Četrtek, 21. julija 2005, št. 29, leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK
Д ^^ Četrtek, 21. julija 2005, št. 29, leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK
Demokracija
Vladni obračun s klientelizmom
tekmica

ј1Јј|)ЈШГ ЈЗ,
iUalufuuji у*
„Ribičič je izvajal
praktično vse."
Albert Svetina
(Od osvobodilnega boja do banditizma, str. 205)
Albert Svetina
OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA
Nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo razburljivo življenjsko pot. Slikovito predstavlja delovanje Ozne. 367 strani, 6.700 SIT
Naročila sprejemamo na telefon 01/434 54 63 ali po e-pošti knjigarna@demokracija.si
-w^	k n j igarna
Demokracija
tretja stran
Pomenljivo dopisovanje
"Dragi Tone, ...Paše nekaj. Ko boste agitirali med ljudmi za referendum in za neodvisnost medijev, daj, spomni se. dragi Jone, kakšen vpliv je imela Tvoja stranka nanje ves čas tranzicije. Z zakonom ali mimo njega."
(Predsednik SD Borut Pahor v pismu predsedniku LDS Antonu Ropu, 24. junija 2005)
"Dragi Borut, ... Spomnim naj te, Borut, da so predlagatelji zakona kot enega od pomembnih razlogov za zakon navajali predsednika Programskega sveta RTV, ki je bil predsednik 'nekdanje totalitaristične stranke'. In pri tem niso mislili na mojo stranko."
(Predsednik LDS Anton Rop v pismu predsedniku SD Borutu Pahorju, 27. junija 2005)
Pretekli teden je vladna koalicija s podporo Slovenske nacionalne stranke (SNS) še v drugo (po vetu državnega sveta) v državnem zboru potrdila zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki je od zaCetka aprila trn v peti opozicije in levičarskega dela civilne družbe. V LDS in SD so se na to odzvali s takojšnjo vložitvijo zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o omenjenem zakonu. Kot je dejal eden izmed podpisnikov zahteve za razpis referenduma Pavel Gantar, naj bi na referendumu državljani odločali predvsem o vprašanju, ali želijo imeti javno radiotelevizijo, ki bo pod neposrednim nadzorom vladajoče politike, ali pa takšno, kjer bo vpliv vladajoče koalicije omejen z interesi civilne družbe. Z novim zakonom naj bi se po mnenju podpisnikov zahteve povsem nedopustno povečal politični nadzor "nad upravljanjem in vodenjem RTV Slovenija".
No, citata na začetku demantirata tako Gantarja kot podpisnike zahteve za referendum. Predsednik Socialnih demokratov (SD) Borut Pahor in predsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Anton Rop sta si namreč konec junija javno dopisovala glede smiselnosti re-ferenudma o zakonu o RTVS. Pahorje menil, da referendum o tem zakonu ni na mestu, saj bi bilo pametneje, da bi ljudje na referendumih odločali o pomembnejših temah za slovenski razvoj, medtem ko je Rop zatrjeval, da je to prava tema, zaradi katere je treba zahtevati referendum. Kljub Pahorjevemu nasprotovanju je Ropu uspe-
lo, da se je večina Pahorjevih poslancev podpisala pod zahtevo za referendum, kar je bila za predsednika SD nekakšna nezaupnica s strani njegovih poslancev. Njuno dopisovanje pa je javno potrdilo to, o čemer smo mi in še nekateri drugi mediji ter prejšnja opozicija vseskozi pisali in opozarjali, da je imela (ima) prejšnja vladajoča garnitura izredno velik vpliv na uredniško politiko nacionalne televizije in seveda številne druge dominantne medije. To se ujema s pripovedovanjem novinarjev in urednikov nacionalne televizije, ki so bili v času vladavine LDS vseskozi pod velikim pritiskom politikov iz vrst LDS in združene liste (ali pa so takrat vladajočo opcijo zaradi svoje politične usmeritve veselo podpirali). Znano je, kako je na nacionalni televiziji "urednikoval" nekdanji visoki funkcionar LDS Gregor Golobič in kako je to kar po telefonu počel Anton Rop. Slednji zdaj nenadoma veliko govori o novinarski in uredniški avto-nom ji, še nedavno pa je na posamezne urednike vpil po telefonu. Zato je prav smešno govorjenje sedanje opozicije, predvsem predsednika LDS Antona Ropa, da si želi vlada z novim zakonom podrediti nacionalno televizijo. V jrjetno se boji, da bi se z novim zakonom nacionalna televizija res izvila izpod nadzora sedanje opozicije in postala avtonomnejša.
Vsekakor je zahteva opozicije po referendumu povsem legitimna. Tako kot je v prejšnjih letih sedanja pozicija večkrat zahtevala referendum, ima to možnost na podlagi ustave tudi nekdanja pozicija, pa čeprav je v preteklosti neuspešno poskušala ta institut omejiti s spremembo ustave. V LDS in SD očitno prevladuje prepričanje, da nimajo z referendumom kaj izgubiti (veliko pa lahko pridobijo), saj so tako ali tako že na političnem dnu. Poleg tega jih opogumljajo nekatere jav-nomnenjske raziskave, ki kažejo, da večina anketiranih nasprotuje novemu zakonu o RTVS. Kljub zatrjevanju opozicije, da ne bo šlo za glasovanje o zaupnici vladi, pa je pričakovati, da se bo referendum razvil prav v to smer. Na to opozarja poslanec SDS Branko Grims, ki meni, da bo to pomemben referendum, saj po njegovo opozicija ne skriva, da bo izid interpretirala kot zaupnico ali nezaupnico vladi. Grims pri tem nekoliko hudomušno dodaja, da sam zaupa ljudstvu, da se bo odločilo za novi zakon in naredilo konec prepirom med predsednikoma SD in LDS, katera od teh strank bolj politično obvladuje javno RTV.
V vladnih strankah se referenduma ne bojijo, saj menijo, da bodo ljudje podprli novi zakon. Nekateri v največji vladni stranki celo menijo,
da b
izglasovana "nezaupnica", iti celo na nove volitve, ki bi po vsej verjet-
nost
tvegana igra. Vsekakor se bodo do referenduma še močno lomila kop-
ja. Č
bilo smiselno referendum vezati za zaupnico vladi, in če bi bila
največji vladni stranki prinesle še več glasov. Seveda pa je to
bodo razprave kaj pripomogle k pluralnosti slovenskega medij-
skega prostora, bo to samo pozitivno.
Metod Berlec
Dopisovanje med Pahorjem in Ropom je javno potrdilo to, o čemer smo mi in še nekateri drugi mediji ter prejšnja opozicija vseskozi pisali in opozarjali, da je imela (ima) prejšnja vladajoča garnitura izredno velik vpliv na uredniško politiko nacionalne televizije in seveda številne druge dominantne medije.
Pluralnost in korektnost
h 12
Slovenski medijski prostor je nenavaden, zato je prav, da je postal predmet široke javne razprave.
"Desni" prevzem Dela?
Kdo je politično kadroval?
Slovenska vlada je pospešila zamenjave v nekaterih podjetjih, ki so v večinski lasti države, in se pri tem soočila z očitki dveh največjih opozicijskih strank, LDS in SD, da odgovorne v upravah podjetij nastavlja politično. Zanimivo, obe stranki vladi očitata prav tisto, kar sta v svojih vladah počeli sami.
16 Precenjeni raziskovalec
18 22 32
Programska skupina Edukacijske raziskave, ki deluje pod vodstvom dr. Darka Strajna v sklopu Pedagoškega inštituta, je letos dobila izredno pohvalne ocene. Vprašanje pa je, ali so te povsem verodostojne.
'Vplivni Kučane! kriminalist Evro čedalje bliže Močna tekmica
Potem ko je nemški kancler Gerhard Schröder po porazu na lokalnih volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji napovedal razpis predčasnih parlamentarnih volitev in na lastno zahtevo dosegel izglasovanje nezaupnice v nemškem parlamentu, je voditeljica CDU Angela Merkel pohitela s predstavitvijo programa svoje stranke.
34 Strpnost je, da ima vsak pravico biti to, kar je
H^SH^K. Iß	Pnonvni* 7 Лр Тлгипптп 41111, .414,1
Pogovor z dr. Ivanom Štuhecem
Strpnost si predstavljam tako, da ima vsak pravico biti to, kar je, in drug drugega pri tem ne oviramo. Zdi se, da čim bolj je neka ideja ekstravagantna, bolj bi morali biti do nje strpni. Kdor pa izrazi pomislek proti njej, je že nestrpen.
42 Klarise na Slovenskem 44 Dve faz revolucije 56 Nečloveška farma
Problem francoske pentlje so začeli reševati na prvi julijski dan leta 1903.
Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01-434-54-63 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si; faks: 01-434-54-62; Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek, Gregor Drnovšek, Ana Müllner, Peter Avsenik; kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Soper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: SAFO, Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Andrej Lasbaher; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Fotografija na naslovnici: fotomontaža
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD.
Srebrenica in Slovenija (Stran 8)
Kritično do poročila o izbrisanih (Stran 15)
Pranja denarja veliko, učinkov nobenih (Stran 21)
Vlada in študentje (Stran 24)
Medijski borzni mešetarji (Stran 26)
Ledeniki in poplave (Stran 30)
Iskanje krivcev (Stran 31)
Operno in baletno poletje v Gallusu (Stran 38)
Marušičeva drobna dela (Stran 39)
Oživljena Istra (Stran 40)
Padel v pozabo (Stran 55)
T(r)e-dnik (Stran 59)
V Kristusovem imenu (Stran 60)
Gornik Julius Kugy (Stran 62)
Obletnici masakra (Stran 65)
Vidni politični emigrant (Stran 66)
pogovor
Lahko razložite zaplete na Radiu Študent od samega začetka? Kje je po vaše jedro težav?
Radio Študent je tipična tranzicijska zgodba. Z nastankom nove družbenopolitične ureditve je prišlo do težavne situacije, ki je terjala preoblikovanje družbenih organizacij. Po zakonu o zavodih je bilo treba ugotoviti pravnega naslednika zadnjega ustanovitelja, Univerzitetne konference Zveze socialistične mladine Slovenije (UK ZSMS). Ta postopek smo uspešno končali konec oktobra 2004 s spremembo pravno-orga-nizacijske oblike p. o. Radia v Zavod RS. S tem je RS samo uskladil svojo pravno-organizacijsko obliko z veljavnim pravnim redom RS, tako da zdaj obstaja de iure na enak način kot prej de facto. Ustanovitelj, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), je pravni naslednik UK ZSMS. Tarča brutalnih napadov v medijih s strani določene politične usmeritve sem postal zato, ker sem onemogočil načrte o privatizaciji radia, da bi postal podružnica Metelkove. Kot direktor sem moral skrbeti za ugled zavoda, zato sem se izogibal javnim polemikam. V poslovnem svetu namreč ugled bistveno pripomore k poslovnemu uspehu. Pomembneje bilo, da realiziramo določene projekte, predvsem tiste, ki jih je financirala EU. Naš ugled bi bil načet pri številnih strankah, ki sodelujejo z nami na področju marketinga. ŠOU namreč zagotovi tretjino sredstev, dve tretjini pa ustvarjamo sami z marketingom in s L i. fund raisingom, se pravi z nabiranjem sredstev pri domačih in tujih ustanovah, predvsem iz naslova evropskih skladov. Gonja skupine ekstremno levičarsko usmerjenih in ideološko zaslepljenih ljudi je povzročila veliko škodo RŠ, če odmislimo mojo osebno tragedijo, da sem leta 2003 komaj preživel srčni infarkt. Za obstoj tega najstarejšega in največjega študentskega radia na svetu je potrebno sodelovanje, ne pa ideološki spopad. Pri pretežno neprofesionalni ekipi moramo dosegati profesionalne rezultate v tržnem okolju. V tem sem bil uspešen, nisem pa mogel najti skupnega jezika z omenjeno skupino skrajnežev. Na ta način mi izražajo hvaležnost za to, da smo RS prevzelileta 1996 z 2,5 milijona tolarjev izgube in smo ga ves čas uspešno vodili, da je vsako poslovno leto končal s presežkom prihodkov nad odhodki. To je bilo seveda mogoče, ker je imela moja ekipa pod-
Ne smemo se reducirati na agitprop
Pogovarjali smo se z dr. Dejanom Jelovcem, direktorjem Radia Študent in prodekanom Visoke šole za podjetništvo Gea College.
poro tiste večine sodelavcev, ki je hotela delati v prid radia. Tisti, ki delajo, pa navadno niso glasni in nimajo časa za zdrahe.
Kako komentirate, da so številni sodelavci na RŠ blizu prav tisti politični opciji, ki vas napada?
To je problem nerazumevanja vloge medijev, ki morajo posredovati med družbeno realnostjo in javnostjo. V našem primeru so novinarji RŠ akterji in poročevalci hkrati, kar je nenormalno. Kot intelektualec in direktor RŠ nasprotujem reduciranju avtonomnega medija na trobilo katerekoli ideološke opcije ali organizacije. Če to c ovolimo, se reduciramo na agitprop. Ljudje, ki so aktivni znotraj j^rotiglobalističnih in drugih gibanj, so zdaj dosegli, da ima ta radio najnižjo raven poslušanosti v svoji zgodovini. Zdaj sami sebe marginaliziramo in uničujemo medij, ki je v času demokratizacije v poznih osemdesetih letih odigral pomembno vlogo in imel 500 tisoč poslušalcev. Tisti, ki čutijo, da so potonili v nepomembnost, so prešli v napad, da bi se izognili odgovornosti in razpravi o svojem delu, uprava pa je idealna tarča. Medij mora nenehno vrednotiti lastno delo, sicer postane samozadosten in samovšečen. Ce medijske vsebine nihče ne konzumira, pomeni to smrt medija.
Kaj pa očitki v zvezi z videonadzorom sodelavcev RŠ?
Gre za konstruirano afero. Zaradi preoblikovanja študentskih servisov so se zmanjšali prihodki ŠOU in posledično RŠ. Zato smo februarja na seji strokovnega sveta sprejeli sklep, da odpustimo nočne varnostnike ter vpeljemo alarm in videonadzor. To pa je bil povod za napad na "sovražnika ljudstva", v tem primeru name. RŠ je bil večkrat tarča napadov huliganov in pijanih študentov, ker se nahajamo v študentskem domu. Zaradi neodgovornega ravnanja lastnih sodelavcev je prišlo tudi do kraj. Zato je bil ukrep nujen. Potem pa se v časopisu, ki je že zdavnaj v območju mmenega tiska (Mladina, op. M. V.)L pojavi brutalen napad na direktorja, češ da nadzoruje svoje ljudi.
Boste še vztrajali na mestu direktorja RŠ?
Ko sem prišel na RŠ , sem to dojel kot izziv, a niti v sanjah si nisem mislil, da bo tako hudo. Ko pa se znajdeš kot krmar sredi nevihte na morju, ti morala ne dovoljuje zapustiti ladje. Dokler je ne pripeljem v pristanišče, si ne morem privoščiti, da bi odšel.	M. V.
Čigav je Piranski zaliv?
Nedavno je v prispevku POP TV predstavnik puljske luške kapitanije na vprašanje o kršitvah voznikov čolnov v bližini plaže odgovoril, da je največji problem z njimi v Piranskem zalivu, saj jim vedno pobegnejo v Slovenijo, kjer jih ne morejo nadzorovati. Zadnji incidenti v Piranskem zalivu pa njegove navedbe demantirajo, saj se je pred nedavnim celo zgodilo, da so hrvaški pomorski policisti izvajali nadzor nad tujimi turisti globoko v slovenskih vodah.
tri pike...
Topla voda
Odkar pomnim, je z njimi problem. S homoseksualci namreč. No, ne z njimi, ampak s tistimi, ki jih menda kar naprej preganjajo, zmerjajo, celo tepejo. Črna kronika tako poroča, naj bi bila obiskovalca kluba Tiffany dobila batine, in to samo zaradi tega, ker sta geja. Pardon, moral bi reči istospolno usmerjeni osebi, sicer bi spodaj podpisanemu profesor Toporišič pošteno navil ušesa. Treba je pač skrbeti, da v slovenskem jeziku ni preveč tujk. In če pogledamo sopomenke za istospolno usmerjeno osebo (največkrat moškega spola) - med drugim najdemo izraze, kot so peder, topli bratec, toplovodar in še kaj -, lahko ugotovimo, da je med njimi več izrazov, ki zvenijo kolikor toliko slovensko. Prevzeti izrazi, kot sta "cvajtakter" ali "fegjč" tako odpadejo.
Seveda je že samo pisanje o temi, kot je homoseksualnost, precej nehvaležen opravek. Nehvaležen zato, ker nikoli ne veš, kdaj te bodo obtožili nestrpnosti, kdaj ti bo za vrat dihnil Matjaž Hanžek ali pa morda celo državno tožilstvo. Ge-ji in lezbijke so menda zelo občutljivi na vsako nestrpnost. Zanje je nestrpnost že to, da priznaš, da si katoličan, saj kot zapriseženi svobodomis-leci ne trpijo, da jim kdo - po domače povedano - serje na glavo. Sem seveda spada tudi propagiranje verskih skupnosti. Če priznaš, da si katoličan, si s tem avtomatsko nestrpen, saj jih hočeš indoktrinirati s katoliško ideologijo, ki naj bi bila po nekaterih teorijah zelo podobna nacistični, saj naj bi težila k iztrebljanju homoseksualcev (poudarek na "naj bi", da ne bo pomote). Nič čudnega, da se na paradi ponosa tu in tam pojavi kakšen prometni znak s prečrtanim krščanskim križem. In če prideš na kakšno in-ternetno klepetalnico in omeniš, da si bil pri maši, te seveda brez občutka slabe vesti zabrišejo ven. Takšna je pač vizija strpnosti - ker živimo v demokratični državi, moramo dopustiti, da si tudi pojme, kot so strpnost, človekove pravice in svoboda, vsak predstavlja po svoje.
Teže pa je z zakonom o istospolnih skupnostih, ki je bil nedavno končno sprejet, a menda nihče ni več z njim zadovoljen, ker naj bi bil diskriminatoren. No, pravzaprav je res škandalozno, da je morala desnica sprejeti ta tako "zaželeni" zakon. Kdo ve, kaj je v preteklih desetih letih LDS pacala z njim, da ni bil sprejet že prej. Po vsej verjetnosti so bili spet krivi re-akcionaiji, ki tako radi mečejo naprednim silam polena pod noge. In teh polen se je nabralo že toliko, da bi lahko celo koga zažgali na grmadi. Če že naši svobodomisleci pravijo, da se "katolibanom" še vedno toži po časih, ko je z grmad dišalo pečeno človeško meso.
In če boste po naključju še kdaj naleteli na kakšno parado ponosa in zagledali transparente, na katerih piše o strpnosti, boste vedeli, kdo je odkril toplo vodo. Zato jim tudi rečejo toplovodaiji...	Gašper Blažič
h-umor
diktafon
"Ne. Samo več dežja je."
(Meteorolog in hidrolog Jožef Remškar odgo-vaija na vprašanje, ah ima delanje dežja škodljive posledice.)
"Moram izraziti nelagodje ob tem pojavu, da ne rečem strah: desnica je namreč mnogo bolj diktatorska (nasprotna demokraciji!) in enoumna kot prenovljena komunistična kontinuiteta."
(Herman Graber v pismih bralcev v Delu še kar naprej pripoveduje pravljice.)
"Večkrat se razjezim, kakor jokam."
(Pevec Rok Kosmač ima ognjevit temperament.)
"Imel sem eno samo alternativo - ali odstopim ali pa bom krivdno razrešen."
(Nekdanji predsednik uprave Abanke AljošaTomaž pojasnjuje vzroke za svoj odstop.)
"Nadaljuje se tisto, kar se dogaja na vseh področjih v družbi, to je prevzemanje družbe kot celote s strani ene vrste politike. Pričakovano je, da to počne politika, ki je prevzela oblast."
(Predsednik LDS Tone Rop komentira napovedano zamenjavo odgovornega urednika časopisa Delo. Očitno misli, da bo zamenjavo opravil kar Janša)
"Sem zelo demokratičen kot predsednik. Na sejah organov stranke v zadnjih mesecih ni bil podan predlog za moj odstop. 0 odstopu absolutno ne razmišljam."
(Predsednik SLS Janez Podobnik ne vidi razloga, da bi ga na izrednem kongresu SLS dali na čevelj.)
"Ma ja, pa kaj še! Če je kaj dobrega, okusnega, navali, ampak v mejah."
(TV-voditelj Robert Erjavec se ne obremenjuje z dieto.)
"Veste, počutim se kot dama in ne bi smela dajati takšnih izjav. Pa vendar, če povem po resnici, sem pomislila: no, to bo pa zdaj veliko sranje."
(Filozofinja Spomenka Hribarje bila ob novici, da je na volitvah zmagala t. i. desnica, vsa panična.)
"Zajeti mora tudi in predvsem ameriškega predsednika in angleškega premierja ter njuno politiko."
(Tomaž Mastnak meni, da se obsodba ne sme ustaviti pri storilcih terorističnega napada na London. Po njegovem mnenju so pravi krivci na oblasti v ZDA in Veliki Britaniji.)
"Zakon, ki ukinja komisijo za boj proti korupciji, je v bistvu zakon o pospeševanju korupcije."
(Šef protikorupcijske komisije Drago Kos napoveduje, da se glavni val korupcije šele začenja. Domišlja si namreč, da je že veliko naredil proti njej.)
"Mladi, politično imenovani direktorji bi v resnih gospodarstvih lahko vodili le podeželske podružnice zavarovalnic in morda bedeli nad občinskimi blagajnami."
(Ekonomist Maks Tajnikar ni prepričan, da je slovensko gospodarstvo čisto resno. Očitno je že pozabil na čas, ko je bil sam minister.)
"Občasne lenobe."
(Popzvezdnik Peter Januš bi se rad znebil neprijetne navade.)
Minister Viziak v Revozu
Pretekli teden je Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo, obiskal novomeški Revozin se pri tem seznanil z naložbenimi deli, povezanimi s proizvodnjo novega vozila v Novem mestu. V novomeškem podjetju so namreč končali prvi del predvidenih velikih naložb, tako da je minister slavnostno odprl dve novi proizvodni liniji. Naložbe v linijo zelo težkih stiskalnic znašajo 17 milijonov evrov, tovarna Revoz pa bo zdaj lahko izdelovala velike in težke dele iz pločevine. Zaradi tega bo lahko povečala stopnjo lokalne integracije in zmanjšala logistične stroške. Dela na n i ji, ki jo sestavlja šest robotov, so potekala leto in pol. Glavn dobavitelj je bilo podjetje Schüler
iz Brazilije, pri postavitvi pa so sodelovala tudi nekatera slovenska podjetja: Spina, Begrad in Mostovna. Naložbe v drugo linijo so vredne 26 milijonov evrov, z njo pa je tovarna pridobila garancijo 12-letne protikorozije, kata-forezo brez svinca, zmogljivost linije pa se je povečala na 42 vozil na uro. Predsednik uprave Revo-za Marcel Brouiller je ob tem dejal, da je poleg teh dveh velikih naložb predvidenih še 75 delovišč na območju tovarne. Prav zaradi naložb naj bi se Revoz obdržal med najboljšimi tovarnami v Re-naultovem industrijskem sistemu. Minister Vizjak je izrazil prepričanje, da se bo projekt, ki ga finančno podpira tudi država, razvijal v začrtano smer. Ob tem dodajmo, da v novomeškem Revozu (zanimivo!) primanjkuje delovne sile, saj na Dolenjskem in v Beli krajini nikakor ne morejo dobiti toliko delavcev, kolikor jih potrebujejo. V Novem mestu so tako že zaposlili nekaj tujcev, med njimi Slovakov. Resnici na ljubo pa je treba tudi zapisati, da so v Revozu pri zaposlovanju delavcev precej zahtevni in so zavrnili že marsikoga, ki je pri njih iskal delo, kar med nekaterimi domačini vzbuja nelagodje. V. K.
Minister Andrej Vizjak j? obiskal novon
modrosti tedna
"Pohvalno, kako hitro in ostro se je na poslančevo (Ruparjevo, op. ur.) provoka-tivno izvajanje odzvala 'civilna družba'. Vendar je bila ta ista civilna družba v Sloveniji tudi takrat, ko je v hramu demokracije poslanec fizično obračunal s svojim kolegom, in tudi takrat, ko so v imenu umetnosti najvišjemu simbolu tisočih slovenskih mater in žena, brezjan-ski Mariji, posadili v naročje podgano. Zaman smo pričakovali proteste in podpisovanje peticij civilnodružbenih organizacij proti nestrpnosti in žaljenju."
(Državljan Tadej Rakar) • ••
"Islamski ekstremizem se je na Zahodu vedno okrepil, ko je njegova civilizacija doživljala krizo identitete."
(Teolog in filozof dr. Robert Petkovšek)
■1ЛЗПЕТДДЛ1Е1
Pisma bralcev so za vsak časopis dobrodošla dopolnitev vs
ebine, saj velikokrat
dopolnjujejo to, o čemer pišemo novinarji. Dokler se vsebina pisem nekako sklada
z mnenjem večine bralcev, jih ti sprejmejo z odobravanjem, takrat, kadar se vsebina pisem ne sklada z njihovimi osebnim
je zgodilo piscu Francetu Permetu iz Ljubljane, ki mu je Dnevnik pred nedavnim
objavil pismo, v katerem se avtor sprašuje, ali so vse žrtve, k pokopane, res povzročili samo vaški stražarji in domobrar tudi žrtve, ki so jih povzročili partizani. To pa očitno ni bilo v
cev, zato je Permetu poslal grozilno pismo. V njem je zapisal, da sprava ni mo
težave pa nastopijo pogledi. Slednje se
i so na nekem kraju ci ali so med njimi šeč enemu od bral-
in nasploh lažnivci) koncu mu je zaželel še sporočil, da sta doma z istega
goča, ker se zločinci (črnorokci, kriminalci, klerikalni morilci znova vračajo in želijo tok zgodovine obrniti v svoj prid. Na "en strel v glavo nam v zabavo" in mu, "kljukcu lažnivemu" konca in da se zato še vidita. Čeprav se Perme groženj ni ustrašil, mu vseeno ni bilo prijetno. V tolažbo mu ostaja mnenje, ki ga je pred časom za našo revijo izrazil psihiater Janez Rugelj -da pisci grozilnih pisem le redkokdaj uresničijo svoje grožnje, saj gre večinoma za duševno
Vrnjena umetnina
/ac c
^и^афг .r-R
<-"i C иИ| р^сшиј
Л^НН
"Vam pa en strel v glavo nam v zabavo."
Slovenska obalna mesta vse od časa pred 2. svetovno vojno, kot je znano, pogrešajo številne umetnine, ki jih je italijanska država evakuirala in nikoli vrnila. V pričakovanju ugodnega razpleta glede vrnitve teh pretežno cerkvenih slik pa so se v izolski župnijski cerkvi sv. Mavra v torek, 12. julija, razveselili vrnitve umetnine Girolama da Santacroceja Marija z detetom na prestolu s sv. Jožefom in sv. Nikolajem iz prve polovice 16. stoletja, ki so jo zmikavti odnesli leta 1973. Leta 1981 je bila slika s posredovanjem muzeja v Rovinju vrnjena iz talijanskega Vareseja, vendar močno poškodovana. Tatovi so namreč platno izrezali in zvili. Leta 2002 so močno poškodovano oltarno sliko vzeli v roke strokovnjaki
Platno renesančnega slikarj gotrajnem restavratorskem jev izolske župnijske cerkvi!
a Girolama da Santacroceja po dol-procesu spet krasi enega od oltar-
zavrte ljudi, ki si svojih razmišljanj in pogledov ne upajo razkriti drugače, kot da ostanejo anonimni. Če sklepamo po pisanju, gre tudi v omenjenem primeru za tako osebo.	A. K.
■
ljubljanskega restavratorskega centra in poskrbeli za njeno obnovo. Ob slovesni izročitvi slike so v Izoli na tiskovni konferenci predstavili tudi težavno zgodbo, ki pa se je vendarle srečno razpletla. Kot poudarja izolski župnik Andrej Sedej, gre zahvala ne samo restavratorjem, ampak tudi finančni in organizacijski pomoči ministrstva za kulturo in Narodne galerije. Kot je izpostavil župnik, so imeli srečo, da je v tem primeru šlo za "navadne lopove", kajti z njimi gre očitno laže kot z vračanjem v Italijo evakuiranih umetnin, ki so prav te dni razstavljene v Trstu. Sedej je izrazil upanje, da gre morda za prvi primer, kako se umetnine vračajo tja, kjer je njihovo mesto. A. K.
pro&contra
Revščina
Zadolženost prebivalstva je čedalje višja. Kazalec zadolženosti prebivalstva, ki predstavlja razmerje med posojili in varčevanjem prebivalstva v bankah v letošnjem drugem četrtletju, to je v obdobju marec-ju-nij, se je v primerjavi s prvimi tremi meseci še povečal. Letošnja zadolženost je največja doslej. Res je sicer, da prebivalstvo denar varčuje tudivdru-gih oblikah, ne samo v gotovini in na bančnih računih, vendar to velja le za nekatere. Večjega varčevanja si ljudje s povprečno plačo niti ne morejo privoščiti. Čedalje bolj posegajo po t. i. limitih na bančnih računih, najemajo tudi posojila. Ta so se letos povečala kar za desetino, devizna posojila oziroma posojila z devizno klavzulo pa so se povečala za 20 odstotkov. V zadnjem času imajo čedalje večji pomen netotokovi deviznih posojil prebivalstva, ti so v prvih petih mesecih letos predstavljali približno 40 odstotkov vseh netotokov posojil prebivalstva. To pomeni, da se ljudje odločajo za gotovinska posojila. Pri tem so netotokovi deviznih posojil prebivalstva dosegli vrednost 30,1 milijarde tolarjev, kar je osemkrat več kot v istem obdobju lani. Kljub temu pa najpomembnejša oblika zadolževanja pre-
jini lanskih. Podatki so alarmantni in kažejo predvsem na to, da ljudje s svojimi prihodki čedalje teže živijo. Čedalje teže pokrivajo vse stroške, hkrati pa si želijo ohranjati standard, kije največkrat namišljen. Zato se zatekajo k posojilom. Na drugi strani pa je peščica ljudi, ki ne ve, kam bi z denarjem. Primer: člani in članice Kučanovega Foruma 21 so bili na eni
V minulih dneh so bile oči svetovne javnosti po dolgem času znova uprte v Srebrenico, kjer je pred desetimi leti prišlo do velikega zločina - poboja več tisoč muslimanov, ki so bili na milost in nemilost prepuščeni zloglasnemu generalu Ratku Mladiču. Omenjeni zločin po svoji okrutnosti zagotovo izstopa iz dogodkov vojne v Bosni in Herce-
Srebrenica
ali je bil genocid v času zločina opredeljen kot kaznivo dejanje, kakor je dr. Ljubo Bavcon še pred nedavnim branil obtoženega Mitjo Ribičiča, ki je bil po pričevanjih in dokumentih ljudske revolucije prav gotovo previsoko v partijski hierarhiji, da za poboje ne bi vedel. Mnogi vojni zločinci iz tragične zgodbe o balkanskem sodu smodnika so imeli vsaj toliko čas-
Srebrenica se je na slovenskih tleh zgodila že pred petdesetimi leti s pobojem domobrancev.
od tiskovnih konferenc, ki jih je priredil nekdanji predsednik države, oblečeni in obuti ter ovešeni z zlatnino vsak v vrednosti povprečne letne plače zaposlenih. Kje je torej Kučanova skrb za malega človeka? Ni je bilo in je ni! Vse to je prinesel tudi liberalizem, ki gaje nekdanji predsednik izdatno podpiral. Veliko zadolževanje prebivalstva je posledica dolgoletne vladavine grobega liberalizma, ki je na eni strani podpiral bogatenje posameznikov, na drugi pa ustvarjal reveže. Res je sicer, da demokracija prinaša razslojevanje, vendar ne takšnega, kot je vSloveniji. V Sloveniji je elita gradila na grobem liberalizmu, ki s tržnim nima nič skupnega. Zato danes v državi zgineva srednji sloj prebivalcev, ki je v razvitih demokratičnih
govini, in to ne samo zaradi števila pobitih civilistov, ampak tudi zaradi daljnosežnih posledic - neizmernega trpljenja svojcev žrtev, ki se še vedno srečujejo s svojimi rablji.
Se vam zdi zgodba znana? Prav gotovo zelo spominja na povojne obračune z razrednim sovražnikom, ko je bilo v času miru (!) poleg domobrancev pobitih tudi veliko civilistov. V tem pogledu lahko rečemo, da se je Srebrenica na slovenskih tleh zgodila že petdeset let prej. Zato je toliko manj razumljivo navajanje slovenskih medijev, da je bil srebreniški zločin največji pokol po drugi svetovni vojni na jugoslovanskih tleh, saj je znano, da je bilo v Sloveniji po drugi svetovni vojni žrtev več desettisoč, če prište-
V državi zgineva srednji sloj prebivalstva; na eni strani so bogataši, na drugi reveži.
bivalstva ostajajo tolarska posojila. Teh je bilo letos v višini 43,4 milijarde tolarjev neto in so lanski obseg realno presegli za 8,1 odstotka. Skupni netotokovi posojil (to je najeta posojila minus odplačana) so letos za slabih 69 odstotkov višji od lanskih. Ob vsem tem se je varčevanje prebivalstva povečalo le za 0,2 odstotka, kar je najmanj doslej. Netoprilivi vseh vlog so v prvih petih mesecih letos znašali 30,4 milijarde tolarjev, kar je dve tret-
državah običajen. Imamo bogataše in reveže. Vprašajmo se, koliko časa bo minilo, da bo nova oblast popravila tudi to krivico in spet vzpostavila ravnovesje. Najbrž vsaj toliko, kolikor gaje preteklo, da se je ravnovesje porušilo. In toliko časa bi morala državo voditi ekipa ljudi, ki si prizadeva ljudem povrniti zaupanje v pravičnost. Tisti pa, ki so krivice povzročili, bi se morali za vedno umakniti.
Vida Kocjan
jemo še pobite ujetnike drugih narodnosti. To seveda ne zmanjšuje teže velikega zločina, ki se je zgodil v Srebrenici. Bolj pomenljivo pa je, da so krivci za zločin v Srebrenici tako rekoč znani, čeprav še niso bili aretirani. Tu seveda ne gre samo za eksekutorje, neposredne izvajalce zločina torej, ampak tudi za stratega pobojev. Da sta bila to Radovan Karadžič in Ratko Mladič, ne dvomi nihče. Nihče se tudi ne sprašuje,
ti, da so prostovoljno odšli v Haag. Pričakovati takšno potezo od katerega še živečega zločinca v Sloveniji bi bila iluzija, saj se v naši državi s spomeniki in poimenovanjem ulic in trgov še vedno častijo sistemski teroristi, povojni genocid pa se še vedno opravičuje s floskulami, daje šlo le za obračun s kolaboranti.
Spomin na zločin v Srebrenici je tako za Slovenijo tudi koristen, saj dejansko prebuja vest, da bi znali bolj globoko v sebi začutiti, kaj vse so doživljali svojci po vojnih pobitih Slovencev, ki so jih označili za "razredne sovražnike". Veliki večini svojcev dolga leta sploh ni bilo dovoljeno žalovati, za mnoge žrtve pa se še vedno ne ve, kje so pokopane. Če je slovenska javnost moralno sposobna ostro obsoditi zločine, ki so se zgodili v zadnji balkanski vojni na hrvaških, bosenskih in kosovskih Üeh, potem bo morala prej ali slej pogledati tudi vase in odstraniti zastor, ki je preprečeval kolikor toliko objektiven pogled na medvojne in povojne dogodke. In ta zastor je dejansko mit o NOB.
Gašper Blažič
Dr. Matej Makarovič
Tudi če pustimo vrednotne sodbe ob strani, je slovenski medijski prostor vsekakor vsaj nenavaden, zato je prav, da je postal predmet široke javne razprave in tudi kakšnega referenduma. Medtem ko se bo na slednjem odločalo predvsem o vprašanju transparentnosti in odgovornosti pri upravljanju javne radiotelevizije, lahko vzporedno s tem - v povezavi s spremembami zakona o medijih - pričakujemo tudi razpravo o svobodi in pluralnosti zasebnih in tiskanih množičnih medijev.
Pluralnost in korektnost
Za začetek moramo ugotoviti, da živimo v skoraj edinstveni državi, v kateri so vladi in večinski politični stranki izrazito ali vsaj deloma nenaklonjeni vsi dnevni časopisi. Ker je ena od funkcij medijev tudi nadzor nad oblastjo, seveda ni smiselno zahtevati, da bi morala biti večina medijev provladna, saj bi potem težko opravljati svojo nadzorno funkcijo. Toda slovensk problem ni vodsotnosti "pro-vladnega" medija, temveč drugje.
Sedanja opozicijska drža dominantnih medijev ne izhaja iz načelne drže, da je treba vsako oblast nadzorovati, temveč iz njihovih lastnih političnih preferenc. Skoraj vsi politični dnevni časopisi, ki so danes opozicijski, so bili namreč pred zamenjavo na oblasti - z detio izjemo Financ, k pa so bolj ekonomsko kot politično obarvan medij - izrazito provladni. Iz tega lahko sklepamo, da bi po novi zamenjavi na oblasti znova postali provladni, kar pomeni, da medijsk nadzor nad oblastjo dolgoročno ni zagotovljen.
Toda niti ta enostransk politični aktivizem medijev ne bi bil tako hud problem, če bi bili dominantni mediji pri tem korektni. Samo po sebi ni nič narobe, da se nek medij odloči za neposredno nazorsko in politično opredeljevanje, če je ob tem seveda korekten. V dnevnem tisku se to kaže na primer v razlikovanju med novicami in komentarji ter upoštevanju vseh relevantnih virov pri poročanju. V slovenskih dnevnikih žal ni zagotovljeno ne eno ne dijugo, trendi pa kažejo celo na znatno zniževanje profesionalnih standardov. Politične "novice", opremljene z vrednotno nabitimi naslovi in začinjene s prav takšnimi komen :arji, k naj
bi delovali kot nekakšna "objektivna" sodba, žal niso več le posamičen eks-cesni pojav, temveč del vsakdanjika v vodilnih medijih. Marsikatera "novica" je celo tako enostranska, da se zdi, kot da si jo je nekdo - po zvezah ali za kakšno vrsto plačila - naročil.
Če so problemi - vsaj tistim, katerih pogledi so v dominantnih medijih izrazito podreprezentirani -dokaj jasni, pa je precej manj jasno, v kateri smeri jih je pravzaprav mogoče reševati. Splošen odgovor bi bila pluralizacija medijev, vendar to še zdaleč ni preprost cilj. Predvsem lahko država oziroma vlada v javnem interesu ob tem odigrata le zelo omejeno vlogo - vlogo regulatorja, k ustvarja ugodno okolje za razvoj medijskega pluralizma, ne moreta pa sama narediti medijev pluralnih. Iniciativa za ustvarjanje novih medijev prav gotovo ne more priti s strani oblasti ali vladajočih političnih strank Nujna je zasebna pobuda, in to tako s strani kapitala kot s strani tistih profesionalcev, k jim ni vseeno za medijsko podobo Slovenije.
ra, hkrati pa tudi k večji kakovosti svoje lastne konkurence.
Medijsk pluralizem naj bi namreč sam po sebi vodil tudi v večjo medijsko korektnost, saj bi mediji v tem primeru postali ne le trdni nadzorni-k katerekoli oblasti, temveč tudi nadzornik drug drugega. Vendar se utegne to zgoditi šele čez daljši časa, zato bi bilo treba razmisliti tudi o ukrepih s hitrejšimi učink. Ena od možnosti bi bila, da bi država tudi neodvisno od medijske pluralnosti prek subvencij spodbujala medijsko korektnost.
Ko prebiramo resne zahodne časopise, nam je lahko precej vseeno, aH so nagnjeni nekoliko v desno ali pa nekoliko v levo. Zaradi kakovosti in profesionalne korektnosti se lahko iz vsakega od njih precej celovito informiramo. Nazorsko-politični odtenk niso posebno moteči - ne glede na to, ali se z njimi strinjamo ali ne -, če so ustrezno razmejeni od siceršnjega novinarskega dela. Spodrsljaji se vsekakor dogajajo tudi kakovostnim zahodnim medijem, a so bolj izjema kot pravilo.
Medijski pluralizem naj bi namreč sam po sebi vodil tudi v večjo medijsko korektnost, saj bi mediji v tem primeru postali ne le trdni nadzorniki katerekoli oblasti, temveč tudi nadzorniki drug drugega. Vendar se utegne to zgoditi šele čez daljši čas, zato bi bilo treba razmisliti tudi o ukrepih s hitrejšimi učinki.
Tudi v tem primeru bi bil vsak tovrsten projekt seveda deležen naj-ostrejših napadov s strani sedanjih dominantnih medijev. Tudi če bi bil politično povsem nevtralen, bi mu nemudoma prilepili etiketo desni-čarstva in provladne pozicije. Toda dolgoročno bi taki projekti -če bi le preživeli neizogibne zgodnje težave - nesporno pripomogli k normalizaciji medijskega prosto-
Žal ne bo nobena državna regulacija nekakovostnih medijev, kot je večina slovenskih, spremenila v kakovostne, lahko pa k temu vsaj malo pripomore. Če se včasih zdi, da trg zaradi svojih deformacij, morda pa tudi kakšni botri v ozadju nagrajujejo nekorektnost, naj država prek skada za medije poskuša - ne glede na politično ali drugačno orientacijo - nagrajevati korektnost.
LDS na kongres, ki bo tudi volilni
Svet LDS je preteklo sredo sprejel sklep, da bo imela stranka 15. oktobra izredni kongres, ki bo hkrati tudi volilni. Na njem bodo člani izvolili novo vodstvo ter sprejeli nekatere statutarne in programske spremembe.
Bolj kot odločitev sveta o izpeljavi kongresa, ki je bila nekako pričakovana, je presenetila odločitev vodstva stranke, ki je to sprejelo na svetu, da skupno odstopi s svojih položajev. Mnogi so namreč pričakovali, da se bo to zgodilo šele na kongresu, vendar so tokrat Anton Rop in Štirje podpredsedniki, Marko Pavliha, Zdenka Cerar, Cvetka Zalokar Oražem in Rudi Möge, pohiteli in s svojih položajev odstopili že na seji sveta. Edini, ki tega ni storil, je četrti podpredsednik Jelko Kacin, ki tega menda ni mogel storiti, ker je bil med sejo na službenem potovanju v tujini. To pa seveda še ne pomeni, da Rop in štirje podpredsedniki svojega dela ne bodo več
opravljali, saj so svoj odstop deponirali, kar pomeni, da bo začel veljati šele na kongresu. Kot je med sejo sveta rekel Rop, je njegov odstop z mesta predsednika LDS dokončen, saj na oktobrskem kongresu ne namerava znova kandidirati za predsednika, želi pa si, da bi stranka s kongresa prišla bolj konsolidirana, trdnejša in nasploh
takšna, da bo lahko v slovenskem političnem prostoru igrala vlogo konstruktivne opozicije. Rop ni želel špekulirati o kandidatih za novega predsednika. Kot je dejal, je pomembno le, daje stranka konsolidirana, da ustvarijo vodilno ekipo in da se tudi skozi kandidacijske postopke "reši različnih zdraharjev in tistih ljudi, ki so jo že
i imela LDS jeseni izredni kongres, ki bo tudi volilni.
leta izkoriščali in nanjo slabo vplivali.
Sicer pa se po takšni odločitvi sveta v zakulisju še bolj kot prej špekulira, kdo bi utegnil postati novi predsednik LDS. Poznavalci med najresnejše kandidate uvrščajo evropskega poslanca Jelka Kacina, svetovalca predsednika države in zunanjega ministra v Ropovi vladi Iva Vajgla in poslanca v slovenskem parlamentu Jožefa Školča. Po nekaterih domnevah naj bi se za predsedniški stolček najresneje spopadla Jelko Kacin in Ivo Vajgl, pri čemer bo izid najverjetneje zelo izenačen. Vajgl namreč uživa podporo nekdanjega strankinega predsednika Janeza Drnovška, Kacinu pa je naklonjen predvsem t. i. levi del stranke, ki je blizu SD, in nekdanji predsednik Milan Kučan. Čeprav je podpora Kacinu na videz večja, je po drugi strani slišati, naj ga nekateri v stranki ne bi preveč marali; pravijo mu menda "čvekač brez možganov", kar pomeni, da bo moral te skeptične delegate prepričati, da to ne drži in da je v resnici sposobnejši kandidat od Vajgla. Vse bo jasno 15. oktobra. A. K.
NSi bo delovala brez fige v žepu
Druga največja vladna stranka NSi je v ponedeljek praznovala pet let svojega delovanja. Slavnostni govornik ob praznovanju jubileja v hotelu Möns v Ljubljani je bil njen predsednik Andrej Bajuk.
Kot je dejal Bajuk, so stranko pred petimi leti ustanovili zato, ker se niso mogli sprijazniti z dejstvom, da bi se "glas ljudsko-krščanskega gibanja na Slovenskem utopil v velikih nenačelnih koalicijah, ki niso nič drugega kot svobodna verzija frontovske politike, ki je pred desetletji med drugim obrodila dolomitsko izjavo", in ker niso želeli "še naprej tiho ministrirati predstavnikom in naslednikom političnih sil slovenske totalitarne preteklosti pri vodenju države". Po Bajukovem mnenju je stranka kot članica koalicije Slovenija na zadnjih parlamentarnih volitvah odigrala zgodovinsko in odločilno vlogo. "Podlaga in poroštvo za korenit politični preobrat 3. oktobra lani sta bila odprtost koalicije Slovenija do vseh sorodno mislečih političnih sil ter vabilo
vsem ljudem, ki so želeli na podlagi načel in vrednot slovenske pomladi graditi boljšo, demokratično in uspešno Slovenijo," je dejal Bajuk. Dodal je, da je stranka danes nepogrešljiv dejavnik v vladni koaliciji, in napovedal: "NSi mora tudi danes vstopati v takšne dolgoročne politične povezave, ki bodo povečevale skupno politično moč sorodno usmerjenih političnih sil, in se
odpovedati povezavam in dejanjem, ki bi te sile slabile. NSi bo še naprej verodostojna in zanesljiva politična stranka, ki bo delovala brez fige v žepu na podlagi svojih načel in programa."
Kot je znano, so NSi, katere polno ime se glasi Nova Slovenija - krščan-sko-ljudska stranka, 4. avgusta leta 2000 ustanovili nezadovoljni člani nekaj mesecev pred tem združene
SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, ki se niso strinjali z ravnanjem vodstva te stranke pri popravi volilnega sistema. Večina poslancev SLS+SKD je namreč podprla ustavne spremembe, s katerimi je državni zbor zaobšel odločbo ustavnega sodišča o uzakonitvi na referendumu leta 1996 izglasovanega večinskega volilnega sistema, in uzakonil proporcionalni volilni sistem, zaradi česar sta iz stranke izstopila dva njena podpredsednika, Andrej Bajuk in Alojz Peterle, in ustanovila NSi.
Čeprav so mnogi napovedovali, da se stranki na volitvah leta 2000 ne bo uspelo prebiti v parlament (od njene ustanovitve do volitev sta bila namreč le dobra dva meseca), je stranka presenetila in z 8,66 odstotka glasov zanesljivo prišla v parlament. Še bolj je presenetila na volitvah v evropski parlament, ko je predvsem po zaslugi dobrega kandidata zmagala in si v evropskem parlamentu pridobila dve poslanski mesti. Na zadnjih volitvah je dosegla 9,09 odstotka glasov in vstopila v aktualno vladno koalicijo, v kateri je eden njenih najmočnejših členov. A. K.
Petletnica NSi je minila v znamenju njene pripadnosti duhu slovenske pomladi.
"Desni" prevzem Dela?
Čeprav se je še pred nedavnim govorilo o časopisno-pivovarskem imperiju, ki naj bi se vzpostavil z Delovim nakupom deleža Večera, je v zadnjem času v t. i. Črni vdovi spet vroče. Vročico je sprožila novica, naj bi predsednik uprave časopisnega podjetja Delo Tomaž Perovič predlagal razrešitev odgovornega urednika Dela Darijana Koširja. Nasledil naj bi ga Jani Virk, odgovorni urednik kulturnih in umetniških programov na TV Slovenija. O zamenjavi mora svoje mnenje izreči novinarski aktiv, vendar pa to mnenje za nadzorni svet, ki odloča o razrešitvi, ni zavezujoče. Po doslej znanih podatkih naj bi bili glavni razlog za zamenjavo različni pogledi na uredniško politiko, nov odgovorni urednik pa naj bi pripomogel k nadaljsvanju začrtane prenove časopisa, s čimer bi okrepil njegov položaj na slovenskem časopisnem trgu.
"Čigav" je Virk?
Omemba Janija Virka, po izobrazbi profesorja nemščine in primerjalne književnosti, je sprožila številna ugibanja, še zlasti zato, ker je bil v devetdesetih letih nekaj časa urednik propadlega časopisa Slovenec, ki je v medijskem prostoru veljal za "desnega". Poleg tega je Virk, pisatelj, prevajalec in dobitnik nagrade Prešernovega sklada, sodeloval z nekaterimi revijami, ki predstavljajo idejno nasprotno držo, kot jo sedaj zastopa Delo (na primer Revija 2000, Nova revija itd.). Kljub temu pa Virk na očitke o domnevni "desni" usmerjenosti za časopis Finance odgovarja, da ni član nobene stranke in da ga zanimajo predvsem profesionalni izzivi. Glede na to, da zadnja tri leta vodi uredništvo kulturnega in umetniškega programa in aa je bil dva meseca celo vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Slovenija, mu vodstvenih sposobnosti ne primanjkuje, vprašanje pa je, kakšen odnos bo vzpostavil z novinarji, predvsem s "pravovernimi".
Pogoste kadrovske menjave
Kadrovske zamenjave v Delu so v zadnjem času postale pravzaprav stalnica. Tako se je v zadnjih petih letih dvakrat zamenjala uprava (Tita Doberška je nasledil Jure Apih, Apiha pa Tomaž Perovič), kadrovski posegi pa so se zgodili tudi v uredništvu - oktobra 2003 sta morala oditi Mitja Meršol (sedaj Delov dopisnik iz Londona) in Janko Lorenci, urednik Sobotne
dokazujejo, da Delo še ni našlo svoje 5ti desnosredinska koalicija. Doslej je vladanja LDS ni bilo opaziti, stem pa
priloge (sedaj deluje kot zunanji sodelavec). Kadrovski pretres prave identitete, kar je odločilno predvsem sedaj, ko je na obla Delo tako rekoč zavzelo držo opozicijskih strank, česar v času je časopis dobil povsem levičarski profil in posledično manj ugleda. Vprašanje je seveda, koliko je politična usmerjenost doslej vplivala na poslovno uspešnost ČP Delo, verjetno pa sedanje stanje kljub deklarirani "sredinski" usmerjenosti Darijana Koširja na upravo ni naredilo prav dobrega vtisa. Posebna zgodba je Sobotna priloga, ki je po mnenju nekaterih intelektualcev izgubila privlačnost. Čeprav naj bi bila napovedana zamenjava odgovornega urednika predvsem stvar uprave in nadzornega sveta, pa predsednik LDS v odhajanju Anton Rop, kakor je razvidno iz posebne ankete v časopisu Finance, v tej potezi vidi predvsem politično kadrovanje Janševe vlade. Takšna reakcija je seveda razumljiva, pa ne samo zaradi Ropovega značaja, ampak tudi zaradi dejstva, da se utegne Delo v prihodnosti odmakniti od povsem levičarskega profila časopisa, kakršen je ustrezal Ropu.
Na predlog predsednika uprave Dela Tomaža Peroviča naj bi glavnega urednika Dela Darijana Koširja nasledil Jani Virk (na sliki zgoraj). Košir in Perovič ob razglasitvi dr. Tineta Hribarja za Delovo osebnost leta.
Kadrovski pretresi dokazujejo, da Delo še ni našlo svoje prave identitete, kar je odločilno predvsem sedaj, ko je na oblasti desnosredinska koalicija. Doslej je namreč Delo tako rekoč zavzelo držo opozicijskih strank, česar v času vladanja LDS ni bilo opaziti, s tem pa je časopis dobi) povsem levičarski profil in posledično manj ugleda.
Sredi septembra referendum?
V prihodnjih mesecih bo zanimivo tudi dogajanje na celotnenl medijskem prizorišču, saj je državni zbor po vetu, ki ga je na zakon o RTV izglasoval državni svet, zakon znova potrdil (zanj so glasovali tudi poslanci Jelinčičevih nacionalistov), s tem pa je bila (znova) sprožena tudi referendumska pobuda, ki jo je vložilo 31 poslancev iz vrst LDS in SD. Po določilih zakona o referendumu in ljudski iniciativi mora državni zbor razpisati naknadni zakonodajni referendum najkasneje v sedmih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma. Po doslej znanih podatkih naj bi bil tako referendum sredi septembra, kar napoveduje politično vroče poletje. Kljub samozavestni drži opozicije, ki računa na zavrnitev zakona o RTV na referendumu, pa ta nima prav velikega razloga za optimizem, saj je tranzicijska levica doslej izgubila tako rekoč vse referendume. Takšen primer je bil recimo referendum o umetnem oplojevanju samskih žensk, ki se je kljub ostri propagandi (ali pa prav zaradi nje) izšel v korist nasprotnikov. Glede na to, da razmere na RTV S ovenija niso najboljše in da je čedalje več kritik na račun kakovosti programa, obstaja možnost, da bo zakon na referendumu potrjen.
Gašper Blažič
Slovenska vlada je pospešila zamenjave v nekaterih podjetjih, ki so v večinski lasti države, in se pri tem soočila z očitki dveh največjih opozicijskih strank, LDS in SD, da odgovorne v upravah podjetij nastavlja politično. Zanimivo, obe stranki vladi očitata prav tisto, kar sta v svojih vladah počeli sami.
V zadnjem času precej očitna namera nove vlade, da v podjetjih, kjer ima večinski delež država, najprej za-
menja nadzorne svete, preko njih pa nato vodstva posameznik družb, je bila nekako pričakovana. Prvič zato, ker bo država kot večinska lastnica na koncu mandata posredno sama odgovorna za njihovo zaposlovanje in ima zato pravico, da v njihova vodstva imenuje ljudi, za katere meni, da bodo družbe uspešno vodili, drugič pa zato, in to je namara še pomembnejše, ker so tovrstna podjetja v zadnjih letih postala nekakšen poligon, kamor sta LDS in SD praviloma nastavljali svoje politično precej profi-lirane ljudi. Slednji so skrbeli predvsem za to, da so vzpostavili finanč-
ne povezave, prek katerih so se nato vsa zadnja leta tako ali drugače financirala predvsem najrazličnejša podjetja (navadno brez javnih razpisov ali pa z razpisi, kjer je bil "najboljši ponudnik" že vnaprej znan), ki so jih vodili njihovi člani, levici naklonjena civilna družba, levičarski mediji, najrazličnejše agencije itd. Spomnimo se na primer Ultre (v njej je zaposlen še donedavni predsednik sveta LDS Gregor Golobič), ki je večino svojih naročil pridobila od podjetij, kjer je večinski lastnik država, ali pa kar same LDS, ki je od Telekoma za potrebe volitev za bagatelno ceno od-
kupila geslo Slovenija gre naprej, ki ga je Telekom pred tem že dodobra uveljavil z oglaševanjem v reklamah. Skratka, tisti del javnosti, podjetij in medijev, ki je bil naklonjen vladi, je na račun strankarskih povezav, ki sta jih v podjetja v državni lasti vpeljali LDS in SD (slednja nekoliko manj), ves čas lepo živel, hkrati pa je bil pomemben vir financiranja obeh.
Nekatere dozdajšnje zamenjave Glede na to, da je Janez Janša, ki se nedvomno zaveda teh povezav, še kot vodja opozicije tik pred zadnjimi volitvami ugotavljal, da via-
pak so raje odstopili že prej. Tako je s svojega položaja predčasno odstopil predsednik uprave Triglava Jože Lenič. Enako sta ravnala "dosmrtni" predsednik uprave Luke Kx »per in domnevno član LDS Bruno Korelič ter predsednik uprave Nove ICBM Črtomir Mesarič. Čeprav večina kot razlog za odstop navaja osebne razloge (razen Koreliča, ki pravi, da so razlog za njegov odstop konceptualne razlike pri pogledih na vodenje Luke Koper med njim in državo), se zdi, da je razlog za njihov odstop drugje. V tem namreč, da se bojijo razprave o svojem delu, ki bi jo lahko povzročil morebitni predlog za njihovo zamenjavo. Slednje je v nedavnem pogovoru za komercialno televizijo nakazal tudi predsednik vlade Janez Janša, ko je na vprašanje novinarja, kako komentira te odstope, dejal, da se mu zdijo nekoliko prenagljeni predvsem zaradi tega, ker se predsedniki uprav, ki so delali dobro, razprav o svojem delu ne bi smeli bati.
nastopil svojo funkcijo, da mu je zavarovalniški agent izdal zavarovalno polico za njegov avtomobil.
Podoben primer političnega kadrovanja LDS je bil donedavni generalni direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgorelec, ki je na to mesto prišel leta 2001, potem ko je Drnovškova vlada odstavila Marijo Ribič. Podgorelec je imel v nasprotju z Leničem sicer izkušnje z delom, ki ga je opravljal, saj je pošto vodil, še preden je Ba-
jukova vlada na njegovo mesto imenovala Ribičevo, vendar je bil hkrati predsednik LDS v Mariboru. Verjetno je na tem položaju kljub številnim aferam (največja je bila nedvomno tista, ko so mu dobavitelji pošte zastonj zgradili hišo) obstal prav zato. Ko govorimo o političnem kadrovanju nekdanje vlade in zdajšnjih dveh največjih opozicijskih stran-k, se velja spomniti tudi donedavne-ga predsednika uprave Nove KBM })
dati ne začneš takrat, ko prevzameš vlado, ampak šele takrat, ko pretrgaš vse finančne povezave, ki jih je z državo imela stara oblast, je bilo pričakovati, da se bo vlada v začetku mandata posvetila predvsem pretr-ganju teh vezi. Tako je že kmalu potem, ko so njeni ministri zasedli položaje, izvedla zamenjave v obeh paradržavnih skladih, Kapitalski družbi (KAD) in Slovenski odškodninski družbi (SOD), prek katerih država upravlja z večino podjetij, ld so v njeni večinski lasti. Sledile so zamenjave v nadzornih svetili Zavarovalnice Triglav, Nove KBM, Luke Koper, portoroške igralnice, Istrabenza in nekaterih drugih podjetij. Pri tem je zanimivo, da nekateri predsedniki uprav niti niso čakali, da jih bodo novi nadzorni sveti zamenjali, am-
Politično kadrovanje LtIS in SD
Če imajo torej Lenič, Korelič in drugi najverjetneje dobre razloge, da so odstopili, še preden bi kdo utegnil sprožiti razpravo o njihovem delu, pa se kakšnih resnih očitkov o političnem kadrovanju vladi za zdaj ni treba bati. Slednja pri svojih zamenjavah (tam,kjerkotvprimeruElek-tra Slovenije in Pošte Slovenije te niso opravljene po redni poti, ko se članom stare uprave izteče mandat in je treba imenovati novo vodstvo) samo popravlja klientelizem in z njim povezane sumljive posle, ki sta ga v zadnjih letih v podjetjih v državni lasti vpeljali LDS in SD. Tako je na primer zamenjava nadzornega sveta v Zavarovalnici Triglav najverjetneje povzročila, da se je z mesta predsednika uprave poslovil Jože Lenič. Lenič, član LDS in njen nekdanji poslanec, je namreč veljal za enega tistih predsednikov, ki je bil pa vrh Triglava postavljen izrazito po politični liniji. Pred nastopom svoje funkcije v zavarovalništvu v zavarovalništvu ni delal, zato nekateri ob njegovem imenu zlobno pripominjajo, da je bila edina povezava, ki jo je imel z zavarovalništvom, preden je
Vlada Janeza Janše seje odločila, da bo z javnimi razpisi onemogočila klientelistično kadrovanje, ki so ga pri imenovanju uprav podjetij v državmi lasti vpeljale vlade LDS.
Opozicijski LDS in SD sta zamenjave v podjetjih v državni lasti označili kot politične, pri tem pa pozabili, da sta takšne zamenjave izvajali sami, ko sta bili na oblasti.
Tudi Dušan Keber kot strokovni direktor Kliničnega centra ni bil primer strokovnega imenovanja. Kmalu po imenovanju je postal eden najvidnejših članov LDS.
Črtomirja Mesarica. Mesaric, ki je, potem ko je vlada zamenjala nadzorni svet v banki, odstopil iz osebnih razlogov, velja za človeka, ki je zelo blizu LDS, hkrati pa smo ga lahko videH v Kučanovem Forumu 21.
Zanimiv je tudi primer nekdanjega direktorja Slovenske turistične organizacije Bojana Medena. Meden je bil poročna priča nekda-
ANKETA
njega predsednika vlade Antona Ropa, za delo, ki ga je prevzel, pa ni imel večjih izkušenj, kar pomeni, da je bilo njegovo imenovanje na to mesto predvsem politična odločitev. Enako bi lahko rekli za Dušana Kebra, ki gaje Drnovškova vlada leta 1996 prek svojih predstavnikov v svetu Kliničnega centra imenovala za strokovnega direktorja Kliničnega centra, kmalu zatem pa je postal eden najvidnejših članov LDS.
Se vam zdi, da sedanja vlada s kadrovskimi menjavami pretirava?
a)	da
b)	ne
c)	ne vem
Odgovorite na
www. demokracija, si
Rezultati preteklega tedna
Ali se po Sloveniji res širi "sovražni govor"?
ШШШШШШШ 74,7
da ■	8,4
ne vem	16,9
% 6 25 50 75 TOO
Glasovalo: 249
Jožeta Leniča je za predsednika uprave Zavarovalnice Triglav imenovala Ro-pova vlada, čeprav pred tem v zavarovalništvu ni nikoli delal.
Demokracija
Eden izmed primerov političnega kadrovanja preteklih vlad je bila članica sveta LDS Marijana Kanduti, ki jo je prejšnja vlada imenovala za prvo nadzornico portoroške igralnice, čeprav z igralniško dejavnostjo ni imela nobenih izkušenj.
Dr. Gregor Virant: Zmaga vlade
Ustavna sodišče je pretekli teden odločilo oustavnipritožbi,kistajo zoper februarja sprejeto novelo zakona o javnih uslužbencih vložili LDS in SD. Ustavni sodniki so odločili, da sta določbi, ki razširjata krog položajnih uradnikov, zamenljivih brez krivdnih razlogov, in podaljšujeta rok za njihovo zamenjavo s treh mesecev od nastopa funkcije funkcionarja na ves čas mandata, v nasprotju z ustavo, hkrati pa so pritrdili želji vlade, da zamenljivost najvišjih uradnikov brez krivdnih razlogov ob nastopu nove vlade oziroma novega funkcionarja ni v neskladju z ustavo. Po mnenju ustavnih sodnikov mora vlada le predpisati razumen rok, do katerega to lahko stori. Glede na to, da je bilo prav slednje glavna točka spora med vlado in opozicijo, lahko ugotovimo, da je zmagovalka tokratne ustavne presoje vlada.
Nova vlada, nova merila pri kadrovanju
Vsi ti primeri, ki pa niso edino politično kadrovanje, ki so si ga privoščile prejšnje vlade pod vodstvom LDS in SD, pričajo o tem, da LDS in SD nekako nimata potrebne verodos-
Na razpis se je prijavilo 11 kandidatov, nadzorni odbor pa je kot najprimernejšega izbral dotedanjega člana uprave Andreja Kociča. Kocič v nasprotju s svojim predhodnikom ni v nobeni politični stranki, prav tako pa v nasprotju z Leničem velja za velikega strokovnjaka na področju zavarovalništva, zaradi česar je njegovo izbiro pohvalil celo Lenič.
Podobno pot je vlada oziroma nori nadzorni odbor, ki ga je imenovala le nekaj dni pred tem, ubrala
tojnosti, da bi kritizirali kadrovske pri iskanju Podgorelčevega nasled-poteze nove vlade, saj sta to, kar zdaj nika v Pošti Slovenije. Po javnem
očitata vladi, v preteklosti počeli sami. Poleg tega se zdi, da se je vlada očitno odločila, da bo v veliki meri naredila konec političnemu kadrovanju, saj za večino vodilnih delovnih mest v podjetjih v večinski državni lasti objavlja javne razpise, na podlagi katerih nato izbere ljudi, ki so strokovno najprimernejši za mesto, ki naj bi ga zasedali. Poglejmo nekaj primerov. Razpis za predsednika uprave Triglava je nadzorni odbor Triglava objavil aprila lani (ko je s tega mesta odstopil Lenič).
razpisu, ki ga je zahteval nadzorni odbor, je kadrovska komisija kot najboljšega kandidata izbrala dotedanjega vodjo mariborske poslov-
'J><
je bilo imenovanje Igorja Soltesa za predsednika Računskega sodišča RS. Šoltesje član LDS, na področju revizij pa ni imel večjih izkušenj.
ne enote Banke Koper Aleša Hauca. Haue ima vsa tista znanja, ki jih je zahtevala komisija (je dober finančnik in komercialist), hkrati pa se do zdaj ni nikjer politično angažiral.
Prek javnega razpisa so bili izbrani tudi predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič, strokovna direktorica Kliničnega centra Darinka Miklavčič in generalna direktorica Slovenske turistične organizacije Barbara Gunčar. Vsi trije v nasprotju s svojimi predhodniki (Mesari-čem, Kebrom in Medenom) veljajo za strokovnjake na področju, ki so ga prevzeli, težko pa bi jim očitali kakršno koli politično pripadnost.
Primerjava med tem, kako so kadrovale pretekle vlade, ki sta jih vodili LDS in SD, in tem, kako se je kadrovanja v podjetjih, ki so v večinski državni lasti, lotila nova vlada, torej pokaže, da je vladi Janeza Janše pri imenovanju predsednikov uprav in generalnih direktorjev v nasprotju s prejšnjimi vladami veliko bolj kot politična pripadnost pomembna strokovnost kandidatov za funkcije, ki jih prevzemajo. To pa zdajšnji opoziciji pri njenih kritikah zamenjav v podjetjih v večinski državni lasti odvzema vsakršno kredibilnost.
Aleš Kocjan
Kritično do poročila o izbrisanih
Pred poletnim premorom je državni zbor na redni julijski seji obravnaval poročilo varoha človekovih pravic o položaju t. i. izbrisanih.
Poslanci so glasovali o priporočilu komisije DZ za peticije in človekove pravice, naj DZ pozove vlado k sistemski ureditvi tega vprašanja. Hanžek je opozoril na potrebo po ureditvi položaja izbrisanih v skladu z odločbo ustavnega sodišča (US) in grajal izbris državljanov, ki jim je Slovenija pred tem ponudila državljanstvo.
Boštjan Zagorac (SNS) je zavrnil Hanžkov "enostranski opis dogodkov" in razpravljanje o poročilu, ki vodi "k pavšalnemu delu in reševanju problema, ki ga ni".
Po besedah Mirana Potrča se v SD zavzemajo za ureditev problema s sistemskim zakonom, pri tem pa pričakujejo, da vlada ne bo poskusila zaobiti odločbe US. Podobno rešitev podpira Majda Sirca (LDS), ki ugotavlja, da v letošnjem programu vlade ni zaslediti jasnih ukrepov za reševanje te problematike. Franc Žnidaršič (De-SUS) meni, da je problem treba rešiti tako, kot je določilo US, "preden bo o tem odločalo Evropsko sodišče".
Preostale vladne stranke so naklonjene ustavnemu zakonu. Po mnenju Maijetke Uhan (NSi) se je ta pokazal kot edina mogoča rešitev, prošnje izbrisanih pa je treba obravnavati individualno, brez možnosti za visoke odškodninske zahtevke, ki
bi jih omogočil sistemski zakon. Podobnih misli je bil Jakob Presečnik (SLS), za katerega so do zdaj izdane odločbe nezakonite. Tudi Rudolf Petan (SDS) je problematiziral možnost velikih odškodnin, pri tem pa se v poslanski skupini zavzemajo za reševanje posameznih primerov.
Poslanci so priporočilo komisije zavrnili s 43 glasovi proti 29. Vlada pa po besedah notranjega ministra Dra-gutina Mateja pripravlja zakonske rešitve in jih bo DZ posredovala do decembra. Na notranjem ministrstvu tako posebna skupina pripravlja sprejemljiv in celovit ustavni zakon.
Odprava t. i. Kosove komisije?
DZ je prvič obravnaval predlog SNS o noveli zakona o preprečevanju korupcije, po kateri bi odpravili samostojno protikorupcijsko komisijo, ki jo vodi Drago Kos, njene pristojnosti pa prenesli na komisijo DZ.
Pri SNS predlog utemeljujejo z neučinkovitim delom ir. omejenimi pristojnostmi komisije. Slednja ne sodeluje pri kazenskih postopkih, ki se nanašajo na kaznivo dejanje korupcije, ne izvršuje kazenskih pregonov niti ne podaja kazenskih ovadb, je v imenu SNS pojasnil Srečko Prijatelj. Po mnenju SNS je komisija le velik proračunski porabnik, njene naloge pa se podvajajo z nalogami parlamentarne komisije.
Vlada se vsebinsko strinja s predlogom glede omejenih pristojnosti komisije in podp ra prenos pristojnosti samostojne komisije na
parlamentarno, pri tem pa bi kot po predlogu SNS njene naloge omejili na nadzor nad spoštovanjem omejitev in prepovedi.
Po mnenju vlade bi bilo ustrezneje, če bi bila priprava strategije na tem področju v njeni pristojnosti, poleg tega je dolžnost prijave premoženja po sedanjem zakonu tako široko zastavljena, da bi jo bilo treba omejiti na poklicne funkcionarje in osebe na poslovodnih položajih.
Predlog SNS, katerega pravi razlog je po mnenju predsednika komisije Draga Kosa on sam kot njen predsednik, je bil s 44 glasovi za in 23 proti sprejet v drugo obravnavo.
Predstavniki opozicijskih LDS in SD so predlog zavrnili kot korak nazaj na področju preprečevanja korupcije. Darja Lavtižar Bebler (LDS) je predlagane rešitve ocenila kot kon-traproduktivne, za Dušana Kumerja (SD) pa poskušajo politične elitevzpostaviti sistem, v katerem bi nadzorovale same sebe. Poslanci obeh strank so vladi očitali tudi, da je izrabila SNS za vložitev zakonskega predloga.
Alojz Sok (NSi) je poudaril neustreznost sedanjega zakona, ki k prijavi premoženja obvezuje občinske svetnike majhnih občin, medtem ko ne omenja drugih vrst korupcije. Dimitrij Kovačič (SDS) je opozoril, da je predlog SNS korak naprej, saj vsebuje ukrepe za preprečevanje korupcije in odpravljanje vzrokov za njen nastanek. Vili Rezman (DeSUS) verjame, daje na tem področju treba nekaj storiti, a je hkrati obžaloval, da pred-
loga ni pripravila vlada. Tudi Kristijan Jane (SLS) je prepričan, da je sedanji zakon neustrezen in pomanjkljiv.
Uskladitev pokojnin dvakrat letno
Prejšnji petek je bil z 62 glasovi za in nobenim proti dokončno sprejet novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Pokojnine se bodo tako usklajevale z rastjo plač novembra in februarja. Novembra jih bodo uskladili za toliko odstotkov, za kolikor bo zraslo mesečno povprečje plač med januarjem in septembrom tekočega leta v primerjavi s povprečjem plač v letu prej. Februarja se bodo pokojnine uskladile za toliko odstotkov, za kolikor bo zraslo mesečno povprečje plač, izplačanih za preteklo leto, v primerjavi z mesečnim povprečjem plač za koledarsko leto pred tem. Letni dodatek se bo lahko postopno višal v dveh višinah, dokler ne bo višji znesek dosegel 75 odstotkov regresa za letni dopust zaposlenih v javnem sektorju. Novi zakon odpravlja cenzus za pridobitev pravice do dela vdovske pokojnine k starostni ali invalidski pokojnini, vendar skupni znesek lastne in dela vdovske pokojnine ne bo smel presegati starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo po novem dobil enovit 27-članski svet. V njem bodo predstavniki vlade (deset), sindikatov, delodajalcev in upokojencev.
Mitja Volčanšek ®
Sedež Pedagoškega inštituta na katerem je namestnik direktorja dr. Darko Štrefrr*'
PEDAGOŠt INiTITUT
H


tJž
	_J			
-r		-J	ttJiIs	
ß rJ
Zanemaril stroko
Problematična pa ni le dvojna vloga dr. Strajna kot vodje programske skupine in nacionalnega koordinatorja na področju
Vodja programske skupine Edukacijske raziskave Darko Štrajn se očitno bolj ukvarja s politiko kot z raziskovalno dejavnostjo.
Največ "zadetkov" v Cofaissovem katalogu Štrajn ne dosega z znanstvenimi publikacijami, temveč s kolumnami v znanem levičarskem časniku Dnevnik.
Med najuspešnejše projekte seje uvrstil tudi razvpiti filozof dr. Slavoj Žižek, ki si s Štraj-nom deli svetovnonazorsko prepričanje.
Programska skupina Edukacijske raziskave, ki deluje pod vodstvom dr. Darka Štrajna v sklopu Pedagoškega inštituta, je letos dobila izredno pohvalne ocene. Vprašanje pa je. ali so te povsem verodostojne.
Pred nekaj tedni smo v našem tedniku pisali o spornosti ocene Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), ki je uvrstila Edukacijske raziskave med 19 najuspešnejših programov, ki so v preteklem letu po tri-stopenjski evalvaciji izstopali izmed 262 iz vse Slovenije, ki jih v tekočem petletju financira ARRS.
vzgoje in izobraževanja. Pri preverjanju njegove znanstvene produkcije v zadnjih nekaj letih smo bili presenečeni nad precej skromno bero. V Cobissovem medknjižničem katalogu, ki zajema praktično vse v Sloveniji dostopne publikacije, številčno izstopajo predvsem njegove kolumne za časnik Dnevnik. Poleg teh se Štrajn lahko pohvali z nekaj strokovnimi in poljudnimi članki s šolskega področja v omenjenem časni-
ku in Delu. Poleg uvodnikov za revijo Pedagoškega inštituta Šolsko okolje, katere glavni urednik je, se je na Cobissovem seznamu znašlo še nekaj znanstvenih člankov s področja vzgoje in izobraževanja, prispevki na konferencah in soavtorstvo osnovnošolskih učbenikov. Vsaj od leta 2000 pa Štrajn ni bil sposoben kot avtor izdati ene same strokovne monografije iz področja, s katerim naj bi se prvenstveno ukvarjal. Vpraša-
nje je seveda, kolikšno število prispevkov bi Štrajn imel, če ne bi bil glavni urednik Šolskega polja in usklajen z uredniško linijo Dnevnika. Vodja Edukacijskih raziskav je sicer družbeno zelo angažiran, kar pa očitno kvarno vpliva na njegovo znanstveno produkcijo. Štrajn namreč vodi Liberalno akademijo, zaseda funkcijo ljubljanskega mestnega svetnika in kot vodja posebne komisije MOL preučuje (pre)imenovanja ulic. Tako je v
preteklosti dal svoj strokovni blagoslov preimenovanju ulice Janeza Pavla II. nazaj v Zrinjskega ulico.
Vrhunski znanstveniki?
Če je mogoče zmanjšano znanstveno dejavnost delno upravičiti s (pristranskim) družbenim angažma-jem, pa je zanimivo, da je programska skupina, ki jo vodi Štrajn, deležna tako visokih ocen. Edukacijske raziskave so zdaj v drugi "petletki", saj je program s financiranjem ARRS deloval že v letih 1999-2003. S programom, ki sodi pod okrilje Pedagoškega inštituta, se z interdisciplinarnim pristopom deset strokovnjakov (od tega devet redno zaposlenih na inštitutu) vklaplj a v sodobne mednarodne raziskovalne tokove in pokriva polje t. i. edukacijskih ved (sem sodijo pedagogika, filozofija, sociologija, psihologija, lingvis-tika, antropologija). Med njena od-mevnejša dela sodi sodelovanje v mednarodni primerjalni raziskavi TIMMS o znanju naravoslovnih predmetov pri učencih osnovnih šol, katere izsledki so pred meseci dvignili toliko prahu. Na kratko lahko zapišemo, da se skupina ukvarja s pedagoško teorijo in prakso v najrazličnejših pogledih. Na nacionalni ravni je pomen programske skupine v zagotavljanju podlage za izdelavo vzgojno-izobraževalnih politik in tudi za konkretno intervencijo v sam vzgojno-izobraževalni proces (npr. s seminarji za učitelje in strokovnimi publikacijami), kar ima nedvomno precejšen vpliv na tem zelo občutijivem družbenem področju.
Na temeljnih področij naj bi v prihodnje program pripomogel "k afirmaciji ved, kot so npr. filozofija vzgoje, sociologija izobraževanja ipd., ki so doslej bile premalo razvite, kakor tudi k sprotnemu ohranjanju dosežene ravni ter epistemoloških zmožnosti na področjih že vzpostavljenih ved", je zapisano v predstavitvi programske skupine na spletnih straneh Informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji SICRIS.
Konflikt interesov
Stroga merila za delovanje te programske skupine so razumljiva, saj gre za "hill time" raziskovalce iz edine nacionalne popolnoma raziskovalne us-
Agencija za raziskovalne dejavnosti Republike Slovenije že drugič Sporno je tudi to, da sta dr. Štrajn in dr. Stojan Sorčan financira pro-jekt Edukacijske raziskave za petletno obdobje. iz ARRS člana upravne-ga sveta Mirovnega inštituta.
tanove na področju vzgoje (Pedagoškega inštituta). Seveda je tovrstno znanstveno delo težko oceniti docela objektivno, vendar so bili (sicer delni) podatki o delu programske skupine v letnem poročilu za leto 2001 zaskrblji-vi. Ob tem je treba dodati, da je bilo delo skupine vletih 1999 dc 2003 podlaga za nadaljnjo podporo v obdobju 2004-2008. Po naših podatkih je prišlo med letoma 2000 in 2001 do pomembnega upada znanstvene produkcije. Pri kvantiteti so bili v ospredju strokovni in poljudni članki, učbeniško gradivo, kar po znanstvenih merilih nima prav velike teže. Pri kazalcih kakovosti omenjene produkcije pa je bila zelo kritična ugotovitev, da manj kot polovica znanstvenega ustvarjanja sega na matično področje vzgoje in izobraževanja. To je v luči posebne odgovornosti Pedagoškega inštituta na področju vzgoje in izobraževanja še posebej skrb zbujajoče. Produktivnost dr. Štrajna je bila v letu 2001 pomanjkljiva in usmerjena v druge raziskovalne interese. Slednje bi bilo pohvalno, če ne bi zanemarjal prav področja, za katerega je odgovoren in plačan.
Produktivnost večine drugih raziskovalcev pri Edukacijskih raziskavah je bila leta 2001 prav tako pomanjkljiva. Od kod torej tako prest netljiv pre-
mikvocenah uspešnosti Edukacijskih raziskav? Ob že omenjeni večplastni Štrajnovi vlogi postane zadeva jasnejša, če vemo, da v ARRS sedi dr. Stojan Sorčan, ki je član upravnega sveta Mirovnega inštituta. Član istega sveta je tudi dr. Štrajn. Je to naključje?
Pred dnevi je direktor ARRS dr. Franci Demšar ob predstavitvi ocenjevanja skoraj 500 prijavljenih projektov na letošnji razpis agencije izrazil dvome o objektivnosti ocen raznih raziskav (Delo, 14. julij 2005). K ocenjevanju so namreč prvič pritegnili tuje ocenjevalce večinoma slovenskega rodu, kar je nedvomno velik korak naprej. Problematična je Demšarjeva ugotovitev, daje slovenski raziskovalni prostor majhen, zaradi česar "postane problematično tudi ocenjevanje prijavljenih projektov. Zaradi takšne ali drugačne povezanosti ocenjevalcev in prijaviteljev niso vedno odobreni le kakovostni projekti, ampak je to lahko povezano z vrsto pomanjkljivosti, kar je bilo v preteklosti očitno". S tovrstnim ocenjevanjem pa bo, je prepričan Demšar, "presežen konflikt interesov, kar je bila glavna kritika dosedanjega recenzentskega sistema".
Odgovori agencije
Ob takih trditvah nas je seveda za-
Po izjavah direktorja ARRS dr. Francija Demšarja je bilo ocenjevanje prijavljenih projektov v preteklosti zmeraj vprašljivo.
Eden odmevnejših projektov skupine Edukacijske raziskave je bila raziskava TIMMS o mednarodni primerljivosti uspešnosti šolarjev pri-naravoslovnih predmetih.
nimalo, na kakšni podlagi je ARRS tako pozitivno ocenil Edukacijske raziskave. Vsakoletno spremljanje raziskovalnih programov temelji na spremljanju raziskovalne kakovosti in družbenoekonomske in kulturne relevantnosti, so nam razložili. V okvi-ai analize raziskovalne uspešnosti je ARRS v skladu s pravilnikom o programskem financiranju za svoje ekspertno telo (znanstveni svet agencije z znanstvenimi sveti ved) pripravila pregledno tabelo vseh raziskovalnih programov, razvrščeno po vedah in področjih. Pri tem so upoštevali količino znanstvene produkcije, deljeno s sredstvi ARRS. Programska skupina dr. Štrajna se je uvrstila na prvo mesto med tremi na področju vzgoje in izobraževanja. Drugi kriterij je bila družbenoekonomska in kulturna relevantnost, pri katerem se je Štrajno-va skupina uvrstila v zgornjo tretjino devetih programov. Ne nazadnje pa je znanstveni svet vede "izmed 9 programov na osnovi kvalitativne ocene soglasno predlagal tri najbolj pozitivno izstopajoče programe za družboslovje v letu 2004, med njimi program prof. Štrajna". V obrazložitvi se še posebej izpostavlja pridobivanje mednarodnih projektov in razvejeno mednarodno sodelovaje skupine. Dr. Demšar je na naše vprašanje o konkretnih primerili pristranskega ocenjevanja, za katere smo glede na njegovo izjavo za Delo sklepali, da jih dobro pozna, dejal, da se agencija "z raziskovanjem spornih primerov za nazaj ukvarja, če dobi konkreten namig. Izboljšava evalvacije je narejena na osnovi vedenja, da do takih primerov lahko pride in se jih prikrije". Čeprav je dr. Demšar mnenja, da gre pri naših ugotovitvah za našo slabo informiranost, ostaja ozadje odličnih ocen, ki jih je dosegla programska skupina Pedagoškega inštituta, precej dvomljivo. Mitja Volčanšek
URO IUP6R
»UPGR >IUS
:URO HESEL
ШЖШ
Dovoljeno i» polnittv
_I
Mitja Klavora, detektiv, nekdanji kriminalist, najmlajši upokojenec, podjetnik, sodnik 1. slovenske nogometne lige, kjer je dolga leta grenil življenje nogometašem, ljubitelj avtomobilizma, nadzoruje Petrol in Janeza Lotriča, predsednika uprave.
Petdesetletni Mitja Klavora, javnosti bolj znan kot najmlajši upokojenec, to je namreč postal že pri 39 letih, pred tem pa je bil direktor kriminalistične službe ministrstva za notranje zadeve, kjer je kot sodelavec Milana Smolnikarja aktivno sodeloval v aferi Depala vas, je že od leta 1997 zaposlen v Petrolu, eni največjih slovenskih družb. Leta 1998 je v tej družbi postal celo izvršni direk-
/
J j
rJ
r
_J
mm
tor. Po naših podatkih naj bi imel izjemen vpliv na Janeza Lotriča, predsednika uprave Petrola. Klavora naj bi namreč kot član uprave pisal vse zapisnike vseh sej uprave, hkrati pajih tudi snemal. Celoten arhiv - tako zatrjujejo naši sogovorniki - hrani sam, zaradi česar naj bi imel izjemen vpliv na Lotriča, saj naj bi imel v lasti neka-
tere sporne posnetke in gradiva. Tako naj Lotrič navadno ne bi nasprotoval nobenemu predlogu Klavore. Po informacijah, ki smo jih pridobili pri Petrolu, je Klavora kot izvršni dir-ketor zadolžen za tri sektorje, in sicer za pravne zadeve, marketinške raziskave, komunikacije in razvoj ter splošne zadeve. Kolikšno plačo pre-
jema za to, nam na Petrolu niso bili pripravljeni povedati, saj naj bi šlo za osebne in zato varovane podatke. Poleg tega je Klavora ustanovitelj in direktor družbe Value, d. o. o., ki deluje na Cesti za Svetje 9 v Medvodah. Hkrati je 18. septembra 1996 registriral dejavnost Mitja Klavora - Detektiv, sedež pa je na Šolski ulici 46 v
Mitja Klavora naj bi Janeza Lotriča, predsednika uprave Petrola, držal v šahu s posnetki sej uprave in z nekaterimi gradivi. Klavori njegovo kriminalistično znanje zelo koristi.
Kopru. Po nekaterih podatkih naj bi Klavora v Kopru tudi živel. Spomnimo, da je bil Kavora pisec feljtona v časniku Dnevnik, kjer se je podpisal s psevdonimom Marko Vilhar, v njem pa je blatil predvsem osamosvojitelja in brigadirja Toneta Krkoviča, zaradi česar je nato na sodišču v Ljubljani tekla tožba, Klavora oziroma Dnevnik pa je tožbo izgubil. Čeprav se je Klavora upokojil, pa po tem ni miroval.
V slabih dveh letih do
velikega premoženja
Poznavalci razmer pravijo, da je Klavora na Petrolu odgovoren predvsem za nakup in prodajo zemljišč. Cene teh zemljišč dosegajo vrtoglave številke. Zanimiv je podatek, da Petrol, kadar kupuje zemljišča, zastopa družba Maksimilijan, d. o. o., iz Celja. Februarja 2003 jo je ustanovil mladi Aleksander Jančar, ki je lani s posredništvom pri nakupih zemljišč za Petrol pa tudi za nekatere druge tako obogatel, da se danes na pogovore vozi v ferrariju. Iz finančne baze podatkov je razvidno, da je imel prvo leto delovanja (leto 2003) 35 milijonov tolarjev prihodka in 25 milijonov tolarjev dobička, lani pa kar 357 milijonov tolarjev prihodka in 247 milijonov to-laijev čistega dobička. V slabih dveh letih je ob vseh stroških dejavnosti "ustvaril" 272 milijonov tolarjev (oziroma več kot 1,13 milijona evrov) dobička. To pa je toliko, kot je vrednih 7 razkošnih stanovanjskih hiš sredi Ljubljane. Poznavalci razmervPetro-lu imajo zato najbrž kar prav, ko pravijo, da se na področju nakupa in prodaje zemljišč dogajajo velike nepravilnosti in velika škoda za podjetje.
Mitja Klavora je eden od policijskih akterjev v aferi Depala vas, zaradi katere je moral odstopiti takratni obrainbni minister Janez Janša. Leta 1994, pri 39 letih, se je upokojil in čez tri leta reaktiviral. Na Petrolu je zaposlen kot izvršni direktor s polnimi pooblastili Janeza Lotriča, predsednika uprave. Je solastnik in direktor zasebne družbe Value iz Medvod, v Kopru pa ima registrirano detektivsko dejavnost.
Dela v podjetju, kjer je zaposlen brat
To pa še ni vse. 1. januarja 2005 je Petrol razdrl pogodbo z dobaviteljem varnostnega nadzornega središča za videonadzor. Na isti dan je začela za te iste stvari veljati pogodba s podjetjem Pan Elektronik, d. o. o., iz Naklega pri Kranju, kjer naj bi bil po naših informacijah zaposlen brat Mitje Klavore. Tudi vsa rabljena vozila naj bi se po naročilu Mitje Klavore prodajala pri nekem podjetju v Kopru, kjer naj bi Klavora živel.
Klavorova dolga roka
Ne glede na uradni opi< del in nalog, ld naj bi jih Klavora v Petrolu opravljal, slednji po naših informacijah pokriva najkočljivejša področja v družbi. To so sponzorstva, nakupi zemljišč in nepremičnin, avtomobilov, mobilnih telefonov, zavarovanj, celotnih naložb in oglaševanje. Za vsa ta področja ima polna pooblastila predsednika uprave. Po naših podatkih naj bi bila sporna prav
vsa področja njegovega dela. Tako naj bi sporni nakupi zemljišč in nepremičnin potekali v navezi z Gor-dano Višinski, ki je zaposlena v vodstvu Družbe za avtoceste RS (DARS). Višinskijeva naj bi bila tudi članica skupščine družbe Petrol Gostinstvo, d. o. o., katere direktor je Ljubo Jas-nič, član Kučanovega Foruma 21.
Zaposlitev iz prestiža
Član Petrolove uprave, za katerega poznavalci razmer pravijo, daje tesen sodelavec Mitje Klavore, je tudi Vlado Jančič. Ta je pretekli teden odstopil s te funkcije, vendar ga to ne odvezuje odgovornosti, ki jo je kot član uprave, odgovoren za finance, računovodstvo in energetiko, imel v Petrolu. Pred nedavnim je Jančič za svojega namestnika pripeljal Zorana Gračneija, nekdanjega poslanca LDS in podžupana občine Trbovlje. Tako kot JOavora in Jančič ima tudi Gračner individualno pogodbo o zaposlitvi in s tem prihodke, kakršne si lahko mislimo. Ob vsem tem naši in-
Kupčije Mariče Lah
Tudi članica uprave Mariča (Marija) Lah naj bi imela precej masla na glavi. Po naših informacijah je njena politična opredelitev znana in je kot dobra prijateljica Milana Kučana niti ne skriva. Lahova po naših informacijah sicer na kadrovsko politiko nima neposrednega vpliva, posrednega pa vsekakor. V Petrolu naj bi bila zadolžena predvsem za Hrvaško in Bosno. Poznavalci razmer pravijo, naj bi bila za svoj položaj pripravljena narediti prav vse. V zameno za zaposlitev Ljuba Jasniča kot direktoija družbe Petrol Gostinstvo naj bi bil njen mož Borut Lah, član LDS, dobil zaposlitev v družbi Viator Vektor, kjer je bil koordinator finančnega poslovanja celotne skupine Viator Vektor. Po informacijah Glasila družbe Viator Vektor, številka 11, pa je razvidno, da je Borut Lah družbo zapustil novembra lani. Kje je zdaj zaposlen, nam ni uspelo izvedeti, saj nam Mariča Lah ne na to ne na druga vprašanja do zaključka redakcije ni odgovorila. Viator Vektor in Petrol pa naj bi bila povezana tudi drugače, saj to podjetje kot eden največjih prevoznikov opravlja številne transportne storitve za Petrol, hkrati pa so v Petrolu kot tajnico zaposlili hčer Zdenka Pavčka, predsednika uprave družbe Viator Vektor, tudi člana LDS. ))
jfRadio'
vim
Müobrta tel:02(537-19M
Nekdanji predsednik države in zadnji partijski šef Milan Kučan naj bi držal roko tako nad Klavoro kot nad Maričo Lah.
član uprave, kako pa bo z možnostjo, naj bi se razvil v naslednika Mitje Klavore, bomo še spremljali.
formatorji pravijo, da je Jančič večkrat izjavil, daje na Petrolu zaposlen samo zaradi prestiža, saj naj bi imel svoje podjetje v Italiji. Po naših informacijah je na Petrol želel pripeljati še veliko mladih prijateljev, vendar naj bi bila temu nasprotovala tako Lot-rič kot Klavora. Jančiča poznavalci ocenjujejo kot izjemnega bleferja, vendar dobrega govorca. Nekateri ga poznajo kot ustanovitelja združenja mladih poslovnežev z imenom YES. Kot rečeno, je Jančič pretekli teden po burni seji skupščine odstopil kot
ti'/.: 02/537 ЛУ49 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51
http:/7www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com
+
www.raplus.com
»
Bosna - raj za bogatenje
Poleg vseh kadrovskih povezav poznavalci razmer Lahovi pripisujejo tudi večje nepravilnosti, ki se dogajajo v Bosni. Zgražanja vredne naj bi bile vsote denarja, ki se porabljajo za ta trg. Spomnimo, da je Petrol v Bosni včasih vodil Silvo Komar. Za Lahovo najbolj obremenilni naj bi bili nakupi zemljišč v delih nekdanje skupne države. Tako naj Petrol sploh ne bi imel ustreznih listin, da so kupljena zemljišča njegova last. Zemljo naj bi kupovali na "lepe oči", na zemljiščih, ki so v raznih postopkih, pa Petrol ni vpisan kot lastnik. Lastniška razmerja so torej popolnoma neurejena.
gostilničarja Štimca iz Dolge vasi pri Kočevju, je bil zaposlen na Upravi za notranje zadeve Ljubljana, zdaj naj bi delal v družbi Pan Elektronik iz Kranja; drugi brat Mladen naj bi bil kriminalist na Upravi za notranje zadeve Ljubljana. Skratka, Mitja Kla-vora se je zapisal policiji in detektiv-stvu (vohunstvu) tako kot njegov oče oziroma vsa družina. Iz hobotnice še lahko razberemo, naj bi bil leta 1993 v Avstriji plačal 300 tisoč markza pištole, nato pa naj ne bi bilo ne pištol ne denarja. Denar zanje naj bi bil izviral iz znane zgodbe o izginotju denarja nekega Italijana, ki se je v prometni nesreči na Slovenskem smrtno ponesrečil.	Vida Kocjan
trtek odgovorila, daje elektronsko pošto odprla šele ob 17. uri in da nam bo odgovore poslala v petek. Pozneje se je izkazalo, da elektronsko pošto odpira njena tajnica Mihela Jarc in da je bila Lahova z vprašanji vsekakor pravočasno seznanjena. No, odgovorov nismo prejeli niti v petek.
Čigavi so tovornjaki?
Velike tehnične in vsebinske nepravilnosti so se, tako zatrjujejo naši viri, dogajale tudi pri naložbah na tuje trge, saj predmeti ponudb dejansko niso bili vgrajeni ali pa so bili vgrajeni izdelki slabše kakovosti. Vendar niti to še niso vsi očitki, ki letijo na Lahovo. Po nekaterih podatkih naj bi imela Lahova dogovor z družbo Tip Terminali iz Ilirske Bistrice, ki naj bi razvažala kurilno olje in bencin. Pri tem ne bi bilo nič spornega, če tovornjaki ne bi bili v lasti Lahove, kot pravijo naši informatorji. Vse te očitke smo predstavili tudi Mariči Lah, vendar nam je pretekli če-
je tudi med organizatorji cestnih hitrostnih dirk, na primer na Ljubelju 2002, hkrati pa direktor avtomobilske ekipe Petrola. Licenco za detektiva je dobil leta 2000. Za Petrol je najemal tudi druge detektive, med njimi Jožeta Perka iz Novega mesta. Po podatkih iz hobotnice, ki je pred leti krožila v slovenski javnosti, naj bi bilo njegovo področje "nezakonito delo proti političnim nasprotnikom", njegov nadrejeni naj bi bil Peter Šefman, sodelavca na približno isti ravni pa naj bi bila Drago Kos in Pavle Car. Klavorov oče Marjan naj bi bil kader Mitje Ribičiča, 25 let zaposlen v organih za notranje zadeve. Brat Miran, poročen s hčerko
Klavora na vprašanja ne odgovarja
Tudi Klavora nam na vprašanja, kako to, da je svojo detektivsko dejavnost registriral v Kopru, in kako je z njegovim upokojenskim statusom, ni odgovoril. Poslali smo mu še nekaj drugih vprašanj, vendar nas je gladko prezrl. Klavora je znan tudi kot sodnik prve slovenske nogometne lige, kjer je v preteklih letih krojil usodo marsikaterega nogometaša in nogometnega kluba. Bil
Družbo Value nä Cesti na Svetje 9 v Medvodah sta v začetku leta 1995 ustanovila Mitja in Vlasta Klavora. Danes jo oba tudi vodita. Največji prihodek (38 milijonov tolarjev) je družba z enim zaposlenim ustvarila 1999 in 2000. Lanski prihodek je dobrih 25 milijonov tolarjev, od tega je bilo slabih 8 milijonov tolarjev dobička.
Radi smo radio
Oživljamo črke, barvamo besede, v melodijo ujamemo življenje
Izidor Šček, vodja tehnike
pravih
mezniki želijo pridobiti večje premoženjske koristi. Tudi tu dodajmo, da je imel sam kot del nekdanjega vladnega kolesja vse možnosti za izboljšanje stanja na tem področju. Stroli-go se torej samo posipava s pepelom.
Živahno gotovinsko poslovanje
Ugotavljanje suma pranja denarja poteka po "uradniški metodi". Banke in druge finančne ustanove so namreč dolžne sporočati vse sumljive transakcije in vse gotovinske prenose denarja nad zakonsko določe-
učinkov
Lani naj bi bili v Sloveniji oprali skoraj 21 milijard tolarjev.
i Klaudijo Stroligo, direktor i Urada za preprečevanje pra-• nja denarja, je pretekli teden tako kot vsako leto tik pred poletnimi počitnicami sklical tiskovno konferenco in predstavil lanske rezultate dela.
Brez
Dejal je, da so lani obravnavali kar 113 primerov suma pranja denarja, kar je največ v dosedanjem enajsdet-nem poslovanju urada. Obravnavali so kar za 43 odstotkov več primerov sumov pranja denarja, končali pa so 92 primerov. Od tega so zaradi suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja policiji oziroma državnemu tožilstvu posredovali devet zadev. Odkriti sumi pranja denarja se nanašajo na več kot 3,5 milijarde tolarjev, 72 milijonov evrov in 1,2 milijona dolarjev (skupaj skoraj 21 milijard tolarjev), opravilo pa naj bi jih 19 tujih in 18 domačih fizičnih in pravnih oseb. Delež tujcev je stalen in kaže na to, da v Sloveniji perejo denar tudi druge države, predvsem tiste, na katere mejimo.
Blokirali dobro milijardo SIT
Urad je poleg devetih zadev suma pranja denarja v štiriindvajsetih primerih ugotovil, da obstajajo sumi nekaterih drugih kaznivih dejanj, pristojnim organom pa je posredoval tudi 13 dopolnitev. Lani so poleg tega šestkrat ustavili sumljive transakcije, za katere so ocenili, da gre za utemeljen sum pranja denarja. Zneski ustavljenih transakcij so dosegli 4,24 milijona dolarjev, 329.716 evrov in 112,5 milijona tolarjev, kar pomeni skupaj dobro milijardo 40 milijonov tolarjev. V vseh šestih primerih je državni tožilec preiskovalnim sodnikom predlagal nadaljnjo blokado sredstev na bančnih računih in ti so blokado tudi odredili. Zanimiv je še podatek, da so se lani na uradu uk-
varjali tudi s terorizmom in preverili več kot 4.400 oseb, predvsem s seznamov OZN in EZ. Vendar pa naj pri tem ne bi bih odkrili nobenih podatkov, ki bi kazali na sum financiranja terorizma v Sloveniji ali bi kazali, da je Slovenija zlorabljena za to dejanje.
Za veliko nerešenih zadev kriv urad
Konec lanskega leta so imeli na uradu še 110 nerešenih zadev. Stroligo pri tem pravi, da so te posledica premajhnega števila ljudi na uradu. In čeprav je imel sam vseskozi, urad vodi od ustanovitve, dovolj velik vpliv na to, da bi zaposlili toliko ljudi, kot jih potrebujejo za razkrivanje in preprečevanje pranja denarja, tega očitno ni storil. Dodajmo, da je urad lani podal 17 predlogov za uvedbo postopka o prekršku (od 1995 do 2004 jih je podal skupaj le 91) zoper 17 pravnih in 22 odgovornih oseb zara-
di suma storitve 18 prekrškov. Koliko teh primerov je končanih, na uradu ne vedo, po nekaterih podatkih pa je v enajstih letih sodni epilog v obliki obsodilne sodbe dobil le en primer. Zanimivo pa je, da je Stroligo precej kritičen do delovanja policije in sodstva, češ da prepočasi obravnavata zadeve. Za slovenski sistem preprečevanja pranja denarja je zaradi zelo majhnega števila sodb težko reči, da je učinkovit, je dejal Stroligo. Ena od rešitev je po njegovem mnenju večja specializacija vseh členov. Podatki, ki jih urad prejema od sodišč, tožilstva in policije, kažejo, da so bile lani s strani policije zaradi suma pranja denarja podane samo tri kazenske ovadbe (leto prej štiri). To pa kaže, da je v sistemu spremljanja in ugotavljanja kaznivih dejanj pranja denarja nekaj narobe. Policija namreč vsako leto odkrije več kot 40.000 kaznivih dejanj, s katerimi si posa-
nim zneskom 5 milijonov tolarjev. Včasih pa se zgodi, da kaj "pozabijo". Primerov za to je v slovenski zgodovini več. Ustanove so uradu lani sporočile 37.487 gotovinskih transakcij, ki so presegale pet milijonov tolarjev, njihova skupna vrednost pa je znašala več kot 502,8 milijarde tolarjev, kar je za 20 odstotkov več kot leta 2003. Poleg tega je bilo prijavljenih 1.322 prenosov gotovine čez državno mejo v višini nad tri milijone tolarjev, kar je za 46 odstotkov manj kot leto prej, vendar je treba vedeti, da te prenose prijavljajo le za države, ki ležijo zunaj t. i. schengenskih meja.
Klaudijo Stroligo že 11 let vodi Urad za preprečevanje pranja denarja, pri tem pa je popolnoma jasno, da je urad bolj šam sebi namen, saj učinkov razen obveznih tiskovnih konferenc pred poletnimi počitnicami ni zaznati, četudi je v državi vsako leto več sumov pranja denarja.
O zadevi Leonarda F. Peklarja, pri kateri obstaja sum pranja denarja (v višini najmanj 280 milijonov tolarjev), Stroligo ne želi govoriti, Menda mu tako veleva zakon.
0 zadevi Peklar (še) nič
Stroligo o konkretnih primerih suma pranja denarja nikoli ne želi govoriti, saj naj bi mu to prepovedovala zakonska določila. Tako tudi zadnje odmevne zadeve Peklar ni ne potrdil in ne zanikal. Spomnimo, da je TV Slovenija konec junija poročala, naj bi bil urad za preprečevanje pranja denarja sumil direktorja svetovalne družbe Socius in gospodarstvenika Leonarda F. Peklarja nezakonitih denarnih transakcij v znesku več kot 280 milijonov tolarjev. V zadevo naj bi bila vpletena tudi švicarska družba Bados Consulting oz. Peklarjev dolgoletni poslovni partner, Švicar Paul Brunner, pri domnevno spornih finančnih transakcijah pa naj bi šlo po poročanju medijev za posle, povezane z Mobite-lom v času, ko je bil Peklar predsednik nadzornega sveta Telekoma.
Vida Kocjan
Pretekli teden je vlada na predlog ministrstva za gospodarstvo sprejela predlog zakona o dvojnem označevanju cen. Potrditi ga mora še državni zbor.
Zakon o dvojnem označevanju cen, v tolarjih in evrih, ureja obveznost dvojnega in informativnega dvojnega označevanja cen blaga in storitev, ki jih podjetja ponujajo potrošnikom v času uvajanja evra kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji. Zakon je razdeljen na dve vsebinski področji, in sicer na področje, ki ureja obveznost informativnega dvojnega označevanja cen, ki se bo začelo 1. marca 2006, in na področje, ki ureja obveznost dvojnega označevanja cen in se začne na dan določitve nepreklicnega tečaja zamenjave ter konča šest mesecev po uvedbi evra.
Veliki pok
Z vstopom v Evropsko zvezo se je Slovenija zavezala, da bo prevze-
la denarno valuto, ki jo uporablja dvanajst sedanjih članic EZ, ki sestavljajo tako imenovano Evropsko monetarno unijo. 28. junija 2004 pa je Slovenija vstopila tudi v evropski tečajni mehanizem ERM II. Kot vem, se je Slovenija odločila prevzeti evro kot denarno valuto po scenariju "velikega poka", ki predstavlja glavno alternativo uvedbi evra po madridskem scenariju. To je tudi scenarij, po ka-
terem so evro prevzele sedanje članice EMU. Po scenariju "velikega poka" se uvedba evra ujema z uvedbo kovancev in bankovcev, obdobje dvojnega obtoka denarja pa je kratko. Zaradi kratkega predvstopnega obdobja, ki bo trajalo od odprave de-rogacije in objave tečaja, po katerem se bo tolar zamenjal z evrom, in bo trajalo do uvedbe evra kot denarne enote in plačilnega sredstva, je treba
javnost čim bolje seznaniti z evropsko valuto. Seznanjanje javnosti bo pripomoglo h graditvi zaupanja ljudi v novo valuto in hkrati omogočilo mehkejši prevzem evra. Zato vlada in Banka Slovenije podpirata čim hitrejšo uvedbo informativnega dvojnega označevanja cen, namenjenega končnim potrošnikom.
Dogovora ni bilo, potreben je zakon
Večina držav, razen držav, navedenih v primerjalnem prikazu (Avstrija, Grčija in Portugalska), k so evro že uvedle, dvojnega označevanja cen ni urejala z zakonskimi predpisi, saj so strokovna združenja podjetij, vlade držav in potrošniške organizacije skenile medsebojne dogovore o informiranju potrošnikov z novo valuto. V Sloveniji do takšnega dogovora ni prišlo. V skadu z navedenim je vlada že v začetku februarja sprejela načrt uvedbe evra, k je skupno gradivo Banke Slovenije in vlade RS. V njem je določeno, da
Vlada je pretekli teden določila, da se bo označevanje cen v tolarjih in evrih začelo 1. marca 2006, končalo pa se bo Sest mesecev po uvedbi evra.
se obveznost informativnega dvojnega označevanja cen uredi z zakonom.
Postopen prehod zamenjave
Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih ureja obveznost dvojnega in informativnega dvojnega označevanja cen blaga in storitev, ki jih podjetja ponujajo potrošnikom v času uvajanja evra kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji. Zakon nalaga dolžnost podjetjem dvojno označevati cene blaga in storitev v informativne namene. Poudarek zakona je na seznanjanju potrošnikov s tujo valuto in na njihovem privajanju na
vedljivo. S predlaganimi zahtevami za izjeme se kljub spložnemu odpustku skuša doseči vsaj minimalen učinek in namen tega zakona. Predlog zakona določa izjeme glede splošnih pravil na naslednjih področjih: bencinske črpalke, katalogi, mesnice, ribarnice, delikatese in prodajalne kruha, prodajni avtomati za blago in storitve, prodaja knjig in drugih založniških izdelkov, igre na srečo in ma' a podjetja.
Tečaj 239,64 tolarja za evro
Zakon je razdeljen na dve vsebinski področji, in sicer na področje, ki ureja obveznost informativnega dvoj-
nj a blaga ali storitev, minister za gospodarstvo s podzakonskim aktom določi druge ustrezne ukrepe, s katerimi se doseže namen tega zakona. Sicer pa na nevarnost previsokih stroškov opozarjajo predvsem trgovci, ki si še vedno prizadevajo za začetek dvojnega označevanja cen šele po določitvi fiksnega menjalnega tečaja. Ta bo predvidoma določen šele po izteku članstva Slovenije v evropskem mehanizmu menjalnih tečajev ERM II, ki se izteče 28. junija 2006. Trgovci so prepričani, da bodo stroški pri spremembi tečaja, če trenutno določena centralna pariteta ne bo tudi podlaga za menjavo valut ob
ro, na primer Nemčija, kaže, da so se cene zvišale. V nekaterih nemških trgovinah so namreč cene v markah preprosto spremenili v evre. Ker je bil tečaj ena proti dva, so se cene torej podvojile. Drugo težavo je povzročilo zaokroževanje navzgor. Nekaj podobnega se bo vsekakor zgodilo tudi v Sloveniji, tega pa se zaveda tudi vlada. Tako je finančni minister Andrej Bajuk pred kratkim dejal, da si država večjih finančnih tveganj pred vstopom v EMRII ne more privoščiti, vendar pa je hkrati dejal, "da ves svet živi v obdobju, ko so spremembe in prilagajanje vsakdanja nujnost. Časi, ko je lahko nekdo vse življenje počel isto in
Evro postaja naša vsakdanjost, tolar pa počasi odhaja v zgodovino.
Veliko bolj kot doslej bomo morali začeti ceniti kovance.
Tečaj za 1 evro bo 239,64 tolarja.
lažji prevzem evra, saj je dvojno označevanje cen pomemben element, s katerim potrošnik laže dojame dejansko vrednost evra. Namen dvojnega in informativnega dvojnega označevanja cen je omogočiti urejen prehod zamenjave denarne valute, postopno prilagajanje in priprava potrošnikov na vrednotenje cen blaga in storitev v evrih ter s primerljivostjo cen preprečiti zvišanje inflacije zaradi uvedbe evra.
Dvojno prikazovanje ne bo veljalo za vse
Po zakonu naj bi bila dolžnost podjetij dvojno označevati cene blaga in storitev v vseh pojavnih oblikah. Kljub temu sedmi člen predvideva izjeme glede splošnih (generalnih) zahtev oziroma pravil predlaganega zakona, in sicer za tista podjetja, ki ponujajo blago in storitve na poseben način in bi zaradi tega utrpela nesorazmerno ekonomsko škodo oziroma bi bilo tovrstno označevanje cen tehnično neiz-
nega označevanja cen, ki se bo začelo
ki ureja ob-vanja cen in nepreklic-
1.3.2006, in na področje veznost dvojnega označe< se začne na dan določitvi nega tečaja zamenjave ter konča šest mesecev po uvedbi evra. V prvem obdobju se za preračunavanje cen uporablja centralni paritetni tečaj v višini 239,64 tolarja za evro, v drugem pa tečaj zamenjave, ki ga določi svet EU v skladu s 123. členom pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Podjetja, ki že označujejo cene v tolarjih in evrih, in podjetja, ki bodo to začela pred 1.3. 2006, morajo pri tem upoštevati določila glede informativnega označevanja cen, opredeljena v 4. členu predloga zakona.
Trgovci bi radi drugače
Poleg tega predlog zakona določa, da lahko, če bi dvojno in informativno dvojno označevanje cen predstavljalo nesprejemljivo tehnič-
no ali gospodarsko obr nesorazmerno visoke str jetja zaradi vrste ali nač
anemtev m jškezapod-ina ponuja-
menjavi tolarjev v evre, za trgovce previsoki, predvsem pa nepotrebni.
Postopno prilagajanje nuja
Ne glede na mnenje trgovcev ostaja dejstvo, daje prilagoditveni čas več kot potreben. S sprejetjem evra se bodo stvari na denarnem področju namreč precej spremenile. Veliko več kot zdaj bo tako imenovanega drobiža oziroma plačevanja s kovanci. Na to pa Slovenci nismo preveč pripravljeni, saj kovanci za nas nimajo prevelike vrednosti. Tudi zato je Banka Slovenije že pred časom objavila nekatere podatke, s katerimi je spodbudila večjo uporabo tolarskih kovancev. Z nekaterimi ukrepi naj bi namreč banke prebivalstvo postopoma pripravljale na uporabo kovancev.
Poanta trgovcev drugje, ne v stroških
Pri vsem tem se postavlja tudi vprašanje, ali se bodo cene nekaterih izdelkov v državi z uvedbo evra povečale. Primer držav, kjer so uvajali ev-
se mu ni bilo treba prilagajati stabilnemu napredku, so že daleč za nami." S temi Bajukovimi besedami lahko sklenemo temo o postopnem prevzemu evra. Dvojno označevanje cen v prehodnem obdobju je pač nujnost in se ga bomo morali privaditi, nedvomno pa bodo vse skupaj spremljale tudi višje cene. Ne dokler bodo v tolarjih, ampak po prehodu na evro. Morda pa se trgovci prav zaradi tega prehoda bojujejo proti dvojnemu prikazovanju cen. Nedvomno si bi želeli po 1. januarju 2007, ko bodo obveljali samo evri (dvojno prikazovanje pa bo trajalo še vsaj pol leta), cene preprosto zaokrožiti navzgor ali narediti tako, kot smo to opisali za nekatere nemške trgovce. Ker pa bodo imeli ob vsakem izdelku zapisano še ceno v tolarjih, "tihe" podražitve ne bodo mogoče oziroma vsaj ne tako, da jih potrošniki ne bi opazili. V tem pa je ravnanje slovenske vlade drugačno od na primer nemške (ali katere koli druge, kjer ni bilo dvojnega označevanja cen) in predvsem modrejše.
Vida Kocjan ©
Izboljšanje odnosov
Predsednik vlade Janez Janša in predstavniki študentov so si izmenjali mnenja na področju študentske problematike in se dogovorili za nadaljnje tvorno sodelovanje.
vlada pod vodstvom LDS, ogrožena večina študentske populacije. Spomnimo, da se je z začetkom letošnjega koledarskega leta začela plačevati akontacijo na dohodnino tudi za študentsko delo, in sicer od 12 do 25 odstotkov glede na višino zaslužka. Študentje, ki ne bi prekoračili letnega cenzusa zaslužka, bi ob odmeri dohodnine za prejšnje leto ta vplačani znesek dobili povrnjen. Prejšnja vlada je tako od študentov dobila brezobrestno posojilo, kar je paradoks, saj bi situacija morala biti obrnjena - država bi morala poskrbeti za ustrezno štipendiranje ali kreditiranje študentske populacije. Demonstracije so bile že napovedane, študentje so nanje opozarjali predvsem z neprimernimi plakati, na katerih je bil z rogovi upodobljen finančni minister Andrej Bajuk, čeprav s sprejetjem tega zakona ni imel nič. Do demonstracij kasneje ni prišlo, potekala so pogajanja med vlado (ministrstvo za finance) in predstavniki študentov in se končala s kompromisom. Za znesek do sto tisoč tolarjev na eno napotnico tako ni
vzgojno-izobraževalnim procesom v Sloveniji." Predstavniki študentov so se s predsednikom vlade dogovorili, da bodo podpisali dogovor o sodelovanju med vlado in študenti ter urejanju položaja študentov, predsedniku vlade pa so izročili tudi pisni predlog sistemskega zakona o štipendiranju. Na srečanju so se dogovorili, da bodo oba predloga obravnavali na seji vladnega sveta
Študentje so zadovoljni
Predsednik Študentske organizacije Slovenije Miha Ulčar se je predsedniku vlade zahvalil za pripravljenost na pogovore in izpostavil, da v preteklosti med vlado in študenti ni bilo veliko komunikacije, kar se je
Prejšnjo sredo so začeli pogovore predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), predsednik vlade Janez Janša in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan.
Srečanje lahko razumemo tudi kot umiritev napetih odnosov, ki so v zadnjega pol leta vladali med ŠOS in vlado. Študentje so spomladi grozili celo z demonstracijami, saj naj bi bila zaradi neustrezne davčne reforme, ki jo je sprejela še prejšnja
Spomladi so študentje zaradi davčne reforme napovedali demonstracije; nanje so opozarjali tudi s plakati, na katerih pa so bili upodobljeni napačni predstavniki vlade. Zakon je namreč sprejela prejšnja vlada.
treba plačati akontacije dohodnine. Študentje so na pogajanjih izpostavili tudi druge probleme študentskega življenja, pogovori o teh temah pa so bili tudi glavna tema srečanja predsednika vlade s študenti.
Skrb tudi za dolgoročne rešitve Predsednik vlade Janez Janša je po srečanju dejal: "Kot predsednik vlade sem vesel, da se predstavniki študentov zanimajo ne samo za urejanje nekaterih statusnih vprašanj, vezanih na njihove neposredne pogoje za življenje in študij, ampak tudi za strateške odločitve v zvezi z
za študentska vprašanja, ki ga je vlada imenovala šele pred kratkim.
Potreba po kakovostnem študiju Obe strani sta se strinjali, da je treba zagotoviti kakovosten študij in celoten šolski sistem nasploh, poskrbeti pa je treba tudi za enake možnosti mladih. Vlada naj bi pred-
log sistemskega zakona o štipendiranju še letos vložila v parlamentar-ni postopek. Študentje so predstavili še svoja stališča do sprememb zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zakona o visokem šolstvu in zakona o strokovnih in znanstvenih nazivih. Za spremembe, ki jih prinaša bo-lonjska reforma pri nazivih zdajšnjih in kasnejših diplomantov, se bojijo, da bodo povzročile precej težav predvsem pri zaposlovanju. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan je študentom zagotovil, da bo ministrstvo vztrajalo pri bolonjskih stopnjah za vse fakultete, hkrati pa je dejal, da do zmede pri nazivih diplomantov ne bo prihajalo, saj so stopnje nazivov natančno določene tako za sedanje kot tudi prihodnje diplomante.
pokazalo tudi pri nedavnih spremembah zakona o dohodnini. Ko so bili študentje končno povabljeni na pogovore s predstavniki ministrstva za finance, so z njim našli kompromisno rešitev, zato je sodelovanje nujno potrebno. "Študentje se vidimo kot pomemben partner državi pri reformi visokega šolstva in urejanju socialnega položaja študentov. Zato predlagamo sprejetje sporazuma o sodelovanju pri urejanju položaja študentov, s katerim bi se dogovorili o reševanju najpomembnejših neurejenih področij študentske problematike," je dejal Ulčar in dodal, da so v predlogu sporazuma opredeljeni vsi pomembnejši problemi, ki pestijo študentsko populacijo in jih je nujno treba celovito reševati. Zato pričakuje, da bo sporazum podpisan v čim krajšem času.
O problematiki z nazivi po bo-lonjski reformi je govoril še predsednik SOU v Ljubljani Borut Kozan, ki je izrazil zaskrbljenost študentov nad predlaganimi spremembami zakona o visokem šolstvu in zakona o strokovnih in znanstvenih nazivih, saj izenačujeta sedanji univerzitetni študij z bolonjsko drugo stopnjo študija. Omenjene spremembe nazivov se zdijo študentom bistven odmik od začrtanih smernic reforme visokega šolstva. "Študente veseli, da ministrstvo zagovarja brezplačen študij na obeh bolonjskih stopnjah študija, želimo pa si, da bi to namero jasno zapisali v zakon," je poudaril Kozan.
Za nadaljnjo avtonomnost ŠOS
Predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem Sebast-
ŠOS se zavzema tudi za ohranitev svoje finančne avtonomnosti, saj naj bi študentom zagotavljala neformalno izobraževanje, obštudijsko delovanje in tudi zastopanje študentov na univerzitetni in lokalni ravni.
Janez Janša je vesel, da se študentje ne zanimajo samo za statusna	Predsednik ŠOS Miha Ulčar je zadovoljen, vprašanja, ampak jih zanimajo tudi	da so se dogovorili za tesnejše sodelovanje, strateške in dolgoročne rešitve na	saj vidi študente kot pomembne partnerje področju študijskega sistemja.	državi pri spremembah visokega šolstva.
jan Kokl je poudaril pomen, ki ga ima avtonomni vir financiranja za študentsko organiziranje. To organiziranje je pomembno z dveh vidikov, saj na univerzitetni in lokalni ravni študentom zagotavlja neformalno izobraževanje, obštudijsko udejstvova-nje in zastopanje interesov študentov na univerzitetni in lokalni ravni, na nacionalni pa državi predstavlja kvalitetnega in konstruktivnega so-
govornika pri reševanju odprtih vprašanj med vlado in študenti. "Poseg v sistem avtonomnega financiranja študentskih organizacij bi pomenil hud udarec za številne študentske dejavnosti, ki opravljajo tudi širše družbeno poslanstvo," je dejal Kokl. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je že pred srečanjem napovedalo, da študentske organizacije niso v nevarnosti, da bi jih
odpravili, temveč želijo samo "prerazporediti del denarja, ki ga dobi ŠOS od koncesijskih dajatev študentskih servisov, tako da bi ga v obliki štipendij dali nazaj študentom".
Vsem mladim enake možnosti
Eden izmed strateških ciljev vlade, je dejal predsednik Janša, je zagotoviti enake izhodiščne možnosti mladim, "kar pomeni, da mora država v okviru možnosti poskrbeti za to, da so potenciali znanja izkoriščeni do tiste stopnje, do katere je to mogoče. Dani socialni položaj tisti, ki dela selekcijo med mladimi, ampak da je to samo pripravljenost vsakega posameznika, koliko truda, koliko svoje energije bo vložil v pridobitev osnovne popotnice za življenje. To je znanje. Tudi v zvezi s tem obstaja visoko strinjanje s predstavniki študentske organizacije. Izročili so mi osnutek zakona, ki dopolnjuje sedanji sistem štipendiranja in vsebuje nekatere dobre rešitve. Tudi vlada pripravlja spremembe na tem področju. S skupnimi močmi bomo do končne pozitivne rešitve prišli prej. Tudi predlog tega zakona in sprememb na področju štipendiranja bo najprej obravnaval svet vlade za študentska vprašanja".
Študentje so zadovoljni, da je Slovenija kot prioriteto postavila v ospredje znanje in razvoj. Veseli torej dejstvo, da se je napetost med študenti in vlado polegla in da sta obe strani pripravljeni tvorno sodelovati. Le z največjim konsenzom bomo namreč lahko maksimalno izkoristili prednosti, ki jih na študijskem področju omogoča bolonjska reforma.
AA^vDI/ A	- informacije . .i
tv	■ šport i-
Trstel j - 67. kanal	■ izobraževanje ■ kultura
Obala ■ S23 ■ kabelski sistem v Kopru	■ zabava ^
ivet RTV Slovenija je na zadnji seji sprejel sklep o odprodaji 1,6-odstottf|Ua deleža, ki ga ima v Eutelstatu, ponudniku satefrcskihtelekomunikacij.
Po mnenju nekaterih bodo delnice prodane pod dejansko vrednostjo, s čimer naj bi bila RTV odškodo-vana za 20 milijonov evrov. Zgodba z "zloglasnimi" delnicami Eutelsata se je začela leta 1997, ko je slovenska uprava za telekomunikacije postala članica združenja Eutelsat, znanega predvsem kot ponudnika storitev na področju satelitskih telekomunikacij. Že naslednje leto je uprava vse obveznosti in pravice prenesla na RTV Slovenija. Slednja je najprej kupila 0,05-odstotni delež Eutelsata, čez čas pa je ta delež na različne načine, delno tudi z dodatnimi investicijami v Eutelsatu, povečala na 1,6 odstotka. Čeprav je vrednost delnic v naslednjih letih naraščala, kar je pomenilo, da si je lahko RTV od njihovega nakupa obetala lep dobiček, sta mnoge vendarle zmotili dve stvari; prva je bila, da javnost za nakup omenjenega de-
leža dolgo časa sploh ni vedela, druga pa, da so se na RTV Slovenija, čeprav za to niso usposobljeni, saj naj bi bila njihova glavna naloga ustvarjanje kakovostnega radijskega in televizijskega programa, šli nekakšno borzno mešetarjenje, pri čemer bi lahko hitro izgubili ves denar, ki so ga tako ali drugače vložili v Eutelsat. RTV je namreč za nakup
delnic odštela nekaj manj kot tri milijarde tolarjev, za kar se je morala v celoti zadolžiti. Če bi posel propadel in če bi Eutelsat začel zgubljati vrednost, bi nacionalka izgubila velik del svojega vložka, najeta posojila pa bi morali poplačati davkoplačevalci.
Prodaja pod ceno?
No, na srečo se to ni zgodilo, saj
je vrednost delnic Eutelsata v zadnjih letih vseskozi naraščala. Tako naj bi po uradnih podatkih vodstva RTV zdajšnji delež, ki ga ima v Eutelsatu, znašal okoli 12 milijard tolarjev, po podatkih nekdanjega pomočnika generalnega direktorja RTV Igorja Ka-dunca pa naj bi bil še nekaj milijard višji in naj bi znašal od 16 do 17 milijard tolarjev. Temu primerne so
J
Dogajanje okoli prodaje deleža RTV v Eutelstatu je še en dokaz za to, da je treba čim prej sprejeti nov zakon o RTV.
Če se bo na koncu potrdilo, da so bile delnice Sat-birdsu prodane za nižjo ceno, kot bi zanje dobili na prostem trgu, bo za to moral nekdo odgovarjati, najprej seveda v. d. generalnega direktorja Aleks Štakul, ki je takšno ravnanje vseskozi podpiral.
bile seveda tudi dividende, ki naj bi letno prinesle okoli milijardo tolarjev. Ker se je posel vsej svoji spornosti na koncu pokazal kot dobra naložba, s katero RTV vsako leto dobi lep kos skupne pogače, je nekatere toliko bolj presenetila odločitev sveta RTV, ki je na izredni seji konec junija sprejel sklep, dabo RTV svoj delež v Eutelsatu odprodala. Se bolj kot to pa je presenetila cena, po kateri je RTV pripravljena prodati svoj delež v Eutelsatu. Člani sveta RTV so namreč sklenili, da bo nacionalka okoli 1,6-odstotni delež, ki ga ima v Eutelsatu, prodala največji družbi Satbirds, in sicer za okoli 50 milijonov evrov (skoraj 12 milijard tolarjev), kar naj bi bila po mnenju nekdanjega pomočnika generalnega
Svet RTV se pri svoji odločitvi ni oziral na ministra Vaška Simonitija, ki je svet pohval, naj o odprodaji ne odloča.
direktorja RTV Igorja Kadunca (odnesle so ga prav delnice Euteltata) napaka. Kadunc namreč trdi, da bi RTV delnice lahko prodala bistveno draže, če bi jih prodala na prostem trgu in po normalni trži ceni. "V tem primeru bi lahko zanje iztržila 70 milijonov evrov (skoraj 17 milijard tolarjev), kar je 20 milijonov evrov več, kot jih bo dobila zdaj," pravi Kadunc.
So v ozadju provizije?
Zakaj seje torej vodstvo RTV odločilo, da bo delnice raje kot na prostem trgu, kjer bi zanje več iztržilo, prodalo Satbirdsu? Vodstvo RTV s predsednikom sveta Janezom Kocijančičem zatrjuje, da so se za prodajo delnic odločili zato, ker obstaja bojazen, da bo njihova vrednost padla, naši viri pa pravijo, da bi šlo lahko v ozadju za provizije, ki bi jih od Sat-birdsa dobili nekateri, ker mu za delnice ne bi bilo treba odšteti toliko de-
narja, kot bi zanje odštel na prostem trgu. Takšno teorijo je seveda nemogoče dokazati, posredno pa jo potrjujeta dve stvari. Prva je vsekakor naglica, s katero so se vodilni na RTV odločili, da bodo prodali delnice. Se pred časom namreč prav nič ne v svetu ne zunaj njega ni kazalo, da namerava RTV kokoš, ki ji je nosila zlata jajca, prodati, potem pa je sredi junija kar nenadoma prišla novica, da bo delnice prodala. Na red ni seji sveta sredi junija, ko naj bi bil prvič odločal o tem, se njegovi člani sicer še niso odločili za prodajo (slednje naj bi preprečilo pismo kulturnega ministra Vaška Simonitija, ki so ga člani sveta dobili na mizo tik pred sejo, v njem pa jih je pozval, naj brez soglasja ustanovitelja zavoda, države torej, ne sprejmejo nikakršnih sklepov), zanjo pa so se odločili na izredni seji štirinajst dni pozneje, in to menda po hitrem postopku. Po navedbah naših virov naj bi bila takšna naglica potrebna zato, ker naj bi bil v državnem zboru kmalu sprejet nov zakon o RTV, ki bi najveijetneje prinesel novo sestavo sveta, s tem pa bi padla v vodo želja po odprodaji delnic Satbirdsu.
Čemu takšna skrivnostnost?
Druga stvar, ki kaže na to, da bi bili lahko v ozadju odprodaje delnic nečedni posli, je velika tajhost, s katero so člani sveta sprejeM odločitev o odprodaji. Seja, na kateri so člani sveta sprejemali omenjeno odločitev, je namreč potekala za zaprtimi vrati, čeprav gre za javni denar, Id je last vseh davkoplačevalcev, s seje pa je v javnost pricurljalo le malo informacij. Poleg tega očitno za odprodajo niso vedeli niti na kulturnem ministrstvu. Ko pa so za to le izvedeli, so svet RTV pozvali, naj o tej točki dnevnega reda ne odloča. Sklep, s katerim je svet RTV sprejel odločitev, da odproda svoj delež v Eutelsatu, je bil sprejet v skrajno nenavadnih in skrivnostnih okoliščinah, kar pomeni, da v ozadju nekaj močno smrdi. Kaj je to, je za zdaj težko reči, dejstvo pa je, da bi za 20 milijonov evrov, kolikor naj bi jih s poslom izgubila javna RTV, nekdo moral odgovarjati. V prvi vrsti v. d. generalnega direktorja Aleks Štakul, ki je takšno idejo vseskozi podpiral, nato pa tudi svet RTV, ki jo je na koncu sprejel.
zasavske glose
V svojih glosah sem bil velikokrat kritičen do prejšnje oblasti, ki se je s svojimi podaniki zažrla skorajda v vse pore mlade slovenske države. Države, za katero osamosvojitveni junak Tone Krkovič meni, da jo veliko premalo ljubimo, cenimo in smo nanjo premalo ponosni. Temu zagotovo botruje tudi nedomoljubno naravnan šolski sistem Slavka Gabra. Upam da bo ministru Milanu Zveru uspelo, da se bo malce več prostora v osnovnošolskih zgodovinskih knjigah našlo za opis časa, ki je Slovence združil v uresničitvi tisočletnih sanj o lastni državi. Vse prejšnje oblasti na tem področju niso naredile veliko. Kratek čas, ko je bil minister za šolstvo Lovro Šturm, je sicer kazalo, da se bo nekaj vendarle premaknilo. Preden se je, se je vrnila stara ekipa. Nova ekipa ima veliko priložnost.
Prejšnja oblast se je torej, kot sem uvodoma zapisal, zažrla, kamor se je sploh dalo. Na področje gospodarstva, šolstva, kulture, tudi športa. V kateri koli nadzorni svet, v katero koli upravo malce večjega in pomembnejšega podjetja ali ustanove si pogledal, si lahko hitro ugotovil, da na udobnih stolčkih sedijo politično "okuženi" nadzorniki.
Prišle so nove parlamentarne volitve, prišla je nova oblast. Janševa. Upanje. A bežen pogled na nekatera imenovanja v nadzorne svete kaže precej podobno sliko, kot smo jo gledali ali je bili vajeni zadnjih deset let. Pomembna mesta znova zasedajo politično "okužene" osebe. Znova osebe, ki so blizu aktualne oblasti. Tudi v Zasavju, ki velja za rdeče, ki je veljalo za rdeče. Že površen pogled v nekatere nadzorne svete (Rudnik Trbovlje-Hrastnik ali Termoelektrarna Trbovlje, kjer bodo mesta kmalu zasedli novi nadzorniki) kaže, da v njih sedijo ali bodo sedeli ljudje, ki so precej blizu vladajočim. Nekateri med njimi so "okuženi" s politiko, saj so občinski svetniki, predsedniki občinskih odborov političnih strank ...
Vseh politično "okuženih" seveda ne moremo metati v isti koš. Nekateri med njimi so dovolj usposobljeni, strokovni in pošteni, da bodo znali nadzirati brez političnega predznaka. Zal so med njimi tudi taki - tokrat jih ne bom imenoval -, ki "obiskujejo" direktorje pomembnih zasavskih podjetij in jim tako prijateljsko svetujejo, da je sedaj prišla nova oblast in da bodo morali, če se želijo obdržati na svojih položajih, sodelovati s tistimi, ki jih bodo ONI priporočili. Za zdaj še neimenovani bi si radi podredili tudi medije. Tudi tiste medije, za katere so pred nedavnim govorili in protestirali, da so enostranski, da podpirajo oblast. Takrat eldeesovo. Njim pa da ne dajo besede. Celo svoje politično trobilo so ustano-vili, da se lahko na veliko razkazujejo. Ampak, pravijo, to je demokratično. Prej so se oni, sedaj pa se v skladu z demokracijo in voljo volivcev mi. Adijo, demokracija.
Vem, da so na to "demokratično" dogajanje nekateri vrhove svojih strank že kritično opozorili. Glede na to, da so akterji, o katerih ne
moremo reči, da so zgled demokratičnosti, še vedno taki, kot so bili, se očitno ni nič premaknilo. Pa se bo prej ali slej moralo. Čas je, da dobronamerna opozorila najdejo svoje mesto. Sicer bodo nove volitve prinesle veliko presenečenje. Pred kratkim, na zadji seji občinskega sveta, bi lahko župan in svetniki rešili 30 delovnih mest od sedemdesetih. Ali jih vsaj poskušali rešiti z izglasovanim soglasjem o spremembi namembnosti poslovne stavbe Deloze. Vodstvo Deloze je namreč rešitev videlo v prodaji prevelikega poslovnega objekta (za nakup seje zanimal Mercator). S kupnino bi poravnali zapadle obveznosti in na drugem kraju v občini začeli s proizvodnjo. To jim ni bilo omogočeno. Saj mogoče tega niso nameravali, a vsaj kanček slabe vesti bi tokrat morali imeti tudi vsi, ki tistemu, s katerim so pred leti nazdravljali, niso prisluhnili.	Igor Gošte
lastnika. Zavarovalnice ocenjujejo, da bo škoda po Dennisu znašala od ene milijarde do 2,5 milijarde dolarjev.
Čudežno ušel
Trent Mongan, 31-letni vojaški zdravnik iz Avstralije, je za las ušel že drugemu terorističnemu napadu v manj kot treh letih. Tako je na dan terorističnih napadov v Londonu stopil iz podzemne železnice na londonskem King's Crossu le nekaj minut prej, preden je na vlaku eksplodirala bomba in tam ubila okrog 20 ljudi. Leta 2002 je Mongan stopil iz nočnega kluba na indonezijskem otoku Bali le nekaj minut pred tem, ko je v zgradbo zapeljal avto s samomorilskim napadalcem in ubil 202 človeka. Mongan misli, da nima smole, temveč srečo.
Obletnica konca vojne
V britanski prestolnici Londonu so zaznamovali 60. obletnico konca
V spominskem parku Potočari na vzhodu BiH je potekala spominska slovesnost ob 10. obletnici pokola v Srebrenici, ko so bosanski Srbi 11. julija 1995 zasedli nekdanjo muslimansko enklavo in pobili okoli 8.000 Bošnjakov. Na prizorišču največjega pokola po drugi svetovni vojni v Evropi se je zbralo več kot 50.000 ljudi, med njimi številni tuji gostje in predstavniki. Govorniki so večinoma pozvali k aretaciji odgovornih za zločin, ki so še vedno na prostosti. Slovesnost v Potočarih seje začela natanko opoldne s tuljenjem siren in minuto molka za vse žrtve pokola. Med zbranimi v spominskem parku so prevladovali preživeli in svojci žrtev tega pokola. Na slovesnosti so se poslovili tudi od posmrtnih ostankov 610 identificiranih žrtev iz Srebrenice. S tem se je število žrtev, ki so jih identificirali in pokopali v Potočarih, povečalo na 1.937. Doslej so sicer identificirali 2.070 žrtev tega pokola.
Srebrenica
Aoste. Sicer pa naj bi nedavno izvoljeni papež izkoristil gorski mir in tišino za začetek dela na svoji prvi en-cikliki. Enciklika je pismo o splošnih zadevah Cerkve, naslovljeno na škofe. Po počitnicah v Alpah bo papež 28. julija odpotoval v svojo poletno rezidenco Castel Gan-dolfo južno od Rima in tam preživel preostanek poletja. 18. avgusta
Napad na London
Teroristična mreža Al Kaida je prevzela odgovornost za teroristične napade v Londonu, v katerih je umrlo
začetku sezone, ki traja od 1. junija do 30. novembra, ime dobilo že 5. Zadnja je Emily, ki se je proti Ka-ribom pomikala s hitrostjo 30 kilometrov na uro in z vetrovi, ki so pihali s hitrostjo 80 kilometrov na uro. Nevihta postane orkan, ko veter v njej doseže hitrost 120 kilometrov na uro. Predhodnik Emily, orkan Dennis, je opustošil Kubo in Haiti ter zahteval najmanj 32 smrtnih žrtev. Ko je Dennis prečkal Georgio, je že oslabel v tropsko nevihto, kljub temu pa je v predmestju Atlante podrl drevo, da je padlo na hišo in ubilo njenega
druge svetovne vojne. Več desettisoč ljudi se je zbralo pred Buckingham-sko palačo in se sprehodilo za vojnimi veterani in vojaško godbo na čelu z britansko kraljico Elizabeto II. Monar-hinja se je skupaj s soprogom, princem Philipom, peljala v odprti kočiji in mahala množici. Slovesnost so pripravili tri dni po terorističnih napadih. Kraljevi par se je po procesiji pridružil drugim članom britanskega dvora na glavnem balkonu Bucking-
hamske palače in si ogledal prelet letal iz časa druge svetovne vojne. Eno od letal je na avenijo pred palačo odvrglo milijon rdečih makovih cvetov.
Papež na počitnicah
Papež Benedikt XVI. se je odpravil v italijanske Alpe, kjer bo ob branju, pisanju in lahkotnih sprehodih preživel tritedenske počitnice. 78-let-ni papež bo bival v isti koči kot nje-govpredhodnik Janez PavellL, v vasi Les Combes di Introd, ki leži vdolini
ga čaka še potovanje v rodno Nemčijo, kjer se bo udeležil praznovanja svetovnega dneva mladih v Kölnu.
Ptičja gripa
Filipinske oblasti so potrdile prvi primer ptičje gripe v državi, okužbo pa so potrdili pri treh racah na neki osamljeni kmetiji zunaj Manile. Analize pa naj bi bile pokazale, da ne gre za smrtonosni sev virusa H5N1, ki je v Aziji od leta 2003 zahteval že več kot 50 človeških življenj.
Pogojna kazen
Svena Jaschana, 19-letnega izumitelja računalniških virusov sasser in netsky, ki sta v minulem letu po svetu povzročila za več milijonov evrov škode, je deželno sodišče v nemškem kraju Verden na Spodnjem Saškem obsodilo na leto in devet mesecev pogojne kazni. Za tovrstna kazniva dejanja je sicer zagrožena zaporna kazen do največ pet let, vendar je sodišče Jaschana obravnavalo kot mladoletnika, saj v času prestopka še ni dopolnil 18 let. Jaschan je prvi dan sojenja priznal, da je programiral in 1. maja 2004 prek svetovnega spleta razširil virus sasser, ki je
več kot 50 ljudi, ranjenih pa jih je bilo več kot 700. Omenjena skupina je prevzela odgovornost že za teroristične napade v Madridu 11. marca lani. V sporočilu, objavljeno je na spletni strani, privrženci Al Kaide tudi napovedujejo, da bodo prihodnje dni zaznamovale največje demonstracije džihada proti tistim, ki so napovedali vojno islamu in muslimanom.
Rekordni orkani
Orkan Dennis je med svojim divjanjem po Karibih in jugu ZDA terjal več deset smrtnih žrtev. Ameriški meteorologi dajejo imena le resnim tropskim nevihtam in letos jih je v
v manj kot tednu dni prizadel na tisoče podjetij in kakih 18 milijonov računalnikov po vsem svetu, zaradi česar so ti utrpeli izgube v višini več milijonov dolarjev. Jaschan je eden izmed redkih tvorcev računalniških virusov, ki so jih odkrili.
Skupni plinovod
Indija in Pakistan sta v New Del-liiju začela uradne pogovore o finančni strategiji in časovnem okviru graditve plinovoda, ki bo državama dobavljal energijo iz Irana. Projekt, vreden 4,6 milijarde ameriških dolarjev, je leta 1994 predlagal Teheran, Indija in Pakistan pa sta se kljub nasprotovanju ZDA lani odločila za sodelovanje. Indijski minister za nafto Mani Shankar Aiyar je pojasnil, da bodo na začetih pogovorih preučili vrsto finančnih, tehničnih in drugih vprašanj, ki so povezana s projektom. ZDA temu ostro nasprotujejo, saj so proti dobavljanju zemeljskega plina iz Irana, ki ga Washington obtožuje vzpodbujanja terorizma in poskusov razvoja
Kazen Franciji
Sodišče Evropskih skupnosti v Luxembourgu je Franciji naložilo plačilo kazni v višini 20 milijonov evrov, ker ni upoštevala razsodbe sodišča iz leta 1991 in svoje zakonoqaje na pod-
jedrskega orožja. 2600 kilometrov dolgi plinovod, ki bo dobavljal plin iz črpališča South Pars v Perzijskem zalivu, naj bi bil zgrajen v treh letih.
Nezanimive Atene
Eden od štirih turistov, ki so obiskali Atene, se ne bo več vrnil v grško prestolnico, so pokazali izsledki raziskave, ki jo je naročilo atensko združenje hotelirjev. Anketiranci so dejali, da so Atene predrage in umazane, četrtina vprašanih pa dodaja, da tudi svojim prijateljem ne bodo priporočili obiska Aten. Atene je v letu 2004 obiskalo 4,1 milijona turistov, ki so najmanj enkrat prespa-
ročju ribištva ni uskladila z evropskim pravnim redom. Poleg tega je sodišče Parizu naložilo plačilo dodatnih 57,7 milijona evrov kazni vsalpi šest mesecev, če bo Francija še ljaprej kršila evropsko zakonodajo na tem področju. Razsodba sodišča je pravni prece-dens, saj se je prvič zgodilo, da je sodišče kateri od držav članic EU naložilo plačilo kazni zaradi nespoštova-nja njegovih preteklih odločitev.
Naval turistov
Avstrija se je soočila s prvim velikim valom turistov in prometnim kaosom to poletje. Začetek počitnic na zahodu Avstrije, v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in v delih Nizozemske je na turški avtocesti v smeri proti jugu povzročil kilometrske zastoje. Pred turškim predorom je bila pločevinasta kolona okoli poldneva dolga kar 16 kilometrov, vozniki pa so čakali tudi po tri ure. Kolona se je vila vse od Flachaua pa do Pongaua. Zastoji so bili tudi pred cestninsko postajo v St. Michaelu in Lungauu ter pri pre-
doru Katschberg v smeri proti Be-	na čelu kneževine zavzel za krepitev
ljaku. Okoli poldneva, ko je bila gne-	položaja Monaka na mednarodnih
ča najhujša, je mimo cestninske po-	finančnih trgih, hkrati pa je menil,
staje v Altenmarktu in Pongau v sa-	da ne bi smeli pozabiti na etična na-mo eni uri peljalo kar 2.400 vozil.
Dubrovniške igre odprte
Z dvigom zastave Libertas na Or-landovem stolpu in Himno svobodi Ivana Gunduliča so v Dubrovniku odprli 56. poletni festival, največjo poletno glasbeno-gledališko prireditev na Hrvaškem. Slavnostno odprtje pred cerkvijo sv. Vlaha je zrežirala Dora Ruzjak Podolski po scenariju Hr-voja Ivankoviča. Festival je v navzočnosti številnih povabljencev, med njimi je bil predsednik republike Stjepan Mesič, odprla dubrovniška županja Dubravka Šuica. Slovesnosti so se med drugimi udeležili predsednik Albanije Alfred Mo-isiu, predsednik Bolgarije Georgij Parvanov, predsednik sveta Dubrovniških poletnih iger in minister za kulturo Božo Biškupič ter ministri za kulturo Madžarske, Slovenije in Makedonije. Na 56. dubrovniških poletnih igrah izvajajo več kot 80 glasbenih, gledaliških in plesnih predstav, v katerih bo sodelovalo približno 2.000 umetnikov iz kakšnih 20 držav.
Novi monaški knez
Novi monaški knez Albert II. se je ob uradnem prevzemu dolžnosti
čela. Pred govorom na slovesnosti s 6.000 povabljenimi gosti je v monaški katedrali pokleknil pred monaš-kim nadškofom, ta pa ga je blagoslovil in mu s tem uradno podelil mandat novega monaškega kneza.
Bush o terorizmu
Ameriški predsednik George Bush je v svojem tedenskem radijskem nagovoru državljanom zatrdil, da so ZDA z zaveznicami odločene dobiti vojno proti terorizmu. Ameriški predsednik je tudi dejal, da"svobodni svet te vojne ni hotel, vendar pa bo v njej zmaga". Po njegovih besedah teroristi ne morejo zlomiti volje ZDA in njihovih zaveznic, saj se te zavedajo, da je v tem boju v igri civilizacija. Spomnil je še, da so teroristi v Londonu udarili po nedolžnih ljudeh, in to prav v času, ko so voditelji skupine najbogatejših držav na Škotskem preučevali možnosti, kako bi pomagali revnim in kako bi izboljšali življenje povsod po svetu.
Gledališče v plamenih
V stavbi Velikega gledališča v središču Moskve je izbruhnil požar in se hitro razširil v več nadstropij. Požar se je zelo hitro širil in zajel območje med tretjim in šestim nadstropjem. Poslopje tega slovitega gledališča je bilo zgrajeno med letoma 1933 in 1935.
li v grški metropoli. Leta 1980 je Atene obiskalo 8,9 milijona turistov.

THE NATURE
Tri sonca
Ameriški astronom je odkril planet, ki ima tri sonca. O svojem odkritju je pisal v reviji Nature. S pomočjo desetmetrskega teleskopa je opazoval zvezdni sistem, ki je od Zemlje oddaljen 149 svedobnih let, in odkril, da se okoli treh zvezd vrti en sam planet, velik približno toliko kot Jupiter. Tri zvezde so med seboj oddaljene približno toliko, kot je oddaljen Jupiter od Zemlje. S tega planeta je najbrž nebo videti prav nenavadno - v pravem in prenesenem po-menu besede. V tem delu galaksije, kjer je sistem treh sonc z enim planetom, je več sistemov, ki so sestavljeni iz dveh ali celo več zvezd. Več je takšnih sistemov kot pa sistemov z eno zvezdo. Toda nihče ni pričakoval, da bi imel sistem treh zvezd lahko skupen planet. Na tem planetu, kije dobil oznako HD 188753, ne more obstajati nobena oblika življenja, zato pa je njegovo površje izjemno zanimivo. Glavna, največja zvezda sistema je rumena, srednja je oranžna in najmanjša rdeča. Dnevna svetloba na planetu ne more biti bela, ampak je veijetno rdeča.
SUDDEUTSCHE ZEITUNG
Smrtonosni kašelj
Ameriški znanstveniki so preučili sto primerov smrti afriških gorskih goril in ugotovili, da je kar 24 živali poginilo zaradi infekcije dihalnih poti. Bolezen je povzročila okužba z virusi gripe, ki so jih prinesli turisti. Gorske gorile so že po naravi zelo plašne in takoj pobegnejo, ko začutijo, da se približuje človek. Kljub temu so jih skrbniki nacionalnega parka sčasoma nekako naučili, da se ljudi ne bojijo več. Tako jih turisti lahko opazujejo z majhne razdalje. Biologinja iz biološkega društva v Frank-furtu Dagmar Andres Brummer pojasnjuje, da se tako priučene opice ne menijo za ljudi in lahko tečejo kar skozi skupino turistov. Tako se lahko zgodi, da se velike opice okužijo s človeškimi virusi. Gorske gorile so v nevarnosti, da bodo v zelo kratkem času izumrle: v Ugandi in na mejnem območju med Ruando, Ugando in Kongom jih je ostalo le še kakih 700.
CORIERRE DELLA SERA
Teorije zarote
Te so skrajno nevarne, če jih uporablja država. Rodile so se v Evropi in ne v arabskih državah - tako pravi Daniel Pipes, Bushev svetovalec za Bližnji vzhod, ki je hkrati tudi eden najvplivnejših raziskovalcev islama. Ni bil presenečen, da so se pojavile govorice o tem, da za londonskim terorističnim napadom stojijo ameriške tajne službe. "Teorija zarote se je rodila v Evropi v 12. stoletju in je bila potem izvožena v Ameriko. Spremljala je vse velike zgodovinske dogodke. Najpogosteje je neškodljiva, ker je neutemeljena. A takrat, kadar pride na oblast človek, ki jo neguje, takšna sta bila npr. Hitler in Stalin, vodi h genocidu in krutostim od holokavsta do gulagov," pravi Daniel Pipes. V svoji knjigi Zarota trdi, da se je teorija zarote rodila v redu templjarjev, ki je bil ustanovljen v 12. stoletju v Jeruzalemu in je bil prvo versko združenje z značilnostmi tajne organizacije. Njegovim članom so pripisovali željo, da bi vladali vsemu svetu. Leta 1340 ga je Francija prepovedala, vendar se je obnovil v prostozidarstvu.
THE TIMES
Ledeniki in poplave
Vse se bo začelo s tem, da bodo reke prestopile bregove in potopile polja na Kitajskem, v Indiji in Jugovzhodni Aziji. Čez nekaj desedetij bo prišla suša, ker se bodo prav te reke zmanjšale na velikost potočkov. Potem bo sledila še ena poplava, ki bo odnesla mostove in poti v Himalaji. Neskončno veliko število ljudi bo utonilo ali izginilo, umrlo zaradi epidemij in pomanjkanja hrane. Se več jih bo ostalo brez strehe nad glavo v tem najgosteje naseljenem delu našega planeta. In kar je najhujše, je to, da je morda že prepozno, da bi kar koli naredili. Morebitne poplave so najresnejši okoljski problem Azije, povzroča pa jih tajanje ledenikov v Himalaji oziroma masivni premiki ledenih plošč, ki se na široki planoti Tibeta hitro tajajo. Varstveniki okolja in vremenoslovci so enotnega mnenja, da je to posledica globalne otoplitve. Povezavo med tajanjem ledenikov in nedavno poplavo na Kitajskem je sicer težko najti, ker je bila slednja tudi posledica nalivov.
Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija:
•	prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno
•	brezplačno prejmete majico Demokracija
•	sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe
Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo.
		
Naročilnica	Т&" шј џшШ - M и\џ Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija •	np hruvrihpririJ ' iJj h ul JjjLjJ JüJJjJ J U J ; p.p. 4315, 1001 Ljubljana j
Demokracija		
ime in priimek:	pošiljati začnite dne:	i i
datum rojstva: datum:		
ulica: podpis naročnika:		
kraj, pštna št:		ШШ
		
Davčni zavezanec: □ da [jne Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, d	a označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent a	cene: 550 SIT li dijak
Britanske obveščevalne službe so te dni objavile poročilo o odgovornih za napade na londonski potniški sistem, v katerih je umrlo 55 ljudi, 700 pa jih je bilo ranjenih. Sedaj ni več dvoma, da so peklenske stroje sprožili samomorilski napadalci, ki so bili vsi državljani Velike Britanije.
Napadalci znani
Mohamed Sidilc Kan, Germaine Lindsay, Hasib Husain in Sazad Tan-weer so se 7. julija zjutraj odpravili na
svoj morilski pohod, v katerem so umrli tudi sami. Britanska tajna služba MI5 je kmalu po objavi imen ljudi, odgovornih za samomorilske napade, objavila tudi posnetek četverice, ki se je usodnega jutra odpravila na podzemno železnico v Lutonu na severu Londona. Britanska tajna služba je priznala, da je lani nadzorovala Mohameda Kana, enega od napadalcev, kot morebitnega islamskega skrajneža, vendar pa je nadzorovanje zaradi pomanjkanja dokazov opustila. Sicer pa sta Mohamed Kan in Sazad Tanweer za dalj časa obiskala Pakistan, kjer naj bi se bila urila v Al Ka-idinih taborih. Britanske oblasti so zato že začele aktivno sodelovati s Pakistanom, da bi prišle do več informacij glede tega, kdo je britansko četverico finančno podpiral pri njenem napadu na britansko prestolnico in kolikšno vlogo je pri tem igrala glavna celica Al Kaide. Prav tako se je začelo intenzivno sodelovanje med Londonom in Kairom, kajti v Egipt so na zaslišanje pripeljali Magdija el Našarja, učitelja kemije v Veliki Britaniji z egiptovskim potnim listom, ki ga sumijo, da je sestavil bombe, ki so jih uporabili v napadih na London. Slednje so bile narejene iz razstreliva TATP,kiga islamski skrajneži pogosto uporabljajo, saj je do njega lahko priti, kljub temu pa ima bomba iz tega raztreliva veliko moč.
Kar je prebivalce Otoka še najbolj prestrašilo po napadih v Londonu, je prav gotovo dejstvo, da so bili vsi sa-
njihova filozofija, ki ni v nikakršni povezavi z vero, zmotna. Naše vrednote, kot so svoboda, strpnost in demokracija, so trdne in to moramo dokazati tudi verskim skrajnežem".
Kako naprej?
Evropska komisija je le nekaj dni po napadih v Londonu začela priprav-ljati nov zakon, po katerem bi laže pre-- ; prečili teroristične napade. Predlog zakona prevideva več nadzora na zunanjih mejah Evropske unije, boljše za-varovanjr nekaterih infrastruktur, še
Iskanje krivcev
momorilski napadalci državljani Velike Britanije iz t. i. drugi generacije priseljencev, katerih starš so se v petdesetih in šestdesetih množično selili v Evropo. Trije izmed napadalcev so bili pakistanskega rodu, komaj devet-najstietni Germaine Lindsay je bil Ja-majčan in se je v islam spreobrnil iz krščanstva. V Veliki Britaniji danes živi 15 milijonov muslimanov in Britanci se kljub dosedanjim dobrim odnosom z muslimansko skupnostjo boji-
ra Združenim državam Amerike pri vojni zoper terorizem, kar je Veliko Britanijo naredilo za najbolj zaželeno tarčo poleg ZDA. A po mnenju britanskega predsednika vlade Tonyja Blaira bi bilo od britanskih oblasti težko pričakovati, naj ne stojijo ob strani ZDA, s katerimi so bili stoletja tesni zavezniki. Britanski zunanji minister Jack Straw je poudaril, da so bile tarče terorističnih napadov islamskih skraj-nežev v zadnjih letih države, kot so Spa-
'V'
t-
• Po mnenju britanskega premierja Tonyja Blaira je glavni krivec vseh terorističnih napailuv "ideologija zla", ki ni v nobeni povezavi z islamom.
jo, daje v Veliki Britanijiše več tovrstnih skrajnežev, ki so pripravljeni znova udariti v njihovi domovini.
Iskanje vzrokov
V dneh po napadih v Londonu sta dve ugledni britanski instituciji, Kraljevi inštitut za mednarodne zadeve ter Ekonomsko-socialni razvojni svet, objavili analize, zakaj naj bi prišlo do terorističnih napadov. Po njihovo naj bi bil glavni vzrok predvsem sodelovanje v vojni v Iraku in podpo-
f?
V Bruslju ze pripravljaju nov protitero-ristični zakon, ki ga je predlagal britanski notranji minister Charles Clarke in ga EU nujno potrebuje.
nija, Jemen, Maroko, Rusija, Indonezija, Savdska Arabija, Kenija, Tanzanija in Pakistan, in da so tovrstni napadi naperjeni proti načinu življenja in ne proti točno določenemu tipu politike.
Blair tudi meni, da so tovrstni teroristični napadi posledica "ideologije zla, ki nima nobene zveze z vero ali s trkom civilizacij, temveč je njen edini namen uničevati in moriti. Edini način, da dobimo vojno proti terorističnim skrajnežem, je moč argumenta, tako da jim dokažemo, da je
posebej prometnih, in preprečevanje rekrutiranja arabskih teroristov v Evropi. Prav tako bi imele varnostne službe lažji dostop do seznamov telefonskih klicev, elektronskih in sms-sporo-čil. Zakon bo sprejet ali v nacionalnih parlamentih držav članic ali pa v Bruslju kot evropski zakon, v vsakem primeru pa bodo o njem odločali oktobra. Evropska unija tak zakon nujno potrebuje, saj bo le tako lahko enot-neje delovala pri preprečevanju terorističnih napadov in pri iskanju islamskih skrajnežev. Eden izmed glavnih predlagateljev zakona, britanski notranji minister Charles Clarke, meni, da lahko EU le na dva načina reši problem terorizma; z ustanovitvijo skupne varnostne službe in z nadzorovanjem sumljivih posameznikov. V isti sapi pa Clarke dodaja, da je terorizem nemogoče popolnoma preprečiti.
V Bruslju naj bi te dni pripravljali še en zakon, ki je v tesni povezavi s protiterorističnim zakonom, in sicer za odpravo radikalizacije evropske mladine in za okrepitev sodelovanja z arabskimi državami v razvoju, ki so tudi glavni izvozniki islamskih skrajnežev. Za posrednega krivca pri napadih na London lahko namreč krivimo tudi radikalno vzgojo posameznih mladostniških skupin, še posebej glede na to, da so bili samomorilski napadalci stari ob 18 do 30 let in so poleg finančne podpore pri svojih podvigih uživali prav gotovo tudi "moralno" podporo idejnih mojstrov terorističnih napadov.
Ana Müllner
Močna tekmica
Potem ko je nemški kancler Gerhard Schröder ob porazu na lokalnih volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji napovedal razpis predčasnih parlamentarnih volitev in na lastno zahtevo dosegel izglasovanje nezaupnice v nemškem parlamentu, je voditeljica opozicijskih nemških krščanskih demokratov (CDU) Angela Merkel pohitela s predstavitvijo programa svoje stranke, ki ga skoraj brezpogojno podpira tudi Krščansko-sociaina unija (CSU) Edmunda Stoiberja.
O vprašanju morebitne zamenjave oblasti in političnih preobratih v Nemčiji smo v Demokraciji že pisali. Kot vemo, Socialdemokratska stranka Nemčije (SDP) od lokalnih volitev v Severnem Porenju nadzoruje le še 5 od 16 zveznih držav. Tudi v parlamentu se je njihova prevlada močno zmanjšala, saj imajo le še 4 sedeže več kot opozicija. Kancler je zaradi močno zmanjšane podpore celo svoje poslance pozval, naj glasujejo proti zaupnici njegovi vladi, saj sije zaželel razpis predčasnih parlamentarnih volitev v septembru.
Prenizka rast
Nezaupnica je bila prvega julija izglasovana, Schröder pa je, potem ko je videl izide glasovanja, nemškega predsednika Horsta Köhlerja že zaprosil za razpustitev parlamenta. Če bo njegovi prošnji ugodeno in bodo na sodišču ugovori proti predčasnim volitvam zavrnjeni, bi volitve utegnile potekati že 18. septembra. Morda je Schröder tako pohitel z napovedjo razpisa volitev, ker je znan kot zelo dober govorec in bi utegnil v daljši kampanji in več predvolilnih soočenjih nadomestiti zdajšnji jav-nomnenjski zaostanek za Merklovo. Nekdanji predsednik SDP Oskar Lafontaine je po izstopu iz Schröderjeve stranke postal eden najostrejših kritikov kanc-lerjevih socialnih in davčnih reform ter se kasneje pridružil na novo ustanov-
ljeni stranki Volilna alternativa - delo in socialna pravičnost (WASG). Prav on bi utegnil SDP odvzeti tistih nekaj glasov, ki bi omogočili zmago ta čas naj resnejši tekmici Angeli Merkel in njenim krščanskim demokratom.
Dosedanja Schröderjeva notranja politika se je osredinjala predvsem na problem brezposelnosti in gospodarsko rast, zunanja pa na dobre odnose z Rusijo, kritiko ameriške politike do Iraka pa tudi na zagovarjanje turškega vstopa v Evropsko unijo ter odpravo prepovedi prodaje orožja Kitajski.
Največji problem Nemčije je brezposelnost, ki je bila v juniju več kot 11-odstotna, sicer pa že štiri mesece nekoliko pada. Tako
je zdaj v Nemčij i brez dela "le" še okoli 4,7 milijona Nemcev, medtem ko jih je bilo februarja letos še 5,22 milijona. Gospodarska rast je v tem času zaradi šibkega potrošniškega povpraševanja nizka - 0,8-odstotna, medtem ko so na münchenskem inštitutu za gospodarske raziskave še pred začetkom tega leta napovedovali 1,2-odstotno. Znano je, da Schröder ameriškega napada na Irak ni odobraval oziroma mu je skupaj s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom ostro nasprotoval. Ta skriti adut mu je sicer pomagal na prejšnjih volitvah, čeprav je obljubljal, da ga v predvolilni kampanji ne bo (zlo)rabil. Tokrat bo moral Schröder, če ne želi prepustiti stolčka Merklovi, ubrati drugo taktiko.
Kanclerjev trud za dobre odnose z Rusijo dokazuje tudi nedavno srečanje s Putinom ob obletnici Kalinin-grada 3. junija. Prav ozemlje Kalinin-grada je bilo zaradi trgovinskih vprašanj trn v peti odnosom med EU in Rusijo. Schröder si poleg tega želi tudi turškega članstva v EU. Čeprav naj turški islam ne bi imel velike povezave s terorizmom, so nedavni napadi v Londonu gotovo zmanjšali javno naklonjenost enakopravnega članstva Turčije v Evropski uniji. V tem smislu je kratko potegnil tudi kancler, vendar je bila to ena njegovih redkih skupnih točk z Washingtonom.
Angela Merkel: "Prišel ji čas za realističen in delujoi davčni sistem, od katereg: imajo korist vsi.'
' Brezposelnost se pod vodstvom Gerharda Schröderja v zadnjem času nekoliko zmanjšuje, gospodarska rast pa je nizka.
Delo, rast, varnost	svoje predloge povzema Mer-
In katere reforme bi ob čedalje bolj klova. Predlog o zvišanj a DDV verjetnem prevzemu oblasti predla- s 16na 18 odstotkov je kmalu na-gala CDU Angele Merkel? Pred dob- letel na ostre kancleij eve kritike, rim tednom (v ponedeljek, 12.julija) saj naj bi bila država pod vod-predstavljeni program stranke ima stvom Merklove "dražja, a ne naslov Izkoristiti možnosti Nemči- boljša", večji davek na dodano je. Delo. Rast. Varnost.". Potrjen je vrednost pa bi prizadel up зкојеп-bil večinsko tako s strani krščanskih ce in družine z majhnim: otroki, demokratov Merklove kot tudi s Stranka Angele Merkel napa-strani zavezniške CSU Edmunda da ZDA na Irak ni tako ostro ob-Stoiberja. Program CDU predvideva povečanje davka na dodano vrednost na 18 odstotkov, s čimer bi morebitna nova vlada pospešila gospodarsko rast in bi pod vodstvom CDU, tako Merklova, Nemčija v desetih letih znova postala "ena od treh vodilnih evropskih držav". Zvišanje DDV naj bi bilo po mnenju danes še opozicijskih strank CDU in CSU tudi nujen pogoj za reforme, s katerimi bi znižali brezposelnost v Nem-
sodila pa tudi drugače velja za ameriško partnerico. Merldovabi večjo pozornost namenilл odnosom z ZDA in manj z Ru sijo in s Kitajsko. Sedmi kanclersd obisk Schröderja v Washingtonu ob koncu junija - tik pred Vasovanjem o zaupnici njegovi vladi — je že minil v ameriškem pričakovanju zamenjave oblasti, saj v Merklori vidijo tesnejšo zaveznico. Pravtako v Washingtonu upajo na njene spremembe v
Od leta 1991 naprej se vodi statistika za združeno Nemčijo
Vir: Der Spiegel
2000 2005
1 Brezposelnost v Nemčiji v zadnjih štirih mesecih sicer nekoliko pada, a je še vedno 11,3-odstotna.
jev program z naslovom Zaupanje v Nemčijo pravzaprav ne ponuja ničesar novega - je le nadaljevanje dokaj nepriljubljenih gospodarskih reform in nasprotovanje vojni v vstopu, kolikor bi se unija odločila za Iraku, ki mu je prineslo zmago na turško članstvo, ne bi nasprotovala. prejšnjih volitvah. "Ponujam jasna
pričakovanja za nadaljevanje našega Jeseni bo Šlo zares	programa reform," je, ko je izključil
Kaj torej lahko pričakujemo naje- morebitno sklenitev koalicije z novo senskih volitvah? Glede na zdajšnje Levičarsko zvezo na predčasnih par-
dala nekatere ukrepe, ki jih morda ne bodo sprejeli niti njeni koalicijski partnerji. A za opozicijo je zdaj najpomembneje, da kar se da usklajeno deluje do parlamentarnih volitev 18. septembra. Schröder je iz obupa zaprosil za razpustitev parlamenta, a do zaključka naše redakcije ga predsednik Köhler še ni uslišal. Kancler-
Nekdanji Schröderjev strankarski kolega Oskar Lafontaine bo v tokratni kampanji ciljal na volivce, ki so razočarani nad kanclerjem.
Kanclersko mesto bo moral Schröder najverjetneje prepustiti učenki nekda njega kanclerja Helmuta Kohla.
Turčiji se pod vodstvom Angele Merkel ne obeta nemška podpora njihovega vstopa v Evropsko unijo (na sliki glavno mesto Ankara).
čiji. To zadnje naj bi med drugim dosegli z zmanjševanjem stroškov dela, z znižanjem dohodnine ipd. "Prišel je čas za realističen in delujoč davčni sistem, od katerega imajo korist vsi,"
107.5 MHz
itrini
RADIO
U NI VOX
gospodarski in socialni močna Nemčija močna EUpaje vgospodarskemi] Edino vprašanje, v kat CDU kot tudi CSU ne si riško zunanjo politiko, je vstop Turčije v Evropsko ja naj bi bila po mnenju Bele hiše zgled demokratične islamske države, Merklova pa bi tej državi zagotovila kveqemu privilegirano partnerstvo z unijo. Obe omenjeni stranki sta namreč prepričani, damora EU ohraniti krščansko-judovske kulturne temelje, vendar pa je Merklova napovedala, da morebitnemu
politiki, saj je	politično ozračje v Nemčiji kaže, da
EU, močna	bo Schröder kljub taktičnim potezam
iteresuZDA	v zadnjih tednih na volitvah pogorel.
:rem se tako	Tudi javnomnenjske raziskave kaže-
ijata z ame-	jo, da predsednico CDU podpira kar
pravzaprav	17 odstotkov več Nemcev kot kanc-
^nijo.Turči-	lerja.Morebitnakanclerkajenapove-
lamentarnih volitvah, dejal kancler. A zdi se, da mu sapa pojema in da bo kljub predčasnim volitvam vladno mesto moral prepustiti odločni dami in učenki nekdanjega kanclerja Helmuta Kohla - Angeli Merkel.
Peter Avsenik
INTER MARKETING
www.rumenestrani.com
I
L.
na ljutomerski gimnaziji je
Rodil se je leta 1953»ceiju.p0 maturi
vstopil v semenišče in študiral teologijo v Ljubljani in Mariboru. Leta 1981 je bil posvečen v duhovnika. Kasneje je študiral moralno teologijo na Univerzi Gregoriana v Rimu in leta 1988 študij končal z doktoratom. Po vrnitvi v Slovenijo je bil najprej imenovan za študentskega kaplana, nato pa za direktorja Zavoda Antona Martina Slomška, v okviru katerega deluje mariborska škofijski gimnazija. Ves čas je tudi predaval moralno teologijo in družbeni nauk Cerkve na teološki fakulteti, kjer je sedaj izredni profesor. Dva mandata je bil predsednik Mohorjeve družbe Celje, bil je tudi tajnik Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem ter član različnih komisij. Pred kratkim je pri celjski Mohorjevi družbi izšla njegova knj ga Cerkev - sveta in prekleta.
Zmotili smo vas tako rekoč sredi Drage mladih v Celju, kjer ste eden od voditeljev delavnic. Letošnja tema je solidarnost. Kateri družbeni problemi so še posebej povezani s solidarnostjo?
S solidarnostjo je najprej povezan problem družine. Sodobna družina je maloštevilčna, zato se znotraj družinskih odnosov solidarnostni vidik zelo slabo razvaja. Tu vidim enega od velikih problemov naše družbe. Treba bi bilo načrt -neje iskati tista okolja, kjer bi mladi ljudje dobivali izkušnje in pridobili duha solidarnosti. Moj predlog je bil tudi na Dragi mladih, da bi v slovenski družbi zelo resno razmislili o tem, kako uvesti institucionalizirane oblike stalnega služenja, ki bi lahko bilo z različnih vidikov motivirano, na primer tako, da bi se tistim, ki bi bili kot prostovoljci pripravljeni delati v dobrodelnih in drugih socialnih ustanovah pol leta, eno leto ali dlje časa, to štelo v pokojninsko dobo, kot prednost pri uveljavljanju delovne dobe, in da bi ta solidarnostni vidik razširili v tujino, zlasti tja, kjer so razmere bistveno slabše kot pri nas.
Če se ne motim, je solidarnost eden izmed temeljev katoliškega družbenega nauka ...
Solidarnost je poleg načela personalnosti, skupnega dobrega in subsidiarnosti eden izmed stebrov katoliškega družbenega nauka, ki ga skuša Cer-
II. spremljil, predvsem seveda prek televizije, spremljal sem tudi množice, ki so se zbirale na Trgu sv. Petra in so dejansko solidarnostno v molitvi spremljale papeža v njegovih zadnjih urah. In tu se odpira posebno poglavje, ki je pomembno za našo družbo, namreč odnos do umirajočih. Papež je s svojim načinom tako rekoč javnega umiranja opozoril na nekaj, kar bi moralo postati problem zahodnoevropske družbe. Namreč, smrt smo potisnili na rob družbenega življenja, v posebne prostore, kot so domovi za ostarele, bolnišnice, in praktično nimamo več stika z umirajočimi ljudmi. Umirajočega ne spremljamo več ne s človeško bližino, kaj šele z molitvijo. In prav umiranje Janeza Pavla II. je pokazalo na civilizacijsko problematiko, ki se kaže v tej odsotnosti umirajočega iz življenjskega okolja, po drugi strani pa papeževo umiranje kaže, kako se umira sredi tistih, ki so ti vse življenje blizu in ki te v zadnjih urah življenja ne zapustijo. Gre za drugo kulturo, ki se je oblikovala okoli smrti papeža Janeza Pavla II., in ta kultura se mora znova vrniti v naše življenje, kot je nekoč bila. Kultura umiranja, kultura pokopavanja in kultura odnosa do mrtvega človeka - ta kultura se je pri nas sekulari-zirala do te mere, daje pripeljala do popolne raz-človečenosti. Mrtev človek je postal samo še ob-
kat Janeza Pavla II. - že to, da je bil Poljak, iz slovanskega naroda torej, ki je med vojno veliko pretrpel, je imelo izjemen pomen za njegov pontifikat. Nekaj podobnega velja za Ratzingerja. Ratzinger oz. papež Benedikt XVI. prihaja iz države, ki je po drugi svetovni vojni, ko je padel nacistični totalitarizem, naredila veliko samo-očiščevalno pot. Nemci so to samoočiščenje zavestno gojili. S tega vidika so veliko naredili zase pa tudi za druge. Cerkev v Nemčiji je namreč v zadnjih 40 letih ogromno pomagala drugim Cerkvam po svetu. Izvolitev Ratzingerja je torej tudi priznanje tej Cerkvi oz. krščanstvu, ki je imelo posebno pot očiščevanja. Drugi vidik, ki se mi zdi pomemben, je, da Ratzinger prihaja iz skupine teologov, ki so se razvili v drugi polovici 20. stoletja v nemško govorečem prostoru, kjer je bila teologija izredno močna. Ratzinger je bil predstavnik avguštinske smeri v sodobni teologiji. Zato lahko rečemo, da je šlo za priznanje nemški teologiji. Tretji vidik je izbira imena Benedikt. Kot veste, je sv. Benedikt zavetnik Evrope, to pa je postal, ker je papež Pavel VI. hotel poudariti duhovno razsežnost Evrope. V času ko smo dobili novega papeža, se je pokazala vsa krhkost evropske skupnosti, ki bi temeljila le na gospodarskih in političnih temeljih, ne pa tudi na duhovnih. In tako pričakujem, da bo prav Ratzinger oz. Benedikt XVI. za združeno Evropo pomemben povezovalni dejavnik in bo v marsičem pripomogel k temu, da se ta zgradba zaradi zadnjih dogodkov ne bi začela podirati.
Že papežu Janezu Pavlu II. so očitali konservativne poglede na nekatera vprašanja, povezana s spolno moralo. Zdi se, da so očitki novemu papežu Benediktu XVI. še dosti ostrejši ...
Najprej morava razčistiti z vprašanjem, kaj je to konservativno in kaj napredno. Ni namreč vse,
Pogovor z dr. Ivanom Štuhecem
Strpnost je, da ima vsak pravico biti to, kar je
kev ureničevati prek karitativnih dejavnosti, pri tem pa je najbolj izrazito prav načelo solidarnosti.
Solidarnost seje izkazala tudi ob odhodu papeža Janeza Pavla II. Njegovo umiranje je tako rekoč vsaj za nekaj trenutkov spremenilo svet. Kako ste doživljali njegov odhod?
Tudi sam sem odhod papeža Janeza Pavla
jekt potrošništva, različnih podjetij, ki se ukvarjajo s tem, kako ga spraviti iz bolnišnice v grob.
Ali ima dejstvo, da je za papeža znova izbran Evropejec, in to Nemec Joseph Ratzinger, kakšen poseben pomen?
Mislim, da je izbira papeža povezana z odre-šenjsko zgodovino. Če pogledamo na pontifi-
kar se v nekem trenutku razglaša za napredno, tudi dolgoročno gledano napredno za človeštvo. Če pogledamo primer industrijskega razvoja konec 19. in na začetku 20. stoletja, lahko rečemo, da je bil to neke vrste napredek. Toda danes okušamo tudi neprijetne posledice napredka, ki se kaže pri onesnaževanju okolja. Tako da je vprašanje, kaj je napredno in kaj ne. Kar je konserva-
konu o RTV, in če pogledamo zgodovino, kakšno vlogo je imela Cerkev kot ustanova civilne družbe, lahko rečemo, da dolgo časa sploh ni bila zastopana v svetu RTV, šele v zadnjem obdobju je bila zastopanost ustrezna. Mnogi, k si tako prizadevajo za zastopanost civilne družbe v svetu RTV, se niso vprašali, zakaj Cerkev nekaj časa ni bila v svetu RTV ustrezno zastopana, čeprav predstavlja največjo skupino civilne družbe. Torej je vsa ta gonja čisto navaden ideološk larifari.
tivno in želi nekaj ohraniti, se dostikrat izkaže kot napredno. Če je papež Leon XIII. v okrožnici Re-rum novarum kritiziral razredni boj kot sredstvo za reševanje družbenih konfliktov, je bilo z današnjega gledišča napredno. Drugače so na to gledali tisti, k so razredni boj uporabljali kot sredstvo za reševanje družbenih problemov. To je bilo zanje konservativno, in to tako dolgo, doker ni zgodovina pokazala, da se tako ne da reševati družbenih problemov. Pojem napredno je torej lahko zelo relativen. Za papeže velja isto: so ohranjevala zvestobe evangeliju, po drugi strani pa morajo biti odprti za nove izzive in miselnost sodobnega človeka. Kolikor nekemu papežu uspe ohranjati napetost med tem, kar je nespremenljivo, in prilagajanjem temu, kar je spremenljivo, potem je njegov pontifikat deležen velikega odobravanja. In Janez Pavel II. je bil takšen papež.
V tedniku Družina ste v komentarju nekaj pozornosti namenili poročanju medijev o papeževi smrti.
Bil sem nezadovoljen s poročanjem slovenskih medijev, zlasti televizije, ker sem ves čas vzporedno spremljal dogajanje na italijansk televiziji in sem lahko primerjal s tem, kar se je dogajalo pri nas. Pri nas je vladala najprej neka zadrega, nato pa so se spomnili, da je treba tudi na naši televiziji nekaj narediti. Toda omizja, k jih je pripravljal versk program RTVS, so bila tako sterilno sestavljena, da si po petih minutah lahko samo zamenjal kanal. Zakaj? Ker se med drugim niso spomnili, da imamo poljskega veleposlanika v Sloveniji, k bi ga bilo treba poklicati na nacionalno televizijo in ga povprašati, kaj meni o svojem rojaku. Niso se spomnili, da imamo v Sloveniji ljudi, k so prevajali papeževa besedila - in to so zelo dobri prevodi - in bi lahko marsikaj povedali o papežu kot literatu, filozofu, esejistu ali papežu, s katerim so se srečali slovensk politiki. Tako se na nobeni TV-postaji ni pojavil politik, k je imel živ stik s papežem. Niso se spomnili, da bi na televizijo povabili Peterleta kot predsednika prve slovenske demok-atične vlade, k je imel s papežem pogovor. Skratka, slovensk televizijsk program je obvladovala sterilnost nad sterilnostjo. In kjer koli drugod si odprl kanal v tistih dneh, so bile na sporedu zanimive debate, tudi kritične, kar ni nič narobe. Bile so dostojne, v skadu s trenutkom. Ljudje so osvetljevali njegov pontifikat z več vidikov, ne samo s cerkvenega. In dokler imamo take oddaje, k pokrivajo področje Cerkve, jih nihče ne bo gledal. Naj pokažejo, kakšna je bila gledanost tistih oddaj, pa bomo videli, kakšen je bil interes.
Ko sva že pri medijih - v Sloveniji že nekaj časa poteka javna razprava o novem zakonu o RTV Slovenija. V javnosti se pojavlja vtis, da gre za zakon, ki pomeni korak na-
zaj in uvaja politični nadzor nad javno RTV. Je tak vtis upravičen?
Jaz sem se dal poučiti, kakšna je razlika med starim in novim zakonom in kakšne so te rešitve v mednarodnem merilu. Moram reči, da lahko razumem to diskusijo v slovenskem prostoru samo po ideološkem kjuču, ker če bi delali resne primerjave, bi lahko ugotovili, da novi zakon dosedanjega sploh ne spreminja tako radikalno, ampak spreminja samo to, kar je treba spremeniti. Drugič, če pogledamo eno najspor-nejših točk, to je imenovanje ljudi v programsk svet RTV, marsikje drugod to naredi vlada ali parlament. V ozadju je torej problem v tem, da
slovensko medijsko sceno obvladuje določena politična opcija, in to ne samo politik, ampak tudi ljudje, k so znotraj medijev in so tako močno okuženi s politiko, da se bojujejo za svoj lastni položaj, za svoje interese, ne pa za vprašanje javne ali državne televizije. Poleg tega so pojmi, kot sta javno in državno, pri nas zelo nedefinirani in se z njimi veliko manipulira. Podobno je na področju šolstva, kjer se govori o javnih in zasebnih šolah. Vsi pa vemo, da tudi zasebne šole izvajajo javni program. In tu se pojavi kontradikcija. Lahko bi šole delili na državne in zasebne. Ravno tako se tudi na drugih področjih manipulira s pojmom javnost.
Kar zadeva problem civilne družbe pri za-
Omenjali ste šolstvo. Vprašanje o statusu verskih vsebin se je v zadnjem času pomaknilo v ozadje. Menite, da bi sedanja politična konstelacija pustila več manevrskega prostora za pozitivnejše vrednotenje verskih vsebin v javnem šolstvu?
Mislim, da bo to področje tudi prišlo na dnevni red. Najprej pa si želim, da bi v Sloveniji prišli do novega zakona o versk svobodi. Ta zakon bi namreč dokončno umestil sfero religioznosti v slovenskem prostoru. Če bi dobili ta zakon, bi bila diskusija o navzočnosti verskih vsebin v šolah precej drugačna kot zdaj, ko o tem razpravljamo brez zakona, k bi urejal to področje. Ko ga bomo imeli, bo diskusija o verskih vsebinah v javni šoli precej drugačna in bistveno lažja. Temeljni problem je še vedno v tem, da nekateri vidijo v religiji nekaj dobrega, drugi pa ne. V slovensk družbi je treba najti soglasje o vlogi vere za posameznika in za širšo skupnost. Vse drugo je samo logična posledica.
Zakon je že pred volitvami pripravil pravosodni minister Lovro Sturm s sodelavci. Toda sociologi religije so zakon napadli, češ da je pisan na kožo Katoliški cerkvi ...
Ta zakon prav gotovo ni pisan na kožo Ka-tolišk cerkvi. Če bi bil, bi se mu druge verske skupnosti upirale. Svet Cerkva pa ta zakon podpira, zakon je v javni razpravi več kot eno leto,
Urad za verske skupnosti je ves čas zbiral pripombe in jih tudi upošteval. Sociologi religije imajo problem s tem, da bi radi sfero religioznega porinili na področje zasebnosti in individualnega. Dogodk po svetu pa govorijo v prid tezi, da moramo vero obravnavati kot javno dobro.
Pred nedavnim smo se v Sloveniji spomnili 60. obletnice konca druge svetovne vojne in povojnih pobojev. V zvezi s tem je bilo dogajanje letos zelo živahno. Na Sabotinu se je pojavil napis Naš Tito, ki so ga nekateri hoteli razglasiti za spomenik, vnela se je razprava o ajdovski vladi, ki naj bi bila po nekaterih interpretacijah prva slovenska vla-
Spolnost je stvar človekove osebe in intime, spada v osebno sfero, ne pa da jo manifestiramo na ulicah s provokacijami, s katerimi opozarjamo nase.
Moramo priti do zakona, ki bo svobodo verskih skupnosti ustrezno pravno umestil. Ko bomo to imeli, bo diskusija o verskih vsebinah v javni šoli precej drugačna in bistveno lažja. Temeljni problem je še vedno v tem, da nekateri vidijo v religiji nekaj dobrega, drugi pa ne. V slovenski družbi je treba najti soglasje o vlogi vere za posameznika i 11 za širšo skupnost. Vse drugo je samo logična posledica.
da. Ali v obujanju tovrstnih ideoloških tem vidite poskus spodkopavanja sedanje vlade?
Ne bi rekel, da gre za poskus spodkopavanja sedanje vlade. Premier je imel govore v zvezi s tem in se ni pustil sprovocirati. V zvezi z napisom Naš Tito je treba reči, da je bil tudi italijanski film Srce v breznu neke vrste provokacija, s katero so želeli izsiliti stališče vlade. Vlada je ravnala prav, da se do tega ni opredelila. V zadnjem obdobju pa so mnoge zadeve veliko jasnejše kot prej. Vemo, da je dolgo veljala teza, da slovensko politično vodstvo ni vedelo za poboje domobrancev. Zadnje odkritje zgodovinarjev, ki bremeni Mitjo Ribičiča in še koga, popolnoma jasno kaže, da so Kardelj, Maček in Ribičič natančno vedeli, za kaj gre. Napis na Sabotinu ni edini, ki moti, moti toliko kot to, da imamo po Sloveniji spomenike Kidriču, Kardelju in Titu, da imamo po njih poimenovane ulice, da se Slovenija identificira s sistemskimi teroristi; vzpostavili so sistem, kije temeljil na terorju nad lastnimi državljani. In dokler bomo sebe, svojo državo in nacijo povezovali z nosilci takega sistema, tako dolgo ne bomo mogli reči, da so demokratični principi v naši državi na vseh ravneh uveljavljeni. Te dni se vsi zgražamo ob primeru Srebrenica. Pravilno. Pri tem pa se v Sloveniji in slovenski javnosti ne potegnejo paralele z dogodki po vojni pri nas, na naših tleh. Tam odkopavajo civilne žrtve in jih identificirajo. Pri nas smo postorili nekaj malega. Dokler bo slovenska javnost ščitila znane zločince, je zgražanje nad Srebrenico v Sloveniji navadno farizejstvo.
Precej polemik je vzbudil tudi novi zakon o istospolnih partnerskih zvezah, s katerim pa homoseksualci niso zadovoljni, saj naj bi bil diskriminatoren.
Te dni sem v Večeru prebral pismo bralca, ki ugotavlja, da se ob tem zakonu kažejo dvojna merila istospolno usmerjenih oseb, ki so si prizadevale za ta zakon. Leva politična opcija, ki je bila na oblasti 12 let, je istospolne zveze uporabljala za polarizacijo ljudi na političnem nivoju. In ves čas so se predstavljali kot zavezniki istospolno usmerjenih oseb. Imeli so 12 let časa, da bi sprejeli zakon, ki bi bil ustrezen. Zdaj imajo zakon, ki ponuja nekatere rešitve istospolnim partneijem, pa z njim niso zadovoljni, in to zaradi tega, ker ne izenačuje homoseksualnih zvez s heteroseksualnimi. Hkrati pa vsi vemo, da so redke države v Evropi, ki bi na ravni zakonodaje sprejele to izenačitev. Če so istospolno usmeijene osebe resno mislile s to zakonodajo, potem bi morale sedaj izkoristiti možnosti, ki jim jih zakon ponuja. V nasprotnem primeru se bo pokazalo, da zakonodaja za to področje sploh ni bila potrebna. Če se v naslednjem obdobju ne bo registriralo vsaj sto istospolnih parov, se bo izkazalo, da njihov problem socialnega, zdravstvenega in premoženjskega stanja sploh ni resen in da
so s te vrste argumentacijo zavajali slovensko javnost. Kolike ir bodo bojkotirali sedanje zakonske možnosti, je jasno, daje zakon odveč, ker je vozadju problem ideologije, ne pa človeških stisk in potreb.
Ali drži, da se namenoma povezuje vprašanje t. i. homoseksualnih porok in homofo-bije oz. nestrpnosti do homoseksualcev?
Moram reči, da veliko nestrpnosti prihaja tudi od istospolno usmerjenih oseb takrat, ko se ta istospolna usmerjenost manifestira na raznih paradah. Če bi se heteroseksualno usmerjeni ljudje tako obnašali, bi bili najbrž deležni veliko kritike. Spolnost je Stvar človekove osebe in intime, spada v osebno sfero, ne pa da jo manifestiramo na ulicah s provokacijami, s katerimi opozarjamo nase. Gre za ideologijo, manifestativnost, ki hoče omajati obstoječi etični red v družbi. Moram reči še to,
oviramo. Zdi se, da čim bolj je neka ideja ekstra-vagantm, bolj bi morali biti do nje strpni. Kdor pa izrazi pomislek proti njej, je že nestrpen.
V začetku letošnjega poletja je veliko razburjenja povzročila Ruparjeva sporna opazka o mednožju, kar je vzbudilo proteste ne samo poslank, ampak tudi civilne družbe, češ da je državni zbor postal prizorišče šovinizma, seksizma in homofobije.
V parlamentih po svetu se marsikaj dogaja in si ljudje marsikaj rečejo, zato strašno problematizi-ranje državnega zbora jemljem z veliko rezervo, ker vem, kaj se je že dogajalo v italijanskem parlamentu, pa ima veliko daljšo demokratično tradicijo. To pa ne pomeni, da se strinjam s tem, kar je rekel poslanec Rupar, saj je bilo s temi izjavami narejene več škode kot koristi. Mislim, da se Rupar
V ozadju je torej problem v tem, da slovensko medijsko sceno obvladovuje določena politična opcija, ne samo politiki, ampak tudi ljudje, ki so znotraj medijev in so tako močno okuženi s politiko, da se bojujejo za svoj lastni položaj, za svoje interese, ne pa za vprašanje javne ali državne televizije.
da s strani heteroseksualnih oseb ni prišlo do nobenega izgreda, ko so istospolno usmeijene osebe izražale svojo spolno usmerjenost. Vsi so jih pustili pri miru. Zato ne vem, od kod ideja, daje istospolno usmerjenim osebam kar naprej nekaj krateno. Če jim ni krateno to, da lahko razglašajo na ulicah svojo usmerjenost, potem so jim še toliko manj kratene pravice glede delovnega mesta itd. V vseh dosedanjih diskusijah nisem slišal niti enega resnega primdra kakršne koli diskriminacije na delovnem mestu. Kar naprej pa se ustvarja ozračje izrednega stanja, kako smo vsi nestrpni, če nekomu ne damo prav. Jaz ne dam prav ljudem, ki na ta način manifestirajo svojo spolno usmerjenost, a jih pustim pri miru. Naj tudi oni nas pustijo pri miru, ne da nam s paradami vsiljujejo svojo življenjsko filozofijo. To je strpnost. Brez skrbi, da bodo ta moja stališča deležna nove verbalne nestrpnosti s strani dveh ali treh njihovih aktivistov, ki so tako glasni in medijsko vsenavzoči, kot da bi šlo za tisoče oseb, ki jih je treba braniti pred večino. Nestrpnost je t udi to, da vedno znova zavajaš javnost.
Tudi sicer je v zadnj em času popularno vprašanje (ne)strpnosti, ki je povezano tako s homoseksualci kot z izbrisanimi. Je nestrpnost v slovenskem prostoru res velik problem?
Okrog te strpnosti in nestrpnosti moram reči, da vidim neko sodobno sekularizirano ideologijo; po eni strani bi morali biti katoličani strpni do vseh kritik in ponarejanj zgodovine Katoliške cerkve, po drugi pa je vsako izražanje drugačnega mnenja že opredeljeno za nestrpno. Strpnost si predstavljam tako, da ima vsak pravico biti tc, kar je, in dmg drugega pri tem ne
sam zaveda, da ni naredil usluge ne sebi ne stranki. Zato sem do takih izjav kritičen. Po drugi strani pa ima država veliko več problemov, s katerimi se mora soočati, kot pa da posveča takšnemu ekscesu toliko publicitete in iz tega dela ne vem kakšen problem. Pred nedavnim je celo varuh človekovih pravic v televizijski razvedrilni oddaji uporabljal neprimerno izrazje, pa takrat ni bilo nobene kampanje zoper njegov besednjak. Vidim kar nekaj fari-zejstva; če se v na pol javnem življenju pojavlja tak besednjak, se nič ne zgražamo, sedaj pa se kar nenadoma pojavi velika zgodba. Morali bi se vprašati, kakšen jezik v vsakdanji govorici uporabljamo, koliko smo prevzeli besedišče iz balkanskega žargona. Dovolj je, da greš na avtobus ali vlak, pa slišiš, da je vsaka druga beseda povezana s tem, kar je v svojem nastopu nakazal Rupar. Če bi to povezali s tem problemom, potem bi v družbi začeli nekaj razčiščevati. Dokler pa bo to povezano samo s poslancem in njegovo izjavo, je to izkoriščanje neprimerne besede za izrazit politični obračun.
Ste direktor Zavoda Antona Martina Slomška. Pred nedavnim je bila mariborski škofiji vrnjena zgradba, ki naj bi bila vprihodnosti namenjena potrebam mariborske škofijske gimnazije. Je prostorski problem gimnazije s tem rešen?
Zal ne. V postopku je namreč prišlo do zapleta, ker se je Univerza v Mariboru pritožila, zato dogovor ni postal pravnomočen. Vsi nadaljnji dogovori so začasno blokirani. Vse to kaže, da je v mariborskem okolju politični interes, da se reševanje srednješolske mreže ne razreši, močnejši kot interes dijakov, staršev in študentov, ki bi radi dobili nove rešitve.
Gašper Blažič
Med 13. in 22. julijem v Cankarjevem domu v sodelovanju s SNG Opero in baletom Ljubljana poteka prireditev, ki vključuje odlične operne in baletne predstave.
Na odru Gallusove dvorane se vrstijo dobre predstave, ki jih izvajajo člani ljubljanske Opere in baleta z gosti. Za vse tovrstne umetnosti željne gledalce so organizatorji pripravili:
13. julija Verdijevo opero Tra-viata z dirigentom Lorisom Volto-linijem, 14. julija Verdijevega Tru-

Ljubitelji opere in baleta lahko pridejo na svoj račun v Gallusovi dvorani CO
badurja z istim dirigentom, 16. julija balet Labodje jezero P. I. Caj-kovskega pod taktirko Marka Gaš-peršiča, 20. in 22. julija pa opero Offenbachove Renske nimfe z dirigentom Dieterjem Rossbergom.
Labodje jezero
Poleg velikih opernih uspešnic je letos tretjič zaživela zgodba belega in črnega laboda v znamenitem Labodjem jezeru, ki sta ga plesala prvakinja ljubljanskega baleta Regina Križaj Babačič in gost Cesar Morales Anderson v vlogi princa, prvi solist Angleškega narodnega baleta in dobitnik uglednih mednarodnih na-
grad (zlati medalji v New Yorku in Pragi). V vlogi norčka je znova nastopil Bernard Courtot de Bouteiller, prav tako svetovno znan plesalec, nagrajen na mednarodnih baletnih tekmovanjih v Parizu in New Yorku, dobil pa je tudi nagrado Nurejeva in nagrado občinstva v Moskvi. Labodje jezero, pravljica o princu Siegfriedu, lepi princesi Odette in demonski Odilie ter zlobnem čarovniku Rotbarthu, ki jo je uglasbil Peter Iljič Čajkovski, je nedvomno najbolj priljubljeno delo na repertoarju baletnih ansamblov vsega sveta in je hkrati tesno povezano z drugimi nje-
govimi opernimi, simfoničnimi in komornimi deli: v njem je enako mladostno navdušenje, svetlo, lirično sprejemanje življenja, polnost in čistost čustev kot v Evgeniju Onjeginu, koreo-grafski suiti Sneguročka, zgodnjih simfonijah in kvartetih.
Traviata in Trubadur
Usodo Violete v Traviati je v tokratni uprizoritvi v Gallusovi
niča najvišjih svetovnih nagrad, ki prihaja z odrov Berlinske državne opere, Pariške narodne opere in Bolšoj teatra, napovedujejo v Cankarjevem domu.
Renske nimfe
Vrhunsko glasbeno doživetje so Offenbachove Renske nimfe, ki bodo na sporedu zadnje. Renske nimfe vsebujejo vse, kar potrebuje velika romantična opera: dob-
dvorani prevzela slovaška sopra-nistka Adriana Kohutkova, ki je navdušila že z vlogo Armgard v mednarodni zasedbi Renskih nimf. Odlični zasedbi ljubljanske opere sta se v Verdijevem Trubadurju pridružila mednarodno znani tenorist Janez Lot-rič in odlična ruska mezzosop-ranistka Elena Manistina, dobit-
ro zgodbo, zahtevne pevske partije, učinkovite zbore, ljubezen in sovraštvo, posmeh in duhovitost, urok duhov in utopijo.
Predstava, ki je kar trinajstkrat napolnila Gallusovo dvorano, je postala mednarodna uspešnica tudi po zaslugi izrednih solistov ljubljanske opere, sopranistke Martine Zadro in baritonista Jožeta Vidica.
Barbara Kavtičnik
V Galeriji Cankarjevega doma si
lahko do 11. septembra ogledate
razstavljena drobna dela na pa-
pirju slikarja Zorana Mušiča
(1909-2005) iz zbirke enega naj-
večjih zbiralcev njegove umet-
nosti Maurizia Zaneia iz Trsta.
Slikar Zoran Mušič, ki je v 96. letu umrl maja letos v Benetkah, sodi med najzanimivejše slovenske umetnike, ki seje bolj proslavil v tujini kot doma. Mušiču so pred leti pripravili odmevno pregledno razstavo njegovega slikarskega opusa v uglednem pariškem Grand Palaisu, kar je bilo že samo po sebi izjemno priznanje za živečega umetnika, lani pa veliko pre-
gledno razstavo v italijanski Gorici. Mušič se je začel uveljavljati sredi štiridesetih let v Benetkah, danes so njegova dela v mnogih svetovno pomembnih likovnih zbirkah.
V Cankarjevem domu so ob razstavi zapisali, da je bil Mušič v svojem slikarstvu - znan je zlasti po oljih, gvaših in pastelih, izvrsten pa tudi v risbi in različnih grafičnih tehnikah - zavezan bolj občutijivi evo-kaciji sveta in ljudi kot njihovi rep-rezentaciji. Njegovo delo se umešča na rob figurativnega polja in imaginarnosti, v prostor, kjer je realno pogosto preobraženo s spomini, ne da bi se pri tem predajalo zgovornosti. Mušič je bil izjemna umetniška osebnost, samosvoj raziskovalec likovnih izraznih razsežnosti znotraj tokov sodobne umetnosti, ki jih zaznamuje izrazit avtorski pečat.
zapis o delih prispevala Marilena Pas-quaü, direktorica muzeja Morandi iz Bologne, kjer so leta 1998 predstavili Mušičeve beneške akvarele iz obdobja 1947-1949. Dokumentarno gradivo sta pripravila Katia Toso, ki strokovno vodi zbirko Maurzia Zaneia,
in Marco Menato, direktor Državne biblioteke v Gorici. S slovenske strani je zapis o Mušičevem neznanem opusu prispeval dr. Peter Krečič. V Cankarjevem domu so poudarili, da je razstava, ki jo je pripravila Državna biblioteka v Gorici, nekaj poseb-
nega. Gre za javnosti povsem neznano - miniaturno - podobo Mušičeve umetnosti, zato je razstava prvovrsten likovni dogodek. V začetku julija jo je s slavnostnim nagovorom odprl minister za kulturo Vaško Si-moniti.	Barbara Kavtičnik
Posebna razstava
V Gorici je bilo spomladi na ogled okrog 180 Mušičevih risb, grafik, akvarelov manjših dimenzij, 11 umetniških knjig in katalogi skoraj vseh njegovih razstav. Razstava se je zdaj preselila v Ljubljano. Postavitev spremlja katalog, v katerem je glavni
Mušič je bil izjemna umetniška osebnost.
)■	jj	rJ-
\		r
> _1 __		
Slovenska obalna mesta v poletnih mesecih nenadoma oživijo, v zadnjih letih pa jih kulturno čedalje bolj spoznavajo tudi prebivalci drugih slovenskih pokrajin. Poletna ponudba glasbenih in kulturnih prireditev v Slovenski Istri je, kot rečeno, res bogata. Vendar je le-ta praviloma omejena na obalna mesta, med izvajalci pa so večinoma tuji glasbeniki oz. takšni, ki ustrezajo širokemu krogu občinstva.
Precej bolj zapostavljena so naselja v zaledju obalnih mest, z njimi pa tudi njihove etnografske, kulturne in glasbene posebnosti. To dejstvo je še posebej žalostno spričo bogate zgodovine in številnih spomenikov vasi, kot sta Krkavče in Koštabona, ki segajo v prazgodovino, antiko, srednji vek in renesanso. V zadnjih letih pa se nekaj vendarle premika. V Svetem Petru so tako javnosti odprli Toni-no hišo, etnografski muzej in loco, v Padni pa si je mogoče ogledati galerijo slik Božidarja Jakca. Zanesenjaški
domačini so se začeli organizirati, da bi oživili zaspane zaledne vasice. Ena takih prireditev je bila v prvi polovici julija Et-noistra 2005 v Šmarjah nad Koprom. Prvo izvedbo prireditve, ki bi glede na odličen obisk lahko postala tradicionalna, so "zakrivili" posamezni domačini skupaj z društvom za varovanje okolja Pangea iz Kopra ter Klubom študentov občine Koper. Hladen poletni večer je obiskovalcem ponudil delček posebnih, čarobnih istrskih običajev in glasbe.
Osrednji del prireditve sta predstavljala nastopa istrske et-nozasedbe Vruja (ime pomeni izvir) in vzpenjajočega se Izola-na Rudija Bučarja. Poslušalci so se ob dobri glasbi krepčali s "kroštoli" iz rok Šavrink, odetih v tipične noše, ki so damam podarile tudi dišeče šopke sivke, posušena grla pa so prišla na svoj račun z domačo črnino. Na dveh projektorjih so organizatorji med koncertom prikazovali podobe zaledja slovenskih obalnih mest, kot so jih ujeli objektivi primorskih fotografov. Da je dediščina lahko tudi zabavna za staro in mlado, so dokazali glasbeniki Vruje, ki so predstavili zabavne, romantične, otožne melodije z vseh koncev Istre, pri tem pa uporabili tudi posebna glasbila, npr. desko za pranje perila in meh posebne oblike.
Rudi Bučarje s svojo kombinacijo tradicije in modernosti, ki se izraža v sočasni uporabi tradicionalnih in modernih glasbil (električna kitara v nekaterih skladbah), v drugem delu koncerta dokončno ogrel občinstvo. S svežim pristopom je vzpostavil pravi dialog s poslušalstvom, pri čemer je nemajhno vlogo odigrala tematika skladb, ki so na neposreden in šaljiv način obravnavale tudi bolj "šporke" oz. "umazane" teme. Besedila v slovenskem, hrvaškem in italijanskem narečju (slednja so bila precej številčna) so pričarala ozračje multikulturnosti in preseganja razlik, kar je bilo tako značilno za Istro pred tragedijo svetovne vojne in povojnih umetnih razmejitev, ki so se zarezale med prebivalce.
	Občinstvo je najteže prij	čakovalo
	nastop mladega Rlffiijfl	bdEbrja.
	i • s* Д'	
		
	■ jp "" '	Ш i h
	i	■ r......
Nokturno za Primorsko
Celjska Mohorjeva družba
Letošnjo nagrado kresnik, ki jo podeljujejo za najboljši roman zadnjega leta, je končno dobil Alojz Rebula, čeprav je bil zanjo nominiran že s svojima prejšnjima romanoma. Končno, bi lahko rekli, saj Rebula za mnoge velja kot eden zadnjih velikih kulturnikov in mislecev starejše generacije. Žirija je o nagrajenem romanu Nokturno za Primorsko zapisala: »Rebula, ta strastni poznavalec zgodovine, se tokrat sklicuje na žanr duhovniškega romana in ga učinkovito nadgrajuje, le daje težišče prene-
Vodnikove pesmi {Iz Pisanic, Pes-meza pokušino, Pesmi za brambov-ce, Uganke in basni, Berilo greško, Druge pesmi in prepesnitve, Zapisi ljudskih pesmi), sledi kratka proza (Izpratik, IzLublanskih novic, Kuharske bukve-predgovor), nakoncu pa so še zapisi O sebi in pisma.
Jakob Štukl
Zgodovinski arhiv Ljub jana
Jakob Štukl se je rodil leta 1899 na Selah na Kozjanskem. Tako kot mnogim je tudi njemu življenjsko pot prekrižala prva svete vna vojna. V vojsld je ostal do leta IS 25, najprej kot vojak na tirolski in soški fronti, pozneje kot koroški bore: in poklicni vojak v jugoslovanski vojski. Od leta 1930 je služboval na sodišču, kjer je postal vodja zemljiške knjige. Umrl je v Škofji Loki leta 1965. V knjigi Iz mojega življenja so zajeti Štuklovi spomini na mlada leta, ob-
dobje prve svetovne voj
adiivUiihllmi
Jakob ŠUM
IZ MOJEGA ŽMJ^A
le, pot do-
seno iz borbe med telesnim in duhovnim, čeprav tudi ta ne umanjka, na spopad med vero in narodno zavednostjo. Glavna oseba, kaplan in kasnejši župnik Florijan, nas spomni na kremenitega Martina Čedermaca ne samo po kontrabantu s slovenskimi knjigami, tem ekplozivnim in prevratnim gadivom; tudi med fašističnim raznarodovanjem ostaja ozaveščen in uporen Slovenec, zato je sumljiv in kasneje izgnan v konfina-cijo, med vojno interniran, po vojni pa kljub zmernemu navdušenju nad narodnim prebujenjem umorjen.
Valentin Vodnik
DZS
V zbirki Slovenska klasika je Iztok Ilich, kije tudi avtor spremne besede, pripravil izbor iz del enega od pionirjev naše kulture in literature, preroditelja, pesnika in šolnika Valentina Vodnika. V prvem delu so
mov, vojaška služba po vi ljenje med vojnama in v cih druge svetovne vojne, besedi je sin dr. France Š kako je očeta prizadel pov
)jm ter živ-prvih mese-V spremni navedel, ojni režim.
itukl
Rižanski zbor leta 804
ZRS, Koper
Monografija ... in loco qui dici-turRiziano..., v kateri je izdana listina in prevod rižanskega zbora iz leta 804, daje edinstven vpogled v organizacijo Istre, ko je izpod oblasti bizantinskega cesarja prešla pod oblast Karla Velikega. V v sebinskem smislu odlikujejo knjigo oziroma komentar k dokumentu natančne,
- Ш S K:
кмЛмсллмклш
HARALD KRAHWINKLER

na široki podlagi virov in literature opravljene analize posameznih segmentov, ki so zato lahko postregle s številnimi novimi spoznanji. Med pomembnejšimi deli je prozopograf-ska študija k posameznim v listini rižanskega zbora naštetim osebam, podobno pomembne so tudi analize političnih, gospodarskih in socialnih struktur ter poznejša recepcija listine rižanskega zbora. Knjiga, v zbirki Knjižnica Annales jo je izdalo Znanstvenoraziskovalno središče Koper, je dvojezična, v slovenskem in nemškem jeziku. Avtor Harald Kratwinkler (r. 1957) od leta 1994 raziskuje in poučuje na Oddelku za zgodovino vzhodne in jugovzhodne Evrope Inštituta za zgodovino Univerze v Celovcu.
Polom velike strategije
Založba Karantanija
Leta in leta so generalštabi vseh velesil pred prvo svetovno vojno pripravljali strateške načrte za primer vojne. Načrti mobilizacije in premikov so bili izdelani do podrobnosti. Potem ko je do vojne le prišlo, pa so se ti tako natančno izdelani načrti sesuli kot hišice iz kart. V zbirki Sledi je pod naslovom Polom velike strategije izšel pregled priprav na veliki spopad in potem potek bitk in frontnih črt, ki so bile neizmerne tragedije 20. stoletja. Bogdan Sajovic je v tej knjigi predstavil moč in hkrati nemoč velikih militaristov z začetka stoletja, ld so z vojaško organiziranostjo družb pognali milijone mož in fantov v kruto in hkrati nesmiselno smrt. To je pregled zgodbe ene izmed dveh velikih vojn "modernega" sveta, ki sta - upajmo - zaradi žrtev in opustošenja civilizacijo vendarle dvignili na višji - nemilitaristični nivo.
Od Zemlje do Sonca
Založba Jutro
Založba Jutro je v zbirki Svet naravoslovja izdala učbenik Od Zemlje do Sonca (za izbirni predmet astronomija — Sonce, Luna in Zemlja v devetletni OS), ki sta ga napisala Marijan Prosen in Majda Ve-hovec. Avtorja sta vsebino razdelila v pregledna poglavja. Na začetku je razlaga temeljnih pojmovvastrono-miji. Sledi poglavje o Soncu kot naravnem svetilu. V poglavju o Luni izvemo mnoge zanimive podatke o Zemljini spremljevalki. V poglavju o Zemlji se srečamo tudi s pojmom, da je naš planet tretji "kamen" od Sonca. Sledi poglavje o povezanosti in vplivanju vseh treh nebesnih teles, Sonca, Zemlje in Lune. Zadnje poglavje Za radovedne in vedoželj-ne je namenjen vsem tistim, ki jih astronomija nekoliko bolj zanima. Učbenik je napisan problemsko, za spodbujanje radovednosti in raziskovalne žilice, in je bogato ilustriran.
Osupljivi svet živali
Založba Mladinska knjiga
Knjiga Osupljivi svet živali, ki sodi v isto serijo slikovnih priročnikov za otroke kot uspešnica Dinozavri, prinaša kopico najbolj nenavadnih, osupljivih, čudovitih dejstev in podatkov o videzu, vedenju, navadah in življenju običajnih in tudi bolj nenavadnih živali. Fantastične fotografije in
prikazi približajo podrobnosti iz življenja živali, v knjigi pa najdemo tudi statistične podatke o najrazličnejših živalskih vrstah. Vključeni so stopenjski opisi, ki podrobno razložijo osupljiva dogajanja, od graditve osjega gnezda do izleganja mlade kače.
Zgodovina ženskega redov-ništva pri nas je iz različnih razlogov zelo skromno raziskana. Ženski samostani že od nekdaj ostajajo odrinjeni na obrobje zanimanja slovenskega zgodovinopisja, pa naj gre za cerkveno ali svetno.
To še posebej velja za naše starejše in kontemplativne redove, ki živijo v strogi klavzuri. Eden takšnih redov so poleg dominikank in karme-ličank klarise, ki predstavljajo žensko vejo reda sv. Frančiška Asiške-ga, ustanovljeno sredi 13. stoletja.
jju ijJu^jjd^jjj
Zdaj je Zgodovinski arhiv Ljubljana izdal knjigo Damjana Hančiča Klarise na Kranjskem. Preden se lotimo njene predstavitve, naj podamo nekaj besed o redovnih skupnostih na ozemlju današnje osrednje Slovenije oziroma na območju nekdanje Kranjske.
Prvi samostani na Kranjskem so nastali z naselitvijo reda cistercijanov, red je izšel iz reformnega gibanja v 11. stoletju. Nastali sta postojanki Stična (ok. 1130) in Kostanjevica na Dolenjskem (1230). Slednja je nastala po naselitvi dela redovnikov iz vetrinjske-ga samostana na Koroškem. Tako sta bila prva moška samostana ustanovljena na Dolenjskem. Sredi 13. stoletja je bila kot naslednja redovna postojanka na Kranjskem in prva na Notranjskem ustanovljena kartuzijav Bistri pri Ljubljani. Kot zadnja ne samo na Kranjskem, ampak sploh na slovenskem etničnem ozemlju pa je v začetku 15. stoletja nastala kartuzija Pleterje, kije bila ustanova grofa Hermana II. Celjskega. Z nastankom in utrditvijo meščanstva so se pojavili v Evropi v 13. stoletju t. i. uboštveni re-dovi, ki so bili usmerjeni k evangeli-zaciji mestnega ali obmestnega prebivalstva: tako so se naselili domini-kanci in manjši bratje. Prvi samostan manjših bratov sv. Frančiška na Kranjskem je bil ustanovljen v Ljubljani leta 1242. Ko je v 15. stoletju
znotraj manjših bratov prišlo do delitve na minorite in reformirane ob-servante - frančiškane, so slednji leta 1491 prevzeli tudi dotedanji samostan manjših bratov v Ljubljani. Čez dve leti pa so prišli tudi v Kamnik. V obdobje pojava uboštvenih redov pri nas sodijo tudi prve ženske redovne skupnosti na Kranjskem. Tako je bil kot prvi ženski samostan na Kranjskem in sploh prvi samostan na Gorenjskem leta 1238 ustanovljen samostan dominikank v Velesovem. Drugi ženski samostan na Kranjskem in prvi samostan klaris je bil leta 1300 ustanovljen samostan v Mekinjah pri Kamniku. Leta 1358 mu je sledila še ustanovitev klariškega samostana v Skofji Loki, tretji pa je bil ustanovljen šele čez 300 let v Ljubljani. Zunaj dežele Kranjske so bili samostani klaris na Slovenskem še v Gorici, Kopru in Št. Vidu ob Glini na Koroškem.
Z reformacijo kriza
V13. in 14. stoletju so se na Kranjskem naselili tudi nekateri viteški re-dovi. V Ljubljano so nemški viteški red križniki prišli v prvi polovici 13. stoletja, močno pa se je ta red razširil v Beli krajini, kjer so sprva delovali templarji. Ivanovci oz. špitalov-ci ali malteški vitezi so imeli na Kranj -skem svojo postojanko v Komendi. Od puščavniških redov na Kranj-
skem so se v Ljubljani naselili bosonogi avguštinci, ki se prvič omenjajo leta 1314. Na Kranjskem so od redovnih ustanov pred nastopom reformacije delovali še korarji ali člani kolegi-atnega kapitlja, ki so delovali od leta 1493 vNovem mestu na Dolenjskem.
Čas reformacije je sredi 16. stoletja povzročil veliko krizo redovnih poklicev, število redovnikov in redovnic je zelo upadlo. Vendar se proti koncu 16. stoletja že pojavijo nekateri novi samostanski redovi, ki so bili velika opora protireformaciji in katoliški prenovi v začetku 17. stoletja. To so bili predvsem jezuiti, ki so prišli v Ljubljano v začetku leta 1597, in ka-pucini, ki so prišli v Ljubljano leta 1606, nato pa so se naselili še v Kra-
nju in v začetku 18. stoletja tudi v Skofji Loki. Od pomembnih redovnih skupnosti, ki so delovale v preteklosti na Kranjskem, velja omeniti še uršulinke, ki so prišle v Ljubljano leta 1702, pomembno pa so se okrepile predvsem po razpustu nekaterih starejših ženskih redovnih skupnosti v letu 1782. Tako je na Kranjskem v 17. in 18. stoletju delovala kar široka paleta redov in samostanov, ld so pomembno prispevali k različnim vidikom družbenega in gospodarskega življenja na takratnem Kranjskem.
Skromno raziskana tema
Viri za zgodovino klaris so podobno kot drugi viri za zgodovino Slovencev pisani v nemškem in latinskem jeziku. In morda je tudi to eden od vzrokov, da je zgodovina ženskega redovništva pri nas bila vse do zadnjih let zelo skromno raziskana. Tako so ženski samostani že od nekdaj ostajali "odrinjeni" na obrobje zanimanja slovenskega zgodovinopisja, pa naj gre za cerkveno ali "svetno". Prvi, nekoliko daljši pregled delovanja starejših ženskih samostanov pri nas je leta 1940 pripravila dr. Me-lita Pivec Stele, njene ugotovitve pa so v poznejših desetletjih bolj ali manj kritično povzemali drugi zgodovinarji. Poglobljene študije o kakem od ženskih samostanov pri nas se dolgo
Samostan v Mekinjah
časa ni lotil nihče. Izjema je le uršu-linka s. Jasna Kogoj, ki je leta 1982 v okviru magistrskega študija na teološki fakulteti v Ljubljani raziskala zgodovino slovenskih uršulinskih samostanov, vendar je večji del raziskovanja posvečen 19. in 20. stoletju, v starejša stoletja, zlasti v srednji vek, pa še vedno ni posegel nihče.
Delo Jožeta Mlinarica
Pred nekaj leti, točneje leta 1997, je to tradicijo pretrgal akademik prof. dr. Jože Mlinarič z monografijo o ma-renberškem samostanu dominikank (1251-1782). Delo, ki nam zelo podrobno in slikovito predstavi obravnavani samostan, temelji na različnih samostanskih listinah, dokumentih državno-deželnih organov in na ohranjeni samostanski kroniki. Njegovo delo je očitno kmalu našlo posnemovalce oziroma vzpodbudilo zanimanje za raziskovanje ženskega redov-ništva tudi pri drugih zgodovinarjih, zlasti pri mlajši generaciji. Tako je že leta 1999 Damjan Hančič diplomiral s temo o mekinjskem samostanu kla-ris, čez leto pa je sledilo diplomsko delo Jureta Volčjaka o velesovskem samostanu dominikank, ki pomeni odlično izhodišče za nadaljnje raziskave tega pomembnega samostana. V zadnjih letih je več člankov o koprskem samostanu klaris napisala tudi zgodovinarka Zdenka Bonin. V oktobru lanskega leta pa je na teološki fakulteti doktorirala s. Jasna Kogoj z nalogo Uršulinski samostan v Ljubljani na prehodu iz avtonomije v Rimsko unijo s posebnim poudarkom na šolstvu med letoma 1868 in 1918.
Doktorska disertacija
Delo Klarise na Kranjskem pomeni nadaljevanje in poglobitev dosedanjega raziskovanja samostanskega reda klaris na Slovenskem, ki jo je avtor začel pri mentorju red. prof. dr. Francetu M. Dolinarju kot pripravo in zagovor diplomske naloge z naslovom Samostan klaris v Mekinjah, 1300-1782 na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 1999 oziroma njene izdaje z naslovom Sedemsto let klaris na Slovenskem leta 2000. V letu 2001 je sledila objava v 23. številki publikacije Acta Ecclesiastica Slovenica, kjer je izdal transkribirane in prevedene kon-
Avtor dr. Damjan Hančič pri predstavitvi svoje knjige Klarise na Kranjskem
stitucije klaris v Mekinjah in Škofji Loki. Tako je bil pričakov;m naslednji znanstveni korak medsebojna primerjava teh dveh konstituqij, ki je zdaj "obogatena" še z medtem odkritimi in prevedenimi (vendar še neobjavljenimi) konstitucijami ljubljanskega klariškega samostana. Vse to je obdelal v doktorski disertaciji, ki je s to knjigo predstavljena širši javnosti.
Trije samostani
Knjiga Klarise na Kranjskem je nekoliko predelana Hančičeva doktorska disertacija. Razdeljena je na tri sklope. Prvi del predstavlja redovno življenje klaris v treh njihovih samostanih na Kranjskem (Mekinje pri Kamniku, Skofja Loka in Ljubljana), in sicer na podlagi ohranjenih samostanskih konstitucij in odgovarja na vprašanje, kdo so bile redovnice v teh samostanih. Drujj del knjige vsebuje predstavitev gospodarskega, predvsem premoženjske stanja obravnavanih samostanov. Ta del je pomemben tudi za spoznavanje krajevne in gospodarske zgodovine vzhodnega dela Gorenjske, kjer so imeli
omenjeni samostani največ posesti. V tretjem delu je podan pregled še nekaterih pomembnejših področij delovanja klaris, mimo katerih ne moremo, če hočemo dodobra spoznati njihovo delovanje v preteklosti. Predstavljena je predvsem vzgojno-izobra-ževalna dejavnost klariških samostanov na nekdanjem Kranjskem in njihova skrb za dušni blagor laikov (opravljanje maš in molitev zanje ter pokopi v samostanskih cerkvah).
Teritorialno je delo omejeno na deželo Kranjsko, časovno pa od leta 1300, ko je bil ustanovljen prvi samostan tega reda na Kranjskem (v Mekinjah), do leta 1782, ko so bili po ukazu cesarja Jožefa II. vsi trije klariš-ki samostani na Kranjskem razpušče-ni. Zaradi večje ohranjenosti arhivskih virov za 17. in 18. stoletje je težišče predstavitve na tem obdobju.
Poslanstvo klaris
Knjiga prinaša nekaj pomembnih ugotovitev. Na podlagi ohranjenih arhivskih virov je danes mogoča dokaj natančna rekonstrukcija posameznih segmentov redovnega življenja klaris
n ie t
Stavba, kjer je bil v letih 1657 do 1782 samostan klaris v Ljubljani; fotografija je iz leta 1895, ko je Ljubljano prizadel potres. Na tem mestu stoji danes zgradba Banke Slovenije (nasproti Name oziroma Hotela Slon).
v vseh treh njihovih samostanih na Kranjskem. Redovno življenje klaris zlasti v zadnjih sto letih obstoja je bilo na dokaj visoki stopnji in v glavnem ni bilo dosti odstopanj od formalnih pravil. Tudi razkorak med izvirnim Vodilom sv. Klare in samostanskimi konstitucijami vseh treh samostanov klaris, ki so pripadale redu t. i. ur-bank, ni bil tako velik, kot se je domnevalo pred opravljeno raziskavo. Gospodarsko stanje vseh treh obravnavanih samostanov je bilo solidno in zgledno urejeno in je zato verjetno zbujalo še večji "apetit" absolutistični državi, da se ga leta 1782 prek razpustitve samostanov polasti.
Samostani klaris so bili pomembni pri izobraževanju ženske mladine najvišjih družbenih slojev (ne glede ali so samostanske gojenke pozneje vstopile v samostan ali ne) in se prav tako pomembno vključevali v vse oblike skrbi za dušni blagor laikov. Obravnavane klariške samostane lahko tako po redovni kot tudi gospodarski, izobraževalni in verski plati postavimo ob bok samostanom drugih ženskih redov pri nas, ki včasu cesarja Jožefa П. niso bili razpuščeni (npr. uršu-linke). Zato bi se red klaris, kolikor leta 1782 ne bi bil razpuščen, v 19. in 20. stoletju brez večjih pretresov lahko vključil v spremenjene družbene razmere tedanje dobe, ki so jih povzročile francoska in industrijska revolucija ter čedalje večja sekularizacija družbe.
200 let odsotne
Slovenske klarise, ki so od leta 1978 po skoraj 200-letni odsotnosti spet navzoče na ozemlju Slovenije, lahko iščejo zglede za svoje redovno poslanstvo tudi pri svojih redovnih predhodnicah, saj so se tako samostanske skupnosti kot celota kakor tudi večina posameznih redovnic odlikovale z vrlinami, ki so še danes zgled vsaki redovno-duhovni osebi.
Knjiga Klarise na Kranjskem tako skupaj s pred nekaj leti izdano knjigo akademika dr. Jožeta Mlina-riča Marenberški dominikanski samostan 1251-1782 iz leta 1997 zapolnjuje veliko vrzel v poznavanju zgodovine ženskega redovništva pri nas. Ima 468 strani, v njej so trije sklopi barvnih fotografij, vmes pa še več črno belih slik. Izdal jo je Zgodovinski arhiv Ljubljana.	v. m.

t--' • -Ч ■
S	- '	■y-71' J
"V. - ■--^вшшш	
	
&J}.	ш,
SSImstks	
Тж
m-1*.:

..zadnja pos'fa ja >!ш ot \
iH
j \ \ 1 j . J 4 "5

Dve fazi revolucije
Je bila v Sloveniji osvobodilna vojna ali revolucija? Je bil slovenski narod osvobojen ali znova zasužnjen? Vprašanje razkriva: preteklost je tista, ki določa sedanjost, določa identiteto. 0 njej zato ne more biti več resnic. Zato tudi resnica zločincev, z nasiljem mitizira-na, ne more biti resnica.
Kot vemo, je odgovor legitimnih naslednikov zločina na nezadržno prodirajočo resnico amnezija, s katero so nekdaj kultno slavljeni revolucionarji ostali brez revolucije. So komunisti prej govorili neresnico, jo govorijo zdaj ali kar naprej? Eksaktno in zavezujoče nas danes vračata k vprašanju identitete revolucionarni teorija in praksa dveh laz, aktualni več kot
osem desetletij. Gre za temeljno določujoči pojav slovenske polpreteklosti s povsem nedvoumnimi implikacijami. Njegovo obravnavo bi danes težko pričakovali od tistih zgodovinarjev, ki da jim je treba prepustiti zgodovino, v celoti pa ni bila pozorna nanj niti nasprotna stran. Povedano določneje: v zadnjih dveh temeljnih znanstvenokritičnih delih o medvojnem času na Slovenskem se sistematična razprava Tamare Griesser-Pečar Razdvojeni narod ne osredinja na to tematiko, dasi jo upošteva in tudi dokumentira, medtem ko se pričevanje Aleksandra Bajta v Bermanovem dosjeju načelno, temeljito in dokumentirano ukvarja z njo, le da ne sistematično analitično za slovenske razmere. Nedvomno bo ob prvem imenovanem delu najpomembnejše izhodišče za posebno monografsko obravnavo, vključno s kompleksnostjo "pe-riodizacije", ki jo bo moral slovenski narod še dobiti za kar najbolj zave-
zujočo razlago medvojnega časa. Gre torej za čedalje bolj aktualno vprašanje, ki gaje po utemeljiteljih marksizma dognal Lenin. Ker je bil realist, je prvotnemu naziranjuo ekskluzivnosti proletarske revolucije zaradi njene neuresničljivosti našel rešitev v njenih dveh fazah, s sodelovanjem nekomunističnih skupin v prvi od njih: prva razglaša narodne cilje in skriva razredne, ki jih uveljavi druga. Revolucionarni cilji boljševikov se s tem ne spremenijo, spremeni se le taktika. V takšnem boju z vsemi sredstvi za vzpon na oblast morala ni pomembna; Leninov "izum" s tem legitimira dobro znane stvari: laž, prevaro, izdajo, zločin. Začasni "zavezniki" so vendar razredni in s tem tudi potencialni smrtni sovražniki, ki se jih je treba znebiti, ali kot pravi Bajt, nož v n jihov hrbet je bistvo teorije o dveh etapah revolucije.
V ovčji koži
Za nekatere naivne "osvobojene"
Slovence je treba še enkrat seči precej nazaj v čas, ko večina še niti rojena ni bila, a je bila njihova usoda že določena. Tako je za revolucijo v Jugoslaviji skrbel še Stalin, ld je davnega leta 1925 predlagal Kominterni njeno izboljšavo s prevzemom sovjetskega vzorca. Temeljila je na že znanem načrtu te centrale o njenih dveh etapah. Uresničila naj bi se, kot je predvideval sklep VII. kongresa Ko-minterne leta 1935 v Moskvi, v prvi fazi z oblikovanjem svetovnega bloka protifašističnih sil z ustanavljanjem ljudskih front. Vodja kongresa Dimit-rov, za katerim je stal Stalin, je to novo ljudskofrontno vabo utemeljil s povezovanjem in širitvijo delavskega razreda na socialdemokrate, kmete, katoliške delavce, drobno buržuazijo, inteligenco ... Zato slavna in opevana slovenska Osvobodilna fronta (OF), ki je glede na priporočilo Kominter-ne nastala razmeroma pozno, ni niti nekaj izvirnega slovenskega, kaj šele
demokratičnega. Inštrumentalizira-na je bila za peklenski načrt ruskega imperializma in za izdajo vitalnih slovenskih interesov kot prva faza bolj-ševiške revolucije po že predvojnih navodilih Kominterne. Ob poznavanju ozadja in pravilnem branju komunističnega novoreka tako natanko vemo vsaj dvoje: da je šlo z OF za revolucijo in ne za osvobajanje in da komunisti slovenskega naroda nikakor niso mogli osvoboditi.
Ce je ta odporniška organizacija skrivala, je njena neposredna predhodnica, Protiimperialistična fronta (PIF), razkrivala. Tu se v času pakta med dvema največjima imperialističnima in totalitarnima silama (takrat sta si že razdelili vojni plen) pojavi ideološki izraz protiimperialističen, ki je v skladu s komunistično moralo in resnico obtoževal imperializma njihove prave nasprotnike, zahodne (meščanske) demokracije. Se preden se je vojna dobro začela in ko ni bilo govora o kakšnem komunističnem odporu okupatorjem, ki so bili od 6. aprila 1941 že tu, se je na Slovenskem s PIF že institucionalizirala druga faza revolucije s poudarjajočim razrednim vidikom in z njo kolabo-racija z okupatorskim nacizmom. Čeprav je spet po navodilu Velikega brata po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 PIF nenadoma izginila pod plaščem OF, je njen razredni dull ostal, zdaj odet v ovčjo kožo. Če spomnimo, zelo aktualen je bil še pozneje v letih hladne vojne, na Slovenskem pa straši še danes s pritajeno skepso do EU, z odkritim protiimperializmom do ZDA, če ne govorimo o podtalnem poskusu sabotiranja slovenskega vstopa v Nato, in to hkrati s prorusko in pro-srbsko naravnanostjo k dvema resničnima stoletnima imperializmoma, ki sta oba že ogrožala slovenski narod.
Partijska propaganda
Z OF in NOB je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo prišlo v skladu z isto moralo Kominterne do nenadnega zasuka poslušnih slovenskih komunistov v prvo fazo revolucije in z njo do leporečja o visokih narodnih ciljih. Je bilo iskreno? Komunisti kot delavski internacionalisti so se že
po prvi vojni bojevali proti narodnemu, še posebej kot izrastku meščanske družbe, se pravi svojemu poglavitnemu razrednemu sovražniku. Na dlani je, da je bilo preimenovanje ideološko in taktično, ker komunisti prek svoje OF niso mogli odkrito razglasiti svo;ih ciljev: "Dragi Slovenci, mi bomc zdaj, v za nas idealnem vojnem času tuje okupacije, začeli z revolucijo in pobili precej svojih bratov in sester. Pridružite se nam, da revolucija zmaga, da pridemo na oblast ii vzpostavimo totalitarno državo, 'sovjetsko republiko', v kateri vas bomo še naprej osrečevali." Za tak načrt neznatne in tajne stranke ne bi bilo ne privržencev ne bojevnikov. Vložek je moral biti kar največji, nacionalni interes (še danes aktualen) z osvobajanjem.
O nadaljnjih dejstvih nas spet zanesljivo pouči komunistična stran. Zato naj tisti demokrati, ki legitimirajo medvojno osvobajanje s poimenovanjem OF in NOB, najprej ne pozabijo, da sta že sami poimenovanji izvirni partijski; da sodita v arze-nal partijske propagande z apelira-njem na narodna čustva, kar je zavajalo nekoč in zavaja še danes. Za demokrate pomenita oba partijska izraza, kot smo videli, zloraoo odpor-ništva za revolucionarne cilje, sta torej nasprotje tega, kar razglašata. Če bi že šlo za domoljubje, bi partija odzvati takoj po n sedbi Jugoslavije in ne šele po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, da ne govorimo o tem, da domoljubi ne pobijajo svojih sonarodnjakov, marveč jih pred okupatorjem branijo.
se morala emški za-
Tako so tudi tu komunisti izpričali svojo pravo internacionalistično identiteto: z ustanovitvijo OF ni šlo za domoljubje, marveč za pomoč napadeni prvi deželi komunizma, za sovjetoljubje. Poleg tega je bilo - ob transparentnosti identitete OF - poimenovanje NOB še zgodovinsko obremenjeno. Izraz sta uporabljali KPJ od 1935 in KPS od 1938, ko ni bilo ne vojne ne potrebe po osvobajanju, za ljudsko osvobajanje, kar pomeni razredno osvobajanje in je sinonim za revolucijo (srbsko poimenovanje "narodno oslobodilačka borba" bi bilo treba pravilno prevesti v ljudskoosvobodilni boj, kot so pravilno prevedli narodno milicijo v ljudsko milico, JNA v JLA). Očitno nepozorne narodna retorika NOB, katere izvirna vsebina je revolucija, še danes zavaja, zato poimenovanje ni ostalo naključno. Institucionalno tako OF skupaj z NOB predstavlja prvo fazo revolucije, s svojo poglavitno formalno in neformalno vsebino, kot bo še razvidno, pa medvojno nasilje druge faze. Tema dvema vidikoma presoje oefovskega NOB
t < 4
Celjska okolica je pokrita z množičnimi grobišči iz leta 1945. Ko so pred leti naleteli na delček nekega grobišča, so iz zemlje potegnili čevlje, polne kosti.
na Slovenskem, ko je po Bajta od VII. kongresa Kominterne 1935 "narodnoosvobodilen" terminus tehnicus za prvo fazo revolucije, lahko pridružimo še tretjega, prav tako izvirno ko-minternskega: antifašizem, ki se je razglašal pred PIF in po njej in se uporablja še danes kot temeljni ideološki izraz legitimiranja komunistov. Kot vemo, je protifašizem z demokratično identiteto vodil v svobodo Zahodne Evrope, protifašizem s totalitarno identiteto v novo nesvobodo sovjetskih satelitov. Sinonim za slovenski protifašizem je zato revolucija s svojo bistveno drugo fazo.
Partijska vojska
Nihče ni torej Slovencem pojasnil, da ko vstopajo v OF, vstopajo v že institucionalizirano prvo fazo revolucije, ki jo bo spremljala odločilna druga faza. Pravih namenov in komunističnega novoreka mnogi niso razumeli, tako kot obojega neredki še danes ne razumejo. Prav tako ni naključje, da v devetih temeljnih točkah OF revolucija ni niti omenjena. Nasprotno, že v naslovu je Slovence vabila fronta "slovenskega naroda", za kar njeni ustanovitelji niso imeli nobenih pooblastil. Naivnim niso niti pojasnili, zakaj je bila ustanovljena KPS, kakor ni bila poznana Kardeljeva izjava oktobra 1940 v Zagrebu, "da bodo šli komunisti v oborožen odpor proti okupatorju samo, če bodo imeli možnost za revolucijo". Se manj so vedeli za "institucijo" druge faze, ko je znotraj OF že od avgusta 1941 in pod neposrednim vodstvom partije začela delovati tajna teroristična organizacija VOS, namenjena pobijanju razrednih sovražnikov in ne okupatorjev. Tako je že od začetka vojne neusmiljeno tekla druga faza revolucije, njenemu terorju v mestu se je pridružil partizanski teror na podeželju in izzval nastanek vaških straž za obrambo življenj in imetja. S tem je razredna revolucija predes-tinirala državljansko vojno kot novo stvarnost že od julija 1942. "Institucionalno" pokritje njeni drugi fazi je že spet od samega začetka dajal "odlok o zaščiti naroda", ki ga je partija v OF sprejela 16.9.1941 in s katerim je monopolizirala odpor ter vsem do );)

molj ubnim Slovencem, ki bi se hoteli organizirano upreti zavojevalcem, zagrozila s smrtno kaznijo (o njem ni v nacionalni enciklopediji, v geslu OF, niti besedice). Zloglasni odlok ohranja retoriko prve faze revolucije v komunističnem novoreku druge faze; prav se zato bere: "odlok o zaščiti revolucije". Tako jebila vimenu OF formalno vzpostavljena njena druga faza s katastrofalnimi posledicami za slovenski narod, z njo so bili napovedani državljanska vojna in zločini nad slovenskim demokratičnim občestvom. Z njo so si komunisti narod podredili, svoje razredne sovražnike so s tem prekvalificirali v skupne narodne. Za ta odlok in druge zločinske sklepe prevzemajo veliko odgovornost tudi oefovski "zavezniki" partije ne glede na to, da se je vodilna in ekskluzivna vloga partije v OF leto pozneje formalizirala z dolomitsko izjavo, ki pomeni izdajo "zaveznikov" po klasičnem receptu druge faze. Se pravi tistih, ki so privabili v OF neprimerljivo več privržencev kot partija in brez katerih bi s cisto' revolucijo komunisti ne imeli nobenih možnosti; zato je odgovornost "zaveznikov", čeprav le partijskih statistov, tem večja. Partizanska vojska v OF je bila partijska vojska, v njej so bili komandantom nadrejeni politkomisaiji, ideološki in taktični predstavniki partije. Večina njenega vojaštva, ki je verjela v osvoboditev, je bila zlorabljena za partijske cilje.
Nesmotrnost NDB
Tako ni dvoma, da sta prva in druga faza revolucije na Slovenskem bili, da sta bili med celotno vojno, da sta potekali vzporedno in ne zapored-
MARIJA * 1696 +1954 SIN JANEZ 01921 +1943 EDVARD O 1924 +1945 ALBIN c 1925 +1943 !'. MATI MARIJA o 1862 + 194.9 ATA JANEZ 01888 +1969
('■'■ SOLZA DRAGE BI BUDILA
1НИ1Т»«1ЛГ1Ш1
i
Žvlrče v Suhi krajini. Govorica spomenika: tri sinove so partizani umorili leta 1945. Koliko let so morali starši še živeti ob tej hudi izgubil
no, kot bi pričakovali, in da je bila druga faza časovno prvotna in vsebinsko poglavitna ter s tem ključna v povojnem času. Do spopada z okupatorji je prišlo pozneje in v manjšem obsegu, o čemer pričajo bistveno večje žrtve komunističnega nasilja na slovenski strani kot posledica inštrumenta-lizacije osvoboditve za revolucijo. Zato se utemeljeno postavlja vprašanje nesmotrnosti in škodljivosti NOB za slovenski narod, namerno izzivanje okupatorja s krvavimi povračilnimi akcijami, tudi zato, da bi moško populacijo prisilile v partizane. T. Gries-ser-Pečar: " ... sabotažne akcije partizanov v Sloveniji niso prav nič ovirale okupacijskih sil ali prispevale k poslabšanju njihovega vojaškega položaja ... Za dokončen poraz Nemcev in Italijanov so bili odločilni izključno zunanji razlogi - politične in vojaške razmere v vsej Evropi." Glede na to se Bajt zavzema za nenapa-dalni odpor s čim manj žrtvami. Oba avtorja spregledujeta namene partije in zavračata kakršno koli trditev o osvoboditvi Slovencev. Ob povedanem so posledice druge faze dobro znane: medvojni zločini, krvavo na-
silje na t. i. osvobojenih ozemljih (ki jih je italijanska vojska zapustila), to fazo simbolizira zloglasno Kardeljevo pismo Mačku jeseni 1942 o streljanju Slovencev v četah po razrednih merilih in drugo z enakimi merili o streljanju slovenskih demokratov v "run-dah", njen povojni višek so zločinski množični pomori razrednih sovražnikov v Sloveniji, številke gredo v de-settisoče, slovenski eksodus, kjer številke prav tako gredo v desettisoče, pa revolucionarni revizionizem Golega otoka, klasični primer "zavezništva" za učbenike - primer Kocbek, obdobje eksemplaričnih procesov z novimi žrtvami v času ljudske demokracije in totalitarizma ter drago nasilje permanentne revolucije.
Zamolčevanja in goljufije
Posreden verodostojen dokaz o poteku dveh faz revolucije v Jugoslaviji in Sloveniji je odnos s Kominter-no. Ta je Tita in njegove opozarjala, da prehitevajo z drugo fazo, za katero da še niso dozorele razmere. Bala se je, da se bodo jugoslovanski revolucionarji izdali in odbili naivne privržence osvobajanja. Neučakani in očitno že takrat revizionistični Tito je hotel že maja 1941 preskočiti prvo fazo revolucije in revolucionarno prevzeti oblast, a ga je Kominterna ostro zavrnila, da mora vztrajati v že določeni ljudskofrontni etapi. Kot poroča Dilas, je Tito popustil "le navidez, z besedami". Pri tem mu je Kardelj pomagal z ideološko formulo, s katero so "goljufali" Kominter-no od samega začetka do zmagovite razredne osvoboditve: "Strateški načrt na pni etapi predstavlja načrt bur-žuazno-demokratične revolucije, ki z neprekinjenim preraščanjem preha-
ja v drago etapo, v proletarsko revolucijo." Tako je bilo za Tita mogoče "z neprekinjenim preraščanjem" že prvo leto vojne ustanoviti proletarsko brigado, na kar se je Kominterna prizadeto odzvala, da s tem partizansko gibanje usmerja v komunistično. Bajt imenuje to taktiko "en korak nazaj po dveh korakih naprej", kar pomeni favoriziranje drage faze revolucije. Slo je za temeljno izhodišče, ki ga isti avtor kot nesporna avtoriteta raziskav zadnje vojne načrtno ugotavlja "celo v boju za osvoboditev Primorske /kot/ sredstva za izvedbo revolucije". Ber-manov dosje je ena sama obtožba komunistične prevare: "Tito se ni boril za svobodo, ampak za revolucijo." Po vojni je to tudi sam priznal:"... nismo sprejeli teze o 'dveh etapah revolucije' in smo korajžno krčili pot zmagovite socialistične revolucije...," priznavajoč pri tem, da revolucije niso poudarjali in prav tako niso govorili o državljanski vojni, ker jim to ne bi koristilo. Je danes kaj drugače?
Okupacija od znotraj
Ko govori predsednik slovenske borčevske organizacije, da se želi polpretekla zgodovina postaviti na glavo, je treba povedati, da so jo že od vsega začetka in sproti postavljali na glavo. Zdaj jo bo že treba demokratično postaviti na noge in povedati, kdo je v resnici izdal slovenski narod in kdo je kolaboriral z dvema največjima imperializmoma in totalitarizmoma. To izdajo in kolaboracijo potrjuje že omenjeni avtor, navedena zgodovinarka pa je glede demokratične strani v medvojnem spopadu nedvoumna: "Očitekizdaje ...jezabloda."
Glede na to se motita tudi oba slovenska predsednika; tako državni, ki trdi, da so bile baltske države ob koncu drage vojne "najprej" osvobojene, kot vladni, naš sedanji up, ko pravi, da je konec te vojne za Slovence "ne glede na vse" pomenil svobodo. Kot vemo, baltske države niso bile osvobojene zaradi komunistične okupacije od zunaj, Slovenija zaradi takšne okupacije od znotraj. Razlika je le ta, da so baltske države to dejstvo svetovni javnosti priznale, Slovenija pa ne. To lahko pomeni le eno, da še po letu 1991 ni svobodna.
Dr. Ivan Klemenčič
Iščemo
zunanje sodelavce.
ki želijo sodelovati na področju pridobivanja novih naročnikov revije Demokracija.
Za dober zaslužek pokličite 01/43 45 463.
Demokracija
RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVET!
ГЦШг Ш —
tf. * t 4 иНВк^	јлшш^,-
ŠTAJERSKI VAL
VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE
Г^Шг - Ш H		
^Regionalna Televizija posebnega pomena]		
bnega pomena ^^	Mttjsfca cesta 34.	SOOMT I
Informacije za katerimi stojimo!
Tlismo najpečji. nismo najboljši, nismo najlepši
in nismo najbolj trapasti. j ______»ШР«
Ol / 520 5000
tmruj.radiodur.si
Skupaj s podjetji Viessmann, Seitron in Klima Petek vam ponujamo udobje toplote in prijetnega hladu skozi vse leto. Z nakupom njihovih izdelkov si zagotovite popuste ob nakupu kurilnega olja. Več informacij na www.petrol.si.
rts-tv.co

KURILNO OLJE EVROPSKE KAKOVOSTI
080 22 66
Kurilno olje je lahko cenejše!
RAW PRAV
HJĐHO
film				
	ш	i	UjpM i ^ ■	-III? 1 III- • ШНИГ II Hill Ii , fi 1,1 iE '/ 4* " / ► fr* S
m . ,
Evan je v mladosti doživljal nenavadne izgube spomina, ki pa se mu čez leta, ko prebira stare dnevnike, začnejo vračati. Toda Evan ugotovi, da lahko v teh sprehodih v preteklost tudi spremeni določene dogodke, kar pa ima za njegove prijatelje katastrofalne posledice v sedanjosti.
Evan Treborn, igra ga Ashton Kutcher, je izgubil občutek za čas. Že od mladih nog ključni trenutki v njegovem življenju izginjajo v črnih luknjah pozabe in njegovo otroštvo je postalo vrsta grozljivih do-
godkov, ki se jih ne more spomniti. Ostali so samo duhovi spomina in koščki življenja, ki ga obkrožajo -življenja njegovih mladostnih prijateljev: Kayleigh (Amy Smart), Lennyja (Eiden Henson) in Tom-myja (William Lee Scott).
Že v otroštvu je za Evana skrbel psihiater, ki ga je spodbudil, da je začel pisati dnevnik, v katerega je natančno zapisoval dogodke iz svojega vsakdanjika. Evan hodi zdaj na univerzo in med branjem enega od dnevnikov se je v trenutku in brez pojasnila vrnil v preteklost. Nenadoma se mu posveti, da so dnevniki, ki jih ima spravljene pod posteljo, orodje, s katerim se lahko vrne v preteklost in oživi izgubljene
i The Butterfly Effect
Režija:	Eric Bress, J. Mackye Gruber
Scenarij:	Eric Bress, J. Mackye Gruber
Produkcija:	Jason Goldberg, Ashton Kutcher, J.C. Spink
Igrajo:	Ashton Kutcher, Amy Smart, Eric Stoltz,
	Eiden Henson, Ethan Suplee, Melora Walters,
	John Patrick Amedorf, Cameron Crigger
Premiera:	21.7. 2005
Distribucija:	Blitz Film & Video Distribution
spomine. Toda z njihovim odkrivanjem Evan začuti odgovornost za uničena življenja svojih prijateljev, še posebej Kayleigh, v katero se je zaljubil kot deček in jo še vedno ljubi.
Odločen, da bo zdaj storil nekaj, česar takrat ni bil zmožen, se Evan vrne v preteklost, kjer skuša spremeniti ključne dogodke in prijatelje ter
druge, ki jih ima rad, obraniti pred težko usodo, ki jih je doletela. Evan upa, da mu bo s spreminjanjem preteklosti uspelo spremeniti sedanjost. Toda vsakokrat, ko nekaj spremeni in se vrne v sedanjost, odkrije, da so imela njegova dejanja nepričakovane in pogubne posledice. Čeprav se trudi, nikakor ne more ustvariti se-
Najbolje obiskani hongkon-ški film doslej je odlično ocenjena parodija na kung J fu filme, v katerem se bodo prebivalci stanovanjskega kompleksa spopadli s slovito tolpo s sekirami.
Kung fu frka
Šanghai. Trideseta leta prejšnje-	vsrca poštenih meščanov in navdih-
ga stoletja. Časi so nevarni in uli-	nila mladega nadobudneža Singa.
cam vladajo tolpe. Najzloglasnejša	Nekega dne Sing na umazanem ob-
med vsemi, Sekire, je vcepila strah	robju mesta povzroči pravo razdeja-
nje, ko se lahkomiselno izdaja za pripadnika Sekir. Tako povzroči spor v pravi tolpi in med prebivalci stanovanjskega kompleksa, v katerem po naključju živijo sami mojstri kung fuja. Ker kljub svojim željam Sing ni ubijalec, se mora soočiti z lastno umrljivostjo, da bi spoznal, kaj pomeni biti pravi mojster kung fuja.
na kratko
danjosti, v kateri bi s Kayleigh lahko živela srečno "do konca življenja".
0 produkciji
Ashton Kutcher je dosegel velik uspeh z vlogo v priznani nadaljevanki Nora sedemdeseta, prav tako pa tudi s filmi Dude, Where Is My Car? in Pravkar poročena. V filmu Učinek metulja igra Evana Treborna, ki ga preganjajo zavrti spomini iz težkega otroštva in je prva njegova neko-mična vloga. Kutcher je največji motiv za snemanje filma o temi, s katero se ukvarja Učinek metulja, našel v podpori svoje matere, o čemer pravi: "Nikoli ne bi posnel filma, ki ga moja mama ne bi šla gledat in zaradi katerega ne bi bila ponosna name. Kar se tega filma tiče, nisem bil ravno prepričan, zato sem jo prosil, naj prebere scenarij. Razburil jo je, vendar se ji je zdel dober. Rekla je, da bom ljudem pokazal resnico, brez skrivanja in olepševanja, pošteno." Soscenarist
Kung fu frka je Chowovo prvo sodelovanje s Hollywoodom. Chow, ki ima svojo produkcijsko hišo The Star Overseas Ldt., je pred kamero in za njo zbral številna znana imena, med drugim legendarnega koreografa akcijskih prizorov Yuen Wo Pinga, Id je v zadnjih letih z oblikovanjem akcij skih prizorov v Matrici in Prežečem tigru, skritem zmaju postavil nove standarde na tem področju. Kung fit frka je tudi uresničitev dolgoletnih
in režiser Eric Bress pravi: "Mislim, da so vmojem življenju flajvznemir-ljivejši trenutki obiska premiere in opazovanje odziva občinstva. Kar se tega filma tiče, smo nenelino govorili, da komaj čakamo komentarje ljudi, ki odhajajo s projekcije Upali smo, da bomo slišali nekaj takšnega: Čakaj, dovoli, da razmisim o tem."
Chowovih sanj o združit\ lik borilnih veščin v enei borilne veščine so Cho ljenjska strast. V Kung fi: predstavi tudi svojstvenih je bil eden od zaščitnih zn olin Soccerja, hkrati pa, sam, je film poklon kung f i s katerimi je zrasel. Cho ni le nastopil in ga režir; je tudi eden od scenarist^' ducentov. Monika
■IIIIIIIMIIIHMIIIIIIII G
•ill
Stephen Chow
Tsang Kan Cheong, Stephen Chow, Chan Man Keung Stephen Chow, Wah Yuen 21.7. 2005
Režija: Scenarij:
Igrajo: Premiera: Distribucija: Continental film
ivsehob-filmu-r^vova živ-frki nam umor, ki akovSha-kot pravi j filmom, N v filmu , ampak IV in pro-Maljevič
ONG FU
Gwyneth Paltrow in Orlando Bloom bosta igrala v stranskih vlogah v romantični komediji Love and Other Disasters. Scenarij in režijo filma podpisuje Alek Keshishian, zgodba filma pa spremlja skupino prijateljev v Londonu, ki odkrijejo, da ljubezen večkrat ni takšna, kot je prikazana v filmih. Glavne vloge igrajo Brittany Murphy, Matthew Rhys, Catherine Tate in Santiago Cabrera.
Kitajski igralec Chow Yun-Fat bo igral v tretjem nadaljevanju filma Pirati s Karibov, katerega producent bo znova Jerry Bruckheimer. Chow bo igral kapetana Sao Fenga, zloglasnega pirata, čigar vloga bo ena glavnih filmskih vlog. Za hongkonškega igralca bo to po filmu Bulletproof Monk iz leta 2003 druga vloga v angleščini. Drugi in tretji del se snemata sočasno, v kinematografe pa bosta prišla leta 2006 in leto pozneje. Režiser obeh je Gore Verbinski.
Clint Eastwood bo igralce Ryana Phillippa, Jesseja Bradforda in Adama Beacha v glavnih vlogah poslal v boj. Avgusta bo dobitnik oskaija namreč začel snemati vojni film Flags of our Fathers. Snemal bo na Islandiji, v Washingtonu, Los Angelesu in Chicagu. Film bo obravnaval brutalni pokol na japonskem otoku pozimi leta 1945, v katerem je umrlo več desettisoč vojakov. Knjigo, ki je filmska predloga, je napisal James Bradley, sin enega od marincev, čigar oče je tedaj na neko vzpetino izobesil ameriško zastavo v znak zmage. Eastwooda bo v vlogi producenta podprl Steven Spielberg. Hollywoodska zvezdnika sta delala skupaj že leta 1995 pri ljubezenskem filmu Najini mostovi.
Švedski režiser Lasse Hallström (Čokolada) bo avgusta začel snemati film Hoax (Potegavščina) z Richardom Gereom v glavni vlogi. Film pripoveduje zgodbo o ameriškem pisatelju Cliffordu Irvin-gu, kije v 70. letih ugledni založbi McGraw-Hill kot avtentično podtaknil "biografijo", ki si jo je sam izmislil, o filmskem in letalskem pionirju Howardu Hughesu. Richard Gere bo igral goljufivega pisatelja, Alfred Molina pa njegovega pomočnika Richarda Suskinda. Irvinga so leta 1972 obsodili na dobri dve leti zapora. Nazadnje je zgodbo o Hughesovem življenju na veliko platno prenesel Martin Scorsese v Letalcu.
ELEKTROPROM
ELEKTROPROM d.o.o.
1412 KISOVEC tel.: 03 S6 57 ISO
fax: 03 16 71 488
www.elektroprom.si
♦	projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve
♦	bar sedmica
♦	lokalna televizija ETV
♦	trgovina EVJ Center
♦	elektroinstalacije
♦	centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
♦	kabelsko komunikacijski sistemi
♦	grafitne ščetke
♦	tiskana vezja
♦	delovni stroji in nizke gradnje
u Ulli
PETEK,
22.7.2005
Slovenija 1
a
6.50 6.50 7.00 7.35 7.50
8.05 8.30
8.55 8.55
10.10 10.40
11.30
12.20 13.00 13.30 13.30 14.00 15.00 15.05 15.40
16.05 16.25
17.35
18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 21,00
22.00 22.50 0.05
0.45 2.40 3.35 3.55 4.20
tedenski izbor
kultura
odmevi
piano pianissimo, igrani film ebu (vps 07.35) zapisovanje not, kratki dokumentarni film ebu (vps 07.50)
želvii otok, risana naniz., 20/26 (vps 08.00) snobs, avstralska nadaljevanka, 20/26 (vps 08.25) tedenski izbor
na liniji: polona kasal in gusti, oddaja za mlade |. pervanje - m. buh: vrtičkarji: tudi kozle streljajo, mar ne?, tv nadaljevanka ml smo ...grki obrazi afrike, dokumentarna oddaja nigel marven ameriška poljudnoznanstvena serija, 2/3 osmi dan
poročila, Sport, vreme (vps b.oo)
tedenski izbor obzorja duha
etiopija: addis abeba, potopis poročila, promet (vps 15.00) mostovi - hidak (vps 15.05) timotej hodi v šolo, risana nanizanka, 16/26 (vps 15.40)
iz popotne torbe: močnate jedi (vps 16.05) svet živali, nemška dokumentarna serija, 6/13 (vps 16.25) novice, slovenska kronika, šport, vreme (vps 17.00)
national geographic, ameriška dokumentarna serija, 2/12 (vps 17.30) žrebanje deteljice (vps 18.30) luka in lučka, risanka (vps 18.40) celestin, risanka vreme (vps 18.55) dnevnik
vreme, magnet, šport slovenski venček (vps 20.00) slačenje, novozelandska nadaljevanka, 5/20 (vps 21.00)
odmevi, kultura, šport, vreme (vps 22.00) polnočni klub: poletna branja (vps 22.50) praksa, ameriška nanizanka, 22., zadnja epizoda, ponovitev (vps 00.05) brane rončel izza odra, ponovitev dnevnik, vreme, magnet, šport, pon. turistika, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 03.55) infokanal
Slovenija 2
Kanal A
9.05 9.30
10.00 10.50
TV prodaja
Domače kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 24. dela ameriške humoristične nanizanke Obalna straža na kolesih, pon. ameriške naniz. E+, ponovitev
12.50 TV prodaja
13.20 Domače kraljestvo, 3. sezona, 25. del ameriške
humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 194. del ameriške nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 89. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja
16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 23. del
ameriške humoristične nanizanke 17,30 Jimova družina, 1. sezona, 2. del ameriške
humoristične nanizanke 18.00 E+
20.00 Komedija: Skrivnost mojega uspeha, ameriški film 22.05 Midve z mamo, 3. sezona, 12. del am. naniz. 23.00 Ženske zadeve, I. sezona, zadnji del ameriške
nanizanke ^ 23.55 Ruby Wax, pogovorna oddaja 0,35 E+, ponovitev
6.30 INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.30 IV PRODAJA 12.00 ZABAVNI INFOKANAL 13.40 TV PRODAJA
14.15 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 14.35)
14.45 TEDENSKI IZBOR
14.45 DUHOVNI UTRIP
15.05 ŠTAFETA MLADOSTI
15.50 SONČNI DREVORED, NEMŠKI FILM (VPS 15.50)
17.15 DRUGA GODBA 2005: NA«AO ZUMBl,
POSNETEK KONCERTA 18.25 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 19.00 RT PREŽIVETJA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 3/
8, PONOVITEV (VPS 19.00) 20.00 KDO JE POŽGAL RIM?, ANGLEŠKA
DOKUMENTARNA ODDAjA (VPS 20.00) 20.50 SLOVENSKI MAGAZIN (VPS 20.55) 21.15 STARI NOVI OBRAZI EVROPE: SLOVAŠKA,
3/10 (VPS 21.20) 21.40 SIMPSONOVI, AMERIŠKA RISANA NANIZANKA,
21/22 (VPS 21.50) 22.10 UMOR PO POŠTI, NEMŠKI FILM (VPS 22.15) 23.50 VERNIK, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV ^ 1.30 INFOKANAL
Pop TV
POP
6.55	24UR, ponovitev
7.55	Sedma nebesa, 7. sezona, pon. 17. dela am. naniz.
8.45	Pet skrivnosti, pon. 112. dela mehiške nad.
9.40	Zastavljeno srce, pon. 83. dela venezuelske nad.
10.30	TV prodaja
11.00	Srčna dama, ponovitev 109. dela mehiške nad.
11.50	Prava ljubezen, pon. 81. dela venezuelske nad.
12.45	Vražje neveste, ponovitev dokumentarne serije
13.40	TV prodaja
14.10	Sedma nebesa, 7. sezona, 18. del am.naniz.
15.00	Prava ljubezen, 82. del venezuelske nad.
15.55	Srčna dama, 110. del mehiške nadaljevanke
16.55	Zastavljeno srce, 84. del venezuelske nad.
17.55	24UR-vreme
18.00	Pet skrivnosti, 113. del mehiške nadaljevanke
19.00	24UR
20.00	Akcija: Umri pokončno 2, ameriški film ^
22.10	Pod lupo pravice, 1. sezona, 19. del am.naniz.
23.05	XXL premiere
23.10	Prijatelji, 9. sezona, 17. del ameriške
humoristične nanizanke
23.40	Seks v mestu, 6. sezona, 19. del ameriške naniz.
0.10	Marko Polo, izraelski film ^
2.25	24UR, ponovitev
3.25	Nočna panorama
Prva TV
B ИИ
05.30	TV prodaja
06.15	The Best Off
06.30	TV prodaja
07.00	Yu-Gi-Oh, risana serija
07.30	Tri v vrsto
07.45	Spomin
08.00	TV prodaja
08.30	Tri v vrsto
08.45	Spomin
09.00	Yu-Gi-Oh, risana serija
09.25	Spomin
09.45	Tri v vrsto
10.00	Prva prebere prva
10.05	TV prodaja
10.25	Sto izložb, sto strasti, 477. del ital. telenovele
11.00	Čarovnije, 104. del italijanske serije
11.55	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.50	TV prodaja
13.15	Tri v vrsto
13.25	TV prodaja
13.50	Alo, alo, 18. del angleške serije
14.25	Vlkarka iz Dibleya, 7. del angleške serije
14.55	Črni gad, 7. del angleške serije
15.25	Hotel poldruga zvezdica, 7. del angleške serije
16.00	Gospod Bean, 18. del angleške serije
16.30	Skozi ključavnico, pogovorna oddaja
17.10	Yu-Gi-Oh, risana serija
17.35	Sto izložb, sto strasti, 478. del ital. telenovele
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
19.55	Plemeniti komentar
20.00	Vroči veter, 1. del srbske serije
21.00	101 škandal Hollywooda, razvedrilna oddaja
21.50	Resnične zgodbe n v iskanju pravice, am. serija
22.50	Okrožje Columbia, 11/12. del ameriške naniz.
23.40	Marlenna & Salome
00.40	Vroči veter, 1. del srbske serije
01.40	101 škandal Hollywooda, razvedrilna oddaja
02.30	Resnične zgodbe n v iskanju pravice, am. serija
03.30	Okrožje Columbia, 11/12. del ameriške naniz.
04.20	Marlenna & Salome
TevePika
6.00 Tv prodaja
6.30 28. Festival melodije morja in sonca v živo iz
Portoroža, 3 del, pon 08.00 Starodobna vozila, Naklo, pon 08.30 Tv prodaja
9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
09.30	Odbojka na mivki, Siemens masters 2005, Portorož, pon
10.00	Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja
0	kmetijstvu, pon
11.00	Slovenska glasbena lestvica, pon
12.00	To morate vedeti, svetovalna oddaja, pon
13.00	Razgledovanja, potopisna reportaža, pon
13.30	Tv Prodaja
14.00	Glasbeni Mozaik
16.45	S Pingom korak višje, pon
17.00	Sijaj, pon
17.30	Vandrovček, kvintet Vedrina, pon
18.00	A TO j E TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon
18.30	Ekošola kot način življenje, Ekofestival 2005,
1	del, prvič
19.00	Do zdravja tudi tako, gostja: Vanda Andolšek, pon
19.30	Kulturne drobtinice, 26. grafični bianale, pon
20.00	Predah v gibanju, Sabina Obolnar
21.00	Aruna, dr. alternativne medicine, 6 del., prvič
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Štiri tačke oddaja o hišnih ljubljencih, pon
23.00	kasaške dirke, prvič
0.00	Tv prodaja
00.30	Glasbeni mozaik
SOBOTA,
23.7.2005
Slovenija 1
a
Slovenija 2
20.00 SREČA JE HOTELA DRUGAČE, ŠVEDSKI FILM,
PONOVITEV (VPS 20.00) 21.35 RT PREŽIVETJA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA,
7/8 (VPS 21.40) 22.25 GALIPOLI: PRVI DAN D, ANGLEŠKA DOK.
ODDAJA, PONOVITEV (VPS 22.30) 23.15 DRUGA GODBA 2004:1HOMAS MAPFUNO S THE 8LACKS UNLIMITED, POSNETEK KONCERTA (VPS 23.20) 0.15 INFOKANAL
Kanal A
6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI
7.05 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: ČISTO PRAVI GUSAR,
MLADINSKA NADALJEVANKA, 3/5 7.50 RISANKA
8.00 IZ POPOTNE TORBE: MOČNATE JEDI 8.25 KINO KEKEC: PUŠČAVSKI DRAGULJ, DANSKI
FILM (VPS 08.15) 9.45 TEDENSKI IZBOR 9.45 SLOVENSKI VENČEK 10.40 POLNOČNI KLUB: POLETNA BRANJA 12.00 TEDNIK, PONOVITEV 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13,00) 13,20 TEDENSKI IZBOR 13.20 RIMSKE TOPLICE, DOKUMENTARNI
FELJTON (VPS 13.10) 13,40 TURISTIKA
14.00 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV (VPS 13.55)
14.25 MALI MENIH, NEMŠKA NADALJEVANKA, 4/15, PONOVITEV
15.15 NAŠA LJUBA LASSIE, AMERIŠKI FILM (VPS 15.15) 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.15 OZARE (VPS 17.15) 17.25 SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR
(VPS 17.25)
18.40 PRIHAJA NODI, RISANKA (VPS 18.40)
18.55 VREME (VPS 18.55)
19.00 DNEVNIK
19.25 UTRIP
19.40 VREME
19.45 ŠPORT
20.00 ČOKOLADNE SANJE, HUMORISTIČNA
NADALJEVANKA, 4/10, PONOVITEV (VPS 20.00) 20.30 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA:
MARIAN RICHTER (VPS 20.35) 21.25 PO SVETU NAOKOLI, NEMŠKA
DOKUMENTARNA SERIJA, 3/8 (VPS 21.35) 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.05) 22,30 BRIGADA, RUSKA NADALJEVANKA, 3/15
(VPS 22.40) 23.25 SAMO ZA ENO NOČ, AMERIŠKI FILM,
PONOVITEV (VPS 23.35) 0.50 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PONOVITEV 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.40) 1.55 INFOKANAL
6.30 INFOKANAL 9.00 TV PRODAIA 9.30 INFOKANAL 11.50 TV PRODA|A 12.35 STARI NOVI OBRAZI EVROPE: SLOVAŠKA, 3/10, PONOVITEV 13.00 PASJE ŽIVLJENJE, ITALIJANSKI ČB FILM (VPS 13.00)
14.40 m. lazar: vražje dekle, glasbena drama,
PONOVITEV (VPS 14.40) 16.00 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIH 20. ETAPA,
PRENOS (VPS 15.15) 17.55 TEDENSKI IZBOR 17.55 30 LET ORKESTRA MANDOLINA,
2/3 (VPS 17.55) 18.15 VISOKA SIERRA, AMERIŠKI ČB FILM (VPS 18.20)
9.20 TV prodaja
9.50 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 85. dela
ameriške nadaljevanke 10.40 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 86. dela
ameriške nadaljevanke 11.30 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 87. dela
ameriške nadaljevanke 12.20 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 88. dela
ameriške nadaljevanke 13.10 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 89. dela
ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Kraljevi stražar, ameriški film 16.40 Umor, je napisala, 3. sezona, ameriška naniz 17.30 Linda Green, 2. sezona, 3. del angleške
humoristične nanizanke 18.00 Et
20.00 Kriminalka: Navali!, ameriški film ^ 21.45 Las Vegas, 1. sezona, 16. de! ameriške naniz. 22.40 Umor prve stopnje, kanadski film 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev
Pop TV
PCP
7.30	TV prodaja
8.00	Ringa-Raja:
8.00	Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija
8.20	Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija
8.40	Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija
9.20	Mala Kitty, sinhronizirana risana serija
9.30	Legenda o Titaniku, sinhronizirani risani film
11.00	Lepo je biti milijonar, ponovitev
12.25	Finske razglednice, dokumentarna serija
12.55	Formula 1, prenos treninga
14.05	Na deželi je lepo, 1. sezona, 3. del avstralske naniz.
15.05	Mestece za vedno, 2. sezona, 17. del ameriške nanizanke
16.05	Močno zdravilo, 5. sezona, 6. del ameriške naniz.
17.05	24UR-vreme
17.10	Njegovi dve ženski, ameriški film
19.00	24UR
20.00	Filmski hit: čarovnije za vsak dan, ameriški film
21.55	Široko zaprte oči, ameriški film
0.45	Sanje o Josephu, ameriško-angleški film
2.25	24UR, ponovitev
3.25	Nočna panorama
Prva TV
H И0
07.40	Yu-Gi-Oh, risana serija
08.30	Čarovnije, 100. del italijanske serije
09.25	Čarovnije, 101. del italijanske serije
10.15	Čarovnije, 102. del italijanske serije
11.10	Čarovnije, 103. del italijanske serije
12.05	Čarovnije, 104. del italijanske serije
13.00	tv prodaja
13.15	Ena na ena, ponovitev
14.05	Prestižno, ekskluzivno, ponovitev
14.40	To je Bush, 7. del ameriške serije
15.05	Adijo pamet, kontaktna oddaja
16.05	Barabe in princese, 10. del hrvaške serije
16.40	Sanje sveta, 15. del italijanske mini serije
17.10	Ljubezenske prevare, 10. del
17.50	101 zgodba Hollywooda
18.35	Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Bitka za šolo, ameriška drama, 2003
21.35	Kickboxer v, ameriška akcija, (1994) 23.05 Reporter X
23.35 Bitka za šolo, ameriška drama, 2003 01.15 Kickboxer v, ameriška akcija, 1994 02.45 Reporter X
TevePika
07.30	Tv Prodaja
08.00	Navigator, pon
08.30	Vandrovček, kvintet Vedrina, pon
09.00	Tv Prodaja
09.30	Kulturne drobtinice, 26. grafični bianale, pon
10.00	Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja
o kmetijstvu, pon
11.00	Kasaške dirke
12.00	Do zdravja tudi tako, gostja: Vanda Andolšek, pon
12.30	Ekošola kot način življenje, Ekofestival 2005,
1del, pon
13.00	Glasbeni mozaik
16.00	Predah v gibanju, Sabina Obolnar, pon
17.00	S Pingom korak višje, pon
17.30	A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon
18.00	jana, oddaja o sončni strani življenja, sladkorna bolezen
18.30	To morate vedeti, svetovalna oddaja
19.30	Algea, njen vpliv na imunsko dogajanje v telesu
20.00	Modro, oddaja o navtiki, prvič
20.30	Slo motion
21.00	Sijaj
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Živeti zdravo, prebavne težave na počitnicah
23.00	Aruna, dr. alternativne medicine, 6 del., pon
23.30	Tv Prodaja
00.00	Glasbeni mozaik
NEDELJA,
24J2005
Slovenija 1
a
7.30
9.45 10.50
11.20 11.25 12.00
13.00 13.10 14.05 14.05 15.35 16.35 17.00 17.20 18.15
18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00
21.30
22.30 22,50
0.20 1.00 1.25
živ žav: medvedek, risana nanizanka, 2/7; snorćki, risana nanizanka, 4/13; mali leteči medvedki, risana nanizanka, 3/12 (vps 07.30)
KMART, 1. DO, OODAIA TV MARIBOR (VPS 0955)
sirote gozda, avstralska
poljudnoznanstvena oddaja (vps 11.00)
ozare, ponovitev
obzorja duha (vps 11.30)
liudje in zemlja, oddaja tv koper-
capodistria (vps 12.00)
poročila, Sport, vreme (vps 13.00) pri joževcu z natalijo tedenski izbor
igre brez meja: brise (vps 14.05)
nikoli ob desetih ■ jan plestenjak (vps 15.35)
turisti ka
poročila, Sport, vreme (vps 17.00)
hri-bar, ponovitev (vps 17.20)
slovenski oumpijci: sadik mujkič -
veslanje (vps 18.15)
žrebanje lota (vps 18.25)
hopla, risanka (vps 18.40)
čarli in mimo, risanka
vreme (vps 18.55)
dnevnik
zrcalo tedna
vreme
Sport
100 let slovenskega filma: rdeče klasje, slovenski film (vps 20.00) mariborska dvorišča, dokumentarni film, ponovitev (vps 21.30)
poročila, Sport, vreme (vps 22.35)
zločin na ulicah, ameriški čb film (vps 22.55)
dnevnik, vreme, sport, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 01.00) infokanal
Slovenija 2
6.30 INFOKANAL 8.00 TV PRODAJA 8.30 INFOKANAL 10.45 TV PRODAJA
11.30 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: MARJAN
RICHTER, PONOVITEV 12.25 26. MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL
CELJE 2005, 7, ZADN|I DEL (VPS 12.05) 12.55 MLADI VIRTUOZI: VIOLINISTKA BOŽENA
ANGELOVA (VPS 12.40) 13.15 LANCE ARMSTRONG, ŠPORTNI PORTRET (VPS 13.15)
13.30 SLOVENSKI ŠPORTNI DOGODKI 2004/2005: NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO 2006: SLOVENIJA - ITALIJA, POSNETEK IZ CELfA (VPS 13.30) 15.10 TEDENSKI IZBOR
15.10 MINUTE ZA... "SOKOL MLADI, NASA NADA", 100 LET OBUJENEGA ILIRSKEGA SOKOLA, DOKUMENTARNA ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 15.10) .20 MOSTOVI LJUBEZNI, POLJSKO-NEMSKI FILM (VPS 15.20)
16.50 FOLKART, 1. DEL, ODDAJA TV MARIBOR 18.00 NIKOGARŠNJE ŽIVLJENJE, ŠPANSKI FILM (VPS 18.10)
20.00 PIRAMIDE, MUMIJE IN GROBNICE, AMERIŠKA
DOKUMENTARNA SERIJA, 2/3 (VPS 20.00) 20.50 NAŠE SKRIVNO ŽIVL|EN|E, AVSTRALSKA
NADALJEVANKA, 15/22 (VPS 20.55)_
UMETNOST GLASBE IN PLESA: FOLKLORA V SIMFONIČNI GLASBI Z ORKESTROM SLOVENSKE FILHARMONIJE (VPS 21.45) PREČENJE GRENLANDIJE, DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV (VPS 22.50) MONTREAL: SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU, FINALE, PRENOS (VPS 23.55) INFOKANAL
Kanal A
9.20 TV prodaja
9.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 190.
dela ameriške nadaljevanke 10.40 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 191.
dela ameriške nadaljevanke 11.30 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 192.
J dela ameriške nadaljevanke 12.20 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 193.
dela ameriške nadaljevanke 13.10 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 194.
dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde, gost бРаск <£ukur 15.00 Ženska iz pradavnine, ameriški film 16.40 Umor, je napisala, 3. sezona, arjieriška naniz. 17.30 Linda Green, 2. sezona, 4. del ahgleške
humoristične nanizanke 18.00 E+
20.00 Družinski film: 10 razlogov, zakaj te sovražim, ameriški film
21.45 Znova na prostosti, 2. sezona, 4. del am.naniz. 22.40 Navigator
23.10 Obletnica mature, ameriški film 0.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev
Pop TV
PCP
7,30	TV prodaja
8.00	Ringa-Raja:
8.00	Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija
8.25	Action Man, sinhronizirana risana serija
8.50	Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija
9.10	Udarne punce, sinhronizirani risani film
10.30	Super punce, sinhronizirana risana serija
10.55	Tom in Jerry, risana serija
11.05	Lepo je biti milijonar, ponovitev
12.35	Diagnoza: umor, 7. sezona, ameriška nanizanka
13.30	Formula 1, prenos dirke za VN Nemčije
16.00	Ta čudežni svet, dokumentarna oddaja
16.30	Najina sinova, ameriški film
18.15	24UR-vreme
18.20	Entrada n kuhinje Latinske Amerike, dok. oddaja
19.00	24UR
20 00	Nedeljski film: Preživetje na rotju divjine, ameriški film
2210	Vrhunci Velike nagrade Nemčijo, oddaja o dirki
I?;	formule 1 iz Hockenheima
22.25	Instinkt, ameriški film
0.35	24UR, ponovitev
1.35	Nočna panorama
Prva TV
TevePika
12.00	A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon
12.30	Razgledovanja, potopisna reportaža, pon
13.00	V harmoniji z naravo, pon
13.30	Tv Prodaja
14.00	Tam kjer je veselje doma
17.00	Živeti zdravo, prebavne težave na počitnicah
17.30	S Pingom korak višje, pon
18.00	Do zdravja tudi tako, gostja: Vanda Andolšek, pon
18.30	Modro, oddaja o navtiki, pon
19.00	Predah v gibanju, Sabina Obolnar, pon
20.00	Slovenska glasbena lestvica
21.00	Vandrovček, zabavne igre ansabmlov, prvič
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Odbojka na mivki, Siemens masters 2005,
Portorož, pon
23.00	To morate vedeti, svetovalna oddaja, pon
00.00	Glasbeni mozaik
14.00
14.50 15.10
16.50 16.50 17.20
19.00
20.00
21.00 22.00
23.00 23.55
PONEDELJEK,
257.2005 Kanal A
PIRAMIDE, MUMIJE IN GROBNICE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/3 TURISTIKA
SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU: FINALE, POSNETEK IZ MONTREALA (VPS 15.10) TEDENSKI IZBOR DOBER DAN, KOROŠKA CVET MLADOSTI, ITALIJANSKA NADALJEVANKA, 2/4
BREZ SRAMU, ANGLEŠKA NADALJEVANKA 7., ZADNJI DEL, PONOVITEV ^ GOSPODARJI ŽIVLJENJA IN SMRTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/3, PONOVITEV (VPS 20.00) STUDIO CITY (VPS 21.00) AMERIŠKA KRPANKA: POKRAJINA CAJUN, GLASBENI DOKUMENTAREC, 5. DEL (VPS 22.00) BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) MONTREAL: SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU, FINALE, PRENOS (VPS 23.55) INFOKANAL
Slovenija 1
a
ајвв
07.30	Yu-Gl-Oh, risana serija
08.20	Digimoni, risana serija
09.35	Otroško nedeljsko dopoldne, kontaktna oddaja
11.30	TV prodaja
11.45	Skozi ključavnico, ponovitev
12.30	Alo, alo, 18. del angleške serije
13.00	Vikarka iz Dibleya, 7. del angleike serije
13.30	Črni gad, 7. del angleške serije
14.05	Hotel poldruga zvezdica, 7. del angleške serije
14.40	Gospod Bean, 18. de! angleške serije
15.05	Adijo pamet, kontaktna oddaja
16.05	Rock OtoCec, reportaža
16.40	Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška
resnicnostna serija
17.25	Bitka za Solo, ameriška drama, 2003
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
20.00	DeCek iz džungle, ameriiki pustolovski film, 1996
21.30	MTV Movie Awards 2004,2. del posnetka prireditve
22.20	Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška
resnicnostna serija
23.10	Dobro je biti..., razvedrilna oddaja
23.35	Dedek iz džungle, ameriški pustolovski film, 1996
01.05	MTV Movie Awards 2004,2. del posnetka prireditve
01.35	Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška
resnicnostna serija
02.25	Dobro je biti.... razvedrilna oddaja
7.00 TEDENSKI IZBOR
7.00 UTRIP
7.15 ZRCALO TEDNA
7.35 VITEZ IN ANGEL, KRATKI IGRANI FILM
EBU (VPS 07.35) 7.50 THOMAS IN THET, KRATKI DOKUMENTARNI
FILM (VPS 07.50) 8.05 ŽELVJI OTOK, RISANA NANIZANKA,
21/26 (VPS 08.05) 8.30 SNOBS, AVSTRALSKA NADALJEVANKA,
21/26 (VPS 08.25) 8.50 TEDENSKI IZBOR 8.50 IZ POPOTNE TORBE: MOĆNATE JEDI 9.10 SVET ŽIVALI, NEMŠKA DOKUMENTARNA
SERIJA, 6/13 9.40 J. PERVANJE • M. BUH:
VRTIČKARJI: MESTO ŽENSK, TV NADALJEVANKA 10.15 IGRE BREZ MEJA: BRIŠE 11.45 NIKOLI OB DESETIH - JAN PLESTENJAK 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 SLOVENSKI OLIMPIJCI:
SADIK MUJKIČ - VESLANJE 13.30 HRIBAR
14.25 PO SVETU NAOKOLI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3/8 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.10) 15.40 METKA IN ZVERINKO, RISANA NANIZANKA,
2/11 (VPS 15.45) 16.00 RISANKA
16.05 RADOVEDNI TAČEK: VETER (VPS 16.35) 16.20 ŽELODKO SUPERCA, RISANKA (VPS 16.20) 16.30 BINE: TELEFON, LUTKOVNO-IGRANA
NANIZANKA ZA OTROKE, 8/14 (VPS 16.15) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME
(VPS 17.00) 17.35 NIGEL MARVEN, AMERIŠKA
POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 3, ZADNJI DEL (VPS 17.30) 18.25 ŽREBANJE 3x3 PLUS 6 (VPS 18.25) 18.40 CVETKA IN ZVONČEK, RISANKA (VPS 18.40) 18.45 OČI IN SINE, RISANKA 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 MALI MENIH, NEMŠKA NADALJEVANKA
5/15 (VPS 20.00) 20.45 RDEČE POLETJE,
FRANCOSKA NADALJEVANKA, 4/10 (VPS 20.45) 21.40 100 LET SLOVENSKEGA FILMA:
BIZOVIŠKE PERICE, KRATKI FILM (VPS 21.45) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 MAMA LUCIJA, ITALIJANSKA NADALJEVANKA,
1/3 (VPS 22.50) 0.25 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.20) 1.50 INFOKANAL
Slovenija 2
ш
EH
09.30 Tv Prodaja
10.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 10.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Sklidarjem, oddaja o kmetijstvu__
6.30 INFOKANAL
9.25 TV PRODAJA
10.00 OTROŠKI INFOKANAL
11.00 TV PRODAJA
11.30 ZABAVNI INFOKANAL
12.25 TEDENSKI IZBOR
12.25 SLOVENSKI MAGAZIN
12.50 UMETNOST GLASBE IN PLESA:
FOLKLORA V SIMFONIČNI GLASBI Z ORKESTROM SLOVENSKE FILHARMONIJE
9.05 TV prodaja
9.30 Domače kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 25.
dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, pon. ameriške naniz. 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja
13.20 Domače kraljestvo, 4. sezona, 1. del ameriške
humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 195. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 90. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja
16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 24. del
ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 1. sezona, 3. del ameriške : humoristične nanizanke 18.00 E+
20.00 Filmski ciklus n Samuel L. Jackson:
Nezlomljivi, ameriški film 21.55 Zvezdna vrata, 4. sezona, 5. del ameriške naniz. 22.50 Seinfeld, 5. sezona, 19. del ameriške
humoristične nanizanke 23.20 Ta nora služba, 1. sezona, 8. del ameriške ■ ; humoristične nanizanke 23.50 Caroline v velemestu, 2. sezona, 18. del
ameriške humoristične nanizanke 0.10 E+, ponovitev
Pop TV
PCP
24UR, ponovitev
Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 18. dela ameriške nanizanke
Pet skrivnosti, pon. 113. dela mehiške nad. Zastavljeno srce, pon. 84. dela venezuelske nad. TV prodaja
Srčna dama, ponovitev 110. dela mehiške nad. Prava ljubezen, pon. 82. dela venezuelske nad. Diagnoza: umor, ponovitev ameriške nanizanke TV prodaja
Sedma nebesa, 7. sezona, 19. del am.naniz. Prava ljubezen, 83. del venezuelske nada. Srčna dama, 111. del mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, 85. del venezuelske nad. 24UR - vreme
Pet skrivnosti, 114. del mehiške nadaljevanke 24UR
XXL ponedeljek: Prvi poljub, ameriški film Mafijska priča, ameriška nadaljevanka, 1/4 XXL premiere
Teksaški mož postave, 5. sezona, 10. del
ameriške nanizanke
Prijatelji, 9. sezona, 18. del ameriške
humoristične nanizanke
Seks v mestu, 6. sezona, 20. del ameriške
nanizanke
24UR, ponovitev
Nočna panorama
Prva TV
QiQQ
06.00 06.15 06.30 07.00 07.25 07.40 08.00 08.30 08.45 09.00 09.25 09.45 10.00 10.05
TV prodaja The Best Off TV prodaja
Yu-Gi-Oh, risana serija
Tri v vrsto
Spomin
TV prodaja
Tri v vrsto
Spomin
Yu-Gi-Oh, risana serija
Spomin
Tri v vrsto
Prva prebere prva
TV prodaja_
»
10.25	Sto izložb, sto strasti, 478. del ital.telenovele
10.50	Čarovnije, 104. del italijanske serije
11.45	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.50	TV prodaja
13.05	Tri v vrsto
13.20	Spomin
13.35	TV prodaja
14.05	Okrožje Columbia, II/12. del ameriške nanizanke
14.50	Deček iz džungle, ameriški pustolovski film, 1996
16.25	MTV Movie Awards 2004,2. del posnetka prireditve
17.15	Yu-Gi-Oh, risana serija
17.40	Sto izložb, sto strasti, 479. del ital. telenovele
18.05	Noro srce, 1. del turške serije
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
19.55	Plemeniti komentar
20.00	XX/XY, ameriška romantična drama, 2002
21.35	Dobro je biti..., razvedrilna oddaja
22.00	Urška šov
23.00	XX/XY, ameriška romantična drama 2002
00.35	Dobro je biti..., razvedrilna oddaja
01.00	Urška šov
TevePika
Ш0
06.00	Tv Prodaja
06.30	Ekošola kot način življenje, Ekofestival 2005, 1 del, pon
07.00	Starodobna vozila, Naklo, pon
07,30	Predah v gibanju, Sabina Obolnar, pon
08.30	Tv Prodaja
09.00	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
09.30	Živeti zdravo, prebavne težave na počitnicah
10.00	To morate vedeti, svetovalna oddaja, pon
11.00	Razgledovanja, potopisna reportaža
11.30	Navigator, pon
12.00	Vandrovček, zabavne igre ansabmlov, pon
12.30	S Pingom korak višje, pon
13.00	Tv prodaja
13.30	Glasbeni Mozaik
16.00	Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja
o kmetijstvu, pon
17.00	Idea tour
17,30	Klepet z jasnovidko Maručo, živo
18.00	Modro, oddaja o navtiki, pon
18.30	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo
19,00	Kulturne drobtinice, 26. grafični bianale, pon
19.30	A TO jE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon
20.00	Na piki, aktualna pogovorna oddaja, Vojko Rovere
21.00	Jana, oddaja o sončni strani življenja,
sprememba v srcu
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
23.00	E +
00.30	Tv Prodaja
01.00	Glasbeni mozaik
TOREK,
26.7.2005
Slovenija 1
6.50 TEDENSKI IZBOR 6.50 KULTURA 7.00 ODMEVI
7.35 NA DRUGI STRANI, KRATKI IGRANI FILM EBU (VPS 07.35)
7.50 GOLOBAR SAM, KRATKI DOKUMENTARNI FILM
EBU (VPS 07.50) 8.05 ŽELVJI OTOK, RISANA NANIZANKA,
22/26 (VPS 08.05) S.25 SNOBS, AVSTRALSKA NADALJEVANKA,
22/26 (VPS 08.25) 8.50 TEDENSKI IZBOR 8.50 BINE: TELEFON, LUTKOVNO-IGRANA
NANIZANKA ZA OTROKE, 8/14 9.10 CEDRIK, RISANA NANIZANKA, 26/52 9.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: ČISTO PRAVI GUSAR,
MLADINSKA NADALJEVANKA, 4/5 10.10 |. PERVANJE - M. BUH: VRTIČKARJI: KUFRI GOR,
KUFRI DOL, TV NADALJEVANKA 10.45 SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR 11.55 PRI IOŽOVCU Z NATALIJO 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA:
MARIAN RICHTER 14.25 ČOKOLADNE SANJE,
HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 4/10 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI - HIDAK:
POTEPANJA- BARANGOLjSOK (VPS 15.10) 15.40 ZMAJSKE ZGODBE, RISANA NANIZANKA, 17/25
(VPS 15.45) 16.05 RISANKA
16.10 ZMAJČEK, RISANA NANIZANKA, 5/13 (VPS 16.10) 16.35 ZLATKO ZAKLADKO: VSE O HRASTU (VPS 16.35)
18,05 18.40
18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 22.00 22,50
0.15 1.10 2.00 2.25
NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00)
ČRNA ČLOVEŠKA RIBICA, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.30) Ml SMO ... FRANCOZI (VPS 18.05) SIBIRSKE LJUDSKE PRAVLJICE, RISANKA (VPS 18.40)
LEON IN BUČI, RISANKA VREME (VPS 18.55) DNEVNIK
VREME, MAGNET, ŠPORT
POD ŽAROMETOM (VPS 20.00)
VIETNAM, POTOPIS, 1. DEL (VPS 21.00)
ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00)
IGRA S KITAJSKIM ADUTOM,
ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERI|A,
2, ZADNJI DEL (VPS 22.50)
ČRNA ČLOVEŠKA RIBICA, DOKUMENTARNA
ODDAJA, PONOVITEV
DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON.
POD ŽAROMETOM, PONOVITEV
DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.00)
INFOKANAL
Slovenija 2
Kanal A
a
Pop TV
17.55 18.00 19.00 20.00 20.45 22.25 22.30
23.25
0.25 1.25
24UR - vreme
Pet skrivnosti, 115. del mehiške nadaljevanke 24UR
Preverjeno
Življenjska zgodba: Dvojica proti času, ameriški film XXL premiere
Teksaški mož postave, 5. sezona, 11. del
ameriške nanizanke
Prijatelji, 9. sezona, 19. del ameriške
humoristične nanizanke
Seks v mestu, 6. sezona, 21. del ameriške
nanizanke
24UR, ponovitev
Nočna panorama
SREDA,
27.7.2005
Prva TV
6.30 INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 13.00 TV PRODAJA 13.35 TEDENSKI IZBOR
13.35 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV 14.00 AMERIŠKA KRPANKA: POKRAJINA CA|UN,
GLASBENI DOKUMENTAREC, 5. DEL 15,10 STUDIO CITY, PONOVITEV 16.10 SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU:
FINALE, POSNETEK IZ MONTREALA (VPS 16.05) 17.45 MOSTOVI - HIDAK:
POTEPANJA - BARANGOLjSOK, PONOVITEV 18.20 MIŠKO KRANJEC: KATI KUSTECOVA, TV IGRA (VPS 18.15)
19.35 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOSANSKA
HUMORISTIČNA NAD. 16/20 (VPS 19.35) 20.30 NOVA SCENA 2005,
POSNETEK FESTIVALA IZ KOPRA (VPS 20.30) 22.10 DESET, IRANSKI FILM (VPS 22.20) 23.55 MONTREAL: SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU, FINALE, PRENOS (VPS 23.55) 2.20 INFOKANAL
9.05 TV prodaja
9.30 Domače kraljestvo, 4. sezona, ponovitev 1. dela
ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, pon. ameriške naniz. 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja
13.20 Domače kraljestvo, 4. sezona, 2. del ameriške
humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemimi, 4. sezona, 196. del ameriške nad.
14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 91. dei ameriške nad. 15.35 TV prodaja
16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 25. del
ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 1. sezona, 4. del ameriške
humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Akcija:
Plačanec, ameriški film ^ 21.50 Zvezdna vrata, 4. sezona, 6. del ameriške naniz. 22.45 Seinfeld, 5. sezona, 20. del ameriške
humoristične nanizanke 23.15 Ta nora služba, 1. sezona, 9. del ameriške
humoristične nanizanke 23.45 Caroline v velemestu, 2. sezona, 19. del
ameriške humoristične nanizanke 0.15 E+, ponovitev
06,00	TV prodaja
06.15	The Best Off
06.30	TV prodaja
07.00	Yu-Gi-Oh, risana serija
07.25	Tri v vrsto
07.40	Spomin
08.00	TV prodaja
08.30	Tri v vrsto
08.45	Spomin
09.00	Yu-Gi-Oh, risana serija
09,25	Spomin
09.45	Tri v vrsto
10.00	Prva prebere prva
10.05	TV prodaja
10.25	Sto izložb, sto strasti, 479. del italijanske
telenovele
10.50	Noro srce, 1. del turške serije
11.45	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.50	TV prodaja
13.05	Tri v vrsto
13.25	Spomin
13.45	TV prodaja
14.15	UrSka Sov, ponovitev
15.15	XX/XY, ameriška romantična drama 2002
16.50	Dobro je biti..., razvedrilna oddaja
17,15	Yu-Gi-Oh, risana serija
17,40	Sto izložb, sto strasti, 480. del italijanske
telenovele
18.05	Noro srce, 2. del turške serije
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
19,55	Plemeniti komentar
20.00	Barabe in princese, 11. del hrvaške serije
20.35	To je Bush, 8. del ameriške serije
21.00	Sanje sveta, 16. del italijanske mini serije
21.30	Ljubezenske prevare, 11. del ameriške
resničnostne serije
22.20	Na moj način, pogovorna oddaja s SaSo Gerdej
23.20	Barabe in princese, 11. del hrvaške serije
23.55	To je Bush, 8. del ameriške serije
00.20	Sanje sveta, 16. del italijanske mini serije
00.50	Ljubezenske prevare, 11. del ameriške
resničnostne serije
01.40	Na moj način, pogovorna oddaja s SaSo Gerdej
TevePika
P(P
6.55	24UR, ponovitev
7.55	Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 19. dela
ameriške nanizanke
8.45	Pet skrivnosti, pon. 114. dela mehiške nad.
9 40	Zastavljeno srce, pon. 85. dela venezuelske nad.
10.30	TV prodaja
11.00	Srčna dama, pon. 111. dela mehiške nad.
11.SO	Prava ljubezen, pon. 83. dela venezuelske nad.
12 45	Mafijska priča, pon. ameriške nadaljevanke, 1/4
13.40	TV prodaja
14.10	Sedma nebesa, 7. sezona, 20. del ameriške naniz.
15.00	Prava ljubezen, 84. del venezuelske nad.
15.55	Srčna dama, 112. del mehiške nadaljevanke
16.55	Zastavljeno srce, 86. del venezuelske nad.
Slovenija 1
a
S И0
IS
6.00 Tv Prodaja
6.30 Za vas In mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja
o kmetijstvu, pon 7.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 8.00 Vandrovček, zabavne igre ansabmlov, pon 8.30 Tv Prodaja
9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
9.30 Sijaj, pon
10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija
Klariča, prvič 10.30 S Pingom korak višje, pon 11.00 Novice za gluhe in naglušne 11.30 Predah v gibanju, Sabina Obolnar, pon 12.30 Kulturne drobtinice, 26. grafični bianale, pon 13.00 Tv Prodaja 14.00 Glasbeni mozaik 16.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 17.00 jana, oddaja o sončni strani življenja,
sprememba v srcu 17.30 Algea, koristna za človeka v delovno ustvarjalni dobi
18.00 V harmoniji z naravo 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, Vojko Rovere
20.00 To morate vedeti, svetovalna oddaja 21.00 Odbojka na mivki, Siemens masters 2005, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
23,00 Aruna, dr. alternativne medicine, 6 del., pon 23.30 Modro, oddaja o navtiki, pon 00.00 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik
6.50 tedenski izbor 6.50 kultura 7.00 odmevi
7.35 babica, kratki igrani film ebu (vps 07.35) 7.50 izziv, kratki dokumentarni film mu ebu (vps 07.50) 8.05 želvii otok, risana nanizanka,
23/26 (vps 08.05) 8.25 snobs, avstralska nadaljevanka,
23/26 (vps 08.25) 8.50 tedenski izbor 8.50 zmajček, risana nanizanka, 5/13 9.15 zlatko zakladko: vse o hrastu 9.35 naučimo se pesmico z melito osojnik:
sonce sije, dezek gre 9.45 |. pervanje - m. buh: vrtičkarji: stranka,
tv nadaljevanka 10.20 national geographic, ameriška
dokumentarna serija, 2/12, ponovitev 11.15 100 let slovenskega filma: poletje v
školjki, slovenski film, 2. del, ponovitev 13.00 poročila, šport, vreme (vps 13.00) 13.15 tedenski izbor 13.15 nekai minut za domačo glasbo 13,35 ljudje in zemlja, oddaja tv koper-
capodistria 14.30 sirote gozda, avstralska
poljudnoznanstvena oddaja 15.00 poročila, promet (vps 15.00) 15.05 mostovi • hidak: moj gost, mo|a gost|a
ff ...-vend...gem... (vps 15.05) 15.40 snorčki, risana nanizanka,
4/13 (vps 15.40) 16.00 risanka
16.05 pod klobukom: jurij zrnec, ponovitev
(vps 16.05) 16.35 skip in skit, risana nanizanka,
9/26 (vps 16.40) 17.00 novice, slovenska kronika, šport, vreme
(vps 17.00) 17.30 uročeno zavetje,
dokumentarna oddaja, ponovitev (vps 17.30) 18.20 turistika (vps 18.20)
18.40 Žrebanje astra (vps 18.40)
18.45 binko, risanka (vps 18.45) 18,55 vreme (vps 18.55) 19.00 dnevnik 19.35 vreme, magnet, šport 20.00 sedmi pečat: srečni moški, španski film^ 21.30 100 let slovenskega filma: na stranskem tiru, kratki dokumentarni film (vps 21.25) 21.40 odpeti pesniki
22.00 odmevi, kultura, šport, vreme (vps 22.00) 22.55 drago jančar: halštat, tv priredba predstave slovenskega stalnega gledališča v trstu (vps 22.55) 1.05 dnevnik, vreme, magnet, šport, pon. 2.00 uročeno zavetje,
dokumentarna oddaja, ponovitev 2.50 dnevnik zamejske tv (vps 02.50) 3.15 infokanal
Slovenija 2
6.30 10.00 11.30 12.00 13.40 14.15
14.55 14.55
16.35
17,25
18.25
19.00 20,00
22.15 23.55
INFOKANAL OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA
EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR
(VPS 15.55)
TEDENSKI IZBOR
NOVA SCENA 2005,
POSNETEK FESTIVALA IZ KOPRA
VIZUM ZA PRIHODNOST, BOSANSKA
HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 16/20
DRUGA GODBA 2004:
THOMAS MAPFUNO S THE BLACKS
UNLIMITED, POSNETEK KONCERTA
MOSTOVI - HIDAK:
MOJ GOST, MOJA GOSTJA... - VEND...GEM ..., PONOVITEV
24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 7/24, PON.^ SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU: FINALE, POSNETEK IZ MONTREALA (VPS 20.00) DIVJE ČEBELE, ČEŠKI FILM, PON. (VPS 22.00) MONTREAL: SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU, FINALE, PRENOS (VPS 23.55) INFOKANAL
Kanal A
A
9.05 TV prodaja
9.30 Domače kraljestvo, 4. sezona, ponovitev 2. dela
ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, pono. ameriške naniz. 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja
13.20 Domače kraljestvo, 4. sezona, 3. del ameriške
humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 197. del am.e nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 92. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja
16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 1. del
ameriške humoristične nanizanke 17.30 )imova družina, 1. sezona, 5. del ameriške
humoristične nanizanke 18.00 E+
20.00 Hollywood zaupno, 5. del ameriške dokumentarne serije 55 Pravi seks v pravem mestu: New York, 5. del ameriške dokumentarne serije 21.45 Zvezdna vrata, 4. sezona, 7. del ameriške naniz. 22.40 Seinfeld, 5. sezona, 21. del ameriške
humoristične nanizanke 23.10 Ta nora služba, 1. sezona, 10. del ameriške
humoristične nanizanke 23.40 Caroline v velemestu, 2. sezona, 20. del
ameriške humoristične nanizanke 0.10 E+, ponovitev
Pop TV
Prva TV
006.00	TV prodaja
06.15	The Best Off
06.30	TV prodaja
07.00	Yu-Gi-Oh, risana serija
07.25	Tri v vrsto
07.40	Spomin
08.00	TV prodaja
08.30	Tri v vrsto
08.45	Spomin
09.00	Yu-Gi-Oh, risana serija
09.25	Spomin
09.45	Tri v vrsto
10.00	Prva prebere prva
10.05	TV prodaja
10.25	Sto izložb, sto strasti, 480. del ital. telenovele
10.50	Noro srce, 2. del turške serije
11.45	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.50	TV prodaja
13.05	Tri v vrsto
13.25	Spomin
13.45	TV prodaja
14.15	Barabe in princese, 11. del hrvaške serije
14.50	Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej
15.50	Ljubezenske prevare, 11. del ameriške
resničnostne serije
16.45	To je Bush, 8. del ameriške serije
17.15	Yu-Gi-Oh, risana serija
17.40	Sto izložb, sto strasti, 481. del ital. telenovele
18.05	Noro srce, 3. del turške serije
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
19.55	Plemeniti komentar
20.00	Ena na ena, pogovorna oddaja
21.00	Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija
21.50	Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja
22.25	Michel Vaillant, francoski akcijski film, 2003
00.20	Ena na ena, pogovorna oddaja
01.20	Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška
resničnostna serija
02.10	Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja
02.45	Michel Vaillant, francoski akcijski film, 2003
TevePika

o ustvarjalni dobi
i, 6 del., pon
PCP
6.55	24UR, ponovitev
7.55	Sedma nebesa, 7. sezona, po. 20. dela am. naniz.
8.45	Pet skrivnosti, pon. 115. dela mehiške nad.
9.40	Zastavljeno srce, pon. 86. dela venezuelske nad.
10.30	TV prodaja
11.00	Srčna dama, ponovitev 112. dela mehiške nad.
11.50	Prava ljubezen, pon. 84. dela venezuelske nad.
12.45	Preverjeno, ponovitev
13.40	TV prodaja
14.10	Sedma nebesa, 7. sezona, 21. del am. naniz.
15.00	Prava ljubezen, 85. del venezuelske nad.
15.55	Srčna dama, 113. del mehiške nadaljevanke
16.55	Zastavljeno srce, 87. del venezuelske nad.
17.55	24UR-vreme
18.00	Pet skrivnosti, 116. del mehiške nadaljevanke
19.00	24UR
20.00	TV kriminalka: Ponovno na nogah, ameriški film
21.40	Hitri Edi, 11. del angleško-ameriške nanizanke
22.35	XXL premiere
22.40	Teksaški mož postave, 5. sezona, 12. del
ameriške nanizanke
23.35	Prijatelji, 9. sezona, 20. del ameriške
humoristične nanizanke
0.05	Seks v mestu, 6. sezona, zadnji del ameriške
nanizanke
0.35	24UR, ponovitev
1.35	Nočna panorama
6.00	Tv Prodaja
6.30	Algea, koristna za človeka v delovrjo
7.00	Starodobna vozila, Naklo, pon
07.30	Modro, oddaja o navtiki, pon
08.00	Aruna, dr. alternativne medicin;,
8.30	Tv Prodaja
9.00	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
9.30	Klepet z jasnovidko Maručo, po i
10.00	Ekošola kot način življenje, Ekofestival 2005, 1del, pon
10.30	)ana, oddaja o sončni strani življenja, Lažnivi sli
11.00	Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja
o kmetijstvu, pon
12.00	Na piki, aktualna pogovorna oddaja, Vojko
Rovere
13.00	Glasbeni Mozaik
17.00	Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič
17.30	Kulturne drobtinice, Mladinska knjiga praznuje, prvič
18.00	Slo motion, pon
18.30	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja
19.00	Slovenska glasbena lestvica, pon
20.00	V harmoniji z naravo
20.30	Sijaj
21.00	Živeti zdravo, rak debelega črevesja in danke
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
23.00	Preverjeno POP TV
23.45	Odbojka na mivki, Siemens masters 2005, pon
00.15	Tv Prodaja
00.30	Glasbeni mozaik
ČETRTEK,
Slovenija 1
Ш OS
21.00 21.30
22.00 22.50 22.50
23.15
23.35 0.05 1.00 1.55 2.20
OSMI DAN (VPS 21.00)
KNJIGA MENE BRIGA - PASCAL BRUCKNER:
NENEHNA VZHIČENOST - ESEJ O PRISILNI
SREČI, PONOVITEV (VPS 21.30)
ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00)
GLASBENI VEČER
SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2005 - ORKESTER
SLOVENSKE FILHARMONIJE IN ANTON KOLAR,
V. UKMAR: SIMFONIJA ŠT. 3 (VPS 22.50)
SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN LIOR
SHAMBADAL, RICHARD WAGNER: TRISTAN IN
IZOLDA (VPS 23.15)
CITRAR GEORG GLASL (VPS 23.35)
DNEVNIK, VREME, MAGNET, SPORT, PON.
TEDNIK, PONOVITEV
DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.55)
INFOKANAL
Slovenija 2
28.7.2005
6.30 INFOKANAL
10.00 OTROŠKI INFOKANAL
11.30 TV PRODAJA
12.00 ZABAVNI INFOKANAL
13.30 TV PRODAJA
14.05 TEDENSKI IZBOR
14.05 FOLKART, I.DEL, ODDAIA TV MARIBOR
15.10 SIMPSONOVI,
AMERIŠKA RISANA NANIZANKA, 21/22 15.30 SLOVENSKI MAGAZIN 16.00 KDO JE POZGAL RIM?, ANGLEŠKA
DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV 16.50 SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU:
FINALE, POSNETEK IZ MONTREALA (VPS 16.50) 18.25 MOSTOVI - HIDAK:
POTEPANJA - BARANGOLjSOK, PONOVITEV 18.55 UJETNIK, ANGLEŠKA NANIZANKA, 15/17,
PONOVITEV ^ 19.50 OPERNO POLETIE - F. POULENC: POGOVORI
KARMELIČANK, POSNETEK IZ MILANSKE SCALE (VPS 19.55)
22.25 ČAR GORA, NEMŠKA DRAMA (VPS 22.30) 23.55 MONTREAL: SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU,
FINALE, PRENOS (VPS 23.55) 2.15 INFOKANAL
a
Kanal A
A
6.50 TEDENSKI IZBOR 6.50 KULTURA 7.00 ODMEVI
7.35 SOVRAŽIM FILM, KRATKI IGRANI FILM EBU
(VPS 07.35)
7,50 PRVO TEKMOVANJE, KRATKI DOKUMENTARNI
FILM EBU (VPS 07.50) 8.05 ŽELVJI OTOK, RISANA NANIZAljIKA,
24/26 (VPS 08.05) 8.25 SNOBS, AVSTRALSKA NADALJEVANKA,
24/26 (VPS 08.25) 8.50 TEDENSKI IZBOR 8.50 SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 9/26 9.05 RISANKA
9.10 POD KLOBUKOM: JURIJ ZRNEC 9.40 J. PERVANJE ■ M. BUH: VRTIČKARJI: FULL KEŠA,
TV NADALJEVANKA 10.15 POD ŽAROMETOM 11.15 HEINRICH VON KLEIST: RAZBITI VRČ, TV
PRIREDBA PREDSTAVE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 TEDENSKI IZBOR
13.15 MARIBORSKA DVORIŠČA, DOKUMENTARNI FILM 14.10 VIDEOPISMA: MU|ES1RA IN JOVIŠA 14.40 PESEM KAMNA: OBDELAVA V KAMNOLOMU, DOKUMENTARNA ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 14.40) 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI - HIDAK:
POTEPANJA - BARANGOLjSOK (VPS 15.10) 15.40 CEDRIK, RISANA NANIZANKA, 29/52
(VPS 15.45) 15.50 RISANKA
16.10 KOKOŠJA JUHA, KRATKI IGRANI FILM EBU,
PONOVITEV (VPS 16.05) 16.25 ENAJSTA ŠOU: DALJNOGLED,
ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.20) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00)
17.30 JASNO IN GLASNO: POPOmNE PA NA IGRIŠČE...?,
KONTAKTNA ODDAJA PONOVITEV (VPS 17.30) 18.20 DUHOVNI UTRIP: PERILO MOČI, PONOVITEV (VPS 18.20)
18.40 MOJSTER MIHA, RISANKA (VPS 18.40)
18.55 VREME (VPS 18,55)
19.00 DNEVNIK
19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT
20.00 TEDNIK (VPS 20.00)
9.05 TV prodaja
9.30 Domače kraljestvo, 4. sezona, ponovitev 3. dela
ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, pon. ameriške naniz. 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja
13.20 Domače kraljestvo, 4. sezona, 4. del ameriške
humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 198. del ameriške nadaljevanke
14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 93. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja
16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 2. del
ameriške humoristične nanizanke 17.30 jimova družina, 1. sezona, 6. del ameriške
humoristične nanizanke 18.00 E+
20.00 Krimič: Resnični sovražnik, kanadsko-ameriSki film 21.40 Ljubezen v laseh, 3. sezona, 2. del angleške nadaljevanke
22.40 Sreča, 2. sezona, 4. del angleške humoristične
nanizanke 23.20 Navigator, ponovitev 23.50 Ruby Wax, pogovorna oddaja 0.30 E+, ponovitev
Pop TV
6.55 7.55
8.45 9.40
10.30 11.00
11.50 12.45
13.40 14.10
15.00 15.55
24UR, ponovitev
Sedma nebesa, 7. sezona, pon. 21. dela ameriške naniz.
Pet skrivnosti, pon. 116. dela mehiške nadaljevanke.
Zastavljeno srce, pon. 87. dela venezuelske
nadaljevanke
TV prodaja
Srčna dama, pon. 113. dela mehiške nadaljevanke
Prava ljubezen, pon. 85. dela venezuelske nadaljevanke
Hitri Edi, ponovitev 11. dela angleško-ameriške
nanizanke
TV prodaja
Sedma nebesa, 7. sezona, 22. del ameriške nanizanke
Prava ljubezen, 86. del venezuelske nadaljevanke
Srčna dama, 114. del mehiške nadaljevanke
16.55 Zastavljeno srce, 88. del venezuelske
nadaijrvanke 17.55 24UR-vreme
18.00 Pet skrivnosti, 117. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Romanca:
Majhno mesto, ameriški film 21.40 Vražje neveste, dokumentarna serija 22.35 XXL premiere
22.40 Izpovedi taksistu 10, dokumentarna oddaja ^ 23.35 Prijatelji, 9. sezona, 21. del ameriške
humoristične nanizanke 0.05 Parčkanje, 1. sezona, 1. del angleške nanizanke 0.45 24UR, ponovitev 1.45 Nočna panorama
Prva TV
sias
06.00	TV prodaja
06.15	The Best Off
06.30	TV prodaja
07.00	Yu-Gi-Oh, risana serija
07.25	Tri v vrsto
07.40	Spomin
08.00	TV prodaja
08.30	Tri v vrsto
08.45	Spomin
09.00	Yu-Gi-Oh, risana serija
09.25	Spomin
09.45	Tri v vrsto
10.00	Prva prebere prva
10.05	TV prodaja
10.25	Sto izložb, sto strasti, 481. del italijanske
telenovele
10.50	Noro srce, 3. del turške serije
11.45	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.50	TV prodaja
13.05	Tri v vrsto
13.20	Spomin
13.35	TV prodaja
13.50	Ena na ena, ponovitev
14.50	Michel Vaillant, francoski akcijski film, 2003
16.45	Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja
17.15	Yu-Gi-Oh, risana serija
17.40	Sto izložb, sto strasti, 482. del italijanske
telenovele
18.05	Noro srce, 4. del turške serije
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
19.55	Plemeniti komentar
20.00	Alo, alo, 19. del angleške serije
20,35	Vikarka iz Dibleya, 8. del angleške serije
21.10	Črni gad, 8. del angleške serije
21.45	Hotel poldruga zvezdica, 8. del angleške serije
22.20	Gospod Bean, 19. del angleške serije
22.50	Skozi ključavnico, pogovorna oddaja
23.40	Alo, alo, 19. del angleške serije
00.15	Vikarka iz Dibleya, 8. del angleške serije
00.50	Črni gad, 8. del angleške serije
01.25	Hotel poldruga zvezdica, 8. del angleške serije
02.00	Gospod Bean, 19. del angleške serije
02.30	Skozi ključavnico, pogovorna oddaja
TevePika
BE
POP
6.00 6.30
7.30 8.00 8.30 9.00
10.00
11.00 11.30 12.00 12.30
13.00 14.00 16.00 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 20.00 21.00
21.30 22.30
23.00 00.00 00.30
Tv Prodaja
Kulturne drobtinice, Mladinska knjiga praznuje, pon
Ekošola kot način življenje, Ekofestival 2005,
1del, pon
Klasje, pon
Sijaj, pon
Tv prodaja
Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
Algea, koristna za človeka v delovno ustvarjalni dobi
Na piki, aktualna pogovorna oddaja, Vojko Rovere
jana, oddaja o sončni strani življenja, Lažnivi sli V harmoniji z naravo
Vandrovček, zabavne igre ansabmlov, pon Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon Preverjeno POP TV Glasbeni Mozaik
To morate vedeti, svetovalna oddaja, pon Odbojka na mivki, Siemens masters 2005, pon Navigator, prvič Klasje
Poslovni studio, dnevno informativna oddaja Predah v gibanju, Oskar Kogoj To morate vedeti, svetovalna oddaja A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič
24 UR, informativna oddaja
Poslovni studio, dnevno informativna oddaja,
pon
Slovenska glasbena lestvica Tv prodaja Glasbeni Mozaik
PETEK
05.00	Z molitvijo v nov dan
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Pričevalci vere
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.15	Bim-bam-bom
07.30	Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice,
obvestila
08.00	Kmetijski nasvet
08.10	Turistične novice
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
11.00	Kratke novice, VaSa pesem
11.15	Knjižne minute (presoje)
12.00	Zvonjenje
12.05	Besede Matere Terezije
12.15	Voščilo PRO-jevcem
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
12.50	Iz žitnice slovenstva
13.00	Mali oglasi
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	C V v etru
14.30	Kulturni utrinki
14.45	Komentar tedna
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.45	Koledar prireditev
15.50	Pričevalci vere
17.00	Ob petkih pospravljamo podstrešje
18.00	Poročila, Vaša pesem
18.15	Spoznanje več - predsodek manj (dr. Drago
Ocvirk)
19.00	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Iz Mohorjeve skrinje
21.15	Ponovitev Komentarja tedna
21.30	Mozaik dneva
22.00	Klasična glasba
Ponovitve:
23.00	Doživetja gora in narave
24.00	Srečno na poti
00;45	Spoznanje več- predsodek manj 04.40 Radio Vatikan
12.50	Iz žitnice slovenstva	13.00	Mali oglasi	07.00	Zvonjenje
13.00	Glasbena voSčila	13.30	Stare, ma lepe	07.15	Bim-bam-bom
15.00	INFO oddaja	14.00	Kratke novice	07.30	Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila
15.30	Osmrtnice, obvestila	14.05	Napovednik	08.00	Kmetijski nasvet
15.45	Koledar prireditev	14.15	GV v etru	08.10	Sredin trn
15.50	Pričevalci vere	14.30	Kulturni utrinki	08.30	Koledar prireditev
16.00	Mali oglasi	15.00	INFO oddaja	08.45	Spominjamo se
17.00	Slovene' Slovenca vabi	15.30	Osmrtnice, obvestila	09.00	Poročila
18.00	Poročila, VaSa pesem	15.45	Koledar prireditev	09.15	Napovednik
18.15	NaS gost	15.50	Pričevalci vere	10.00	Poročila
19.30	Poročila	17.00	1. Zdravstvena 2. Svetloba in sence 3. Pravne	10.15	Srečno na poti
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)		zagate 4. Aktualno	11.00	Kratke novice, VaSa pesem
20.00	Radio Vatikan	18.00	Poročila, VaSa pesem	1Z00	Zvonjenje
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?	18.15	Glasovanje za Vaio pesem	12.05	Besede Matere Terezije
20.30	Radijska molitev	19,00	Kratke novice	12.15	VoSčilo PRO-jevcem
21.00	Škofov nagovor pred nedeljo	19.15	Napovednik	12.30	Poročita, osmrtnice, obvestila
21.15	SvetniSki kandidati - Skof Vovk	19,30	Za otroke	12.50	Iz žitnice slovenstva
	Ponovitve:	19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)	13.00	Zlati zvoki
22.00	Za življenje	20.00	Radio Vatikan	14.00	Kratke novice
23.00	Obala neznanega	20.20	Kaj bo jutri na R.O.?	14.05	Napovednik
24.00	Slovene' Slovenca vabi	20.30	Prijatelji radia Ognjišče	14.15	GV v etru
04.40	Radio Vatikan	21.30	Mozaik dneva	14.30	Kulturni utrinki
		22.00	Zanimivosti nočnega neba (1.), Prijatelji	14.45	Sredin pogled v svet
NEDELJA
05.00	Z molitvijo v nov dan
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Pričevalci vere
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
	besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.15	Iz žitnice slovenstva
07.30	Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice,
	obvestila
08.00	Iz življenja vesoljne Cerkve
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Prenos sv. MaSe
10.00	Oznanila
10.15	Graditelji slovenskega doma
11.00	Poročila, osmrtnice, obvestila
11.15	Kmetijska oddaja
12.00	Zvonjenje
12.05	Besede Matere Terezije
12.15	VoSčilo PRO-jevcem
12.30	Glasbena voSčila
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.45	Koledar prireditev
15.50	Pričevalci vere
16.00	Glasbena voSčila
17.00	Slovencem po svetu in domovini
18.30	Sakralna glasba
19.30	Poročila
19.45	Škofov nagovor za nedeljo
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Obala neznanega - izzivi vere
21.30	Radijski roman
	Ponovitve:
22.00	Nas gost
23.00	Graditelji
23.45	SvetniSki kandidati
00.30	Iz življenja vesoljne Cerkve
04.40	Radio Vatikan
radia Ognjišče II. (2. - 5.) Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan
TOREK
SOBOTA
05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.20 06.30 06.35 06.45
07.00 07.30 08.00 08.30 08.45 09.00 10.30 11.00
12.00 12.05 12.15 12.30
Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila
Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113
Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
Zvonjenje
Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila
Naravoslovne zanimivosti
Koledar prireditev
Spominjamo se
Sobotna iskrica
Poročila, Vaša pesem
Za življenje, danes in jutri: 1. Oddaja z
Bogdanom Žoržem 2. Zakonska oddaja 3.
Svet oblikuje mlade 4. Oddaja z Karlom
Cržanom
Zvonjenje
Besede Matere Terezije Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila
PONEDELJEK
05.00	Z molitvijo v nov dan
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Pričevalci vere
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.15	Bim-bam-bom
07.30	Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice,
obvestila
08.00	Kmetijski nasvet
08.10	Kratka kateheza
08.30	Koledar prireditev
05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.20 06.30 06.35 06.45
07.00 07.15 07.30
08.00 08.10 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12,15 1Z30 12.50 13.00 13.30
14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.45 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.15 19,30 19.45 20.00 20.20 20.30
21.30 22.00
23.00 24.00 04.40
Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila
Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113
Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
Zvonjenje
Bim-bam-bom
Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice,
obvestila
Kmetijski nasvet
Predstavljamo vam
Koledar prireditev
Spominjamo se
Poročila
Napovednik
Poročila
Kratke novice, VaSa pesem Zvonjenje
Besede Matere Terezije VoSčilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Iz Žitnice slovenstva Mali oglasi
Skriti zaklad (1., 3.), Gradimo odprto družbo
(2., 4.)
Kratke novice Napovednik CV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere Glasbena voSčila Sport na Radiju Ognjišče I. Poročila, VaSa pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Kratke novice Napovednik Za otroke
Sejalec seje besedo (ponov.)
Radio Vatikan
Kaj bo jutri na R.O.?
Luč v temi (1.), Juretov večer (2., 4., 5.),
Vstani in hodi (3.)
Mozaik dneva
Sončna pesem
Ponovitve:
Ponedeljekova 17.
Prijatelji radia Ognjišče
Radio Vatikan
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.45	Koledar prireditev
15.50	Pričevalci vere
16.00	Mali oglasi
17.00	Pogovor o
18.00	Poročila, VaSa pesem
19.00	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza)
21.30	Mozaik dneva
22.00	Glasba z znamko Ponovitve:
23.00	Luč v temi (1.), Skriti zaklad (2., 4.), Vstani in
hodi (3.)
24.00	Sport na Radiju Ognjišče
04.40	Radio Vatikan
ČETRTEK
SREDA
08.45	Spominjamo se	05.00	Z molitvijo v nov dan
09.00	Poročila	05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
09.15	Napovednik	05.30	Poročila
10.00	Poročila	05.45	Napovednik programa
11.00	Kratke novice, VaSa pesem	06.00	Pričevalci vere
12.00	Zvonjenje	06.20	Prognostik
12.05	Besede Matere Terezije	06.30	Kratke novice
1115	VoSčilo PRO-jevcem	06.35	Kličemo 113
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila	06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
12.50	Iz žitnice slovenstva		besede z razlago)
05.00	Z molitvijo v nov dan
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
05.30	Poročita
05.45	Napovednik programa
06.00	Pričevalci vere
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
	besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.15	Bim-bam-bom
07.30	Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice.
	obvestila
08.00	Kmetijski nasvet
08.10	Pod lipo domačo
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
10.15	Doživetja gora in narave
11.00	Kratke novice, VaSa pesem
12.00	Zvonjenje
12.05	Besede Matere Terezije
12.15	VoSčilo PRO-jevcem
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
12.50	Iz žitnice slovenstva
13.00	Mali oglasi
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	GV v etru
14.30	Kulturni utrinki
14.45	Komentar Družine
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.45	Kotedar prireditev
15.50	Pričevalci vere
16.00	Glasbena voščila
17.00	Oddaja KP študija
18.00	Poročila, Vaša pesem
18.15	Dijaška oddaja
19.00	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Karavana prijateljstva 1.
21.30	Mozaik dneva
22.00	Karavana prijateljstva It.
	Ponovitve:
23.00	Pogovor o
24.00	Sveta vera bodi vam luč
04.40	Radio Vatikan
športna kolumna
Esad Babačič
Ena najlepših pesmi, ki je bila kadar koli posvečena nekemu športu ali športnemu dogodku, je gotovo tista o boksarjih Cassiusu Clayu in Sonnyju Listonu, ki sta se enkrat v šestdesetih pomerila v Miamiju. Napisal jo je naš veliki pesnik Tomaž Šalamun; osredinil se je na konec dvoboja za naslov svetovnega prvaka v supertežki kategoriji, ki jo je po prekinitvi zaradi krvavitve dobil precej mlajši Clay.
Padel
Dolgo sem se spraše\ prav ta boj, ko pa je bi]i drugih, ki so morda še tološki. Ko pa sem si dnevi ogledal, mi je bilo talno jasno. Listona r skoraj nihče, ker naj bi b zan z mafijo, po drugi s je Ali šele prihajal, zato je rizma enakomerno razpi med oba. Takrat je vi prvak v absolutni kategtb nekakšen nekronani vo nopoltih Američanov, ni mogel biti, zato je na kakšna praznina. Tisti Miamiju je prišel novi tisti, ki je potlej nosil kro je udarjal natančno in o no ter počasi razbijal gai ga nekoliko utrujenega nika. Liston je iskal pr svoj uničujoči kroše, v< ni našel. Najbliže je bil šesti rundi, ne vem natar se je Clayu zaprlo oko. je umikati in bežati po o gu. Toda pri njem nisi n: del, saj seje pogosto um zato, da bi nasprotnika s napačno pot in ga po: utrudil; včasih se je zdeb; resnih težavah, toda tak i le navidezno. V resnici je čal, da ga je nasprotnik samo da bi se ta čim dil. Sam je imel veliko ki jo je hranil za svoj vi nutek. Že pred bojem j da bo Sonnyja pokončal rundi, kar se potem ni ker se je "stari medved
al, zakaj
0	toliko bolj miga pred vse kris-
1	maral il pove-
štrani pa bila ka-
pi"1
v pozabo
orejena o, da je riji tudi dja tem-Sonny to stala ne-večer v mesija, no. Clay dmerje-d svoje-nasprot-ostor za endar ga / peti ah nčno,ko Začel se elem rin-ikdarve-ikal tudi peljal na ledično ', da je v :o je bilo dopuš-nabijal, ej utru-rezerve, ^liki tre-objavil, v osmi zgodilo, ' vdal že
prej. Razpoka pod očesom naj bi bila prevelika in zdravniki so se odločili, da vse skupaj končajo. Clay je padel v delirij in se začel metati po zraku kot otrok, ki je izvedel, da mu ne bo nikdar treba v šolo. Njegovi pribočniki so ga lovili po zraku in ga zadrževali, da ni poletel med publiko. Ves čas se je drl, da je največji in podobno. Liston je bil premagan in ponižan, Clay pa se je jezil, ker mu ni pustil, da ga premaga takrat, kot je obljubil. Kasneje je dejal, da se je Liston vdal zato, da ne bi dočakal osme runde. Redki so takrat objokovali Listona. Malokdo je sploh vedel, da nekdanji šampion sploh ni bil takšen, kot so ga opisovali mediji. Njegova težava je bila, ker je bil ves čas tiho in tako pustil, da so si mediji ustvarili svojo podobo o njem, zaseb-
kar bi si lahko privoščil. Njegov naslednik je bil pravo nasprotje in mnogi so si oddahnili, ko je prišel z vsem tistim šarmom in nadutostjo. Seveda je bil Clay prevelik talent, da bi ga lahko zaradi narcisoidnosti obsojali in se mu rogali. Nemudoma so ga sprejeli kot vodjo, kot človeka, ki bo končno izrazil to, kar teži njegov narod. Liston se je po drugi strani še bolj pogreznil v samoto in nadaljeval s svojimi hazarderskimi pohodi, kar ga je na koncu stalo življenja. Nasprotnika sta se seveda srečala še enkrat, toda takrat je vse skupaj trajalo zelo kratko, saj se je Liston preprosto ulegel na pod in Minil nokavt. Do danes ni jasno, kaj seje takrat zgodilo. Dejstvo je, da Ali ni imel tako močnega udarca, da bi lahko z njim pokončal takšno "žival", kot je
Malokdo je sploh vedel, da nekdanji šampion sploh ni bil takšen, kot so ga opisovali mediji. Njegova težava je bila, ker je bil ves čas tiho in tako pustil, da so si mediji ustvarili svojo podobo o njem, zasebno pa je bil nekaj povsem drugega. Ko so ga primerjali z medvedom, so pri tem mislili na zlobnega medveda, kar pa sploh ni bilo res.
no pa je bil nekaj povsem drugega. Ko so ga primerjali z medvedom, so pri tem mislili na zlobnega medveda, kar pa sploh ni bilo res. Njegova šapa je bila res težka, kar pa ni veljalo za njegovo naravo. Najraje je imel otroke in starejše ljudi, vsem drugim pa ni zaupal, zaradi česar so ga seveda križali. Nikdar se ni hotel prikupiti za vsako ceno,
bil Liston. Zakaj seje "stari medved" ulegel na tla? Je imel preprosto vsega dovolj in se ni hotel več poniževati? Ali pa je bilo zadaj še kaj drugega? Osebno sem prepričan, da preprosto ni hotel biti tepen. Denarja je imel dovolj, do slave pa mu ni bilo več. Zakaj bi se torej mučil?
Maurice Garin je bil prvi zmagovalec na To-uru. Leta 1903 je bil prvi, ki je razrešil problem francoske pentlje. Drugouvrščenega je ugnal za več kot dve uri. Lance Armstrong sto let pozneje nadaljuje njegovo tradicijo.
Problem francoske pentlje so začeli reševati na prvi julijski dan leta 19Ü3. Medtem je problem postal aksiom, temeljna resnica, ki letos na prsih nosi številko 92.
Problem francoske pentlje je sila preprost in je skrit v neumornem tritedenskem vrtenju pedalov, poletnih razmerah in obsednem stanju, ki želi človeško telo izenačiti z živalmi. Po francoskih ravnicah, gričkih in vršacih se torej vsako leto odvija prava Orwellova živalska farma v kolesarskem smislu. Prašiči vrtijo pedale, prašiči vodijo glavno igro, prašiči poveljujejo in zmagujejo. Preostale živali slavimo njihovo znanstveno fantastiko, ki kljub peklenskim razmeram, 40 stopinjam Celzija, eks-tremni pirenejski vlagi, 200 kilometrskim (prevoženim) etapam in izčrpanosti dovoljuje povprečno hitrost blizu 40 km/h, submaksimalni pulz pa je že zdavnaj presežen. Noro! Vrhunski kolesarji so medtem postali znanstveniki, ki delajo fantastiko.
Od Garina do Armstronga
Leta 1903, ko sta brata Wilbur in Orville Wright kot prva uspešno poletela z letalom, Pierre in Marie Curie pa prejela Nobelovo nagrado za preučevanje radioaktivnosti, je fran-
coski kolesar Maurice Carin brzel k zgodovinskemu zmagoslavju. Črno-bele fotografije kažejo, kako je s svojo specialko premagoval makadamske brzice in organizacijske pomanj -kljivosti. Zadnja, šesta etapa od Nantesa do Pariza je bila dolga kar 460 km, v skupnem seštevku je dru-gouvrščeni za njim zaostajal dve uri in 49 minut, zadnjeuvrščeni (21.) polž pa nekaj manj kot 65 ur. Za ta podvig je prejel 3.000 frankov. Stoletje pozneje na francoskih asfalti-
ranih cestiščih kraljuje Lance Armstrong, svetovna zvezda, čigar barvno fotografijo umeščajo ob tiste, na katerih so najpomembnejši dnevnopolitični dogodki, teroristični napadi, revščina, blaginja ... Njegovi zaslužki so milijonski, glavne tekmece premaguje s približno 5-mi-nutnim naskokom, vozi Trek in se hrani s Power Bar. Nezadržno hiti k fantastični sedmi zaporedni zmagi, po kateri se bo poslovil. Kiparji naj kar začno z obdelovanjem in kle-
Christi Anderson je novinarka, ki na Eurosportu vselej preseneti z najbolj svežimi novicami iz ko-lesaistva. Po poklicu je fotografinja, poročena s Philom Andersonom, enim najboljših ameriških kolesarjev iz 80. let prejšnjega stoletja.
To je bil profil letošnje kraljevske etape na 92. Dirki po Franciji. Armstrongovo moštvo Discovery Channel je bilo prezado-voljno. Armstrongov najzvestej-ši pomočnik George Hincapie je zmagal. Lance pa je še povečal svoj naskok pred Bassom,
sanjem, komentatorji pa naj zapišejo: Lance Armstrong, pooseblje-nje modernega vrhunskega kolesarstva. Medicinski fenomen je najprej leta 1993 postal svetovni prvak, potem je premagal raka na modih in postal superšampion. Napisal je dve knjigi s pomenljivima naslovoma: Ne gre samo za kolo (kako seje spoprijel z usodno boleznijo) in Vsaka sekunda šteje (kako se mu je spremenilo življenje, ko je postal zvezda) ter kolesarski priročnik. Medtem je vrhunsko kolesarstvo zajel tudi dopinški vihar, najpopolnejši preplet medicine, športa in osebnostnih kategorij - motivacije, discipline, volje, želje, srčnosti - pa je kolesarje dokončno spremenil v znanstvenike, ki delajo fantastiko. Ni kaj, vrhunsko kolesarstvo se je na poti od leta 1903 do danes preprosto prekucnilo. Bogovi so kolesarskemu športu padli na glavo.
Sprehod po francoskem podeželju
"Ali, vrhunsko kolesarstvo je eno samo garanje!" Dovolimo vam, da ta vzdih (citat) priložite v zbirko svojih aksiomov in si za nagrado privoščite koktejl kolesarskih pobegov, taktiziranja, trpljenja, padcev, zmagoslavja. Privoščite si kolesarsko popoldan v domačem hladu, brezskrbno zleknjeni v naslonjač, ob požirkih ledeno mrzle pijače. Ne bo vam žal,
kajti videli boste garašt-vo, ekstremne napore, za nameček pa se boste sprehodili po francoskem podeželju. Ne glede na to, da v kolesarstvu šteje predvsem zmaga, lahko namreč kolesarska dirka postre-
LANCE
ARMSTRONG
Vsaka sekunda šteje!
so močno pospešile in se 70 km/h kot razjarjen zn
Troyesa do Nancyja (199 km) je bila izjemno valovita - kot naročena za tiste, ki niso med najboljšimi v skupni razvrstitvi in prav tako ne med najboljšimi sprinterji. Do prvih poskusov pobega prihaja že zelo zgo-
na kratko
daj, v prvih kilometrih. Moštva budno pazijo na svoje največje tekmece, vsako pa ima tudi svojo račupico. Svojevrsten uspeh je že, če je tekmovalec v ubežni skupini. Iziti se mora namreč toliko kombi-
že z najzanimivejšimi dramaturško	nacij, da dobitna že meji na loto. Ko
obarvanimi prvinami. Večetapne	je tekmovalec v begu, ni več vrnit -
dirke, Tour, Giro, Vuelta, spremlja-	ve, zato ves čas menja in se izme-
mo na štirih ravneh: (moštveni) kro-	nično vrača v zavetrje. Marsikaj pa
nometer, ravninska etapa s končnim	je odvisno tudi od glavnine, na čelo
sprintom, razgibana etapa s pobegi,	katere se v zaključku postavijo
sprinterski vlaki, ki ciljajo na sprin-tersko zmago. Pobeg uspfe le malokdaj, saj je povprečna hilrost glavnine neprimerno višja. V šesti etapi je že zelo zgodaj uspelo pobegniti
gorska preizkušnja. Vse štiri faze nam julija prinaša že 92. francoski Tour.
Iz plemena "Ajmstrongov"
Kronometer je pravzaprav kolesarska ura resnice. Tekmovalci se na peterici. Privozili so si že 8 minut cestišču spopadajo samo s časom, prednosti, a je ob koncu ostal le ki je naklonjen predvsem specialis- Christophe Mengin (FDJ), ki je že-tom za to zvrst. Le-tem uspeva lel zmagati v rodnem Nancyju. Ces-vztrajati v najpopolnejši liniji vož- tišče je bilo mokro, Mengin pa seje nje kar najdlje. Pogosto iz spreme-ljevalnega vozila trener popravlja linijo svojemu varovancu; spomnimo se glasnega megafona, prek katerega je Echavarri opozarjal in se drl na največjega kronometrista vseh časov -
kot dober poznavalec tamkajšnjih ovinkov zlahka izogibal pastem. Ekipe Lotta (McEwen), Quick Stepa (Boonen) in Agricola (Hushovd)
z več kot laj pribli-
Miguela Induraina. Tudi pri njem je	ževale izmučenemu Men ^inu, ki se
tako kot pri zmagovalcu prve etape	je pred zadnjim ovinkom že videl
Američanu Daveu Zabriskieju odlo-	na zmagovalnem odru. Tedaj pa je
čala surova moč. Zabriskie iz danske-	zdrsnil ... Njegovemu padcu se je
gaCSCje 19 km ravninskega prolo-	izognil le Bernucci (FassaBortolo),
ga prevozil z rekordno povprečno	ki je sicer delal za Cancellaro. Favo-
hitrostjo 54,676 km/h. Šesta etapa od	riti so popadali po tieh, Bernucci pa
se je odpeljal proti nepričakovani zmagi. V gorskih etapah je nasprotno. Sprinterski vlaki se nenadoma prelevijo v vodonosniške. Pri vzpenjanju je namreč vse odvisno le od tekmovalčeve pripravljenosti, izku-
šenj in volje. Lance Armstrong je na svoj poslovilni Tour še enkrat prinesel polno malho kolesarskih idealov. Zmagovalca dveh najtežjih etap Totschnig in Hincapie sta se na cilju zgrudila in razjokala. Nekatere je ujela kolesarska meda, Petrova dopin-
ška kontrola. Peklenski Tour ponuja vse: poraz, slavo, solze, smeh. In če boste imeli morda kdaj priložnost ugledati kakšnega iz plemena "Ajmstrongov" vedite, da je bil to le znanstvenik, ki je šel s kolesom delat fantastiko. Lovro Kastelic
IZŠLA JE ZGOŠČENKA Z EPIZODAMI PRILJUBLJENEGA MATJAŽA JAVŠNIKA
13 EPIZOD MATJAŽA +3 TILIKE
Cime se seli v Južno Korejo
Potem ko smo za nekdanjega trenerja slovenske reprezentance Srečka Katanca izvedeli, da bo svojo kariero nadaljeval v Združenih arabskih emiratih, je od zdaj znano tudi, kje bo brcal žogo Sebastijan Ci-merotič. Slovenski nogometni vir-tuoz, ki slovi predvsem po svojih preigravanjih v kazenskem prostoru, je pretekli teden po dobrih treh
urah pogajanj v enem izmed pred- Profesionalni hokejisti iz NHL bodo spet
.... ,	. , . c prekrižali palice.
mestij juznokorejske prestolnice Se-
ula podpisal dveletno pogodbo z nju dosegla dogovor o kolektivni Incheon Unitedom. Pogodba naj bi pogodbi v ligi, ki je bila tudi glavni mu navrgla okoli milijon evrov na razlog za to, da so igralci bojkoti-leto, glede na to, da je Seul precej rali lansko sezono in se liga sploh oddaljen od Slovenije, pa lahko pri- ni začela. Obe strani naj bi pogod-
---bo podpisali v teh dneh,
najbolj problematičen pa je bil dogovor o omejitvah plač igralcem. Po novem naj bi t. i. salary cap znašal le še 54 odstotkov celotnih prihodkov lige (toliko odstotkov od skupnih prihodkov lahko moštva namenijo za plače Legendarni Cime bo s svojimi preigravanji "kmalu igralcem), plača enega igral-navduševal Južne Korejce.	ca pa bo lahko znašala le 20
čakujemo, da ga bomo v prihodnje	odstotkov denarja, ki ga klub na-
manjkrat videli v dresu slovenske	meni za plače vseh svojih igral-
nogometne reprezentance. Škoda.	cev. Takšna pogodba bo najbolj
prizadela najbogatejše klube, ki so
Spor v NHL pred rešitvijo	v preteklosti namenjali ogromne
Vodstvo lige NHL in združenje	vsote za nakupe igralcev, hkrati pa
igralcev sta konec preteklega tedna	bo omejila čedalje večjo potratnost
po več kot desetdnevnem pogaja-	klubov pri nakupih igralcev.

Larin zrcalni odsev
Lara Baruca je s prvim singlom iz prihajajočega albuma Mindhac-ker napovedala bistveno zrelejši in trši zvok novih skladb, h kateremu je nedvomno pripomogel tudi 'elektronski' Peter Penko. Pretekli dve leti medijskega premora je Lara dodobra izkoristila za glasbeno eksperimentiranje in pisanje pesmi, katerih število je kmalu naraslo čez 50. Pred odhodom v studio je Lara s svojo skupino tako stežka izbrala 'le' 17 skladb, ki ustrezajo konceptu novega albuma in bi si zaslužile svoje mesto na CD. Ker so bile številne skladbe prvotno napisane v angleščini in šele nato prepesnjene v slovenščino, je Lara nekatere izbrane pesmi posnela v obeh različicah. Tako je bil Creature of time prvotni naslov aktualnega singla Zrcalni odsev, s katerim je Lara potešila radovednost fanov, ki že nestrpno pričakujejo skorajšnji izid njenega albuma. Odzivi na Zrcalni odsev so zelo pozitivni, saj se le-ta uvršča na glasbene lestvice, na nekaterih radijskih postajah pa so ga poslušalci že izglasovali za popevko tedna.
1	f	
1	JL. SPOMINSKI GORNIŠKI TABOR	
	DR. HENRIKA TUME	
LETNI TABOR SDS - LEPENA 2005		
	29. julij — 7. avgust	
Datum	Dejavnost	Primernost
Pe„ 29. 7.	Ureditev in odprtje tabora z družabnim večerom	Za vse
So., 30.7.	Uradno odprtje tabora in družabne igre v Kampu Klin Za igralce in navijače! »Med avstralskimi kenguruji in indonezijskimi otoki« Predavanje ob diapozitivih po večerji	Za vse
Ne., 31. 7.	Piknik iz nahrbtnika na Nemških glavah (1597 m) Triurna tura na razgledni vrh ob meji Družabni večer ob tabornem ognju	Za vse
Po., 1.8.	Tradicionalna tura na Skrlatico (2740 m) iz Vrat - odhod izpred Aljaževega doma ob 5. uri Kraljica med slovenskimi gorami Filmski večer	Za izkušene gornike z dobro kondidjo!
To., 2. 8.	Rafting po Soči Pridite, veselo bo! Peka postrvi	Za vse, ki znajo plavati
Sr., 3. 8.	Tura na Travnik (2256 m) Po brezpotjih Zlatorogovega kraljestva Tombola	Za gornike z dobro kondicijo!
Če., 4. 8.	Plezanje na balvanih v Trenti V premagovanju vertikale Seniorji in seniorke SDS v Lepeni Družabne igre	Za gledalce, za tiste, ki bi radi poskusili, in za alpiniste
Pe„ 5.8.	Ture z gorskimi kolesi - za ene dopoldne, za ene popoldne Za ljubitelje vrtenja pedalov Aktivnosti Ženskega odbora SDS Slavnostno zasedanje upravnega odbora Slovenskega gorniškega kluba Skala s podelitvijo vodniških znakov novim prostovoljnim gorniškim vodnikom	Za vse
So., 6. 8.	Tura na Triglav (2864 m) iz različnih smeri SDS na vrhu	Za gornike z dobro kondicijo!
Ne., 7. 8.	Sklepni del tabora	
Kontaktna oseba za prijave in informacije je Gašpr Predalič (040 464 060). Prijave za vse dejavnosti sprejemamo en večer prej. Zamudniki se nam bodo lahko pridružili še na dan dejavnosti! Vsi odhodi na dejavnosti so iz tabora v Lepeni, po poprejšnji napovedi se bo mogoče priključiti tudi od drugod.		
	Z NAMI BO VARNEJE, A NE POZABITE SKRBETI SAMI ZASE!	
Cene v taboru: •	bivanje v šotoru za odraslo osebo je 1880 sit •	bivanje v šotoru za upokojenca je 1800 sit •	bivanje za otroka od 7. do 12. leta je 900 sit Doplačilo za elektriko je 550 sit na dan. •	Cena bivanja v sobi, brez zajtrka, za odraslo osebo je 5200 SIT. •	Cena bivanja v sobi, brez zajtrka, za otroka do 12 let je 4570 SIT. Za vse dodatne informacije pokličite v Kamp Klin na št. 05 388 95 13.		
	Nimate športne opreme? Nič zato! V Bovcu vam jo bodo posodili po ugodnih cenah!	
Domen Kumer -zmagovalec MMS
Minulo soboto je na finalnem večeru festivala Melodije morja in sonca zmagal Domen Kumer s skladbo Do Portoroža. Na drugo mesto se je uvrstila Rebeka Dremelj s skladbo To je prava noč, na tretje pa pesem Solze z neba Mance Špik. Uvrstitve so izidi glasovanja gledalcev po telefonu, glasovanja prek sms-sporočil in glasov občinstva na festivalu v amfiteatru portoroškega Avditorija. Nagrade je podelila tudi strokovna žirija, in sicer v obliki priznanja in denarne nagrade v brutovrednosti 120.000 tolarjev, kijih podarja Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS) za najboljšo melodijo, besedilo in priredbo. Žirija je podelila tudi priznanja in nagrade za najboljšo izvedbo in najboljšo skladbo v celoti. Tako je priznanje in nagrado za najboljšo melodijo prejel skladatelj Marjan Hvala za pesem z naslovom Kam plu-jemo v izvedbi Bogdana Baroviča. Za najboljše besedilo je žirija izbrala in nagradila avtorico pesmi Modre oči Darjo Pristovnik, pesem je iz-
vajal Peter Januš. Žirija je za najboljšo priredbo nagradila aranžerja Francija Zabukovca za pesem To je prava noč v izvedbi Rebeke Dremelj.
Priznanje in praktično nagrado za najboljšo izvedbo je prejela izvajalka Manca Špik, ki je pela pesem Solze z neba. Za najboljšo skladbo v celoti pa je strokovna žirija razglasila skladbo z naslovom Vroče.
Avtorji skladbe so prejeli priznanje in denarno nagrado SAZAS v brutovrednosti 360.000 tolarjev. Izvajalec pesmi je bil Anžej Dežan, besedilo je napisala Urša Vlašič, glasbo Matjaž Vlašič, aranžma pa Boštjan Grabnar in Matjaž Vlašič.
TCrle-dnik
Četrtki so za Trenja in Tednik. In ko so Trenja na dopustu, ostane Tednik, ena redkih oddaj, ki na TVS deluje tudi v juliju.
horosko
Rak (22. junij - 21. julij)
V	ponedeljek naredite zase kaj dobrega, malo se pocrk-ljajte, pa ne preveč. Vaše čustveno življenje se bo umirilo proti sredini tedna, ko boste spet lahko začeli delati tako, kot je treba. Veliko bolje bo.
Lev (22. julij - 21. avgust)
V	svoji vnemi, da bi stvari popravili, boste svoje prijatelje nervirali. Bolje bo, da se odstranite takrat, ko začutite, da morate oditi. V petek se bo vaša družina veselila vašega nasveta ali celo vaše pomoči.
Devica (22. avgust - 21. september)
Počutili se boste utesnjene zaradi obveznosti, ki se vam bodo pojavile med tednom. Težko pričakovani dopust se bo odmaknil. Potrudite se, da s slabo voljo ne bi pokvarili konca tedna, ki ste ga načrtovali.
Tehtnica (22. september - 22. oktober)
Raziskati boste morali nov teritorij in prav lepo se vam bo zdelo, ker boste napredovali. Postali boste nekoliko žalostni, ko boste začeli premišljati o preteklosti in o tem, česar niste nikoli imeli. Pojdite do prijateljev.
Škorpijon (23. oktober - 21. november)
Najlaže je plavati s tokom. Vendar se boste morali zbuditi in se upreti. Tok vas namreč lahko pripelje v še večjo zagato, kot je ta, v kateri ste zdaj. Poiščite si kakšnega dobrega sogovornika in se pogovorite.
Strelec (22. november - 20. december)
Ta teden bo za vas poln čudovitih doživetij. Tudi sicer ne boste dovolili, da bi vam kdor koli pokvaril dneve, ki bodo polni sonca. Poiščite si nekaj ljudi, s katerimi boste lahko uresničili svoje sanje in želje.
Kozorog (21. december - 19. januar)
Bodite vendar malo bolj prepričani sami vase in v svoja dejanja, saj vendar ne delate tako slabo! Kmalu bodo tudi za vas prišli boljši časi, boste videli! Veliko lepše vam bo, če se boste sprostili.
Vodnar (20. januar - 18. februar)
Spremembe, ki se bodo zgodile v tem tednu, bodo večinoma spremembe na bolje. Naredili boste veliko tudi zase in za svoje bližnje ter prijatelje. Veselili se boste prihajajočega dopusta in prostih dni.
Ribi (19. februar - 20. marec)
Imejte odprte oči in ušesa. Kmalu boste izvedeli vse, kar morate vedeti. Do petka boste delali preveč, potem pa si boste vzeli nekaj dni za počitek. Tudi dopust bi se prile-gel, a kaj ko delo vedno počaka.
Oven (21. marec - 20. april)
Vaše delo bo sredi tedna dobilo nov zagon in pred seboj boste zagledali novo pot. Vaše poslovne sposobnosti bodo prišle do izraza proti koncu tedna, ko se boste odločali o svoji prihodnosti v zvezi.
Bik (21. april-21. maj)
V	ponedeljek se vam bo zgodila manjša krivica, ki pa vam jo bo uspelo prežvečiti in se urediti. Pojavili se bodo ljudje, za katere se vam bo zdelo, da bi vam radi škodovali. Ne nasedajte zgodbicam.
Dvojčka (22. maj - 21. junij)
Vaši interesi so se zasukali v smer, ki je niste pričakovali. Družinski ali poslovni partner utegne delovati na vas kakor diktator, zato se ne boste počutili najbolje. Odločite se, ali boste to še naprej prenašali.
Oddaji imata skupno točko; obe včasih porumenita, pri čemer je Tednik absoluten favorit. Poglejmo zadnji primer.
Tednik se je začel s črno kroniko, kar je, blago rečeno, nenavadno. Magazinska redna tedenska oddaja nacionalne televizije bi se s črno kroniko lahko šele končala, ne začela!
Na začetke sodijo recimo reportaže iz tujine. Takšna, kot jo je pred tednom dni v Tedniku naredila novinarka, ki se je podala v Srebrenico in ob obletnici pokola v tem mestu odprla oči tudi nam. Vreče s posmrtnimi ostanki več sto žrtev, skrb za njihovo identifikacijo, pričevanja svojcev... Cista desetka!
No, očitno je bila izjema, ne pravilo. Drugi je bil prispevek o brezdomcih. Odlična ideja, že tistih na Pedagoški fakulteti, ki so jim naredili revijo z naslovom Kralji ulice, odlična ideja brezdomcev, ki so izkupiček za 2.800 izvodov (15.000 tolarjev) podarili za novo pediatrično kliniko, odlične izpovedi brezdomcev; Toneta, Maje, Tadeja, Aleša, Roberta in drugih.
Tretji prispevek - izdelki za hitro hujšanje. Četrti prispevek - nakupovalne skušnjave. In poslednji Bijelo dug-me - jugonostalgija. Skratka, lahko, lahkotno, prelahkotno. In tudi s premalo truda. V prispevkih, ki se pojavljajo v Tedniku, si novinarji običajno najdejo več strokovnih mnenj na primer sociologov, psihologov, pediatrov, ekonomistov, vzgojiteljev. Pri nakupovalnih skušnjavah recimo ni bilo sogovornikov. Prisp rem hujšanju in drugih obljubah, ki jim nasedajo ženske z nakupi tovrstnih izdelkov, bi tudi moral iti dlje. Kje je bila recimo ekonomska plat zgodbe? Ob prispevku o "belih gumbih" in njihovih koncertih po Sarajevu, Zagrebu in Beogradu, kjer jih je 150.000 ljudi, pa je sestra tako cvilila od navdušenja, da n nobene resne ocene. Očitno je bil kul.
Poleg lahkotnosti tem, ki jo vendarle lahko oprostimo, säj je poletje, me je presenetila, v drugo smer, da ne bo pomote, tudi voditeljica.
Nekdanja BARBARA JERMAN je postala zdaj BARBRA JER-MANN?! Sestra mi pojasni, da je to numerologija. Da obstajajo imena, ki prinašajo več sreče in zadovoljstva, in ona, ki smo jih pač dobili pri krstu. In da je zdaj moderno, da se, če ti izračun imena in priimka ni všeč, preimenuješ. Tudi prav. Meni je tudi bolj všeč, da sem MAGIČNA in ne MANIČNA gledalka. Ampak v rubriko, ki ima ambicijo medijske kritičnosti in je objavljena v tedniku Demokracija, takšne norčije še smejo soditi. V informativni program nacionalne RTV pa prav gotovo ne. Ali pač?	Magična gledalka
:vek o hit-
pričakalo ; zmorem
V vasi Bardo v Terski dolini, na sončni strani predgorja Julijcev, severno od Nadiških dolin, imajo evangelij zapisan v svojem narečju. V začetku julija sta bila tam verski in kulturni praznik. K slovesnemu ozračju so pripomogli tudi gostje iz Slovenije. Žal pomeni obisk enkrat na leto kot podpora tukajšnji kulturi le kapljo v morje.
Marijin župnijski praznik so v Bardu tudi letos praznovali tako, da je praznovanje presegalo okvire teh vasi. Pred leti je postala poseben razlog za obiske maše v Bardu v narečju natiskana in med mašo brana Božja beseda. Pred stoletji je bila napisana v narečju, sedaj pa objavljena še s prevodom v italijanščini. Maša in kulturno srečanje privabljata obiskovalce tudi iz osrednje Slovenije in ne le iz krajev ob meji. Tako se je dogodek posrečeno vtkal v čezmejno kulturno povezovanje v duhu Evropske unije.
Enkrat na leto poteka dvojezična maša; poleg obreda v italijanščini je še branje narečne "Boave Besiede" in petje slovenskih narečnih in italijanskih nabožnih pesmi. Vsaj en dan v letu združi veliko domačinov, čeprav so izseljeni po svetu ali pa le po Furlani-ji. Tako se v dvojezičnem ozračju tudi njihovi potomci znova zavejo kulturne in verske zapuščine prednikov. Marijina cerkev, na novo zgrajena po potresu leta 1976 (nedotaknjen je ostal več kot 20 metrov visok zvonik), se na vrhu grička Barda vidi že od daleč, ko se bližamo vasi, in nam kaže pravo pot.
Iz posoškega prostora se tega praznovanja udeležujejo nekako od obnove naprej, čedalje več obiskovalcev pa prihaja tudi iz osrednje Slovenije. Tokrat je z dvema avtobusoma prišlo kar 160 slušateljev tretje univerze in pevski zbor Glasbene matice iz Ljubljane. Maše se je ude-
ležil tudi Franc Pukšič, državni sekretar za Slovence po svetu in v zamejstvu. Kot vedno je dvojezično mašo vodil domači župnik Renzo Calligaro, ki se je naučil narečja in pogovorne slovenščine. V slovenskem narečju je prebral odstavek iz evangelija, ki ga je potem v italijanščini ponovila Maijeta Keršič Svetel. Nekateri so ta trenutek čutili kot posebno obogatitev, kot prepletanje kulturnega in sakralnega. Poleg tega je duhovnik med pridigo govoril delno slovensko, delno italijansko. Tako so obred lahko spremljali vsi navzoči.
Po maši je domačin Viljem Cer-no, profesor v pokoju, dejal, da obred in besede župnika razume kot sporočilo, da se lahko tudi domačini v tukajšnjih vaseh in navzdol po Fur-laniji in Posočju sporazumevajo, če vsi razumejo in govorijo oba jezika. Oplajanje s tem bogastvom bi mora-
lo privlačiti zlasti dobrega kristjana, je poudaril Cerno. Kako pojejo pri maši v notranjosti Slovenije, so predstavili pevci zbora Glasbene matice. Pri popoldanski procesiji je s starimi slovenskimi nabožnimi pesmimi sodelovala še godba iz bližnje vasi Buje, iz katere je tudi tukajšnji župnik. Posebnost procesije je poljubljanje kri-žev, kijih verniki prinesejo s seboj.
Po obredu je bilo družabno srečanje s pogostitvijo z domačimi jedrni in "pašto". Domačini so poskušali ustreči navzočim z mesom na žaru, domačim vinom, že med mašo pa so po starem obredu delili kruh. Cerno se je zahvalil državnemu sekretarju Pukšiču za udeležbo, ta pa je vsem zaželel vse dobro tudi pri ohranjanju vaških običajev. Domačini si prizadevajo ohraniti tudi domač videz vasi. Tako so za obiskovalce postavili zanimive spominske table, na katerih so
imena posameznih predelov vasi Sredi Barda so trije dvojezični napisi ustanov, žal pa ni slovenskega imena vasi. Kot kaže, si želijo ohraniti svojo istovetnost in spodbuditi turistični razvoj.
Morda si poleg običajnih turistov želijo več obiskovalcev iz Posočja, sosednjih slovenskih krajev v Italiji in iz osrednje Slovenije. Turizem bi lahko s planinskimi turami in arheološkimi zanimivostmi veliko pripomogel k oživitvi tukajšnjih krajev, čeprav so bile marsikatere značilnosti odstranjene skozi "čas" ali skupaj s potresnimi ruševinami.
Calligaro je primerjal srečanje z Božjim razodetjem v navzočnosti Sv. Duha, ko se ljudje različnih jezikov v Kristusovem imenu in duhu zberejo, skupaj molijo in drug drugega razumejo. S tem postanejo združeni v veri in v tem novem ustvarjanju se rojeva tudi nova zgodovina.
Obiskovalci so lahko poslušali slovenske in italijanske narečne pesmi iz zamejstva in Slovenije.
sekretar za Sloven-
Na slovesnosti v Bardu je bil tudi državni ce v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič.
nagradna križanka
28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov
Samorog
A*
Velike misli, dogodki in osebnosti preteklosti, t i ve teme sedanjosti, literarni junaki in njihove zgodbe, pesniške širine duhu in pravljična obzorjii sveta.
Kot član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu
Knjižni klub Samorog, Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, telefon. 01 435 43 06, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com, splet: www.samorog.com
SESTAVIL: MIRAN' ERCEG
FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC (JEAN)
PLAČILO ZA ORANJE
VZPETINA
PRI TREBNJEM
KAR NI V SKLADU S PRAVILOM
JANEZ LOGAR
FRČANJE PO ZRAKU
SESTAV VEČ APARATOV
GRSK1 FILiZOF IZ STAGIRE
NAREDiTEV, DA KAJ KAM PRIDE
ANGLEŠKA PLOŠČ INSKA MERA
ŠPORTNIK, KI IGRA ROKOMET
REKA V FRANCIJI, PRITOK RONE
STRANSKA DESKA PRI POSTELJI
KEMIJSKI ZNAK ZA TANTAL
KEMIJSKI ZNAK ZA
PREDMET KI ŠČITI, VARUJE KN IGO
LINDA EVANS
GROZOVIT VLADAR
LITERAT KONFINO STALJENA SNOV
GESLO
POVRŠINA OBMOČJE
VRSTA PECIVA
PRVA ŽENSKA
račji ŠOP POŽETEGA ŽITA
HOKEJIST ZUPANČIČ
PETE SAMPRAS
BOGOVI VELIKANI V GRŠKI MITOLOGIJI
POGOST VEZNIK
BIBLIJSKI VELIKANI V JUŽNEM KANAANU
POLJSKI POLITIK (STANISLAW)
PRAOČE BOGOV, OKEAN
OLIVER WIST
VSAKO OD OJES
GOROVJE V MJANMARU (BURMA)
KEMOJSKI ZNAK ZA TITAN
HRVAŠKI NOGOMETAŠ (KRASNODAR)
■AMERIŠKI PESNIK JAMES
JAP.PLAVALKA (MIJUMI)
LITERAT KRISTAN'
BESEDA OB KONCU MOLITVE
ŠTETJE ZA ENKO
KRALJEVIČ IZ IND. EPA
IGOR TORKAR
KEMIJSKI ZNAK ZA TELUR
PRIPADNIK INKOV
PRIDELEK ENEGA LETA
VRSTA VRBE
ODŽAGAN KOS DEBLA
BANTUJSKO LJUDSTVO V ZAMBIJI
MANJŠA UTA
RAFKO IRGOLIČ
IT, SKLAD. GIUSEPPE
PAULA ABDUL
DRAGO IBLER
VELEMESTO V PAKISTANU
KRAJ NAD VIPAVSKO DOLINO
MESTO V RUSIJI, BLIZU UFE
STARO ŽIDOVSKI KRALJ
rešitev preišnie križanke II naqrajenci 27. številke
DACAR, ONATAS, LIMONA, NKOMO, JANI, KE, KM, TEODOR, LIM, AAL, ANDREJ KOMAC, RI, BAR, TERAPEVTKA, UJEDA, OKO, AON, SKA, MAL, ROA, OTA,
ORO, JUNAK, LINARES, ELIKON, INJEKTOR, A VARI, BAER, AMA, NANNA

1.	nagrada: PEPCA NOVUAN,
Peščenik 10, 1294 Višnja Gora
2.	nagrada: MARIJA PAVLA NOVAK,
Cesta na Griču 8,3320 Velenje
3.	nagrada: VESNA ZEMUIČ,
Gradnikova 105, 4240 Radovljica
Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko.
naqrade
1.
bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog
i	Nagradno križanko izrežite in najpozneje do	i
i	28. 7. 2005 pošljite na naš naslov.	i
i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana,	i
1	s pripisom "Nagradna križanka".	1
včerai, danes, iutri...
18. 7.1591 je umrl slovenski skladatelj Gallus Jacobus Carniolus.
18. 7.1659 se je rodil francoski slikar Hiacint-he Rigaud. Ko je nekoč portretiral neko strahotno naličeno plemkinjo, mu je nezadovoljna dejala: "Le kje, vraga, kupujete barve!?" -Slikar je mirno odgovoril: "Zdi se mi, da imava istega dobavitelja!"
18. 7.1879 se je v Idriji rodil slovenski humo-ristični pisatelj in novinar Damir Feigel. Bil je vidnejši začetnik domače znanstvene fantastike in kulturni delavec v zasedeni Primorski. 19.7.1848 se je v New Yorku začel prvi kongres žensk, ki so zahtevale volilno pravico in enakopravnost v družbenem življenju. 19.7.1888 je v Gorici začel izhajati Rimski katolik. Urejal ga je dr. Anton Mahnič.
20.	7. 1947 so v Parizu sklenili mirovno pogodbo med Italijo in Jugoslavijo, ki je določala mejo. Jugoslavija je dobila nekdanje italijanske province Zadar, Reko, del provinc Pulj, Gorica in Trst, Italija pa je obdržala Kanalsko dolino, Beneško Slovenijo, Rezijo in Gorico. Ustanovljeno je bilo Svobodno tržaško ozemlje (STO).
21.	7.1911 se je rodil kanadski filozofMarchal McLuhan. Rekel je: "Televizija je prinesla krutost vojne v udobnost dnevne sobe."
21. 7. 1924 se je v Sempolaju rodil slovenski pisatelj, esejist in publicist Alojz Rebula.
21.	7. 1948 so bili objavljeni izidi prvega povojnega popisa prebivalstva v Jugoslaviji, ki so ga izvedli marca. Slovenija je imela tega leta 1,389.094 prebivalcev.
22.	7.1957 so v Trstu ustanovili Tržaško kreditno banko. Nadaljevala je izročilo slovenskih tržaških denarnih zavodov, ki jih je med vojnama uničil fašistični režim.
22.7.1972 se je na Venero mehko spustila sovjetska vesoljska ladja Venera 8.
23.	7.1811 je Valentin Vodnik poslal francoskemu guvernerju Ilirskih provinc posebno spomenico, v kateri je poudaril, da se "jezik Ilircev deli na srbsko in slovensko narečje". 23.7.1866 je ameriški industrijalec Oliver Fisher Winchester začel serijsko izdelovati najsla-vanejšo puško Divjega zahoda - winchesterko. 23. 7.1903 seje rodila italijanska gledališka in filmska igralka Elsa Merlini. Neko dekle jo je vprašalo, ali je lahko profesor matematike dober mož. Igralka je odgovorila: "Nikakor. Le zakaj naj bi bil profesor matematike izjema?" 24.7.1864 seje rodil nemški pisatelj Frank Wedekind. Nekoč gaje mlad pesnik vprašal: "Mojster, povejte mi, katero pot naj uberem, da bom dosegel vaše priznanje." - Odgovor je prišel hitro: "Proti domu."
ogled naza
Požar v antičnem Rimu
Ponoči med 18. in 19. julijem leta 74 je
v Rimu zagorelo. Po splošnem prepričanju je bil krivec požara nori cesar Neron. Ni dokazano, daje Neron svojo željo javno izrekel, kot tudi ne, da bi jo uresničili njegovi privrženci. Govorice, daje dal sam zažgati Rim, so bile tako trdovratne, da je moral poiskati krivce. Našel jih je v kristjanih in začelo se je njihovo najhujše preganjanje v zgodovini, hkrati pa tudi obnova Rima, ki je iz starega mesta naredila čudež antičnega urbanizma.
Antični Rim je bil pred požarom s svojimi dvajsetimi kilometri oboda in dvema milijonoma prebivalcev največje in najbolj živahno antično mesto. Imel je dva obraza. Mogočne antične stavbe in svetišča, obdana z nasadila predele, v katerih so tekle ulice, zaprte in vklenjene med tri- ali štirinadstropne hiše, in ubirale smer, ki jim jo je narekovala narava. Mestna kanalizacija je bila speljana samo po glavnih odsekih. Stanovanja, obrtniške delavnice in hlevi so bili pomešani. Do središča mesta (Forum Romanum) se je dalo priti po ulicah, ki so tekle gor in dol po sedmih gričih. Kadar je bilo treba mesto založiti z živežem, je bila pot izredno težavna.
Jakob Alešovec
24. julija 1842 se je vSkaručni rodil slovenski humoristični pisatelj Jakob Alešovec.
Nekaj časa je bil na učiteljišču, zaradi pomanjkanja denarja pa je šolanje pretrgal in se zaposlil kot domači učitelj pri Miroslavu Vilharju na gradu Kale. Vilhar, ki je bil že znan narodnjak in ljudski pesnik, je vplival na Alešovca predvsem tako, da je začel namesto v nemščini pisati v domačem jeziku. Ko se je preselil v Ljubljano, je postal časnikar in pisatelj. Od leta 1866 je pisal v slovenščini, objavljal je ljudske in meščanske povesti brez velikih umetniških ambicij, pogosto hudomušne.
Leta 1869 je začel izdajati satirično-poHtič-ni list Brencelj, ki gaje sam urejal in večinoma tudi pisal. Izhajal je 17 let V njem je Alešovec nenehno zbadal nemškutarje in nemško politiko na Slovenskem. V tem času je napisal nekaj prijetnih in zabavnih spisov (Jama nad Dobršno, Petelinov Janez, Ne v Ameriko).
Za oder je napisal ljudsko igro Eno uro doktor, najboljša in najbolj znana Alešov-čeva pripoved pa je avtobiografska povest Kako sem se jaz likal, ki ji je pisatelj dal pod-
od 18. 7. do 25. 7.
naslov Povest slovenskega trpina. V povesti na prijeten in duhovit način pripoveduje o svojem razburkanem in trpkem življenju od otroških let do moške dobe, ko je v starosti štiriinštirideset let odložil pero. Jakob Alešovec je napisal tudi prvo slovensko kriminalko Iz sodnijskega življenja.
Julius Kugy
V Gorici se je 19. julija 1858 rodil gornik in pisatelj Julius Kugy. Po materini in očetovi strani je imel slovenske prednike. Po materi je bil vnuk slovenskega pesnika Koseskega.
Poleti leta 1877 gaje iskanje rože, ki jo je idrijski kirurg Bathasar Hacquet sto let pred njim poimenoval Scabiosa Trenta, pripeljalo v dolino Trente. Tako je Kugy prvič prišel v Trento "po letih hrepenenja, ko sem imel pred seboj enega najvab-Ijivejših ciljev svojih mladih časov". Takrat seje začelo njegovo sožitje s to alpsko dolino in z njenimi ljudmi, zlasti vodniki, ki
so ga vodili po brezpotjih trentarskih gora, kjer je nenehno iskal Scabioso Trento.
V gore je sprva hodil kot navdušen botanik in objavil nekaj botaničnih člankov. V Julijskih Alpah je opravil veliko vzponov, od teh okoli 50 prvenstvenih, večino s slovenskimi vodniki. Na Kugyja spominjajo nekatera imena v gorah, na primer Kugyjeva smer, Kugyjeve police. Planinska zveza Slovenije mu je leta 1953 postavila spomenik na Turi blizu Loga v Trenti.
Spoštovani bralci,
uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pis- — ma bralcev objav- Dl'.MOh Ijamo v skladu z
>& talikd'liniD m
načelom profesi- ^ onalne novinarske	*
etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne	i r \ • glede na politično. Z nestrpnostjo svetovnonazorsko nad "neStriftlOSt' ali kakršno koli drugo prepričanje.
Dl.MOKRAČIJA
LDS in SD v brezkompromisnem boju za obvladovanje medijev
Kot je bilo pričakovati, skuša opozicija na vse načine metati polena pod noge novi slovenski vladi, ker se pač nikakor ne more sprijazniti z volilnim porazom. Krčevito skuša ohraniti svoj dvajsetletni vpliv na medije. Tako skuša z vsemi močmi in zakulisnimi zvijačami onemogočiti predvideno reformo na RTVS in nikakor noče dati iz rok enega, poleg tiska, najvplivnejših medijev, s katerim si skuša pomagati do vnovičnega prevzema oblasti. Kot naročen je bil poziv upokojenega zadnjega urednika propadlega dnevnika Republika, nekdanjega predsednika Društva novinarjev Slovenije, predstavnika upokojencev in člana sveta RTVS Marjana Sedmaka, ki je sprožil pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o RTV. Seveda lahko pri tem računa tudi na stoodstotno podporo predsednika Društva novinarjev Slovenije Grega Repovža in nekaterih njegovih nagrajevanih novinarjev "starega kova" z moral-nopolitičnimi kvalitetami, ki jim je nova vlada trn v peti. Ker ima njihova "ideološka cenzura" še veliko moč, gre vselej uspešno na roko vladi v senci in tudi kapitalski eliti, poosebljeni v Forumu 21. Tako je seveda povsem jasno, da LDS in SD branita politično obvladovanje televizije in tiska. Hkrati ne smemo pozabiti, da so ob vnovični izvolitvi Janeza Kocijančiča za predsednika
sveta RTV pred tremi leti odstopili kar štirje člani sveta, med njimi odlična novinarka gospa Rosvita Pesek. Politika je zlorabila svojo moč tudi s prisilnim odstavljanjem gospoda Žarka Petana. Zanimivo in predvideno je b ilo, da bo državni svet izglasoval veto na zakon o RTV Slovenija, čeprav je po mnenju večine vladnih predstavnikov državni svet nepotreben, saj je brez prave avtoritete in njegov "navidezni" veto je bil že v prejšnji vladi brez učinka. Seveda je predsednik največje opozicijske strćinke LDS vesel, da je opozicija LDS in SD zbrala 31 poslanskih podpisov za referendum, ki ga mora predsednik državnega zbora g. France Cukjati v kratkem razpisati. Zanimivo je tudi mnenje šefa na novo preimenova-nih Socialnih demokratov (resnične socialdemokrate so v prejšnjem režimu preganjali) Boruta Pahorja, ki se zaveda, da je LDS ves čas obvladovala televizijo in da referendum ni smiseln, saj je njegov izid negotov, ker sta že dva referenduma nekdanji opoziciji propadla, temu pa je sledil še volilni poraz. Kolikor bi jim še ta referendum propadel, se Rop nadeja pomoči ustavnega sodišča, saj je njegova sestava tako idealna, "neodvisna" in "nepristranska", da bi si jo želela vsaka realsoci-alistična država. Tudi 600 milijonov tolarjev, ki bi j ih zapravili za referendum, je nepotrebna potrata sredstev, ki gre v škodo davkoplačevalcev.
Roman Kralj, Maribor
Levičarske manipulacije
Pred časom so zaskrbljeni prizadeti zgodovinarji staknili glave in nas z javnim pisanjem opozorili, da je treba zavarovati 'tekovine' komunistične revolucije, in kot vemo, je njihov zapis izzvenel kot maloum-na farsa, saj so nas mediji le nekaj dni zatem soočili z najnovejšimi odkritji na področju povojnih pobojev. Najnovejša odkritja zgodovinskih dokumentov izkazujejo, da ti zgodovinarji, ki se sicer dičijo z aka-

demskimi priponami, niso strokovno opravili svojega dela - verjetneje je, da so nam, lahko vodljivi, kot so, po političnem diktatu dolga leta lagali.
Znova smo soočeni z javnim zapisom "Sovražni govor se širi po državi", ki ga mediji to pot predstavljajo kot skupni izdelek civilne družbe več kot 400 akademikov, intelektualcev in drugih razumnikov. Ne soglašam! Pravilneje bi bilo, da bi mediji profesionalno opozorili na dejstvo, da podpisniki, ki znova po-litikantsko zlorabljajo medij civilne družbe, močno gravitirajo proti levemu političnemu polu, ki se po porazu na zadnjih volitvah danes sooča s problematiko prestrukturiranja, kjer jih, kot kaže, pred potopom nad gladino vode držijo le še izbrisani, Romi, geji, lezbijke in samske ženske, ki so potrebne umetne oploditve.
Kolikor bi se s tem javnim zapisom izpostavilo samo nekaj verodostojnih ljudi, bi imel za mnoge večjo težo, kot jo ima sedaj, saj je splošno znano, da napredek prinašajo razmišljajoči posamezniki in ne poneumljena (lahko vodljiva) množica. Ni prav veliko intelektualno dejanje, ko se je velika večina v pomanjkanju individualne moči pod politikantski pamflet zgolj podpisala in 'skrila' v množici 'zvenečih' imen, ki se vsakokrat kot po selektivnem diktatu v kontekstu črednega nagona kot stampedo usuje proti vsem, ki pomenijo realno nevarnost za zakoličene zlagane dogme 'tekovin' komunistične revolucije.
Velika večina podpisnikov je tako ali drugače aktivno sooblikovala politično/družbeno dogajanje (v zadnjih 12 letih vladavine LDS na 50 let komunistične podlage), zato se čudim, da se za zavarovanje obrobnih skupin niso bolj angažirali, ko so bili na oblasti njim všečni tako in drugače levi politiki, ki so imeli zadnjih 12 let vso potrebno večino in posledično politično moč, da bi lahko podelali vse izbrisane, civilizirali vse Rome, umetno oplodili vse tega potrebne samske ženske, spa-
89.1 FM
iТ nn
G • RENC
rili - oprostite, poročili vse geje in lezbijke te dežele. In kaj od tega so realizirali? Nič! Sposobnost pa taka!
In nazadnje, domnevno spoštovana množica tako in drugače levih akademikov, levih intelektualcev in levih razumnikov, vsi vi, ki vas je tako razburilo nekaj ne ravno umnih verbalnih izpadov, kjer je najhujši pošiljal zgolj dve rdeči poslanki na ginekološki pregled, kar ste morali celo ovekovečiti v javnem politikantskem pamfletu, kje ste bili, kaj ste razmišljali in na kaj so bih nastavljeni vaši postkomunistični medušesni senzorji, ko so pred časom mediji raznesli žalostno novico o odkritju več kot 400 prikritih grobišč po Sloveniji, v katera so vaši politični somišljeniki s sovražnim govorom strelnega orožja poslali na tisoče Slovencev, med katerimi ni manjkalo ne otrok ne mater...
Franc Trunk, Lucija
V davčni zakonodaji ni čarobnih rešitev (1)
V intervjuju (Demokracija št. 27.) z zgornjim naslovom je dr. Andrej Bajuk na koncu intervjuja odgovoril na vprašanje glavnega urednika Demokracije, ali verjame v spravo: "Da, vejamem v spravo. Prej ali slej bo do nje tudi prišlo, pa čeprav se že od leta 1990 napadi ponavljajo. Razlika pa je v tem, da je čedalje več ljudi, ki se tega zavedajo in temu ne nasedajo ..." Optimizem finančnega ministra se potrjuje tudi na drugih področjih. Seveda, za zdrave državne finance in uspešno gospodarstvo ni dovolj le optimizem, zato pojasni, da v davčni reformi ni "čarobnih" rešitev. Bistveno napotilo za nujne spremembe je bilo, da se preučijo poenostavitve in zagotovi preglednost celotnega sistema. Napadi na idejo enotne davčne stopnje so prav gotovo pretirani, saj ))
vlada dokazuje premišljene in postopne spremembe, kar velja tudi za umik države iz gospodarstva.
Predsednik NSi me spominja na idejnega vodjo osamosvojitve in demokratizacije Slovenije dr. Jožeta Pučnika. Slednji je bil ob pomembnih vprašanjih izredno prepričljiv in odločen, kar se čedalje bolj kaže tudi pri finančnem ministru. Tako pokojni Pučnik kot Bajuk sta izkušnje pridobivala tudi v tujini. Doma sta bila deležna hudih diskreditacij in ponižanj. Zagovorniki kontinuitete so v obeh videli nevarna tekmeca, in čeprav dr. Pučnika že nekaj let ni več med nami, sem prepričan, da je veliko pripomogel k zamenjavi oblasti jeseni leta 2004. Dr. Bajuk je aktivno sodeloval pri spremembah, zato mu je predsednik vlade Janez Janša kot strokovnjaku zaupal najodgovornejši resor. V naš sistem vnaša novo miselnost doslednega in preglednega delovanja. To je pokazal tudi z rebalansom letošnjega proračuna.
V novih razmerah, ko se poleg institucionalne krize kažejo tudi čedalje večja razhajanja na področju financ in razvoja EU, je pomembno, da konstruktivno sodelujemo pri reševanju težav. Kriza je nastala verjetno zaradi velike širitve, predvsem pa z izsiljevanjem velikih članic. Egoizem bo škodoval vsem. Seveda, gre tudi za temeljna vprašanja ravnovesja med konkurenčnostjo tržnega gospodarstva in socialnimi pravicami. Globalizacija ima svoje zakonitosti, zato bo moral v EU zmagati razum, tudi na račun nekaterih nelogičnosti v subvencioniranju kmetijstva, ter odločneje podpreti razvoj novih znanj in tehnologij. Prepričan sem, da bo iz te krize Evropa izšla močnejša in enotnejša, za Slovenijo pa je priložnost, da se dobro organizira in
RADIO .Л	J' д
Ш 96,4 MHz H	° güdo3®® ° оЉ 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz
Slovence gorice fe саЉЉе 5,2230 Inn, (t 02/729 02 20,720 73 24, te 02/720 73 22 f Ш0Ш P0ŠIA; rnto@ mioisg.s, INTERNE! SIRAN: жпшкнфј	
začne intenzivno črpati razpoložljiva finančna sredstva, predvsem pa se mora usposobiti za uporabo tako domačega kot tujega znanja. Zaupanja je še veliko, upanje ostane.
Ernest Pušnik, Jesenice
-Sb
Milan Zver ima
razloge, a molči
Odzivam se na pisanje gospoda Silva Kristana v enem izmed medijev. Podpisani sem bil v prejšnjem mandatu občinskega sveta občine Idrija eden njegovih članov. Ena od pristojnosti omenjenega organa je tudi izdajanje soglasja k potrditvam ravnateljev javnih zavodov, kjer občina nastopa kot (soustanoviteljica oziroma kot lokalna skupnost. Tako smo izdajali soglasja k potrditvam ravnateljev ali ravnateljic vrtca, osnovne šole, centra za posebno izobraževanje, gimnazije, direktorja ali direktorice zdravstvenega doma, psihiatrične bolnišnice, centra za socialno delo in podobno. Pri omenjenem izdajanju soglasij ali nesoglasij s strani občinskega sveta je bilo že vnaprej znano (zakonsko določeno), da občinski svet mora izdati svoje mnenje, stvar resornega ministra pa je, aH tako (ne)soglasje upošteva ali ne, pri čemer mu za odločitev ni treba podati nobene obrazložitve, njegova odločitev pa je dokončna. To dejstvo je pri nekaterih mojih svetniških kolegih in kole-
gicah vzbudilo kar nekaj resignira-nega (samo)spraševanja oziroma ugotovitev v slogu, "kaj sploh izdajamo ta soglasja, če pa jih nikomur ni treba upoštevati". Svoje osebno mnenje, če me je že kdo vprašal po njem, sem omejil na veljavni zakon, češ, "če mu obrazložitve ni treba dati, je zagotovo ne bo dal".
V omenjenem mandatu občinskega sveta je bilo samo naključje, da je bil eden od mojih takratnih kolegov tudi gospod Borut Hvaleč, ravnatelj Gimnazije Jurija Vege Idrija, ki se je prav takrat znova prijavljal na razpis za to mesto. Po končanem razpisu je bil edini kandidat, občinski svet mu je vsaj trikrat izdal pozitivno mnenje za to službo, enako kolektiv gimnazije, resorni minister dr. Gaber pa ga je vsaj trikrat zavrnil - brez obrazložitve. Svojevrstni privilegij takratnih članov in članic občinskega sveta je bil, da smo lahko od svojega kolega "iz prve roke" slišali, da ni jasno, zakaj ga minister Gaber ne potrdi, ob hkratnem zatrjevanju pristojnih občinskih služb, da za izdajo pozitivnega soglasja s strani občinskega sveta ni nobenih zadržkov, kar smo večinsko tudi sprejeli in izdajali soglasje, kadar koli je bilo to na dnevnem redu. (Resnici na ljubo je treba povedati, daje gospod Hvaleč tudi danes ravnatelj idrijske gimnazije, to je postal še za časa ministra Gabra, pri čemer mi razlogi za ministrovo spremembo mne-
RADIO/BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
nja osebno seveda niso znani niti me ne zanimajo, ker me tudi ne morejo, saj zakon tega ne predvideva.)
Gospod Kristan: zame je vsak od 16 ravnateljev, ki jim minister Gaber ni dal soglasja, čemur ne oporekate, priznan pedagog in ravnatelj, dokler se argumentirano ne dokaže nasprotno. Prav tako nisem v nobenem od teh 16 primerov zasledil vašega izliva gneva na takratnega ministra Gabra, ki ni izdal soglasja v skladu z morebiti tudi vašimi pričakovanji. Zakaj na primer niste napisali podobnega pisma bralcev v tukaj predstavljenem primeru Hvaleč? Rad bi vas opozoril, da zakona, po katerem resornemu ministra ni treba utemeljiti njegove zavrnitve katerega koli kandidata, ni sprejel dr. Zver. Zavzemajte se za spremembo tega zakona, ko bo le-ta sprejeta, pa napadajte vsakega ministra, če ga ne bo upošteval, in to v primeru vsakega zavrnjenega kandidata.
Bojan Božič, Idrija
Nadzora in vzgoje ni nikoli preveč
Že vse od ministrovanja dr. Stur-ma je čutiti, da v našem sodstvu ne bo več tako, kot je bilo. To predvsem potrjujeo tudi naši mediji, ki zadnje dni poročajo o radikalnih potezah pravosodnega ministra, ki z na novo osnovanimi nadzornimi organi, kot je na primer sodni svet, skuša naše sodstvo spraviti na višjo raven. Zanimivo je o tej temi brati v Večera, ki se je zaporedoma 22., 23. in 24. maja razpisal o tej ministrovi potezi. Plaz 250 pritožbenih pisem na dan na omenjeno ministrstvo (tudi kako moje je vmes!) je vendar samo potrditev tega, na kar nas opozarjajo tudi dragi v svetu - da imamo zavoženo in skorampirano sodstvo! Res je že, da golih sodnih konstruk-
tov nimamo več, nismo pa prav daleč od političnih fars. Treba seje ozreti le na primer Petek, za katerega je vsaj polovici Slovencev jasno, za kaj gre, pa se še vedno sodi le pretepačem, ne pa njihovim naročnikom.
In od kod ti kritizirani zgledi oziroma bolezen našega sodstva, da ga je treba sedaj še dodatno nadzirati? Menim, da zaradi pomanjkljive morale in etike, ki izvira še iz realso-cializma, ko so bile človekove pravice množično prezrte in se je lastnina jemala vsepočez. Po zmagi nad nacifašizmom so nas v šoli celo učili, da brezrazredni komunizem, ki bo tudi pri nas popolnoma zavladal v kakih petnajstih letih, niti sodnikov in tožnikov ne bo več potreboval. Tudi kasnejši odnos do nacionalnih "krvavih" arhivov iz tistega časa, ki so jih ti oblastniki tik pred sestopom komunizma še na metre skurili, potrjuje mojo tezo o krizi morale tistega časa. Ne nazadnje pa je tudi sama transformacija komunistov v nekoč zanje preklete kapitaliste svojevrstno zrcalo morale teh časov in teh ljudi.
Če govorica, da se vsi Slovenci med seboj poznamo, drži, potem tudi drži, da se med seboj poznajo tudi tožilci, odvetniki in sodniki. Če že niso skupaj študirali ali bili celo "cimri", potem se poznajo z igrišč za golf ali s križarjenj po hrvaškem morju, kjer se tudi največkrat rešijo naše največje sodne zadeve. Prav zato se ne smemo čuditi čedalje pogostejšim govoricam med njihovimi klienti, da je danes najbolje, da si Slovenec poišče sodnega zagovornika zunaj meja. Zlasti so postali zanimivi tisti odvetniki iz tujine, ki obvladajo tudi naš jezik, Slovenci torej, ki so v komunizmu iz različnih razlogov zapustili Slovenijo!
Res pa je, da si večina Slovencev ne more privoščiti tako dolgotrajnih razsojanj, kakršna so pri nas, saj to vendar ogromno stane. Za manj -še delikte in vrednostne vsote, kot so na primer izterjave pod 100.000 tolarjev, pa se tako ali tako ne splača več vlagati tožb. In za to dejstvo -našo plačilno nedisciplino - dobro vedo tudi njihovi dolžniki!
Se beseda o sodnih zaostankih,
v zvezi s katerimi je bilo pri obveščanju javnosti v bližnji preteklosti kar veliko prikritega. Spomnim se poročanja o tem na neki naši televiziji pred dobrim letom, kjer je bilo rečeno, daje najstarejši sodni zaostanek star kar osemnajst k t!! Ob neki drugi priložnosti pa so i nediji poročali, da je zaostanek star 24 let. Trdim, da ne drži ne eno ne drugo, saj vem za primer, ki niti po 31 letih ni končan, stroški za ta pravdanja pa gredo že v stomilijonske zneske! Tudi zaradi "paše", zlasti če je ta za razne izvedence, tožilce, odvetnike in ne nazadnje za sodnike "dobra" in še predvsem če gre na rovaK delavcev kakega dobro stoječega podjetja, ki je še v državni lasti, najdemo odgovor, zakaj tolikšni sodni zaostanki.
Rajko Topolövec, Ptuj
Domine in kocka (3)
Gospod Branko Terglav je v Demokraciji v intervjuju z naslovom Domine in kocka v dveh nadaljevanjih (23. in 30.6. 2005) natresel celo vrsto neresničnih trditev o delovanju Olimpijskega komiteja Slovenije in mene kot njegovega predsednika. Z njegovimi vrednostnimi ocenami ne nameravam polemizirati. Je pa protipravno, da gospod Terglav o meni izjavlja izrecne laži.
1.	Ni res, da bi kot predsednik olimpijskega komiteja enormno obogatel, saj funkcijo opravljam brezplačno. Znano pa je, da z brezplačnim prostovoljnim delom ni moč obogateti.
2.	Ni res, naj bi bil kot predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije zamrznil pokojnino.
3.	Ni res, da bi obogatel z lobi-ranjem pri gradbenih poslih v Sloveniji (ali pa v tujini), saj se s tem sploh ne ukvarjam.
4.	Se posebej ni res, naj bi bil večinski delničar (lastnik) Tosame v Domžalah, saj v tem podjetju nikoli nisem imel nobenega lastniškega deleža.
Za neresnične trditve pričakujem od gospoda Terglava javno opravičilo!
Mag. Janez Kocijančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije
Obletnici masakra
Enajstega julija 2005 je bila obletnica masakra, ki se je zgodil leta 1995 v Srebrenici. V spominskem parku Potočari je bilo zbranih kar nekaj evropskih pa tudi svetovnih politikov. Verjetno je marsikoga pripeljal v ta za vedno zaznamovani kraj teroristični napad 7. julija v Londonu. Na komemoraciji je bil glavni govornik britanski zunanji minister Jack Straw, ki je za ta zločin obtožil tudi mednarodno skupnost. Kdo je po vsem, kar nam je znano, glavni krivec tega masakra, saj je pri njem moralo sodelovati veliko število prostovoljcev, kajti 8.000 ljudi se ne pobije v enem dnevu? Eden glavnih in odgovornih krivcev je Organizacija združenih narodov in njene modre čelade oz. nizozemski Un-profor, ki se je zaradi lastne varnosti umaknil srbskim morilcem in prepustil nemočne muslimane četnikom. Bodo Združeni narodi in Nizozemci kdaj odgovarjali za to podlo dejanje pred haaškim sodiščem? Verjetno ne, pa vendar nosijo največjo krivdo za vse, kar se je tam dogajalo. OZN je Srebrenico, muslimansko enklavo, razglasila za "zavarovano območje", ki jo je po odhodu Francozov varovalo kakih sedemsto nizozemskih modrih čelad. Amerikanci, ki niso sodelovali v Bosni, so OZN opozorili, da bo varovano območje postalo strelišče za tarče, ne pa zatočišče. Na žalost se je to tudi zgodilo. Samo evropske modre čelade so imele nalogo nadzorovati ta območja. Nizozemci pa niso le gledali ofenzive Mladičeve soldateske, celo pomagali so ji pri štetju žensk in otrok, naivno misleč, da jih na ta način varujejo. Združeni narodi, ki jih je v Bosni predstavljal francoski general Janvier, so zavrnili pomoč Nata, s pomočjo katerega bi lahko preprečili zločinske načrte generala Mladiča. Štiri leta pred tem, ko je razpadala Titova komunistična dediščina Jugoslavija, je luksemburški zunanji minister Jacques Poos rekel: "To je ura Evrope." Srebrenica pa je bila zločinska "ura Evrope". Kaj vse se je dogajalo in razpravljalo v evropskih prestolnicah, ki so vedele za pokol, je daljša pripoved in hkrati obsodba sramotne neodločnosti in poskusa prikrivanja izvršenega zločina. V osemletno diplomatsko zavlačevanje vprašanja Kosova je z oklevajočo privolitvijo OZN posegel Nato in z bombardiranjem Srbije in Kosova preprečil Miloševičevo etnično čiščenje. Celo Joschka Fischer, nekdanji "mirovniški pretepač", je rekel: "S Srebrenico sem doumel, da dolgotrajna politika popuščanja vodi do nadaljnjega klanja." Združeni narodi, kjer sedijo in soodločajo predstavniki vseh članic te svetovne organizacije, so pogosto, če ne kar vedno, talci zelo različnega in egoističnega razmišljanja veleposlanikov predvsem eksotičnih dežel, katerih glavni cilj je ostati čim dlje v ugledni organizaciji, kjer so za malo dela predobro plačani. OZN, ki s svojim zgrešenim navideznim mirovništvom in pasivnostjo popušča tudi načrtnim iztrebljevalcem celih narodov, bo morala, če bo res hotela pomagati najbolj potrebnim in zapostavljenim, spremeniti svojo politiko. Kaj so Združeni narodi storili ob grozljivem genocidu v Ruandi? Nič, ker so njihovi sklepi vedno samo zasilni in začasni. Zato seje tudi zgodila Srebrenica. Vendar Srebrenica ni največji zločin po koncu druge svetovne vojne. Večji se je zgodil na naših tleh. Tu je bilo poleg 12 do 14 tisoč Slovencev pobitih še veliko število pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov. In prav tako nalogodajalci in številni morilci niso nikoli odgovarjali za svoje zločine. So tisti, ki govorijo o tem, revanšiti in nestrpneži?	.. ,, ,
Marija Vodisek
Vrnitev emigracije
Pred dnevi je Božidar Fink na slavnostni akademiji ob 60-letnici povojnega izseljenstva v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopil z odmevnim govorom. Kdo je ta vidni politični emigrant iz Argentine? Rodil se je leta 1920 v Litiji, maturiral na ljubljanski klasični gimnaziji leta 1939 in diplomiral na pravni fakulteti ljubljanske univerze leta 1943. Po sodnih vajah pri apelacijskem sodišču se je jeseni 1943 pridružil domobrancem, kjer je deloval v sodnem odseku organizacijskega štaba. Maja 1945 se je umaknil na Koroško, od koder ni bil vrnjen zaradi bolezni. Po odhodu v Argentino je bil 30 let uradnik v podjetju Loma Negra. Opravljal je številne pomembne naloge v slovenski skupnosti in napisal ter objavil vrsto razmišljanj in predavanj. Leta 1998 mu je predesdnik države podelil častni znak svobode Republike Slovenije. V letih 1991 in 1994 je bil pooblaščenec slovenskega zunanjega ministra v Argentini. S svojim delom je pomembno pomagal k predstavljanju Slovenije vArgentini, kije že 16. januarja 1992 kot prva latinskoameriška država priznala državo Slovenijo, diplomatske stike z njo pa je vzpostavila aprila 1992.
Razočarani pisatelj
Peter Božič, pisatelj, nogometni navdušenec in tako rekoč že nekdanji mestni svetnik LDS, je v zadnjem času lahko upravičeno nezadovoljen. Potem ko se je zapletlo s stadionom in se dolgo ni vedelo, ali bo Ljubljana dobila novega (v ta namen je bilo kupljeno zemljišče v Stožicah) ali pa bodo samo obnovili Centralni stadion za Bežigradom, je prišlo še do propada Nogometnega kluba Olimpija. Tudi težave z nekaterimi drugimi športnimi klubi (Rokometni klub Prule) in ne preveč prijazna športna infrastruktura potiskajo Ljubljano v podrejen položaj v primerjavi z nekaterimi drugimi slovenskimi mesti. V Celju je na primer zrasel nov stadion, na katerem igra svoje tekme tudi slovenska nogometna reprezentanca, da ne omenjamo nove večnamenske športne dvorane. Tudi politične razmere v ljubljanskem odboru LDS niso navdušujoče, saj so izstopi mestnih svetnikov iz svetniške skupine LDS slab obet za lokalne volitve prihodnje leto, kjer lahko LDS doživi potop.
Neumorni "pravičnik"
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki ga v zadnjih mesecih ni bilo veliko slišati v javnosti, se je v minulih dneh znova oglasil. Povod za to je bil izgon Alije Berishe in seja državnega zbora, namenjena izbrisanim. V zvezi s tem se je Krivic na javnost obrnil z odprtim pismom, v katerem je zapisal, da dosedanje prikrito ali odkrito zavračanje ureditve vprašanja izbrisanih v skladu z odločbo ustavnega sodišča jemlje državi moralne in politične kvalifikacije pri njenem prihodnjem predsedovanju Evropski uniji. "V tem primeru se bo društvo izbrisanih pridružilo že vloženi zahtevi slovenske manjšine v Avstriji in Italiji, naj pristojni organi EU povedo, ali je zavračanje izvrševanja odločb ustavnih sodišč za članice EU dopustno ravnanje," je zapisal Krivic. Temu lahko dodamo, da bi Krivic lahko enaka merila uporabil tudi takrat, ko je ustavno sodišče z odločbo naložilo uzakonitev večinskega volilnega sistema, vendar je tedaj odločbi oporekal in jo javno napadal.
J
ii H B ffirr Ш
"Zato je njegova odločitev, da odide, edino prava odločitev," je pretekli teden o odločitvi Antona Ropa, da ne bo več vodil LDS, v Delu razmišljal nekdanji minister, poslanec LDS in doktor socioloških znanosti Pavel Gantar.
Ker Gantar velja za enega od ideologov LDS, je zanimivo, kako ocenjuje vzroke za poraz stranke, kako vidi njeno sedanjost in prihodnost. Po njegovo je moralo prej ali slej priti do poraza stranke. "Navsezadnje se stranka in ljudje na oblasti postopoma izčrpajo v številnih bojih in interesnih konfliktih, se naravno nagibajo k temu, da branijo že doseženo ..." Opozarja, da je LDS v zadnjih dveh letih izgubila tri ključne politike: Janeza Drnovška, Igorja Bavčarja in Gregorja Golobica. Zanimivo je, da pri tem "pozabi" na Dimitrija Rupla. Sedanji prepiri v stranki se mu zdijo pretirani, vzrok zanje pa predvsem vidi v dejstvu, da se veliko članov ne more sprijazniti, da stranka ni več na oblasti. "Še enkrat se je potrdilo staro reklo, da eldeesovca prepoznaš predvsem po tem, da neusmiljeno kritizira lastno stranko." Sprašuje se, alije LDS tranzicijska stranka, ki se je povezala, da bi izvedla prehod v demokratično in odprto družbo, in je po tem prehodu izgubila razlog za svoj obstoj, ali pa je to stranka, ki lahko ponudi realno alternativo sedanji oblasti. Po njegovem mnenju je prav zavedanje, da je stara slava minila, lahko podlaga za to, da stranka ostane še naprej upoštevanja vredna. Zato pa bi morala biti po njegovem prepričanju liberalna in hkrati socialno odgovorna. Ali so to samo njegove pobožne želje ali realna možnost, bo seveda pokazal čas.
RADICi ZELEIMI VAL
93.1 s. 97.0 Mhz
ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje
Nova obzorja
d.o.o.
Komenskega 11 1000 Ljubljana
MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Pripoved iz časa druge svetovne vojne in po njej. Dodan seznam sodelavcev Udbe. Avtor: Dušan S. Lajovic 347 strani
6.200,00 SIT
OKOPI
Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodanih več kot 17.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 309 strani
2.200,00 SIT
	
a^D	
ifVOBODO	
IN .	
RDEC0	
/VEZI)'4 J	I
IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od svojega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov Avtor uvodnika: dr. Jože Pučnik 519 strani
5.000,00 SIT
PREMIKI
Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992 Prodanih več kot 61.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 363 strani
[jiz'ARHiVOV >':.0VtNSKf i I .POLffiuMf. "OLIOIE I
Janei Jama
PREMIKI
2.200,00 SIT
100 LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja Avtor: Milan Zver 125 strani
2.200,00 SIT
MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot Avtor: Tone Kuntner 72 strani
2.200,00 SIT
PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL Zbornik razprav in referatov, ki so nastali za simpozij ob prvi obletnici Pučnikove smrti Avtor: Milan Zver in drugi 155 strani
3.000,00 SIT
MOČ PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. Avtor: Jože Dežman 336 strani
6.510,00 SIT
Knjige lahko naročite na telefonski številki 01/ 43 45 463 ali preko elektronske pošte knjigarna@demokracija.si
k n j igarna
Demokracija
UMTS internet: hitrost do 384 kb/s.
Mobitel UMTS
Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700, Mobluporabniki: 031/041/051121, ostall: 080 70 70. www.mobitel.si
Nova generacija mobilnih telekomunikacij