: Zgodovina slovenskega naroda,
1. del. Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1910–1916; re-
print, Celje: Mohorjeva družba.
Pavlin, V.: Hans in družina Kobenzl – od prebival-
cev Štanjela do zemljiških gospodov, tipkopis.
Preinfalk, M., Košak, T. 2021: Cobenzl. V: Sloven-
ska biografija. Ljubljana: Slovenska akademija zna-
nosti in umetnosti – Znanstvenoraziskovalni center
SAZU. Https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/
sbi159952/ (dostop: september 2022).
Rutar, S. 1895: Schloss und Herrschaft Lueg. V:
Mittheilungen desMusealvereins für Krain, let. 8, št. 3.
Stasi, A. 2001: „Canto gli onor delle Sonziache
sponde“. Note su Rodolfo Coronini e i Fasti Gorizia-
ni. V: Coronini R.: Fasti Goriziani con un saggio in ap-
pendice di Alessio Stasi. Gorizia: Incontri Culturali
Mitteleuropei - Edizioni della Laguna.
Vilfan, S. 1961: Pravna zgodovina Slovencev od
naselitve do zloma stare Jugoslavije. Ljubljana: Slo-
venska matica.
13 Prvi med pričami je navedenMalenkin svak Baltazar
Hrovat kot edl befreit Lechens Person zw Reiffenberg
(ASGo, Archivio Storico Coronini Cronberg, Serie
Atti e Documenti, b. 4, fasc. 8, n. 11, c. 54).
14 Za informacijo se zahvaljujem prijatelju Alessiu Sta-
siju.
12 Izbira ženinov kaže, da so bili tedaj Kobenclji na poti
polne uveljavitve na družbeni lestvici. Če je Malenki-
na generacija še izbirala med „podeželsko elito“, so
se Ulrikovi otroci rodbinsko povezali z uglednejšimi
meščani (pravniki, uradniki) ali/in plemiči.