5EHGLAS
Uto XIII - št. 29 - CENA 5 di
in
Kranj, petek, 13. aprila 1990
Ivan Oman
Nisem za politične prekucije in revolucijo
0   Ivo Bizjak
Družbeni lastnini znanega lastnika in dobrega gospodarja
fctan\
Volitve z napako
Z volitvami smo v Sloveniji komaj na polovici. Izvolili smo finalista za predsednika predsedstva Republike Slovenije, izvolili smo, še z najmanj zapleti, štiri člane predsedstva republike, včeraj smo volili delegate zborov združenega dela, po štirih dneh nam je uspelo zračunati mandate v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, večina odločitev o delegatih v zboru občin pa se prav tako prenaša v drugi krog, na nedeljo, 22. aprila. Zato tega volilnega dne ne gre podcenjevati
Verjetno ni nikogar v Sloveniji, ki ne bi prvih svobodnih, demokratičnih, strankarskih in neposrednih volitev sprejel z olajšanjem, veseljem, navdušenjem. Mislim, da smo bili Slovenci kos nalogi, da smo jo častno izpeljali, da te slike ne morejo skaliti nekateri predvolilni udarci s te ali one strani, kar nam še posebej govore tuji opazovalci in časnikarji, v svojih deželah vajeni še marsikaj hujšega. Demokratična opozicija, to je sedaj Že mogoče trditi, in tako je moral vsak realist pričakovati, bo dobila večino, tako v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, še bolj prepričljivo pa verjetno v zboru občin, kjer so kandidati tudi strankarsko razvidni Zanesljivo pa bo strankarska obarvanost navzoča tudi v zborih združenega dela, čeprav je to za zdaj še neznanka. Od uradnih strank sta največjo mero zaupanja dobili ZKS - stranka demokratične prenove in ZSMS - liberalna stranka. Obe bosta tvorili jedro opozicije, saj so socialisti bore malo dobili, vendar je koalicija med komunisti in liberalci še daleč, če se zgledujem po vzoru nekaterih zahodnih
demokracij. Vsekakor pa je tako razmerje sil med večinskim Demosom in sorazmerno močno opozicijo pozitivno, garant stabilnosti. Tudi sestava predsedstva, ne glede, kdo bo predsednik, kaže na to. Slovenci so se na volitvah odločili za zmerno pot k demokraciji, za tako imenovano "mehko" inačico, čeprav so volitve šele prvi korak k demokraciji in bo odnos med zmagovalci in poraženci zelo pomemben. Ob ocenah prvega kroga volitev se večkrat uporabljata besedi strah, zastraševanje. Mislim, da ima ta strah dve plati: ena je nedvomno strah pred nadaljevanjem enopartijske diktature, pa naj bo te ali one barve, druga plat pa je strah pred nepremišljenimi potezami, ki lahko, ob sedanjem gledanju armade na demokratizacijo, poženejo na cesto ljudi, zoper nje pa tanke in nasilje. Volitve imajo še eno pozitivno plat. Z Ivanom Krambergerjem je stopila v politiko civilna družba.
Imajo pa naše volitve veliko napako: zapletenost, kiji tudi strokovnjaki večkrat niso kos. Šele sedaj, ko preštevamo glasove, to v popolnosti spoznavamo, prijemamo se za glavo, ko ljudje, ki so dobivali veliko podporo, nimajo mesta v parlamentu, ko glas za petega na listi njemu ni pomagal, ampak prvemu itd. Nesprejemljivo je, da se volilna zakonodaja menja teden pred volitvami in da, končno, štejemo glasove v nedogled, ob grožnjah s stavko tistih, ki to delajo.
J. Košnjek
Negotova usoda Tekstilindusa, BPT in Sukna
Pomoč švicarskih svetovalcev
Kranj, 11. aprila - Gorenjska banka in občinske vlade bodo plačale nekajdnevni obisk švicarskih strokovnjakov v kranjskem Tekstilin-dusu, tržiškem BPT in zapuškem Suknu, nadaljnje sodelovanje pa bo odvisno od njihove ocene, se splača rešiti te naše tekstilne tovarne ali ne.
Gorenjska banka d.d. Kranj ima v tekstilnih tovarnah vloženih veliko sredstev, zato je' razumljivo, da jih skrbi njihova usoda, trenutno zlasti Tekstilindusa, BPT in Sukna, ki se ubadajo z največjimi problemi in pomanjkanjem denarja. Kranjskemu, trži-škemu in radovljiškemu izvršnemu svetu je dala pobuda, naj skupaj plačajo dva do tridnevni obisk strokovnjakov švicarske svetovalne firme, ki bodo najprej ocenili, se jih plača rešiti ali ne, če bodo bile ocene ugodne, pa bi jih najeli za nadaljnje svetovanje. Prvi obisk bo veljal 266 tisoč dinarjev, polovico bo prispevala hanka, po 15 odstotkov kranjski, tržiški in radovljiški izvršni svet, 5 odstotkov pa republiški.
Kranjski izvršni svet je pobudo sprejel, predsednik Henrik Peternelj je bo tem dejal, da se je poslovanje Tekstilindusa v zadnjih dveh mesecih izboljšalo, kar daje upanje, da se stvari obračajo na bolje.
M. V.
Porsche Klagenfurt
9010 Celovec, VillacherStrasse 213, tel. 9943/463-21521
V ZALOGI VSI TIPI NOVIH VOZIL IN VEČ KOT 100 RABLJENIH VOZIL POSEBNA DODATNA OPREMA
TUN1NG - SPECIALIST ZA GOLFA
14.500 ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV
GOVORIMO SLOVENSKO:
g. STRASSER, interna 32, g. VVUTTI, interna 15
Vrsta domačih in tujih novosti
Kranj, 13. aprila - Prvo od letošnjih sejemskih prireditev v Kranju - 29. mednarodni sejem gozdarstva i« kmetijstva bo danes odpri predsednik repuliškega komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo HrvaŠke čedomir Paič. Na sejmu s številnimi novostmi in predstavitvami tokrat nastopa več kot 630 domačih in tujib razstavljalcev.
Posebnosti na letošnji kmetijsko - gozdarski prireditvi kar zadeva stroje, opremo, naprave dopolnjujejo tudi razstave in praktični prikazi s področja kmetijstva, gozdarstva in predelate hrane. Med razstavljale! jih je tokrat kar precej, ki sicer tiso neznani, so pa prvič na sejmu. Eden takšnih Je aa primer enota Setran Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec z najnovejšim zgib-nim traktorjem in gozdarsko žičnico. Z gospodarstvom in turizmom se bo v ponedeljek predstavila občina Železna Knpia, hkrati pa bo ponedeljek tudi Merkurjev dan. Mercstor se bo Se posebej celovito predstavil v torek. Ob strokovnih to delovnih razgovorih Zadružne zveze Slovenije, Splošnega združenja za kmetijstvo ia prehrano Slovenije pa bodo svojo dejavnost predstavili tudi lovci, čebelarji In gozdarji. Pestra Je tokrat aa sejmu, ki ga bodo zaprli v četrtek, tudi izbira blaga za Široko potrošnjo,
_.....A* ž.
VČERAJ VOLILNI DAN - Včeraj, 12. aprila, je bil v Sloveniji drugi volilni dan. Volili smo delegate zborov združenega dela republiške in občinskih skupščin. Na listah je po podatkih republiške volilne komisije nad 4000 kandidatov. Republiški zbor združenega dela bo imel v novi sestavi 80 delegatov, ki si jih bodo razdelili delegati gospodarstva, družbenih dejavnosti, italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji in oboroženih sil. J. K., slika G. Šinik
■NEVERJETNO)
|(5 AVTOMOBILOV) SUBARU JUSTY 17 - KAT 4 W0. DIREKTNO VBRIZGAVANJE. 3 VRATA
"SAMO
Ljubelj - 12. aprila - Velikonočni prazniki so gotovo tudi preizku- nml BKOOlIJ šnja pripravljenosti naših carinikov, ki imajo te dni še posebej veli- am * J*-*** ko dela. Kot pravi vodja carinske izpostave na Ljubelju Ljubo Lu- pjQk 001] -
kič, se že pozna povečan promet predvsem pri vstopu v državo. Tako ■ so zadnjo noč vozila vstopala v dveh kolonah, čakalna doba pa je bila med 15 in 20 minut. "Povečan promet pri vstopu pričakujemo do sobote popoldne, ko bodo zdomci prihajali na velikonočne praznike. Promet v obratno smer pa bo povečan od ponedeljka dalje. Našim nakupovalcem čez mejo svetujemo, da te dni odhajajo le po najnujnejših opravkih, kajti tudi trgovine v Avstriji so v soboto in ponedeljek zaprte," je povedal Ljubo Lukić.
V. Stanovnik, slika: G. Šinik
Kje?
AUTOHAUS
nTREFFii
Tri milijarde dolarjev
Predsednik ZIS Ante Markovič, se je te dni v Zadru sestal z jugoslovanskimi turističnimi delavci, predstavniki združenja turističnega gospodarstva, gospodarskih zbornic in bank. Z razvojem tržnega gospodarstva in z demokratizacijo celotnega političnega sistema, po njegovih besedah, nastajajo možnosti za nadaljnji razmah turističnega gospodarstva. Tako lahko z leti pričakujemo celo do deset milijard dolarjev turističnega izkupička. Že letos pa naj bi se turistična žetev približala trem milijardam dolarjev. Ugodna podlaga za bližnjo turistično sezono sta konvertibilni dinar in zaustvaljena inflacija. Za turizem pa je ugodna tudi sprostitev uvoza blaga za široko porabo, ki zdaj obsega 18 odstotkov vsega uvoza.
V. S.
ŠT. 1 PRI 4 WD-AVT0M0BRIH NA KOROŠKEM
ISUBARU'
Vse ljubitelje domače glasbe obveščamo, da boste v prodajalnah obutve Peko na Bledu
prejeli brezplačno vstopnico za prireditev Alpski večer, če boste v času od 12. do 21. aprila kupili obutev v vrednosti nad 800,00 din.
Količina kart je omejena.
En razlog več za obisk prodajaln obutve Peko v novem trgovskem centru, Ljubljanska 4 In modni hiši Pristava na Bledu!_
$»J©IE)IGLAS   2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Petek, 13. aprila 1990
L
VINE BEŠTER
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
JLA na oblasti
Če smo pred kratkim časom v Gorenjskem glasu samo glasno razmišljali o tem, ali si je JLA s povsem političnimi potezami v zadnjem času dokončno zapravila oznaki, ki jo krasita v uradnem delu imena, namreč jugoslovanskost in ljudskost, potem pač moramo danes jasno in nedvoumno zapisati, da je temu očitno res tako. Očitno gre za državo v državi, ki si zadnje čase vedno bolj smelo jemlje pravico odkritega nastopanja na povsem političnem področju in to s popolno odsotnostjo vsaj trohice politične razsodnosti. Vprid tej oceni bi lahko samo v zadnjem času našteli celo vrsto dokazov - projekt super-sonika, sprememba navodila o pošiljanju nabornikov, Miloše-vicev pozdrav častnemu vodu, pobuda za staro novo ZKS, zadnji Kadijevičev obisk v Sloveniji, vrh (vsaj dosedaj) pa so poteze JLA dosegle z zadnjo kazensko prijavo proti enemu od slovenskih predsedniških kandidatov.
Fenomen JLA, kot zadnjega branitelja avnojevske Jugoslavije prežete s bratstvom in enotnostjo, torej branitelja nečesa, kar vidijo samo še oni, je seveda v obratnem sorazmerju s sicer glasno proklamirano vizijo apolitične armade. Zadnja vojaška poteza proti Pučniku kot nesporna, dobesedno šolska lekcija demonstracije moči, seveda postavlja na stranski tir vse tiste slovenske politike (in tiste, ki bi to radi bili), ki so ocenili, da je JLA v sedanjem času zgolj papirnati tiger, kot je ilustrativno označil armadno vlogo Slavoj Žižek. Kljub temu daje bila v predvolilnih kampanjah med dežurnimi temami tudi ocena moči JLA in da soji praviloma vsi priznavali vidnejši status in se nekateri spustili z njo celo v bolj ali manj odkrito koketiranje, je rezultanta vsega, kot se kaže iz dneva v dan, v popolnosti nična.
JLA namreč ostaja kljub "napadom" nanjo vse manj armada in vse bolj politika. Skrajno nepredvidljiva in hkrati močna politična sila, ki po besedah najvišjih vojaških osebnosti sicer nima pučističnih namenov, vendar vedno pripravljena "preprečiti razcepitev države".
Krogi, ki taČas obvladujejo armado, jasno naznanjajo, da sami od sebe ne mislijo opravljati zgolj ustavne vloge, na katero se sicer tako radi sklicujejo. To je resda problem, še bolj zaskrbljujoče pa je, da prav nihče od tistih, ki so zato resnično pristojni, končno ne postavi armade na mesto, kamor sodi.
Kdo služi komu, armada ljudstvu ali ljudstvo armadi, ali povedano drugače, sliši pri nas vlada v senci na ime jugoslovanska ljudska armada?
Z zadnje seje skupščine občine Tržič:
Čiščenje naj opravi nova skupščina
Tržič, 11. aprila - Vse kaže, da tako mirnih skupščinskih sej, kot jih je bil Tržič vajen dosedaj, ne bo več doživljal. Zadnja, poslovilna seja po štiriletnem mandatu to sredo, je bila živ dokaz za to. Priznali ali ne, že je bilo čutiti vpliv volitev in dokaj velike navzočnosti Demosa.
Brez ostrih pripomb na delo tokrat ni šlo. Delegati so vodstvu občine očitali, da so plan naredili kar po planu iz leta 1989, o čemer pričajo iste postavke, nobenih prihrankov ni pri sisih in nobenega presežka delovne sile. Za novo skupščino je treba narediti analizo plana, da bodo novi delegati imeli argumente, kaj črtati. Najbolj ostri so bili šolniki, ki so postavili zahtevo 5000 din osebnega dohodka za 20 ur tedenskega pouka, vse ostalo naj se dodatno plača. Vendar so jih hitro ohladili oni iz gospodarstva, ki se iz dneva v dan borijo, da delavci ob mesecu sploh dobijo osebne dohodke in naj se učitelji raje vprašajo, kaj bo, če ne bo iz tovarn niti toliko priliva, da bi jim izplačali minimalne osebne dohodke. Nova skupščina, so poudarili, se bo morala energično lotiti "čiščenja" in prevetriti vse službe na občini in ugotoviti odvečne kadre, sicer Tržič ne bo imel nobene perspektive za svoj razvoj, pa tudi republiki ne bo mogel očitati, če doma ni sposoben narediti nobene racionalizacije.
Na seji je bil sprejet sklep, da se prispevne stopnje za družbene dejavnosti v občini Tržič ne nižajo; zniža naj se le prispevna stopnja pri pospeševanju proizvodnje hrane od 0,3 na 0,27, in pri blagovnih rezervah od 0,20 na 0,15 odstotka.
D. Dolenc
)JEHGLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo * .
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic,
Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča._
l/daja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska ČGP Delo Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal Naročnina za I. trimesečje I (KI din
Gorenjski gl;is urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glin ni urednik in direktor). U'opoldina Bogataj (\ d odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (sport. Igri/cm. poslovne informacije). Danica Dolenc (za dom in družino, tradicije \OH. Ir/iCI. Danica Zavrl Žlebir (socialna politika, sindikati). Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Zalar(gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger "(kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Škofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in l)S. ekologija). Dušan Humcr (sport). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredniitva in uprave: Kranj, M ose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. novinarji In odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Kranjski in škofjeloški Demos ocenila prvi krog volitev
Demosova zmaga ni naključna
Na vprašanje, s kakšnimi načrti gre kranjski in škofjeloški Demos na občinske volitve 22. aprila, so oboji odgovorili, da resno računajo na 60 odstotkov glasov, dosegljiv pa je tudi višji odstotek.
Kranj, 10. aprila - Zmagali smo, vendar ne naključno, prisilili smo ZK na volitve in dosegli smo večino. Naš kandidat Ivan Bizjak je bil edini v prvem krogu izvoljen za delegata zbora občin republiške skupščine, krepko je premagal sokandida-ta, predsednika kranjskega izvršnega sveta Peternelja, Vito-mir Gros pa je bil v prvem krogu uspešnejši od protikandidata, podpredsednika republiške skupščine Aleksandra Ravnikarja, katerega skupščinska komisija preveč zavlačuje z izdajo poročila o primeru četverice, je na torkovi časnikarski konferenci kranjskega in škofjeloškega Demosa povedal inž. Peter Metlikovič. Dvoboj Pučnik : Kučan se je izšel v kranjski občini bolje od pričakovanj, bilo pa bi še bolje, če bi Pučnika bolje poznali. Nasploh so bile volitve 8. aprila za kranjski Demos uspešnejše kot povprečno v Sloveniji. Bile so volilni uspeh Demosa in Ivana Kram-bergerja. Trud aktivistov in kontrolorjev se je obrestoval. Alenka Potočnik - Lauko pa je zavrnila besednjak ZKS - SDP, saj revanšizem in nasilje nista
Glas za župana
Demos Kranj in Škofja Loka predlagata, naj nova občinska skupščina po sedaj veljavnem statutu izvoli iz-, med poslancev svojega predsednika in podpredsednika, obenem pa objavi začetek postopka za predlaganje kandidatov za predsednika občine, ki bi lahko potekalo veliko bolj umirjeno in argumentirano kot sedaj. O kandidatih naj bi se z neposrednim, referendumskim odločanjem izrekali vsi prebivalci kranjske in škofjeloške občine. Tako bi dobila občina leto po volitvah predsednika, ki bi prevzel dolžnost v manj negotovih razmerah, volilci pa bi se lahko bolj premišljeno odločali.
Demosovi besedi, demokratična opozicija pa je prvi del svojega programa (demokracija) z volitvami že uresničila, ZKS - SDP pa se še nima s čim pohvaliti. Menila je, da so volilne komisije opravile svoje delo preveč rutinsko, kontro-
lorji pa so bili večkrat o načinu volitev bolje poučeni kot pa člani odborov. Na novinarski konferenci so tudi povedali, da s strani Demosa ni dvomov v regularnost volilnih rezultatov, vendar je nerazumljivo in že na trenutke smešno počasno delo republiške volilne komisije.
Sef volilnega štaba Demosa inž. Branko Grims je ocenil, da prave volilne kampanje sploh ni bilo, kar potrjujejo tudi tuji opazovalci. Uspeh ZKS na volitvah, je menil, je posledica zastraševanja ljudi. Glede plakatne afere je menil, da plakat ni bil okusen, da pa ni delo Socialdemokratske zveze Slovenije, in ni bil obravnavan in potrjen na organih zveze. Samemu sebi lahko zamerimo, da smo si to pustili podtakniti, je dejal. Predstavniki Demosa so na novinarski konferenci povedali, da so primere fizičnih groženj in groženj po telefonu sproti ovajali milici in tožilstvu. Tudi s poročanjem o predvolilni aktivnosti Demosa niso v celoti zadovoljni. Alenka Potočnik -Lauko je na novinarski konferenci povedala, da sprejemajo proteste    zoper imenovanje
Demos Kranj v posebni izjavi za javnost zahteva ustanovitev medstrankarskih komisij, ki naj raziščejo vse investicije v kranjski občini, ki so jih financirali davkoplačevalci, predvsem pa gradnjo nove policijske postaje, novega plavalnega bazena in radia Kranj. Posebna komisija naj se ustanovi tudi za davčno afero, ki je burila Kranj. Ker bomo izjavo objavili, tokrat samo to, naj bi bile komisije sestavljene paritetno: trije člani Demosa in po en član ZKS - SDP, Socialistične zveze in ZSMS.
Franca Benedika, sedanjega sekretarja ZKS - SDP v Skofji Loki, za predstojnika Zavoda za šolstvo za Gorenjsko. Predstavnik Zelenih Tadej Markič je izrazil zadovoljstvo stranke nad volilnim izidom in pozval, naj vsak za seboj pospravi plakate, ter predlagal, naj med volilnim molkom zgine s panojev in zidov vsa volilna propaganda.
J. Košnjek
Križi in težave dijaškega stanu
Dijaki so nezadovoljni s šolo
Jesenice, 12. aprila - Zveza dijakov Slovenije naj ostane sindikalna organizacija. Politične stranke se za dijake ne bodo zanimale, saj nimajo volilne pravice.
uredništvo tel. 21860
ZKS - Stranka demokratične prenove na Jesenicah je v torek pripravila pogovor dijakov četrtih letnikov srednjih šol o križih in težavah dijaškega stanu. Sodelovali so Člani sociološkega krožka iz Centra srednjega usmerjenega izobraževanja pod vodstvom mentorja prof. Aleksandra Kli-narja in člana predsedstva CK ZKS -Stranke demokratične prenove Boruta Pahorja. Na pobudo foruma so namreč jeseniški dijaki pripravili raziskovalno nalogo, v kateri so ponovno opozorili na pereča vprašanja svojih najlepših let. Ugotovitve veljajo za vse slovenske dijake in kažejo, da so dijaki nezadovoljni s šolo, ki jo imajo. Odgovorni pa skoraj v desetih letih niso uspeli teh ugotovitev vključiti v izobraževalno politiko.
Dejstvo je, da pomenijo športni dnevi in
druge šolske aktivnosti ob sobotah grobo poseganje v prosti čas, saj so dijaki ob 32 urah pouka na teden preveč obremenjeni. Opremljanje šol in posodabljanje opreme je prepuščeno posameznim šolskim kolektivom, strokovne eksurzije morajo spet postati del rednega programa, pedagoškemu poklicu je treba vrniti ugled. V programih je še vedno preveč prekrivanja učnih vsebin, veliko znanj, ki obremenjujejo učenčev spomin in nelogičnosti, saj je na primer v družboslovnih programih več matematike kot v ekonomskih.
Borut Pahor je v pogovoru z dijaki med drugim dejal, da je pomembna ustanovitve Zveze dijakov Slovenije in svetoval, naj ostane samo sindikalna dijaška organizacija. Dijaki so za politiko margi-
nalna družbena skupina, saj dijaki nimajo volilne pravice, zato morajo dijaki sami nenehno opozarjati družbo na svoje pereče probleme. Demokratični forum si ne želi mentorstva nad dijaki, temveč je pripravljen prisluhniti mladim in njihovim problemom.
Demokratični forum je že dal CK ZKS - SDP v obravnavo zaključke, ki izhajajo tudi iz ugotovitve jeseniške analize. Raziskovalno nalogo o križih in težavah dijaškega stanu so pod mentorstvom prof. sociologije Aleksandra Klinarja pripravili dijaki: Nataša Drolc, Jasna Džom-bič, Ester Gečele, Sara Križanič, Eva Špra-ger in Milomirka Šučur, s financiranjem pa jo je omogočil tudi Demokratični forum. .
D. Sedej
Likvidnostne težave jeseniške Železarne
Črni časi za črno metalurgijo
Jesenice, 12. aprila - Na seji izvršnega sveta so obravnavali položaj jeseniška železarne, ki ima blokiran žiro račun. Ustavitev nekaterih obratov. Kupci neredno plačujejo. Z odplačilom kreditov zaostajajo.
Jeseniška železarna je že tri tedne v hudih težavah, saj plačuje visoke obresti, cene izdelkov ostajajo nespremenjene, hudo breme pa so neplačane pogodbe. V Železarni so ob podpisu pogodb s kupci poskušali zagotoviti, da bi jim plačevali v petnajstih dneh, kar pa jim nikakor ni uspelo, saj plačujejo po 90 dneh in celo to se dogaja, da nekateri dolžniki poskušajo uveljavljati popust na obresti!
Inženir Boris Bregant, predsednik poslovodnega odbora
Železarne, je članom izvršnega sveta med drugim tudi povedal, da imajo vse slovenske železarne   podobne probleme. Elektrogospodarstvo jim je že štirikrat poslalo teleks, da bo prenehalo dobavljati električno energijo, kar se je zgodilo železarni v Zenici, podobno pa se dogaja nikšiški železarni. V tem trenutku primanjkuje slovenskim železarnam okoli 100 milijonov  nemških  mark za nujno sanacijo. Najbolje bi bilo, ko bi se železarna organizirala kot delniška družba, z del-
nicami bank, kupcev, delavcev in nujne podpore republike. Povsod po svetu je črna metalurgija deležna državnih subvencij, samo pri nas je obravnavana kot nebodigatreba. Krivda za nastali položaj ni v črni metalurgiji, saj je ne nazadnje slovenska črna metalurgija bolje plačevala obveznosti in manj odstopala od cen kot ostalo slovensko gospodarstvo. Ne gre za 5.000 zaposlenih že-lezarjev na Jesenicah, saj ne nazadnje tovarno lahko tudi zaprejo - gre za trezen in strokoven premislek, kaj to pomeni za slovensko gospodarstvo. Marsikaj, kar se danes železarstvu očita, preprosto ni res in
ne izhaja iz poznavanja raZ' mer.
V jeseniški Železarni zmanjšujejo porabo na vseh področjih, proizvodni program pa bodo tako usmerili, da bo zahteval nekaj ustavitev obratov. Razvojna sanacija vsebuje ve* predlogov. Ohranili bodo rentabilno proizvodnjo ter razvija' li storitvene dejavnosti. Odločno zavračajo vse pretnje o stečaju. Skupaj s štorsko železarno pa si bodo prizadevali, d* se črna metalurgija tako obravnava in ima tako družbeno podporo, kot jo ima vsepovsod v razvitem svetu.
D. Sedej
Gospodarska samostojnost in posamezniki
Občinska organizacija Socialistične zveze Slovenije Škofja Loka organizira pogovor z dr. Tonetom Krašovcem iz Slove-nijalesa na temo Gospodarska samostojnost in posameznik.
Pogovor bo v torek, 17. aprila 1990, ob 19. uri v veliki predavalnici Šolskega centra Boris Ziherl v Skofji Loki.
Blaž Kujundžič
Zakaj še ni telefonov?   Cenjeni bralci
Bohinjska Bistrica - Socialistična zveza v radovljiški občini bo v ponedeljek, 16. aprila, ob 19. uri v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici pripravila pogovor oziroma javno tribuno z nasjovom Zakaj še ni telefonov v krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica. Na pogovor so povabili predstavnike občinskega izvršnega sveta, izvajalce del, inšpekcijskih služb za Gorenjsko, Podjetja za PTT promet Kranj in člane gradbenega odbora ••.
Najprej vam dolgujem opravičilo. Zaradi težav pri izdelavi Časopisa so v torek izpadle štiri srednje strani in je Gorenjski glas izšel na 16 namesto na 20 straneh. Zato pa je današnja številka bogatejša - časopis ima kar 32 strani. Nismo dodali le list kandidatov za nedeljske volitve, ki bi morale biti objavljene t torek in poročila s sindikalnega kongresa (za kar se posebej opravičujemo), temveč uvajamo tudi nekatere novosti: še eno stran Gorenjski kraji in ljudje, na kateri bomo pisali, kako t teh kriznih časih živimo Gorenjci, v vsaki številki bo odslej kmetijska stran, enkrat na teden poslovne informacije, sporedom bomo v prihodnje namenili dve strani in še nekatere novosti. Vse to z namenom, da bi v Gorenjskem glasu lahko prebrali čimveč zanimivih in koristnih informacij.
Leopoldina Bogata}
Petek, 13. aprila 1990
/ NOVICE IN DOGODKI
3. STRAN »®Q)I2HS3M£nGLAS
Demosov pogled na kulturno dediščino
Na zgodovinsko preverjenih modelih iskati nove poti
Kulturna dediščina je tudi naravno okolje, bivalna kultura, način gospodarjenja, šege in navade, gostoljubnost
Skofj
ja Loka, 11. aprila - Za škofjeloškimi liberalci, ki so vzeli pod drobnogled predvsem arhitekturni kos bogate kulturne dediščine, so se te očitno vse bolj aktualne tematike včeraj lotili tudi demosovci. S pomočjo uglednega slovenskega etnologa dr. Janeza Bogataja so, žal, zelo ozkemu krogu "že prepričanih" razgrnili vse bogastvo kulturne dediščine v njenem najširšem pomenu.
Večina še vedno, kot je dejal dr. Janez Bogataj, s pojmom kulturne dediščine razume predvsem objekte (cerkve, gradovi, hiše, vodnjaki ipd.) in predmete z zaprašenih podstrešij (skrinje, kolovrati ipd.), na katerih v bistvu čemi tudi zaščitnovarstvena zakonodaja. Bogatajevo pojmovanje kulturne dediščine pa zaobjema več; naravno okolje, bivalno kulturo, način gospodarjenja (kmetijstvo, obrt), prehrano, šege in navade, gostoljubnost, skratka vse, kar se je kot zgodovinsko preverjena kakovost ohranilo v današnje dni.
Res je povojni socrealistični čas kulturno dediščino močno zapraŠil, vendar je zablode večinoma še mogoče popraviti s prav zastavljeno revitalizacijo (obnovo in oživitvijo celih objektov, ne le slikanjem fasad), z oživljanjem šeg in navad, ki jim je treba pustiti, da jih sodobni čas dopolnjuje in preoblikuje, razen če gre za
Popravni izpit za direktorje
Delovni čas spet po starem
Žiri, 11. aprila - Po nekaj dneh, ko so v žirovskih podjetjih za eno uro zakasnili delovni čas, so se spet vrnili na staro. Delavci, ki jih je podprl tudi občinski sindikat, so namreč očitali poslovodnim ekipam, da so jih obšle, čeprav so spremembo v paketu drugih točk potrdili delavski sveti.
Poskus spremembe delovnega časa kot prvi korak na poti v "evropski" delovni čas, ki bo slejkoprej gotovo prišel, so žirovski sindikalisti izpostavili kot problematičnega že mesec dni nazaj na skupščini občinskega sindikata. Ta jim je pritrdil, češ ne nasprotujemo boljši organiziranosti podjetij, tudi spremembi delovnega časa ne, če prinaša višje plače, Če je delavcem zagotovljen topli obrok in če se mu hkrati prilagodijo vse javne službe, od šol in vrtcev do avtobusnih prevoznikov, trgovin in raznih uradov.
Očitno je sindikat prepozno ooseeel: delavski sveti so spremembo delovnega časa potrdili, v tovarnah so jo uveljavili, tako da je sindikat, kot je dejal predsednik Sandi Bartol, lahko le še gasil nezadovoljstvo in posredoval med tovarniškimi sindikati in vodstvi tovarn. Slednja niso zmogla prepričljivih
živi muzej, z negovanjem veselic, prireditev, iger (Škofja Loka je z izgubo Srečanj v moji deželi zamudila veliko priložnost, da bi prastaro mesto zaživelo tudi z dediščino mestnega tkiva), z zadnjimi še živečimi mojstri rokodelci, ki svoje skrivnosti še lahko prenesejo na mlade.
Zgodovinsko preverjeni modeli bi nas morali spodbujati pri iskanju novih poti, s kulturno dediščino bi se identificirali kot narod in, tretjič, kulturno dediščino naj bi jemali kot alternativo atomskemu, betonskemu svetu. Zadnji čas, ki koketira s preteklostjo, počasi oživlja nekatere stvari, mladi začenjajo na novo odkrivati stare vrednote. Žal pri tem šole, učitelji slabo sodelujejo, premalo gradijo iz tradicije, okolja.
V razvitih deželah se svoje kulture ne sramujejo. Tudi našim rokodelcem (suhorobarjem, lončarjem, klekljaricam) je tujina bolj naklonjena kot domovina, daje jim priznanje, mi še vedno posmeh. Prav uspehi naših rokodelcev na tujem pa obetajo, da je kulturna dediščina lahko tudi vnovčljiva, da lahko daje kruh in ga bo še dajala, če bo le uspela vzpostaviti stik med ljubitelj-stvom in strokovnostjo.
H. Jelovčan
Aljažev stolp - kulturni spomenik
Jesenice, 12. aprila - V jeseniški občini so za kulturne in zgodovinske spomenike razglasili enajst arheoloških, 123 zgodovinskih in 35 umetnostnih spomenikov. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju pa je ugotovil, da je bil izpuščen Aljažev stolp na vrhu Triglava, ki predstavlja naravni in narodni simbol.
Aljažev stolp je leta 1895 na lastne stroške dal postaviti dovški župnik Jakob Aljaž, izdelal pa ga je mojster Anton Belce. Stoji na zemljišču, ki je družbena lastnina, spomenik pa je v lasti Planinske zveze Slovenije. Za varovanje spomenika je predviden varstveni režim prve stopnje, kar pomeni, da bo treba spomenik varovati v njegovi neokrnjenosti in izvirnosti. Prav tako je po posebnem režimu treba varovati tudi neposredno in širše okolje.D. S.
argumentov, zakaj je sprememba dobra, še posebej ne za delavce, ki delajo v dveh ali treh izmenah. Na drugi strani pa so sindikalisti korajžno povedali, da niso za tak enostranski način dogovarjanja. Menili so, naj se akcija zapelje hkrati v vsej občini, naj se pravočasno prilagodi prometni režim in vse druge javne funkcije. Dejali so še, da so vedno pripravljeni delati v nadurah, prostih dnevih, če to terja delovni proces, niso pa se pripravljeni uklanjati neargumentiranim administrativnim ukrepom.
Sandi Bartol pravi, da je bila to dobra šola za direktorje, ki so morali delati popravni izpit. To je bil opomin, kako se z delavci ne sme delati in da se bodo morali v prihodnje o tako pomembnih odločitvah pogovarjati s sindikatom.
H. Jelovčan
V šolah brez pionirske organizacije in ZSMS
Se politika res poslavlja iz šol?
Kranj, 12. aprila - Pionirske organizacije v osnovnih šolah ni več. Del njenih nalog prevzema Zveza prijateljev mladine, ki postaja interesna organizacija odraslih za otroke, del ga bodo opravila razna društva. Tudi ZSMS ni več v šolah. Njen nadomestek v srednjih šolah bo stanovska Dijaška zveza Slovenije, ki so jo ustanovili na minulem srečanju srednješolcev v Slovenj Gradcu.
Torej se (monolitna) politi- nje pa je, ah se politika resnica - kaj pa sta pionirska in eno poslavlja iz šol. Ali se ne mladinska organizacija pravza- poslavlja le oziroma predvsem prav drugega bili kot valilnica politika Zveze komunistov? Ali Zveze komunistov? - končno se z večstrankarstvom, z mo-umika iz šol; na njeno mesto čnejšo opozicijo, ne bodo nad stopajo organizacije, ki se bo- učence in učitelje zvalile nove do po interesni in strokovni politike? plati ukvarjale z učenci in šolo.     Mednarodni  dokumenti o
V večstrankarskem sistemu človekovih pravicah in o pravi-je do tega moralo priti. Vpraša- cah otrok med drugim govorijo
tudi o pravici staršev, da za svoje otroke izberejo šolo, kjer je vzgoja ukrojena po njihovih merilih. Z napovedjo zasebnih šol, katerih razcvet bo vsaj do neke mere omogočil ponujeni zakon o svobodnem osebnem delu, bo najbrž tudi ta pravica omogočena.
Ker pa bodo vendarle še naprej prevladovale predvidoma državne šole, bodo njihovi programi nujno pluralistično uravnani. Skratka, ne več ena sama resnica, ne več črno-belo predvajanje slik, temveč resnica (tudi zgodovinska), ki bo sprejem-
ljiva za vse ideologije in stranke, ne pa le za trenutno prevladujoče.
Snovanje takšnega pluralizma bo vsekakor precej zahtevno delo tako za sestavljalce oziroma popravljalce učnih programov in načrtov kot za učitelje (ti se resda že doslej niso s posebno zagnanostjo podrejali "monolitnosti"), katerih gorečnost posamezni ideji in stranki bo zdaj najbrž še bolj na očeh. Glede na to, da se vsaka ideologija najprej skuša polastiti mladih, si ne delajmo utvar, da bo politika iz šol zares izginila. Upajmo le, da v šolskih razredih in zbornicah zaradi nje poslej dobro strokovno delo ne bo še bolj trpelo, kot je doslej.
H. Jelovčan
V Kranju so v sredo zvečer zračunali gorenjske volilne rezultate za družbenopolitični zbor republiške skupščine
Bomo ostali samo pri dveh mandatih
Gorenjska 7. volilna enota ima za zdaj v republiškem družbenopolitičnem zboru zasedena samo dva mandata od sedmih: Emil Milan Pintar za ZKS - stranko demokratične prenove in Zoran Thaler za ZSMS liberalno stranko.
Kranj, 12. aprila - Šele sedaj resnično vemo, za kako zapleten in na trenutke tudi krivičen sistem volitev v družbenopolitične zbore republiške in občinskih skupščin smo se odločili. Volilna komisija za 7. enoto, sestavljena iz devetih članov, ki ji je pomagalo še 10 sodelavcev, je po besedah tajnika Vojka Čujeviča delala 900 ur, delo odborov po občinah in na voliščih pa še vračunano ni. Samo za ugotavljanje izidov je bilo potrebnih 45 ur. In to za dva mandata, ki jih imamo za zdaj Gorenjci v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine. Najpreprič-ljivejši dokaz za zapletenost so podatki o glasovanju za ta zbor. V petih gorenjskih občinah je glasovalo 123.059 volilcev, oddanih glasov pa je bilo 122.695. Kar 10.598 glasovnic je bilo neveljavnih, 5897 pa jih je bilo spornih. Večino od njih je komisija priznala za veljavne, vendar so ljudje zaradi nepoznavanja pravil glasovanja hkrati glasovali recimo za več list in še za posamezne kandidate zraven. Za veljavne so šteli glasovnice, iz katerih se je dala razbrati volja volilcev. Zakon bo treba spremeniti, prav tako pa je velika nelogičnost, na primer, da je posameznik na listi izvoljen šele, če ima dvakrat več glasov kot lista, da recimo volimo Janeza, ki je četrti na listi, njegov glas pa dobi prvi itd.
Kako smo glasovali
Socialdemokratska zveza Slovenije je dobila 7323 glasov (največ Branko Grims 5026), Slovenski krščanski demokrati 12.184 glasov (največ Izidor Rejc 5122 glasov), Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov 3187 glasov (največ Dragiša Marojevič 1314 glasov), Nova družbena gibanja 462 glasov (največ Emilija Pance 1225), ZKS - stranka demokratične prenove 13.201 glas (največ Emil Milan Pintar 8688), Socialisična zveza Slovenije 4396 glasov (največ Viktor Žakelj 11.401), Demokratična zveza Kosova 339 glasov (največ Petar Marjanovič 692), Državljanska zelena lista 1366 glasov (največ Mladen Berginc 1978), Slovenska obrtniška stranka 3673 glasov (največ Franc Golja 3388), ZSMS - liberalna stranka 16.812 glasov (največ Franci Zavrl 9603), Slovenska kmečka zveza 7750 glasov (največ Marija Markež 4996 glasov), Zeleni Slovenije 5860-glasov (največ Marija Pogačnik 7136), Slovenska demokratična zveza 6829 glasov (največ Rudi Šeligo 8340) in posamična kandidata Branko Iskra 1338 glasov in Tone Dežman 1778 glasov. Da imajo nekateri posamezniki več glasov kot lista v celoti je posledica sistema, da je bilo mogoče glasovati samo za posameznike z več list, kar nazorno kaže primer Viktorja Žaklja, Petra Marjanoviča, Mladena Berginca, Mariji Pogačnikovi in Rudiju Šeligu. Vendar pa ti glasovi niso odločilni za pridobi-« tev oziroma delitev mandatov v družbenopolitičnem zboru, saj sledi zelo zapleten računski sistem.
Samo dva mandata
Potem sledi seštevanje glasov za listo in posameznike na njej, množenje in deljenje, da se dobi količnik, ki odloča o mandatih. Količnik za 7. volilno enoto je 16.159,78 glasov in kdor po izračunu doseže tolikšen količnik, ima mandat. To je na Gorenjskem uspelo dvema listama: ZKS - stranka demokratične prenove 17.491,29 glasov in s tem en mandat, ZSMS -liberalna stranka pa 21.316 glasov, kar tudi prinaša mandat. Zanimivo je, da je Slovenskim krščanskim demokratom za mandat zmanjkalo samo 667 glasov. Zbrali so jih 15.493,57 glasov, vse ostale stranke pa so precej daleč od mandata. To pomeni, da sta nosilca obeh list, ki sta presegla količnik, Emil Milan Pintar in Zoran Thaler poslanca republiškega družbenopolitičnega zbora. Glasovanje, še posebej pa sistem je bil "uso-, den" za kandidate, ki so kot posamezniki dobili veliko glasov." Na primer Viktor Žakelj, Franci Zavrl, Rudi Šeligo.
Kaj lahko se zgodi, da ostane Gorenjska v tem zboru samo pri dveh mandatih. Sistem je namreč tak, da se doseženi in presežni glasovi strank zberejo na zbirnih republiških strankarskih listah, stranka pe na osnovi nacionalnih list same določijo, kdo bo zasedel po pripadajočih glasovih prosta mesta v zborih. Vprašujemo: bo sedeže razdelil center ali bo morda v parlamentarnem zboru še sedel kakšen gorenjski kandidat.
J. Košnjek
Mirka Vadnova 8, 64000 Kranj (Komunalna cona)
IZDELAVA NAPISOV pokranj    "N OGLASNIH TABEL
POSEBNA PONUDBA:
AMERIŠKA RETUŠA
Informacije telefon: 28-161 int. 29 (Martin)
©ILOIGLAS   4. STRAN
Petek, 13. aprila 1990
Ureditveni načrt središča Preddvora - V krajevni skupnosti Preddvor v kranjski občini imajo tudi letos izredno obširen program, v katerem izstopa skupna akcija s sosednjo krajevno skupnostjo Bela za ureditev okolice mrliških vežic, s krajevnimi skupnostmi Kokra, Bela in Visoko pa skupna telefonska akcija, po kateri naj bi v zgornjem delu dobili 100 novih telefonov. Sicer pa bo v krajevni skupnosti zahtevna naloga tudi nadaljevanje urejanja in obnove ceste na Možjanco in gradnja prizidka pri Domu krajanov. Sicer pa je med nedavnim pogovorom predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Zorman še posebej izpostavil ureditveni načrt središča Preddvora in z njim postopno obnovo tega dela. Po tem programu naj bi že letos v Preddvoru dobili bančno ekspozituro, Živila pa nameravajo prenoviti samopostrežno trgovino. Razrešiti pa bo treba predvsem vprašanje Vzgojnega zavoda in s tem v zvezi tudi stavbo in prostor nekdanjega preddvorskega gradu. -A. Ž.
Približevanje trgu
Že za novinarsko konferenco pred današnjo otvoritvijo 29. mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva v Kranju bi lahko rekli, da je bila nekakšna osvežitev v primerjavi z dosedanjimi tovrstnimi srečanji pred sejemskimi prireditvami v Kranju. Tokrat namreč nismo slišali le statističnega naštevanja podatkov in razlag o bolj ali manj uspešnih poskusih, da bi prireditev čimbolj uspela in zadovoljila vsakega obiskovalca.
Za najmanj tri podatke, kijih je uvodoma povedal direktor Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem Franci Ekar, bi med vrsticami lahko razbrali, da se (končno) tudi na tem področju (sejemske) dejavnosti v Kranju oziroma na Gorenjskem kaže spodbudna svežina odpiranja in približevanja k trgu. Zaradi zanimanja številnih novih razstavljalcev je sejemski prostor postal tokrat celo premajhen. Enaka je ugotovitev tudi že za prihodnji sejem sredstev in opreme civilne zaščite, ki bo v začetku junija. Da postaja trg pomembnejši od politike, kaže podatek, da prihajajo razstavljala iz vseh delov Jugoslavije, porasel pa je interes zanj tudi v tujini. Še posebej spodbudno pa je nenazadnje tudi obvestilo, da se je tokrat za že resnično pereč problem načete strehe na sejmu zavzel občinski izvršni svet in sicer s sredstvi.
Spodbudne napovedi nekaterih predstavnikov razstavljalcev na novinarski konferenci so v različnih odtenkih nakazovale in predvsem potrjevale resno približevanje trgu oziroma trženju. Enako, ali pa še bolj, pa je tokrat pomembna "slutnja ", da končno najbrž tudi občinskemu in gorenjskemu prostoru ni več vseeno, kakšen (in ali sploh) naj bo jutrišnji Gorenjski sejem. A. Žalar
Kranj je čistejši
Kranj, 5. aprila • Pred sedmimi leti je bil Kranj uvrščen v skupino tistih "bolnih" slovenskih mest zaradi onesnaženosti zraka, da je moral izdelati sanacijski program "zdravljenja". Danes pa je Kranj že veliko čistejši.
Pri razvrščanju slovenskih mest glede na onesnaženost zraka se je Kranj pred sedmimi leti znašel v skupini mest z onesnaženostjo (I. do IV.) III. stopnje. Zato je moral izdelati sanacijski program, "postal pa je hkrati tudi član skupine" 40 slovenskih mest, kjer se opravljajo redne meritve. V še bolj onesnaženih od Kranja pa danes tovrstne meritve potekajo z napravami za dnevno odčitavanje oziroma ugotavljanje onesnaženosti.
Po sprejetem sanacijskem programu si je Kranj zastavil nalogo, da je ozračje treba očistiti. Glavni onesnaževalec je bila energija iz trdih goriv in to je potem zamenjal s plinom. Druga naloga je bilo daljinsko ogrevanje stanovanj. Plin v industrijo in prehod na tekoča goriva v večjih stanovanjskih naseljih sta nekdaj "bolno" sliko že zelo popravila. Meritve Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, ki sta jih naročila komite za urbanizem in urejanje prostora za mesto in delovna organizacija Sava za svoje območje, ki so trajale eno leto in so bile za mesto končane 9. januarja letos, so pokazale, da je ozračje v Kranju skozi celo leto veliko čistejše in tudi po nekaterih veljavnih svetovnih normativih, ki so ostrejši od domačih, ne dosega še dovoljenih mej. Stanje pa se bo še izboljševalo še naprej, saj program tovrstnega "zdravljenja" še ni končan, in sicer z "ukinitvijo" premoga v obratu II Tekstilindusa (Inteks) in s prehodom toplarne na Planini na plin. Slej ko prej pa lahko pričakujemo, da bo tudi v prometu (ki ni majhen onesnaževalec zraka) sedanji zamenjal neosvinčen bencin.    a. Žalar
Kompasovo prvomajsko srečanje
Kranj - Turistično in trgovsko podjetje Kompas iz Ljubljane, ki ima poslovalnice tudi v vseh večjih krajih na Gorenjskem, pripravlja za prvomajske praznike tradicionalno, tokrat že 21. Kompasovo srečanje. Tokrat bo od 27. aprila do 2. maja na Crvenem otoku v Rovinju. Za tiste, ki jim morda morje ni najbolj všeč, pa pripravljajo srečanje na Rogli. Prijavite se lahko v Kompasovih poslovalnicah v Kranju, Skofji Loki, na Bledu, Jesenicah in na letališču Brnik.
Novi pogledi za razmišljanje in odločitev
Kakšni naj bosta Žagarjeva in Oldhamska cesta
Večja ali manjša širitev-prometno poudarjeni ali zeleni mestni ulici
Kranj, 12. aprila - O preureditvi Žagarjeve in Oldhamske ceste v Kranju je bilo v zadnjih oženJu pločnika i letih že precej govora. Danes obedve predstavljata edino povezavo vzhodnega z zahodnim delom mesta in hkrati tudi regionalno cesto. Slabo kaže, da bi mesto in republika zmogla kaj kmalu izgradnjo severne obvoznice, Kranj pa najbrž tudi ne že v bližnji prihodnosti novega mostu čez Kokro med Planino in centrom. Pa vendar bi le na ta način lahko spremenili in predvsem razbremenili že zdaj zelo povečan, da ne rečemo nevzdržen, promet po Ža-garjevi in Oldhamski cesti, kakršni sta danes.
Takšnega prometa obe cesti preprosto ne zdržita več. Že 1986. leta sta Projektivno in Cestno podjetje Kranj izdelala idejne projekte za razširitev obeh cest in sicer na tri vozne pasove, pločnike in kolesarsko stezo. Uresničitev takšnih projektov pa bi terjala precej rušenj oziroma odstranitev živih mej in tudi prenekatero drevo bi padlo. Na ta način bi se obe cesti, ki imata zdaj v osnovi še vedno (sicer močno popačen) značaj mestnih ulic, popolnoma spremenili. Predvsem pa bi se ob Žagarjevi zelo spremenile razmere za stanovalce obrobnih hiš.
V krajevni skupnosti Prim-skovo je bilo o tem že več razprav (pa tudi sosednji Vodovodni stolp je imel pripombe) in že dosedanje nezadovoljstvo med prebivalci zaradi takšnih načrtovanj ni bilo majhno. Tako je potem tudi Zavod za varstvo kulturnih spomenikov priporočil ponovne proučitve. To in pa mestni načrt, ki je bil sprejet 1988. leta, so bili razlogi, da je Cestno komunalna skupnost naročila urbanističnim službam (Komiteju za urbanizem občine in Domplanu) urbanistično preveritev načrtovane širitve. Naloga je bila jasna: upoštevanje vseh novosti in posebnosti mest-
nega načrta in s tem v zvezi možnosti za zmanjšanje tako imenovanega prej načrtovanega profila obeh cest.
Tako je bil lani opravljen prvi del strokovne študije. Zdaj urbanisti ob soglasju Zavoda za spomeniško in krajinsko varstvo (ob proučitvi možnega modela prometnih tokov v vzhodnem delu mesta - Planina - Primskovo) predlagajo izločitev kolesarskih stez z obeh cest. Na ta način bi dobili več prostora za oblikovanje Žagarjeve in Oldhamske ulice, predvsem pa bi kolesarski promet ločili od motornega. Za takšno uresničitev bi bili do mnenju arhitekta Marjana Bežana iz Domplana (pri projektu pa je sodelovala tudi arhitektinja Marjeta Premelč) potrebni le manjši zamiki cestnih osi, ob
Arhitekt Marjan Bežan
Cesta Staneta Žagarja: mestna ulica ali (poudarjena) prometna vpadnica
tesnih mestih pa bi lahko v glavnem ohranili drevesa, vrtove pred hišami in žive meje; slednje bi lahko celo podaljšali in s tem dali resnični mestni videz tem ulicam. Predlagata tudi boljšo mestno opremo obeh ulic, kar zadeva tlake, luči, klopi... Skratka, gre po eni strani za dovolj širok "prometni kanal", ki naj bi prepušča! vozila, hkrati pa utrdil značaj mestne ulice.
Na potezi je zdaj komite za urbanizem, da vsem zainteresiranim oziroma prizadetim še enkrat predstavi tudi to variantno rešitev. Vsekakor bo v nadaljnjem postopku do sprejetja lokacijskega načrta treba pretehtati nekatere vrednote; predvsem pa dve: kaj dobimo in kaj izgubimo. Ali ob cestnem profilu s tremi pasovi za promet ohraniti zelenje in poudariti značaj mestne ulice ob manjših spremembah, ali pa ob treh motornih pasovih vključiti še kolesarski promet in poltretji meter širok pločnik. Po prvi varianti bi bila prometna uporabnost manjša zaradi izločitve kolesarjev na druge obrobne smeri; kar je manj ugodno zanje (čeprav že zdaj kolesarski promet na tem delu kaže določene obrobne stalnice). Po drugi varianti pa bi bilo predvsem prizadeto zelenje, zelo zmanjšan značaj mestne ulice in spremembe za stanovalce ob cesti bi bile občutne.
Arhitekt oMarjan Bežane ob tem takole razmišlja: "Verjetno prihaja čas, ko se menjajo dosedanje absolutne vrednote. In zato velja v prihodnje v tem smislu tudi obravnavati preobrazbo mesta, kot organizem različnih, med seboj prepletajočih se dejavnosti, ki tvorijo celoto. Zato o tem ne gre razpravljati ločeno po panogah, kajti panoge načrtovanja mest združuje stroka, ki ji pravimo urbanizem.
A. Zalar
Lani številne gasilske aktivnosti
Množičnost in predvsem znanje
Kranj, 12. aprila - Sredi marca so na redni letni konferenci občinske gasilske zveze Kranj ocenili lansko delo in se dogovorili za letošnji program. Tako kot bosta letos, sta bili že lanski značilnosti dejavnosti gasilstva v občini množičnost in znanje.
Ena od ugotovitev letne konference je bila, da številnih gasilskih aktivnosti ne bi bilo in jih tudi ne bi zmogli brez znanega nesebičnega prostovoljnega dela gasilcev, pri čemer so jim veliko pomagali krajani v krajevnih skupnostih in tudi delovne organizacije. Zgolj z rednimi sreditvi, ki jih gasilci dobijo med letom, bi bila uresničitev programa nedvomno precej skromnejša.
Predsednik občinske gasilske zveze Drago Kavčič ugotavlja, da so lani s pionirji in mladino uspeli zelo pomladiti gasilske vrste v prostovoljnih gasilskih društvih v občini. "Društva so bila ob koncu leta bogatejša za 139 mladih gasilskih sekiric. Sicer pa je lani 517 prostovoljnih gasilcev v občini na 49 akcijah opravilo več kot 3700 delovnih ur. Največje napore so gasilci prevzemali pri gašenju oziroma umirjanju požarov. Na srečo med gasilci ni bilo poškodb, zabeležili pa smo eno smrtno žrtev med prebivalci. Da so gasilci v občini danes dobro usposobljeni, so pokazale predvsem številne vaje. Lani je bilo na primer 76 suhih praktičnih vaj, 176 mokrih, 38 nočnih, 40 mokrih komisijskih vaj, 5 sektorskih in še 55 ob različnih praznikih in prireditvah v krajevnih skupnostih..."
Vaje pa niso bile edina dejavnost v društvih. Gasilci so po krajevnih skupnostih opravili tudi kar 2379 preventivnih
Tečaj in izpiti
Poljče, 10. aprila - Med 19. in 22. aprilom se bodo zbrali v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah pri Begunjah udeleženci tečaja, ki ga organizira komisija za jamarsko reševalno službo pri Jamarski zvezi Slovenije. Kot načrtujejo organizatorji, bo izobraževanje namenjeno predvsem spoznavanju organizacije reševalne službe, vodenja reševalnih akcij ter sodelovanja s civilno zaščito in milico pri helikoptrskem reševanju.
Obisk tečaja še posebej priporočajo kandidatom za pripravnike-reševalce, ki se za to dolžnost sedaj izobražujejo s pomočjo literature in izkušenih članov po jamarskih klubih. Zanje bodo pripravili izpite ob koncu tečaja, o katerem je moč dobiti več informacij pri vodji jamarske reševalne službe Slovenije Igorju Potočniku na Ovsišah 6 pri Podnartu.
S. Saje
Ocenjevanje pirhov
Drago Kavčič
pregledov, organizirali so mladinski kviz, letovanje za 45 pionirjev na Debelem rtiču in nenazadnje podelili tudi številna priznanja in odlikovanja. Občinskih priznanj so lani podelili 55, republiških 35 in eno zvezno. 407 članov je dobilo tudi priznanje in značko, plakete in značke gasilskega veterana pa je dobilo 20 gasilcev.
"Množičnost in znanje sta tudi letos glavni nalogi v gasilski dejavnosti v kranjski občini," pravi Drago Kavčič. "Tako bomo še posebno pozornost namenili strokovnemu usposabljanju, ocenjevanju dela gasilskih društev, delu s pionirji, mladino in članicami. Pripravili bomo tudi mladinski kviz in srečanje članic. Podpirali pa bomo tudi izgradnjo bazenov za požarno vodo, nabavo in nadomeščanje gasilskih vozil, motornih brizgalo ter orodja in opreme; skratka ob množičnosti in znanju tudi skrb za opremo..."
A. Žalar
Kranj - Zanimivo prireditev pripravljajo v društvu upokojencev v Kranju v soboto, 14. aprila. Ta dan bo v prostorih društva v Tomšičevi ulici v Kranju ples, posebna komisija pa bo takrat ocenjevala najlepše obarvane pirhe.
0p)
Mercator v trgovskem centru na Bledu - V trgovskem centru n* Bledu je Mercator-Savica v sredo popoldne odprl specializirano trgovino z mesom in drugimi delikatesnimi izdelki. Specializirani de* likatesni center Vinjeta bo založen tudi z različnimi vrstami vin> Arhitekturno ureditev centra je likovno lepo dopolnil tudi akademski slikar Tomaž Kržišnik. - A. Ž. - Foto: G. Šinik
Petek, 13. aprila 1990
»Prisilni dopusti«
/ GORENJSKI KRAJI IN LJUPJfc ~jm
5. STRAN @©g^S3M£BGLAS
Čakajoč na delo
Mnoge tovarne si gospodarsko nikakor ne morejo opomoči zato, ker jih pretirano obremenjuje »zaposlitveno salo«.
Večina podjetij s preveč zaposlenimi ob premalo ustvarjenega dohodka še ni posegla po skrajnih sredstvih, se pravi po vračanju delov* nih knjižic, pač pa se v veliki meri poslužujejo inštituta »čakanje na delo«.
Eden od razlogov, da podjetja s preveč zaposlenimi ne začnejo deliti delovnih knjižic, je za zdaj še nepopolna zakonodaja, ob zakonu o delovnih razmerjih bo namreč pravice delavcev, katerih delo postane pri delodajalcih nepotrebno, urejala tudi kolektivna pogodba, vsaj njihov gmotni del. Drugi razlog je socialni mir. Zaradi obojega se podjetja zatekajo k varnejšim, sprejemljivejšim ukrepom, mednje pa sodi tudi institut čakanja na delo,
Ksenija Križaj, kadrovski oddelek Tekstilindusa: »Trenutno jih od 1907 zaposlenih čaka na delo 136, sicer se ta številka nenehno spreminja. Delavce skušamo pošiljati na čakanje izmenično, navadno tedaj, ko bi morali biti v popoldanski izmeni. Nekateri so na čakanju tudi dlje, tu zasledujemo poslovni interes, tako da ne pošiljamo na dolgotrajnejše čakanje tistih, ki veljajo za dobre delavce. Vsem na čakanju zagotavljamo minimalni znesek, ki jim gre po zakonu, to je 1870 dinarjev.«
med delavci nepopularni »prisilni dopusti«. Delavci bivše Telematike niso več edini, ki vedo zanje, zdaj so na negotovo čakanje »obsojeni« tudi v nekaterih drugih organizacijah. Podatke o tem, koliko delavcev na Gorenjskem v negotovosti čaka na delo, smo dobili ob sodelovanju medobčinskega sindikata, sicer jih v podjetjih nič kaj radi ne obešajo na veliki zvon.
V kranjski občini trenutno čakajo na delo delavci treh ključnih firm. V Iskri Tel jih čaka 325, ta čas pa dobivajo 85-odstotno nadomestilo osebnega dohodka. V Kibernetiki čaka 145 delavcev, višina nadomestila pa je odvisna od trajanja »prisilnega dopusta«. Čakajoči do 15 dni dobijo 70-odstotno nadomestilo, do
Cilka Bohnec, tkalka v Teksti-lindusu : »Od I. novembra smo izmenično kar naprej na prisilnih dopustih. Ne gre le za nizka nadomestila, ki jih medtem prejemamo - za prejšnji mesec sem dobila 2300 dinarjev, manj kot je najnižja pokojnina - temveč smo prizadeti tudi zato, ker smo nekateri že 30 let v tovarni, tik pred pokojem pa nas doletijo prisilni dopusti.«
30 dni 80 in nad 30 dni 90. Tretje podjetje v enaki stiski je Tekstilindus. Medtem ko v treh gorenjskih občinah trenutno nimajo težav s čakanjem na delo (za tržiški Peko se sicer bojijo, da bodo začeli sestavljati listo odvečnih delavcev, medtem ko v BPT, kjer so še pred časom tožili o presežkih, zaposlujejo nove ljudi), pa z Jesenic poročajo o teh težavah v dveh organizacijah. Gre za Iskro na Blejski Dobravi in Elim, kjer občasno pošljejo na čakanje kakih deset ljudi, torej manjši podjetji, kjer problem zaradi manjšega števila ljudi ni videti tako drastičen. Toda iz zornega kota vsakega posameznika ga prav gotovo ne gre podcenjevati. Ne samo, da ljudje ta čas, ko so na prisilnem dopustu, dobijo precej borno nadomestilo (na Jesenicah denimo 70 odstotkov plače), s katerim ni mogoče živeti, pač pa nanje pritiska tudi negotovost, ali bo njihovo delo tovarni sploh še potrebno.
Za te delavce bi bilo seveda najbolje najti trajnejših rešitev, jih denimo preza-posliti, prekvalificirati, morda predčasno upokojiti, jim dokupiti delovno dobo ali v tovarni poiskati tržno zanimivejše programe. Ponekod delajo tudi na tem, vendar tudi taki prijemi ne gredo brez bolečin.
Pavla Žerovnik, tkalka v Teksti-lindusu: »Za 11 delovnih dni in preostanek na prisilnem dopustu sem prejšnji mesec dobila 2600 dinarjev. Čakanje na delo doma je neprijetno, zlasti še, ker mi do pokoja manjka še poldrugo leto. Verjetno bi bilo bolj prav, ko bi mi omogočili upokojitev z dokupom let ali beneficirano delovno dobo. Upam, da bo tako, samo kdaj, ko je tovarna v takih škripcih.«
D. Z. Zlebir
130 dinarjev za tehnični pregled
Jesenice, 12. aprila - Jeseniški Integral bo povečal cene za tehnične preglede motornih vozil. Strošek tehničnega pregleda je bil v zadnjih letih enak delovni uri v avtoservisni dejavnosti, zdaj pa je prišlo do razkoraka, saj se je cena delovnih ur povečala in je od 105 din do 160 din. Za tehnični pregled osebnega avtomobila bo treba plačati 130 dinarjev ali za 33 odstotkov več kot doslej.
D. S.
Kratek stik
Bolezen ni programirana administrativno
Minuli teden nas je zgroženi bralec po telefonu obvestil, da je na vratih otroškega dispanzerja v kranjskem Zdravstvenem domu prebral obvestilo, da bodo v ambulanto sprejemali le omejeno število pacientov.
Pod obvestilom je bila podpisana Odr. Majda Medvešček, zato smo jo prosili za kratko pojasnilo.
»V ambulanto sprejmemo 60, 70, celo 80 bolnikov, odvisno od obolevnosti, medtem ko je republiško izračunan normativ 30 otrok v 6 urah. Ne gre toliko za prekoračevanje dela, temveč za našo učinkovitost. Pri tolikšni obremenitvi, ko imamo za otroka borih pet minut časa, za pogovor s starši in njihovo zdravstveno vzgojo ni veliko možnosti, mi pa ne bi radi bolnikov odpravljali le s pisanjem receptov. Zato smo skušali obisk omejiti, kar smo storili v času dokajšnjega zatišja, tako da nam skoraj ni treba selekcionirati bolnikov. V Ljubljani že goje prakso razdeljevanja številk v čakalnicah, tudi mi mislimo na to. Mislimo pa tudi na dolgoročnejši proces, kako starše zdravstveno prosvetliti, da bi vedeli presoditi, kdaj z otrokom k zdravniku in kdaj ne. Natiskali homo navodila in jih izobesili v zdravstvenem domu, kajti drugače ne vemo, kako priti v stik s starši. Predavanja po vrtcih se niso ravno obnesla.«
O tem administrativnem prijemu pa smo še predtem povprašali tudi Toneta Koširja, namestnika direktorja Osnovnega zdravstva Gorenjske za strokovno področje, ki je za dopis izvedel šele iz naših ust. »Sem proti administrativnemu omejevanju obiskov v zdravstvu,« je dejal, »razen tam, kjer je mogoče pacienta vnaprej naročiti. Ob prvem stiku bolnikov z zdravnikom, denimo v splošnem ali otroškem zdravstvenem varstvu, pa omejevanja ne sme biti. Obiske pri zdravniku je mogoče samo na dolgi rok zmanjšati z dolgoletno vzgojo bolnikov, oziroma staršev, če gre za otroke, z razgovori, dobrimi prvimi pregledi, in navajanjem na zdrav način življenja, nikakor ne adminis*rativno.«
Dodajmo še, da bolezen navadno pride nena avljena in ne-Programirana, tako da smo (z otrokom) prisiljeni prav tedaj iskati zdravniško pomoč. Če nas otroški zdravnik zaradi takih ali drugačnih »argumentov« ne sprejme, poiščemo pomoč drugod. Ker še ni možnosti, da bi jo pri zaseb leni zdravniku (ali da bi hišni doktor prišel k bolnemu otroku celo na dom), pač stopimo do dežurnega zdravnika. V tem primeru pediatrovo delo opravi nekdo drug, toda razporejanje dela v zdravstveni ustanovi že ni več s{var, ki bi se tikala bolnika.
D. Ž.
Gorenjsko društvo civilnih invalidov vojne
Zakon ločuje, česar ni ločeval okupator
Kranj, 10. aprila - 6. april, na dan bombardiranja Beograda 1941, ko je padlo največ civilnih žrtev vojne, so si civilni invalidi vojne izbrali za svoj dan. Pred letošnjim praznikom in okroglo obletnico (20) pa bi se slavnost kmalu spremenila v javni protestni shod, ker se že dolga desetletja zaman borijo za položaj, enak vojnim invalidom.
Pred časom so civilni invalidi vojne v dnevnem tisku objavili protest, ki zadeva njihov neenak položaj v odnosu do vojnih invalidov, Republiškemu komiteju za borce in vojaške invalide pa zastavili javno vprašanje, zakaj omenjenih zahtev ustrezno ne obravnava. Tudi gorenjski civilni invalidi vojne (v medobčinskem društvu jih je 155) so se pridružili protestu. O tem nam je pripovedovala njihova predsednica Marjeta Destovnik:
»Vsi, tudi komite za borce in vojaške invalide, priznavajo, da smo invalidi postali zgolj zaradi vojne. Status civilnega invalida vojne imajo namreč vse civilne žrtve vojne, žrtve fašističnega nasilja ter žrtve vojnega materiala. Kljub temu je bil zakon o varstvu civilnih žrtev vojne sprejet šele leta 1978, morda pa bi bil še kasneje, če se ne bi zanj zavzel sam Tito. Težko nam je kar naprej dokazovati, da obstoječi zakon ne upošteva enakih meril kot za vojaške vojne invalide, da so razlike prevelike in neupravičene. Zakaj mora zakonodaja ločevati ljudi, ko jih ni ločeval niti okupator? Tudi po vojni nismo kot njene žrtve uživali nobenih bonitet. Zdaj zahtevamo hitro reševanje dokaj starih ljudi (povprečna starost
je 60 let) in odgovornost komiteja za borce in vojne invalide.«
V soboto so civilni invalidi vojne med slavnostjo poslali delegacijo dosedanjemu predsedniku slovenske skupščine Miranu Potrču, kjer so dobili zagotovilo, da bo komisija za vprašanja borcev NOV predlagala spremembe zakona o civilnih invalidih vojne, in sicer po hitrem postopku. Nova skupščina naj bi pod nujno sprejela spremembe zakona, kjer naj bi pravice do varstva uživali tudi civilni invalidi vojne s 40 in 50-odstotno okvaro, invalidnine pa naj bi se s 50 povečale na 75 odstotkov invalidnine vojaških invalidov enake skupine.
Kaj več o civilnih invalidih vojne z Gorenjske pa v prihodnji številki.
D. Z. Žlebir Foto: G. Šinik
MARIJA PRIMC
Cesta na klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Vsak torek od 15.30 do 17.30 ure ordinira zdravnik okulist.
689
omšičeva 38 —
poleg komis trg ERIK
MODNI DODATKI
Pridite pogledat^
Zbor in predavanje za sladkorne bolnike
Kranj, 13. aprila - Društvo za boj proti sladkorni bolezni iz Kranja vabi sladkorne bolnike in svojce na letni občni zbor, ki bo v torek, 17. aprila, ob 17. uri v prostorih Zavoda za socialno medicino in higieno na Gosposvetski 12. Na zboru bo tudi strokovno predavanje o spremembah na živcih in žilah kot posledicah sladkorne bolezni. Predavali bosta nevrologinja dr. Jelka Repič in medicinska sestra Mira Valant.
Več denarja za čiščenje odplak
Jesenice, 12. aprila - Jeseničani bodo od 1. aprila dalje plačevali za 40 odstotkov višje cene čiščenja odplak. Tako bodo gospodinjstva za kubični meter plačevala 90 par, gospodarstvo 3,10 dinarjev in delovne organizacije 2.20 dinarjev. Če je Jeseničanom kaj v tolažbo, naj povemo, da so to še vedno znatno nižje cene za gospodinjstva kot v sosednjih občinah. Storitev čiščenja komunalnih odplak plačujejo samo uporabniki, ki so s kanalizacijo priključeni na čistilno napravo.
D. S.
Halo, 21-860!
Ste pri svojih vsakdanjih opravkih doživeli nevšečnost? Ste v kaki ustanovi postali žrtev nepravilnosti, nekorektnega odnosa, ste doživeli krivico? Vas muči kako vprašanje, ki bi mu radi poiskali odgovor, pa ne veste kje?
Če je tako, nas lahko pokličete na telefonsko številko 21-860 ali 21-835, kjer bomo vsak ponedeljek in četrtek med 8. in 12. uro prisluhnili vašim tožbam, nato pa v naših »kontaktnih« rubrikah odgovorili na vprašanja, ki vam ne dajo spati. Pričakujemo veliko klicev, o vsem pa nam lahko tudi pišete!
Pomisel
Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre
Tako je dejal cesar Janez Krpanu, ko je strašni Brdavs razsajal po Dunaju. Tako nekako bi lahko rekli tudi za minuli teden v zdravstvu, ko so tamkajšnji delavci zaradi že dolgo neurejenega gmotnega položaja dejavnosti stavkali. Enourna opozorilna stavka je po tednu dni že zastarana zadeva, zlasti ker so jo zasenčili »usodnejši« politični dogodki, bolniki pa ob vsakodnevnem dolgotrajnem čakanju tako ali tako niso opazili enournega zastoja v čakalnicah.
Slovenski zdravstveni delavci so se enoglasno odločili za stavko, bati pa se je, da dejanje ne bo imelo zadovoljivega odmeva. V zdravstvu namreč ni čisto tako, kot smo vajeni, ko stavkajo proizvodni delavci, strojevodje ali učitelji, ki rohnijo zoper svoje direktorje in oblast in hočejo višje plače. Tudi v zdravstvu bi imeli marsikaj povedati o svojih mesečnih prejemkih, toda vse te mesece, kar je javnost poslušala grožnje belih halj s protestno prekinitvijo dela (in tu upravičeno govorimo o prekinitvi dela, ne o stavki), jih niso omenjali, vsaj ne na prvem mestu. Tudi se niso zoperstavljali svojim predpostavljenim; nasprotno, ves zdravstveni živelj z direktorji vred je nastopil proti skupnemu »nasprotniku«, vladi in zdravstvenemu ministrstvu, ki ne najdeta ustrezne rešitve, da bi se zdravstvo postavilo na materialno trdnejše noge. Ta skupni nasprotnik niso več zloglasni sisi, pač pa po novem letu država. Najbrž je iluzorno pričakovati, da bo država v treh mesecih, odkar je prevzela od sisov s hipoteko obremenjeno zdravstveno dediščino, z zamahom čarobne paličice odrešila zdravstvo. Pač pa je zdaj, ko so stvari bolj kot v poprejšnjih samoupravnih časih kolektivne odgovornosti postavljene na pravo mesto, pričakovati, da bo vsakdo v zdravstvenem sistemu opravil svojo dolžnost. Zdravniki naj zdravijo, vlada in ministrstvo skrbita, da bo za to početje dovolj denarja, mi smrtniki pa plačujmo v ta namen delež, ki nam je naložen.
D. Z. Žlebir
NE ZAMUDITE!
ZARADI PRENEHANJA POSLOVANJA V KRANJU, CANKARJEVA 15. SMO VAM PRIPRAVILI
DNEVE NAJUGODNEJŠEGA NAKUPA OD 13.-19. APRILA CENE VSEM IZDELKOM SMO ZNIŽALI 00
60%
IZKORISTITE ŠE ZADNJO, POSLOVILNO CENO!
VSEM DRAGIM OBISKOVALCEM MODNEGA ATELJEJA ETIN0 PERO
HVALA Z ZAUPANJE!
MODNI ATELJE
ETIH0 PERO
(§©IM3S»IEHGLAS  6. STRAN
Petek, 13. aprila 1990
KRANJ
RAZGLAS
Občinska volilna komisija Kranj objavlja na podlagi 67. člena zakona o volitvah V skupščine (Ur. I. SRS, št. 42/89 in 5/90)
ZBIRNO LISTO
ZA VOLITVE DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNI
ZBOR SKUPŠČINE OBČINE KRANJ
Volilna enota št. 1 obsega naslednje območje KS:
Bratov Smuk, Center, Čirče, Gorenja Sava, Huje,
Orehek-Drulovka,  Planina,  Primskovo, Stražišče,
Struževo, Vodovodni stolp in Zlato polje.
Voli se 23 delegatov.
1.
LISTA ZKS • STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE - OBČINSKI KOMITE KRANJ
1. Aleksander RAVNIKAR, 1951, dipl.pravnik, Kranj
2. Gorazd TRČEK, 1953, dipl. ekonomist, Kranj
3. Marjan MARKOVIČ, 1928, dipl. pravnik, Kranj
4. Tatjana dr. DOLENC VELIČKOVIČ, 1940, zdravnik - specialist ortoped, Kranj
5. Jože KRISTAN, 1951, dipl. pravnik, Kranj
6. Edvard RESMAN, 1946, ekonomist, Kranj
7. Dušan BAVDEK, 1948, zdravnik - specialist splošne medicine, Kranj
8. Edvard JURJEVEC, 1940, grafični ing., Kranj
9. Vida PRINČIČ GORJANC, 1948, dipl. ekonomist, Kranj
10 Andrej dr. DEBELJAK, 1940, zdravnik - asistent dr., Kranj
11. Nada MIHAJLOVIČ, 1947, višji upravni delavec, Kranj
12. Janez doc. dr. JEREB, 1943, doc. dr organizacijskih znanosti, Kranj
13. Ivo TRILAR, 1942, ekonomist, Kranj
14. Irena JERMAN JERE, 1950, dipl. sociolog, Kranj
15. Milojko DEMŠAR, 1949, dipl. ekonomist, Kranj
16. Anton PELKO, 1941, ing. organizacije dela, Kranj
17. Metoda ŠESTOVIČ, 1953, dipl. pravnik, Kranj
18. Jože ROZMAN, 1938, ing tekstilne tehnologije, Kranj
19. Francka MARCHEL, 1941, predmetni učitelj, Kranj
20. Jože DOLENEC, 1953, ekonomist, Kranj
21. Maja KREK, 1945, dipl pravnik, Kranj
22. Edvard OSTANEK, 1939, ing. organizacije dela, Kranj
23. Marjan JENKO, 1950, poslovodja, Kranj 2.
LISTA ZSMS
1. Petra ŠKOFIC, 1966, organizacijski sekretar, Kranj
2. Rastko TEPINA, 1959, podjetnik, Kranj
3. Darko ZUPANC, 1966, dipl ing. fizike, Kranj
4. Bogdan ANKERST, 1950, svobodni poklic, Kranj
5. Milan DAČIĆ, 1961, profesor, Žabnica
6. Pavel OKORN, 1954, podjetnik, Kranj
7. Ljuban KLOJČNIK, 1942, mag. industrijski oblikovanj, Kranj
8. Matjaž DRAŠKAR, 1951, dipl. ing. arhitekt, Kranj
9. Bojan RAKOVEC, 1963, kemijski tehnik, Kranj
10. Katjuša VIRNIK? 1946, višji socialni delavec, Kranj
11. Tanja ŠEME, 1948, doktor org. znanosti, Kranj
12. Matevž BREN, 1954, mag. matematike, Kranj
13. Dušan MRAVLJE, 1953, dipl. ing. strojništva, Kranj
14. Borut PETRIČ, 1961, podjetnik, Kranj
15. Aljoša KAVČIČ, 1965, profesor, Kranj
16. Matjaž GRILC 1963, ing. geodezije, Kranj
17. Nebojša VASIC, 1963, upravni delavec, Kranj
18. Lea MENCINGER, 1942, novinarka, Kranj
19. Goran KRIŽNAR, 1957, ing. strojništva, Kranj
20. Teodor ŽEPIČ, 1969, študent FSPN, Kranj 21 Jože POLJAK, 1956, dipl. oec, Kranj
22. Lojze DOMAJNKO, 1946, režiser, Kranj
23. Zmago PUHAR, 1952, akademski slikar, Kranj 3.
LISTA SOCIALISTIČNE ZVEZE
1. Slavko BRINOVEC, 1936, profesor, Kranj
2. Janez OSOJNIK, 1939, dipl. pravnik, Kranj
3. Janez FRELIH, 1942,dipl. organizator, Kranj
4. Jože JENŠTERLE, 1954, dipl. oec, Kranj
5. Anton BAJUK, 1945, gumar, Kranj
6. Matevž OMAN, 1939, predmetni učitelj, Kranj
7. Vanda PEČJAK, 1948, dipl. oec, Kranj
8. Andrej ŽALAR, 1942, novinar, Kranj
9. Marija MUSTAR, 1948, višja upravna delavka, Kranj
10. Andrej BABIC, 1923, ekonomist, Kranj
11. Jože ANTOLIN, 1945, org. dela, Kranj
12. Viktor ERŽEN, 1942, dipl. oec, Kranj
13. Stanislav JEČNIK, 1937, strojni tehnik, Kranj
14. Marija PRIMC, 1947, optik, Kranj
15. Marjan BEŽAN, 1938, arhitekt, Zg. Jezersko
16. Franc ŽUMER, 1946, gumar, Kranj
17. Saša BURJA, 1947, dipl oec, Kranj
18. Bojan MOTL, 1953, organizator dela, Kranj
19. Vida Karolina ROZMAN, 1942, dipl. pravnica, Kranj
20. Ciril DRINOVEC, 1939, organizator dela, Kranj
21. Ivan ZAJC, 1946, dipl. gradbeni ing., Kranj
22. Elizabeta FON, 1951, org. dela, Kranj
23. Marijan PETRIČ, 1944, pravnik, Kranj
LISTA ZVEZE ZA OHRANITEV ENAKOPRAVNOSTI OBČANOV
1. Dragiša LAZOVIĆ, 1953, dizajner, Kranj
2. Vera BLAGOJEVIĆ, 1954, kemijski tehnik, Kranj
3. Nedeljko SAKAN, 1963, delavec, Kranj
4. Svetislav AŠANIN, 1957, delavec, Kranj
5. Veliša LAZOVIĆ, 1960, ekonomist, Kranj
6. Miloš NENEZIĆ, 1957, delavec, Kranj
7. Dragi SOKOLOV, 1957, delavec - natakar, Kranj
8. Vojislav AŠANIN, 1953, delavec, Kranj
9. Drago DONČIĆ, 1954, glasbenik, Kranj
10. Dragan DAŠIĆ, 1954, delavec, Kranj
11. Mile MILENKOVIĆ, 1952, delavec, Kranj
12. Petar MITIĆ, 1954, natakar, Kranj
13. Sabid SINANAGIĆ, 1966, delavec, Kranj
14. Radoman KRGOVIČ, 1956, delavec, Kranj
15 Milan RAILIĆ, 1958, obrtnik, Kranj
16 Dragiša SEDLAREVIĆ, 1957, delavec, Kranj 17. Radojica ŠĆEKIĆ, 1954, delavec, Kranj
18 Petar BJELIĆ, 1958, obrtnik, Kranj
19. Trajče MIHAJLOVSKI, 1948, obrtnik, Kranj
20. Budo DAMJANOVIĆ, 1953, delavec, Kranj
21. Vukomir BOŠKOVIĆ, 1953, pravnik, Kranj
22. Periša KRGOVIČ, 1951, delavec, Kranj
23. Sado MAĆILO, 1957, delavec, Kranj 5.
LISTA DEMOS - ZDRUŽENA OPOZICIJA KRANJA
1. Vitomir GROS, 1942, dipl. ing. strojništva, Kranj
2. Vlasta SAGADIN, 1957, predmetni učitelj, Kranj
3. Dr. Vladimir STIASNY, 1927, zobozdravnik, Kranj
4. Janez ŠIFRER, 1965, tehnik, Žabnica
5. Jože AHAČIČ, 1924, dipl. ing. gradbeništva, Kranj
6. Slavko SAVIČ, 1966, komercialni tehnik, Kranj
7. mr. France ŠIFRER, 1929, profesor matematike, Kranj
8. Janez HAFNER, 1950, strojni tehnik, Žabnica
9. Iztok POGAČNIK, 1949, ekolog dela, Kranj
10. Janez PERČIČ, 1942, grafični tehnik, Kranj
11. Alojz GRMEK, 1937, ing. strojništva, Kranj
12. Angela ZABRET, 1943, kmetica, Kranj
13. Marta JARC, 1958, dipl. ekonomist, Kranj
14. Mirko URH, 1935, ing. strojništva, Kranj
15. Tone MARKIČ, 1941, rezkalec, Naklo
16. Igor GORJANC, 1971, dijak, Kranj
17. Peter TOMAZIN, 1944, komercialni tehnik, Kranj
18. Franc BAJD, 1951, kontrolor mleka - šofer, Naklo
19. Andrej TAVČAR, 1946, dipl. ing. strojništva, Kranj
20. Leopold SULCER, 1930, strojni tehnik, Kranj
21. Irena PAVLIC, 1970, študent, Kranj
22. Jakob LOJK, 1966, študent, Kranj
23. Jože KERN, 1925, kmet, Šenčur 6.
LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV
1. Emina GRABEČ, 1941, gradbeni ing., Kranj
2. Stanislav PREŠA, 1947, ekonomski tehnik, Kranj V zbirni listi je 117 kandidatov.
Volitve bodo v nedeljo, 22. aprila 1990.
RAZGLAS
ZBIRNO LISTO ZA VOLITVE DELEGATOV V DRUŽBENO POLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE KRANJ
Volilna enota št. 2. obsega naslednje območje KS: Bela, Besnica, Bitnje, Britof, Brnik, Cerklje, Duplje, Golnik, Gorice, Grad, Jezersko, Jošt, Kokra, Kokrica, Mavčiče, Naklo, Olševek-Hotemaže, Podblica, Podbrezje, Poženik, Preddvor, Predoslje, Šenčur, Šen-turška gora, Tenetiše, Trboje, Trstenik, Velesovo, visoko, Voglje, Voklo, Zalog in Žabnica. Voli se 22 delegatov. 1.
LISTA SOCIALISTIČNE ZVEZE
I. Ferdo RAUTER, 1936, gimnazijski maturant, Šenčur 2 Martin LESKOVAR, 1941, dipl oec , Kranj
3. Janez ŽAKELJ, 1951, varnostni ing , Kranj
4 Ernest MIKOLETIČ, 1946, organizator dela, Golnik
5. Franc KERN, 1931, organizator dela, Šenčur
6. Slavko ČUK, 1947, strojni delovodja, Golnik
7. Franc PORENTA, 1941, socialni delavec, Naklo
8. Marjan VVEISSEISEN, 1940, strojni tehnik, Golnik
9. Zmago FLERIN, 1948, gradbeni tehnik, Kranj
10. Božidar JANEŽ, 1947, učitelj, Cerklje
II. Peter OGRIZEK, 1944, dipl. politolog, Golnik
12. Ciril ZAPLOTNIK, 1956, strojni tehnik, Golnik
13. Janja MEŠKO, 1964, spec. pedagog, Preddvor
14 Franc BOHINC, 1941, kmetovalec, Cerklje
15 Marjan JAGODIC, 1946, gumar, Cerklje
16. Alojz URBANC, 1929, dipl. ing. agronomije, Golnik
17. Filip EGART, 1941, ing organizacije, Kranj
18. Janez ERŽEN, 1952, tehtničar, Zg. Besnica
19. Alojz VIDMAR, 1955, ing elektrotehnike, Cerklje
20. Angelca ROZMAN, 1943, ekonomski tehnik, Kranj
21. Jože JOšT, 1948, elektro ing., Naklo
22. Miha KOŽELJ, 1934, dipl gradbeni ing , Preddvor
2.
LISTA ZSMS
1. Primož STRNIŠA, 1958, dipl. iur., Kranj
2. Miran TIVADAR, 1961, dipl. oec, Šenčur
3. Peter BETON, 1952, ing. organizacije dela, Preddvor
4. Sašo GOVEKAR, 1962, strojni tehnik, Kranj
5. Jože UDIR, 1940, profesor, Zg. Besnica
6. Miran HUDE, 1965, dipl. pravnik, Kranj
7. Alojz HUDOBIVNIK, 1960, mag. računalništva, Kranj 8 Mojca BASAJ, 1959, dipl. arhitekt, Kranj
9. Ana JURGELE, 1959, profesor, Kranj
10. Lidija ČEFERIN, 1967, študent filozofske fakultete, Kranj
11. Stane VIDMAR, 1956, samostojni kulturni delavec, Kranj
12. Valentin KLEMENČIČ, 1967, študent EF, Kranj
13. Jolanda TIČAR, 1958, učiteljica, Kranj
14. Igor PIPAN, 1964, ekonomist, Kranj
15. Brane GALJOT, 1939, dipl. ing., Kranj
16. Franci ZAVRL, 1962, dipl. psiholog, Mavčiče
17. Gregor HUDOBIVNIK, 1965, dipl. pravnik, Kranj'
18. Lidija TEPINA, 1953, socialni delavec, Kranj
19. Ani KLEMENČIČ, 1964, dipl. oec, Kranj
20. Ivan KEJŽAR, 1935, doktor organizacijskih znanosti, Kranj
21. Barbara GUNČAR, 1958, učiteljica, Kranj
LISTA DEMOS - ZDRUŽENA OPOZICIJA KRANJA
1. Tadej MARKIČ, 1953, dipl. ing. gradbeništva - projektant, Duplje
2. Ciril MEGLIC, 1928, samostojni kmetovalec, Duplje
3. Florijan BULOVEC, 1950, dipl ing. arhitekture, Preddvor
4. Jože CIPERLE, 1951, TT mehanik, Cerklje
5. Branko GRIMS, 1962, dipl. ing. geologije, Kranj
6. Stanislav ISTENIČ, 1925, dipl. oec, Kranj
7. Ivan BLAŽ, 1920, kmet, Cerklje
8. Franc GOLOREJ, 1945, dipl. oec, Kranj
9. Peter KATRAŠNIK, 1939, vodja tehnične kontrole, Zg. Besnica
10. Janez ZAJC, 1944, komercialni tehnik, Kranj
11. Gredi RESMAN AŽMAN, 1951, dipl. ekonomist, Naklo
12. Stane KODELE, 1951, ekonomist, Kranj
13. Leon LOJK, 1937, dipl psiholog, Kranj
14. Franc BEŠTER, 1957, akademski slikar, Zg Besnica
15. Franci DOVČ, 1956, profesor geografije, Kranj
16. Andrej ŠARC, 1941, ing gozdarstva, Kranj
17. Radoslav HOČEVAR, 1928, dipl. ing. kemije, Kranj
18. Janez ALEŠ, 1959, kmet, Preddvor
19. Franc BAŠELJ, 1954, vodovodni instalater, Cerklje
20. Marjan PENEŠ, 1953, učitelj slovenščine, Kranj
21. Janez VILFAN, 1956, kmet, Žabnica
22 Srečko VEHOVEC, 1929, dipl veterinar, Kranj
4.
LISTA ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE - OBČINSKI KOMITE KRANJ
1. Ivan KOŠIR, 1921, dipl. pravnik, Kranj
2. Mirko MALI, 1954, dipl. ing. strojništva, Golnik
3 Andrej LAPAJNA, 1951, dipl. org dela, Šenčur
4 Stane BOŠTJANČIČ, 1942, dipl. pravnik, Zg. Besnica 5. Zoran KLEMENČIČ, 1962, dipl. obramboslovec, Kranj 6 Borut FARČNIK, 1954, prof. telesne vzgoje, Kranj
7. Matija LOGAR, 1949, dipl. gledališko-radijski režiser, Kranj
8. Vinko ŠIMNOVEC, 1943, pravnik, Kranj
9 Franc MARKUN, 1948, gimnazijski maturant, Kranj
10. Emil HERLEC, 1931, gozdarski tehnik, Kranj
11. Jure TOMAŠIĆ, 1953, obrtnik, Šenčur 12 Boris KOŠIR 1954, dipl. pravnik, Golnik
13. Tatjana KAVČIČ, 1950, dipl. ekonomist, Preddvor
14. Jože KOŠNJEK, 1946, novinar, Duplje
15. Matjaž VEHOVEC, 1958, dipl. ing. agronomije, Šenčur 16 Mojca HRIBAR, 1948, predmetni učitelj, Kranj
17. Janez PONIKVAR, 1940, dipl. ing. gozdarstva, Kranj
18. Mihaela RENKO, 1946, vzgojiteljica predšolskih otrok, Preddvor
19. Peter STARC, 1943, socialni delavec, Kranj
20. Franc EKAR, 1942, dipl. org. dela, Kranj
21. Janko TROHA, 1949, elektrotehnik, Naklo
22. Franc BUKOVINSKI, 1951, rezkalec, Cerklje
V zbirni listi je 87 kandidatov. Volitve bodo v nedeljo, 22. aprila 1990 Predsednik občinske volilne komisije Kranj ALOJZ MAROLT
ALEKSANDER ZALAR
ZLATI TRIKOTNIK
Doline in hribi vse naokrog. Sloni se spuščajo po poti navzdol. V sedlu se zibljem. Držim se sedeža. Pot navzdol je prav tako naporna kot tista navzgor. Poševni sončni žarki barvajo pokrajino. Do maka ni več daleč. Ob prvem mraku prispemo v vas, kjer živi pleme Yao.
Prebivalci vasi nosijo raznobarvna oblačila. So nizke rasti in izvirajo iz kitajskih ravnin. To se vidi na njihovih obrazih. Mehkejše poteze imajo kot druga visokogorska plemena.
S Tomom pripravljava večerjo. V hiši, kjer bivamo, živi nekaj rodov skupaj. Odstopijo nam kuhinjo, da s Tomom lahko preskušava svojo kuharsko umetnost. Pri dodajanju začimb se razhajava. Moja zahodnjaška kulinarična vzgoja ne prenaša vzhodnjaške mešanice okusov. Upre se vzhodnjaškemu razsipa-vanju začimb, ki jih Tom zelo radodarno meče v lovec. Ko to vidi, hitro doda še nekaj žgočega čilija. »Za moč,« pravi. Tega ne prenesem več. Odidem iz kuhinje. Vsem povem, da nimam nič skupnega z nastajajočo večerjo. Ko pa slišim odobravanje in mlaskanje z jeziki, ko poskušajo Tomovo večerjo, sem jezen sam nase. Mar bi bil tiho, se oštejem. Drugič bom raje molčal.
Večer v vasi Yao ima poseben čar. Tukaj je doma mik opija. Pleme prideluje mak in opij je njihov proizvod. Zato prebivalci ob večerih prižgejo opijeve pipe in se predajo omami. Tudi k nam pride starka in reče: »Boste kadili?« Spogledamo se. »Opi-jevo pipo,« ponovi. Prva si od presenečenja opomore Maja, naša
5. Opijeva pipa za pokušino.
zdravnica. »Seveda,« pravi jedrnato. »To hočem poskusiti. Toliko sem brala o opijevi omami in rada bi vedela, kaj je s tem. Človek ničesar ne ve, dokler tega ne doživi s čutili.« Njen raziskovalni pristop mi ugaja. Odločim se. Priprava opijeve pipe je podobna posebnemu obredu. Uležem se, sprostim telo, medtem pa pomočnik pripravlja opijevo pipo. Pri nas je to starka plemena Yao. Iz vrečke vzame opij, ga valja med prsti in segreva nad ognjem. Ko ga oblikuje v svitek, ga da na železno paličico in ga tako potisne v pipo. Zdaj je opijeva pipa pripravljena za kajenje. Ponudi mi jo. Globoko vdihnem; čutim, kako mi težki opijev dim polni pljuča, se mi zajeda v telo. Sprememba prihaja počasi. Sprva ničesar ne čutim. Šele po tretji pipi občutim lahkotnost, ki me dviguje in jasni misli. Vse se poenostavi. Lahko bi delal najte-
žje stvari z največjo lahkoto. Občutek popušča. Moral bi nadaljevati... NE, rečem. Dovolj je bilo. Samo za občutek je šlo. »20 batov, pipa,« pravi lastnica opijeve pipe in vzame denar.
Zjutraj zapustimo vas. Pred nami je dolgo pešačenje. Trek-king, kot temu pravijo tu. Po slonjih stezah se z nahrbtniki na ramenih prebijamo skozi bambusov gozd proti vasi plamena Akha. Sonce neusmiljeno pripeka in suši naša grla. Čutarice so kmalu prazne. Pot nam teče po telesu. Drugi še težje kot jaz prenašajo žejo, strmino in sonce. Pohitim naprej. Če že moram po strmini, je bolje, da to opravim čimprej. Taka je moja filozofija. Čakam na razpotju. Bernarda pride za mano. Pascal se je urezal, ko je pulil travne bilke. Trave so tu ostre kot nož. Ko prispe do razpotja, mu pravim: »Na izbiro imaš. Lahko te zdravi Igor ali Maja-Prvi je veterinar, druga zdravnica. Take izbire še nisi imel!« Ra-ne izpere Maja, drugo pa uredi Igor. »Take zdravstvene oskrbe nimamo niti v Franciji,« pravi in se zahvali obema.
Vas plemena Akha je visoko v gorah. To smo občutili na svojih nogah, ko smo kar popadali na klop sredi vasi. Šele čez čas smo začeli opazovati okolico: nizke, s slamo pokrite koče, staje za živino in vaško ulico. Prebivalci so drugačni. Radi imajo kovinske obroče, medenina je na pokrivalu in drugih delih oblačila. Izvirajo iz Tibeta. Zato so tudi njihovi obrazi okrogli. Na Tajskem so pleme Akha prvič opazili okoli leta 1880. So nizke postave. V njihovem nasmehu je spokojnost z gora. Ob robu vasi zagledam znamenje. »Znamenje plodnosti,« mi pojasni Tom-Vsako leto ga'obnovijo in ob njem slavijo. Pleme Akha tudi veruje, da dvojček, ki se rodi drugi, prinaša nesrečo. Zato ga navadno ubijejo. Če se mati temu upira, ga pustijo živeti, a z otrokom mora iz vasi. Duhovi imajo pri prebivalcih plemena Akha velik pO' men.
Petek, 13. aprila 1990
/KULTURA
7. stran mmmmmsiLAS
Ljubiteljska kultura v škofjeloški občini
PREŽIVETJE - ALI KAJ VEC?
Škofja Loka - Če bi povsod znali tako racionalno izrabiti pičlo odmerjen čas, kot je to znala skupščina škofjeloške Zveze kulturnih organizacij, bi ob malo besedičenja tudi kje drugje zmogli kaj več. Tu pa časa niso izrabili za tarnanje, čeprav bi ga lahko upravičeno, pač pa so ga za dogovor, kako bi ob še vedno skromnih možnostih zagotovili kulturnim društvom vsaj zadovoljive pogoje delovanja.
V marsikateri občini bi lahko opazovali, kakšne preiskuse se gredo s kulturno dejavnostjo, še posebej kar zadeva ljubiteljsko dejavnost. Kaj takega je bilo moč opazovati zadnjih nekaj let, še posebej pa lani. Razlog je znan - denarja je zmanjkovalo in ga zmanjkuje povsod, in če se varčuje, se po preskušenem receptu najprej varčuje pri kulturi. Kot da se s to metodo kaj privarčuje. Toda Še nikjer niso finančnih virov za kulturo popolnoma zaprli, pač pa so kulturo pustili na tisti meji, ko še ni mogoče reči, da je že odmrla, da je ni več, pa tudi ne, da živi, kaj šele, da se razvija.
V škofjeloški občini je tudi lani ljubiteljski kulturi uspelo preživeti kljub pičlim denarjem. Če bi bila kulturna društva v celoti odvisna od tega, kar jim je lahko odmerila zdaj reorganizirana občinska kulturna skupnost, se ob pregledovanju dela v preteklem letu prav gotovo ne bi mogli kaj posebno pohvaliti. Zelo nizka prispevna stopnja za kulturno dejavnost -med najnižjimi v republiki,- na Gorenjskem pa zagotovo najnižja - kaj drugega tudi ni mogla omogočiti. To, da nekatera kulturna društva v občini šele zdaj dobivajo dotacije, ker lani vse do konca leta enostavno ni bilo denarja, je dokaj zgovoren pokazatelj stanja na področju ljubiteljske kulture v škofjeloški občini.
Vendar pa se delegati skupščine Zveze kulturnih organizacij Škofja Loka niso zbrali zato, da bi si pripovedovali težave; čeprav se je skupščina sestala po dolgem obdobju petih let, pa kljub časom brez velike denarne podpore ne kažejo tudi vsebinske revščine. Celo nasprotno: nekatera področja so v zadnjem času doživela Pravi razcvet. To velja še posebej za pevsko dejavnost, saj je Pevskih skupin kar dvaindvajset, pa še štiri instrumentalne. Med temi skupinami se res še nobena ni povzpela v sam pevski vrh. Doslej namreč loški
Med likovnimi dejavnostmi v loški občini je posebno odmevna prireditev Ex tempore Loka.
pevski zbori še niso zablesteli na pevski reviji v Mariboru; vendar pa gre upati, da bo takšna množica pevcev čez čas zmogla tudi skupino takšne kvalitete. Ob nemajhnih težavah z zborovodji - ni jih malo, ki vodijo kar po dva zbora - pa se je bati, da to še ne bo tako kmalu. Če zbori ne bi imeli sponzorjev med delovnimi organizacijami, marsikateri ne bi imeli dovolj denarja niti za najemnino prostorov, kjer vadijo.
Medtem ko je v obeh dolinah likovna dejavnost dobro uspela, pa je v Škofji Loki med ljubiteljskimi slikarji kar opazen osip. Tega sicer odmevna prireditev Ex tempore Loka ne kaže. Da pa je zanimanje za to dejavnost vendarle veliko, pa je razvidno iz udeležbe na različnih tečajih, kot je zadnji tečaj tehničnega risanja. Za kakšne druge izobraževalne oblike s tega področja pa tudi ni primernih prostorov.
Če se fotofilmska dejavnost ubada z veliki problemi, se folklorna dejavnost morda z nekaj manjšimi, a nič manj resnimi: nakup narodne noše namreč postaja zadnje čase za
Razstava v Prešernovi hiši
VSE JE LE TEŽKA, NERAZREŠIJIVA UGANKA...
Kranj - Napis na grafičnem listu slikarke Klementine Golija, ki razstavlja v Prešernovi hiši v Kranju, ne velja le za neki njen »ukradeni večer«, temveč za njeno celoto umetniško ustvarjalnost.
Silovitost in neposrednost, s katero se slikarka spoprijema s svetom in sama s seboj, se kot neprekinjena črta vleče skozi vse njene slike, grafike in kolaže. Tek življenja, ki ga v nekem trenutku ponazarjajo zalomljene črte meandra, spet drugič mehki zavoji spiral, nas vodi na široko polje zdaj temnih, zdaj spet k hotenju Po rasti, po ravnotežju in odrešenju. »Vse je eno samo hotenje« Je obenem motto tudi mnogim drugim njenim stvaritvam, še posebej tistim, v katerih je luč presvetlila temno zastrte prostore in Pregnala strašljive »demone podzemlja«.
V avtoričino čisto likovno formo, v njene strukture in črtovja se skoraj vedno vrneš neki dodatni živobarvni ali monokromni akcent, ki obliko napolni z vsebino. Tudi v slikarskih kolažih se °a kristalinično učinkujoče blestenje kovinske forme navezuje •nnožice emocij in razpoloženj. Kolaž Modrina trenutka poleg jega učinkuje na moč monumentalno in s svojo dominantno sta-'agmitno formo vehementno nadvladuje prostor, v katerega je Postavljen.
Slikarstvo Klementine Golja je izrazito izpovedno slikarstvo, dogajanje v sliki je izraženo v simbolih ali v pretehtani razporejenosti oblikovno opredeljenih ali amorfnih barvnih gmot v kompozicijski shemi. Svoj likovni koncept slikarka pogosto gradi n* kontrastni razporeditvi likovnih sestavin po slikarski ali grafitni ploskvi. Po vsebinski strani so ta nasprotja oprta na vrednote ln njihove negacije, kot so rast in propadanje, trdnost in labilnost, svoboda, varnost in ogroženost. Sem sodi tudi pogostna konfrontacija svetlih in temnih oziroma dinamičnih in mirujočih e'ernentov, ki sestavljajo kompozicijo zgradb. Slikarkin likovni svet je svet v nastajanju, poln nemirnega iskanja in prav zato Syež in ustvarjalen.
Cene Avguštin
folklorno skupino že kar nedosegljiv strošek. Čeprav bi morda glede gledališke dejavnosti lahko veliko govorili o težavah, ki zaradi znanih vzrokov tudi Loškega odra niso obšli, pa je vendarle v zadnjem času gledališče naredilo odmeven korak naprej. Delno je temu vzrok usmeritev proti poklicnemu gledališču, čeprav je do pravih pogojev za to vedno daleč. Toda uspehi zadnjega obdobja so veliki, če naj omenimo samo uvrstitev Loškega odra na Borštnikovo srečanje. Zato pa je gledališka dejavnost drugje v občini skorajda presahnila, toda verjetno ne zaradi finančnih problemov ljubiteljske kulture, pač pa zaradi kadrovskih.
Brez dvoma bi že dolgo pesto-vana ideja o uprizoritvi znamenitega Škofjeloškega pasijona pomenila izredno veliko tako za loško kulturno kot tudi turistično in še kakšno dejavnost, pa bo žal še nekaj časa ostalo le pri ideji. Uresničitev projekta je namreč v primeri z nekdaj uprizorjenim pasijonom danes tako draga, da si tega v Škofji Loki še lep čas ne bodo mogli privoščiti.
Čeprav bo v tem letu v škofjeloški ljubiteljski kulturi tako kot doslej velik del dejavnosti odvisen od dotoka dotacij, pa načrt za letos vendarle ni sestavljen ob veliki meri pesimizma. Že doslej so namreč kulturna drštva preživela v glavnem zaradi svoje iznajdljivosti, pa tudi zaradi naklonjenosti sponzorjev. Ali bo tako tudi letos, je možno le predvideti. Nekaj optimizma sicer daje usmeritev občinskih upravnih organov, da kulturi letos ne kaže še naprej zmanjševati finančnega deleža, torej tudi ljubiteljski kulturi. Ali bo takšno usmeritev možno izpeljati tudi z nespremenjeno prispevno stopnjo za kulturno dejavnost, je verjetno tudi vprašanje prihodnjih mesecev. Vendar pa kaže računati tudi na drugačne možnosti, ki jih drugod znajo že kar dobro uporabljati - na primer ob povezovanju kulturne dejavnosti in turizma. Že sam program poletnih prireditev, ki ga ponuja ZKO Škofja Loka, bi bil vreden primerne spon-zorske naklonjenosti.
Skratka - ljubiteljska kulturna dejavnost bo prav gotovo ostala še naprej vsaj na dosedanji ravni prav zaradi sposobnosti in znanja, kako kljub skromnim sredstvom vendarle zagotavljati okoli 2500 članom možnosti za delo. Če bi namreč pristajali povsod le na okvire, ki so jih omogočale skromne dotacije, bi jih kvečjemu lahko napolnjevati s prav tako skromno vsebino. Temu so se v Škofji Loki doslej uspešno znali izogniti: edini na Gorenjskem na primer redno izdajajo literarno glasilo, več kot imenitno delajo mladi v šolskih kulturnih društvih. Prav gotovo pa je nekaj področij, kjer bo treba še kaj postoriti: predvsem je to izobraževanje mentorjev in organizatorjev kulturne dejavnosti sploh: brez njih pač ne gre tudi tam, kjer so sicer drugi finančni in materialni pogoji dobri.
Lea Mencinger
38. MEDNARODNI POLETNI _FESTIVAL_
Poudarek na projektih
Ljubljana, 11. aprila - Na tiskovni konferenci so predstavili program letošnjega mednarodnega poletnega festivala, ki bo tudi tokrat potekal v ljubljanskih Križankah.
Festivalske prireditve si bodo letos sledile od 14. julija pa vse do 6. septembra, vstopnice pa bodo zainteresiranim obiskovalcem na voljo že od 19. maja dalje, okvirna cena pa se giblje okrog 70 dinarjev. Kljub temu da bo "uradni" del Mednarodnega poletnega festivala v bistvu krajši od preteklih let, bodo prireditve potekale praktično vse leto, so poudarili na tiskovni konferenci. Tako se bodo poletne akcije pričele z že uveljavljenimi Mladinskimi kulturnimi dnevi (od 7. maja do 2. junija) in se po kratkem predahu nadaljevale z Opernim poletjem 1990, kot poskusom, da ne bi prekinili tradicije Opernega bienala. Operno poletje, ki bo trajalo od 25. junija do 2. julija bo v svojem programu obiskovalcem predstavilo: Orff, Carmina Burana (Opera SNG Ljubljana); Wolf, Corregidorjem (Opera SNG Maribor); Puccini: La Boheme (Opera NG Sarajevo); Konjovič: Knez od Zete (Opera iz Beograda); Bellini: Norma ( Opera Ivan Zaje Reka).
Ljubljanski Festival je letos pravočasno zagotovil informacijo v skupnem katalogu Evropskega združenja glasbenih festivalov, kjer Ljubljana nastopa skupaj z Dubrovnikom. 38. festival bo pričelo Mladinsko gledališče Ljubljana z Linhartovim Matičkom 21. junija, festival pa bo uradno odprt 14. julija z nastopom ljubljanskega komornega ansambla Slovenicum pod dirigentskim vodstvom Uroša Lajovica.
Med prireditvami, ki jih bo letos okrog štirideset, posamezne vidnejše prireditve bomo v Gorenjskem glasu redno najavlja-li, omenimo za sladokusce še nekaj prireditev: nastop Dunajskega komornega orkestra (17. julij); Varšavski baročni ansambel (23. julija); Moskovski državni simfonični orkester (1. avgusta); poleg tega omenimo še dve domači predstavi, 1. septembra bo recital Josipe Lisac, 4. septembra pa bodo koncertirali Laibachi.
Omenimo za zaključek še kratek komentar Vladimirja Vajde, direktorja Festivala, ki je za Gorenjski glas povedal: "Pričakujemo med 15.000 do 18.000 obiskovalcev, resda pa smo število letošnjih predstav, letos glede preteklih let, malo zmanjšali. Letos bomo poskušali večjo pozornost nameniti propagandi posameznih prireditev."
V. B.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja slikarka Klementina Golijo. V Mestni hiši sta na ogled razstavi Bogastvo jugoslovanskih arhivov in razstava gorenjskih, goriških in pomurskih likovnikov Pogledi na aktualnosti
V knjigarni Mladinske knjige razstavlja akad. slikar Henrik MarcheL
JESENICE - V galeriji Kosove graščine odpirajo danes, v petek, ob 19. uri retrospektivno razstavo fotografij in slik Iva Koželja. Razstava sodi v okvir prireditev XVII. mednarodnega festivala amaterskega filma na Jesenicah.
V razstavnem salonu Dolik AHOje na ogled razstava likovnih del Janeza Boljke, Martina Avsenika, Dore Plestenjak, Domna Slane, Hami-da Tahirja in Jake Torkarja.
RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža razstavlja fotografije Franc Črv, član foto kluba Jesenice.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja slikar Milan Obradovič.
Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro; naslednji teden od 17. aprila dalje pa bo muzej spet odprt vsak dan razen ponedeljka, od 9. do 17. ure.
BESEDNE IGRARIJE V ČAKOVEC
Kranj - Lutkovna skupina Lutke čez cesto je na slovenskem lutkovnem srečanju vsekakor izstopala s svežim in neobičajnim načinom lutkovnega izražanja. Kranjski lutkarji so nastopili s predstavo Besedne igrarije nastalo po literarni predlogi Berte Golo-bove. Zanimivo predstavo je zato republiška selektorica Jelena Sitarjeva predlagala v program Srečanja gledaliških in lutkovnih skupin, ki se 26. aprila začenja v Čakovcu. Poleg kranjskih Lutk čez cesto bo slovenske lutkarje predstavila še lutkovna skupina Vrtec Bertoki s Pavlihovim urerajem. Prodor na čakovsko prireditev se je začel lani z gostovanjem lutkarja Jožeta Zajca in njegove predstave Racman.
L. M.
ZGODBE IZ SANJ
Škofja Loka - Slikarstvo Milana Obradoviča iz Domžal, te dni razstavlja v galeriji ZKO - Knjižnica v knjižnici Ivana Tavčarja, spada v krog tako imenovanega naivnega slikarstva, ki je v Sloveniji po letu 1970 začelo izgubljati svoj prvotni pomen in vlogo. Prepričani smo že bili, da se ob zatonu naivnega slikarstva ne bo pojavil noben nov slikar te smeri. Vendar se je Milan Obradovič odločil prav za to smer, ki pa ji v svojih slikah na steklu in platnu daje neki novi ton. Če so prvi naivci slikali prizore iz svojega naj-bližnjega okolja in so jim zato tudi večkrat rekli kar vaški slikarji, se pri Milanu Obradoviču pojavlja scenografija brez opore na resnični svet, na dejansko pokrajino in ljudi v njej. Obdržal je še tisto značilno okorno slikanje, a brez preprostosti, ki je za naivno slikarstvo tako značilna. Avtor svoj slikoviti svet izsanja in za te svoje sanje, privide ter resnični svet, ki ga slika, uporablja dosežke drugih naivnih slikarjev na zelo domiseln način, pri tem pa ohranja svojo posebno in osebno noto. Ta se kaže še v eni posebnosti: skoraj na vseh slikah se pojavlja voda, voda kot majhen potoček, kot luža, kot jezero. Velikokrat pa naslika prav grozljivo poplavo in v zadnjem času celo morje z ribiči. V svet slikarjeve naive so vdrli še erotični prizori in tako ta naiva ni več idilično naivno slikarstvo, ampak na način naive naslikano pripovedovanje raznih zgodb iz sanj.
Andrej Pavlovec
Knjigarna  črka* papirnica
NE VERJAMETE, DA ŠOLSKI ZVEZEK IN KNJIGA LAHKO RAZVESELITA VAŠEGA OTROKA ? PRIDITE Z NJI V TRGOVINO črka' IN SE PREPRIČAJTE.
ŽELITE KNJIGO ZASE, ZA OTROKA, DARILO ZA PRIJATELJA ? VSE SLOVENSKE ZALOŽBE SO KNJIGE ZAUPALE KNJIGARNI črka'.
KNJIGARNA JE PRIVATNA. TO JE RAZLOG ZA NEKE CENE IN ZANIMIVO PUNUDBO V KNJIGARNI Črka'.
knjigarna  črka" papirnica
LIKOZARJEVA 29 KRANJ 35-034 V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI BRATOV SMUK
fbEOGRAJSKA &AHKA
Frizer Bdrok
kbtCRSKi MOST r   v/ MESfo
ureja LEA MENCINGER
(miimmmmGLAs 8. stran
TVSPORED
Petek, 13. aprila 1990
PETEK
13. aprila
8.55 Video strani 9.00 Poročila 9.05 TV mozaik
9.05 Spored za otroke in mlade
11.10 Video strani
16.20 Video strani
16.30 TV dnevnik
16.45 Tednik, ponovitev
16.50 TV mozaik
18.00 Spored za otroke in mlade
18.50 Risanka
19.12 Propagandna oddaja
19.15 TVokno
19.24 Propagandna oddaja
19.30 TV dnevnik
19.59 Zrcalo tedna
20.20 Tajne službe, francoska dokumentarna serija
21.15 J. le Carre: Smilevjevi ljudje, nadaljevanka
22.10 TV dnevnik 3
22.30 Oči kritike
23.10 Ciklus filmov Sama Peckin-paha
Šampion rodea, ameriški film
0.45 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
17.50 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Maribor
19.00 Domači ansambli
19.30 TV dnevnik
20.00 Žarišče
22.00 Človek in glasba
22.55 Satelitski programi
SOBOTA
14. aprila
8.20 Video strani 8.30 Nemščina
9.00 Spored za otroke in mlade
11.55 Večerni gost, ponovitev
12.40 Oči kritike
13.20 Kaoma, glasbena oddaja
13.55 Raztreseni profesor, ameriški film (čb)
15.25 I '90, oddaja pred SP v nogometu
15.55 Žarišče, ponovitev
16.30 TV dnevnik
16.40 Poslovne informacije
16.45 Risanka
16.55 Športni dogodek
18.35 Vaš zelenjavni vrt, izobraževalna serija
19.05 Risanka
19.15 TVokno
19.20 EPP
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Utrip
KRANJSKA
11
20.14 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Kolo sreče
22.05 TV dnevnik 22.25 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka
23.15 Dobra žena, avstralski film 0.45 Videostrani
_2. program TV Ljubljana
15.00 Videonoč, ponovitev 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Zg
19.30 TV dnevnik 20.15 Rop, angleški film 22.15 Satelitski programi — poskusni prenosi
NEDELJA
15. aprila
8.00 Videostrani 8.10 Otroška matineja 9.30 Lepi upi, francoska nadaljevanka
10.25 Velikonočna maša, prenos iz bazilike Sv. Petra v Rimu
11.55 Urbi et orbi, prenos iz Rima
12.30 Videomeh
13.00 Kmetijska oddaja TV SA
14.10 Formula 1, francoska nadaljevanka
14.50 Križkraž
16.25 Video strani
16.30 TV dnevnik
16.40 Poslovne informacije
16.45 Izgubljene in najdene sanje, angleški film
18.20 'Alo, 'alo
18.50 Risanka
19.00 TV mernik
19.15 TVokno
19.20 EPP
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
20.05 Balkan ekspres, igrana serija
21.00 Zdravo 22.15 TV dnevnik 22.35 Sova Hunter, ameriška nadaljevanka 23.20 Video strani _2. program TV Ljubljana
10.00 Danes za jutri, oddaja za JLA
13.00 Nedeljsko športno popoldne
19.30 TV dnevnik
20.00 Biblija: Tvoje je kraljestvo,
dokumentarna oddaja 20.50 Iz črnega dosjeja: Zapor,
dokumentarna oddaja 21.35 Glasbena parada Radenci
'90
21.50 Športni pregled 22.35 Satelitski programi - poskusni prenosi
PONEDELJEK
9.05 9.55 10.25 15.30 15.40
16. aprila
16.25 16.30 16.40 16.50 18.05 18.25
19.00 19.12 19.15 19.24 19.30 19.55
Spored za otroke in mlade Zrcalo tedna Video strani Video strani
Sova Hunter, ameriška nadaljevanka EP, video strani TV dnevnik Poslovne informacije Mozaik, ponovitev, Zdravo Spored za otroke in mlade Miti m legende islamskih ljudstev Risanka EPP
TVokno
Propagandna oddaja TV Dnevnik 2 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 N. Savič: Beg, drama 21.00 Predvolilna tribuna 21.30 Osmi dan 22.20 TV dnevnik 22.40 Operne zgodbe, angleška serija
23.40 Sova Hunter, ameriška nadaljevanka 0.25 Videostrani
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
19.00 Pustolovščina - slikarstvo, izobraževalna serija
19.30 Lepo je biti muzikant, prireditev ob 60. letnici Slavka Avsenika, prenos z Bleda
21.00 Sedma steza, športna oddaja
21.15 Po sledeh napredka 21.45 Ročk video '89, oddaja TV SA
22 30 Satelitski programi - poskusni prenosi
TOREK
17. aprila
8.55 Video strani
9.05 Mozaik, ponovitev 10.30 Nemščina 12.00 Video strani 15.00 Video strani 15.10 Nemščina — »Alles gute«,
ponovitev 5. lekcije 15.40 Sova Hunter, ameriška nanizanka 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 TV mozaik 17.40 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.17 TVokno 19.20 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Zapeljivec, nadaljevanka 20.05 New York skozi okno, oddaja TV ZG 22.05 TV dnevnik 22.25 Sova Hunter, ameriška nanizanka 23.10 Videostrani
__2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
18.10 Svet športa, oddaja TV Zagreb
19.00 Jugoslovanske zborovske slovesnosti Niš '89
19.30 TV dnevnik
20.00 Žarišče
20.30 Žrebanje lota
20.35 Umetniški večer
oaccaiova o Bogartu, ameriški film
Veliki sen, ameriški film
(čb)
SREDA
18. aprila
8.50 Video strani 9.05 Spored za otroke in mlade 9.55 Zapeljivec, angleška nadaljevanka, ponovitev
11.45 Video strani
15.20 Videostrani
15.30 Žarišče, ponovitev
15.40 Sova Hunter, ameriška nanizanka, ponovitev
16.30 TV Dnevnik 1
16.40 Poslovne informacije
16.45 Mozaik
18.05 Spored za otroke in mlade
19.00 Risanka
19.12 Propagandna oddaja
19.15 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja
Ob bistrem potoku je mlin. Ko mlinček ropoče in voda šumlja, se kamen vrti in najboljša se moka za vašo potico v skrinjo praši.
Blagoslovljene
Velikonočne praznike in vse dobrote, ki sodijo k temu, vam želi in
IV   PRE DOS L J A H|
JOŽE      POLHA R
20.05 Film tedna
Ameriška kraljica, angleški film
21.50 TV Dnevnik 3 22.10 Videogodba 22.55 Sova Hunter, ameriška nanizanka 23.40 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
18.30 Mostovi
19.00 Vaš zelenjavni vrt izobraževalna serija
19.30 TV dnevnik
20.00 2. tekma polfinala UEF-a
22.00 Svet poroča
23.00 Satelitski programi
ČETRTEK
19. aprila
8.55 Video strani
9.05 Spored za otroke in mlade
9.30 Šolska TV 10.55 Video strani 15.25 Videostrani 15.35 Sova Hunter, ameriška nanizanka, ponovitev 16.25 EP Video strani 16.30 TV Dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 TV mozaik 16.50 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.12 TVokno
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
20.05 P. VVheeler: Bluebell, angleška nadaljevanka
20.55 Tednik
22.00 TV dnevnik
22.20 Leta odločitve, slovenski film
23.45 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
17.50 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Ljubljana
19.00 'Alo, 'alo, angleška humoristična serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče
20.30 BiH Oddie v raju, angl. dok.
serija 20.55 Mali koncert 20.10 Večerni gost
21.25 Zaragoza: PEP v košarki, finale, prenos
GLAS
Z Bleda v Evrovizijo
LEPO JE BITI MUZIKANT
Na velikonočni ponedeljek, 16. aprila 1990, ob 19.30 uri bo javna televizijska predstavitev z neposrednim prenosom preko Evrovizijskega centra v Mainzu z naslovom Lepo je biti muzikant. Oddajo bo videlo pet evropskih držav. V blejski športni dvorani jo bosta vodila Gerhard Lippert in Marta Kos, posvečena pa je 60-letnici Slavka Avsenika. Predstavitev je zasnovala zahodnonemška televizija ZDF in k sodelovanju povabila še ljubljansko televizijo, kar je prvo skupno sodelovanje. Dušan Hren, odgovorni urednik razvedrilnega programa TV Ljubljana, je dejal, da gre za zelo zahteven projekt, kakršnega ljubljanska televizija še ni pripravljala in je to še poseben izziv, hkrati pa odgovornost, da ponujeno priložnost za evropsko tržišče dobro izkoristijo. Vse skupaj je neke vrste pregled glasbenega ustvarjanja Avsenikove glasbe, od leta 1953 pa do danes, v obliki svojevrstnih čestitk pa bodo nastopili popularni zvezdniki, ki so v tem času delovali v drugih glasbenih zvrsteh: Nicki, Patrick Linder, Chris Andrevs, George Baker Selection, Mona Baptiste, Roy Black, Margot Eskens, Rocco Granata, Walter Scholz, To-ny Marschail in orkester Big Band RTV Ljubljana, iz katerega je izšlo kar nekaj Avsenikovih muzikantov. V neposrednem ali odloženem prenosu v stereo tehniki si bo oddajo ogledalo okrog 50 milijonov gledalcev. Ljubljanska televizija bo oddajo kasneje ponovila še na prvem programu in jo obogatila še s kakšnim dodatkom.
Tone Remic, vodja komerciale Hotelsko turističnega podjetja Bled, je poudaril, da je tako za generalko v nedeljo, 15. aprila, kot ponedeljkovo neposredno javno oddajo, ki
bosta trajali po devetdeset minut, veliko zanimanje. Vstopnice prodaja Kongresni biro Bled v festivalni dvorani vsak dan popoldne - telefon 77-079 in 77-444 in popoldne od 14. do 18. ure v športni dvorani. Pri predstavi gre v prvi vrsti za kvaliteto, kar pove podatek, da je za vsako predstavo na voljo le 1200 vstopnic, vsi ostali pa so gostje, narodne noše in velika scena, saj običajno dvorana sprejme več kot 3000 gledalcev. Povedal je tudi, da je oddaja zelo pomembna za turizem, saj bo v njej vključeno sedem minut posnetkov Bleda in bi enakovredna reklama veljala 150.000 nemških mark. »Hvaležni smo Avsenikom, da s tovrstno reklamno potezo delajo dobro uslugo, saj opažamo, da blejskemu turizmu po številu gostov in nočitev upada prav nemško tržišče. Z oddajo Lepo je biti muzikant pričakujemo boljši odziv turistov,« je povedal Tone Remic.
Drago Papler
KINO
KRANJ CENTER
13. aprila prem. amer. akcij. kom. NOČI V HARLEMU ob 16. uri, amer. barv. film DRUŠTVO MRTVIH PESIKOV ob 18. uri, amer. barv. krim. film KRVAVO PREPROSTO ob 20. uri 14. aprila amer. akcij. kom. NOČI V HARLEMU ob 17. in 21. uri, amer. barv. film DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 19. uri 15. aprila amer. barv. akcij. kom. NOČI V HARLEMU ob 15. in 17. uri, amer. barv film DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 19. uri, prem. amer. barv. kom. KO JE HARRY SREČAL SALLY ob 21. uri 16. aprila amer. barv. akcij. kom. NOČI V HARLEMU ob 16., 18. in 20. uri 17. aprila amer. barv. kom. PORKYJEVE VRAGOLIJE ob 16., 18. in 20. uri 18. aprila amer. kom. PORKYJEVE VRAGOLIJE ob 16., 18. in 20. uri 19. aprila amer. barv. kom. PORKYJEVE VRAGOLIJE ob 16. uri, angl. črna kom. UTAPLJANJE PO ŠTEVILKAH ob 18. in 20. uri
KRANJ STORŽIČ
13. aprila amer. barv. akcij. kom. PREGON MOŠKE SVINJE ob 16. uri, amer. akcij. kom. NOČI V HARLEMU ob 18. in 20. uri 14. aprila hongkon. akcij. kom. ZMAJI ZA VEČNO ob 16., 18. in 20. uri 15. aprila amer. barv. pust. film NILSKI DRAGULJ ob 16. in 18. uri, prem. jugosl. barv. filma DONATOR ob 20. uri 16. aprila Danes zaprto! 17. aprila amer. barv. pust. film NILSKI DRAGULJ ob 16., 18. in 20. uri 18. aprila amer. barv. erot. film AMERIŠKA PITA ob 16., 18. in 20. uri 19. aprila hongkon. akcij. kom. ZMAJI ZA VEČNO ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. DESERT S SMETANO ob 20. uri
ŽELEZAR
13. aprila prem. amer. barv. kom. PORYJEVE VRAGOLIJE ob 18. in 20. uri 14. aprila amer. barv. kom. PORKYJEVE VRAGOLIJE ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. ŠEFINJA ZNA VSE ob 21. uri 15. aprila prem.amer. akcij, filma ČRNI DEŽ ob 17., 19. in 21. uri 16. aprila amer. akcij, film ČRNI DEŽ ob 18. in 20. uri 17. aprila Ni kinopred-
stavl 18. aprila amer. akcij, film ČRNI DEŽ ob 18. uri, angl. črna kom. UTAPLJANJE PO PSTEVIL-KAH ob 20. uri novozeland. barv. akcij, thrill. JAMES BOND JE BIL ŽENSKA ob 18. in 20. uri
_DOM KAMNIK
13. aprila hongkon. akcij, film Žl-VUENJE NINJE ob 18. in 20. uri
14. aprila hongkon. akcij, film ŽIVLJENJE NINJE ob 17. in 19. uri, prem. amer. akcij, filma ZOB ZA ZOB ob 21. uri 15. aprila prem. amer. barv. kom. PORKYJEVE VRAGOLIJE ob 17., 19. in 21. uri 16. aprila angl. črna konm. UTAPLJANJE PO ŠTEVILKAH ob 18. in 20. uri 17. aprila prem. hongkon. akcij, filma TIGER V AKCIJI ob 18. in 20. uri 18. aprila Ni kino-predstavl 19. aprila amer akcij, film ZOB ZA ZOB ob 18. in 20. uri
_KOMENDA__
13. aprila amer. barv. kom. KO JE HARRY SREČAL SALLY ob 20.
_ĆEŠNJICA_
13. aprila novozeland. akcij, thrill. JAMES BOND JE BIL ŽENSKA ob 20. uri
LAZE
13. aprila amer. akcij, film ZOB ZA ZOB ob 19. uri
_DUPLICA
14. aprila amer. akcij, film ČRNI DEŽ ob 20. uri 15. aprila amer. akcij. konm. PREGON MOŠĐKE SVINJE ob 18. in 20. uri 18. aprila hongkon. akcij. kom. ZMAJI ZA VEČNO ob 20. uri 19. aprila amer. trda erot. ŠEFINJA ZNA VSE ob
20. uri
_TRŽIČ_
14. aprila amer. barv. kom. KO JE HARRY SREČAL SALLY ob 17. in
21. uri, amer. barv. krim. film KRVAVO PREPROSTO ob 19. uri 15. aprila hongkon akcij, film ŽIVLJENJE NINJE ob 17., 19. in 21. uri 19. aprila prem. amer. akcij, filma ČRNI DEŽ ob 18. in 20. uri
_DOVJE_
15. aprila novozeland. akcij, thrill. JAMES BOND JE BIL ŽENSKA ob 19.30. uri
_ŠKOFJA LOKA_
13. aprila amer. avant. film VELIKI (BIG) ob 18. in 20. uri 14. aprila
amer. akcij, film AMERIŠKI Nl-NJA III. ob 18. in 20. uri 15. aprila amer. akcij, film AMERIŠKI Nl-NJA III. ob 18. in 20. uri
_ŽELEZNIKI_
13. aprila amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA III. ob 18. in 20 uri
14. aprila amer. drama POLJUB ŽENE PAJKA ob 20. uri 15. aprila amer. avant. film VELIKI (BIG) ob
19. uri
_POUANE_
13. aprila amer. drama POLJUB ŽENSKE PAJKA ob 19. uri 16. aprila amer. trhill. TEOUILA SUNRISE ob 17. uri
_RADOVLJICA_
13. aprila amer. pust. filmSKOZI PLAMENE NIKARAGVE ob 20. uri
14. aprila amer. anim. igr. film KDO JE POTUNKAL ROGERJA ZAJCA ob 18. uri, amer. west. BLEDOLIČNI JEZDEC ob 20. uri
15. aprila amer. west. BLEDOLIČNI JEZDEC ob 18. uri, amer. pust. film SKOZI PLAMENE NIKARAGVE ob 20. uri 16. aprila amer. anim. igr. film KDO JE POTUNKAL ROGERJA ZAJCA ob
20. uri 17. aprila amer. pust. film
SKOZI PLAMENE NIKARAGVE ob 20. uri 18. aprila amer. anim. igr. film KDO JE POTUNAKL ROGERJA ZAJCA ob 20. uri 19. aprila amer. pust. film ČLOVEK IZ SAN FERNANDA ob 20. uri
BLED
13. aprila amer pust. film BANDIT V TEKSASU ob 20. uri 14. aprila amer. krim. film MAŠKE-RADA ob 18. in 20. uri 15. aprila ital. pust. kom. ŠERIF V DOLINI-NILA ob 18. uri, amer. pust. film BANDIT V TEKSASU ob 20. uri 16. aprila amer. west. film BLEDOLIČNI JEZDEC ob 20. uri 17. aprila amer. west. BLEDOLIČNI JEZDEC ob 20. uri 18. aprila amer. pust. film SKOZI POLAME-NE NIKARAGVE ob 20. uri amer. anim. igr. film KDO JE POTUNKAL ROGERJA ZAJCA ob 20.
_BOHINJ__
14. aprila amer. pust. film BANDIT V TEKSASU ob 20. uri 15. aprila aemr. krim. film MAŠKE-RADA ob 18. in 20. uri 19. aprila aemr. west. BLEDOLIČNI JEZDEC ob 20. uri
14. Mato MEŽEK,
TRZIC
LISTA KANDIDATOV
ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ Volilna enota: 1 Voli se 15 delegatov
Območje občine Tržič
1. Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov
1. Slavko KUKIĆ, 1954, delavec, Proletarska 9, Tržič
2. Radenko ŽIVANIĆ, 1963, delavec, Trg svobode 6, Tržič
3. Drago PLAVŠIĆ, 1953, delavec, Trg svobode 25, Tržič
4. Radiša MATOVIĆ, 1955, delavec, Ravne 16, Tržič
5. Živko NIKČEVIĆ, 1963, delavec, Našičeva 1, Tržič
6. Bogdan MATOVIĆ, 1951, delavec, Deteljica 3, Tržič
2. ZSMS
1. Frančišek MEGLIC, 1939, dipl. ekonomist, Čadovlje 1/a, Tržič
2. Ferdo MEGLIC, 1946, dipl ekonomist, Kovor 157
3. Viktor BLAGOTINŠEK, 1955, pravnik, Koroška 5, Tržič
4. Janez GRADIŠAR, 1950, gimnazijski maturant, Loka 2/a, Tržič
5. Judita BELHAR, 1955, strokovna delavka, Virje 14, Tržič
6. Tomaž ŠLIBAR, 1964, študent, Kovor 66
7. Roman BAJRIČ, 1963, gimnazijski maturant, Kovor 33
8. Uroš ZAPLOTNIK, 1965, študent, Planinska pot 22, Križe
9. Joži Laharnar, 1954, administratorka, Jelendol 9
10 Marjan ŠVAB, 1959, razredni učitelj, Našičeva 7, Tržič
11. Boštjan ZADRAŽNIK, 1960, predmetni učitelj, Proletarska 7, Tržič
12. Marjan RADOSAVAC, 1962, ključavničar, Lom pod Storžičem 9
13. Nevenka GRADIŠAR, 1955, socialna delavka, Zvirče 47
14. Tatjana JEREBIC, 1970, upravni tehnik, Cesta 4. julija 59, Tržič 15 Stane BITEŽNIK, 1955, glasbenik splošne smeri, Paloviče 19
3. Zeleni Slovenije - Tržič
1. Nikolaj AHAČIČ, 1949, dipl ing. arhitekture, Kovor 149
2. Ivan ELER, 1954, dipl. ing. gradbeništva, Snakovška 68, Križe
3. Janez ŽEPlČ, 1954, dipl. ing. matematike, Retnje 13, Križe 4 Nuša ROMIH, 1964, gimnazijski maturant, Bistrica 35, Tržič
5. Janko ROPRET, 1951, napovedovalec, Deteljica 1, Tržič
6. Anton ŠIVIC, 1947, učitelj, Loka 2, Tržič
7. Janez KAVAR, 1960, obrtnik, Prehod 3, Tržič
8. Ivan RAVNIK, 1956, prodajalec, Slap 6, Tržič
9. Mojca ROMIH, 1971, dijakinja, Bistrica 35, Tržič
10. Bojan ŽNIDARŠIČ, 1970, geološki tehnik, Podvasca 22, Tržič
11. Marko PEHARC, 1956, prodajalec, Janežičeva 11, Tržič
12. Joži PRIMOŽIČ, 1968, študentka, Pot na Zali rovt 3, Tržič J3. Jakob PANČUR. 1939, operni pevec. Cesta JLA 15, Tržič
1928, dipl. tehnik, Proletarska 18, Tržič 15. Rudi KAVČIČ, 1955, gradbeni tehnik, Pod Pogovco 8, Tržič 4. ZKS - stranka demokratične prenove
1. Ivan KAPEL, 1939, kemijski tehnik, Begunjska 42, Bistrica
2. Janez PIŠKUR, 1944, učitelj, Begunjska 58, Bistrica Branko ROŽIČ, 1951, ing. strojništva, Kovor 158 Martin ŠETINC, 1946, dipl. ing. gozdarstva, Kovor 137 Darja BENEDIČIČ, 1957, zdravnik, Vrtna 40, Križe Marjan BIZJAK, 1934, višji upravni delavec, Blejska 9, Tržič Vinko GOLMAJER, 1955, dipl. ing. lesarstva, Podljubelj 19 Milan JAZBEC, 1940, ekonomski tehnik, Pod Pogovco 31, Križe Jurij KRAMAR, 1947, sred. politična šola, Pot na Zali rovt 9, Ravne
Janez LAIBACHER, 1947, ekonomski tehnik, Deteljica 5, Bistrica Danica MEŠIČ, 1944, višji upravni delavec, Pristavška 89, Pristava Mojca SREČNIK, 1966, pedagoški delavec, Cesta 4. julija 1, Bistri-
Volilna komisija Tržič objavlja seznam kandidatov za drugi krog volitev v zbor občin republike Sloveni-
ie.
Kandidata sta:
1. Tone KRMARIČ,
Tržič
rojen 1947, učitelj, stanujoč Lom pod Storžičem 12,
. Darko TRUDEN, 1953, delavec, Deteljica 5, Bistrica . Vera UMEK, 1939, višji upravni delavec, Begunjska 19, Bistrica . Tomislav ZUPAN. 1954, dipl pravnik, Cesta JLA 26, Tržič
DEMOS
Peter SMUK, 1940, dipl. ing. strojništva, Retnje 14, Tržič Pavel PAZLAR, 1952, predmetni učitelj, Ravne 17, Tržič Jana PRIMOŽIČ, 1963, dipl. ekonomist, Cankarjeva 7, Tržič Miro BAJD, 1938, mizar, Snakovška 38, Križe Peter ŠKRJANC, 1937, vratar, Senično 13, Tržič Janez ŠKERJANEC, 1942, obrtnik, Žiganja vas 47, Križe Boris TOMAZIN, 1963, ing. strojništva, Cankarjeva 14, Tržič
8. Dušan ROPRET, 1957, prof. zgodovine in sociologije, Bračičeva 9, Tržič
9. Marija ŠETINC, 1946, dipl. ing. kemijske tehnologije, Kovor 137
10. Janez ZUPAN, 1944, lesnoindustrijski tehnik, Retnje 35, Tržič 11 Marjan SALBERGER, 1958, učitelj, Partizanska 17, Tržič
12. Anton PUŠAVEC, 1056, kmetovalec, Hudo 3
13. Jože DOVŽAN, 1966, strojni tehnik, Podljubelj 94 14 Alojz SMOLEJ, 1940, mizar, Kovor 63
15. Janez ŠTER, 1950, umetnostni zgodovinar, Kovor 47 6. Socialistična zveza
1. Janez JAZBEC, 1947, komercialist, Hladnikova 54, Križe
2. Marjan DEŽMAN, 1945, dipl. elektro inženir, Partizanska 12, Tržič
3. Edvard KOŠNJEK, 1941, ing. matematike, Preska 25, Tržič
4. Zvonka PRETNAR, 1945, dipl. ing. sociologije, Bečanova 6, Tržič
5. Franci PUNGARŠEK, 1960, kemijski tehnik, Brezje pri Tržiču 53
6. Anton STRITIH, 1928, upravni delavec, Bistrica 33, Tržič
7. Anton BELHAR, 1926. dipl. veterinar, Slap 22, Tržič
8. Bruno GODNOV, 1944, dipl. ekonomist, Koroška 28, Tržič
9. Franc MARKELJ, 1947, komercialist, Kovor 123
10. Metka IVNIK, 1940, medicinska sestra, Deteljica 5, Bistrica
11. Anton RUČIGAJ, 1936, dipl. ing. strojništva, Kovor 155
12. Jože ŠTUCIN, 1942, strojni in papirni tehnik, Na jasi 3, Tržič
13. Rihard JEREBIC, 1942, dipl. ekonomist, Cesta 4 julija 59, Bistrica
14. Franc PRIMOŽIČ, 1930, gozdarski tehnik, Čevljarska 4, Tržič
15. Vida PRIMOŽIČ, 1940, pravnik, Cankarjeva 7, Tržič_
Pedlagatelj: DEMOS (združena opozicija)
2. Dr. Tone PRETNAR, rojen 1945, dr humanističnih znanosti, stanujoč Bečanova 6, Tržič Predlagatelj: OK SZ Tržič
V seznamu kandidatov sta vpisana dva kandidata.
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: restavrator, Aleksandrov, sep, tr, vol, Ikar, Atonon, strežnik, go, trava, papist, kitara, tajnopis, ako-rada, Mainardi, ar, okop, kemiki, Radovan, ped, Kurosava, Anatol, aladar, lopov, sir, Leda, is, Ir, čampa, amoniak, Jesenice, nan, Ani, ejsk, nec.
Izžrebali smo naslednje reševalce: 1 nagrada Katarina Vidic, Can-kajjie^aJSJRjad^
tretje nagrade: Beti Rems, Janševa 1a, Radovljica, Franc Kalan, Cesta talcev 8, Škofja Loka, Edo šabnik, Pijadeja 44, Kranj.
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: 300 din
2. nagrada: 200 din
Tri tretje nagrade po 150 din.
Rešitve pošljite do srede, 20. aprila, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Piajdeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
REKAVSZ. Kl TEČE V LAD0ŠKO JEZERO
HRVAŠKO M0Š IME (UREDNIK GOLUŽAI
VETRNI JOPIČ
BIVŠI KOŠARKAR CIB0NE IDRAŽEN)
EMIL ZAT0PEK
SREDIŠČE HERCEGOVINE
IT ATLET. ŠPRI NTER (ANT0NI0I
GERMAN OREL
KRAJ PRI LJUBLJANI V 0BČ M0-STE-POUE
BOGINJA UMETNOSTI
ST SLOV SMUČARSKI SKAKALEC
DRUGO IME ZA DUŠIK
DRŽAVNA BLAGAJNA
MESTO V ZRN
IT MESTO VNEA-
PEUSKEM ZALIVU
SL MINISTER ZA
ŠOLSTVO (LUDVIK)
ANG FIZIK KI JE ODKRIL IZO-T0PN0ST
KARTA PRI TAROKU
MAKEDONSKO KOLO
AM FILM IGRALEC (TELLY|
tl.iilA ODVODNICA
LUKAV IZRAELU
HANS ALBERS
ZNAMKA RA ČUNALNIKOV
SOD HRV Pl SEC (IVANI
ATLET ■ TEKAČ NA 42 KILOMETROV
VEDA 0 ANALIZI
OKLEPNO BOJNO VOZILO
ATOL V TUAM0TU
TALISOVA ORANŽADA
IZVEDENKA ZA I-RANŠĆIN0
RIM BOGINJA JEZE
ZASA-NJAN0ST
PODZEMNI ŽUŽKOJED
JUG0SL ŠAH VELEMOJSTER [ALEKSANDER I
POLICIJSKI PREGON
NAC PARK V KENIJI
SODOBNI INDIJSKI PISATELJ
P0P0TRE-SNI VAL
ANTON RAZINGER
EGIPČ BOG SONCA
SRB SLIKAR Kl ŽIVI V PARIZU
POŠKODBA TKIVA
JUŽNI SADEŽ
NEM PESNIK E MORITZ)
AVTOR KRIŽANKE RNOČ
SINJSKA VITEŠKA IGRA
KOŠARKAR TVRDIČ
IZB0UŠ RAZMER
SMUČARSKO SREDIŠČE V ZDA
VELIK GORSKI VRH
TAVČAR IVAN
OGRAJEN PROSTOR ZA ŽIVALI OB HLEVU
VOJAŠKA STOPNJA
UKRAJIN MANJŠINA V VOJVODINI
MESTO V J FRANCUI
MESEC ŽID KOLEDARJA
PREBIVA LEC OTOKA
UMAZAN0ST OD SAJ
SOVJET POLITIK HRUŠČOV
IVAN TAVČAR
KLADA ZA SEKANJE
PRETNAR
IGOR
NAUKO GOSPO DARSTVU
VELEMESTO V P0RURJU
JUNAK ROMANA -VZHODNO 0D.RAJA-
PODJETJE V KOČEVJU
KANDIDATI ZA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE TRŽIČ
Volilna enota: 1
Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču
1. Vladimir SEIDL, 1948, tekstilni tehnik, Na Logu 12, Bistrica pri Tržiču (KK Socialistične zveze Bistrica pri Tržiču)
2. Tine KLEMENČIČ, 1943, zastopnik, Begunjska 37, Bistrica pri Tržiču (KK Socialistične zveze Bistrica pri Tržiču)
3. Janez MARKIČ, 1937, samostojni obrtnik, Bistrica 18 (KK Socialistične zveze Bistrica pri Tržiču)
4. Marjan ZUPAN, 1942, ekonomski tehnik, Cesta 4. julija 15, Bistrica pri Tržiču (KK Socialistične zveze Bistrica pri Tržiču)
5. Vinko HLEBŠ, Ste Marie aux Mineš 22, Bistrica (DEMOS - združena opozicija)
Volilna enota: 2 Voli se 1 delegat
Krajevna skupnost Brezje pri Tržiču
1. Alojz MEGLIC, 1929, upokojenec, Brezje pri Tržiču 38 (KK Socialistične zveze Brezje pri Tržiču)
2. Bojan PERKO, 1957, skladiščnik, Visoče 7 (KK Socialistične zveze Brezje pri Tržiču)
Volilna enota: 3
Voli se 1 delegat
Krajevna skupnost Jelendol
1. Drago KOZAR, 1964, gradbeni tehnik, Jelendol 8 (ZSMS Jelendol)
2. Janez MEGLIC, 1940, inž. strojništva, jelendol n. h. (KK SZ Jelendol - Dolina)
Volilna enota: 4
Voli se 1 delegat.
Krajevna skupnost Kovor«SA51
1. Anton PUŠAVEC, 1930, upokojenec, Hudo 3 (KK Socialistične zveze Kovor)
2. Marjan ŠIVIC, 1944, samostojni obrtnik, Loka 2, (KK Socialistične zveze Kovor)
3. Darko ŠINIGOJ, 1961, gradbeni tehnik, Kovor 88 (KK Socialistične zveze Kovor)
Volilna enota: 5 Krajevna skupnost Križe
1. Jože BOHINC, 1932, čevljar, Pod slemenom 6, Križe (DEMOS -združena opozicija)
2. Ivan ZAPLOTNIK, 1951, ing. strojništva, Pod slemenom 19, Križe (KK SZ Križe)
Volilna enota: 6 Voli se 1 delegat. Krajevna skupnost Leše
1. Janez BOGATAJ, 1945, strojni ključavničar, Paloviče 15 (KK Socialistične zveze Leše)
2. Franc BOHINJC, 1954, tekstilni tehnik, Paloviče 4 (KK Socialistične zveze Leše)
3. Jana BOHINJEC, 1958, ekonomski tehnik, Leše 19 (KK Socialistične zveze Leše)
4. Samo COTELJ, 1958, elektrotehnik, Popovo 4 (DEMOS - združena opozicija)
5. Franc HROVAT, 1952, delavec, Paloviče 12 (KK Socialistične zveze Leše)
Volilna enota: 7 Voli se 1 delegat.
Krajevna skupnost Lom pod Storžičem
1. Vinko PERNE, 1946, obrtnik, Lom pod Storžičem 53 (DEMOS -združena opozicija)
2. Janez GODNOV, 1953, voznik, Potarje 12 (KK Socialistične zveze Lom pod Storžičem)
3. Janko MEGLIC, 1965, avtomehanik, Grahovše 23 (KK Socialistične zveze Lom pod Storžičem)
4. Aleš ROZMAN, 1963, električar, Grahovše 27 (KK Socialistične zveze Lom pod Storžičem)
Volilna enota: 8
Voli se 1 delegat.
Krajevna skupnost Podljubelj
1. Janez AHAČIČ, 1944, ekonomski tehnik, Podljubelj 100/a (Krajevna skupnost Podlubelj)
2. Janez AHAČIČ, 1954, gasilski tehnik, Podljubelj 26 (Kmečka zveza Podljubelj)
3. Janez NEMEC, 1942, voznik, Podljubelj 84 (Socialistična zveza Slovenije Podljubelj)
4. Miran ZLOBEC, 1948, tehnik, Podljubelj 124 (OO ZKS - stranke demokratične prenove Podljubelj)
Volilna enota: 9 Voli se 1 delegat. Krajevna skupnost Pristava
1. Omer BEGIĆ, voznik, Pot na polje 56 (KK Socialistične zveze Pristava)
2. Marjan LESAR, 1943, ing strojništva, Podvasca 3 (OO ZKS - stranke demokratične prenove Pristava)
3. Jože ŠPAROVEC, 1940, samostojni obrtnik, Pristavška 25 (DEMOS - združena opozicija)
Volilna enota: 10 Voli se 1 delegat. Krajevna skupnost Ravne
1. Franc AJDNIK, 1934, upokojenec, Ravne 15 (KK SZ Ravne)
2. Slavko Oljačič, 1952, strojni delovodja, Proletarska 7 (KK SZ Ravne)
3. Rudi RIBIČ, varnostni inženir, Proletarska 49 (predsednik sveta KS Ravne)
Volilna enota: 11 Voli se 1 delegat. Krajevna skupnost Sebenje
1. Boris JANC, 1935, strojni ključavničar, Retnje 25 (KK Socialistične zveze Sebenje)
2. Franci TERAN, 1950, upravnik, Žiganja vas 67 (DEMOS - združena opozicija)
Volilna enota: 12 Voli se 1 delegat. Krajevna skupnost Senično
1. Ivan GREGORC, 1922, upokojenec, Zgornje Veterno 7 (KK Socialistične zveze Senično)
2. Janez GREGORC, 1958, kmetovalec, Spodnje Veterno 3 (DEMOS -združena opozicija)
3. Marta ZAPLOTNIK, 1955, komercialni tehnik, Novake 5 (KK Socialistične zveze Senično)
4. Drago PAPLER, 1960, elektrotehnik, Senično 27 (KK Socialistične zveze Senično)
Volilna enota: 13
Voli se 2 delegata.
Krajevna skupnost Tržič • mesto
1. Anka SITAR, 1945, predmetna učiteljica, Cesta JLA 43 (KK Socialistične zveze Tržič - mesto)
2 Pavel GROS, 1950, ekonomist, Cankarjeva 10, (KK Socialistične zveze Tržič - mesto)
3. Franci CERKOVNIK, 1954, elektromehanik, Čadovlje 8 (KK Socialistične zveze Tržič - mesto)
4. Vera ZUPAN, 1937, ekonomski tehnik, Koroška 8 (KK Socialistične zveze Tržič - mesto)
5. Marija UZAR, 1946, samostojni obrtnik, Bečanova 1 (DEMOS -združena opozicija)
Prvi kongres Svobodnih sindikatov Slovenije
Se duh preteklosti vrača v steklenico?
Ljubljana, 6. in 7. aprila - 12. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki so se na njem preimenovali v Svobodne sindikate Slovenije in je hrati postal njihov prvi, je bil sklican zato, da bi se rehabilitirala nekdanja sindikalna politika. V preteklosti sindikat ni bil delavski, bil je delavcu vsiljen, in s takšno prakso naj bi v času, ko so delavca vsi zapustili, dokončno prekinili. Ali pa bo »novemu« vodstvu, ki v veliki meri ostaja staro s predsednikom Miho Ravnikom vred, tudi uspelo zapreti zlega duha preteklosti nazaj v steklenico, je že drugo vprašanje.
Veliko je že to, da so v sindikalnem vrhu priznali, da so v preteklosti služili ne delavcu pač pa oblasti. Nekaterih zaslug si pa vendarle ne dovolijo vzeti. Tako je Miha Ravnik v svojem uvodnem govoru dejal, da je sindikat prvi premagal ideološko zavoro, da je naša družba brezkonfliktna in če delavec stavka, stavka proti sebi. Izdelali so stavkovna pravila in delavcu dali pravico do stavke. Prav tako je dejal, so bili prvi pri sprejemanju meril za razreševanje problematike presežnih delavcev, in sicer z namenom, da delavca rešijo pred cesto. Imeli so sindikalno listo, ki je zajamčila najnižjo plačo in mimo katere ne more noben današnji poslovnež. Pri snovanju ustavnih sprememb so uveljavili pravico do svobodnega organiziranja sindikata. Gradili so koncepcijo zakona o delovnih razmerjih, terjali prepre-čenje  verižnih  stečajnih postopkov, dali pobudo in tudi dosegli zakon o skladu republik za razvoj in dosegli razbremenitev gospodarstva. Toliko o zaslugah. Sicer pa sindikatu pred svojim 12. (prvim) kongresom še ni uspelo podpisati kolektivne pogodbe, ki bo v prihodnje alfa in ornega sindikalnega dela. Ne soglašajo namreč s ponižujočo vrednostjo izhodiščnega osebnega dohodka, 300 DEM, ki   jo   ponuja Gospodarska zbornica Slovenije, saj je celo nižja   od   zdaj zajamčenega osebnega dohodka. Namesto kolektivne pogodbe so tokrat delegatom ponudili v sprejem nekatere podlage za kolektivno pogajanje in med drugim pojasnili, da bodo s partnerji podpisovali ločeno dve splošni kolektivni pogodbi: za zaposlene v gospodarstvu jo bodo sklenili z Gospodarsko zbornico, za one v družbenih dejavnostih pa z izvršnim svetom republiške skupščine.
Kolektivno pogajanje je bilo predmet več kongresnih razprav, ob koncu kongresa so sprejeli tudi deklaracijo o kolektivni pogodbi. Kolektivne pogodbe lahko določajo le višjo raven pravic kot zakonski predpisi, prav tako pogodbe nižje ravni (denimo podjetij) lahko določajo le višjo raven pravic kot kolektivne pogodbe višje ravni (denimo generalna pogodba), pojasnjujejo v deklaraciji pravno načelo »in fa-vorem«. Opredeljujejo tudi podpisnike pogodbe, delovanje sindikalnih zaupnikov, mehanizme zaščite delavcev v primeru stečajev, delovno razmerje za nedoločen čas, ki mora biti temeljna oblika sklenitve delovnega razmerja. Izhodiščni dohodek (cena dela) se določa v skladu z metodologijo, po cenah na dan podpisa kolektivne pogodbe. Omenimo še 13. in 14. plačo. Prva naj bi bila pravzaprav regres za letni dopust, znašala pa naj bi 100 odstotkov povprečnega OD v slovenskem gospodarstvu zadnjega trimesečja pred izplačilom regresa. Druga pa naj bi pomenila delež delavcev pri dobičku, delila pa naj bi se po vnaprej znanih merilih. Vrednosti posameznih
kategorij v kolektivni pogodbi temelje na predpostavki 13-od-stotne inflacije, sicer bodo izdelali nova izhodišča.
Kolektivno pogodbo z omenjenimi izhodišči bodo morali čimprej podpisati, dokler pa ti papirji še Čakajo na podpisa obeh partnerjev, mora po sklepu sindikalnega kongresa veljati moratorij na prenehanje delovnega razmerja zaradi stečajev. Slovenska skupščina je s tem že seznanjena, s predlogom pa namerava sindikat znova nastopiti pred novim parlamentom in vlado.
Na sindikalnem kongresu so delegati sprejeli več deklaracij: o kolektivni pogodbi, o družbeni lastnini, deklaracijo o eko-kulturi, deklaracijo o uresničevanju mednarodnih norm ter deklaracijo o podpori ekološkemu razvojnemu programu za revirje.
Delegati so o kongresnih dokumentih, delovanju sindikata med obema kongresoma, programu do leta 1994, statutu in deklaracijah, kar je bilo deležno precejšnjih popravkov in dopolnil, razpravljali v treh delovnih skupinah. Posebno vroče je bilo proti večeru, ko naj bi že izvolili nove organe Svobodnih sindikatov Slovenije, nekateri delegati pa so najprej zahtevali sprejem statuta. Spet je namreč (kot že pred časom na sindikalni konferenci) prišlo na dan nasprotje med panožni-mi in teritorialnimi sindikati. Volitve so zato izpeljali drugi kongresni dan. Kadrovski prenovi je kongresna razprava namenila dokajšnjo kritično pozornost, saj so mnogi sodili, da kandidatna lista vsebuje premalo novih imen, pa preveč ljudi z vodilnih delovnih mest, ki bodo v prihodnje na nasprotni strani pogajalske mize. Delegat Marjan Jenko iz Kranja je celo predlagal, da se volitve zaradi tega ne opravijo. Slednjič so se strasti vendarle umirile in kandidatne liste so dobile ustrezno podporo.
Poleg tega, da se je sindikat na kongresu v obilni meri ukvarjal sam s seboj in svojo organizacijsko in kadrovsko podobo, je precej več pozornosti kot v prejšnjih časih namenil zaščiti delavcev. Sindikat ima v tem pogledu različne izkušnje: od stečajev, v katerih delavci ostanejo na cesti, vodilnim ljudem pa ne pade las z glave, do primerov, ko direktorji razpuščajo sindikate ali sami izbirajo sindikalne zaupa-nike (tudi na Gorenjskem je tak primer). Stečajem se v prihodnje najbrž ne bo mogoče izogniti, so ugotavljali razpravljala, če bo trg odločal o usodi slabih gospodarjev, toda ob tem je treba doseči tudi odgovornost upnikov, hkrati pa misliti na nova delovna mesta za ob stečajih odpuščene delavce. Govor je bil o neurejenih lastninskih razmerjih. Del družbene lastnine, so predlagali delegati, bi lahko kot delnice razdelili tudi delavcem.
Ce v pogajanjih z Gospodarsko zbornico ne bomo dosegli soglasja o minimalnih zahtevah iz deklaracije o kolektivnih pogodbah, bomo organizirali generalno stavko, so zapisali na čelo posebnih kongresnih sklepov. V njih omenjajo tudi rešitve za preobrazbo družbene lastnine, slovenski skupščini pa naslavljajo opozorilo o negativnih pojavih pri upravljanju z družbeno lastnino. Zahtevajo tudi, da skupščina sprejme moratorij prodaje družbene lastnine vse dotlej, dokler ne bodo zagotovljene zakonske in druge podlage, ki bi preprečevale odtujevanje in zmanjševanje vrednosti družbene lastnine. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja pozivajo, naj sprejme ukrepe za skrajšanje postopkov pri ugotavljanju invalidnosti.
Na kongresu so za predsednika sindikatov kandidirali štirje možje: Miha Ravnik, Dušan Rebolj, Jože Šketa in Branko Omerzu. Slednji je »izpadel« že pri volitvah v svet Svobodnih sindikatov Slovenije. O zmagovalcu je odločil šele drugi krog volitev: izbran je bil dosedanji predsednik Miha Ravnik. Tudi sestava ostalih sindikalnih organov ostaja v veliki meri stara. Kako se bo ta garnitura spopadla z novo vlogo v razmerah, ko se bodo delavci sami odločali o tem, ali bodo postali člani prav tega sindika-
ta (ne pa morda Tomšičevega, Plohlovega ali katerega tretjega v porajajočem se sindikalnem pluralizmu), bo pokazala prihodnost. Veliko bo odvisno tudi od rezultata pogajanj o plačah: Gospodarska zbornica za najnižjo plačo ponuja le 300 DEM, sindikat 600 (za povprečno pa 1000 DEM), slednji grozi celo s splošno stavko, če ne bodo upoštevane najnižje zahteve. Za delavce vsekakor mikavni obeti, če bodo sindikati brezkompromisno vztrajali pri njih, toda ali so tudi realni?
D. Z. Žlebir
Olga Bandelj iz Škofje Loke: »Zdaj sicer delam kot poslovodna delavka, vendar sem v sindikatu vselej delovala v smislu sindikalnih izhodišč. Prav je, da sindikat tudi v praksi dobi vlogo, kakršno deklarira. Najbrž bo težko, saj bo potrebnega več neposrednega dela z ljudmi. Z vsebino, svojega dela bo sindikat pridobival članstvo, s tem, da delavcem jasno pove, kakšne pravice, pa tudi odgovornosti, imajo od članstva v tej organizaciji. Še naprej bom članica sindikata, v naši dejavnosti (vzgoja in izobraževanje) smo se namreč odločili, da smejo biti člani sindikata tudi ravnatelji teh ustanov.«
Lado Bevk iz Kranja: »Tokratni sindikalni kongres je najboljši dokaz za rek "volk dlako menja, nravi nikdar". Namesto da bi s prvim kongresom ustanovili sindikat delavcev, smo ustoličili sindikat profesionalcev. Delegati iz Kranja nismo uspeli s predlogom, da vodilni delavci ne bi bili člani organov sindikata, prav tako ne z onim, da bi svoje ljudi volili po po-sebnem ključu v domačih regijah, \ ^SHH  Hier so nam kandidati znani. Tako že
formalno ne moremo imeti v sindikalnem vrhu svojih ljudi, zato takih volitev ne priznam in vse govorjenje o naprednih programih se zdi odveč. Seveda bo pravice delavcev ščitil sindikat, toda kakšen. Ljudje se bodo včlanjevali in plačevali članarino tistemu, ki mu bodo zaupali - zdaj namreč uradni sindikat ni več edini.«
Janez Justin iz Kranja: »Na kongresu je prišlo do nasprotja med sindikati dejavnosti in teritorialno organiziranimi sindikati. Sem nasprotnik takih skrajnosti, saj vendar potrebujemo obe obliki, prvo za sklepanje kolektivnih pogodb, drugo za zaščito. Največji napredek, ki ga je kongres dosegel za delavca, je v deklaracijah, ki govorijo o zaščiti. Ljudje namreč pričakujejo pomoč sindikata. Če bo zadovoljiva, mu bodo dali svoj glas, se pravi
Marjan Jenko iz Kranja: »Program svobodnih sindikatov se mi zdi dober, dvomim pa, da ga bodo lahko uresničili ljudje, ki so doslej delali v boljševističnem sindikatu. Ce prisegamo tudi na kadrovsko prenovo, potem je sporno, da so v sindikalnih organih tudi direktorji. Kot delegat sem skušal to spremeniti, vendar zaman, kajti nekateri ključni ljudje v naših sindikatih ne morejo pogrešati sposobnosti in vpliva vodilnih ljudi. Moj argument pa je. da bo sindikat ščitil delavca pred učinki umazanega kapitalizma (tipa latinskoameriške mafije), vendar ga s tako kadrovsko zasedbo kot v časih režimskega sindikata, ne bo mogel. Mislim, da bo takšen sindikat razpadel, ker ga članstvo ne bo podprlo, zamenjal pa ga bo novi.«
Mrki obrazi - pogreb starega sindikata
Iz govora Mihe Ravnika, predsednika slovenskih sindikatov
Včerajšnji sindikat ni današnji sindikat
veza sindikatov je odprla proces kolektivnega pogajanja. Do podpisa kolektivne pogodbe pa ni moglo priti, ker ne pristajamo na ponižujočo vrednost izhodiščnega osebnega dohodka, ki nam jo ponuja Gospodarska zbornica Slovenije, to je 300 DEM, ki je manj od zajamčenega OD v Sloveniji. Vodstvo sindikata v imenu članstva take odgovornosti ne bo prevzelo. Po kolektivni pogodbi o moral imeti sindikat v podjet i, oziroma pri delodajalcu n »rmalne pogoje za delo, kar med drugim pomeni tudi to, da bo moralo podjetje sindikalna iu zaupniku zagotoviti za opravljanje sindikalne dejavnosti najmanj eno plačano Miha Ravnik, stari novi predsednik uro na zaposlenega, oziroma
letno najmanj 50 ur.
• Vztrajali bomo tudi pri tem, da morajo imeti delavci, zaposleni v zasebnih podjetjih in delodajalcih, enak obseg pravic pri upravljanju kot delavci v mešanem podjetju.
• V kolektivni pogodbi bo tudi določilo, da delodajalec brez sodelovanja delavcev, oziroma sindikata, ne more samostojno odločati o sklenitvi ali prenehanju delovnega razmerja, o zahtevah delavcev za varstvo pravic, o bistvenih spremembah pogojev dela, ne more ugotavljati presežkov delavcev ter odločati o prenehanju potrebe po njihovem delu. V kolektvni pogodbi bo tudi določilo o trajanju delovnega časa, naše izhodišče je skrajševanje delovnika na 40 ur tedensko.
• Prednostna programska zahteva je varnost zaposlitve in delovna perspektiva vsakega delavca, še posebej, ko gre za stečaj. Dosegli jo bomo z bistvenim dvigom kakovosti v varstvu pravic delavcem, ki jim grozi izguba dela zaradi stečaja. To varstvo mora biti enako pravicam in zaščiti delavcev, ki jim delo preneha iz drugih razlogov. Terjamo dodatne mehanizme zaščite za socialno najbolj ogrožene člane, za nosečnice, porodnice, invalide in za primere, ko sta zakonca v istem podjetju. Vsi delavci v stečaju imajo prednostno pravico pri zaposlitvi v novonastalih podjetjih.
• Članstvo imamo, zato bomo v skladu z mednarodnimi konvencijami, našim statutom in programom dokazali legitimnost naše organizacije tudi s tem, da bomo ponovno preverili število naših članov s pristopno izjavo in člansko izkaznico. S člansko izkaznico bo lahko vsakdo uveljavil poleg pravice iz programa še varstvo pravic iz kolektivne pogodbe, brezplačno pravno pomoč, dodatno izobraževanje in usposabljanje, posredovanje in pomoč v posredovalnicah dela, v sindikalnih hranilnicah in posojilnicah, solidarno pomoč iz solidarnostnih skladov, pomoč iz stavkovnega sklada, počitnice v objektih sindikalnega turizma in podporo za preventivno zdravljenje ter organizirano ugodno nabavo v trgovskih organizacijah ah sindikalnih zadrugah.
• Zveza samostojnih sindikatov bo močna in samostojna toliko, kolikor bodo močni in samostojni posamezni sindikati. S tem postaja preteklost nekdanja Zveza sindikatov Slovenije kot krovna hierarhična organizacija. Izrivajo jo nastajajoči svobodni sindikati, ki enotnost gradijo na različnosti. Na takih odnosih bo temeljil tudi sistem financiranja. Enako ne sprejemamo, da bi bila Zveza sindikatov Jugoslavije krovna organi; zacija Svobodnih sindikatov Slovenije, pač pa bodo ti stopah vanjo svobodno in enakopravno, z lastnim programom in pravico, da zastopamo interese našega članstva.
Konkurenti za sindikalni vrh: Branko Omerzu, Jože Šketa, Dušan Rebolj in Miha Ravnik.
ŠKOFJA LOKA
Občinska volilna komisija Škofja Loka objavlja na podlagi 67. člena Zakona o volitvah v skupščine (Ur. list SRS, št. 42/89 in 5/89)
SEZNAM
PRAVNO VELJAVNIH KANDIDATUR V VOLILNIH ENOTAH ZA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE ŠKOFJA LOKA
1. volilna enota (Bukovica - Bukovščlca)
1. Ludvik JELENC, 28. 10. 1952, samostojni obrtnik, ševlje 11. predlagatelj: svet KS in KK SZDL
2. Vinko JELENC, 16. 7 1951, Jeles, Ševlje 50, predlagatelj: svet KS in KK SZDL
3. Viktor POTOČNIK, 22. 4. 1942, Tuba Ljubljana, Stripnik 9, predlagatelj: svet KS in KK SZDL
4. Alojzij REJEC, 31. 10. 1950, Iskra Železniki, Knape 14, predlagatelj: svet KS in KK SZDL
2. volilna enota (Davča)
1. Lojze JELENC, 3. 7. 1954, Alples Železniki, Davča 38, predlagatelj: svet KS
2. Marijan PETERNELJ, 8. 12. 1960, Davča 12, predlagatelj: svet KS
3. Niko PETERNELJ, 29. 10. 1962, Davča 12, predlagatelj: Kmečka zveza Sel. dol.
4. Marjan BEVK, 1. 7. 1962, Davča 62, predlagatelj: svet KS
3. volilna enota (Dražgoše)
1. Pavel BEšTER, 9. 7. 1961, Alples, Rudno 15, predlagatelj: svet KS
2. Miha PREVC, 30. 9. 1957, OŠ L. S. Kranj, Dražgoše 6. predlagatelj: SI. kršč. demokrati
4. volilna enota (Godeiič)
1. Janez KRIŽAJ, 15. 11. 1941, ŽG Ljubljana, Godešič 120, predlagatelj: svet K S
2. Anton KOSEM, 11.6. 1943, Nama Škofja Loka, Godešič 126, predlagatelj: svet KS
3. Gašper KRAJNIK, 2. 1. 1938, Gorenjska predilnica, Godešič 116, predlagatelj: krajevna skupnost
5. volilna enota (Gorenja vas)
1. Jože BOGATAJ, 16. 9. 1935, Termo škofja Loka, Gorenja vas 181, predlagatelj: Kmečka zveza Slovenije
2. Ivan PETROVČIČ, 13. 5. 1945, KS Gorenja vas, Gorenja vas 243, predlagatelj: sam. organi in DPO KS
3. Silvo PIVK, 25. 12. 1956, Marmor, Hotavlje 26, predlagatelj: sam. organi in DPO KS
6. volilna enota (Javorje)
1 Matej DEMŠAR, 24. 8 1952, Zapreval 3, predlagatelj: svet KS
2. Marijan MOŽINA, 13. 6. 1960, KZ Šk. Loka, Dolenčice 4, predlagatelj: svet K S
3 Emil ALIČ, 24. 1. 1958, Murave 9, predlagatelj: svet KS
4. Roman MESEC, 1. 12. 1958, Institut Zoran Rant, Javorje 45, predlagatelj: svet KS
7. volilna enota (Kamnltnlk)
1. Jože SEVER, 2. 8. 1935, DP LTH, Sorska cesta 15, predlagatelj: svet KS
2. Jože ALBREHT, 20. 3. 1930, upokojenec, Suška c. 15, predlagatelj svet KS
3. Franc RUPAR, 20. 12. 1942, Iskra Rateče. Kidričeva 21, predlagatelj: Slov. kršč. demokrati
8. volilna enota (Lenart nad Luio)
1. Vinko BERGANT, 24. 8. 1960, Alples, Lenart nad Lušo 2, predlagatelj: svet KS
2. Tone BERTONCELJ, 29 5. 1961, Alples, Golica 13 predlagatelj: svet KS
3. Janez POTOČNIK, 19. 8. 1948, samostojni obrtnik, Rovt 9, predlagatelj: svet KS
9. volilna enota (Log)
1. Jože ČADEŽ, 23. 2. 1934, Na logu 17, predlagatelj: svet KS
2. Janez DEMŠAR, 31. 1. 1945, Gradiš, Log 38, predlagatelj: svet KS
10. volilna enota (Lučine)
1. Bernard BRADEŠKO, 7. 5. 1960, RUŽV, Lučine 41, predlagatelj: svet KS
2. Matevž LUZNAR, 18/B. 1932, Lučine 24, predlagatelj: svet KS
11. volilna enota (Poljane)
1. Roman DOLENC, 1. 3. 1962, Termo, Vinharje 8, predlagatelj: DEMOS
2. Franc ARNOLJ, 28. 5 1949, zasebnik, Volča 11, predlagatelj: DEMOS
3. Franc KRMELJ, 24. 2. 1939, Alpetour, Hotovlja 5, predlagatelj: svet KS
4. Franc DOLENEC, 10. 2. 1955, LTH, Hotovlja 61, predlagatelj: svet KS
5. Miloš STANONIK, 14. 7. 1953, Vinharje 10, predlagatelj: odb. zadr. enote poljane
12. volilna enota (Gorenja vas - Reteče)
1. Metod Dl BATISTA, 5 7 1948, Rep uprava za ceste, Reteče 150, predlagatelj: svet KS
2 Franc RUPNIK, 24. 2 1942, Slovenijales, Reteče 21, predlagatelj: svet KS
3. Rolando KRAJNIK, 18. 9. 1968, Reteče 69, predlagatelj: svet KS
13. volilna enota (Selca)
1 Peter KREK, 30. 4. 1959, Jelovica, Selca 12, predlagatelj: Slov krščan. demokrati
2. Marjan KALAN, 24 8. 1944, Niko, Dolenja vas 25, predlagatelj: svet KS
14. volilna enota (Sorica)
1. Srečo KOKALJ, 18. 11. 1949, Iskra Železniki, Zgornja Sorica 25, KS Sorica
2. Stane ČUFER, 4. 11. 1957, Alples Železniki, Spodnje Danje 5, predlagatelj: KS Sorica
3. Anton PINTAR, 14. 1, 1931, Zg. Sorica 2, predlagatelj: Kmečka zveza Slovenije
4. Lojze KEJŽAR, 1. 6. 1951, Alples Železniki, Zg. Sorica 46, predlagatelj: KS Sorica
5. Viko EGART, 18. 2. 1959, Alples Železniki, Spodnje Danje 7, predlagatelj: KS Sorica
15. volilna enota (SovodenJ)
1. Edvard KAVČIČ, 8. 9. 1937, Koprivnik 24, predlagatelj: svet KS
2 Maksimiljan RUPNIK, 23. 8. 1962, St. Oselica 64, predlagatelj: svet KS
3. Viktor ŠTURM, 30. 9. 1942, Zadružna enota Sovodenj, St Oselica 66, predlagatelj: odbor Sovodenj
4. Bojan KOSMAČ, 30. 1. 1959, GP Škofja Loka, Hobovše 3, predlagatelj: svet KS
16. volilna enota (Stara Loka - Podlubnik)
1. Peter KAFOL, 4. 12. 1936, Peks, Podlubnik 42, predlagatelj: DEMOS (Zeleni)
2. Franc POLI AN EC, 16. 11. 1940, obrtnik, Virlog 42, predlagatelj: KS -kom. za odlikovanja
3. Slavko HRIBAR, 6. 6. 1925, Podlubnik 161, predlagatelj: DEMOS - SDZ Škofja Loka
4. Jože BERNIK, 13. 3. 1929, C. talcev 9, SZDL KS
17. volilna enota (Sveti duh)
1 Jože BEŠTER, 13. 3 1948, Lokaivest, Virmaše 12, predlagatelj: Zbor krajanov
2 Gašper HRIBERNIK, 5. 1. 1959, Dorfarje 17, predlagatelj: KS Sv. Duh
18. volilna enota (Škotja Loka - mesto)
1. Ivan HAFNER, 16. 11. 1936, LTH, Kopališka 31, predlagatelj: svet KS
2. Ivo KRŽIŠNIK, 2. 6. 1950, zasebnik, Poljanska 44, predlagatelj: OO ZKS
3. Tone MLAKAR, 31. 5. 1921, upokojenec, Puštal 115, predlagatelj: SDZ škofja Loka
19. volilna enota (Trata)
1. Franc KRAJNIK, 9. 7. 1932, Iskra Telekom, Frankovo nas. 5, predlagatelj: Zeleni škofje Loke
2. Andrej PERKO, 7 8. 1951, MK soc. zveze Lj., Frankovo nas. 176, predlagatelj: KS
3. Mitja ZUPAN, 13. 5. 1948, PAP Ljubljana. Frankovo nas 53, predlagatelj: KS Trata
20. volilna enota (Treblja)
1. Branko BEŽEK, 27. 3. 1959, RUŽV, Fužine 3, predlagatelj: Skupščina KS
2. Anton KLEMENČIČ, 29. 12. 1960, Kladivar, St. Oselica 51, predlagatelj: Skupščina KS
3 Roman KOKALJ, 20. 3. 1960, Kladivar, Trebija 47, predlagatelj: Skupščina KS
21. volilna enota
1 Stane FERLE, 8. 5. 1938, LTH Škofja Loka, Zminec 1 A, predlagatelj Zbor volilcev
2. Tone MRAK, 4 11. 1943, Lokainvest, Zminec 71, predlagatelj: SDZ
3. Anka BERGANT, 29. 3. 1951, SŠEDU Kranj, Zminec 37, predlagatelj: KS
22. volilna enota (Železniki)
1. Ivan FAJFAR, 30. 3. 1955, Alples, Na Kresu 24, predlagatelj: SI. kršč. de mokrati
2. Leopold NASTRAN, 24. 9. 1946, Oš Železniki, Na Kresu 22, predlagatelj KK SZDL
3. Stanislav POKORN, 13. 11. 1941, Iskra, Smoleva 2, predlagatelj: KK SZDL
23. volilna enota (Žirl)
1. Milena KAVČIČ, 26. 9. 1951, Jarčja dolina 2, predlagatelj: podr. Slov. krneč, zveze
2. Viljem FILIPIČ, 19. 2. 1938, Mrzli vrh 5, predlagatelj: podr. Slov. krneč, zveze
3. Janez ŽAKELJ, 27. 3. 1924, upokojenec, Slovenska pot 2, predlagatelj: DEMOS
4. Janez KOSMAČ, 19. 9. 1954, Vibro Žiri, Tavčarjeva 5, predlagatelj: ZK Žiri
5. Franci MLINAR, 28. 11. 1953, Alpina Žiri, Dražgoška ul. 4, predlagatelj: KS Žiri
Občinska volilna komisija Škofja Loka objavlja na podlagi 67. člena Zakona o volitvah v skupščine (Ur. list SRS, št. 42/89 in 5/89)
ZBIRNO LISTO
ZA VOLIVE DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE ŠKOFJA LOKA
Predsednik Anton Bizjak
KANDIDATI, KI KANDIDIRAJO NA LISTI DEMOS -ZDRUŽENA OPOZICIJA
1. Peter HAIMJNA, 9. 8. 1941, dipl. ekonomist, Intertrade Ljubljana, Lipica 7, 64220 Škofja Loka
2. Vincencij DEMŠAR, 21. 1. 1941, prof. zgodovine, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Kopališka 22, 64220 Škofja Loka
3. Milan BRENCE, 19. 1. 1962, kmet, doma, Gorenja vas 14, 64224 Gorenja vas
4 Alenka POTOČNIK - LAUKO, 20. 4. 1957, prof. pedag. in angl., SKCPŠ škofja Loka, Frankovo nas. 155, 64220 škofja Loka
5 Simon JELOVČAN, 15. 10. 1958, dipl ing. strojništva, RUŽV Žirovski vrh, Partizanska 42, 64220 škofja Loka
6. Borut BAJŽELJ, 31. 7. 1938, sistemski inženir, Intertrade Ljubljana, Podlubnik 240, 64220 Škofja Loka
7. Majda DEBELJAK,, 25. 8. 1951, absolv pedag akad., doma gospodinja, Hotovlja 58, 64223 Poljane
8. Franc KAVČIČ, 19. 3. 1934, kmet, doma, C 31 div. 107, 64226 Žiri
9 Marija POGAČNIK, 25. 11. 1941, dipl. ing. kemije, LTH Škofja Loka, Sv. Duh 110, 64220 Škofja Loka
10. Jože TALER, 18. 3. 1955, pravnik, Color Medvode, Sv. Duh 102, 64220 škofja Loka
11. Ivan LIKAR, 16. 6. 1945, dipl. ekonomist, Intertrade Ljubljana, Podlubnik 200, 64220 Škofja Loka
12 Janez JENKO, 19. 11. 1948, obrtnik, doma, Sv Duh 185, 64220 škofja Loka
13. Matevž DEBELJAK, 21. 9. 1919, kmet, doma, Jarčje brdo 2, 64227 Selca
14. Bojan MALOVRH, 26. 3. 1963, dipl. obramboslovec, Občina Kranj, Frankovo nas. 108, 64220 Škofja Loka
15. Franc NELEC, 13 3. 1943, dipl ing agronom., Rep komite za kmetijstvo Lj., Frankovo nas. 165, 64220 škofja Loka
16. Aleksandra PRETNAR, 4. 8. 1953, dipl sociolog, Srednja lesarska šola Šk. Loka, Podlubnik 155, 64220 Škofja Loka
17. Jernej PREVC, 1. 8. 1962, dipl ing. gradb., Projektivni biro škofja Loka, Dražgoše 6, 64228 Železniki
18. Jože JENKO, 10. 5. 1952, kmet, doma, Virmaše 32, 64220 Škofja Loka
19. Franci FELTRIN, 10. 2. 1943, ekonomski tehnik, EGP Škofja Loka, Hafnerjevo nas. 103, 64220 Škofja Loka
20. Jurij ZUPANC, 15. 4. 954, podjetnik, Les privatno podjetje, Dolenja vas 70, 64227 Selca
21. Urška OMEJC, 20. 10. 1945, zdravnik, Zdravstveni dom Šk Loka, Podlubnik 103, 64220 Škofja Loka
22. Marijan BUH, 17. 7. 1939, mgr. kem. tehn., ETA Cerkno, Hlavče njive 6, 64224 Gorenja vas
23. Roman MLINAR, 18. 2. 1957, strojni tehnik, Polix Žiri, Polje 29 , 64226 Žiri
KANDIDATI, KI KANDIDIRAJO NA LISTI: ZSMS ŠKOFJA LOKA
1. Marjan LUŽEVIČ, 13. 8. 1947, uč. geografije, Gimnazija šk. Loka, Stara Loka 133, 64220 Škofja Loka
2. Andrej NOVAK, 25. 12. 1965, študent FSPN, Puštal 42, 64220 Škofja Loka
3. Gorazd KRAJNIK, 10 6. 1955, dipl ekonomist, Gorenjska predilnica šk. loka, Trata 3, 64220 škofja Loka
4. Katarina JELENC, 24. 11. 1962, predm. učitelj, OŠ France Prešeren Kranj, Dražgoše 42, 64228 Železniki
5. Janez KREK, 11 6. 1963, ekonomist, Partizanska c. 5, 64220 Škofja Loka _____
6 Jože NOVAK, 16. 2. 1942, ekonomist, Gidor Gorenja vas, Gorenja vas 59, 64224 Gorenja vas
7. Janez SUŠNIK, 13. 8. 1953, strojni tehnik, Limos škofja Loka, Spodnji trg 13, 64220 Škofja Loka
8. Alojzij BOGATAJ, 27. 2. 1948, strojni inženir, SKCPš škofja Loka, Podlubnik 347, 64220 Škofja Loka
9. Franc PISANEC, 28. 8. 1946, predm. učitelj, OŠ Cvetko Golar škofja Loka, Stara Loka 115, 64220 Škofja Loka
10. Žužana BRENCE KONC, 11.2. 1966, gimn. maturant, doma, Gorenja vas 14, 64224 Gorenja vas
11. Marko PLEŠKO, 1. 6. 1960, absolv. FTK, Zveza društev prijateljev mladine, Jegorovo predm. 9, 64220 škofja Loka
12. Kristina HAFNER, 12. 1.1960, dipl. ekonomist, Slovenijales Ljubljana, Stara cesta 22, 64220 škofja Loka 13. Tanja LAZAR, 3. 11. 1966, ekonom, tehnik, Alpina Žiri, Tabor 9, 64226 Žiri
14. Tomaž RAVNIKAR, 20. 9. 1961, lesni tehnik, Alples Železniki. Kidričeva c 18, 64220 Škofja Loka 15 Erika BRANISELJ 12. 6. 1951, odvetnica, samostojna odvetnica, Partizanska c. 18, 64220 Škofja Loka 16. Milan HAFNER, 19. 9. 1953, višji upravni delavec, samostojni obrtnik, Hafnerjevo naselje 97, 64220 Škofja Loka 17. Marko ČRTALIČ, 4. 4. 1952, slavist 1. stopnje, Zveza kulturnih org. šk Loka, Titov trg 6, 64220 škofja Loka 18. Nataša BOKAL, 9. 5. 1967, študentka VŠTK, Podlubnik 79, 64220 Škofja Loka 19. Blaž JESENKO, 1. 9. 1960, strojni tehnik, OK ZSMS Škofja Loka, Titov trg 6, 64220 Škofja Loka 20. Venceslav ŠTURM, 23. 9. 1964, mizar, Alples Železniki, Na kresu 12, 64228 Železniki
21. Jože LOGAR, 16. 1. 1943, dramski igralec in rež., Radio Glas Ljubljane, Partizanska c. 46, 64220 škofja Loka 22. Slavko GABER, 29. 1. 1958, magister sociolog, Pedagoška akademija Ljubljana, Novi svet 6, 64220 Škofja Loka 23 Zoran Thaler, 21. 1. 1962, dipl. politolog, Rep. konferenca ZSMS, Kidričeva c. 4 A, 64220 škofja Loka
KANDIDATI, KI KANDIDIRAJO NA LISTI: SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
I. Bogomila MITIČ, 6. 7. 1938, dipl. ekonomist, Rep. komite za turizem in gostin., Podlubnik 16, 64220 Škofja Loka 2. Brane MOHORIČ, 23. 3. 1952, dipl ing , Izvršni svet SO ŠK Loka, Log 44, 64228 Železniki
3. Janez ZAVRL, 30. 12. 1953, strojni inž., Instalacije šk. Loka, Podlubnik 158, 64220 Škofja Loka 4. Slobodan POLJANŠEK, 1. 12. 1944, predm. učitelj glasb, p., Osnovna šola padlih borcev Žiri, Selo 30, 64226 Žiri
5. Milena KEJŽAR, 30. 9. 1944, dipl. pedagog in psihiater, Osnovna šola Ivan Tavčar, Gorenja vas 184, 64224 Gorenja vas
6. Franc Šifrar, 26. 12. 1937, strojni tehnik, samostojni obrtnik, Podlubnik 136, 64220 Škofja Loka 7. Jože FLORJANČIČ, 10. 2. 1937, dr. družboslovnih ved, Fakulteta za organizacijske vede, Kopališka 33, 64220 škofja Loka 8. Stanislav JESENOVEC, 28. 8. 1947, novinar in producent, Radio Glas Ljubljane, Podlubnik 158, 64220 Škofja Loka 9. Bojan BANDELJ, 11. 5. 1946, dipl. strojni inženir, Iskra elektromotorji Železniki, Puštal 129, 64220 škofja Loka 10. Jernej VODNIK, 21. 8. 1938, kmetovalec, doma, Gor. Žeti-na 11, 64223 Poljane
II. Milena SITAR, 20. 11. 1942, pr. uč. slov. in srbh. j., OS zveze sindikatov šk. Loka, Poljane 40, 64223 Poljane
12. Tone BERTONCELJ, 29. 5. 1961, dipl. org. dela, Alples Železniki, Golica 13, 64227 Golica
13. Zinka BENEDIK, 28. 7. 1940, vzgojiteljica, WO Naidihojca šk. Loka, Stara Loka 100, 64220 Škofja Loka 14. Pavel RAZLOZNIK, 25. 1. 1952, gradbeni delovodja, Marmor Hotavlje, Kopačnica 20, 64224 Gorenja vas
15. Vinko REVEN, 1.4. 1931, ekonom, tehnik, upokojen, Jezerska 9, 64226 Žiri
16. Mirko POLAJNAR, 10. 12. 1933, dipl. pedagog, Iskra elektromotorji Železniki, Dašnica 54, 64228 Železniki
17. Janez JAN, 15. 5. 1917, oficir polkovnik, upokojen, Jarčja dolina 24, 64226 Žiri
18 Marija BIZOVIČAR, 13. 9. 1955, gimnazij, maturant., LB PE škofja Loka, Lučine 46, 64224 Gorenja vas
19. Tadej POGAČAR, 3. 12. 1959, kemijski tehnik, Donit Medvode, Gorenja vas Reteče 42, 64220 Škofja Loka 20. Andreja DOLENC, 23. 11. 1957, tekstilni tehnik, Gorenjska predilnica šk. Loka, Virmaše 77 A, 64220 škofja Loka 21. Mara POTOKAR, 16 4. 1941, uč. angleškega jezika, Oš Cvetko Golar Škofja Loka, Sorska c. 22, 64220 Škofja Loka
KANDIDATI, KI KANDIDIRAJO NA LISTI. ZKS -STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE
1. Mišo ČEPLAK, 6. 6. 1957, dipl. soc, dipl. nov., Alpina Žiri, Frankovo naselje 68, 64220 škofja Loka
2. Janez ZIHERL, 1. 9. 1933, ekonomist, Kroj škofja Loka, Spodnji trg 27, 64220 Škofja Loka
3. Mirjam JAN BLAŽIČ, 29. 7. 1947, dipl. ing. metalurg. LTH Livarna orodjar. Škofja Loka, Stara Loka 110, 64220 Škofja Loka
4. Lado ABINA, 28. 12. 1944 strojni tehnik, Železniško gospod. Ljubljana, Godešič 68 , 64220 Škofja Loka
5. Franc BENEDIČIČ, 4. 11. 1949, dipl. ekonomist, Nama škofja Loka, Log 23, 64228 Železniki
6. Franc BENEDIK, 31. 1. 1941 dipl. org. dela, OK ZKS SDP Škofja Loka, Na Kresu 24, 64228 Železniki
7. Srečko BERIČIČ, 25. 5. 1940 mag. rudarstva, RUŽV Gorenja vas, Podlubnik 162, 64220 Škofja Loka
8 Franc BRANISELJ, 13. 2. 1917, organizator dela, upokojenec, Pod Ple-vno 46, 64220 škofja Loka
9. Srečko ERZNOŽNIK, 21. 1. 1954, ekonomist, Upravni organi SO škofja Loka, Partizanska c. 11, 64226 Žiri       . ,
10. Vladimir GREBLO, 16. 5 1946 dipl. ing. lesarstva, UO SO Ljubljana Šiška, Podlubnik 255, 64220 Škofja Loka
11. Vladka JAN, 14. 10. 1934, profesor slavist, Sr. družb, in jezik šola šk. Loka, Partizanska c. 43, 64220 škofja Loka
12. Štefan KALAMAR, 17. 11. 1941, inv. varstva pri delu, Gorenjska predilnica šk. Loka, Hafnerjevo nas. 74, 64220 Škofja Loka
13. Štefka LOVRENČIC, 7. 12. 1944, učiteljica, OŠ I. Grohar podr. š. Bukovica, Bukovica 1, 64227 Selca
14. Neža MAURER, 22 12. 1930, profesor slavistike, upokojena, spodnji trtg 35, 64220 škofja Loka
15. Boris MOHORIC, 25. 3. 1960, miličnik, Alpina Žiri, Novovaška 5, 64226 Žiri
16 Miran NAGLIC, 14. 3. 1938 učit. matem , fizike, Oš Peter Kavčič Škofja Loka, Hotavlje 41, 64224 Gorenja vas
17. Jože PETERNELJ, 18. 3. 1938 učit. matem., fizike, OŠ Peter Kavčič šk. Loka, Šolska ul. 3, 64220 škofja Loka
18 Majda PUHAR KOVAČ, 23. 2. 1959 dipl. org. dela, LB TBG PE Škofja Loka, Mestni trg 9, 64220 škofja Loka
19. Janez ŠOLAR, 7. 4. 1934 dipl. ekonomist, Alples Železniki, Selca 125, 64227 Selca
20. Matjaž TIČAR, 9. 6. 1949 strojni tehnik, Čevljarna Ratitovec Železniki, Podlubnik 152, 64220 Škofja Loka
21. Fedja VRANIČAR, 12. 1. 1949 višji upravni delavec, Upravni organi SO škofja Loka, Sorska 33/a, 64220 škofja Loka
22. Rudi ZADNIK, 2. 1. 1944, delov, strojne stroke, Uprani organi SO škofja Loka, Podlubnik 148, 64220 Skotja Loka
23. Jure ŽAKELJ, 27. 3. 1950, dipl. ekon., mag. or. zn., EGP Škofja Loka Partizanska 20, 64220 Škofja Loka
KANDIDATI, KI KANDIDIRAJO NA LISTI: ZVEZA ZA OHR. ENAKOPRAVNOSTI OBČANOV
1. Dragoljub STOJKOVIĆ, 13. 8. 1937, delavec, Gorenjska predilnica Frankovo nas 71, 64220 Škofja Loka
2. Branislav GOLUBOVIĆ, 10. 2. 1940 upokojenec, Podlubnik 159 64220 Škofja Loka
3. Mijat PEKOVIĆ, 20. 6. 1955, delavec, Jelovica, Frankovo nas. 66 64220 Škofja Loka
4. Periša KOSTIĆ, 7. 3. 1940, delavec, LTH Škofja Loka, Frankovo nas 32 64220 Škofja Loka
5. Tanja PEKOVIČ, 15. 9. 1959, delavka, Gorenjska predilnica, Frankovo nas 66, 64220 Škofja Loka
6. Vukosav ZEJAK, 28. 8. 1952, delavec, LTH Škofja Loka, Podlubnik 157 64220 Škofja Loka
7 Milan MISIMOVIĆ, 4. 11. 1954, delavec, Gorenjska predilnica, Frankovo nas 68, 64220 Škofja Loka
mimmmmGLAS 12. stran
/ GOSPODARSTVO >
Petek, 13. aprila 1990
Blejsko brezvetrje
Nemara je res napočil pravi trenutek, da se na Bledu vprašajo, mar ne bi lastna občina rešila tudi kopice problemov v turizmu.
Sprehoda po Bledu te dni ne moti turistični vrvež, kar človeka nehote zatopi v misli o tegobah in problemih blejskega turizma, ki že nekaj let plove v brezvetrju. Številke so res samo številke in vsega ne povedo, toda gostov je bilo minuli mesec kar tisoč manj kot marca lani, za okroglih trideset odstotkov manj. Z izgovorom o slabi zimi si seveda ne morejo pomagati, saj je bila tudi lani slaba.
Klavrno podobo ponuja tudi novi trgovski center, ki so ga lani zgradili, vendar jim za ni uspelo odpreti za svetovno veslaško prvenstvo. Veliko lokalov ne namreč še vedno praznih, predragi so, da bi šli v denar. Človek pa se vpraša, kako neki preživijo lastniki lokalov, kjer je naprodaj najrazličnejša šara, kakršno se s pravim dobičkom prodaja na priročnih stojnicah. Domačini so centru že dali svoje ime, pravijo mu Gadajijev stolp, nemara zato, ker spominja na italijansko arhitekturo Mussolinijevega časa. Zlobno pa bi lahko pripomnili, da nemara zato, ker je Gadafi ukinil denar, saj prave denarne koristi center zanesljivo ne prinaša.
Pomladanske čistilne akcije letos na Bledu še niso imeli, čeprav je pomlad zgodnja in bi lahko pometli in pograbili smeti, postavili klopce itd. Zato se seveda pozornemu obiskovalcu Bled pokaže v "vsej svoji lepoti", k sreči so dnevi hladnejši in vsaj jezero ne cveti več. Toda, smeti bo moč hitro pospraviti, težje pa bo popraviti vse propadajoče blejske vile, ki jih je moč najti na vseh koncih in krajih Bleda. Občasno kdo opozori na ta problem in propadajoča poslopja se ponovno znajdejo na časopisnih straneh, vsakič le bolj betežna.
Še bi lahko tarnali naprej, kaj vse je narobe na Bledu in kako bi lahko več zaslužili s turizmom. V času velikih sprememb, ko smo že marsikatero stvar dobesedno postavili na glavo, se ni več bogokletno vprašati, mar ne bi Bled potreboval župana, ki bi se dvakrat, trikrat na dan sprehodil po kraju in opazil vsako malenkost ter priganjal komunalce, ki bi jih Bled prav tako moral imeti, s svojo upravo pa bi se načrtno, korak za korakom, lotil blejskih propadajočih vil in vseh drugih problemov, pri čemer kaj kmalu verjetno ne bo več sporno, če se bodo po vojni odvzeta poslopja spet vrnila v zasebne roke in morda postale privlačni družinski penzioni. Nov veter bi seveda morali tudi denarno podpreti. Sicer pa po zgled ni treba daleč, občine na avstrijskem Koroškem, kjer znajo zaslužiti s turizmom, najmanj četrtino denarja iz občinske blagajne namenijo zanj in hotelirjem ni potrebno skrbeti dlje kot do praga hotela, seveda pa nekaj primaknejo v občinsko blagajno.
Če bi Bled spet postal občina, radovljiškemu županu ne bi bilo več potrebno nenehno iskati ravnotežja med Radovljico, Bledom in Bohinjem, kar prave koristi ne prinese nobenemu, saj so interesi vsaj deloma različni. Na Bledu pa bi postali sami svoji gospodje in ne bi mogli več s prstom kazati v Radovljico, češ, odkar imamo tam občino, gre vse navzdol, nekaj let po preselitvi, ko so tam še ostali naši občinski možje, je nekako še šlo, potem pa ne več. Sicer pa, če se bo kdo spotaknil ob velikost, tudi Tržič ni velik, pa ima svojo občino. Toliko bolj bo pomembna vsebina in ne velikost, če občine po volitvah ne bodo več le podaljšana roka zvezne in republiške države, temveč bodo občinske skupščine živahen parlament, v katerem bodo reševali lokalne probleme.
M. Volčja k
IZ 6WPJMSKE6A SVETA
Presežek v menjavi s tujino
Gorenjsko gospodarstvo je v letošnjih prvih dveh mesecih izvozilo za 763,1 milijona dinarjev blaga, od tega 84 odstotkov na konvertibilno tržišče. V primerjavi z enakim lanskim razdobjem je bil celotni izvoz večji za 0,2 odstotka (v Sloveniji je padel za 7,8 odstotka), na konvertibilno tržišče pa je bil za 6,3 odstotka večji (v Sloveniji manjši za 9,6 odstotka). V letošnjih prvih dveh mesecih pa je gorenjsko gospodarstvo uvozilo za 654,8 milijona dinarjev blaga, od tega 92 odstotkov s konvertibilnega tržišča. V uvozu je imela oprema 5,8 odstotni delež, na 2,2 odstotka pa je narasel delež blaga za široko potrošnjo. Gorenjsko gospodarstvo je tako doseglo 116,5 odstotno pokritje uvoza z izvozom, na konvertibilnem tržišču 106,9 odstotnega, presežek v blagovni menjavi s tujino je v letošnjih prvih dveh mesecih znašal 9,2 milijona dolarjev, od tega 3,5 milijona dolarjev na konvertibilnem in 5,7 milijona dolarjev na klirinškem tržišču.
Četrti kongres kadrovskih delavcev
Na Bledu bo do 18. do 20. aprila potekal 4. kongres kadrovskih delavcev Jugoslavije, ki se ga bo udeležilo 400 kadrovskih delavcev, predstavili in ocenili bodo dosežke in smeri razvoja svoje stroke. Kongres bo tematsko aktualen, s?j Zi> povabljeni znani jugoslovanski znanstveniki in strokovnjaki, spregovorili bodo o položaju kadrov v tržnem gospodarstvu, izobraževanju in organizaciji dela v luči gospodarske učinkovitosti in napredku njihove stroke na pragu 21. stoletja. Kongres prirejajo na štiri leta, vsakič v drugi republiki, na Bled pa so povabili tudi predsednika zveznega izvršnega sveta Anteja Markovića.
Uspeh Pekovih modelirjev
Na letošnjem zagrebškem Tednu usnja, obutve in oblačil je tržiški Peko tako kot lani dobil pohvalo za lepo urejen razstavni prostor, Zveza društev usnjarjev in čevljarjev Hrvaške pa je Pekovemu moškemu čevlju Davor in ženskemu škornju, ki je bil izdelan za kolekcijo Rockport, podelilo diplomo. Združenje kreatorjev in modelirjev obutve, usnjene konfekcije in galanterije Jugoslavije pa je podelilo diplomo za kreacijo moškega čevlja Davor. Njegov avtorje modelir Marjan Aljan-čič, dobitnik več priznanj, zmodeliral je mehak, lahek in udoben čevelj, ki so ga uvrstili v kolekcijo AFIS, v prodaji pa je tudi doma. Avtor nagrajenega ženskega škornja pa je Boris Zavrl.
Cene veliko težje drse navzdol, kot so pred meseci drvele navzgor
Danes še blagajne nisem odprla
Trgovine so vse bolj prazne, ljudje še pogledat ne pridejo več
Kranj, 11. aprila - Cenejši nakupi čez mejo in manjša kupna moč sta že dodobra /redčila število kupcev v naših trgovinah, v marsikateri je prodaja upadla že za polovico in več, vendar pa cene le počasi drsijo navzdol. Sele te dni pocenitve množičneje uvaja industrija, kjer pa pravijo, da do dobaviteljev tržna prisila še ni prispela. Tovarne cene spuščajo za 20 do 30 odstotkov, hkrati pa jih zahtevajo tudi od trgovcev, vendar pa je marsikateri nakup še vedno cenejši čez mejo, zato ni nič nenavadno, če vam prodajalka potoži, danes še blagajne nisem odprla. Povprašali smo nekaj trgovcev in proizvajalcev, za koliko so cene že zdrknile navzdol in za koliko jim je že upadla prodaja.
Obutev še ni cenejša
V kranjskem trgovskem podjetju Kokra so se v povprečju marže že znižali za 10 odstotkov in se tako po besedah direktorice Vide Prinčič-Gorjanc odpovedali dobri polovici trgovskega zaslužka. Obseg prodaje se jim je namreč prepolovil, zlasti v aprilskih dneh je kupcev vse manj. Cene pa so naposled začeli zniževati tudi proizvajalci, večina izdelovalcev tekstila jih te dni spušča za 10 do 20 odstotkov, pri izdelovalcih pohištva pa je 10 do 20 odstotno znižanje cen še vedno bolj izjema kot pravilo, doslej so jih znižali le Marles, Šipad in Meblo. Obutev pa se še ni pocenila, doslej je svoje izdelke pocenila le ena od srbskih tovarn.
Tudi po tekstil in obutev ljudje še vedno odhajajo čez mejo, pohištvo pa zaradi manjše kupne moči tako ali tako gre vse težje v prodajo, kupcev je v prodajalnah vse manj, malce bolj živahno je le ob plačilnih dneh. Direktorica Kokre pravi, da kvalitetni tekstilni izdelki pri nas niso več bistveno dražji, kitajske in tajske svile, ki jo te dni ponujajo v kranjski prodajalni, čez mejo ni moč kupiti ceneje. Prepričana je, da cene našega tekstila primerjamo z manj kakovostnim in pravimo,
poglej, kako je v Astriji vse ceneje. Ce bi se odpravili v buti-
čne in druge dražje prodajalne, pa bi ugotovili, da pri kvalitetnih izdelkih velikih razlik vendarle ni več.
Dobavitelji surovin cen še ne znižujejo
Radovljiška Almira je minuli teden cene znižala za 30 odstotkov, kar gre izključno v breme tovarne, saj direktor Aleš Šmid pravi, da dobavitelji surovin še niso reagirali in cen Še niso znižali, zato si deloma pomagajo tudi z uvozom, pri katerem so plačilni roki ugodnejši. Pravi, da bi se v zniževanje cen morala z razbremenitvijo gospodarstva vključiti tudi država, saj bo sicer ogrožena proizvodnja.
V Almiri vsak dan dobivajo sporočila trgovcev, naj jim naročenega blaga ne odpošljejo, ker ga imajo še dovolj na zalogi. Padec kupne , moči torej krepko občutijo zlasti tekstilci, kar zgovorno pove tudi podatek, da je v Almirinih prodajalnah prodaja upadla za 70 odstotkov.
Pralni stroji so čez mejo še vedno cenejši
V kranjskem Merkurju je letos v primerjavi z lanskimi pr-
vimi meseci prodaja upadla za '40 odstotkov, ob upoštevanju inflacije seveda. Opazna je zlasti pri širokopotrošnih izdelkih, pri gradbenem materialu so nakupi vse bolj drobni. Pri tehničnem blagu so nekateri proizvajalci te dni znižali cene, vendar to še ni splošen pojav, je dejal Bojan Vidmar, pomočnik direktorja v Merkurjevi maloprodaji. Tako je Gorenje znižal cene bele tehnike za 20 do 30 odstotkov. Emi Poljčane in Sijaj Hrastnik sta cene spustila za 15 odstotkov, Merkurje dodal 10 odstotkov in tako so ti izdelki cenejši za četrtino. El-ma Črnuče pa je svoje izdelke pocenila za 15 odstotkov, Merkur je dodal 5 odstotkov in cenejši so za petino.
Izračun pokaže, da so kljub pocenitvi čez mejo pralni stroji s plačilom carine vred še vedno cenejši za 20 do 30 odstotkov, zato je razumljivo, da v naše prodajalne kupcev še ni, da čakajo, kdaj bodo cene še padle. Niti pogledat ne pridejo več tako kot včasih, kaj šele, da bi se odločili za nakup.
Padajo cene in marže, davki pa ne
Tudi v leski Murki je v letošnjih prvih mesecih v primerjavi z lanskimi ter ob upoštevanju inflacije prodaja padla za 40 odstotkov. Stvari se resnično obračajo na glavo, še pred leti so trgovci tarnali, da pri mleku, kruhu in drugih živilih pravega zaslužka ni, danes pa povedo, da je trgovski zaslužek postal najbolj zanesljiv prav pri hrani.
2e na začetku letošnjega leta so v Murki marže zmanjšali za polovico, z aprilom pa so cene začeli zniževati tudi proizvajal-
ci, nam je povedal komercialist Slavko Debenc, vsak dan dobijo kakšno pocenitev. Tako je Mura svoje izdelke že pocenila za 20 odstotkov, Novoteks za 10 do 20 odstotkov, Labod, Novoteks, Kroj in Gorenjska oblačila za 15 odstotkov, tudi za nove kolekcije. Pri pohištvu pa so pocenitev še izjemne, Gorenje je cene pralnih strojev in zamrzovalnih skrinj znižalo za 20 do 30 odstotkov, sir se je pocenil za 30 odstotkov.
Trgovske marže in cene padajo, davki pa ne. Za živila imajo zdaj v Murki 16,5 odstotno maržo, za tekstil 22 odstotno, za pohištvo 16,5 odstotno, za belo tehniko 11,70 odstotno, za kozmetiko 18 do 23 odstotna. Odstotki prometnega davka pa ostajajo enaki, pri kozmetiki je denimo 108 odstoten, pri pivu 90 odstoten, pri žganih pijačah 145 odstoten itd.
Konkurenca uvoženega sira
V naših trgovinah zadnje čase lahko najdete vse več vrst uvoženih sirov, cenejših seveda, kar predstavlja že ostro konkurenco domačim. V kranjski Mlekarni se je prodaja sirov praktično ustavila in zaloge se kopičijo, v prvem tednu aprila so se s 63 povečale na 100 ton. Približno polovico odkupljenega mleka so doslej predelali v sire, zdaj pa so proizvodnjo sirov delno omejili, odvečno mleko prodajo Ljubljanskim mlekarnam, sveže mleko pa delno izvažajo v Italijo. Odkupa mleka še niso zmanjšali in držijo se še lani podpisanih pogodb z zadrugami in kmeti, vendar pa kdove koliko časa se jih bodo še lahko, razmišljajo pa, da bi del odkupljenega mleka plačali s sirom.
M. Volčjak
Na Šmarjetni gori cvete turistični nagelj
Veliko zagnanosti in načrtov
Cilj, da bi Šmarjetna gora postala prava turistična točka s pestro gostinsko ponudbo, je vse bližji. Priznanje,' turistični nagelj, pa je le dokaz več, da so razvojni načrti dobri
Šmarjetna gora, 10. aprila - "Turistični nagelj, ki smo ga dobili te dni, smo sprejeli presenečeni, vendar zadovoljni, saj vemo, da pri naših načrtih ureditve Šmarjetne gore nismo osamljeni in da tudi drugi spremljajo naše delo in trud," razmišlja Franc Jekovec, eden od treh iz družine Jekovec, ki gospodarijo na Šmarjetni.
kvalitetnejša, naša izbira tako hrane kot pijač še pestrejša, ponudba pa takšna, kot si jo želijo gostje," tudi zagotavlja Anica Jekovec-Praprotnik.
V. Stanovnik
"Oktobra leta 1986 smo dobili ključe hotela na Šmarjetni gori. Tisto leto je bila še prava zima, tako da smo z adaptacijo začeli šele spomladi naslednje leto. Poleti smo dobili začasno dovoljenje za delo, nato pa so se naši načrti začeli počasi uresničevati. Počasi pa predvsem zato, ker smo računali na kredite, ki pa jih nato pod zaostrenimi pogoji nismo mogli najemati. Kljub temu smo z veliko truda do sedaj že uspeli urediti restavracijo s 150 sedeži, gostilno s 50 sedeži, na vrtu je prostora za 200 obiskovalcev, prenočišč za 32 gostov in otroško igrišče. Vso zimsko sezono smo ob petkih in sobotah prirejali plese v restavraciji, včasih smo povabili tudi znane ansamble ali pa goste, ki so popestrili večere. Veseli smo, da obiskovalci radi prihajajo k nam, čeprav je v teh časih, ko imajo ljudje denar komaj za najnujnejše, gotovo gostinstvo na slabšem kot pred leti. Trudimo pa se biti kvalitetni, ker se zavedamo, da je danes možno uspeti le z dobro ponudbo, kajti slabi slej ko prej propadejo," pravi Anica Jekovec Praprotnik, ki skrbi predvsem za gostinski del ponudbe na Šmarjetni gori. Brat, Janez Jekovec, je odgovoren za gradbena dela, ki jih je tudi sedaj Še precej, drugi brat, Franc Jekovec, pa opravlja predvsem menežerska dela, ki pa jih pri takšnem projektu, kot je ureditev Šmarjetne gore, vedno dovolj. Kljub njihovemu trudu, da bi poiskali sovlagatelje, to še naprej ostaja problem, saj domačim turističnim organizacijam manjka denarja, tuji partnerji pa ne pristajajo na vlaganja tja, kjer ni urejene spremljajoče infrastruktu-
re. In če pri tem omenimo samo cesto na Šmarjetno, ni treba več naštevati..
Družinsko upravljanje določenega objekta, gostišča, hotela, je včasih celo težje, kot če se "šefi " med seboj ne poznajo. Anica pa razmišlja takole: "Tudi pri nas včasih prihaja do navzkrižji, lahko pa rečem, da smo pri delu bolj strogi drug do drugega, kot naprimer do pri nas zaposlenih delavcev. Vendar pa družinske stvari skušamo povsem izključiti, saj je delo tu za nas najprej služba. Nihče na Šmarjetni ne stanuje, med seboj pa imamo tudi točno določen urnik tukajšnjih "dežurstev". Vse to pa zato, ker se zavedamo, da je naš skupni cilj kvaliteta."
Ce obiskovalci, ki prihajajo na Šmarjetno goro z začudenjem gledajo veliko spremembo, ki jo doživlja hotel z okolico zadnja tri leta, pa se Jekovčevi zavedajo, da jih čaka še veliko dela. Že letos nameravajo urediti dodatnih štirinajst ležišč v tretjem nadstropju, skupaj pa naj bi bilo ob koncu adaptacije kar 70 ležišč. Načrtujejo tudi trim kabinet, savno, nočni lokal in diskoteko. Prav sedaj naprimer iščejo partnerja za nočni lokal....Kijub temu da je okolica vedno lepša (lesene mize, klopi, stoli, igrišče..), pa načrtujejo še prodajalni-co spominkov, zunaj pa nameravajo urediti tudi nekakšno letno kuhinjo z domačimi specialitetami. "Restavracijo bomo iz sedanjih 150 sedežev povečali na 300 sedežev, s čimer bomo pridobili dovolj prostora za gostovanje večjih, tudi tujih ansamblov. Prirejamo poroke, kar je ob bližini cerkvice še posebej zanimivo, veliko zanimanja pa je tudi za naša nedeljska družinska kosila. Trudili se bomo, da bo naša kuhinja še
KAJ JE NOVO V KRANJU?
: od 9. aprila dalje trgovina KAKADU
KJE?
v ulici Miša Pijadeja (to je ulica v bližini nove poštne zgradbe)
KAJ LAHKO IZBIRATE?
: razne potrebščine za šolo, razna poslovna in priložnostna darila za vsakdanjo rabo, najnovejših svetovnih vzorcev.
Svetujemo vam, da nas obiščete, imamo tako veliko izbiro raznih predmetov, da jih posamezno ne moremo naštevati.
SPREMLJAJOČI PROGRAM SEJMA
sobota, 14. 4. DAN ČEBELARJEV
ponedeljek, 16. 4.
DAN MERKURJA
DAN OBČINE ŽELEZNA KAPLA
Predstavitev gospodarstva in turizmi nastop ansambla -Drava- s folkloro
oh 11.00 url: Zadružna zveza Slovenije in
2VZG Krani
strokovni posvet z okroglo mizo GNOJENJE IN NARAVNO OKOLJE
torek, 17. 4. DAN MERCATORJA
ob 9 00 uri:
Seia izvršilnega odbora Splošnega združenj kmeliistva živilske industn|e m prehr.ne . mala konferenčna dvorana
ob 10.00 url: Skupščina Sploinega združena za kmetiistv m prehrano Sloveniie
■ otvoritvena dvorana _
areda, 18. 4.		
0AN LOVCEV		
. ob 8.30 url:	Zadružne zv.z. Slov.-	
Seia upravnega odbor«		
ni|e		
- otvoritvena dvorana		
. ob 9 00 url:		
STROKOVNO POSVETOVANJE O GAMSU		
. konlerenćna dvorana		
. ob 10.00 url:		
Koordmaoiski odbor lovskih pod|eti| m zavo-		
dov		
■ mala konferenčna dvorana		
- ob 11 00 url:		
Poslovno strokovno jreSanje lovcev		
- konferenčna dvorana		
v.a dan n.atop»|o ROOISTI		
		
	četrtek, 19. 4.	
	DAN GOZDARJEV	
	■ ob 10.00 url:	
	Seia odbora za izkoriščanje gozdov	
	, konferenčna dvorana	
NE VESTE, KJE BI PREKADILI IN SHRANILI MESO? ™-Seo za
PREKAJEVANJE in
shranjevanje mesa. Oglejte si jo na SEJMU kmetijstva in gozdarstva v KRANJU od 13. do 19. 4. Razstavlja in prodaja: MERCATOR TRŽIČ
1990.
Izkoristite možnost nakupa na UGODNE KREDITNE POGOJE.
TRŽIŠKO PODJETJE INDUSTRIJSKE KOVINSKE OPREME 64290 TRŽIČ, Koroška 17
Telefon: 064-50-477
GORENJSKA TZO KMETIJSKA ZADRUGA
SLOGA
Kranj
Vabimo vas, da obiščete naš razstavi prostor na sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju od 13. do 19. aprila 1990.
PRODAJNI PROGRAM
Traktorji: ZETOR, TORPEDO, IMT 539, URSUS
Po konkurenčnih cenah proizvodni program SIP:
nakladalne prikolice, kosilnice, obračalnike, silokombajne itd. Puhalniki za seno GRIČ z dozirno mizo Program POTINGER:
nakladalne prikolice, obračalniki, silokombajni Nemški obračalni plugi LANDSBERG
Plugi domače proizvodnje, predsetveniki, sejalnice za žito in koruzo Škropilnice AGROMEHANIKA
Cisterne in mešalniki za gnojevko CREINA, trosilniki mineralnih gnojil VICON
Hlevska oprema KOVIN
Molzni stroji in hladilni bazeni FECRO (sejemski popust 10 % na tovarniško ceno ali obročno odplačevanje Kiprske prikolice in trosilci gnoja TEHNOSTROJ
IZ SVOJE PROIZVODNJE VAM PONUJAMO AKSIALNE IN RADIALNE VENTILATORJE GROS ZA DOSUŠEVANJE SENA
Linija strojev za pridelavo krompirja, sadilniki, izkopalniki ter kombajni in sortirniki s Poljske. Mešalniki krmil MLINOSTROJ
Na sejmu kmetijstva in gozdarstva bomo prodajali tudi semena, sredstva za varstvo rastlin, rezervne dele, orodje za vrtičkarje itd.
Vabimo vas, da obiščete našo prodajalno kmetijske mehanizacije in rezervnih delov v Kranju, Cesta 1. maja (pred mlekarno Cirče), tel.: (064)35-032 in 35-750.
MERCATOR - PRESKRBA TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ
tudi letos na sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju od 13. do 19. aprila 1990 v večna menskLdvora ni
* m
Po konkurenčnih cenah v am nudimo:
• pohištvo
• belo tehniko
• omare za prekajevanje mesa
• kolesa
• motorne žage Tomos - Husquarna
• električno ročno orodje
UGODNOSTI!
• sejemske cene
• prodaja na obroke
• popusti pri plačilu z gotovino
• brezplačna dostava do doma
V PAVILJONU MERCATORJA VAS PRIČAKUJEJO IN SE PRIPOROČAJO ZA NAKUP!
NAJCENEJE DO SEDEŽNE GARNITURE V ČASU SEJMA V SALONU POHIŠTVA ZLIT IN NA SPOMLADANSKEM SEJMU V KRANJU . Poleg tega vam nudimo v salonu pohištva ZLIT na Deteljici pri Tržiču tudi pohištvo priznanih proizvajalcev za .opremo stanovanj in poslovnih prostorov. S premišlenim nakupom lahko tudi kaj prihranite - mi vemo kako - oglasite se
(emo tudi vam! Informacije :tel.064-50 795 JO/PILA BOVA
IN        TO BOVA DOBILA
P0 UKOPNIH
mpAJNlH
VODJIH
.ALONU
POHiiSsr
ZLIT'
i)5 83 iSSđ IS3 S (GLAS
14. STRAN
Petek, 13. aprila 1990
l ŽIVILA
ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo
Obiščite nas na Sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju od 13. do 19. aprila 1990
V hali
bomo imeli
DEGUSTACIJO
brezalkoholnega piva UNI!
Na našem stalnem prostoru
hali B
boste poleg gostinske ponudbe lahko poskusili zdravilne čaje (patra Ašiča), ki jih bomo tudi prodajali!
Za vitko linijo, dobro počutje in lepo polt bomo prodajali Enemon, Diemon, Otrobe, Com snacks, Baj-baj in Braunemon.
Poslovni sistem
Mercator,* d Ljubljana
Mercatorjeva sejemska predstavitev
Pestra ponudba in ugodne cene
Na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju, ki je danes odprl svoja vrata, je moč videti marsikaj zanimivega iz raznovrstne ponudbe celotnega Poslovnega sistema Mercator.
Kri Mercatorju so sklenili, da bo njihov letošnji prikaz na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju, razdeljen na tri dele. Prvi del sejemske predstavitve je namenjen prikazu Poslovnega sistema Merkator kot celote, kar pomeni, da se predstavljajo skoraj vse proizvodne organizacije. Predstavljajo se z osnovno kmetijsko proizvodnjo in živilsko industrijo. To pa so tako me-sno-predelovalna industrija, mlekarji, tovarna olja, vinarji, Kopitarna Sevnica z ortopedsko obutvijo, vrtnarija, Mercator Turist, Klub Mercator (z novimi ugodnostmi) in številni drugi. Hkrati s predstavitvijo prehrambenih izdelkov je te moč tudi poskusiti in kupiti. Pri nakupu pa ste deležni številnih popustov in ugodnosti. "Kolikor pač dopuščajo sejemske razmere, smo pripravili mini delikateso, sladoledni vrt, ponujamo dobrote iz Zmajčkovega butika okusnih slaščic, del prostora smo uredili kot bife, kjer strežemo s pijačo In pripravljamo "velikonočni prigrizek". V času sejma pripravljamo nekaj demonstracij (naprimer uporabo in predstavitev olja v novi embalaži s posebnim zamaškom) In tudi degustacij. Dan Merca-torja pa bo 17. aprila, ko bo naš sejemski prostor, ki je na 348 kvadratnih metrih, še posebej zanimiv za obiskovalce. Takrat pripravljamo nagradne igre, odkrlvanke, lov na Benqick In druga presenečenja," pravi Mile Bitenc, ki skrbi za organizacijo Mercatorjeve predstavitve na sejmu.
Na delu Mercatorjeva sejemskega prostora se predstavlja Mercator - Preskrba Tržič, ki razstavlja in prodaja pohištvo, belo tehniko, športno opremo in tudi kmetijsko mehanizacijo.
Mercator - Mednarodna trgovina pa predstavlja zunanje-trgovinski inženiring. Na sejmu zastopa različne tuje firme od Karchlerja iz ZRN, Bennassija in drugih, ki ponujajo molzne stroje, kosilnice, mešalce močnih krmil, opremo za transport in dosuševanje sena...
Vsak dan degustacija novih okusov Enemona!
Prodaja vipavskega vina v novi 5 litrski embalaži.
Za najmlajše velika izbira SLADKARIJ.
Ob 20-letnici hotela BOR v Preddvoru bomo predstavili novo ponudbo iz programa
ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE!
SEJEMSKE CENE - BOGATA PONUDBA - DEGUSTACIJE
alples industrija pohištva Železniki
Na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 13. do 19. 4. 1990 razstavljamo: samsko sobo TAMAR v naravni smrekovi izvedbi, predsobe in dnevne sobe iz programa AL v izvedbi hrast in jesen, TV in video omarice ELITE, klubske mize ADA in karnise BETA.
PRI NAKUPU POHIŠTVA VAM NUDIMO 15 % SEJEMSKI POPUST.
Popust v tem času velja tudi za nakup v salonu v Železnikih. PREPRIČAJTE SE O NAŠI ZARES KONKURENČNI PONUDBI!
Petek, 13. aprila 1990
15. STRAN @©I&IggU)5HE&GIAS
VICRED
Slovenska pomlad neutišano žužlja. Črnjavo nad sabo po koščkih cefra!
MOJI REPUBLIKI
Oblasti novi srčno odsvetujem revanšizem zoper komuniste!
Saj takšen obračun privedel nas bi med evropske izolacioniste!
MILANU KUČANU
Še vedno se ozira proti Zvezi zvez za komuniste.
Kaj tac'ga več ne more bit, saj šlo je na smetišče!
C. ZAPLOTNIK
MIHAILU GORBAČOVU
O perestrojki zdaj molči, ker Litvo že za nos drži!
MOJI REPUBLIKI
Njo milo prosim, da r\azr\ar\\ vsem nekdanjim lovcem na državne stroške: vrnite trofeje v lovske muzeje!
Saj javno so bogastvo alpske dežele!
IZZA OBZORJA
Slovenija in Litva, ne bosta ruska blitva!
Adolf Pušnik
Kmet Ivan Oman član predsedstva SR Slovenije
Nisem za politične prekucije in revolucije
Zminec, 11. aprila - Čeprav volilne komisije še niso povsem uredile rezultatov nedeljskih volitev in postregle z uradnimi podatki, ni več nobenega dvoma o tem, da je 61-letni kmet Ivan Oman iz Zminca pri Škofji Loki, sicer predsednik Slovenske kmečke zveze in Demosov kandidat, izvoljen za člana predsedstva republike. Po podatkih, ki so bili zbrani do srede, je domala vsak drugi volilec v Sloveniji glasoval tudi za Omana; to pa ga je med dvanajstimi kandidati, ki so se potegovali za članstvo v predsedstvu, uvrstilo na drugo mesto, za Cirilom Zlobcem.
Ivan, kaj ste delali na cvetno nedeljo, na dan volitev?
"Okrog enajstih sem šel na volišče, popoldne ob štirih pa v Ljubljano, kjer sem se nekaj časa zadrževal z novinarji in prijatelji v Cankarjevem domu, sicer pa v našem volilnem štabu, ki smo ga imeli skupaj s krščanskimi demokrati na Dvorskem trgu. Nič posebnega - čakali smo na rezultate."
Ste pričakovali, da boste izvoljen?
"To, da nisem brez možnosti, sem vedel. Ker so mi raziskave javnega mnenja napovedovale tretje ali četrto mesto, sem bil presenečenj ko sem bil na začetku objavljanja volilnih rezultatov na prvem, na koncu pa na drugem mestu."
Kako bi ocenili sestavo predsedstva?
"Kar zadeva člane predsedstva, menim, da gre z obeh strani, z uradne in z opozicijske, za umirjene ljudi, s katerimi se bo dalo sodelovati in delati. Na izvolitev predsednika pa bo treba počakati do drugega kroga volitev."
Se vam ne zdi, da so Slovenci tudi z volitvami dokazali, da niso za politične prekucije in da so se odločili za srednjo pot oz. pot, ki je v učbenikih klasične politilogije opisana kot pot "zmernih sprememb"?
"Demos je po zadnjih podatkih za volitve v družbenopolitični zbor republiške skupščine dobil 55 odstotkov glasov, vendar to še ne pomeni, da bo dobil prav tolikšen delež poslan-
skih mest, saj izračuni za podeljevanje mandatov lahko podobo delno spremenijo. Izvoljeni pa bodo vsi najpomembnejši funkcionarji posameznih strank. Že več mesecev sem predvideval zelo tesen izid in sem tudi napovedal, da bo nobena stran ne bo bistveno odstopala od petdesetih odstotkov. To napoved je objavil avstrijski Kleiner Zeitung, pri nas pa mislim, da ni prodrla v javnost. Zdaj ugotavljam, da se nisem veliko zmotil in da sem celo bolje ocenil razmerje kot raziskovalci javnega mnenja."
Kako bi komentirali izid prvega kroga volitev*za predsednika predsedstva? Razlika med Kučanom in Pučnikom je bila velika in večja, kot so jo napovedovale predvolilne javnomnenj-ske raziskave.
"Ne bi se začudil, če bi bil Kučan izvoljen že v prvem krogu. Ljudje se namreč niso odločali za komunistično stranko, ampak osebno za Kučana. Pri nas so razmere posebne: komunistična partija - in to so potrdile tudi volitve v družbenopolitični zbor republiške skupščine - ima neprimerno manj ugleda kot njen prejšnji predsednik. Prav zato se ne čudim, da je Kučan dobil toliko več glasov kot opozicijski kandidat Pučnik. Sicer pa volitve še niso končane, čaka nas še drugi krog. Kdorkoli že bo izvoljen, čeprav bo z majhno prednostjo, bo izvoljen legitimno."
Ker ste se že nekajkrat izkazali z dobrimi napovedmi, vas
sprašujem, kako se bodo razdelili Krambergerjevi in Demšarje v i glasovi?
"O tem je zelo veliko ugibanj. Domnevam, da se bodo glasovi porazdelili, pa tudi to, da bo več Krambergerjevih glasov dobil Pučnik. Za Demšarje-ve pa ne morem reči ničesar."
Med ocenami, zakaj je Pučnik toliko zaostal za Kučanom, je bilo slišati tudi takšne, da si je Demos nekaj volilnih točk zapravil s spornim plakatom in tudi z nekaterimi javnimi nastopi njegovih predstavnikov. Se vi strinjate s takšno oceno?
"Domnevam, da je Demos s plakatom sicer nekaj res izgubil, vendar pa bi rad poudaril tole: ko sem se v nedeljo zvečer pogovarjal s tujimi novinarji in s Slovenci, ki živijo v tujini, so vsi zatrjevali, da na Zahodu tako kulturna, korektna in znosna volilna kampanja, kakršna je bila pri nas, ni mogoča in da je bil pri nas predvolilni boj zelo mil. Govorice o nizkih udarcih so bile del vplivanja na javno mnenje, še zlasti prikrite grožnje z državljansko vojno, ki so veliko pripomogle k večjemu uspehu partijskih kandidatov. Širjenje govoric med ljudi, češ - če bo izvoljen Pučnik, bo prišlo do državljanske vojne, je bil zame veliko nižji udarec kot plakat. Ob tem se lahko samo vprašamo: kdo pa bi bil tisti, ki bi začel vojno, če bi Pučnik zmagal?"
Kako si zamišljate slovensko politiko v razmerah, če bi bil Kučan kot predstavnik ZKS-
SDP predsednik predsedstva, v parlamentu pa bi imel večino Demos?
"V Sloveniji se bomo znašli v nenavadni situaciji - pa ne zato, če bi bil izvoljen Kučan, ampak zato, ker je pričakovati, da nihče ne bo imel zadostne večine v parlamentu za kakršnekoli pomembnejše spremembe. Demos bo sicer imel večino v družbenopolitičnem zboru, toda če je ne bo imel v zboru občin in če ne bo prišlo do pametnih strankarskih koalicij, bo položaj zelo težaven. Tega je deloma kriv tudi zapleten volilni sistem."
Omenili ste povezave, koalicije. Jih je zdaj, ko so volilni rezultati znani, že mogoče napovedati?
"Zaenkrat je edina koalicija Demos, ki bo ostala, dokler ne bodo izpolnjene njene glavne programske točke, medtem ko se bodo ostale povezave oblikovale, potlej ko bodo znani volilni rezultati za zbor združenega dela in za zbor občin."
Se vam ne zdi, da se je volitvam za predsednika in člane predsedstva dajala pretirana pomembnost; glavni pa bo vendarle parlament?
"Strinjam se z ugotovitvijo, da je parlament pomembnejši od predsedstva. Parlament sprejema zakone, voli vlado itd. Predsednik ali predsedstvo ne more brez podpore v parlamentu postaviti vlade niti ne imenovati mandatarja. Tudi nova ustava bo takšna, kakršno bo sprejel parlament."
Se boste kot predsednik Slovenske kmečke zveze zavzemali v predsedstvu samo za interese kmetov ali vsega Demosa?
"Člani predsedstva ne bomo smeli uveljavljati samo interesov stranke, ki ji pripadamo, ampak bomo morali gledati predvsem na nacionalne interese."
Je to dobro, da je predsedstvo strankarsko sestavljeno?
"Ko sem se pogovarjal s tujimi politiki in novinarji, so se zelo čudili našemu sistemu in so me opozarjali, da bo v predsedstvu nemogoče delovati, če bo sestavljeno strankarsko. Zdi se mi, da bi bilo treba večino pristojnosti predsedstva prenesti na parlament in imeti samo predsednika, ki bi bil formalni šef države brez posebnih pooblastil."
Pred volitvami ste dejali: če bom izvoljen, se bom zavzemal za ukinitev predsedstva. Ste zdaj še vedno takšnega mnenja?
"Še zmeraj. Zavzemal se bom za to, da čimprej dobimo novo ustavo in da v novi ustavni ureditvi ne bo predsedstva, ampak samo predsednik."
Demos je že predstavil osnutek nove slovenske ustave. Se strinjate z vsem, kar je zapisano v njej?
"Doslej ga še nisem natančno preštudiral, ampak sem ga le površno pregledal. V njem so tudi nekatere moje pobude, sicer pa menim, da ga bo treba še dopolniti. Z avtorji osnutka se v nekaterih opredelitvah razhajam, med drugim tudi o tem, kakšen naj bi bil novi parlament: jaz se zavzemam za dvodomni državni zbor, osnutek predlaga enodomnega. Dvodomni zagotavlja kakovostnejše delo, pri enodomnem pa je nevarnost, da se iz njega izrine opozicija."
Konfederacija ali odcepitev? Katera politična usmeritev vam je bližja?
"Zavzemam se za konfederacijo, pri tem pa se mi zdi najbolj sprejemljiv predlog liberalcev, ki govori o jugoslovanski gospodarski skupnosti. Takšna rešitev bi bila po eni strani koristna za gospodarstvo, po drugi pa bi tudi zagotavljala suverenost republike."
Kako doseči konfederacijo?
"Jaz nisem za "ho-ruk", za politične prekucije in revolucije, ampak sem za razvoj, za
"Vsem, ki so na nedeljskih volitvah glasovali zame, se lepo zahvaljujem; obenem pa jim zagotavljam, da se bom trudil, da ne bodo preveč razočarani nad menoj."
evolucijo. O tem, kako doseči konfederacijo, se bomo lažje pogovarjali potlej, ko bodo znani rezultati volitev na Hrvaškem. Menim, da je za Hrvate neka povezava z Jugoslavijo celo bolj pomembna kot za Slovence in da bo kljub Mar-kovićevemu prizadevanju za popolno centralizacijo Jugoslavije prišlo do drugačnega dogovora."
Predsedstvo naj bi se uradno zamenjalo maja, verjetno pa ste že zdaj razmišljali, katero pobudo boste prvo predlagali na dnevni red?
"Kmečka zveza je že dosedanjemu predsedstvu poslala zahtevo za revizijo kulaških procesov, zato bom kot predsednik zveze zahteval, da bi se pravice začele popravljati. Sicer pa se mi zdi, da bo pomembno delo predsedstva iskanje poti za razreševanje političnih konfliktov."
Za konec še tole, nepomembno vprašanje: kako boste kot član predsedstva zmogli brez telefona? To sprašujem tudi zato, ker je bil v stari boljševiški politiki telefon zelo pomembno sredstvo - po telefonski žici so prihajale direktive, sklepi, odločitve...
"To vprašanje sploh ni nepo membno. V krajevni skupnosti širimo telefonsko omrežje in če bi pošta hotela, bi ga lahke prav hitro imeli. Vse se že kar predolgo vleče, telefon pa bi resnično potreboval."
C. Zaplotnik
m^JSS&SSmOILAB  16. STRAN
Petek, 13. aprila 1990
JOŽE KOŠNJEK
IVO BIZJAK, kranjski delegat v zboru občin novega republiškega parlamenta
Družbeni lastnini znanega lastnika
in dobrega gospodarja
"Izvolitev za republiškega poslanca je glede na težavnost sedanjega položaja precejšnja odgovornost. Ko sem se odločal, ali naj se bolj zavzeto politično angažiram, če uporabim stari besednjak, sem menil, da je trenutek tak, ko je potrebno zagrabiti, saj je priložnost za to. Odslej naprej ne kaže samo jamrati, šimfati, kot se reče, zato nimam več pravice, če sam ne poskušam nekaj storiti. To je tisto, zaradi česar sem se podal v to. Ne zaradi časti, ampak zaradi praktičnega razloga, da v tej demokratizaciji tudi sam nekaj doprinesem," pravi 34-le-tni Ivo Bizjak z Zgornje Bele pri Preddvoru, ki je bil edini od gorenjskih kandidatov za zbor občin republiške skupščine izvoljen v prvem krogu.
Čeprav v politiki neznan ste prepričljivo zmagali. Kje tiči vaš uspeh oziroma, kje je vzrok za vaš korak na politično sceno?
"Politika me je od nekdaj zanimala, vendar politika kot urejanje odnosov med ljudmi, kot odgovorno urejanje družbenih zadev, nikakor pa ne v smislu, kot se je pogosto uporabljala, monopolnega prilaščanja oblasti nad ljudmi. V prvem smislu me je zanimala kot mogoče marsikoga drugega, vključeval sem se v krajevni skupnosti in podjetjih, kjer sem delal, saj sem bil več mandatov v delavskih svetih. Deloval sem v mejah možnosti, ki so mi bile dane. Bil sem vendarle aktiven, pri tem pa sem jasno čutil, kje so meje za tistega, ki ni, preprosto rečeno, ta prave barve."
Protikandidate, kar znana imena politike, ste dobesedno nažgali. Ste morda imeli slabo konkurenco?
"Zelo domišljavo bi bilo misliti, da sem bil izvoljen zato, ker sem Ivan Bizjak. Ocenjujem, da sem bil izvoljen kot kandidat Demosa. Demos je pač tisto, kar so ljudje volili, ko so glasovali zame. Lahko pa rečem, da sem poskušal, da bi me ljudje v predvolilnem času spoznali, zato sem bil kot predstavnik krščanskih demokratov na več predstavitvah Demosa. Udeleževal sem se, kolikor mi je čas dopuščal, zborov volilcev. O protikandidatih pa lahko rečem: tako kot morda pred volitvami mene kdo ni poznal, tako tudi jaz protikandidatov ne poznam nič bolje. Celo sedanjega predsednika kranjskega izvršnega sveta sem samo nekajkrat srečal, ko je javno nastopal, sicer pa ga nisem imel priložnosti podrobneje spoznati. Koliko je kdo znan, je glede na povprečnega volilca relativno."
Pravijo, da ste politično žilico podedovali po očetu.
"Drugič slišim, da je oče kazal interes za politiko. Ko sem bil rojen, je bii on star 53 let in takega delovanja nimam v spominu. Vem pa, da je včasih komu kaj pri kakšni zadevi pomagal, na vasi, če je bilo potrebno."
Maja boste zasedli parlamentarni sedež. Kakšen naj bi bil slovenski parlament v vaših očeh? Kaj mu je dolžnost najprej storiti?
"Od vsega začetka se zavedam, da začenjam mandat v resnih časih, ko so pred skupščino sila zahtevne naloge. Jasno je, in to je Demos vedno poudarjal, da je prva naloga oblikovanje nove slovenske ustave. Zanjo je v Sloveniji doseženo soglasje. Druga naloga pa je uglašena na gospodarstvo. Poudaril bi dve stvari. Prva je oblikovanje razvojne strategije, ki je nimamo kljub nekaterim planom, vsaj take ne, ki bi upoštevala našo speciflko. V to strategijo je treba vgraditi vse, za kar smo se v Demosu zavzemali: od energetske varčnosti, težnje po tehnološko zahtevnejši industriji do večje uveljavitve terciarnih dejavnosti. Drugo vprašanje pa je tako imenovana družbena lastnina.
Jaz temu tako pravim. To je vprašanje preživetja naroda oziroma narodovega gospodarstva. So različne ideje in treba je izbrati najboljše. Zame je osnova, da ta družbena lastnina postopoma najde znanega lastnika in dobrega gospodarja. Brez te povezave ne gre. Nič ne
pomaga lastnik, ki ni dober go- ljal o kandidaturi za kranjsko spodar, ki jo bo upravljal tako, podeželje, sem imel pred seboj,
kranjsko podeželje, ki vas je izvolilo?
"To vprašanje izkoriščam za zahvalo vsem, ki so me volili. Jaz to razumem v tem smislu, da bi bil na pameten način dejansko v stiku s tistimi, ki jih predstavljam. Ko sem razmiš-
Ivan Bizjak je star 34 let, doma je z Zgornje Bele pri Preddvoru, kjer vsa leta živi. Po poklicu je diplomirani inženir matematike in je zaposlen v Corona inženiringu v Ljubljani, kjer se ukvarja s procesnim računalništvom. Ima štiri otroke.
Je to vaš prvi intervju.
"Pred volitvami se ni nihče čin. V volilnem času je prvič, prav posebno zanimal za nas, da za medije lahko kaj poki smo kandidirali za zbor ob- vem."
da bo rentabilna, ne pa vedno bolj siromašna. Srečujemo tri poglede na to. Morali jih bomo uskladiti. Moje videnje tega je
da kandidiram za okolje, iz katerega izhajam, kjer ves čas živim, kjer dobro poznam probleme in razmišljanja teh ljudi,
jasno: dmžbena lastnina mora ki bi jih lahko zastopal, tudi v
prehajati prek državnega skrb- skupščini. Majhni problemi za
ništva v druge oblike. Ne bi re- nekoga so za drugega veliki,
kel, da je to podržavljenje. Tu- Vidi jih tisti, ki živi med temi
di v prehodnem obdobju mora ljudmi, drugi pa lahko, recimo
biti lastnik povsem znan. To je meščan, mimo udari. Na pame-
treba urediti zaradi rentabilno- ten način, ki ga sedaj čisto na-
sti, ki jo mora zagotavljati, to je tanko še ne vidim, bomo mora-
važno za vsakršne tuje naložbe, H vzpostaviti še marsikateri me-
za vsako vlaganje. Vsake more- hanizem te demokracije. Na-
bitne prodaje morajo biti pre- meravam imeti stike z ljudmi,
tehtane, zlasti če gre za tujca. Že na zborih sem rekel, da na-
Vedeti moramo, kdo skrbi za- nje ne prihajam samo zaradi
njo in kdo lahko o tem odloča, podpore meni, zaradi podpore
Skratka, lastnino je treba zašči- Demosu, ampak tudi zato, da
titi pred zlorabami. To je lahko bi se srečal z ljudmi." tudi podržavljenje, vendar bo o     Vaša matična stranka je slo-
tem nujno jasno soglasje. Pomembno je, da se prepreči divja privatizacija.
Slišimo ocene, da bo novi par-
Drago Klemenčič
venska krščanska demokracija. Je njena umeščenost v slovenski politični prostor sedaj realna glede na to, da smo Slovenci le . večinoma kristjani? Kakšen je lament reševal brezupen položaj vaše stranke z Dem0som?
slovenskega gospodarstva.
"Položaj po moje ni brezizhoden, reševanje pa bo zahtevalo precej žrtev. Na psu nismo, težko pa je tudi reči, koliko so utemeljene izjave, da so nekateri stečaji umetno izzvani. Menim, da se kaže tam, kjer je zarjavelo kolesje še mogoče spraviti v tek, zavzeti za manj drastična pota, za uporabo ekonomskih vzvodov pred uporabo stečaja. To pa ne pomeni, da naj bi še naprej negovali nesposobne, da bi še naprej velik del akumulacije metali v sode brez dna."
V novem parlamentu bodo mnoge stranke, v bistvu strankarska mavrica. Je po vašem mnenju to dobro za delovanje parlamenta, ali je to morda ovira za doseganje soglasja, večine?
"O bistvenih vprašanjih bomo našli soglasje. Danes (torek) je o sestavi težko kaj reči, ko preštevanje glasov še ni končano in imamo pred seboj še dvoje volitev. Parlament, relativno svobodno in demokratično izvoljen, bo v bistvu mavrica. To je po eni strani dobro, ker ne bo možnosti in ne nevarnosti, da se spet nekdo polasti oblasti. Pestrost je dobra, da se glede vprašanj in odločitev slišijo različna mnenja. Glede delovanja parlamenta sem optimist, čeprav je sestava, politična obarvanost zbora združenega dela še uganka. Bo pa to problem za mandatarja vlade, za njegovo sestavo, komu bo predsednik republike zaupal mandat. To utegne biti problem, glede bistvenih vprašanj Slovenije pa je že dosežena taka stopnja soglasja, da se bo dalo odločati, seveda ob veliki strpnosti, dolgih razpravah, potrpežljivem argumentiranju."
Izvolitev je odgovornost. Se boste v uresničevanju te odgovornosti vračali med volilce, na
"Na odnos Demos - stranka gledam naravno: vsak je najprej član svoje stranke, nato pa zastopa interese Demosa. Koalicije, v tem primeru Demosa, brez posameznih strank ni. Krščanski demokrati s sedanjimi odstotki še nismo rekli zadnje besede. Demos se mi zaenkrat zdi kar čvrsta tvorba. Prišlo bo premeščanja strank v Demosu in izven njega. Zavedati se moramo, da stranke legalno delujejo šele od konca lanskega decembra, da smo bili prej ilegalci, da so se stranke postopoma ustanavljale in da vsi ljudje še niso imeli možnosti včlanjevanja. Ne pričakujem, da bo verska pripadnost sama od sebe odločala o včla-njevanju v našo stranko. To je en moment, ki za nekoga pomeni gotovost glede usmeritve stranke. Moje stranke si ne predstavljam kot stranke vseh slovenskih kristjanov. Vsak kristjan ima svobodno politično izbiro."
Meje prihodnosti
Razmišljanje o izzivih časov, ki prihajajo Ko to pišem, je prvi krog volitev že za nami, rezultati pa še niso znani: le iz delnih izidov in seštevkov lahko potegnemo nekatere podatke, ki bodo, tako se vsaj zdi, določali politično podobo jutrišnje pluralistične in večstrankarske Slovenije. Navsezadnje pa to ni tako pomembno. Niti toliko ne, da bi se splačalo počakati do takrat, ko bodo znane vse številke in odstotki, ko bo izpisan seznam ljudi in strank, ki bodo v prihodnje v bolj ali manj odprti politični igri določale naš vsakdan.
Morda zapisano zveni nekoliko preveč indiferentno, saj nobenemu človeku kot mislečemu (in tudi političnemu) bitju pač ne more biti vseeno, kdo ga bo predstavljal v javnosti, kdo bo skrbel za javni blagor, kakor smo radi rekli v teološki govorici. In meni osebno tudi ni vseeno. Če namreč drži, da ima narod takšne voditelje, kakršne si pač zasluži, potem pač ne bi bil rad član naroda, ki si je zaslužil (in seveda bolj ali manj svobodno tudi sam izbral) slabe in neprimerne voditelje. Razmišljam pač kot človek, ki je svoje moči posvetil delu v Cerkvi na Slovenskem, in prepričanje, da bo Cerkev preživela vsakršno politično ureditev, mi navsezadnje potrjujejo izkušnje zadnjih desetletij. Izkušnje, ki sem jih doživljal tudi na lastni koži. Gledani skozi takšno optiko postajajo tudi rezultati volitev nekoliko bolj relativni.
Seveda pa je treba upoštevati, da Cerkev nima samo eshatolo-ške dimenzije, temveč da je praktično vzeto skupnost veru-
jočih, ki v času in prostoru skušajo uresničevati svoje krščanstvo. In to so seveda razlogi, ki iz Cerkve delajo upoštevanja vreden družbeni in politični dejavnik, pa naj je to komu všeč ali pa ne. Seveda je treba potegniti ostro črto ločnico med politiko v širšem pomenu besede, ki pomeni graditev skupnosti in skrb za napredek, in politiko v ožjem pomenu besede, ki jo sicer tudi velika večina strank razglaša kot skrb za narod in družbo, čisto nekje na dnu pa le ostaja bolj ali manj vidna usedlina boja za oblast. Če bi se Cerkev dejavno vključila v to drugo politiko, potem bi pomenilo, da je zgrešila svoje bistveno poslanstvo. Pač pa je integralni del njenega poslanstva skrb za človeka v vseh njegovih razsežnostih, zato se tudi ne more in ne sme izogniti politiki v širšem pomenu besede.
Štiri desetletja in več je Cerkev na Slovenskem nosila na plečih neprijetno dediščino druge svetovne vojne in revolucionarnega vrenja pri nas. O upraviče-
ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE KMEČKI GLAS
61000 Ljubljana, Miklošičeva 4, tel.: 061/219-428,
219-396
Obiščite naš razstavno prodajni prostor v večnamenski dvorani na SEJMU KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA v
KRANJU od 13. do 19. aprila 1990. Med našimi strokovnimi in leposlovnimi izdajami boste našli hudi zelo iskano knjigo
V SADNEM VRTI) in ostale PRIROČNIKE za SADNI IN ZELENJAVNI VRT, GOJENJE IN ZAŠČITO RASTLIN
JnAlI SVIT
LEPŠA, BOGATEJŠA, V BARVAH...
Priporočamo vam tudi tednik
Kmečki ghts
revijo SODOBNO KMETIJSTVO
izkoristite priložnost in obogatite vašo strokovno knjižnico!
nosti očitkov, ki se jih še sedaj ni znebila, bo seveda ob primerni časovni distanci sodila zgodovina, dejstvo pa je, da je bila ves povojni čas odrinjena na rob družbe; prisiljena je bila živeti zakristijsko krščanstvo. In da ne bo pomote. Pod pojmom Cerkev seveda ne razumem škofov in duhovnikov vseh hierarhičnih stopenj, temveč "božje ljudstvo", kakor ga tako rada imenuje sodobna ekleziologija. To božje ljudstvo pa vključuje vse, ki izpovedujejo vero v Kristusa in želijo biti člani njegove Cerkve. Kakšne so bile in so še vse posledice te emarginacije, je mogoče samo slutiti, nekatere pa kar bodejo v oči.
Seveda je treba pošteno priznati, da so se razmere počasi, toda vztrajno spreminjale. Militantni ateizem se je vsaj na nekaterih področjih umaknil in poskusi dialoga niso bili več bele vrane. To je tako od družbe kot od Cerkve zahtevalo temeljito spremembo zadržanja. Če je bila Cerkev kar nekaj desetletij prisiljena v obrambno držo, ji spremenjene razmere ponujajo izziv, da bo razmislila o svojem pozitivnem prispevku k oblikovanju jutrišnje pluralistične družbe, zasnovane na spoštovanju temeljnih človekovih pravic, med katere seveda spada tudi pravica do drugačnosti. To pa bo lahko uresničila le v ozračju, ko se ji ne bo treba na vsakem koraku bati očitkov klerikalizma in vmešavanja v dnevno politiko. Izjava slovenskih škofov pred volitvami je bila že deležna nekaterih takšnih očitkov, čeprav je šlo za v bistvu zelo nedolžno opozorilo, da verniki pač ne
bodo volili tistih strank, katerih programov ne morejo uskladiti s svojo krščansko vestjo. To spada v okvir poslanstva Cerkve, tudi slovenske. In če je opozorila na zgodovinski spomin, tudi ni v ničemer presegla svojih kompetenc. Toliko slabše za tistega, ki se je ob tem čutil prizadetega.
Naj se v prihodnje naš pluralizem zasuče tako ali drugače, nazaj najbrž ne bo mogel. Vsaj brez brutalne in surove represije ne. In v tistem našem jutrišnjem pluralnem sistemu bo seveda morala tudi Cerkev odigrati svojo vlogo. Tudi v politiki. Duhovniki in škofje prav gotovo ne bodo kandidirali v politični areni, pač pa bodo v skladu s svojim poslanstvom sooblikovali vernike za politično delovanje. Menim, da ta dejavnost Cerkve v ničemer ne. more biti sporna. Vprašanje je le, kdaj in kako bo to delala. Prav gotovo ne v cerkvi in na prižnici in tudi ne tako, da bi v vesti obvezovala vernike k takšnemu ali drugačnemu ravnanju. Takšen način bi pomenil vračanje v čase, ki si jih ne želimo več. Pač pa bo vedno dvigala glas v imenu tistih, ki tega ne morejo narediti sami. Vzgajala bo svoje člane za pošteno politično delo, hkrati pa bo javno opozarjala, če se odločitve oblasti ne skladajo s temelji krščanske etike. Naj bo politični mozaik jutrišnje Slovenije še tako pisan, vsakršnemu nosilcu oblastvenih funkcij bo v korist, če bo s Cerkvijo vzpostavil dialog. Kakor bo to v korist tudi Cerkvi. Tega bi seveda ne kazalo prekmalu pozabiti.
ROMAN LELJAK
Bilo je strah in groza
Roman Leljak je bivši oficir in delavec varnostne službe JLA.
V organih varnosti JLA je prenehal delati februarja 1988. 25. maja 1988 so ga aretirali in priprli v vojaškem zaporu na Metelkovi v Ljubljani. Tu je ostal do 17. avgusta, ko je z gladovno stavko izsilil izpust. V procesu pred vojaškim sodiščem je bil obsojen na štirinajst mesecev zapora. Obtožili so ga zlorabe službenega položaja, tatvine in nepooblaščenega prisluškovanja ter snemanja telefonskih pogovorov. Lani je ustanovil samostojno Založbo za alternativno teorijo, kjer je glavni in odgovorni urednik. Trenutno prestaja zaporno kazen na odprtem oddelku zapora v Rogozi pri Mariboru. Pred kratkim pa je izšla njegova druga knjiga, "Teharske žive rane".
V knjigi ste zbrali srhljiva pričevanja očividcev in žrtev povojnega partijskega pokola na Teharju in v okolici. Je vaš zapis samo spraševanje in iskanje odgovorov, ali pa tudi opomin tistim še živečim, ki nosijo odgovornost za smrt tisočev?
Ja, predvsem mislim, da je to drugo. Danes je težko obujati spomine na tiste grozne čase. To sem sam čutil, ko sem zbiral
ta pričevanja in pri tem zbiranju mi je bil izključni namen, zbiranje za svarilo naprej v prihodnosti.
Ljudje so molčali 44 let. Mnogi so ustrahovani pokopali spomine na tiste strašne dni na dno zavesti. Le redki pa so bili pripravljeni spregovoriti..
Mnogi so se jokajoč spominjali svojcev, svojih doživetij. Komaj po štiridesetih letih jim je bilo omogočeno, da javno spregovorijo. Da pride nekdo javno k njim in jih povpraša o dogodkih, ki so jih morali štirideset let skrbno skrivati v sebi in trpeti z njimi. Veliko jih še sploh ni spregovorilo in veliko jih tudi nikoli ne bo. Ljudje strahu, ki so ga tako dolgo nosili v sebi, ne bodo tako lahko izgnali iz sebe, ne glede na razvoj politike v prihodnosti.
In vendar resnice ni mogoče skriti..
Ne, to gotovo ne. Resnica se je vedela že štirideset let, mnogi so jo poznali, vendar nihče ni govoril o njej. Danes se o njej le lahko spregovori. Toda sedaj jo ljudje različno sprejemajo, nekateri v njej vidijo nabiranje političnega kapitala. O tem se je najbolje izrazil sam Milan Kučan nedavno v Celju, ko je odgovarjal na vprašanja tamkajšnjih prebivalcev, kaj misli
o polpretekli zgodovini. Sprejel je pobudo, da je treba te stvari podpreti, takoj pa pripomnil, da posamezniki zdaj izrabljajo tiste čase za nabiranje kapitala pred volitvami. Tako se spet igramo z nekimi žrtvami, z nekim časom. Polpretekla zgodovina se je začela razkrivati že veliko prej, kot pa se je začel predvolilni boj. Spo-menka Hribar je začela s tem že pred sedmimi leti. Največ pa je bilo storjenega lani, ko je o tem začela pisati Mladina in letos še vsi ostali časopisi. Kučanov komentar je bil zato zares neodgovoren.
Teharsko taborišče ali lager, kot mu pravijo domačini, je bilo obnovljeno med 15. in 20. majem 1945, zgrajeno pa že~?yeli-ko prej...
V začetku vojne so ga zgradili Nemci z namenom, da bi imeli tam "hitlerjugend", vendar do tega ni prišlo. So pa imeli tam zaprte Cehe in Poljake, kasneje tudi Italijane. Takrat ni bilo velikih represij in streljanja teh ljudi. Po vojni pa je bila usoda Teharja povezana z njegovo lego. Ležalo je na križišču pomembnih prometnih poti, po katerih so se valile največje kolone vojnih beguncev. Stare barake na tem mestu so bile po vojni glavni razlog, da so tam
Moderni interieri
Iz Lesnine Moderni interieri v Kranju in na Jesenicah sporočajo, da so v sodelovanju s proizvajalci za nekatere programe pohištva znižali cene do 50 %.
Poleg ugodnih cen vam za nekaj programov nudijo tudi obročno odplačevanje do 6 mesecev s 30 % pologom.
Če pa boste obiskali Gorenjski sejem, vas Lesnina vabi na ogled njihovih salonov na Primskovem in na Titovem trgu v Kranju.
Lesnina vam v Kranju In na Jesenicah poleg bogate izbire sobnega pohištva nudi tudi vrtne garniture. Po zelo ugodni ceni pa lahko kupite stole, mize in ležalnike za kampiranje.
Člani stanovanjskih zadrug, pa so pri nakupu Itisonov in toplih podov ter lučk Fluo, oproščeni prometnega davka.
Telefoni: Kranj - Primskovo: 24-554, Kranj - Titov trg: 21-485, Jesenice: Skladišča 5: 81-179.
zgradili taborišče. Pa tudi okolica Celja, ki je bila polna zapuščenih rudnikov in praznih protitankovskih jarkov. III. bataljon vojske državne varnosti ali Knoj in celjska Ozna, ki jo-je vodil Edvard Gole, sta v teh jamah streljala svoje žrtve predvsem ponoči. Natančnejših podatkov o tem ni mogoče dobiti.
... Se skrivajo morda v arhivih republiškega ali zveznega sekretariata za notranje zadeve ali CK partije?
Glede arhivov danes obstaja odprto vprašanje. Republiški sekretariat za notranje zadeve je lani uredništvu Mladine odgovoril, da oni nimajo nobenega arhiva iz leta 1945. V to osebno ne verjamem in mislim, da gre za neresnično poročilo. Nekaj arhivov mora obstajati, tudi na CK ZKS. Je pa res, da je veliko arhivov izginilo ali bilo ukradenih. Tako so npr. v zdravstvenem domu v Celju iz kleti izginile štiri knjige, ki so o tem času največ govorile. Težko pa verjamem, da kak večji arhiv v o tem sploh obstaja. Če pa obstaja, pa se zopet postavlja vprašanje, koliko je zgodovinsko sprejemljiv, ker je verjetno zapolnjen s partijsko ideologijo.
Za krvavim pokolom slovenskih domobrancev je stala partija, sistem, ki se je neusmiljeno boril proti vsem drugače mislečim, ki bi lahko ogrozili njegovo oblast. Je bilo to zgolj maščevanje, ali pa krinka česa drugega? To je bilo nadaljevanje njihove revolucije. Danes lahko o NOB govorimo malo drugače. Po eni strani vemo za formiranje OF, zelo malo pa vemo o formiranju t. i. Narodnega sveta, leta 1941. OF je v samem začetku zapisala, da se ima vsako zo-perstavljanje izven nje za sovražno dejanje. Na ta način je partija preko OF že vnaprej izločila vse kandidate. Nastopala je v imenu neke revolucije, hkrati pa izkoristila čas okupacije in začela svojo revolucijo. Vprašanje je, ali ni tudi to en fenomen izdaje, da se -v težkih trenutkih okupacije izvaja kr-i vavo revolucijo, ki neposredno vodi v državljansko vojno. Seveda je tudi del domobrancev
prisegel nemški strukturi in tudi to je izdajstvo. Toda to se je zgodilo kasneje, OF pa je s tem začela že leta 1941. Verjetno še danes nismo sposobni odgovoriti na pravo resnico. Vendar pa menim, da je naše početje kljub vsemu potrebno zato, ker se odkrivanje takratne resnice tokrat lahko izvede na preživelih. Sčasoma pa tudi preživelih ne bo več.
Žrtve so umirale ponižane, brez vsakega človeškega dostojanstva. Se oblast, ki je stala za tem, zares lahko imenuje ljudska?
Daleč od tega. Ljudska je politični, ideološki pojem in nobena oblast ne more biti ljudska. Oblast je oblast in ljudstvo je ljudstvo. To sta dva ločena pojma, ki bosta vedno ostala ločena. Sam način likvidacije je bil grozen, včasih celobolj grozen od nemške v plinskih celicah, kjer je bila smrt vsaj trenutna. Partizani so ljudi zvezane, žive metali v jaške. Ker so bile take jame v starih zapuščenih rudnikih, so se bali za njimi metati bombe in streljati. Namesto tega so jih še žive zalili z betonom. Slo je za grozne stvari, za pomore otrok in žena, kar ni združljivo z nobeno zdravo človeško logiko.
Ob tem se nam nehote zastavi vprašanje, kaj nam je prinesla osvoboditev? Je bila vredna žrtev, ki jih je zahtevala?
Vprašanje je, ali smo danes osvobojeni. Gre le za delno osvoboditev. Zadnji primer, ko nam ponovno zapirajo meje, nam govori o tem, da še vedno nismo osvobojeni. Da oblast še vedno preži na nas na vsakem koraku. Tako, da je o neki osvoboditvi zelo težko govoriti. Mislim pa, da ta narod v celoti, tudi mi mladi še sploh spoznali nismo, kaj je to svoboda.
Ko so vas 18. avgusta 1988 izpustili iz vojaškega zapora, ste načelniku organov varnosti Ljubljanskega ar-madnega območja polkovniku Mitiču dejali: "Obžalujem, ker ste me tako mladega zastrupili s sistemom skrivnosti. Mlad človek si tega ne zasluži Namen njegovega življenja je drugačen!" Ste ta namen sedaj našli v pisanju? Mislim, da sem ga. Prav vesel sem, da sem takrat napisal to pismo in ga tudi javno objavil. Gre za to, da to, kar počnejo s
JOŽE DEŽMAN
Ivanu Janu in Ivu Žajdeli
jvan in Ivo (Odprte strani, 2. marca 1990) sta mi družno nategnila ušesa in to na vrat na nos zaradi mojih rjeprimernosti v ugovoru proti volilnemu golažu in revolucionarnih in protirevolucionarnih kosti (Odprte strani, 23. februarja 1990).
Etični standard naj ne dopusti izločanja kogarkoli iz javne-8a spomina. Novinarji Starta so prišli na Gorenjsko spraševat o grobišču pri Radovljici. Naleteli so na tri okoličane, ki so jim zatrdili, da se kaj takega tu naokoli ni dogajalo. Domačin, ki se je takrat po naključju vrnil v domači kraj, pa pripoveduje o streljanju, bombah skozi neko pomladno popoldne leta 1945. Na tudi *e.pri nas ponatisnjenem zemljevidu (»morišča protikomunisti-£nih žrtev v Sloveniji«) je označena lokacija pri Radovljici z znakom, ki pomeni okoli tisoč žrtev.
Ivu Zajdeli dajem prav, da je treba razbiti molk, ki ga narekuje strah. Saj na podobne odzive kot novinarji Starta bi naleteli hjdi spraševalci o drugih neoznačenih grobovih.
Ta molk so narekovala razmerja moči. Ivan Jan mi je v reviji °orec (št. 10/11, 1989) svetoval, na »navajanja, kdo je koga justi-''ciral, vendar niso na mestu, če to res ni nujno... Že velikokrat srno govorili in tudi zapisali, da je pomembno le dejanje, in potem kaznovanje, imen kršiteljev pa zaradi potomcev itd. ni morino navajati.«
Seveda ta obzirnost velja le za partizanske likvidatorje. Okupatorja in domobrance, ki so jih krivili za poboje, so partizanski P'sci predstavili ne le z imenom in priimkom, ampak so še njiho-Ve pradede slekli do gat. Torej dvojna mera. j Upam, da je Janko Gruden (Odprte strani, 30. marca 1990) 'Va Zajdelo opozoril na to, da nikakor ne gre poenostavljati do-
mobranca Venclja Dolenca v legendarnega rešenca in partizana Draga Vraničarja v podivjanega boljševika. Zavrnimo revolucionarni tribunal, ki so ga iz zgodovinopisja naredili komunisti, vendar ne uvedimo namesto njega protikomunistične inkvizicije. Zato prosim Iva Žajdelo, da odgovori Ivanki Globočnik (Glasovi Odmevi, 20. februarja 1990), ki mu je očitala: »Vi ste pa po 45 letih miru tako nabiti s sovraštvom, to pa drugo in neopravičljivo.«
Če nočeš rešitve, ustanovi komisijo
Predlagam pogovor o standardih, po katerih bomo opredelili odgovornost za skrite grobove.
Tudi svojci partizanskih žrtev so imeli mnogo težav z iskanjem grobov. Ko smo jih iskali, mnogokdaj razsute po svetu, so opravili dolge poti. Naj spomnim na mater, ki je sina, ki je padel kot italijanski partizan, v petdesetih letih v kovčku pretihotapila v domovino in ga skrivaj zakopala na vrtu.
Zdaj pa smo pred množičnim grobiščem pod Radovljico. Ali dokumentarna dejstva pričajo, da obstaja? (Topografijo in dokumentiranje grobišč bi lahko opravili zgodovinarji?) S sholastično razpravo ga ne bomo odkrili. Se bomo odločili za detektor, arheološko izkopavanje? (Bomo k sodelovanju povabili arheologe, geologe?)
Ko bo grobišče natančneje locirano, kdo bo presodil, ali je možna identifikacija žrtev? Ali naj grobišče ostane tam, kot je, ali je možno opraviti prekop? (Koliko lahko tu vpliva mnenje sodnomedicinskih strokovnjakov?)
Kdo bo plačal ureditev grobišča na sedanjem prostoru ali prekop ostankov? Na čigavi zemlji je grobišče? (Ali bomo uvrstili ta vprašanja na dnevni red izvršnih svetov, upravnih organov?) Kako bomo uredili in označili grobišča? (Ali bodo rešitve predlagali arhitekti, umetniki?)
tako mladimi ljudmi, lahko vsakega od njih globoko prizadene. Človek lahko to čuti vse življenje in jaz bom moral to čutiti, ker sem bil v tej službi. Sedaj skušam z javnimi nastopi svariti pred takšnimi stvarmi. Mlade ljudi bo treba razbremeniti politike. Pustiti jih, da živijo svoje mlado žviljenje, takšno kot jim je pač namenjeno. Ne pa, da jih že od začetka bremenimo s sovražniki in metodami, ki v človeku uničijo vse tisto, kar je sploh človeško.
Zavzemate se za narodno spravo, kdaj jo bo končno mogoče doseči?
Narodna sprava verjetno ni tisto, kar misli predsedstvo Slovenije, ki je zadnje dni govorilo o neki pomiritvi. Ne gre za pomiritev, gre za resnično spravo enega naroda. Da se ta narod i danes združi in poskuša rešiti tisto, kar se rešiti še da. Sprave se ne da kar spraviti na papir in podpisati, s čimer bi bila stvar zaključena. Treba je odpreti zgodovino, vsem je treba dati možnost, da opišejo svojo vlogo v njej. Seveda so tukaj žrtve tako na eni kot na drugi strani. Vsem je treba postaviti obeležje, na katerem bo pisalo, da so bile to žrtve državljanske vojne. To pa so bili partizani in domobranci.
Teharje ostaja kraj starih svoboščin in mogočnih kmetij, ki pa danes umira. Revolucija je tam uničila mnoge vrednote, materialne in duhovne. In za to najbrž ni mogoče najti opravičila...
Težko je najti opravičilo. Danes gotovo lahko trdim, da je javno odlagališče smeti in smetišče za odpadne surovine Cinkarne zgrajeno namenoma tam, kjer je bilo nekoč taborišče, in kjer so grobovi žrtev. Gre za namerno skrunitev grobišč in za to je nekdo odgovoren. Po vsem tem, ko se že eno leto govori in piše o Teharju, se danes na ta kraj še vedno odvažajo smeti. Zraven je zraslo še novo smetišče. Skrajni čas je, da se vsa ta dela takoj prekinejo, ne glede na ceno, ki bi bila potrebna za to. Nobena cena ne sme biti večja od žrtev, ki so trna pokopane. Izvršni svet Celja za to nima posluha, nimajo pa ga tudi republiški organi. Tudi delegati iz teh krajev niso dovolj aktivni v skupščinah in ne opravljajo svojih nalog delegatov iz znanih razlogov - Teharje je še vedno krajevna skupnost smetišč, pod katero pa so tudi grobišča.
Simona Gorše
Ko bodo zbrani podatki o žrtvah in storilcih, ali jih bomo uradno zapisali? (Koliko dela to pomeni za sodišča, matične urade?) Ali je možno brzdati javni pritisk, ki ga bodo ta dela sprožila? (Ali je politika uspela ohraniti vzdušje narodne sprave?)
Imenovali smo komisijo zgodovinarjev. Ta ni tista, ki bo z odkritjem resnice razrešila vprašanje zamolčanih grobov. Strokovnjaki drugih strok, država, politiki, javnost bodo tisti, ki bodo sooblikovali odgovore.
Sorodniki
Pa ostanimo med Kranjci. S smrtjo so se začele težave za sorodnike. Kazenske rekvizicije, tudi zaplembe premoženja, prezir, zakon molka. Ali imamo dokaze, na podlagi katerih bomo ocenili ustreznost ukrepov, ki so prizadeli žive? Ob izginulih truplih nemi arhivi?
Kje je meja uresničljivih nadomestil za izgubljeno premoženje, vsakdanje težave prizadetih, njihovo življenjsko oskublje-nost? Predvolilne obljube ali možna prihodnost? Ali bo dovolj resnica, bo potrebna sodna izterjava?
Sosedje
V grobišču pod Radovljico so verjetno neslovenske žrtve. Tudi na neoznačenem grobišču v Dragi so verjetno večinoma stražarji kaznilnice v Begunjah. V Sloveniji se je končevala druga svetovna vojna.
Torej bomo morali o grobovih govoriti s svojimi slovenskimi in germanskimi sosedi. Kakšna bodo njihova mnenja o ureditvi grobov, o odgovornosti zanje? Kako jih bomo spoštovali?
če se vrnem na začetek: moja razdalja od butn-glavstva Ivana in Iva ni v prepotentni vsevednosti. Le skušam oblikovati vprašanja, na katera bi bilo potrebno odgovoriti? Kolikor bom zmogel, pa bom pripomogel k odkritju razmerij, ki so se ob zatajenih žrtvah vojne, revolucije in protirevolucije, zgrnile nad Gorenjsko, morda tudi Slovenijo. Ali se Ivan in Ivo s tako zastavo strinjata?
@@mm3mSS[QiLAS   18. STRAN
ALPETOUR - PODJETJE ZA MEDNARODNI IN DOMAČI TRANSPORT, p.o ŠKOFJA LOKA
Razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta dela in naloge DIREKTORJA
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo VII. oz. VI. stopnjo strokovne zahtevnosti tehnične ali družboslovne usmeritve,
— da imajo najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj,
— da imajo potrebne organizacijske sposobnosti in vodstvene sposobnosti,
— da nimajo zadržkov po 59. členu Zakona o podjetjih
IN DELAVCE S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI
1. NAMESTNIKA DIREKTORJA
2. DIREKTORJA PROIZVODNO ORGANIZACIJSKEGA SEKTORJA
3. DIREKTORJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA. Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1. da imajo VII. oz. VI. stopnjo strokovne zahtevnosti ekonomske, pravne ali tehnične smeri, da imajo najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj;
Pod 2. da imajo VII. oz. VI. stopnjo strokovne zahtevnosti prometne ali organizacijske proizvodne smeri, da imajo najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
Pod 3. da imajo VII. oz. VI. stopnjo strokovne zahtevnosti ekonomske smeri ali druge ustrezne smeri, da imajo najmanj 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj pri komercialnih ali transportno špedicijskih poslih, aktivno znanje tujega jezika, zunanjetrgovinska registracija (ZTR).
Za opravljanje razpisanih del in nalog bodo kandidati imenovani za 4 leta z možnostjo ponovnega kandidiranja.
Pisne ponudbe o dosedanjih delovnih izkušnjah in dokazilih drugih pogojev naj-kandidati dostavijo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
ALPETOUR - Podjetje za mednarodni in domači transport Škofja Loka, Titov trg 4/b - Splošni sektor. Ponudbe za direktorja pa morajo imeti še oznako »za razpisno komisijo«.
Delavski svet bo o izbiri direktorja odločil v 30 dneh po preteku razpisnega roka, o izbiri ostalih kandidatov pa bo odločeno v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Petek, 13. aprila 1990
Hotel BOR Preddvor 20 LET
Iz programa za zdravo življenje vam vsak petek, soboto In nedeljo pripravimo
JEDI IZ KUNČJEGA MESA
po meri sladokuscev
Ki KOMPAS1
E1AA/
ELAN - tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem
Objavlja LICITACIJO
naslednjih osnovnih sredstev:
1. ) kombinirano tovorno vozilo TAM tip 75, leto proizvodnje 1982, prevoženih 200.000 km, v voznem stanju
izklicna cena 32.000,00 din
2. ) 4 kamp prikolice IMV ADRIA 500 SPECIAL z baldahinom, leto proizvodnje 1980
po kosu/izklicna cena 6.000,00 din Prometni davek plača kupec.
Licitacija bo v prostorih tovarne, dne 14. 4. 1990 ob 10.00 uri, po načelu videno-kupljeno.
Ogled opreme in vplačilo 10% varščine od izklicne cene bo istega dne od 8.00 do 10.00 ure.
Kupci bodo lahko blago prevzeli in plačali od 16. 4. do 23. 4. 1990. Po tem roku zapade 10 % varščina.
SOJKL
Prodajalna Kranj Gregorčičeva 10
V času sejma v Kranju od 13. do 19. aprila 1990 nudimo prodajo vseh vrst avtopnevmatike, traktorske in velopnevmatike po ugodnih cenah
Videoteka
Partizanska 34 64208 Šenčur pri Kranju Tel: (084) 41-159
SILIKATNI FASADNI ZIDAK NF 1/1 SILIKATNI MODULARNI BLOK 4/1 CEPLJENA SILIKATNA FASADNA OPEKA
□PEKARIMA-RUDIMIK
MALOPRODAJNE CENE DIN/KOS
CENE VELJAJO fco PROIZVAJALEC NALOŽENO NA KAMION
VRAČUNAN JE 25% POPUST OB GOTOVINSKEM PLAČILU
PORABA/m2:
ZIDAK BLOK 250x65 ' 250x 120
55
23 (zid 20), 34 (zid 30)
55
23
NAZIV	FORMAT mm	DEB. mm	Z DAVKOM		BREZ DAVKA		
			bela	oker, rdeča	bela	oker, rdeča	
ZIDAK	250x120x65		3,53	4,14	2,71	3,18	: \j
MOD BLOK	290x190x140		13,02		10,00		
COS 20	250x65	20	1,32	1,45	1,02	1,12	
COS 24	250x65	24	1,32	1,45	1,02	1,12	•
COS 30	250x65	30	1,36	1,52	1,04	1,17	
COS 40	250x65	40	1,76	1,93	1,36	1,49	•■'•t
COS 60	250x65	60	2,63	2,92	2,02	2,25	
COS 80	250x65	80	3,56	3,81	2,75	2,94	•' v.
COV33	250x120	33	3,79	3,79	2,93	, 2,93	.i:
fc': PEKAMA - RUDNIK BREŽICE; ŠENTLENART 71; 68250 BREŽICE
TEL: (0608) 61-221, 61-798 ' k
S KOMPASOM ZA "1, MAJ"
KOMPASOVA SREČANJA
ROVJNJ-CRVENI OTOK. 6 dni. 27.4. ANTENINA KARAVANA. PULJ 6 dni. 27.4 Z DNEVNIKOM V RABAC, 6 dni, 27 4 ROGLA, 6 dni, 27.4. '* '
KOMPASOV TENIS
TENIŠKI KAMP Z MIMO JAUŠOVEC KRK/HALUDOVO, 7 dni, 26.4.
KOMPASOV! SMUČARSKI KLUBI
KLUB BOVEOJ7 dni 28 4 KLUB MALLNfTZ 6 dni, 27.4.
IZLETI IN POČITNICE PO DOMOVINI
OHRID, 2 dni. 27.4.
fM*£Q$P"*K 7 dni, 26.4. (priporočamo - PUU, HVAR BOL - za ljubitelje deskanja!) RABAC za upokojence, 7 dnevni aranžmani, v mesecu maju prevoz, ugodno
VRSAR, letovanje v hotelih PINETA in PANORAMA 7 dni, v maju mesecu prevoz
PRVOMAJSKE POČITNICE
zSebnih^obari81 najema apartmana ali oddiha v KufcBrA «£2! R&HkX apartmanih Apart hotela Riva Pumlall^vang v vil?An?*8, naJem aPartmana v Ze,^i
* na
• KOMPAS ZA OTROKE •
Z VLAKOM V ZAGREBŠKI ŽIVALSKI VRT, 1 dan, april,
" fe^V^Vr?-,1 dan 2- 18£\£i 16.6. - GARDALAND (svet domišljije), i dni, 6., 27.4.
KOMPASOVI KONCERTI
SMUENCHEN - Tina Turner, 1 dan, 27.5. MUENCHEN - Prince, 1 dan, 14.6.
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
• Katalog POLETNI TEČAJI TUJIH JEZIKOV - Velika Britanija, Avstrija, Francija, ZR Nemčija, Španija, ZDA
- AU PAIR -17.6. (živeti in delati pri angleški družini)
IZLETI TUJINA
CAPRI-POMPEJI-VEZUVrRIM., 5 dni,odhod 23.5 90 PROGRAMI ZA ZAKLJUČEN^ SKUPINE eno- dvo-in večdnevn'
POČITNICE - tujina
eogata ponudba PANIJA, GRCLU ALŽIRIJA, IZRAEL
• ugodne cene1 NIJA, G_RCIJA, TURČIJA, FRANCIJA, CIPER,
KOMPASOVO ŠPORTNO POLETJE
VEC
IJA, 7 dni, 13.5. (ATP
TENIŠKI KAMPI Z MIMO JAUŠl UMAG - H. ISTRA/AP. POLINE TURNIR - možnost ogleda)
M. LOŠINJ - H. AURORA/H. VESPERA, 7 dni, 16., 23 30.6.
ROGLA - H. PLANJA, 7 dni, 15., 22.9.
TENIŠKA ŠOLA
ROVINJ - VILLAS RUBIN, 5 dni, od 1.6. do 30.9.
VIKEND TENIS TEČAJI
PORTOROŽ - H. LUCIJA, 3 dni, 4.5. ROGLA - H. PLANJA, 3 dni, 8.6.
V PRIPRAVI
• V,0K!ND PROGRAM V UMAGU (ATP TURNIR) - 18
• ITALIA '90 • EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO ZA PRODAJO ARANŽMAJEV NA SVETOVNEM PRVENSTVU V NOGOMETU POSEBNI PROGRAMI ZA OGLED PRVENSTVA!
INFORMACIJE, PROGRAMI, PRIJAVE
Vse poslovalnice KOMPASA v Jugoslaviji In pooblaščene angenclje v Jugoslaviji.
J
Petek, 13. aprila 1990
19. STRAN
GLAS
MERKUR VAM NUDI:
BENCINSKE KOSILNICE cena: od 3.610 din do 5.884 din
ELEKTRIČNE KOSILNICE cena: od 3.300 din do 3.468 din
ROČNE KOSILNICE
cena: od 850 din do 1.018 din
DROBILCE ORGANSKIH ODPADKOV cena: od 2.584 din do 3.770 din
ŠKARJE"AKU" cena: od 807 din do 1.158 din KOSILNICE Z NITKO cena: 913 din
r
BETONSKE MEŠALCE cena: od 4.318 din do 6.248 din
INFORMACIJE IN PRODAJA:
DUTY FREE SHOP - PARTNER, Kranj, Gregorčičeva 8
telefon: (064)24-654
DUTY FREE SHOP - IDEAL, Ljubljana, VVolfova 8
GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI — GRADITE Z NAMI
Trgovina z gradbenim materialom — Kranj — Primskovo
— Cement, apno, salonit, betonski izdelki vseh vrst
— najsodobnejša strešna kritina iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEG0LA CANADESE
— strešniki vseh vrst
— izolacijski materiali - lendapor, novoterm, perlit, stiropor, tervol, bitumen, ibitol in drugi
— zaščitni premazi vseh vrst
— keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev in uvožene, sanitarna keramika
— fasade razne - opaž in furnirane stenske in stropne obloge
— ladijski pod - parketi in talne obloge
— stavbno pohištvo - gradbene opazne plošče • okenske marmorne police in ploščice
— betonski mešalci, samokolnice in drugo zidarsko orodje
— reprodukcijski material za lesno obrt (vse vrste furnirjev lesa, plošč)
— NOVO - velika izbira melanit in konal plošč in italijanske keramike.
Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 Pri nakupu vam pomagamo z nasveti.
Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 13. do 19. 4. 1990. Na sejmu nudimo ugoden popust pri nakupu keramike.
agrotehnika - gruda
ljubljana, titova 38-40
PODJETJE
AGROTEHNIKA - trgovina LJUBLJANA, p. o.
UU3UANA, Tržaška c. 132
Gozdarje, kmetovalce in vrtičkarje vabimo, da obiščejo naš razstavni prostor na gozdarsko-kmetijskem sejmu v Kranju od 13. do 19. 4.1990.
Razstavljamo sodobno gozdarsko in kmetijsko mehanizacijo, ki jo rabite pri vašem delu. Na sejmu bomo prodajali mehanizacijo po ugodnih konkurenčnih cenah in s sejemskimi popusti do 20 % za gotovinska plačila. Za vrtičkarje in kmetovalce nudimo drobno kmetijsko orodje, mineralna gnojila in sredstva za varstvo rastlin.
Obiščite naše razstavne prostore in kupujte pod ugodnimi pogoji, ki vam jih nudi samo Agrotehnika-trgovina Kranj.
Dan Agrotehnike je 16. 4.1990. Na ta dan bomo imeli strokovno predavanje v dvorani sejma od 15.30 uri. Tema »Delo v vrtu«. Predava Slavko Zgonc. Po predavanju je »zelena posvetovalnica« na naši stojnici, kjer dobite vse nasvete za vaše rastline in vse druge informacije.
Obiščite razstavni prostor Agrotehnike, izkoristite ugodnosti, ki vam jih nudimo le na tem sejmu!
SOZD industriaimport
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA ZUNANJO TRGOVINO TITOGRAD, n. s. o. DELOVNA ENOTA LJUBLJANA, 61000 LJUBLJANA, Gosposvetska 13/1
Milili.1! II I
kombinirani mizarski stroj ROBLAND K 31 širina skobljanja 31 cm, 5 operacij
kombinirani mizarski stroj ROBLAND X 260 širina skobljanja 25 cm, 5 operacij
NOVO NA NAŠEM TRŽIŠČU!
KOMPRESORJI IN PRIPADAJOČE ORODJE:
- za mizarje
- za mehanike
- za ličarje
- za pleskarje
- za kleparje
- za hobi
it
1
poslovno tehnično sodelovanje
Proizvodni program:
• lužila na osnovi vode • lužila na osnovi topil
- nitrocelulozni premazi • poliuretanski premazi specialni premazi • razredčila-topila
• izolacije
• poliestrski premazi
Samo najboljše je dovolj dobro za vas!
PRODAJAMO ZA DINARJE - DOBAVA TAKOJ
Prodaja, nadomestni deli in servis zagotovljeni v konsignacijskem skladišču VRHNIKA, Kolodvorska 8 Informacije: INDUSTRIAIMPORT, Gosposvetska 13, LJubljana, telefon 061/314752
OBIŠČITE NAS NA SEJMU GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA OD 13. DO 19. 4.1990 V KRANJU V HALI A!
'!Mi)iM©IEEGLAS 20. STRAN
Petek, 13. aprila 1990
NUDIMO VAM:
• kmetijsko, vrtnarsko in sadjarsko orodje
• Gozdarsko orodje
• Električno ročno orodje Motorne žage in verige
za motorne žage
• Žage in pile za žage
• Varilne aparate
• Polnilnice akumulatorjev
• Snežne rolbe
VAS VABI NA SVOJ RAZSTAVNI PROSTOR NA SEJMU GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V KRANJU OD 13.-19. 4.1990 PRIKAZI
DELOVANJA VSAK DAN
od 9. -11. ure in od 16. -18. ure
• ISKRA - KRANJ
električno ročno orodje
• BLACK &DECKER - GROSUPLJE električno ročno orodje
• VARSTROJ- LENDAVA
varilni aparati
PREDSTAVITEV 13. in 16. 4. 1990 Al DIM A JELKO - RUŠE - gozdarsko orodje
motorne kose, žage, kosilnice
• ALKO
kosilnice, drobilec organskih odpadkov, betonski mešalci
• SANDVIK
gozdarsko orodje in zaščitna sredstva za gozdarje
• VOLVO
hidravlične črpalke DAN MERKURJA:
Ponedeljek, 16. 4., PRIKAZ DELOVANJA MOTORNIH KOS IN ŽAG ALPINA
OBROČNO ODPLAČEVANJE
DO 50 % NIŽJE CENE
LTH TRGOVINA - MALOPRODAJA NA SEJMU GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V KRANJU OD 13. D019. APRILA 1990
RAZSTAVLJA IN PRODAJA:
- zamrzovalne skrinje
- hladilniki
- zamrzovalne omare
- hladilne pulte
- manjše gostinske aparate in drugo
UGODNE CENE, SEJEMSKI POPUST
OBIŠČITE NAS
Mizarstvo, žaga in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ
Jezerska vesta 108/c Tel.: 064-35-770
Mizarstvo, žaga in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Jezerska cesta 108/c
Tel.: 064-35-770
• vhodna, garažna in sobna vrata
• balkonske ograje
• opazne deske za oblaganje sten in stropov, ladijski pod
• kotne, zaključne in okrasne letve Vse iz masivnega lesa.
JELOVICA
\i Agromehanika
Kranj, Hrastje 52 a
KMETOVALCI!
vabimo vas na ogled naših razstavnih prostorov na sejmu v Kranju od 13. do 19. aprila 1990 in v prodajni center Agromehanika v Hrastju pri Kranju (delovni čas od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure - tel.: 34-034, 34-033, 36-033).
- Škropilna tehnika AGROMEHANIKA 10 % ceneje.
- NOVO - UGODNO - stroji za pranje AGROVIP, AGROBLIC, AGROVAP (do 150 barov).
-Nudimo tudi rezervne dele za programe IMT Beograd in TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar. Telefon na sejmu: 28-691.
PRIDITE - SE SPLAČA ZA 0K0 IN ŽEP
od 13. do 19. aprila na Gorenjskem sejmu v Kranju ^oD
©LIPA
TOVARNA POHIŠTVA POHIŠTVO AJDOVŠČINA
SALON POHIŠTVA KRANJ
na Gorenjskem sejmu
AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA
do 1. maja 1990 20 % ZNIŽANE CENE
LIPA pohištvo je trenutno najcenejše v svojem cenovnem razredu!
IZKORISTITE PRILOŽNOST! Obiščite salon pohištva LIPA -
V času sejma kmetijstva in gozdarstva bo
salon odprt vsak dan od 9. do 19. ure. informaciie dobite Redni del. čas: imuimaujc uuu
od 12. -19. ure sobota od 8. -12. ure tudi po tel.. 26-276
999999^
41
Uvoz mlečnih izdelkov ogroža domačo živinorejo in mlekarne
Bo treba omejiti odkup mleka?
Mleka je preveč, zaloge domačega sira se kopičijo, ker je uvoženi precej cenejši
..Kranj, 10. aprila - V zadnjih petih letih je bilo bolj malo "trenutkov", ko bi bili vsi, ki sodelujejo pri prireji, odkupu, predelavi in prodaji mleka in mlečnih izdelkov, zadovoljni. Že v času, ko je odkupne in maloprodajne cene mleka določala država, je bilo vedno dosti ugibanj o tem, kdo je na boljšem in kdo služi na račun drugega; tako pa je tudi zdaj, ko je mleko skupaj z mlečnimi izdelki skoraj v celoti prepuščeno trgu in tržnim zakonitostim. Razmere se hitro spreminjajo: zdaj je na boljšem eden, zdaj drugi.
Lani so bili med vsemi, ki so sodelovali v "mlečni verigi", upravičeno najbolj glasni kmetje, saj jim je inflacija do takrat, ko so prejeli plačilo za mleko, pobrala že precej zaslužka. Zakon o mleku, ki ga je republiška skupščina sprejela ob koncu minulega leta, je opredelil cenovna razmerja in plačilne pogoje in s tem prispeval k temu, da se je "mlečna vojna" na Slovenskem vsaj začasno končala. Toda ne za dolgo! Če so kmetje zdaj dokaj zadovoljni, saj bodo za marca oddano mleko dobili povprečno skoraj toliko, kot so bili po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije marčevski stroški prireje, pa so zdaj v velikih težavah predvsem v mlekarnah. Čepravpriznavajo, da so tržne razmere in čas, ko se po tridesetih letih prvič doslej ubadajo s presežki mleka, dočakali preslabo pripravljeni, pa glavnega krivca za svoje težave vidijo v uvozu sira in drugih mlečnih izdelkov. Za kolikšen uvoz gre, ni natančno znano; dobri poznavalci razmer pa ocenjujejo, da so jugoslovanski trgovci samo januarja in februrja letos kupili na tujem okrog 8500 ton sira. Cene uvoženih sirov so skupaj s 3-odstotnim davkom za vojsko 55 do 66 dinarjev za kilogram in so 20 do 30 odstotkov nižje od domačih. Trgovske organizacije se v takšnih razmerah - razumljivo - obnašajo tržno in nabavljajo sir in še nekatere druge mlečne izdelke, kjer jih lahko dobijo ceneje in kjer je zaslužek večji. Podobno velja za potrošnika, tudi ta ne "sočustvuje" z domačimi proizvajalci, ampak najprej pogleda po cenah. Do tu vse lepo in prav, trg je krut in nikomur ne prizanaša, bi lahko rekli ob vsem tem, pa ne moremo, ker vemo, da je kmetijski trg nekaj posebnega in da ga v vseh normalnih državah nikdar ne prepustijo povsem zakonu ponudbe in povpraševanja. Zakaj ne? Zato, ker je domača hrana za vsako državo strateškega pomena in ker vsaka država z ukrepi zavaruje domače pridelovalce. Naša jih očitno noče in jih prepušča neusmiljeni konkurenci tujih izdelkov - kljub te-niu da takšna politika kratkoročno in dolgoročno ne prinaša ničesar dobrega. Če država ne bo ukrepala (uvedla uvoznih dajatev) in še naprej dopuščala neomejen Uvoz mlečnih izdelkov, bodo zaloge v domačih mlekarnah presegle vse razumne meje. In ker je logično in tržno, da vsak najprej rešuje sebe, je mogoče napovedati, da bo v takšnih razmerah prišlo do omejitve odkupa mleka in do kontingentov, kakršnih že poznajo v nekaterih evropskih državah.
V kranjski Mlekarni, kjer kar 70 odstotkov mleka predelajo v sire (gauda, jošt, trapist), še toliko bolj kot drugje ob-
Pismo ministru
Vodstvo Mercator - Mlekarne Kranj je ob koncu marca naslovilo republiškemu kmetijskemu ministru Milanu Kneževiču (in še nekaterim drugim) pismo, v katerem poudarja, da se je prodaja sira skoraj povsem ustavila in da je odkupna cena mleka, ki je osnova za ceno sira, previsoka, da bi bili lahko z domačim sirom konkurenčni uvoženemu. Od republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zahtevajo, da odkupi zaloge sira za državne rezerve, zniža odkupno ceno mleka in da z dajatvami za uvoženo mleko in mlečne izdelke zaščiti domačo živinorejo. Če komite ne bo ukrepal, bodo ustavili proizvodnjo sira in začeli sistematično zmanjševati odkup mleka.
Miro Križnar, v.d. direktorja Mlekarne, je pismo kmetijskemu ministru komentiral takole: "V Mlekarni se zavedamo, da bi omejitev odkupa mleka pomenila tudi slabšo izkoriščenost naših proizvodnih zmogljivosti, zato ne bi radi storili prvega koraka. Ker so presežki mleka slovenski problem, upamo, da bo o tem odločala ali ukrepala republika. V Mlekarni se bojimo predvsem meseca maja, ko se bo odkup mleka še povečal; sicer pa se bomo morali o tem, kako morda omejiti odkup, dogovoriti na sestanku mlekarniške reprodukcijske skupnosti."
nekaj časa zmanjšujejo proizvodnjo (dovolj pove že to, da so v prvih desetih dneh aprila predelali v sir polovico manj mleka, kot bi ga v normalnih razmerah, in da nekaj dni v tednu sira sploh ne delajo), vendar se kljub temu ubadajo s precejšnjimi zalogami. Ob koncu marca so imeli na zalogi več kot 60 ton sira, trenutno ga je okrog 40 ton. Da bi bil položaj še težji, se je z aprilom začel povečevati odkup mleka (marca so ga odkupili povprečno 81.466 litrov na dan, v prvih desetih dneh
Uvoženi sir cenejši od domačega
Ker trgovske organizacije pospešujejo prodajo uvoženega sira tudi s tretjino nižjo trgovsko maržo, kot velja za domače, to še povečuje cenovne razlike in otežuje položaj slovenskih sirarn. V sredini marca je na ljubljanskem trgu stal stiski sir (Mercator-Ljubljanske mlekarne) 100 dinarjev, kranjska gauda 84,90 dinarja, zrenjaninska prekajena gauda 112,60, banatska gauda bebi 93,30 dinarja, sir Laščan (Mercator-Ljubljanske mlekarne) 94 dinarjev, uvoženi siri pa takole: ho-landska gauda 61,70 dinarja, poljska gauda 66,20 dinarja, sir, ki ga je uvozil Hmezad, 63,90 dinarja, Fresdamer (uvoznik Mlekopromet) pa 77,70 dinarja.
Sir za mleko
Da bi v Mlekarni povečali prodajo sira, so se obrnili tudi na kmete, ki za sir prispevajo surovino. Akcija ima naslov "sir za mleko". Kmet naroči sir v zbiralnici mleka, kjer ga čez nekaj dni tudi dobi, plača pa ga z mlekom oz. tako, da Mlekarna račun za sir odšteje od mesečnega izkupička za mleko. Ker je sir cenejši za toliko, kolikor je trgovske marže, je zanimanje precejšnje. V prvih desetih aprilskih dneh so ga prodali poldrugo tono.
čutijo posledice uvoza poceni sira. Čeprav so ceno, ki je veljala na začetku leta, januarja znižali za deset odstotkov, februarja za pet in marca še za nadaljnjih osem odstotkov (skupno za 23 odstotkov), so marca letos prodali za 45 odstotkov manj sira kot v enakem lanskem obdobju. Že
aprila že več kot 84.000 litrov dnevno), povprečna odkupna cena je od janurja do konca marca porasla za 7,3 odstotka, stroški pa so v tem času "poskočili" za 17 odstotkov. Cenovne škarje so se zaprle, rezerva, ki je bila v ceni, je pošla, tako da jim vsak kilogram sira prinese že šest dinarjev izgube.
"Ker je med našimi in uvoženimi siri precejšnja razlika v ceni, nam tudi pro-dornejše nastopanje na trgu ne pomaga veliko," pravi Miro Križnar, v.d. direktorja kranjske Mlekarne. "Presežke mleka rešujemo tako, da prodajamo sveže mleko, širimo prodajo konzumnega mleka, jogurta, skute in drugih izdelkov v druga območja Slovenije, skušamo prodreti z našimi izdelki v vse Mercatorjeve trgovine, se pripravljamo na skladiščno prodajo manj kakovostnih izdelkov, začenjamo z akcijsko prodajo "sir za mleko", se prizadevamo, da bi zgledu Mercatorja, ki je že znižal trgovsko maržo, sledile tudi druge trgovske organizacije."
Občanu, ki se je že navadil nakupovati živila pri sosedih onkraj državne meje, se kajpak ob vsem tem zastavlja vprašanje, zakaj pa so pri nas mleko, sir, maslo (in še številni drugi izdelki) tako dragi. Razlogov je veliko in preveč, da bi jih sploh lahko našteli - začnejo se pri pre majhnih kmetijah, slabi izrabi delovne sile in strojev, nizki mlečnosti itd., nadaljujejo pri tehničnem in tehnološkem zaostanku, končajo pri prevelikih obremenitvah gospodarstva, preobsežni družbeni nadgradnji, davku za JLA...
C. Zaplotnik
Borut Gros, vodja živinoreje v kranjskem Kmetijstvu:
Rezultati naj bodo edino merilo
Kranj, 10. aprila - Predstavniki družbenih živinorejskih posestev, M-Kmetijstva Kranj, KG Kočevje, Emone Ljubljana, Ljubljanskih mlekarn, Hmezada Žalec in KZ Postojne, združeni v koordinacijski odbor, so se pred nedavnim sestali v Ljubljani, kjer so razpravljali o kmetijskih problemih pa tudi o nekaterih predlogih o delitvi družbene zemlje, ki jih je bilo mogoče slišati v predvolilnem boju. "Strinjamo se, da kmetijska politika ni dobra in bi jo morali spremeniti, vendar pa ne pod parolo, da je treba že vnaprej likvidirati družbena posestva, zemljo pa razdeliti. Nekatera dejstva namreč močno govorijo v prid "socialističnim latifundijam"," je v imenu koordinacijskega odbora dejal Borut Gros, vodja živinoreje v Mer-catorju-Kmetijstvo Kranj.
Katera so ta dejstva?
"Družbena posestva v Sloveniji obdelujejo manj kot osem odstotkov vseh zemljišč, zagotavljajo pa kar 56 odstotkov tržnih presežkov - 97 odstotkov vse perutnine, 81 odstotkov prašičev, 25 odstotkov govedi, domala 15 odstotkov
mleka... Povprečna mlečnost krav na kmetijah je le nekaj večja kot 2000 litrov na kravo, na družbenih posestvih pa je bila predlani 5258 litrov (na farmah kranjskega Kmetijstva, na primer, celo 6400 litrov). Več kot polovica kmetij v Sloveniji molze manj kot tri krave (natančneje - 2,7), le deset od-
stotkov kmetij odda več kot 30 tisoč litrov mleka na leto. Za primerjavo naj povem, da na Nizozemskem lahko preživijo le tiste kmetije, ki oddajo več kot 200 tisoč litrov mleka letno, ker je ob manjših količinah premalo dohodka. Velik problem je tudi razdrobljenost: podatki kažejo, da je v Sloveniji treba za odkup 1000 litrov mleka na kmetijah prevoziti veliko več kilometrov kot za odkup enake količine na družbenih posestvih," je dejal Borut Gros in navedel, da so po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije iz 1987. leta družbene kmetijske organizacije domala trikrat bolj obremenjene z obveznostmi (z različnimi davki in prispevki) kot kmetije.
"Na družbenih posestvih v kranjski občini (Šenčur, Cerklje in Sorsko polje) smo v zadnjih desetih letih povečali mlečnost krav s 5319 litrov na 6783 litrov, porabo krmil, preračunano na prirejo litra mleka, pa smo v tem času zmanjšali z 41 na 12 dekagramov. Na hektar kmetijske površine redimo približno eno veliko živino, kar pomeni, da je izraba približno taka kot v Zvezni republiki Nemčiji, boljša kot v Italiji, Veliki Britaniji in Jugoslaviji (0,32 glav velike živine na hektar) in slabša kot na Danskem. Ekološko nismo oporečni, saj imamo urejena gnojišča, smo pa tudi pod stalnim inšpekcijskim nadzorom, kar za kmetije ni mogoče trditi." C. Z.
Odkrivanje starega
Čeprav so povojne oblasti poskušale, da bi pod "dežnikom jugoslovanskih posebnosti" razvile tudi posebno kmetijsko zadružništvo, ki bi povsem zanikalo tradicijo in se odreklo dobrim evropskim izkušnjam, pa se je v zadnjem času le pokazalo, da so takšni poskusi lahko samo kratkoročni in da - vsaj dolgoročno - nimajo velikih možnosti. Vse, kar je bilo v stari, "gnili" Jugoslaviji, ni bilo slabo in vse rešitve, ki so jih razvili in obdržali do danes v nekaterih (zadružno razvitih) evropskih državah niso bile slabe le zato, ker so prihajale iz ideološko nesprejemljivega kapitalističnega sveta.
Če nekoliko natančneje ocenimo zadnje spremembe v slovenskem kmetijskem zadružništvu, lahko le ugotovimo, da ni za nove prekucije in da se odkrito "spogleduje" s pre-skušenimi starimi rešitvami in z dobrimi evropskimi izkušnjami. Samo nekaj primerov! Zadružna kmetijska banka, ki bo začela v kratkem delovati, pomeni le oživitev kmetijskega bančništva, ki smo ga na Slovenskem že imeli in ga potem zaradi nepotrebnih prekucij tudi izgubili. Je zadružno podjetje, ki naj bi ga Zadružna zveza Slovenije ustanovila še letos, kaj drugega kot le naslednik nekdanjih zadružnih poslovnih zvez, ki so jih oblasti ukinile iz strahu pred gospodarsko premočnim zadružništvom ? Tudi novi zvezni zakon o zadrugah je pravzaprav odkrivanje starega, dobrega in že (v razviti Evropi) preskušenega: klasična načela zadružništva postavlja pred jugoslovanske posebnosti, zadružnikom daje proste roke, ne opredeljuje le kmetijsko, ampak tudi ostalo zadružništvo, zadrugam omogoča, da se gospodarsko okrepijo, tudi s premoženjem, ki jim je bilo krivično odvzeto... Tudi to, da so slovenski kmetje s kmečko zvezo in s svojimi poslanci v parlamentu dobili možnost vplivanja in odločanja, ni nekaj novega, ampak gre za možnost, ki so jo nekdaj že ime-
C. Zaplotnik
Strokovni posvet
Gnojenje in naravno okolje
Kranj, 6. aprila - Republiški center za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije in Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske prirejata v ponedeljek, 16. aprila, ob 11. uri v veliki dvorani Gorenjskega sejma v Kranju strokovni posvet z naslovom Gnojenje in naravno okolje. Ugledna strokovnjaka dr. Artur Vajnberger iz kutinske Ine Petrokemije in prof. dr. Mirko Leskošek z Biotehniške fakultete Ljubljana bosta najprej odgovorila na vprašanji, ali mineralna gnojila onesnažujejo okolje, in drugič: ali so tudi organska gnojila lahko onesnaževalci, nato pa bosta odgovarjala tudi udeležencem posveta. Prireditelji vabijo na posvet predvsem kmete, sicer pa tudi kmetijske pospeševalce, tehnologe, kmetijske upravne referente in inšpektorje.
C. Z.
Izsuševanje kmetijskih zemljišč
Proti poplavam in zamočvirjanju
Škofja Loka, 6. aprila - Območna vodna skupnost Gorenjske je lani na predlog in s sodelovanjem pospeševalne službe škofjeloške kmetijske zadruge končala odvodnjavanje v katastrskem območju Drage. S tem, ko so regulirali hudournike Veliki, Polinov, Mrvčev in Draški potok, Strugo in hudournik pod Homanom, so preprečili poplavljanje območja; agromelioracije, ki so jih izvedli, pa so omogočile tudi boljšo izrabo zemljišč. Na komasacijskem območju Selca so regulirali kilometer hudournika Drbovnik in s tem preprečili poplavljanje in nadaljnje zamočvirjanje zemljišč ob strugi; kmetijska pospeševalna služba pa je za to območje že izdelala načrt za agromelioracije, ki bo zajel 68 hektarjev kmetijskih zemljišč. Če bo Zveza vodnih skupnosti Slovenije pravočasno zagotovila denar, bodo na Selškem polju že v drugi polovici leta začeli urejati poljske poti in odvodnjavanje, odstranjevati robove starih parcel in ozare ter založno gnojiti. Letos naj bi nadaljevali tudi z odvodnjavanjem na Bukovškem polju in na območju Blat in Dobrave, v gozdarsko kmetijski zadrugi Sora Žiri pa se pripravljajo na izsuševanje 69 hektarjev Zirovskega polja. Kdaj bodo začeli z' deli, ni povsem jasno; verjetno pa šele v prihodnjem letu.
C. Z.
ŽIVILA
ŽIVILA KRANJ, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, Naklo, p.o.
Objavlja prosta delovna mesta VEČ NATAKARJEV
za določen in nedoločen čas za območje Kranja in Preddvora. V našem podjetju imajo možnost zaposlitve kandidati, ki imajo poklic NATAKAR, veselje za delo z gosti in za kvalitetno postrežbo. Za opravljanje dela natakarja v enem od naših dveh hotelov v Preddvoru in na Jezerskem pa morajo kandidati poleg navedenega pogovorno obvladati še dva tuja jezika in imeti vsaj leto dni ustreznih izkušenj.
V KRANJSKEM KOLAČKU
želimo razširiti našo ponudbo. Če ste po poklicu PEK, imate možnost zaposlitve na delovnem mestu izdelovanje pekovskega peciva.
Sprejeti kandidati bodo opravljali 2 meseca poskusno delo. Zainteresirani kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave oglasa na naslov: ŽIVILA - IGRANJ - kadrovska služba, Cesta na Okroglo 3, 64202 Naklo.
Vse prijavljene kandidate bomo obvestilio izidu izbirnega postopka v 15 dneh od opravljene izbire.
/    ureja CVETO ZAPLOTNIK
@®m®S5OT3SSGLAS 22. STRAN
Petek, 13. aprila 1990
JESENICE
SEZNAM
Številka volilne enote: 15
Območje volilne enote: OBČINA JESENICE
Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
Matjaž PRESKAR, 1963, Jesenice, Kurirska pot 10, gimnazijski maturant, Predlagatelj: Občinska konferenca ZSMS Jesenice Leopold KARLIN, 1933, Jesenice, Partizanska 19, komercialist, Predlagatelj: Demos združena opozicija
G20SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV
V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE JESENICE NA VOLITVAH 22. aprila 1990 Voli se 2 (dva) delegata. Kandidati so:
KRAJEVNA SKUPNOST, Sedež VE: 01
1. Ivan MEŽIK, 1950, Rateče 46, Rateče, strojni tehnik, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Rateče
2. Andrej MEŽIK, 1957, Rateče 29 a, Rateče, el. tehnik, Predlagatelj: Jože Matjaž
3. Stane BRUDAR, 1947, Rateče 77 s, Rateče, ekonomski tehnik, Predlagatelj: Social. demokratska zveza Slovenije
4. Drago BRANC, 1957, Rateče 49, Rateče, gradbeni tehnik, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Rateče Planica
5. Anton PETRIČ, 1945, Rateče 125, Rateče, lesarski tehnik, Predlagatelj: Agrarna skupnost Rateče Planica
6. Jožef LAVTIŽAR, 1963, Rateče 163, Rateče, varnostni inženir, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Rateče Planica
8. Alojz ROGAR, 1944, Rateče 23, Rateče, mizar, Predlagatej: Jože Matjaž (občan)
7. Rajko PUŠ, 1963, Rateče 21, Rateče, elektro inženir, Predlagatelj: Jože Matjaž (občan)
KRAJEVNA SKUPNOST KRANJSKA GORA, Sedež VE: 02
1. Vojteh BUDINEK, 1930, Borovška c. 74, Kranjska gora, ekonomski tehnik, Predlagatelj: Krajevna skupnost Kranjska gora
2. Andrej KOLENC, 1955, N. Slavka Černeta 20, Kranjska gora, miličnik, Predlagatelj: Krajevna skupnost Kranjska gora
3. Janez MLAKAR, 1940, Bezje 03, Kranjska gora, predmetni učitelj za telesno vzgojo, Predlagatelj: Krajevna skupnost Kranjska gora KRAJEVNA SKUPNOST DOVJE MOJSTRANA, Sedež VE: 03
1. Mirko ERŽEN, 1955, Cesta v Radovno 4a, Mojstrana, diplomirani inženir metalurgije, Predlagatelj: Krajevna skupnost Dovje Mojstrana
2. Karel HARTMAN, 1943, Pod Grančiščem 03, Mojstrana, ključavničar, Predlagatelj: Socialdemokratska zveza Slovenije
3. Alfred ŠPRAGER, 1942, Kurirska pot 07, Mojstrana, diplomirani pravnik, Predlagatelj: Socialdemokratska zveza Slovenije
4. Matevž PODREKAR, 1938, Pod Grančiščem 01, Mojstrana, diplomirani inženir, Predlagatelj: Krajevna skupnost Dovje Mojstrana
5. Sašo KOŠIR, 1952, Triglavska cesta 17, Mojstrana, diplomirani inženir elektrotehnike, Predlagatelj. Krajevna skupnost Dovje Mojstrana
5. Jože KRAMAR, 1929, Dovje 112, Dovje, diplomirani inženir elektrotehnike, Predlagatelj: Elektrotehniško društvo Jesenice 7. Zora KOŠIR - ZUPAN, 1959, Belca 29 a, Belca, socialna delavka, Predlagatelj: Krajevna skupnost Dovje Mojstrana KRAJEVNA SKUPNOST HRUŠICA, Sedež VE: 04
1. Darja KLINAR, 1965, Hrušica 28, Hrušica, diplomirani ekonomist, Predlagatelj. Krajevna skupnost Hrušica
2. Tomaž KLINAR, 1947, Hrušica 113, Hrušica, metalurški tehnik, Predlagatelj: Krajevna skupnost Hrušica
3. Marjan KRAMAR, 1955, Hrušica 71 d, Hrušica, metalurški tehnik, Predlagatelj: Krajevna skupnost Hrušica
4. Florijan VELIKAJNE, 1954, Hrušica 145, Hrušica, diplomirani organizator računalništva, Predlagatelj: Krajevna skupnost Hrušica
5. Marjeta RAZINGER, 1949, Hrušica 35, Hrušica, medicinska sestra, Predlagatelj: Socialdemokratska zveza Slovenije
5, Hinko KLUKOVIČ, 1953, Hrušica 95, Hrušica, telefonist, Predlagatelj: Socialdemokratska zveza Slovenije
7. Cvetka TROPENAUER MARTINČIČ, 1953, Hrušica 143, Jesenice, profesor slavist, Predlagatelj: Krajevna skupnost Hrušica
8. Vladimir HRIBOVSEK, 1955, Hrušica 63, Hrušica, strojevodja, Socialdemokratska zveza Slovenije
KRAJEVNA SKUPNOST PLANINA POD GOLICO, Sedež VE: 05
1. Bogomir KLINAR, 1943, Plavški Rovt 7c, Plavški Rovt, organizator dela, Predlagatelj: KK SZDL Planina pod Golico
2. Darko KLINAR, 1968, Planina pod Golico 57, Planina pdo Golico, strojni tehnik, KK SZDL Planina pod Golico
3. Stanislav Andrej KLINAR, 1937, Planina pod Golico 5 a, Planina pod Golico, gradbeni delovodja, Predlagatelj: KK SZDL Planina pod Golico
4 Franc RAZINGER, 1933, Prihodi 27, Planina pod Golico, kmet, Predlagatelj: KK SZDL Planina pod Golico
5. Barbara TONEJC, 1964, Prihodi 21, Planina pod Golico, ekonomski tehnik, Predlagatelj: KK SZDL Planina pod Golico
6. Janez RAZINGER, 1957, Planina pod Golico 78, Planina pod Golico, plastičar, Predlagatelj: KK SZDL Planina pod Golico KRAJEVNA SKUPNOST STANETA BOKALA, Sedež VE: 06
1. Mili ILENIČ, 1940, Staneta Bokala 13, Jesenice, predmetna učiteljica za slov. in srb. jezik, Predlagatelj: Svet za spremlj. dr. ekonom, pol žensk,
2. Stanislav KRIŽNAR, 1948, C. M. Tita 115, Jesenice, diplomirani pravnik, Predlagatelj: ZKS, Stranka Demokr. pren. - skupina Bokal
3. Mirko HAMERŠAK, 1941, Ul. Staneta BOkala 09, Jesenice, recep-tor, Predlagatelj: Krajevna skupnost Staneta Bokala
4. Branislav PETROVIČ, 1943, Staneta Bokala 16, Jesenice, pravnik, Predlagatelj: ZKS-stranka dem. prenove - skup. Bokalova
5. Brigita VRH, 1951, Ul. Staneta Bokala 17, Jesenice, ekonomski tehnik, Predlagatelj: Krajevna skupnost Staneta Bokala KRAJEVNA SKUPNOST MIRKA ROGUA PETKA, Sedež VE: 07
1. Alojz CUZNAR, 1950, C. M. Tita 45, Jesenice, diplomirani inženir strojništva, Predlagatelj: Krajevna skupnost Mirka Roglja Petka, 2 Ivan PUC, 1958, Murova 25, Jesenice, diplomirani sociolog, Predlagatelj: Krajevna skupnost Mirka Roglja Petka
3. Ivana PRETNAR, 1947, Murova 28A, Jesenice, administrator, Predlagatelj: Krajevna skupnost Mirka Roglja Petka KRAJEVNA SKUPNOT CIRILA TAVČARJA, Sedež VE: 08
1. Egidij BIČEK, 1937, C. Cirila Tavčarja 04, Jesenice, učitelj, Predlagatelj: Krajevna skupnost Cirila Tavčarja
2. Jožica BERTALANIČ, 1947, C, M. Tita 71, Jesenice, socialna delavka, Predlagatelj: Krajevna skupnost Cirila Tavčarja
3. Roman ISKRA, 1946, C. C. Tavčarja 08, Jesenice, elektrikar, Predlagatelj: Krajevna skupnost Cirila Tavčarja
4 Olga KRAPEŽ, 1937, C. Revolucije 07, Jesenice, geometer, Predlagatelj: Krajevna skupnost Cirila Tavčarja
5. Anton DREMELJ, 1942, C. Revolucije 2B, Jesenice, inženir organi-
zacije, Predlagatelj: Krajev;.a skupnost Cirila Tavčarja
6. Iztok VARL, 1956, C. Revolucije 04, Jesenice, elektrikar, Predlagatelj: Krajevna skupnost Cirila Tavčarja
7. Hilda ZGONEC, 1930, C. M. Tita 87, Jesenice, vzgojiteljica, Predlagatelj: Krajevna skupnost Cirila Tavčarja
8. Jože POTOČNIK, 1939, C. C. Tavčarja 10, Jesenice, zavarovalniški manipulant, Predlagatelj: Socialdemokratska zveza Slovenije
9. Peter TOMAZIN EKART, 1944, C. M. Tita 71, Jesenice, elektrikar, Predlagatelj: Krajevna skupnost Cirila Tavčarja
10 Zvonko HORVAT, 1949, C. Tavčarja 01B, Jesenice, gasilec, Predlagatelj. Društvo invalidov Jesenice
11. Marinko NIKŠE, 1967, C. C. Tavčarja 08, Jesenice, elektrotehnik, Predlagatelj: Socialdemokratska zveza Slovenije KRAJEVNA SKUPNOST SAVA, Sedež VE: 09
1. Mitja JELEN, 1946, C. M. Tita 04A, Jesenice, politolog, Predlagatelj: Krajevna skupnost Sava
2. Barbara SLAMNIK, 1943, C. M. Tita 01A, Jesenice, ekonomski tehnik, Predlagatelj; Občinska zveza prijateljev mladine
3. Franc ZUPANČIČ, 1942, Pog Gozdom 16 A, Jesenice, elektrotehnik, Predlagatelj: Krajevna skupnost Sava Jesenice
4. Jasna HMELJAK, 1949, Razgledna pot 19, Jesenice, špediter, Predlagatelj: Krajevna skupnost Sava Jesenice
5. Jožica BRELIH, 1947, C. M. Tita 18, Jesenice, medicinska sestra, Predlagatelj: Krajevna skupnost Sava Jesenice
KRAJEVNA SKUPNOST PODMEŽAKLJA, Sedež VE: 10
1. Alojz KATNIK, 1939, Janševa 5, Jesenice, inženir organizacije dela, Predlagatelj: Kraj. konfer. socialistične zveze Podmež.
2. Sabina VIŠNAR, 1934, Cesta 1. maja 120, Jesenice, ekonomski tehnik, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Podmežaklja
3. Anton ŠTEBLAJ, 1955, Cesta 1. maja 1932, Jesenice, diplomirani inženir metalurgije, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Podmežaklja
4. Jasna KOVAČ, 1958, Cesta 1. maja 130, Jesenice, ekonomski tehnik, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Podmežaklja
5. Alojz NOČ, 1936, C. 1. maja 09, Jesenice, delavec, Predlagatelj: Socialdemokratska zveza Slovenije
KRAJEVNA SKUPNOST EDI GIORGIONI, Sedež VE: 11
1. Frančišek BRELIH, 1943, Kurirska pot 03, Jesenice, diplomirani inženir strojništva, Predlagatelj: Svet Kraj. skupn. Edi Giorgioni Javk. KB
2. Aleksander MANDELJC, 1940, Tomšičeva 88, Jesenice, diplomiran inženir metalurgije, Predlagatelj: Svet kraj. skupn. Edi Giorgioni Javk. Kor. B.
3. Danilo SVETLLIN, 1944, Mladinska ulica 09A, Jesenice, inženir organizacije dela, Predlagatelj: Sveta kraj. skupn. Edi Giorgioni, Javk. kor. B.
4. Marija MIKLIČ, 1939, Alojza Travna 11, Jesenice, ekonomski tehnik, Predlagatelj: Svet kraj. skupn. Edi Giorgioni, Javk. Kor. B.
5. Jernej UDIR, 1945, Nova ulica 02, Jesenice, strugar, Predlagatelj: Socialdemokratska zveza Slovenije
6. Franc AVSENIK, 1930, Partizanska pot 4/A, Jesenice, dipl. inženir elektrotehnike, Predlagatelj: Demos združena opozicija KRAJEVNA SKUPNOST BLEJSKA DOBRAVA, Sedež VE: 12
1. Božidar ČERNE, 1954, BI. Dobrava 33, Blejska Dobrava, ing. strojništva, Predlagatelj: Svet KS v razširjeni sestavi
2. Anton KOS, 1944, Blejska Dobrava 16D, Blejska Dobrava, inženir elektrotehnike, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti v razšir. sestavi
3. Božidar POGAČAR, 1945, Blejska Dobrava 38 A, Blejska Dobrava, diplomirani sociolog, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti v razšir. sestavi
4. Drago SODJA, 1955, Blejska Dobrava 57, Blejska Dobrava, inženir kemije, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti v razšir. sestavi KRAJEVNA SKUPNOST ŽIROVNICA, Sedež VE: 13
Stanislav ČOP, 1925, Žirovnica 90a, Žirovnica, diplomirani inženir metalurgije, Predlagatej: Svet krajevne skupnosti Žirovnica Marijan JEMEC, 1935, Zabreznica 09, Zabreznica, učitelj, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Žirovnica
3. Franc VIČAR, 1927, Rodine 51, Rodine, diplomirani inženir metalurgije, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Žirovnica
4. Anton KOSELJ, 1958, Moste 39, Moste, elektrotehnik, Predlagatelj: Elektrotehniško društvo Jesenice
5. Franci PFAJFAR, 1938, Breg 145, Breg, gradbeni inženir, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Žirovnica
6. Božo JANEŽIČ, 1964, Zabreznica 28, Žirovnica, elektrotehnik, Predlagatelj: Socialdemokratska zveza Slovenije
7. Ciril DOLAR, 1947, Breg 135, Breg, strojni tehnik, Predlagatelj: OK ZKS - stranka demokratične prenove
ZBIRNA LISTA
ZA VOLITVE DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE JESENICE VOLILNA ENOTA ŠT. 01
OBSEGA NASLEDNJE OBMOČJE - JESENICE
Voli se 26 elegatov. 1. ZSMS
1. Anton POŽAR, 1958, kmetijski tehnik, Rateče 114
2. Anton Zvone MIKLIČ, 1947, metalurški tehnik, Veliki breg 17, Mojstrana
3. Nevenka RAJHMAN, 1955, poslovodja, Sp. Plavž 20, Jesenice
4. Jože VINDIŠAR, 1938, vzgojitelj Tomšičeva 21/b, Jesenice
5. Matjaž PESKAR, 1963, gimnazijski mat., Kurirska pot 10, Jesenice
6. Maja RADINOVIČ - HAJDIČ, 1963, dipl. politilog Lipce 5, Blejska Dobrava
7. Herman DEBELAK, 1962, metalurški tehnik, Smokuč 27, Žirovnica
8. Valentin MARKEŽ, 1946, ing. elektro tehnike, Cesta talcev 4/a, Jesenice
9. Silvester SMOLEJ, 1960, gimnazijski mat., Podkoren 2, Kranjska gora
10. Dragutin GVOZDIČ, 1963, strojni tehnik, Ruparjeva 5, Jesenice
11. Danilo KLINAR, 1954, ing. strojništva, Breg 127, Žirovnica
12. Rade RADINOVIČ, 1957, livar, Lipce 5, Blejska Dobrava
13. Zlata KOVAČ, 1956, trgovska pomoč., Titova 82, Jesenice
14. Vladimir BRUN, 1943, komercialist, Titova 41, Jesenice
15. Branko ZIMIC, 1957, strojni tehnik, Hrušica 71, Jesenice
16. Tatjana GLUHAR, 1964, ekonomski tehnik, Vrba 17/b, Žirovnica
17. Ivan DVORŠAK, 1941, livar, Bokalova 13, Jesenice
18. Barbka SMOLEJ, 1962, predmetni učitelj, Podkoren 2, Kranjska gora
19. Ivica JURCA, 1947, višja med. sestra, Tavčarjeva 10, Jesenice
20. Zvone KOVAČIČ, 1955, strojni tehnik, Hrušica 120, Jesenice
21. Gregor RABIČ, 1954, KV natakar, Bokalova 9, Jesenice
22. Helena TOMŠIČ, 1966, organizator dela, Gradnikova 1, Jesenice
23. Mirko MOMORIČ, 1954, organizator dela, Prihodi 18, Jesenice
24. Božidar KRAMAR, 1955, strojni tehnik, Rateče 120, Rateče
25. Branko PAGON, 1951, delovodja, Hrušica 140, Jesenice
26. Branko CENČEK, 1956, KV natakar, Titova 76, Jesenice
2.
SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE - ZVEZA SOCIALISTOV SZDL
1. Jakob MEDJA, 1928, dipl. ing. metalurgije, Titova 1/a, Jesenice
2. Jože šAVOR, 1937, magister kmetijstva, Selo 4/c, Žirovnica
3. Alojz KALAN, 1932, dipl. ing. metalurgije, Titova 1/a, Jesenice
4. Aleksander prof. KLINAR, 1943, dipl. soc. prof. soc, Prihodi 10, Jesenice
5. Zala dr. SCHMITZER - SODJA, 1953, dr. medicine, Toneta Tomšiča 51
6. Janez ŠTOJS, 1940, ekonomist, Titova 2, Jesenice
7. Edvard VENGAR, 1935, dipl. ing. org. dela, Viktorja Kejžarja 38
8. Ivan VOH, 1948, dipl. pravnik, Dovje 10, Mojstrana
9. Milan SVETLIN, \jK8, višji upravni del. stat., Cesta 1. maja 20, Jesenice
10. Simona ŠTRAVS, 1960, dipl. pravnik, Hrušica 4, Jesenice
11. Matjaž POGAČNIK, 1942, pred. učitelj tel. vzg., Tomšičeva 65, Jesenice
12. Sonja VENGAR, 1952, dipl. organizator dela, Cesta Talcev 3, Jesenice
13. Iztok FEDERL, 1938, pravnik, Breg 35, Žirovnica
14. Ivana KOMIC, 1949, organizator dela, Titova 39, Jesenice
15. Marjan DROLC, 1944, metalurški tehnik, Breg 165, Žirovnica
16. Nada KLANČAR, 1942, vzgojiteljica, Tavčarjeva 15, Jesenice
17. Irena STRAJNAR - VIDIC, 1954, organizator dela, J. Šmida 21, v Jesenice
18. Vid ČERNE, 1926, kmetijski tehnik, Koroška ulica 3, Kr. gora
19. Jože ŠTRAVS, 1946, tehnik, Bratov Stražišar 17, Jesenice
20. Štefanija FERBEŽAR, 1945, višji upravni delavec, Aljaževa 4, Jesenice
21. Antonija KAJDIŽ, 1944, ekonomski tehnik, Žirovnica 92/b
22. Boris OITZL, 1928, gostinski tehnik, Savsko naselje 2, Kr. gora
23. Majda GOMILŠEK, 1940, uslužbenka, T. Tomšiča 8, Jesenice
24. Jože GLAVIČ, 1952, ekonomist, Cankarjev bataljon 3
25. Nada PLAVČAK - DETELA 1941, vzgojiteljica, Bezje 3, Kr. gora
26. Srečo ZIMA, 1927, višji upravni delavec, Pod grančiščem 4, Moj.
3 ZVEZA ZA OHRANITEV ENAKOPRAVNOSTI OBČANOV
1. Vejsil HOROZOVIĆ, 1955, prom. tehnik, Titova 2, Jesenice
2. Milivoje RADIČ, 1948, delavec, Tavčarjeva 8, Jesenice
3. Penčo ATANASOV, 1950, voznik, Titova 39, Jesenice
4. Čedomir TRAILOVIĆ, 1945, delavec, Tavčarjeva 8, Jesenice
5. Branko KRSTOV, 1959, delavec, Ruparjeva 5, Jesenice
6. Branko VUKELIČ 1954, ključavničar, C. Talcev 8/c, Jesenice
7. Živko VUČKOVIĆ, 1957, delavec, Titova 63, Jesenice
8. Izet VUKALIČ, 1961, voznik, Tavčarjeva 8, Jesenice
9. Mičo BANOVIČ, 1952, delavec, Tomšičeva 93, Jesenice
4 DEMOS - ZDRUŽENA OPOZICIJA Socialdemokratska zveza Slovenije Slovenska kmečka zveza Slovenski krščanski demokrati
1. Božidar dr. BRUDAR, 1939, dipl. ing. in mag. fizike doktor elektr. znanosti, Breg 146, Žirovnica
2. Janez ŠEBAT, 1941, kmet, Smokuč 22, Žirovnica
3. Rajko SKUBIC, 1952, dipl. ing. elektrotehnike, Hrušica 125, Jesenice
4. Roman SAVINŠEK, 1939, akademski slikar, Titova 22, Jesenice
5. Mojca HLEBANJA, 1959, gimn. maturant, Srednji vrh 9, Gozd M.
6. Mijo DASOVIĆ, 1941, dipl. pravnik, Bezje 5, Kr. gora
7. Nives TERSEGLAV - TOMAZIN, 1949, gimn. maturant, Tavčarjeva 10, Jesenice
8. Jožef Alojzij PEZDIRNIK, 1940, tapetnik, Dovje 95, Mojstrana
9. Janez MARKEŠ, 1962, dipl teolog, Murova 10, Jesenice
10. Anton KOROŠEC, 1935, dipl. pravnik, Titova 41, Jesenice
11. Marija DIVJAK, 1951, ekonomist, Delavska 11, Mojstrana
12. Marija MARKEŠ, 1936, gimn. maturant, Murova 13, Jesenice
13. Stanislav KOFLER, 1936, kovinostrugar, Dovje 85, Mojstrana
14. Alojz LIPOVEC, 1929, kmet, Zgornja Radovna 18
15. Judita GASER, 1940, ekonomist, Aljaževa 17, Jesenice
16. Bogomir LIČOF, 1944, ekonomist, Udarna 4, Jesenice
17. Janez MERTELJ, 1952, kmet, Podkoren 73
18. Anton KLINAR, 1933, gozdarski tehnik, Čopova ulica 4, Jesenice
19. Franc NOVAK, 1942, dipl. elektro ing., Titova 63, Jesenice
20. Marko PETRAš, 1963, ključavničar, Log 22, Kranjska gora
21. Nada SKUBIC, 1952, dipl. pravnik, Hrušica 125
22. Franc TERSEGLAV, 1942, dipl. ing. organizacije, C. Revolucije 1, Jesenice
23. Peter RAZINGER, 1961, ključavničar, Javorniški rovt 17
24. Marjana NOVAK, 1965, dipl. ing. elektrotehnike, Kidričeva 10, Jesenice
25. Franc VOGA, 1948, metalurški tehnik, Dovje 9, Mojstrana
26. Milutin DABIŽLJEVIČ, 1967, elektrotehnik, Kurilniška 17, Jesenice
5 ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE JESENICE
1. Igor MEŽEK, 1955, strojni ing. dipl., Žirovnica 107
2. Rina KLINAR, 1952, sociolog - dipl., Plavški rovt 7/c
3. Stanislav SMOLEJ, 1944, sociolog - dipl., C. Revolucije 5, Jesenice
4. Vitomir PRETNAR, 1953, elektro ing. dipl., Smokuč 75, Žirovnica
5. Daniel AŽMAN, 1953, mag. ekonomije, dipl. oec, Blejska Dobrava 17/b
6. Mile CRNOVIĆ, 1958, politolog dipl., Hrušica 71/d, Jesenice
7. Miroslav HAREJ, 1950, zdrav. del. med. tehnik, C. Revolucije 1/a 8 Stane REPOVŽ, 1950, pravnik, dipl. iur., Tomšičeva 50, Jesenice
9. Jernej MARKEŽ, 1942, zdravnik dr. medicine, Titova 20, Jesenice
10. Oto KELIH, 1940, organizator dela, Titova 22, Jesenice
11. Anton ROBNIK, 1945, ekonomist, Ledine 9, Kranjska gora
12. Vanjo PLEŠ, 1949, dipl. ekonomist, Kosova 5, Jesenice
13. Mirko RABIČ, 1945, metalurški tehnik, Dovje 65, Mojstrana
14. Vera PINTAR, 1949, gimnazij, maturant, Tavčarjeva 1/a, Jesenice
15. Jožica BERLISK, 1952, medicinska sestra, Titova 16, Jesenice
16. Vitomira SODJA - KOMLJANEC, 1952, ekonomist dipl , Tomšičeva 48, Jesenice
17. Jože VARL, 1926, predmetni učitelj, Titova 87, Jesenice
18. Zoran KRAMAR, 1957; strojni tehnik, Hrušica 120, Jesenice
19. Simona FERJAN, 1953, dipl. pravnik, Moste 22, Žirovnica
20. Branko JERŠIN, 1954, strojni tehnik, Medvode 7, Jesenice
21. Janislav GREGORIČ, 1952, strojni tehnik, Smokuč 74, Žirovnica
22. Sašo PIBER, 1947, strojni inženir, Udarna 10, Jesenice
23. Ivo šČAVNIČAR ml., 1952, dipl. matematik, Titova 18, Jesenice
24. Alojz PIVAR, 1958, strojni tehnik, Pejce 9, Jesenice
25. Emil RIHTARŠIČ, 1946, delovodja strojništva, Hrušica 4, Jesenice
26. Tomaž Mencinger, 1956, elektrotehnik, Ukova 5, Jesenice
6.
LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV
1. Marija MULEJ, 1953, zdravnik, C. M. Tita 18, Jesenice
2. Janez ŠMITEK, 1944, profesor, Selo 6/a, Selo
3. Roman POGAČNIK, 1947, elektrotehnik, Aljaževa 2, Jesenice
4. Marija MALENŠEK, 1942, profesor, Finžgarjeva 8, Jesenice
5. Gregor VELEPEC, 1940, diplomirani inženir arhitekt, Ul. Staneta Bokala 16, Jesenice
6. Dušan RAJGELJ. 1957, dipl pravnik, Zabreznica 58, Zabreznica
7. Ana Marija GRADIŠEK - BREGANT, 1947, predmetna učiteljica, Hrušica 136, Hrušica
8. Božena KRIŽNAR, 1950, socialna delavka, C. M. Tita 47, Jesenice
9. Mirjana PRETNAR, 1950, profesor defektolog, Smokuč 75, Smokuč
10. Andrej OSTERMAN, 1960, diplomirani pravnik, Breznica 51, Breznica
Petek, 13. aprila 1990
VOLITVE
23. stran ©©s^ssamncaLAS
KRANJ
RAZGLAS
Občinska volilna komisija Kranj objavlja na podlagi 67. člena Zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, štev. 42/89 in 5/90) SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ NA VOLITVAH 22. aprila 1990
številka volilne enote: 1 Območje volilne enote: KS Bela Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Franc BIZJAK, roj. 1957, gradbeni tehnik, Zgornja Bela 44/a, Preddvor, Predlagatelj Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj
2. Anton VALJAVEC, roj. 1936, zavarovalni agent (zastopnik), Sr. Bela 21, Preddvor, Predlagatelj. KS Bela
V seznam kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata, številka volilne enote: 2
Območje volilne enote: KS BESNICA Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Ivan LEBEN, roj 1949, komercialist, SP. Besnica 89, Zg. Besnica, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj
2. Janez POTOČNIK, roj. 1941, ing. elektrotehnike SP. Besnica 26, Zg. Besnica, Predlagatelj: KS Besnica
V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata. Številka volilne enote: 3
Območje volilne enote: KS BITNJE Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Vili KNEZ, roj. 1949, ing. strojništva, ZG. Bitnje 160, Žabnica, Predlagatelj: KS Bitnje
2 Franc VALANČIČ, roj. 1942, tehnik, Zg. Bitnje 228, Žabnica, Predlagatelj: KS Bitnje
3. Franc HARTMAN, roj. 1946, strojni ing., Sp. Bitnje 21, Žabnica, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj
V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati, številka volilne enote: 4
Območje volilne enote: KS BRATOV SMUK Voli se 1 (en) delegat Kandidati so:
1. Jakob VERČIČ, roj. 1961, strojni tehnik, Rudija Papeža 3, Kranj, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj
2. Amalija KAVČIČ, roj. 1943, dipl. sociolog, Juleta Gabrovška 34, Kranj, Predlagatelj: KS Bratov Smuk
3. Janez AZMAN, 1932, dipl. ing. kemije, Cesta Talcev 83/a, Kranj, Predlagatelj: KS Bratov Smuk
4 Frančiška ALATIČ, roj 1944, dipl. organizator, Tuga Vidmarja 8, Kranj, Predlagatelj: KS Bratov Smuk
V seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati. Številka volilne enote 5
Območje volilne enote: KS Britof Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Anton SAJOVIC, roj. 1943, pomočnik direktorja, Orehovlje 23, Kranj, Predlagatelj: OO ZK Britof
2. Anton PRESEK, roj. 1940, gradbeni tehnik, projektant, Britof 150, Kranj, Predlagatelj: DEMOS - združena opozicija odbori občine Kranj
V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
številka volilne enote: 6 ,:~   - ••,    , , .,
Območje volilne enote: KS Brnik Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1 Miro JAGODIC, roj. 1954, samostojni obrtnik - gostilničar, Vopovlje 10, Cerklje, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj 2. Jože PRESTOR, roj. 1945, tkalski mojster, Zg. Brnik 81, Cerklje, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Brnik
V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati Številka volilne enote: 7
Območje volilne enote: KS Kranj-Center Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so.
1. Ljubica ERJAVEC-OLUP, roj. 1935, upokojenka, Cankarjeva 17, Kranj, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj
2. Franc BENEDIK, roj. 1944, prof. zgodovine in geografije, Rotarjeva 3, Kranj, Predlagatelj: Krajevna konferenca SZ - KS Kranj Center
V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata, številka volilne enote: 8
Območje volilne enote: KS Cerklje Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Rudolf ŠULIGOJ, roj. 1952, višji upravni delavec, Cesta v Polico ti, Cerklje, Predlagatelj: Krajevna skupnost - Svet KS Cerklje na Gorenjskem
2. Ivan MLAKAR, roj. 1936, mizar, Frnovlje 5, Cerklje, Predlagatelj: Demos
- združena opozicija, odbori občine Kranj
V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata, številka volilne enote: 9
Območje volilne enote: KS Čirče Voli se 1 (en) delegat.
Kandidati so:
1. Jože KAVČIČ, roj. 1941, obrtnik, Retljeva 15, Kranj, Predlagatelj: Demos
- združena opozicija, odbori občine Kranj
2. Janez LUKAN, roj. 1924, gradbeni delovodja, Grmičeva 9/A, Kranj, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Čirče
V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata
številka volilne enote: 10 Območje volilne enote: KS Duplje Voli se 1 (en) delegat Kandidati so:
1. Janez GRADIŠAR, roj 1944, ekonomist, Sp. Duplje 66/B, Duplje, Predlagatelj: Svet KS Duplje
2. Ivan ŠKRJANC, roj. 1932, zobotehnik, Zg Duplje 59, Duplje, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj
V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata
številka volilne enote: 11 Območje volilne enote: KS Golnik Voli se 1 (en) delegat Kandidati so:
1. Friderik MALI, roj 1942, strojni tehnik, Golnik 167, Golnik, Predlagatelj: Osnovna organizacija ZKS KS Golnik
2. Peter ŠTEFE, roj. 1948, gumar, Golnik 70, Golnik, Predlagatelj: Svet KS Golnik
V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata
številka volilne enote: 12
Območje volilne enote: KS Gorenja Sava
Voli se 1 (en) delegat.
Kandidati so:
1 Anton JANŠA, roj 1948, komercialist, Gorenjesavska c 28, Kranj, Predlagatelj: Osnovna organizacija ZKS - SDP KS Gorenja Sava
2. Marjan BEŽAN, roj. 1959, dipl ing kemije, Gorenjesavska c. 37, Kranj, predlagatelj: Zbor občanov in Svet KS Gorenja Sava
3. Jožef-Viktor LOKAR, roj 1941, gradbeni tehnik, Gorenjesavska c. 50, Kranj, Predlagatelj: Zbor občanov in Svet KS Gorenja Sava
4. Stanislav TOMAŽIČ, roj 1922, upokojenec, Savska loka 17, Kranj, Predlagatelj: Zbor občanov in Svet KS Gorenja Sava, Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj
V seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati.
številka volilne enote: 13 Območje volilne enote: KS Gorice Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Aleš RIBNIKAR, roj. 1935, obrtnik klepar in vodni instalater, Gorice 48, Golnik, Predlagatelj Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj
2. Franc ŠENK, roj. 1946, avtomehanik, Gorice 30, Golnik, Predlagatelj: KS Gorice in KK SZ Gorice
3 Bogdan ŽNIDAR, roj. 1947, strojni ing., Gorice 35/A, Golnik, Predlagatelj: KS Gorice in KK SZ Gorice
V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati številka volilne enote: 14
Območje volilne enote: KS Grad Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Franc ŽLEBIR, roj. 1944, dipl ing. teh., Dvorje 100, Cerklje, Predlagatelj: KS Grad
2. Boris REZAR. roj. 1961, mesar, Grad 28 Cerklje, Predlagatelj: Svet KS Grad
V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata, številka volilne enote: 15
Območje volilne enote: KS Huje Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Lojze GROS, roj. 1948, ključavničar, Župančičeva 14, Kranj, Predlagatelj. KS Huje
2. Štefan KRČ, roj. 1947, kmet, Huje 9, Kranj, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj
V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata, številka volilne enote: 16
Območje volilne enote: KS Jezersko Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Luka KARNIČAR, roj. 1956, predmetni učitelj, Zg. Jezersko 47, Preddvor, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj in Zbor krajanov KS Jezersko
2. Marko ŠINKOVEC, roj. 1959, kmetovalec, ZG. Jezersko 130, Preddvor, Predlagatelj: KS Jezersko - zbor krajanov
V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata, številka volilne enote: 17
Območje volilne enote: KS Jošt Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Joža VALANČIČ, roj. 1954, kmet, Pševo 10, Kranj, Predlagatelj: KS Jošt in Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj
2. Janez NOVAK, roj. 1931, upokojenec, Čepulje 3, Kranj, Predlagatelj: KS Jošt
3. Janez HRIBERNIK, roj. 1951, kmet, Planica 2, Kranj, Predlagatelj: KS Jošt
V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati. Številka volilne enote. 18
Območje volilne enote: KS Kokra Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Stanislav BERGANT, roj. 1949, dipl. elektro ing . Kokra 42, Zg Jezersko, Predlagatelj: Zbor krajanov KS Kokra in Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj
2. Ciril KODER, roj. 1950, usnjar, Kokra 41/a, Zg. Jezersko, Predlagatelj: Zbor krajanov KS Kokra
V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata, številka volilne enote: 19
Območje volilne enote: KS Kokrica Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Silvo MIKLAVČIČ, roj. 1962, avtomehanik, Golniška 74, Kranj, Predlagatelj: KS Kokrica
2. Janez PIVK, roj. 1938, prometni tehnik - orodjar, Galetova 2, Kranj, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odobri občine Kranj
V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 20 Območje volilne enote: KS Mavčiče Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Alojz JEŠE, roj. 1954, kmet, Jama 26, Mavčiče, Predlagatelj: Demos -združena opozicija, odbori občine Kranj
2 Rafael TRATNIK, roj. 1942, strojni tehnik, Podreča 50, Mavčiče, Predlagatelj: Svet KS Mavčiče
V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata številka volilne enote: 21
Območje volilne enote: KS Naklo Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Anton ZELNIK, roj. 1957, ing matematike, Cvetlična 12, Naklo, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odobri občine Kranj
2. Alojz MARINŠEK, roj. 1933, gumar, Cesta 26 julija 60, Naklo, Predlagatelj: KS Naklo
V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata številka volilne enote: 22
Območje volilne enote: KS Olševek-Hotemaže Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Franci PERČIČ, roj. 1966, kmet, Olševek 42, Preddvor, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odobri občine Kranj
2. Alojz BLAZNIK, roj. 1931, upokojenec, Olševek 55/A, Preddvor, Predlagatelj: KS Olševek-Hotemaže
3. Marjan SAJOVIC, roj. 1941, obrtnik, Hotemaže 79, Preddvor, Predlagatelj: KS Olševek-Hotemaže
V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati, številka volilne enote: 23
Območje volilne enote: KS Orehek-Drulovka Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Ivan VILFAN, roj. 1941, gradbeni ing., Zasavska 43/B, Kranj, Predlagatelj. Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj in Svet skupščine KS Orehek-Drulovka
2. Božidar KOS, roj. 1931, dipl. oec, Drolčevo naselje 16, Kranj, Predlagatelj. KK Socialistična zveza Orehek-Drulovka
V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata
... da majhne stvari postanejo VELIKE ...
JEDI iz kuncje<;a mesa
PO MERI
SLADOKUSCEV
PODlITIf ZA INZCNiniNa. PROIZHOOHIO. VnCSVIM« M XV«ANJO TM««VIN* «. •. ••
Ti«» trt 1
• 1110 tlNTIVR «•1. (»»».): OHHIMl
TRGOVINA DOM
VŽABNICI
GRADITELJI POZOR!
V času
sejma od 13. do 19. aprila vam nudimo po konkurenčnih cenah in s sejemskim popustom gradbeni material od temeljev do strehe. Modularni blok
6,40 din + prom. davek
Cement
54,00 din/vreča + prom. davek
Apno
52.00 din/vreča + prom. davek
Priporočamo se za obisk na sejmu in trgovini v Žabnici. Informacije po tel.: 44-539 Vabljeni!
KRI/ ALKOHOLA
Na Tomšičevi 30 v starem mestnem predelu je odprta Semenarna Pehta Ponudba obsega: vse vrste semen vrtnin, cvetlic, poljščic in trav, sadike za balkonska korita, domače in uvoženo orodje in kmetijska oprema, ter različne vrste prsti, organska in mineralna gnojila. Ponujamo širok izbor domačih in uvoženih cvetličnih lončkov,košaric,korit. Kupite lahko strokov no literaturo in hrano za domače živali. Po izredno ugodnih cenah dobite nasadila za vse vrste orodja.
HIFI-TV-VIDE0
(pri tretjem semaforu za dravskim mostom na levo)
Mi smo številka 1 na Koroškem. Naš studio je eden najboljših v Evropi. V av-dio laboratoriju lahko primerjate in testirate najboljše svetovne izdelke bele tehnike. Pri nas imamo naprimer 40 različnih avtoradijev, 40 različnih parov avtozvočnikov za vsak okus in željo. Vsi so pripravljeni za preizkušnjo v našem avto—radio studiju. Za vas delajo izšolani mehaniki — mojstri, ki vam naprimer vgradijo avto — radio ali pa popravijo vsako tehnično napravo.
Vse informacije vam da naš sodelavec v vašem jeziku. Veselimo se vašega obiska.
SCHRODI številka 1 na Koroškem, eden najboljših na svetu in v Avstriji. Beljak, Nikolaigasse 37, tel. 9943 — 4242 — 26600, fax 9943 — 4242 —
3ooo - J
BLAUPUNKT AVT0RADU0
DIGITALEN, 15 FIKSNIH POSTAJ, PROMETNE INFORMACIJE
SAMO 1800,-
TV-55 cm TXT
SAMO 5900,-
FISHER VIDE0REK0RDER
^1 .VPS.HQ,DAU. VODENJE C
SAMO 5300,-
FISHER VIDE0KAMERA
VCPF 901 DIGITAL 'XnmC™
SAMO 11.500..
DENON . ONKIO . AKAI. SONY . TECHNICHS . FISCHER . PANASONIC . JVC . SCHARP . BLAUPUNKT . PHILIPS . TELEFUNKEN . HORNY - PHON . PIONIER .
IZ NAŠE PONUDBE :
RADOVLJICA
ZBIRNA LISTA
KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA
Volilna enota št. 1 obsega območje občine Radovljica. Voli se 20 delegatov. 1.
LISTA ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE
1. Janko Sebastjan STUŠEK, 1947, profesor, Lesce
2. Alenčica BOLE VRABEC, 1937, dipl. igralka, Radovljica
3. Peter ZUPAN, 1944, org. ela, Radovljica
4. Stanislava ZUPAN, 1938, ekonom tehnik, Bohinjska Bistrica
5. Valentin SILIC, 1943, dipl. org. dela, Bled
6. Marija ROBIČ, 1943, soc. delavka, Zg. Gorje
7. Leopold ZONIK,, 1951, zdravnik, Bled
8. Eva ŠTRAVS, 1962, dipl. ekon., Bled
9. Zvone ŠOLAR, 1949, dipl. ing., Boh. Bistrica
10. Vinko GOLC, 1929, dipl. ing., - upokojenec, Bled
11. Jožef POGAČNIK, 1950, dipl. ing., Posavec
12 Andrej ŠILAR, 1947, profesor, Boh. Bistrica *
13. Janko BERLOGAR, 1955, profesor, Begunje
14. Mladen BERGINC, 1950, dipl. pravnik, Bled
15. Janez MAGDIČ, 1944, ekonomist, Lesce
16. Bojan TRSEGLAV, 1951, tehnik, Zasip
17. Radivoj ZUPAN, 1950, ekonomist, Radovljica
18. Janez ŠOLAR, 1948, profesor, Nova vas pri Lescah
19. Ana POR, 1949, profesor, Podhom
20. Anton KONCILIJA, 1954, sociolog, Bled
2.
LISTA SOCIALISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE ZVEZE SOCIALISTOV - SZDL
1. Pavel ŽEROVNIK, 1930, mag. ekonomije, Radovljica
2. Danijel Marko BEZJAK, 1941, dipl. ing., Radovljica
3. Anton KAPUS, 1944, varnostni inženir, Kamna gorica
4. Jakobina BRAČIĆ, 1944, predm. učiteljica, Radovljica
5. Drago FINŽGAR, 1951, dipl. ing., Begunje
6. Metka RUTAR - PIBER, 1941, dipl. ing., Bled
7. Janez ŽITNIK, 1941, tehnik, Boh. Bistrica
8. Vincenc PRAPROTNIK, 1942, predm. učitelj, Radovljica
9. Janez KONC, 1938, dipl. pvnik, Bled
10. Anica JEŽEK, 1941, ek. tehnik, Radovljica
11. Jože JESENKO, 1943, dr. znanosti, Brezje
12. Jožef SMOLE, 1948, kalilec, Koritno
13. Miroslav BIRK, 1948, dipl. pravnik, Radovljica
14. Janez ERMAN, 1946, Ovsiše - Podnart
15. Alojz KOS, 1922, upokojenec, Lesce
16. Jože VIDIC, 1930, upokojenec, Radovljica
17. Janez CERKOVNIK, 1927, upokojenec, Ribčev laz
18. Milan REJC, 1955, predm. učitelj, Bled
19. Mihaela ZUPAN, 1946, spec. pedagog, Radovljica
20. Jože FAGANEL, 1953, finomehanik, Podnart
3.
LISTA ZSMS
1. Jože DEŽMAN, 1955, dipl. zgodovinar, Lesce
2. Ana SVETINA, 1941, ekonomist, Bled
3. Marko SMREKAR, 1948, dipl. ing., Lesce
4. Rafael PODLOGAR, 1956, pek, Lesce
5. Štefan DEŽMAN, 1942, varnostni inženir, Radovljica
6. Vida ROZMAN, 1948, višji upr. delavec, Radovljica
7. Darko MLAKAR, 1955, stroj, tehnik, Zasip
8. Miro ROZMAN, 1958, mag. elektr., Lesce
9. Alenka LEGAT, 1965, glasbenik, Lesce
10. Dušan JOVIĆ, 1956, viš. agronom, Boh. Bistrica
11. Jože MIHELIĆ, 1946, profesor, Radovljica
12. Marjanca ZUPAN, 1968, tekst, konekc, Boh. Bistrica
13. Boris LJUBIC, 1956, receptor, Bled
14. Viktor OBLAK, 1963, gim. maturant, Sp. Lipnica
15. Daniel DVORŠAK, 1967, mehanik, Lesce
16. Ljudmila AGREŽ, 1949, sanit. tehnik, Podnart
17. Branko MAČEK, 1962, elektrotehnik, Brezovica
18. Urša KAVALAR, 1970, naravoslov. tehnik, Bled
19. Gregor VAVPOTIČ, 1969, električar, Sp. Otok
20. Branko KOZINC, 1951, obrtnik, Hraše - Lesce
4.
LISTA DEMOS-a • združene opozicije
1. Vladimir ČERNE, 1935, dipl. ing., Radovljica
2. Zvonko PREZELJ, 1951, stroj, tehnik, Radovljica
3. Milan POHAR, 1949, dipl. ing., Brezje
4. Vojteh KUČINA, 1940, komercialist, Radovljica
5. Andrej OGRIN, 1960, ing. kmet, Boh. Bistrica
6. Janez RESMAN, 1952, zdravnik - internist, Radovljica
7. Janez POGAČNIK, 1929, stroj, ing., Kamna gorica
8. Franc POGAČAR, 1946, dipl. ing., Boh. Bela
9. Friderik SMUKAVEC, 1944, dipl. ing., Boh. Češnjica
10. Anton DOLENC, 1933, veterinar, Vrbnje
11. Janez GROŠELJ, 1940, zdravnik, Lesce
12. Jelka KOLMAN, 1958, vzgojiteljica, Bled
13. Zdravko CESAR, 1956, gozd. tehnik, Sr. vas v Bohinju
14. Franc AMBROŽIČ, 1941, predm. učitelj, Sebenje
15. Franc ZUPANC, 1929, kmet, Lancovo
16. Alojz GAŠPERŠIČ, 1939, pravnik, Kropa
17. Martina URH, 1958, viš. med. sestra, Stara Fužina
18. Miha BURJA, 1937, kmet, Boh. Bela
19. Janez MULEJ, 1932, kmet, Selo pri Bledu
20. Mihael ŽUMER, 1953, dipl. ing., Sp. Gorje S.
POSAMIČNI KANDIDATI
1. Franc CVETEK, 1943, tehnolog, Sr. vas v Bohinju
2. Katarina KNAFLIČ, 1936, učiteljica, Bled
3. Jože LANGUS, 1942, mehanik, Podnart
4. Franc STARE, 1947, kornere, tehnik, Koprivnik
5. Maksimiljan ŠPIK, 1946, učitelj, Boh. Bela
6. Stane KOŠNIK, 1952, ekonomist, Boh. Bistrica
7. Miha POTOČNIK, 1959, dipl. org. dela, Bled
TlOT ČASOPIS
SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA NA VOLITVAH 22. APRILA 1990________
Številka volilne enote: 01
Območje volilne enote: KS Begunje
Voli se 1 (en) delegat.
Kandidati so:
1. Matej Mihael RESMAN, 1947, elektrotehnik, Begunje, Predlagatelj: DEMOS - združena opozicija Radovljica
2. Nikolaj LEGAT, 1937, šofer, Begunje, Predlagatelj: KK SZ Begunje
3. Janez STROJ, 1953, šofer, Dvorska vas, Predlagatelj: KK SZ Begunje
4. Darko MIKEC, 1963, dipl. ing. metal. Zgoša, Predlagatelj: KK SZ
5. Samo FINŽGAR, 1954, elektrotehnik, Begunje, Predlagatelj: KK SZ Begunje
V seznam kandidatov je vpisanih 5 (pet) kandidatov. Številka volilne enote: 02
Območje volilne enote: KS Bled Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Ludvi BERC, 1942, krupje, Bled, Predlagatelj: DEMOS - združena opozicija
2. Ludvik KERČMAR, 1942, ekonomist, G&P hoteli Bled, Predlagatelj: ZKS - stranka demokratične prenove
3. Anton AŽMAN, 1948, dipl. ekon. Bled, Predlagatelj: KS Bled
4. Franc ŠMIT, 1923, upokojenec, Bled, Predlagatelj: Društvo upokojencev Bled
5. Mirko RIMAHAZI, 1940, ekonomist, HTP Bled, Predlagatelj: SZ
V seznam kandidatov je vpisano 5 (pet) kandidatov, številka volilne enote: 3
Območje volilne enote: KS Bohinjska Bela Voli se 1 (en) delegat. Kandidata sta:
1. Milan KRIVEC, 1954, tehnik, Bohinjska Bela, Predlagatelj: KS Bohinjska Bela
2. Jože GREGORC, 1956, metal, tehnik, Bohinjska Bela, Predlagatelj: DEMOS - združena opozicija
V seznam kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata, številka volilne enote: 04
Območje volilne enote: KS Bohinjska Bistrica Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Jožef CVETEK, 1947, prof. zgodovine in zemljepisa, Ukane, Predlagatelj: KK SZ
2. Janko CERKOVNIK, 1957, dipl.ing.stroj., Žlan, Predlagatelj: KK SZ
3. Janez ROZMAN, 1946, dipl.ing.stroj., Ravne v Bohinju, Predlagatelj: KK SZ
številka volilne enote: 05 Območje volilne enote: KS Brezje Voli se 1 (en) delegat. Kandidata sta:
1. Gregorij DEBELAK, 1952, električar, Brezje, Predlagatelj: Janez Zupan, Brezje
2. Anton BERNARD, 1936, delovodja, Dobro polje, Predlagatelj: DEMOS - združena opozicija
V seznam kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
številka volilne enote: 06 Območje volilne enote: KS Gorje Voli se 1 (en) delegat.
Kandidati so: 1. Anton POKLUKAR, 1956, kornere, tehnik, Poljšica pri Gorjah, Predlagatelj: DEMOS - združena opozicija
2. Stanislav LAH, 1948, avtomehanik, Sp. Go;je, Predlagatelj: DEMOS - združena opozicija
3. Peter Sekloča, 1934, elektrotehnik, SP. Gorje, Predlagatelj: KK SZ Gorje
V seznam kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Številka volilne enote: 07
Območje volilne enote: KS Kamna gorica
Voli se 1 (en) delegat.
Kandidati so:
1. Anton POTOČNIK, 1945, ing. organ. Kamna gorica, Predlagatelj: DEMOS - združena opozicija
2. Janez CENGLE, 1943, strojni tehnik, Kamna gorica, Predlagatelj: Svet KS Kamna gorica
V seznam kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata, številka volilne enote: 08
Območje volilne enote: KS Koprivnik Voli se 1 (en) delegat. Kandidata sta:
1. Evgenija KOROŠEC, 1931, dipl.ing.agr., Koprivnik, Predlagatelj: KK SZ Koprivnik - Gorjuše
2. Franc MEDJA, 1934, kmet, Gorjuše, Predlagatelj: DEMOS - združena opozicija
V seznam kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata, številka volilne enote: 09
Območje volilne enote: KS Kropa Voli se 1 (en) delegat. Kandidata sta:
1. Janko PETRAČ, 1947, strojni tehnik, Kropa, Predlagatelj: DEMOS -združena opozicija
2. Janez RAJGELJ, 1939, galvanizer, Kropa, Predlagatelj: zbor volilcev KS Kropa
V seznam kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata. Številka volilne enote: 10
Območje volilne enote: KS Lancovo Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Janez KUNČIČ, 1935, upokojenec, Lancovo, Predlagatelj: DEMOS
- združena opozicija
2. Franc KEMPERLE, 1945, elektrotehnik, Brda, Predlagatelj: Svet KS Lancovo
3. Branko MARKELJ, 1963, mizar, Vošče, Predlagatelj: Svet KS Lancovo
V seznam kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati. Številka volilne enote: 11
Območje volilne enote: KS Lesce Voli se 1 (en) delegat.
Kandidata sta: 1. Anton GLOBOČNIK, 1936, veterinar, Lesce, Predlagatelj: DEMOS - združena opozicija
2. Zlatko KAVČIČ, 1949, dipl.org.dela, Lesce, Predlagatelj: OO ZKS -stranka demokratične prenove Lesce
V seznam kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata, številka volilne enote: 12
Območje volilne enote: KS Ljubno Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Frančišek POGAČNIK, 1930, upokojenec, Otoče, Predlagatelj: DEMOS - združena opozicija
2. Jože KOSELJ, 1947, strojni tehnik, Posavec, Predlagatelj: OO ZKS
- SDP in
3. Rudolf DOVRTEL, 1949, dipl. org. dela, Posavec, Predlagatelj: O0 ZKS-SDP in KS Ljubno
4. Branko FAJFAR, 1958, strojni tehnik, Ljubno, Predlagatelj: zbor volilcev KS Ljubno
V seznam kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati.
Številka volilne enote: 13 Območje volilne enote: KS Mošnje Voli se 1 (en) delegat. Kandidata sta
MOSnd"i,SaAopSia9aSi'Ski ,ehn'k' ZG °*°k' I
LJrvoN,cPevAKS SSSti '94?' P~*g~*
V seznam kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 14 Območje volilne enote: KS Podnart Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Andrejček PEČJAK, 1957, stroj, ing., Češnjica pri Kropi Predlagatelj: KS Podnart
2. Vinko ZADNIKAR, 1952, komercialist, Podnart, Predlagatelj- KS Podnart '
3. Slavko RESMAN, 1960, gradb. tehnik, Podnart, Predlagatelj' DEMOS - združena opozicija
V seznam kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Številka volilne enote: 15 Območje volilne enote: KS Radovljica Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Ladislav ERŽEN, 1939, el. tehnik, Radovljica, Predlagatelj: DEM0$ - združena opozicija
2. Jaka SARTORI, 1930, dipl. ing. stroj. Radovljica, Predlagatelj: Predsedstvo KK SZ Radovljica
3. Biserka MANDELC-MERTELJ, 1946, predm. učiteljica, Radovljica. Predlagatelj: Oš A.T. Linharta Radovljica - svet delavcev
4. Matija MARKELJ, 1935, dipl.soc, Radovljica, Predlagatelj: Svet KS Radovljica
5. Alenka VVEITHAUSER, 1955, psiholog, Radovljica, Predlagatelj Sekretariat OO ZKS - OŠ prof. dr. J. Plemelj Bled
6. Zvonko BUKOR, 1965, orodjar, Radovljica, Predlagatelj: OK ZSMS
7. Jožef ŠIFRER, 1922, profesor, Radovljica, Predlagatelj: Zvonko Savnik, Radovljica
V seznam kandidatov je vpisanih 7 (sedem) kandidatov.
Številka volilne enote: 16 Območje volilne enote. KS Ribno Voli se 1 (en) delegat. Kandidata sta:
1. Tomaž PIRIH, 1957, dipl. veterinar, Ribno, Predlagatelj: KS Ribno
2. Jože DEŽMAN, 1953, gradb. tehnik, Ribno, Predlagatelj: KS Ribno
V seznam kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 17
Območje volilne enote: KS Stara Fužina
Voli se 1 (en) delegat.
Kandidata sta: 1. Jože CERKOVNIK, 1958, avtoprevoznik, Stara Fužina, Predlagatelj: zbor volilcev Stara Fužina
2. Anton ŽAGAR, 1929, upokojenec, Stara Fužina, Predlagatelj: zbor volilcev Stara Fužina
V seznam kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
številka volilne enote: 18
Območje volilne enote: KS Srednja Dobrava
Voli se 1 (en) delegat.
Kandidata sta:
1. Jože BABIC, 1932, upokojenec, Mišače, Predlagatelj: DEMOS -združena opozicija
2. Nikolaj JEŠE, 1954, mizar, tehnik, Sr. Dobrava, Predlagatelj: KK Si Sr. Dobrava V seznam kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
številka volilne enote: 19
Območje volilne enote: KS Srednja vas v Bohinju Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so:
1. Jože KOCJANC, 1953, ekonomist, Sr. vas v Bohinju, Predlagatelj: KS Sr. vas v Bohinju
2. Jakob PEKOVEC, 1925, upokojenec Sr. vas v Bohinju, Predlaga' telj: KS Sr. vas v Bohinju
3. Alojzij STARE, 1948, šofer, Podjelje, Predlagatelj: KS Sr. vas v BO' hinju
V seznam kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
številka volilne enote: 20 Območje volilne enote: KS Zasip Voli se 1 (en) delegat. Kandidata sta:
1. Marjan REJC, 1960, strojni ing., Sebenje, Predlagatelj: DEMOS ' združena opozicija
2. Zdenko RACE, 1943, gradb. ing., Sebenje, Predlagatelj: Socialist'' čna zveza
V seznam kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata
SEZNAM
KANDIDATOV ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA, DO KATERIH SE BODO OPREDELJEVALI VOLILCI NA VOLITVAH DNE 22. aprila 1990
Glasuje se za 1 kandidata. Kandidati so:
1. Dnijel Marko BEZJAK, 1941, dipl. ing. elektr., Radovljica Predlagatelji: Socialistična zveza, Krajevna skupnost Radovljica Krajevna skupnost Bled
2. mag. Pavel ŽEROVNIK, 1930, dipl. ekonomist, Radovljica Predlagatelj: Socialistična zveza, Krajevna skupnost Bled
3. Anton AŽMAN, 1948, dipl. ekonomist, Bled Predlagatelj: Krajevna skupnost Bled
4. Vladimir ČERNE, 1935, dipl. ing. strojništva, Radovljica Predlagatelj: DEMOS - združena opozicija
5. Miroslav PENGAL, 1947, ekonomist, Lesce Predlagatelj: Obrtno združenje Radovljica
V seznam kandidatov je vpisanih 5 kandidatov. PREDSEDNIK OVK Franc ČERNE, l.r.
Kako banke obrestujejo dinarje
V zadnjem času naše banke nekaj bolje obrestujejo dinarske vloge, vendar pa so obresti po posameznih bankah različne. Pozanimali smo se pri treh:
Kranj je vendarle dobil semenarno - Sredi marca sta ljubljanska agronoma Andrej Glavnik in Vlado Ljubek v Tomšičevi ulici v Kranju odprla Semenarno in zeliščno lekarno PEHTA. Kako zelo je Kranj potreboval takšno trgovino, priča izredno velik obisk, saj hodijo sem po nakupih vrtičkarji z vse Gorenjske. Preseneča dobra založenost s semeni, ne le za vrtičkarje, pač pa tudi za kmetovalce, saj je na voljo tudi seme za krmno korenje in peso, za črno deteljo, lucerno, koruzo različnih sort, jaro grašico, oves in podobno (za večje količine je potrebno predhodno naročilo po tel. 061-272-544). Na voljo pa so tudi vsa vrtna orodja, med drugim tudi kompleten program tako zelo iskane Gardene. Naprodaj je tudi vse za lončnice: korita, keramične posode, sadike, zemlja, šota, minerali, gnojila. Dobi se vsa strokovna literatura. V posebni ponudbi imajo trenutno lesena nasadila za sekire, motike in podobno ter zanimivi sobni rastlinjak za pikiranje sadik. Ne moremo tule našteti vsega, povedali bi le še, da se bodo tu dobile tudi sadike zdravilnih zelišč in začimb, v kratkem pa bodo začeli tudi s svetovanjem pri zaščiti rastlin in bodo občasno v Kranju organizirali tovrstna strokovna predavanja. Skratka, vse kaže, da bodo tu vrtičkarji in vsi tisti, ki jih zanima zdravo, umno vrtnarjenje, dobili svoj kotiček in nasvet iz prve roke. - D. Dolenc
LB — Gorenjska banka, d. d. Kranj
vpogledna sredstva
— tekoči računi, žiro računi 7 %
— hranilne vloge 8 % 3 mesečna vezava 13 % 12 mesečna vezava 16 % 24 mesečna vezava 18% 36 mesečna vezava 20 % obrestne mere
za negativna stanja 31 % obrestne mere za nedovoljeno
negativno stanje 38 %
A BANKA
vpogledna sredstva
— tekočI in žiro računi, hranilne knjižice 11 % 1 mesečna vezava 15% 3 mesečna vezava 25 % 6 mesečna vezava 26 % 12 mesečna vezava 27 % 24 mesečna vezava 28 %
Kako varčujejo in ali sploh varčujejo pa smo se pozanimali med Kranjčani. Takole so razmišljali:
Božo Bajželj:
»Pri Ljubljanski banki imam žiro račun, na A BANKI pa tekočega. Varčujem ne, ker imam podjetje in ! vse sproti porabim za nakupe strojev, opreme in ostalega.«
Janko Rupar:
»Pri LB - Gorenjski banki varčujem devize, pri Jugobanki (sedaj A BANKI) pa dinarje. Ko je bila žena še živa, sem sevati pri Jugobanki in tako imam tam tudi žiro in tekoči račun. Prej sem tudi vezal dinarje, sedaj pa se to ne izplača več.«
Slavka Dolgan:
»Varčujem v LB — Gorenjski banki. Doslej sem denar tudi vezala, sedaj pa ne več, saj so razlike med obrestmi zelo majhne. Ko se kaj več nabere pa raje kupim devize ali pa pomagam otrokom in vnukom, ki rabijo denar. Sama pa skromno živim, saj le tako lahko kaj privarčujem.«
36 mesečna vezava 29 %
obrestna mera za negativno stanje 34 %
obrestna mera za nedovoljena negativna stanja, eskontna sto. NBJ        + 20 %
Komercialna in hipotekama banka, d. d. Ljubljana
vpogledna sredstva
— tekoči in žiro računi, hranilne knjižice 10 % 1 mesečna vezava 13% 3 mesečna vezava 13% 12 mesečna vezava 15 % 24 mesečna vezava 17% 36 mesečna vezava 20 % obrestna mera za negativno stanje 25 % obrestna mera za nedovoljeno negativno stanje             50 %
— obrestne mere so letne
Kati Fink: »Teko-či račun imam na Ljubljanski banki, varčujem pa ne, ker vse sproti porabimo in mi navadno nič ne ostane.
V. Stanovnik slike: G. Šinik
KMETOVALCI
Naš proizvodni program si lahko ogledate na mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju, od 13. do 19. aprila 1990, pri prodajalcih kmetijske mehanizacije ali pa v naši delavnici. Med ostalim programom letos prvič predstavljamo tudi NOVO TRAVNIŠKO BRANO, ki si jo lahko ogledate na razstavnem prostoru TZO Sloga Kranj in Agrotehnika Kranj.
KOMBINIRANI PREDSETVENIK
Uporablja se kot standardni priključek, s tem,
da se lahko na že rabljeni kultivator doda tudi valj.
REZERVNI DELI ZA STROJE
Vzmeti za kultivatorie • noži za vse vrste kultivatorjev (za doma če in uvožene priključke) • razne okopne motike • varovaln zatiči in drugo
DRUGI PROIZVODNI PROGRAM
čelni nakladalniki in nakladalni drogovi za vse traktorje Tomo Vinkovič, sadilniki sadik, travniške in žične brane planir-ne deske
ZA VSE STROJE DVELETNA GARANCIJA IZDELAVA KMETIJSKE MEHANIZACIJE
LUDVIK STARE
Sp. Brnik, 64207 Cerklje Telefon: 064/42-053
ČRNA BORZA
Skromna ponudba
Na črnoborzijanskem trgu je trenutno zatišje, saj ljudje očitno nimajo denarja, ki bi ga menjali v devize, ali pa ga hranijo, čakajoč na pocenitve v naših trgovinah. Tako je ponudba skromna, preplavila na cn nknli pnpna nHctntka fnrtvisnn nri knličinpl
država	devize	dinarji	preplačilo
Avstrija	100 ATS	100,50	1 %
ZRN	100 DEM	707,00	1 %
Švica	100 CHF	799,50	1 %
ZDA	1 USD	12,00	1 %
Italija	100 LIT	0,96	1 %
Na avstrijskem Koroškem se je nakupni tečaj za dinarje izenačil, tako da so v začetku tedna plačevali po 97 ATS za 100 dinarjev. Najugodnejši ponudnik je Zveza bank — zveza slovenskih zadrug na Koroškem. Za 100 din je treba plačati 105 ATS, drugod pa do 113 ATS.
V italijanskih menjalnicah (zasebnih) pa je tečaj, ki se drži že nekaj časa: 93 do 97 lir za dinar.
Cene rabljenih avtomobilov na sejmu v Trzinu
Tip vozila	Maloprod. cena novega vozila	Letnik 1989	Letnik 1987	Letnik 1985
Renault 4	75.163	—	54,600	—
Yugo Koral 45	69.680	63.000	52.850	40.000
Yugo Skala 55	88.639	84.000	59.500	—
Golf Diesel	194.798	-	—	84.000
Fiat 126 P	50.920	45.500	28.700	-
Zastava in Cimos znižala cene
Vse kaže,
da so se začele uresničevati napovedi o znižanju cen avtomobilov na domačem trgu. Prvi korak je naredila kragujevška Zastava, ki je pred kratkim znižala cene nekaterim vozilom iz dopolnilnega programa. Tako je Lada Riva sedaj cenejša za 20 odstotkov, najcenejši avto na domačem trgu, Fiat 126 PGL, pa za 15 odstotkov, tako da je njegova maloprodajna cena sedaj 50.920 dinarjev. V Zastavi so se tudi odločili, da bodo vozila prodajali na šestme-
sečno obročno odplačevanje s 30 odstotnimi obrestmi, posojilo pa bo lahko dobilo več družinskih članov.
Zaradi dobrega poslovanja v minulem letu (načrt prodaje osebnih vozil so izpolnili kar 152 odstotno), pa so se za znižanje cen odločili tudi v koprskem Cimosu. Vozila Citroen AX in BX so od prejšnjega ponedeljka v maloprodaji cenejša za 13.450 dinarjev, najnovejše Citroenovo vozilo XM pa je cenejše za 33.330 dinarjev.
Ta teden so znižali cene tudi v sarajevski tovarni TAS, tako so golfi cenejši za dobrih 6.000 dinarjev. Tovarniška cena golfa JXB2 je zdaj 125.721 dinarjev.
Koliko je vreden dinar		
država	devize	velja za srednji tečaj
Avstrija	100 ATS	99,4500
Nemčija	100 DEM	700,0000
Italija	100 LIT	0,9536
Švica	100 CHF	791,6163
ZDA	1 USD	11,8544
LOIBLKAUF Ponudbe veljajo od 13. 4.1990		
MILKA ČOKOLADA 300 g 22.00 ATS		[»NI SOK        i | samo 6.00 ATS
KAVA ZDAJ ŠE CENEJE		
Jubileum * RIO - RČST KAVA      t kg samo _34.90 ATS		SUŠILNIH ZA LASE 1200 W         ZDAJ SAMO 179." ATS
	s	RIŽ 10 kg samo 79.- ATS
' S tem kuponom dobite do I j 5 kg G ASTRO H__		STERE0 TURM DVOJNI KASETOFON 40 W samo 1.332.- ATS neto!
JO   ljubljanska banka
GORENJCin FORMU
ŠOLARJI
RAZPIS TEMA
UDELEŽENCI OSTALO
ROK NASLOV
LB-GBd.d., Kranj tudi v letošnjem letu razpisuje medšolsko tekmovanje za likovno, literarno in fotografsko delo.
Tema letošnjega razpisa je: »DENAR«.
Tekmovanja se lahko udeležijo predšolski otroci v okviru W0, ter učenci osnovnih in srednjih šol.
Podrobne informacije o udeležbi, temi, vrsti in številu izdelkov, o podatkih o udeležencu, nagradah, itd., dobite pri vaših učiteljih v šolah oz. vrtcih.
Prispevke pošljite do 11. maja 1990.
LB - Gorenjska banka d.d., Kranj, C. JLA 1,64000 Kranj (za razpis)
■MM——MIAJI Biiimi! I i »■■ ,     , -JE—
Gorenjska banka d.d., Kranj
mmms^mGiLAS 26. stran
/ ŠPORT IN REKREACIJA7
Petek, 13. aprila 1990
Nemogoče postaja mogoče
Kranj, 12. aprila - Ko so že največji optimisti obupovali, da se bodo kranjski vaterpolisti brez osvojene točke nečastno poslovili iz I. zvezne vaterpolske lige, ki je, priznajmo, med najmočnejšimi na svetu, je prišlo do sunkovitega preobrata. Triglav je pod vodstvom novega trenerja zaigral blesteče in dvakrat zapored zmaga, v zadnjem kolu presenetljivo zlahka z Medveščakom v Zagrebu. Mirne duše trdimo: če bi Triglav tudi prvi del igral vsaj približno tako, potem ne bi imel štirih zlatih točk, ampak najmanj še enkrat več. Menjava trenerja je bila prekasna. Igralci imajo sedaj samozavest, vedo, kaj jim je početi v vodi, imajo vodjo, ki mu kaže zaupati.
Za lagodje še najmanj ni časa. Do konca prvenstva je še pet kol in marsikaj zelo neprijetnega se lahko še zgodi. Vendar je tudi za tekmece Triglavu sedaj težje, saj vedo, da v vodi za nasprotnika nimajo moštva, ki ga lahko po mili volji "obračajo", ampak vedno bolj zrelo moštvo, ki lahko preseneti boljšega-
Jutri ob 19.30 bodo igrali vaterpolisti Triglava v Ljubljani s Poškom Brodomerkurjem iz Splita. Splitčani so daleč pred Triglavani, na tretjem mestu, vendarle se vseeno splača boriti. Splača, to velja za občinstvo, pa se priti v Ljubljano, saj bo tekma zanimiva.
Do konca lige igra Triglav še doma s Solarisem, nato gostuje v Bečeju, igra doma s Kotorjem in v zadnjem kolu gostuje pri Jadranu iz Splita.
J.K.
Bergantov tek v Tržiču
Prijave še do torka
V Tržiču je vse nared za torkovo tradicionalno tekaško prireditev - Memorial Boruta Berganta. Letos se jim bodo prvič pridružili še člani enot teritorialne obrambe Gorenjske in tudi od drugod na 1. odprtem gorenjskem prvenstvu za člane TO.
Tržiški program, ki je že vsa leta nespremenjen, razen teka na 10 kilometrov, vključuje tudi teke pionirskih štafet na 3 x 600 (pionirke) oziroma 3 x 1000 metrov (pionirji) ter teke mladink na 1500 m, mladincev na 3000 m ter članic in veterank (meja je 30 let) na 5 kilometrov. Program se pričenja, v torek, 17. aprila 1990, ob 16. uri, start in cilj pa je na obračališču za avtobuse na Cankarjevi cesti. Prireditev letos poteka pod pokroviteljstvom Časopisnega podjetja Glas iz Kranja in Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe Gorenjske, s svojimi prispevki, predvsem v obliki praktičnih nagrad, pa so prizadevnim organizatorjem priskočile na pomoč tudi številna druga podjetja in zasebni obrtniki iz tržiške občine in Radovljice ter Kranja.
Prijave tekmovalcev sprejemajo vse do torka, 17. aprila 1990, do 12. ure v pisarni Organizacijskega odbora V. memorial-nega teka B. Berganta v Bračičevi 4 (tel. 50-776 - Janez Brzin), sodelujočim tekmovalcem pa tako kot vsa leta tudi letos ne bo potrebno plačati startnine. Zanje so poleg že omenjenih praktičnih nagrad pripravili tudi častna priznanja - kolajne in pokale - prav zato tudi upajo, da se bo poleg starih znancev tržiškega teka letošnje prireditve udeležilo tudi precej novih tekačev.
Skupaj naj bi teklo od 200 do 300 tekmovalcev in tekmovalk, ki bodo v času teka tudi vsi nezgodno zavarovani pri ZS Triglav v Kranju.
V času teka bo v Tržiču popolna zapora prometa, kar pomeni, da se bo potrebno podrediti navodilom redarjev in delavcem milice. Organizatorji bodo med posameznimi starti zagotovili toliko časa, da se bo morebitna gneča lahko sprostila, kljub temu pa naprošajo vse Tržičane in obiskovalce, da v času teka, torej v torek, 17. aprila, med 16. in 19. uro svoja vozila pustijo pred vhodom v staro mestno jedro in s tem na svoj način pomagajo organizatorjem pri izvedbi tekmovanja.
J. Kikel
Plavanje
Radovljičani zmagovali v Trnavi
Radovljica, 10. aprila - V soboto in nedeljo je bil v Trnavi na Češkoslovaškem močan mednarodni miting 150 plavalcev iz 10 klubov iz Madžarske, Jugoslavije in Češkoslovaške. To je bil eden zadnjih mitingov zimske sezone. Radovljičani, posebej Polona Rob, Nataša Kejžar in Jana Demšar, so se izkazali, kar pred letno sezono posebej veseli trenerja radovljiških plavalcev Cirila Globočnika. V absolutni konkurenci je Polona Rob štirikrat zmagala: 100 metrov delfin (1.0.77), 200 metrov mešano (2.23.4), 200 metrov delfin (2.21.8) in 200 metrov prsno (2.47.9). Jana Demšarje bila druga na 100 prsno (2.47.9), Saša Robič druga na 100 hrbtno (1.12.9) in Miha Potočnik četrti na 200 mešano (2.19.7). Med mladinci je bila Nataša Kejžar druga na 200 mešano (2.26.9), Martina Mašič peta na 200 mešano (2.41.5) in Zdenka Murn deveta v tej disciplini s časom 2.43.1. Med pionirkami sta bili Alenka Kejžar in Tanja Štefelin prva in druga na 200 mešano s časoma 2.42.9 in 2.45.7.
J.K.
MERCATOR - Tovarna olja »Oljarica« Kranj, d.o.o. Kranuj, Britof 27.
Cenjene potrošnike obveščamo, da razstavljamo naše izdelke na sejmu v Kranju v paviljonu MERCATOR.
Naši znani izdelki:
- jedilno olje »CEKIN« - special, čisto 100 % sončnično olje,
-♦♦CEKIN« mešano olje,
- »KONZUM« rastlinsko olje.
Na sejmu predstavljamo vsa olja tudi v novi plastični embalaži s posebnim izlivkom, ki preprečuje odcejanje olja po steklenici.   Prip0ročamo se za obisk f
Košarkarji Triglava v boju za republiške prvake
Odločila sta dobro delo in srce
Kranj, 10. aprila - V zadovoljstvo igralcev, vodstva ekipe in kluba, pa tudi v veselje številnih navijačev in ljubiteljev košarke v Kranju in na Gorenjskem, so se košarkarji Triglava uvrstili v veliki finale končnice moške slovenske košarkarske lige. V finalu se bodo pomerili z Mineral Slovanom, že sama uvrstitev v boj za najvišji republiški naslov, pa je več, kot so pričakovali ob začetku sezone in več, kot je kranjska moška košarka dosegla v zadnjih letih.
"Za letošnjo tekmovalno se- va tekma bo to soboto, 14. apri-zono lahko rečem, da smo na- la, ob 19. uri v dvorani na Kode-črtovali uvrstitev v play off, se   Ijevem, povratna tekma pa v sre-
pravi nekje okrog četrtega mesta na lestvici. Po zelo težki in nihajoči tekmovalni sezoni nam je to tudi uspelo, ozirao-ma nam je uspela celo uvrstitev v finale končnice slovenske košarkarske lige," pravi Rudi Hlebec, tehnični direktor KK Triglav Kranj, ki je že vrsto let nekakšna gonilna sila kranjske košarke.
Uvrstitev v finale pa nikakor ni bila lahka, saj je po rezultatu. 1 : 1 v srečanjih s košarkarji Celja, odločala tekma na tujem igrišču, ki pa so jo borbeni Kranjčani odločili v svojo korist. V finalu pa se bodo pomerili z Mineral Slovanom. Pr-
do, 18. aprila ob 19. 30 v športni dvorani na Planini. Morebitna tretja tekma (če bo rezultat neodločen) pa bo ponovno v Ljubljani naslednjo soboto. Na prvo tekmo, to soboto, 14. 4., bo odpeljal tudi avtobus za navijače ob 17.30 izpred Creine.
Bolj kot dejstvo, da se je košarkarjem Triglava uspelo uvrstiti v veliki finale republiškega prvenstva, pa je za ljubitelje košarke v Kranju in na Gorenjskem pomembno, da imamo spet košarkarsko moštvo, ki je sposobno meriti tudi v vrh slovenske košarke in morda tudi med pomembnejše jugoslovanske ekipe. To pa je gotovo privlačno za mlade, ki po uspehih med mladinci navadno odhajajo proti Ljubljani ali pa igranje košarke počasi opuščajo.
Poleg uspešnega vodstva kluba pa je za ponoven razcvet košarke v Kranju zaslužen novi trener ekipe Triglava Predrag Milović, ki vodi ekipo od lanske jeseni: "Septembra sem prevzel ekipo Triglava in mislim, da je prevzeti ekipo mesec dni pred začetkom prvenstva res določena hrabrost. Po prvih pogovorih z igralci sem ugotovil, da so njihove ambicije uvrstitev tam okoli sedmega mesta. Vendar pa smo se dela in treningov resno lotili, saj sem ugotovil, da se le tako lahko pokaže prava kvaliteta ekipe. Res smo veliko
/ ureja JOŽE KOŠNJEK
Od tekme do tekme
Biljard turnir pri Johanci - Konec marca je bil Pri Johanci v Britofu 6. veliki turnir v biljardu, na katerem je sodelovalo 75 tekmovalcev iz vseh krajev Slovenije, tudi iz Ptuja in Maribora. Sodelovali so skoraj vsi najboljši slovenski igralci bilijar-da, zmagal pa je Miha Štrucelj iz Maribora, ki je prejel 2000 dinarjev nagrade, Grabnar in Rubelli iz Ljubljane pa sta prejela za drugo in tretje mesto 1000 in 500 dinarjev, razdeljene pa so bile tudi praktične nagrade. Pri Johanci bo kmalu spet nov veliki turnir.
J.K.
Biljard turnir v Tržiču - V kava baru Slovenija v Tržiču so priredili že peti turnir v biljardu, na katerem je igralo 28 ljubiteljev te vedno bolj popularne igre. Po treh dneh tekmovanja je zmagal Andrej Pogačnik pred Djojom Kostičem in Antonom Za-vrlom. V skupnem seštevku po petih turnirjih od šestih, maja pa bo finalni turnir osmih najboljših igralcev, vodi premočno Andrej Pogačnik s 36 točkami pred Alešem Megličem 16, Alešem Štrukljem 14, Borisom Kogojem 13, Antonom Zavrlom 12 itd. Prihodnji, šesti turnir bo 13. aprila ob 16. uri v kava baru Slovenija, kjer sprejemajo tudi prijave.
J. Kikel
Nogometni izidi - V tretjem spomladanskem kolu II. slovenske nogometne lige je Naklo z golom J. Križaja premagalo v Kranju Triglav z 1 : 0, Jesenice pa so z dvema goloma Pivača doma premagale Slavijo z 2 : 1. Britof je v Biljah izgubil s 4 : 0. Naklo ima 23 točk. Primorje 21, Jadran Lama 21, Jesenice 10, Britof 7 in Triglav 6. V gorenjski ligi so bili doseženi naslednji izidi: Lesce : Bitnje 6:1, Mavčiče : Alpina 0 : 0, Visoko : Bohinj 3 : 4, Sava : LTH 2:1, Alples : Primskovo 1 : 5 in Tržič : Zanca 4 : 2. Vodi Sava pred Zarico in Alpino.
D .Jošt
Nogometni izidi - Dolžni smo objaviti še izide predzadnjega kola v II. slovenski in gorenjski nogometni ligi. Naklo je z golom Bohinca z 1 : 0 doma premagalo Svobodo iz Ljubljane, Triglav je igral neodločeno s Slavijo, Britof doma s Taborjem, Jeseničani pa so v Ajdovščini zgubili s 3 : 0. V predzadnjem kolu gorenjske lige pa so bili doseženi naslednji izidi: Primskovo : Sava 1 : 2, Zarica : Visoko 1 : 0, Bitnje : Alples 3 : 0, Alpina : Lesce 2:1, LTH : Tržič 2 : 0 in Bohinj : Mavčiče 1 : 0.
D. Jošt
Izidi 14. in 15. kola gorenjske kegljaške lige - V 14. kolu so bili doseženi naslednji izidi: Bled : Simon Jenko 4912 : 5027, Jesenice : Triglav 5122 : 4895, Lubnik : Kranjska gora 4969 : 5070, Elan : Sava 4729 : 4976. V 15. kolu pa so igrali: Sava : Lubnik 4911 : 4936, Kranjska gora : Jesenice 5015 : 5026, Triglav : Bled 4929 : 4893 in Simon Jenko : Ljubelj 4978 : 5141. Ljubelj ima 22 točk, Sava 20, Lubnik in Jesenice 16, Kranjska gora in Triglav 14, Simon Jenko 12, Elan 4 in Bled 2 točki.
T. Bolka
trenirali in lahko rečem, da je kljub mojem trenerstvu v trinajstih sezonah, ta najnapor-nejša. Prav zaradi tako napornih priprav smo imeli v prvem delu prvenstva nekakšno krizo, tako da smo jesenski del za-
ključili na sedmem mestu. V drugem delu pa so se že pokazali sadovi trdega dela. V ekipi je bilo zelo dobro vzdušje, imeli pa smo veliko razumevanja pri tehničnem direktorju kluba in pri mojem prvem sodelavcu Lojzetu Milosavljeviču. Tako je ekipa dobila zaupanje vase, čeprav sem jaz vanje verjel od prvega dne. Ravno z zaupanjem, požrvovalnostjo in tudi s srcem, pa smo prišli do finala. Dosegli smo cilj in tudi če ne bomo prvaki, smo zadovoljni. Gotovo ima ekipa Mineral Slovana prednost, ker igra dvakrat na svojem igrišču, vendar pa mislim, da je kvaliteta na naši strani. Tisto, kar pa tudi ni nepomembno, pa je spodbuda naših navijačev, ki so nam pomagali na vseh dosedanjih tekmah. Upamo, da nas bodo spremljali tudi na zadnji stopnici v 1B ligo."
V. Stanovnik slike: F. Perdan
Konec aprila maraton Dražgoše
Kokrica, 13. aprila - Kolesarska sekcija Športnega društva Kokrica se že pripravlja na 14. rekreativno tekmovalni kolesarski maraton Kokrica - Dražgoše - Kokrica. Maraton bo v petek, 27. aprila, start bo ob 9.30 pred Kulturnim domom na Ko-krici, kjer bo okrog 14. ure predvidoma tudi cilj. Kategorije bodo naslednje: I. ženske od 15 let dalje, II. moški A od 15 do 30 let, III. moški B od 31 do 45 let in IV. moški C nad 46 let. Tekmovalni del bo dolg 3 kilometre in bo začet pred vzponom v Dražgoše in s ciljem pri spomeniku. Prijave bodo sprejemali na dan prireditve med 8. in 9. uro. Startnina je 70 dinarjev.
Namizni tenis
Merkur igra v sredo
Kranj, 13. aprila - Moška ekipa Namiznoteniškega kluba Merkur, ki igra v II. zvezni ligi, je v prvem delu izpolnila pričakovanja, saj je peta, v sredini lestvice. Drugi del tekmovanja se začenja v sredo, 18. aprila. Merkur bo igral ob 18. uri v Domu Partizana v Stražišču z Ilirijo iz Ljubljane. J.K.
Vabila, obvestila
Jutri tek spominov v Škofji Loki • ZTKO Škofja Loka in Partizan Škofja Loka prirejata jutri, 14. aprila, 9. tek po poteh spominov NOB. Start in cilj bosta na nogometnem igrišču vojašnice v Škofji Loki. Starti pionirskih kategorij na kilometrski progi se bodo začeli ob 15.30, ob 16. uri pa bo start članov in članic na 15 kilometrski progi. Prijave, odrasli plačajo 20 dinarjev, pionirji pa ne, bodo sprejemali eno uro pred startom.
Rokometni spored - V II. ženski zvezni ligi zahod so igralke Kranja v zadnjem kolu doma premagale Spartaka, v soboto pa gostujejo pri Ugledu. V moški republiški ligi gostuje škofjeloški Šešir pri Ferrotehni, v ženski ligi pa igra Alples jutri z Dravo na Ptuju. Alples je v zadnjem kolu za gol izgubil z IMV Novo mesto. V skupini mladincev center igra Termopol I s Kamnikom, Preddvor pa s Kolinsko Slovanom. V II. skupini mladincev igra Termopol II s Pekom, Besnica pa gostuje pri Kolinski Slovanu II. V ligi mladink -skupina center igra Sava Kranj doma s Poljem, Peko gostuje pri Krimu, Preddvor igra doma z Olimpijo, Alples je prost, Dupljanke pa gostujejo pri Itasu v Kočevju.
Odbojkarski spored - Najprej dolgujemo izide zadnjega kola. V II. ženski zvezni ligi zahod so Blejke na gostovanju z Igmanom zgubile z 1 : 3 in so pred tem kolom na četrtem mestu. V moški republiški ligi je Bled izgubil v Mariboru z mladinci Stavbarja s 3 : 0, kar je presenetljiv izid. Bled je kljub temu tretji za Fužinarjem in Tovilom Olimpijo, v ženski republiški ligi pa je Krim premagal Triglav s 3 : 0, ki je zadnji z 8 točkami, kolikor jih ima tudi Rogoza. Konec tedna bo na sporedu novo kolo. Dekleta Bleda igrajo jutri ob 17. uri v dvorani Plemljeve osnovne Šole na Bledu s Taborjem, ki je na lestvici neposredno pred Blejkami, igralci Bleda pa igrajo jutri v blejski telovadnici ob 19. uri s To-polšico, ki bi jo morali, vsaj glede uvrstitve, premagati. Tri-glavanke igrajo v telovadnici Gimnazije v Kranju s Partizanom iz Kamnice in bi v primeru zmage ušle zadnjemu mestu. V II. SOL zahod ženske pa bo jutri ob 14.45 na Bledu tekma med mladinkami Bleda in Železarjem.
J.K.
Nogometni spored - V nadaljevanju druge slovenske nogometne lige bo v nedeljo dopoldne ob 10.30 v Naklem tekma med Naklom in Jesenicami. Triglav igra pomembno tekmo za obstanek v Postojni, Britof pa igra v Dekanih. V slovenski mladinski ligi igra Sava v nedeljo ob 10,30 doma s Kovinarjem, Britof ob 14.30 z Muro, mladinci Triglava pa igrajo v področni ligi v Piranu. V gorenjski ligi bodo v soboto ob 17. uri na sporedu naslednje tekme: Bohinj : Tržič, LTH : Primskovo, Zarica : Sava, Alpina : Visoko, Bitnje : Mavčiče in Lesce : Alples. Kadeti igrajo v soboto ob 10. uri, pionirji ob 15.30, mladinci pa v nedeljo ob 9.30.
D Jošt
Petek, 13. aprila 1990
RAZVEDRILO,
27. STRAN ^fifliSndUS
"V
Potem pa vse tiho je bilo....
Po osmoaprilskem izbruhu demokracije v Sloveniji, ko smo vsak pri sebi doživljali kar male psihološke drame, je spet mir. Nekateri so tiho zato, ker ni tako malo manjkalo, pa bi šli s Krambergerjem v drugi krog in morda z Ivekom celo v Evropo, drugi zato, ker toliko podpore prenovljenim rdečkarjem res niso pričakovali, tretji preprosto zato, ker mislijo, da so obkrožili čisto narobe in šele zdaj odkrivajo, kdo je sploh kdo. Morda šele vsak osmi ali deveti Slovenec ni nič presenečen, ko mu volilni izidi, ki so trudoma kapljali v radovedno javnost, potrjujejo tisto sliko dežele, ki živi v njegovih predstavah.
Pustimo Iveka, ki ga je volila petina Slovencev in je zato prvoklasna senzacija, ki nas je vse skupaj postavila na trdna tla. Če zanemarimo tudi kaj drugega, potem je Kramberger predvsem javni tribun, tak, ki si jih naš narod še vedno želi -pa če nam je všeč ali ne. Če so Krambergerjevi volilni odstotki vredni družbeno sociološko-psihološke analize, bi bilo za kroniko prvih demokratičnih volitev jako zanimivo zbrati tudi nekaj naključnih cvetk.
Da je predvolilna evforija staršev zajela tudi otroke v družini, je jasno. Pri nas o politiki ve več cicibanček v vrtcu kot povprečni Američan, zato ni čudno, daje šestletna deklica prekinila predvolilni družinski prepir, ko je suvereno oznanila:
»Veš mami, jaz bom pa Pučana volila ...«
Enajstletnemu fantku iz neke vasi, kjer ni ravno veliko komunistov, vaški fantiči niso in niso mogli do živega. Ko se je po vsakodnevnem pretepu sredi vasi izkazal za nenadkriljivega
Tema tedna
CVETKE
fizičnega zmagovalca, so mu togotni vaški pretepački zadali zadnji moralni udarec, sikajoč:
»Ti pa tiho bodi, ker je tvoj ati komunist!«
Nakar je ozmerjani belo pogledal, vzdignil roko, preteče iztegnil prst in jim grozeče obznanil:
»Saj ne bo več! Ga bo mamica ven spisala!«
Cvetke z volišč pa so oh in sploh!
Volilci so bili na volilne plahte odlično pripravljeni. Dan pred volitvami se je plonkalo, da je bilo veselje. Nekateri so hodili na volišča z listki izpisanih kandidatov, drugi pa si »plonk« listka niti niso upali zatakniti za rokav. In tako je zaskrbljena volilka kandidate »splonkala« kar na živo kožo: s kemičnim svinčnikom si jih je izpisala na dlan leve roke in potem v kabini vsa srečna, da je nihče ne vidi, svobodno izrazila svojo državljansko voljo.
Starejši zakonski par se je v dvojini prestrašeno smukal v kabinico. Volilna komisija je poskočila, kot bi jo pičila kača klopotača in nemudoma intervenirala! Kaj se to pravi? Oba skupaj? Zakonca gor ali dol! Vsak zase! Brez sufliranja!
Bili pa so tudi taki, ki v gneči, ko se je čakalo na volilni svinčnik, sploh niso obkrožili nobene številke, ker se jim je zdelo, daje neznani čakajoči volilec za njimi »špijoniral«. O, sveta pomagavka!
Ne nazadnje je prihajala tudi kategorija volilnega telesa, ki se je po deset in več minut mudila v volilni kabini, tako da so člani komisij že zaskrbljeno kukali, če jim ni morda slabo. In kategorija, ki je predvolilni boj prespala. Tem se sanjalo ni, kaj volijo, zato so tisto največjo plahto, s strankami, enostavno vzeli pod pazduho in hoteli z njo oditi. Ko so komisijčki zgroženo zavpili: »Saj to je ja volilni listek!« so obstali kot vkopani:
«Pardon! Sem mislil, da je reklama...«
D. Sedej
Alpski večer na Bledu
Srečanje domačih glasbenikov z ljubitelji narodne melodije
Martin Sagner - Dudek. Generalni pokrovitelj je tovarna Peko iz Tržiča. Prireditev bo neposredno na drugem programu prenašala RTV Slovenija
Stane Knific, manager Alpskega kvinteta
12. maja bo v športni dvorani na Bledu že četrti Alpski večer, ki ga pripravlja Alpski kvintet, na njem pa sodelujejo Številni   narodnozabavni an-
sambli. Letos so v goste povabili: Štiri kovače, Gorenjce, Slovenske muzikante, Fante treh dolin, Celjski instrumentalni kvintet, ansambel Nagelj, Marijo Ahačič in trio Vitala Ahačiča, oktet Lip Bled, ansambel Slovenija, ansambel Franca Miheliča, ansambel Sredenšek, Miha Dovžana, ansambel Jevšek, ansambel Lipa, harmonikarice kluba Zupan Mengeš, nastopili pa bosta tudi godba iz Gorij in mengeška godba.
Program, ki bo trajal štiri ure, bo v prvem delu neposredno na drugem televizijskem programu prenašala RTV Ljubljana, zdaj RTV Slovenija. Večer pa bodo posneli do konca in nastop
Na tiskovni konferenci so člani Alpskega kvinteta in drugi organizatorji Alpskega večera seznanili novinarje o pripravah na največjo prireditev narodnozabavne glasbe na Bledu, na Alpski večer. Letos je generalni pokrovitelj prireditve tovarna Peko iz Tržiča.
SREDNJA LESARSKA ŠOLA KIDRIČEVA 59 64220 ŠKOFJA LOKA
Srednja lesarska šola Škofja Loka objavlja JAVNO DRAŽBO naslednjih sredstev:
izklicna cena
stroja za mozničenje SCM 50.000,00 din
stroja za spajanje furnirja 3.500,00 din
stroja za poliranje 1.050,00 din
kompresorja Trudbenik-80 I 2.800,00 din
kompresorja Trudbenik - 250 1 8.400,00 din
namiznega rezkarja žičnica 35.000,00 din
tračne žage 2.100,00 din
Dražba bo v petek, 20. aprila 1990, ob 12. uri.
Ogled sredstev bo v šoli na dan dražbe od 10. ure dalje.
V ceni ni vračunan prometni davek.
Pred pričetkom dražbe morajo interesenti vplačati 10% varščino.
Kupci morajo sredstva plačati in prevzeti v 3 dneh.
ansamblov predvajali kasneje v štirih oddajah. Zaradi boljše tehnične kvalitete in televizijskega prenosa bodo ansambli nastopili s pomočjo play - bačka.
Program, v katerem ne bo manjkalo dovtipov in šaljivih nastopov, bo povezoval Vinko Šimek - Šraufciger, kot gost večera pa bo nastopil Martin Sagner - Dudek, ki se bo predstavil v vlogi blejskega turista.
Ko so na tiskovni konferenci organizatorji - Alpski kvintet -predstavili prireditev, ki je ena najbolj priljubljenih in ki vedno pritegne izredno zanimanje ljubiteljev narodnozabavne glasbe, so povedali, da bodo vstopnice v predprodaji v Kompasovi poslovalnici na Bledu (telefon 77-235) in v prodaji na gorjan-ski pošti. Zanimanje je veliko tudi onstran meja, saj pričakujejo 300 obiskovalcev iz Avstrije in Italije, tako da bodo za 4.000 sedežev v dvorani vstopnice zanesljivo kmalu prodane.
Alpski kvintet, ki se je pred štirimi leti loti! organizacije tako uspešne prireditve, zasluži za svojo idejo in njeno uresničitev vso pohvalo. Narodnozabavna glasba pri nas nikoli ni bila kaj posebno cenjena, znali pa so jo ceniti izven meja. Slovenski narodnozabavni ansambli so bili že zdavnaj v Evropi, kjer so bili
Nagradna igra
naši ambasadorji miru in dobre volje ter sodelovanja med narodi - pa če jim to priznamo ali ne. Ne le Avseniki, tudi Alpski kvintet je žel in še vedno žanje izjemne uspehe na tujem. Tudi doma ima veliko privržencev, ki se jim oddolži z imenitnim alpskim večerom na Bledu.
Alpski večer pa pomeni tudi izjemno turistično obogatitev Bleda, kjer je danes ob koncih tedna komaj mogoče dobiti lokal, kjer bi igrali domači narodnozabavni ansambli. To je obenem tudi edina večja vsakoletna glasbena prireditev, čeprav je prav Bled začel s slovensko popevko in festivalom jazza. Prav bi bilo, ko bi tudi v prihodnje upoštevali veliko zanimanje za tovrstne prireditve in jim posvetili večjo pozornost.
Alpski večer nima tekmovalnega značaja in pomeni le srečanje različnih narodnozabavnih ansamblov ter ljubiteljev domače glasbe.
Generalni pokrovitelj Alpskega večera, ki se bo začel ob 20. uri, je tovarna Peko iz Tržiča, pokrovitelji pa so: Goriška Brda, MIP Nova Gorica, Murka Lesce, ki bo pod vodstvom vodje aranžerjev Janove pripravila lepo in zanimivo sceno, Casino Bled, Elektrotehna, Kompas Bled, Almira, ČIP Bled in Nedeljski - Osa.
D. Sedej
Kdo so člani ansambla Alpski kvintet?
12. maja bo v športni dvorani na Bledu spet Alpski večer. Tokrat bo nastopilo šestnajst ansamblov, organizatorji pa obetajo zanimiv večer.
Tudi letos je za vstopnice precejšnje zanimanje. V predprodaji se dobijo v Kompasovi poslovalnici na Bledu.
Lahko pa pridete do vstopnic tudi tako, da poskusite srečo v naši nagradni igri. Če boste pravilno odgovorili na vprašanje in boste izžrebani, vam bomo poslali dve vstopnici za Alpski večer. Tokrat bomo izžrebali dva pravilna odgovora, izžrebanca pa bosta prejela po dve vstopnici.
Vprašanje: naštejte nam priimke vseh članov Alpskega kvinteta, ki je organizator Alpskega večera.
Odgovore vpišite v kupon in kupone na dopisnici pošljite na uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (do 19. aprila).
Kupon
Ime in pritlttek -—
Maclnv -
OHgnvnr
Sibirska pustolovščina tržiškega gozdarja
Tokrat
gre
zares
S terenskimi vozili od Bratska do Bajkalskega jezera
Golnik, 10. marca - Že lani je Andrej Škafar sodeloval v preizkušnjah za izbor jugoslovanske ekipe za Camel Trophv ob Amazonki, vendar so ga določili le za rezervo. Na letošnjem končnem preizkusu voznikov rumeno-modrih terencev marca v Fraciji pa so ga izbrali skupaj s Sarajevčanom Ognjenom Sokolovićem, da bosta zastopala Jugoslavijo na tekmi Bajkal 90.
Golnik, 10. marca -Postaven mož, z izrazom vedre narave na licu, mi je s silo športnika stisnil roko v pozdrav, ko sva se srečala pred lično hiško v bregu na robu Golnika. Pojasnil je, da se tod, na domačiji svoje matere, rad pogosto zadržuje, čeprav stalno stanuje v Ljubljani. Na Gorenjsko pa ga veže tudi delo, saj je od predlanskega poletja načrtovalec gojenja gozdov v tržiškem gozdnem gospodarstvu.
»Z bivanjem in gibanjem v naravi,« je za uvod zaupal našim bralcem 34-letni Andrej Škafar, »je povezano vse moje dosedanje življenje. Otroštvo in mladost je bogatilo taborništvo, ki sem ga v študentskih letih dopolnil za alpinizmom. Kot član akademskega alpinističnega odseka sem sodeloval na dveh odpravah v Ande in eni v gorovje Severne Amerike, bil pa sem tudi med prvimi, ki so se ukvarjali s prostim plezanjem v ledenih slapovih. Od leta 1978 sem gorski reševalec in leto manj instruktor alpinizma. Ukvarjal sem se z ekstremnim smučanjem, na primer, po vulkanskih strminah Vezuva. Sodeloval pa sem celo v slovenski ekipi za bob, ki žal ni prišla do sarajevske olimpiade.«
Camel Trophv nov izziv Glede na tako dinamično Andrejevo preteklost ni bila njegova odločitev, da bo sodeloval v preizkusih Jugoslovanov za udeležbo na lanskem tekmovanju Camel Trophv, nobeno pravo presenečenje. To, da seje med 50 kandidati uspel uvrstiti zelo visoko in so ga izbrali za rezervo, ga je spodbudilo k prijavi tudi za letošnjo tekmo. Konec januarja se je med 48 tekmovalci po preizkusih v spretnostni vožnji, vožnji s terenskim vozilom po brezpotju, osnovah mehanike in psi-hotestu v Jastrebarskem uvrstil v ekipo 6 Jugoslovanov, ki je že začetek marca doživela pra-
vi Camel Trophv v malem na španskem ozemlju. Tam sta iz-" padla en moški in edini ženski kandidat, končno ekipo pa so izbrali na preizkušnjah v Franciji v drugi polovici marca.
»Tam so se pomerile štiričlanske ekipe iz 16 držav,«je razložil sogovornik in dodal ^Jugoslavijo smo zastopali Dubravko Bošnjaković iz Buzeta, Rafael Kolbl z Blejske Dobrave, Ognjen Sokolović iz Sarajeva in jaz. V dobrih treh dneh je bilo treba opraviti vrsto zahtevnih nalog, od fizičnega preizkusa, terenske vožnje in dela z vitlom, do popravil vozila, orientacije, prve pomoči in psiholoških testov. Čeprav sem bil vesel uvrstitve v ekipo, mi je najbolj odleglo, da je popustila vsa napetost po opravljenih nalogah. Z Ognjenom, ki je imeniten športnik in tovariš, sva to občutila že na nekajdnevnih pripravah minuli teden v Angliji, kjer smo se skupaj z Nizozemci in Italijani spoznavali z novim terenskim vozilom Landrover.«
Takoj ko bosta naša tekmovalca dobila staro vozilo za trening, bosta nadaljevala s pripravami doma. V načrtu so tudi skupne priprave z rusko in nemško ekipo v Sloveniji. Odhod v Sovjetsko zvezo je predviden začetek junija, velika pustolovščina z imenom Camel Trophv Bajkal 90 pa se bo začela 4. junija. V dobrih dveh tednih bo treba premagati v nenaseljeni južnosibirski pokrajini med Bratskom in Irkutskom, kjer tečje divja Angara, številne ovire in izpolniti zahtevne naloge. Največji problem bodo ob nihanju dnevnih temperatur, kot predvideva Andrej, tropi nadležnih komarjev. Vse to sprejema kot nov izziv, neznano avanturo, v kateri zanj ne bo štela toliko športna uvrstitev, ampak bolj medsebojna pomoč neznancev z vsega sveta v skupnih težavah Stojan Saje
ureja Darinka Sedej
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
n. sol. o.
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n.sol.o. TOK GOZDARSTVO TRŽlC n.sol.o.
Svet TOK razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODENJE TOK
Pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati:
- višješolsko ali srednje šolsko izobrazbo gozdarske smeri
- 5 let delovnih izkušenj
- strokovne in organizacijske sposobnosti
- izpolnjevanje kriterijev po družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji.
Kandidat bo izbran za obdobje 4 let.
Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: TOK GOZDARSTVO TRŽIČ, Cankarjeva 19, Tržič - z oznako »za razpisno komisijo«.
AVT0IMP0RT UDOVČ
Lesce d. o. o.
Begunjska 17, 64248 Lesce tel.:064-74-207
Posreduje pri prodaji rabljenih vozil in sprejema naročila za vsa uvožena osebna
vozila. Ogled rabljenih
vozil je v petek in soboto.
TE DNI V TRGOVINAH PO
UGODNEJŠI
»■» mm m
Ni
VS3.1c3. CX3Alcl3L
W    ^^mW ^HMHMll ^•^■tIp      ^ORtf^J ^fl^BH ^BlflBn ^Blflfc^HP^p
um
KDOR
Mercator - Izbira Kranj I7BIRA
Izbiro
Cene so brez Drom. davka!
Trgovsko podjetje, d.o.o., Kranj 64001 KRANJ, Maistrov trg 7,
GRADITELJI!
Mi prodajamo "poceni"
MODULARNI BLOK "ORMOŽ" 6,50 DIN/KOS FC0 KUPEC STREŠNIK "N0V0 MESTO" 7,30 DIN/KOS FC0 KUPEC STREŠNIK "TRAJANKA" 6,30 DIN/KOS FC0 KUPEC
ARMATURNE MREŽE 8.50 DIN/KG NASE SKLADIŠČE
SILIKATNI ZIDAK 6,00 DIN/KOS NASE SKLADIŠČE
CEMENT 59,00 DIN/VRECA NASE SKLADIŠČE
APNO 34,00 DIN/VRECA NAŠE SKLADIŠČE
- NUDIMO VAM ŠE VES OSTALI GRADBENI MATERIAL, OPREMO ZA CENTRALNO KURJAVO, VODOVODNI IN ELEKTRO INŠTALACIJSKI MATERIAL, SANITARNO KERAMIKO, BARVNE KOVINE, REZAN LES, FURNIR, ITD.
- PRIČAKUJEMO VAS V NAŠIH POSLOVALNICAH Z GRADBENIM MATERIALOM V HRASTJU (TEL. 36-462, 36-453) IN STRAŽIŠČU (TEL. 21-180, 21-140).
KDOR IZBIRA IZBERE Izbiro
ZA VRATI
SE ZAČNE MOJ DOM
Ta vrata so odprta vsemu, kar imam rad; skoznjo vstopajo moji prijatelji; za njimi se začne moj dom - prijeten in varen. I
ZA STAVBNO POHIŠTVO IN MONTAŽNE STENE
konkurenčne cene gotovinski popust
obročno odplačevanje (1 + 4,6 % obresti) brezplačni prevoz za večje nakupe
ZA MONTAŽNE HIŠE
10 % gotovinski popust ali plačilo v treh obrokih brez obresti
JELOVICA
KidnCava Se Ml (064)631-241 MM« 34S79 yu N»»i l«Mlax (064) 632 261
Vrata mojega doma.
PRODAJNA MESTA:
Škofja Loka, Novo Mesto, Nova Gorica, Izola, Murska Sobota, Celje
Obiščite nas na Mednarodnem sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju in izkoristite izredni sejemski popust
7 milijonov din 35.0qfaDd»0 din
I. ŽREBANJE 1*. 4.
KONČNO ŽREBANJE 13. 5. 90
Petek, 13. aprila 1990
29. STRAN (im&WtfmWKBJm%
MALI OGLASI
■c*r 27-960 Cesta JLA 16
APARATI STROJI
Nov VIDEOREKORDER Technics japosnki (5.200,00 din) in VIDEO-KAMERO Sony, prodam. «22-586 5335
Prodam « 35-352
VIDEOREKORDER.
5429
Prodam GLASBENI STOLP Silva z daljinskim upravljanjem. Cena 4.000,00 din. Lahko na dva obroka. Cankar. Gorenja vas 243/19 5457
REPOREZNICO, novo, ugodno prodam. Informacije na «75-784, zvečer 5468 Prodam malo rabljen 100-litrski BETONSKI MEŠALEC in nov SKO-BELNI STROJ s krožno žago, 30 odstotkov ceneje. « 74-361 5474
Ugodno prodam dva CIRKULAR-JA za žaganje drv, z elektromotorjem 7 KM. Voklo 67, Šenčur 5492
Ugodno prodam novo trajnožare-Čo PEČ Feroterm, 40 kW. «■48-146_ 5493
Prodam zidan rostfrei ŠTEDILNIK, dim. 120 x 80 cm, za desni kot, z vgrajenim bojlerjem. Cena 5.000,00 din. Andrej Trombec, Log 18, Škofja Loka 5506
Čelni NAKLADALEC za Ferguson 539, original angleški, prodam. Po ženik 8, Cerklje, « 42-065 5527
Prodam PRIKOLICO Adria 450, ga-ražirana, za 3.500 DEM in GLASBENI CENTER z daljincem, za 800 DEM. C. St. Žagarja 10, Kranj, « 22-552 5529
Prodam rabljeni PRALNI STROJ gorenje. «41-106 5539
Ugodno prodam HONDA MIO kul-| tivator s priključki betonski mešalec in novo tovorno prikolico za
! oseb, avto, g 34-839_5562
i Mizarsko KOMBINIRKO novo, 6 operacij, širina 32 cm, poceni pro-
j dam. Golnik 94_5565
Ugodno prodam električno VRTNO KOSILNICO. «2? 061 627-119
_5568
' Prodam nov triročni kovomat "EL-MONT BLED". Cena 2900 DEM.
« 28-880_5572
Prodam FOTOAPARAT ZENIT in
plinski štedilnik (2 rinka). Avsenek Stane, Alpska 9, Bled 5586
Prodam barvni «39-197
TV
gorenje. 5625
Prodam stružni AVTOMAT indeks OR 12.« 25-441 5631
R0DE0
ŠKOFJA LOKA Novi
modeli iz jeansa »Diesel« jeans
Majice T - Shirt za maturantske razrede Če ste za jeans -poskusite Rodeo
Ugodno prodam nov VIDEOREKORDER.« 52-018_5637
Prodam nov barvni TV panasonic, text, ter poceni prodam japonski VIDEOREKORDER. «39-661 5641
Poceni prodam dobro ohranjen POMIVALNI STROJ candv. Žni-tiaršič, Planina 71, Kranj 5650
Ugodno prodam VIDEOREKORDER ELIN.« 49-047_5654
Prodam nov bencinski MOTOR za betonski mešalec. Cesta na Rupo 20, Kranj - Kokrica, « 24-433 5663
VELIKA IZBIRA BLAGAJN
SHARP
TRIMMEL
BAHNH0FSTR. 55 CELOVEC _
Vodarn v kompletu Nikon FM2, ^otor drive MD-12, data back MF-|6 ter posamično zrcalni objektiv •amron 500/8, bliskavico Acheiver 321 M. « 36-846
OPTIKA
Tavčarjeva 1, Kranj, tel.:27-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30
Prodam traktorski OBRAČALNIK, TO 220 Sip. Tenetiše 15, Golnik _5256
Prodam ZAMRZOVALNO OMARO gorenje, 240 litrov, prodam. « 37-625_ 5673
Prodam trajnožarečo PEČ na trda goriva. Avsenik Sandi, Moste 35, Žirovnica 5675
Prodam 340 I. ŠKROPILNICO. Spodnja    Bela    7, Preddvor,
« 45-309__5677
Prodam nov PARNI ČISTILEC 1500 W.« 85-433 5689
IZJEMNA PRILOŽNOST
Na relaciji Bled • Bohinj v Soteski prodam ob cesti in Savi Bohinjki parcelo 1800 mz s 180 m2 pokrita površine z opredeljeno gradnjo gostinsko turističnega objekta. Posebna priložnost za disko in turizem.
Informacije po tel.: 064/47-845. Kranj
Prodam   brezhiben TELEVIZOR Loevve, ekran 51 cm. « 38-609 _5713
Univerzalno stružnico prodam. « 68-047_5716
Prodam stabilen diesel motor 35 konj. moči, nerabljen greben za kombinirano kosilnico VOGEL NOTT ter 8 kom. privez za govedo. «68-733_5738
UGODNO prodam VHS VIDEOREKORDER Mitsubishi in KAMERO Saba z dodatno opremo. «25-071, int. 29_5743
Ugodno prodam 100 kvad.m kombi plošč in not. škropilnico STIHL SG 17. Kejžar, «66-441, int. 287, dopoldan 5753
Cepilnik za drva, nov, ugodno pro-dam.« 70-770_5761
Ugodno prodam tovarniško nov še zapakiran pralni stroj CANDY. «25-687_5762
Prodam novo zamrzovalno omaro 1450 litrsko. Ogled vsak dan, od 18-21 ure. «631-230 5765
GRADBENI MATERIAL
Po ugodni ceni prodam 100 kvad. m. KOMBI PLOŠČ, 400 kosov OPEKE Novo mesto, siva s posipom. Dolenc, Kuraltova 4, Šenčur 5047 Ugodno prodam 1 kub. m. maces-novih DESK, dolž. 160 cm, deb. 60 in 24 mm. «721-502, po 16. uri _5437
Prodam 300 kosov POROLITA, deb. 8 cm, PUNTE in kopolit STEKLO. «633-793_5453
Prodam smrekove in borove PLOHE, dim. 25 in 50 mm. « 78-714 _5483
Prodam 150 kvad. m. smrekovega OPAŽA. Zdravko Sodja, Jereka 2, Boh. Bistrica_5490
ŽELEZO, premera 6 mm, prodam 30 odstotkov ceneje. «42-374
5496
Prodam DESKE za opaženje, PODPORNIKE in BANKINE.« 39-320 _5509
Prodam 3.000 kosov OPEKE modu-larec in STROJ za izdelavo betonskih kvadrov in tlakovcev. Krum-pestar, C. na Brdo 6, Kranj 5512
Ugodno prodam 25 kvad. m. smrekovega LADIJSKEGA PODA. « 75-702_5516
Prodam hrastove stopnice, 24 komadov, dim. 80x30 cm. « 46-312 _5560
Poceni prodam 12 m dimnika, premer 16. « 64-258, po 19. uri 5588
Prodam strešno OPEKO špičak, 1500 kom. «80-912_5607
Prodam smrekove PLOHE 5 cm in smrekove COLARICE 2,5 cm. Liko-zar, Babni vrt 9, Golnik 5648
Prodam TEGOLO 50 kvad.m., črno, PUNTE, strešno OPEKO dravo-grad, rjava, 200 m. « 622-781 5668
Ugodno prodam malo rabljem BOBROVEC. «47-149 5674
Prodam suhe hrastove PLOHE, smrekov OPAŽ in SENO. Tenetiše 3, Golnik_5694
Marmornate POLICE dimenzije 140x25x20 in 80x25x20 in D H PAPO prodam 30 odstotkov ceneje. « 66-689_5699
Prodam rabljene deske za šolanje, možen prevoz. Pšata 2, Cerklje
_5726
Prodam ostrešje gospod, poslopja les in opeko, betonski folc. « 49-258_5739
Prodam nova garažna vrata 240 x 208 « 42-090 5759
NAJDETE NAS TUDI NA KRANJSKEM SEJMU.
KJER DOBITE TUDI NAJNOVEJŠE PROSPEKTE
INTELIGENTNI AVTOMOBILI
Celica '90
®TOYOTA
LIPNIK
GOVORIMO SLOVENSKO,:
CELOVEC
PICHELDORFERSTR. 22 Tel.: 9943-463-44846
• VELIKA IZBIRA VOZIL
• NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA SERVIS IN POPRAVILA
KUPIM
Kupim zazidljivo PARCELO, lahko je manjša, v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: S.O.S. 5432
J &. J VIDEO HI-FI SERVISI Popravljamo vse vrste TV, video in hi-fi naprav. Nudimo vam tudi prevoz vašega aparata v servis in vam ga popravljenega dostavimo na dom. Garancija je 30 dni. Odprto od 9. do 13. ure in 14. do 17. ure. Se priporočamo!. Pokličite nas na « 39-886_3591
ROLETE in ŽALUZIJE v različnih barvah in izvedbah izdelujem, montiram in servisiram z garancijo. «26-919_4097
ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Roletar-stvo NOGRAŠEK, Milje 13, 64208 Šenčur, «061/50-720 4413
IZDELUJEM žične mreže za ogra ditev vrtov, zaščito oken, sejanje peska itd. Frlic, Zevnikova 5/a, Kranj, « 27-937_5329
POPRAVLJAM in PREVIJAM vse vrste elektromotorjev. Svetozar Matijaševič, Tenetiše 4/a, Golnik, «46-176 5357
V TOREK, 17. APRILA 1990, V GORENJSKEM GLASU ZOPET IZZIDE »NAKUPOVALNI VODIČ PO CELOVCU«
SALONITNE PLOŠČE, rabljene, dolge, kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 5445 Kupim MOTOR ža R 4 TL. «42-527, popoldne_5469
Kupim rabljeno slamoreznico - pu-halnik z malo kapaciteto. «061/831-006_5569
V Kranju z okolico najamem ali ku-pim GARAŽO. « 26-238 5583
Kupim 60 kvad. m colaric, slabše kvalitete, lahko rabljene ali umaza ne od betona. « 89-101 5602 Kupim rabljeno pomivalno KORI TO. «57-729_5656
Kupim dobro ohranjeno KOLO (specialko), št. okvirja 54—57. « 45-662_
LOKALI_
V Kranju oddam v najem opremljeno GOSTILNO v obratovanju za 6 mesecev. Pričetek dela možen takoj. Šifra: GOSTILNA 5564
OBVESTILA
ŽALUZIJE, 20 odstotkov znižane cene, ROLETE, lamelne zavese, HARMONIKA VRATA, MARKIZE, naročite na « 75-610 2476
Te!.: 064/35-981 POSREDUJEMO PRI NAKUPU IN PRODAJI RABLJENIH
AVTOMOBILOV.
RadsportFABJAN,
VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem
ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO.
BELJAK
TREFFNERSTRASSE 2 Tel. 9943-4242-28413
(NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE)
Gostilna Lakner
Cesta na brdo 33 Kokrica-Kranj
VAS VABI, DA POSKUSITE ODLIČNE SLOVENSKE DOMAČE JEDI
- KMEČKA POJEDINA, AJDOVI ŽGAN-CI, SIROVI ŠTRUKLJI, AJDOVI ŠTRU-KUI...
ODPRTO OD 10. DO 22. URE Tel..(064) 22-890 (ponedeljek zaprto)
Iščemo ansambel za 1. julija 1990. GD Bitnje, 64209 Žabnica 5763
SERVIS ZA KOLESA na Betonovi 16 A, Kranj Kokrica, Žagar Slavko obveščam, da imam poleg popravil koles od 10.4. dalje tudi TRGOVINO VALI s kolesi, gorskimi, mestnimi in dirkalnimi (uvožena, sestavljena v domači delavnici po ugodni ceni). Na zalogi je tudi dovolj rezervnih delov za kolesa. Odprto od 10.-12. in 15.-18.ure, sobota od 9. do 12. ure. Informacije na «25-750. SE PRIPOROČAMO!
5766
POSESTI
OBNOVITEV dimnikov, POPRAVILO streh, žlebov, BARVANJE na-puščev in salonitnih streh, PLESKARSKA in SOBOSLIKARSKA dela. Juršič Slavko, Zikova 7, Kamnik_5409
Strokovno VODIM poslovne knjige obrtnikom in gostincem. «26-931__5422
MAGNOLIJE, zelo lepe in velike, sadike, dobite v: Drevesnici Tušek, Vodice nad Ljubljano 5431
Novo v Kranju na Planini III., v nekdanjem Iskra servisu, je začela poslovati AFRODITA - ženitna posredovalnica. Uradne ure: vsak četrtek od 15. do 18. ure in soboto od 9. do 12. ure. Se priporočamo!
« 34-581_5463
POPRAVLJAM pralne stroje, električne štedilnike, bojlerje ter montiram oljne gorilce. « 70-563 5464
RTV SERVIS Sr. Bitnje 65, Žabni-ca! POPRAVILO vseh vrst TV in radijskih aparatov, manjše okvare tudi na domu ali prevoz aparata. Odprto: ponedeljek, torek, četrtek, petek, od 9. do 15. ure in od 17. do 19. ure. «35-589, od 7. do 8. ure in od 19. do 20. ure_5471
OPRAVLJAM vsa zidarska in fasa-derska dela, s svojim odrom. «36-430 5486
ELEKTROINSTALACIJO vam izde-la ali obnovi: Jože Benedičič, Pre-zrenje 22, Podnart, « 70-482 5491
Izdelava in montaža harmonika vrat, vseh vrst dimenzij, po naročilu. Prevc Božidar, Dražgoše 6, Železniki, « 66-931 ali 67-234 5567
Opozarjam Romano Kaštrun, Zgornje Jezersko 132, da prekliče žaljive in neresnične besede, ki jih je izgovorila v Ambulanti Jezersko 3.4.1990, drugače bom tožil. Kogoj Ljubo, Zgornje Jezersko 133 5628
POPRAVILO vrtnih motornih kosilnic. Cesta na Rupo 20, Kranj-Ko-krica,« 24-433 5662
ORODJARJI! Poceni okroglo brusim vse dele za orodja. « 632-622 _ 5686
Hitro in kvalitetno popravim vse vrste PRALNIH STROJEV. Za opravljeno      delo garancija.
«70-735_5718
Zidarsko-fasadna dela opravimo hitro, solidno in poceni. Informaci je od 7.-8. ure na «35-265 5731
Prodam stanovanjsko HIŠO z vrtom v Zg. Gorjah. Informacije: Jože Kunšič, Krnica 13, Zg. Gorje _5447
V bližini smučišča na Starem vrhu prodam VIKEND - BRUNARICO za 55.000 DEM. «43 146_5477
Starejšo stanovanjsko HIŠO in 7.500 kvad. m. zemljišča, prodam. Dokumentacija je urejena. Žirovski vrh št. 5, v Poljanski dolini. « 75-950, v večernih urah 5485
Oddam GARAŽO v Vrečkovi ulici -
Kranj. «22-835_5538
Prodam 2 gozdni PARCELI cca 5000 kvad.m. in 2 TRAVNIKA, cca 10.000 kvad.m. v Škofji Loki. «26-057, po 15 uri 5541
Prodam dvostanovanjsko HIŠO s poslovnim prostorom za obrt. Par tizanska pot 10, Kokrica Kranj 5591
GARAŽO v Škofji Loki, ugodno prodam. Arambašič Francka, Novi svet 8, Škofja Loka_5684
Zazidljivo PARCELO 700 kvad.m. v Stahinju, prodam. Cena 380,00 din kvad.m., davek plača prodajalec Šifra: GRADNJA 90_5701
Prodam 3 ha obdelovalne zemlje. Kranj, Jezerska c. 48 A 5708
Za parcelo v okolici Škofje Loke nudim nov avto in gotovino. Šifra: ZAZIDLJIVA_5755
Prodam HIŠO na morju (elek.vo da, hišna št.). «22-718 5757
OSTALO_
Prodam domačo KORUZO v zrnju ali šrotano. Krivic.Zgoša 22,Begu nje, «73-232 _5017
Prodam semenski KROMPIRE de-zire in jerla. Sajovic, Britof 34, Kranj 5336
Prodam usnjen PLAŠČ, štev. 46. «33-678 5407
Prodam semenski KROMPIR jaer-la, resy in desire. Čirče 24, Kranj,, « 38-266 5440
Prodam GAJBICE za krompir ali zamenjam za smrekove plohe. «42-325 5450
VELIKONOČNA PONUDBA V NAMI
kosana šunka b.k./kg
89,00
suhi vrat b.k./kg	84.00
jajca - kom.	1.30
pomaranče	17.50
malinovec	24.70
mlečna čokolada 200 g	27.00
lomljena riževa čokolada 500g	40.10
veleblagovnica Nama Škofja Loka
CELOVEC, PISCHELDORFERSTR. 133, Tel. 9943-463-42648
m
SUZUKI - UVOZ
(PROSTO ČEZ MEJO)
(<Q^)mmmmciLAS 30. stran
Petek, 13. aprila 1990
SMO SPECIALISTI!
ERE RMANN
OB CERKVENEM TRGU
A - 9500 BELJAK
Tel.: 9943 - 4242 - 23606
Semenski krompir dessiree, lanski, uvoz iz Švice, 400 kg, prodam. « 49-250 5725
Prodam SENO. dvor
Bašelj 18,
Prodam dve toni lepega SENA. ■£> 64-357 5462
Prodam SENO. «42-072
5473
Iščem partnerko za igranje TENI-SA. Šifra. BLIŽINA KRANJA 5479
Prodam jadralni PADALI Svving in Termik 268, primerna za vse, ki že-lijo lete ti. «81-815_5480
Prodam nov kombiniran otroški VOZIČEK in POSTEUICO. «22-681 5500
Prodam eno tono SENA. Černilec, Ul. 26. julija 12, Naklo_5511
Prodam SENO. Dolar, Železška 4, Bled, «77-516_5514
Prodam krmilni KROMPIR. Medno 12, Medvode_5521
Ugodno prodam 2 x rabljen ŠOTOR za pet oseb. « 79-410 5530
Iščem inštruktorja matematike, fizike za osnovno šolo. Pogoj - mesto Kranj-okolica Kranja. Šifra: OŠ _5606
Prodam večjo količino SENA. Srednja vas 14, Golnik, «46-008
_5610
Prodam KAMP PRIKOLICO IMV 380, starejši letnik. « 25-875 5636
Prodam nekaj GOBELINOV in jih izdelujem tudi po naročilu. « 75-009_5696
Prodam polovico mlade govedi. Poženk 9, Cerklje 5703
Kvalitetnega in konkurenčnega izvajalca za kompletne omete na hiši v Drulovki iščem. «632-378, do 14. ure_5735
Odkupujemo vrtne polže s hišicami. Vsak dan od 18-20 ure. Perko Peter, Zg. Bela 10, Preddvor 5744
Prodam štiri komplet KOLESA 175 x 13. S. Žagarja 55 5267
NOVO V STRAŽIŠČU FOTOKOPIRNICA
»PRIMOŽ«
V Stražišču, Pot na Jošta 1 - 3 (za gostilno Begić) vam nudim vse vrste fotokopirnih uslug vsak dan od 11. do 18. ure.
Posebna ponudba:
Večje serije pridemo iskat in vam skopirane tudi dostavimo. Pokličite nas po telefonu na st. 064/21-208.
Priporoča se FOTOKOPIRNICA »PRIMOŽ« _
PRIREDITVE
Odlično glasbo in humor za poroke nudita glasbenika. «42-827, Prosenc 5577
RAZNO PRODAM
Javorjeve in hrastove PLOHE in DESKE ter polovico GOVEDI, prodam. Zavrh 9, Ljubljana - Šmartno 5444
ŠOTOR z baldahinom, otroško in žensko KOLO na 3 in 5 prestav, vlečno KLJUKO za Ford 17 M, RAČUNALNIK Spectrum 48 K s kasetami, BT 50 S, še neregistriran in KOTALKE, št. 37 - 38, prodam. «27-701 5460
Prodam nove kombinirane VOZIČKE. Betonova 13, Kranj - Kokrica, « 27-020_5666
Ugodno prodam dekliško OBLEKO za prvo obhajilo.« 36-270 5681
Prodam nov prenosni BOKS za porezovanje parkljev in novo avtomobilsko PRIKOLICO. «067/57-239_5688
Prodam dirkalno kolo PERSONAL 10 prestav. Novak, Levstikova 3, Kranj_5705
Prodam PONY KOLO. «37-337 _5706
Prodam 4 družine čebel. Zajec Jo-že, Gorenja vas 5, «68-190 5709
Ugodno prodam nov JOGI Jumbo 190x180 in novo termoakumulacij-sko PEČ 2,5 KW. Nudmim 20% popusta. Ogled popoldan. Polona Soklič, Krnica 70 5724
V PONUDBI:
J0NSEREDS HUSfJVARNA STIH L
KOSILNICA Z ZBIRALNIKOM SAMO'2.830,-NETO NAPRAVE ZA BRUŠENJE VERIG
frima HASSLER GUNTER
10 KM 00 UUBEUA • 0UKT0 00 9.00 ■ 10.00 • SLOVENSKA POSTREŽBA
POZOR!
UNTERBEMSEN 41 Tel 0043 4227-4252
Pred-5746
Prodam suhe smrekove PLOHE, deb. 8 cm, KOSILNICO in OBRAČALNIK Gorenje Muta.« 620-788 _5508
Prodam KOSILNICO Gorenje Muta in 1.000 kosov strešne OPEKE Kikinda. Zalog 11, Gorice 5526
Po polovični ceni prodam 2 ter-moakumulacijski PEČI 1,5 KW, plinsko PEČ z jeklenko, PEČ na olje - Kontakt, 2 zimski GUMI s platišči 165x15 - citroen, razne dele za citroen 1,3. Frelih, Hafnerjevo 93, Škofja Loka, « 633-660 5537
Prodam kombiniran otroški VOZIČEK. «632-091 5540
Gorsko KOLO BIANCI, staro 3 ted-ne, prodam. « 75-586 5542
Prodam SENO. Čemažar, c. JLA 41, Kranj (stara cesta Kokrica - Na-klo)._5546
Prodam silažno KORUZO za krmo. Janeza Bobnarja 3, Cerklje 5551
Prodam komad za konja, star I le to. Vidic Albina, Mišače 13, Kamna gorica 5570
Novo kozmetično masažno nizko posteljo, prodam. Cena 350 DEM. « 35-534_5573
Prodam obhajilno obleko za dekli co.«40-117_5580
Prodam PRALNI STROJ El niš za 1400,00 din, 2 novi GUMI semperit 165 SR 13 po 700,00 din, zadnjo STENO za škodo 105 ali 120 in nov RAZDELILNIK vžiga za škodo, ce na 100,00 din. «631-013 5622
Prodam krompir JERLA za saditev in večjo koloičino LADIJSKEGA PODA. Aljančič, Kovor 16, Tržič, « 57-424_5626
Prodam MOPED kolibri, PRTUAŽ-NIK za kombi in PRIKOLICO. «22-761 5645
Ugodno prodam dobro ohranjen ponv expres in dirkalno kolo na 12 prestav, po zelo ugodni ceni. Mah mutovič, Ribenška 24, Bled 5747
Prodam macesnove deske in dirkalno kolo Maraton.« 83-143
5752
STAN.OPREMA
Prodam rabljene gostinske STOLE. Gostilna Rekar, Kranj - Orehek, « 25-266_5519
Sedežno garnituro ( reztegljiv tro-sed, kotna miza in dvosed), ugod-no prodam. «33-857_5543
Prodam raztegljiv KAVČ. Ogled popoldan. Kropar, Škofjeloška 19, Kranj_5547
Ugodno prodam novo sedežno garnituro. Jerič, Tatinec 1, Pred-dvor_5599
Prodam sedežno garnituro, raztegljivo za dnevno sobo. « 37-340 _5604
Prodam francosko posteljo. Zalog 66, Cerklje 5733
STANOVANJA
Mlada 3-članska družina najame STANOVANJE, HIŠO ali ETAŽO na relaciji Škofja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica. Enoletno predplačilo! «46-481_4921
Zamenjam družbeno STANOVANJE, 38 kvad. m., v Kranju - Planina II., za večje na Bledu, Radovljici ali Jesenicah. Šifra: DAM NA-GRADO_5458
2 sobno ali dvoinpol sobno STANOVANJE v Kranju najamem. Ši-fra: TAKOJ - DOGOVOR 5505
Sprejmem moške na STANOVANJE, razen delavcev iz Kosova. Stritar, Cesta na Klanec 31, Kranj _56TI
Mlad par brez otrok nujno najame enosobno ali večje STANOVANJE, po možnosti delno opremljeno. Šifra: Dobro plačilo 5619
2-sobno STANOVANJE v Mengšu, 1. nadstropje, 62 kvad.m., takoj vseljivo, prodam po 1630 DEM kvad.m. Informacije na «33-112 po 20 uri 5638
Mlad par išče STANOVANJE v okolici Bleda.« 78-358 5653
Zamenjam družbeno garsonjero za večje stanovanje na Jesenicah. Kljajič, Titova 104, Jesenice 5722
Mamica z 1-letno hčerko išče stanovanje, možnost kuhanja, lahko neopremljeno.« 25-437 5736
NAJDETE NAS TUDI NA KRANJSKEM SEJMU NA SEJMU ZELO UGODNO PRODAJAMO VERIGE ZA MOTORNE ŽAGE PRINESITE VZOREC S SEBOJ.
VOZILA
OPEL KADETT, letnik 1972, rdeče barve, prodam. Kokra 24, Zg. Jezersko (poleg šole) 5157
APN 6, star tri leta, prodam ali zamenjam za Tomos Avtomatik. Konc, Golnik 149_5371
Prodam eno leto staro Z 128, rde-če barve. «35-340_5441
Prodam zelo dobro ohranjen GOLF JGL, dodatno opremljen, letnik 1981 in TOYOTO (5 oseb + tovor), letnik 1986. Informacije na «36-994 ali 37-461_5442
Prodam Z 101, letnik 1980, dobro ohranjena, registrirana do 23. 3. 1991. «50-911_5443
Prodam AUDI 80, letnik 1976. Ko-bentar, Podhom 21, Zg. Gorje 5448
Športno KOLO Rog personal prodam. «34-329_5449
Prodam tovorno PRIKOLICO in MOTOR   Tori,   star   eno leto.
« 66-602_5451
ALFA ROMEO 33 1.3. letnik maj 1988, ugodno prodam. « 57-562 _5452
Ugodno prodam FORD FIESTA, letnik 1979. «22-359, od 19. ure dalje 5454 JUGO Florida 1.4, nov, prodam. Cena po dogovoru. « 621-108 _ 5455
Prodam GOLF, letnik 1977. Loka-tel, Zg. Bela 46, Preddvor 5456
VESPO PX 200 E, rdeče barve, letnik 1988, dodatno opremljena, 1.300 km in ATX 50, letnik 1988, 800 km, ugodno prodam. Zalog 6,
Cerlje_5461
Prodam dobro ohranjen FORD ES-CORD 1.1, letnik oktober 1979. « 80-929 5466
Prodam VVARTBURG karavan, le-tnik september 1982. Cena po do govoru. « 85-323_5467
Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1981. Oprešnikova 31, Kranj (za Bolte-zom)_5470
Prodam VW 1200 J, letnik 1975/1976, z avtoradiem. Cena 25 000,00 din. C. na Brdo 51, Kranj - Kokrica 5472
Prodam OPEL karavan (sobota popoldne ali nedelja dopoldne). Kranj, Kalinškova 2
FORD TAUNUS, letnik 1967, v voz-nem stanju, poceni prodam. «28-427, po 20. uri 5475
Po zelo ugodni ceni prodam VW JETTA, letnik november 1986. Pot za krajem 12, Kranj - Orehek 5478
Prodam Z 850, letnik oktober 1984. Cena 17.500,00 din. Ogled v soboto. Mandelj, Vrbnje 51, Radovljica (novo naselje)_5481
Prodam LADO niva, letnik 1983. «83-971_5482
Prodam CITROEN GS 1.3 super, letnik 1979. «80-905_5484
Prodam R 4, letnik 1979. Cena zelo ugodna. Informacije na « 33-034 _5487
Prodam FIAT 126 P, letnik 1978. Cena 1 000 DEM. « 66-355 5489
Po ugodni ceni prodam FIAT 126 P. Informacije na « 39-478 5495
Prodam JUGO AX. letnik 1988. Mlekarska 14, Kranj - Čirče 5497
Prodam Z 101, letnik november 1979. «33-760_5498
Prodam 126 GL, letnik 1986, v odli-čnem stanju. « 34-480 5499
Prodam FIAT 126 P, letnik novem-ber 1980, registriran do novembra 1990. Petra Meglic, Deteljica 15, Tržič 5501
Tomos AVTOMATIK, letnik 1988, malo vožen, prodam. « 40-068 _5504
Prodam Z 128, zelo dobro ohranjena,  letnik  1987.  Cena ugodna.
«39-143_5510
Prodam MOTOR 15 SLC letnik 1985. Ergaver, Kuraltova 9, Šenčur
__5515
Prodam BMVV 315, letnik 1982. Grozdek, Sorska 23, Kranj - Dru-lovka_5522
Prodam Z 101, letnik 1976. « 37-424_5523
Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, 41.000 km. «37-262_5524
Prodam JUGO koral 45, letnik 1988. «68-665_5525
Prodam Z 128, popolnoma nova, neregistrirana, 10 odstotkov ceneje od maloprodajne cene. « 57-794 5528
Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1978, odlično ohranjeno, garažirano, 50000 km. Ga letova 5, Kokrica, « 28-069_5595
Prodam Z 750 LE, letnik 1981, registriran celo leto. Luže 6, Šenčur
_5596
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, 42.000 km. Zor Franc, Sp. Duplje „ 109, Duplje_5598 ŽIVALI
Prodam TORI ENDURO, nov, nevozen, v garanciji 50% ceneje (6.500 din). «621-025_.
Prodam brezhiben menjalnik za 126 P, za 2.300 din. « 621 -025
Prodam R5 campus, nov, Golniška c. 41, Kokrica, Kranj
Prodam Z « 70-365
128, letnik
1988. 5531
Prodam BMW 316, star tri leta, za 140.000,00 din. «21-118 5532
Prodam VW JETTA C, konsignacij-ska, letnik 1986. « 27-643 5533
Prodam LADO RIVO 1300, letnik 1987. «74-557_5553
VW 1200 J, letnik 1974, nujno prodam prvemu resnemu kupcu. « 620-830_5555
Prodam Z 101 GT 55, letnik 1985. Cankarjeva 12 (stan. 5) Radovljica
_5556
JUGO 45, julij 1985, bele barve, garažiran, prodam. « 631 -364 _5557
GOLF diesel, letnik 1983, odlično ohranjen, 73.000 km, reg. do 2/9I, prodam za 9500 DEM. Ogled v soboto dopoldan. Informacije na « 35-907_5558
Prodam Z 750 SC, letnik 1980, registriran do februarja I99I. Krnc, Va-Ijavčeva 5,Kranj 5559
Prodam JUGO 55 GVL, prevoženih 10.000 km. «42-209_5562
Prodam ŠKODO 110 , vozno v do-brem stanju, letnik 1971 za 400 DEM. Kocev Borče-Perhan, Jezer-ci 17, Gozd Martuljek_5563
Prodam JUGO 45 A, letnik 4/87, 11.000 km. Zg. Duplje 57,« 48-002
_5566
Prodam dobro ohranjen VW 1300 za 1100 DEM. «28-702 5574
Prodam MOPED ATX, motorno ŽAGO, VIDEOREKORDER in barvni TV.« 34-185 5575
Prodam Z 101, letnik 1987, odlično ohranjen. Ogled v petek popoldan. Džananovič, Stara cesta 27, Kranj _5578
Prodam LADO 1300 S, letnik 1986 in šotor. «64-258_5579
Prodam Z 101, letnik 1980, registri-ran do 12/90. « 78-285 5581
JUGO 55A, letnik 1987, zelo dobro ohranjen, prodam. « 82-056 5582 Prodam ŠKODO 120 S, letnik 1983, reg. do novembra 1990, cena 3000 DEM. Tomšičeva 18, Kranj 5585
Prodam karambolirano, vozno, Z 101, letnik 1976, reg. do 15.5.1990, za 3000,00 din. Darko Struna, Hru-šica 65, Jesenice_5589
Prodam avtomatika z litimi platišči in smerokazi. «36-930_5590
FIAT 127, letnik 1978 in R 25, kovinske barve, star 3 leta, 29.000 km, prodam. «68-692_5592
Prodam VVARTBURG, letnik 1988 in nov akumulator 45 Amph, ter le-čno kljuko za R 4.« 35-364 5593 Prodam APN 6, star 3 leta. Rado Žibert, Na kalu 10, Naklo 5594
Prodam OPEL KADET 1,6 D, letnik 1984. Kumše, Pot na Zelenec 2, Mlaka Kranj, « 24-780 5600
Prodam R 4, letnik 1978, registriran do 22.5.1990, v voznem stanju. «622-984_5601
Ugodno prodam GOLF bencinar, letnik 1981, registriran do marca 1991. «35-838_5608
Prodam R 11, letnik 1987. « 633-423_5609
Prodam Z 101, letnik 1980. «27-815_5612
Prodam ohranjenega GOLFA, registriranega do konca leta. Tenetiše 49, Golnik_5615
Prodam Z 128 CL, letnik 1987, registrirana do marca 1991. Bertonc-Ijeva 55, Kranj, « 22-816       5618
Ugodno prodam MOTOR tomos 15 SLC. Rant, « 70-749 5620
Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. Pajerjeva 11, Šenčur 5621
Prodam obnovljeno SIMCO 110, letnik 1975, regostrirano celo leto. Bobnar, Velesovo 64, Cerklje 5623 Prodam GOLFA, letnik 1980, regi-striran celo leto. Jezerska 94, Kranj_5624
Malo rabljeno HUSOARNO 266 SG, prodam za 500 DEM. «44-158_5627
PEUGEOT 205 GR ugodno prodam. Pipanova 40, Šenčur 5629
GD Kokrica proda KOMBI Z 850, letnik 1977. Ogled v soboto 21.4. in nedeljo dopoldan 22.4. 5630
Prodam VW 1300, starejši letnik za 1300 DEM in Z 125 P, vozen, neregistriran za 600 DEM.Dežman, Se lo 9, Žirovnica, « 80-602 5632
Ugodno prodam R 4, letnik 1977, registriran do junija 1990. «22-329, popoldan_5633
Prodam OPEL KADET 1,6 D, letnik 1987 november. « 27-200 5634
Z 101, letnik 1979, 1300 kubikov, obnovljena, ugodno prodam. Mesec, Jazbine 3, Poljane 5635
Prodam Z 101 JUGO 1,1 GX, letnik november 1987. « 33-558 5639
Prodam Z 101 GTL, letnik 1987. «39-122_5640
Prodam Z 750, letnik 1980. Milice vič, Veljka Vlahoviča 6, Kranj 5642
Prodam GOLF, « 24-963
letnik
1981. 5643
Prodam dobro ohranjem BMVV 1800, letnik 1981. Poljanšek Lado, Oprešnikova 80, Kranj 5646
Prodam Z 101, letnik 1987, garaži-rana, 11000 km, registrirana april 1991, cena 8.500 DEM in Z 101, letnik 1978, celega ali po delih. Kav čič, Polica 14, Naklo_5647
Z 101, letnik 1986, ugodno prodam.
Grad 56, Cerklje_5651
Prodam GOLF 1600 ccm, letnik 1987. «48-687 5652
Prodam Z «64-323
750, letnik
1980. 5655
Prodam novo LADO nivo, letnik 1989, z dodatno opremo. «41-011 _5658
Prodam FORD escort 1,4 CL, letnik 1988.« 41-011_5659
Prodam Z 101, letnik 1978. V.Vlahoviča 10, stanovanje 13, Kranj _5660
Prodam dobro ohranjen JUGO 55 A,letnik 1986. « 88-415 5661
Prodam Z 101, letnik 1975, registrirano in novi prvi odbijač. Gros, Bičkova 8, Kranj - Stražišče 5669
R 5 novejši, «061/841-379
prodam. 5670
® TOYOTA
ORTNER
• VELIKA IZBIRA VOZIL
• NADOMESTNI DELI
• DODATNA OPREMA
• SERVIS IN POPRAVILA
iium. ril.: 9M3-4142-411I«
n h umor nusu n
Prodam JUGO 45, letnik 1985, cena 5.300 DEM. Tomšičeva 16, Kranj_5672
Prodam Z 101, letnik 1982, za 3200 DEM. Avsenik, Moste 35,Žirovnica _5676
Prodam TOVORNJAK 5 ton, z delom ali brez. Informacije na «22-221 int.29-84_5678
Prodam DUCATI 350 GTV, letnik 1982, zelo dobro ohranjen in original. «69-641 5679
JARKICE rjave dobite od ponedeljka dalje vsa dan. Beleharjeva 49, Šenčur 5030 Prodam šest tednov starega BIKCA simentalca. Sr. Bitnje 26, Žabnica 5339 Prodam rjave JARKICE, stare sedem tednov. Helena Dobre, Loka
4, Tržič_5378
Prodam sedem tednov starega BIKCA simentalca. Poženik 39, Cerklje_5446
Prodam eno leto stare KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. « 41 -114 _5465
Prodam 9 mesescev brejo KRAVO, 6 mesecev brejo TELICO in jalovo črno-belo KRAVO. Olševek 40, Preddvor_5488
Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Strahinj 80, Naklo, « 48-093_5502
Prodam mlade KOZE. Šubic, Zg. Bitnje 142, Žabnica 5503 Prodam 1 teden dni starega črno-belega BIKCA. Jezerska c. 92/a, Kranj 5507
Prodam 6 mesecev brejo TELICO simentalko. Luže 20, Šenčur 5517
Prodam pol mladega BIKA za v skrinjo. Žabnica 23, «44-559 5518 Prodajam akvarijske RIBE, ŽELVE in RASTLINE ter izdelujem AKVA-RIJE.« 50-241 5535
Prodam 8 dolžin ČEBEL. « 23-441 _5544
Prodam JUNICO, 4 mesece brejo, težko 500 kg, zelo dobrega porekla. Rudi Pogačnik, Sr. Dobrava
14, Kropa_5548
Prodam BIKCA simentalca, težke-ga 250 kg. Voglje 61, Šenčur 5549
Prodam OVCE. Mlade in starejše. Agnič Ivan, Zg. Bitnje I94 (pri Puškami) 5550
Prodam pašno KRAVO simentalko po tretjem teletu. « 66-915 5554
Prodam   KRAVO   po   3 teletu.
« 73-825_5571
JARKICE HISEX, stare 7 tednov, vzrejene pod veterinarskim nadzorom. Prodajamo od 20. aprila dalje. Perutninska farma Moste pri Komendi! 5576 Prodam BIKCA, starega 3 tedne, črno beli. Bašelj 17, Preddvor 5584
Prodam 9 mesecev brejo TELICO. Praše 2, Mavčiče 5587
Prodam KRAVO v 9 mesecu brejo-sti, 3 tele. Luže 6, Šenčur 5597
Prodam 10 tednov staro TELIČKO. Zg. Besnica 68_5603
Prodam 7 mesecev brejo črno-belo TELICO. Podreča 8, Mavčiče, «40-009_5605
Prodam KOZO in OVCO z mladi-čem. Predoslje 62, Kranj, 5613
Prodam PUJSKE, težke 40 kg in manjše. Spodnji Brnik 60 5614
Prodam PRAŠIČE za zakol, doma-ča krma. Kurirska pot 11, Kranj -Primskovo 5616
Prodam breje ZAJKLJE. Benediko-va 11, Stražišče 5617
Prodam večjo PAPIGO - Sivi Ga-bon. « 36-846
Prodam PRAŠIČKE od 20 do 60 kg težke. Trilar, Čirče 38, Kranj 5649
Prodam enoletne KOKOŠI za za-kol ali nadaljno rejo. Cena 30 din komad. Tušek Franc, Lenart 11, Selca, « 64-226_5657
Prodam PUJSKE od 20 do 40 kg. Globočnik, Voglje, Letališka 7 5664
Prodam KRAVO, BIKCA in TELlč-KO simentalske pasme. Luže 19,
Šenčur _5665
Oddam VOLČJAKA. Partizanska
15, Škofja Loka, « 622-071 5667 Prodam tri plemenske OVCE za re-jo ali zakol. «631-031_5720
Prodam ali zamenjam kravo, ki bo v kratkem telila za kravo, ki bo telila v naslednjih mesecih. Babic, Mi-šače 1, Kamna gorica_5723
VELIKI ŠNAVCERJI- samičke, sta-re 6 tednov z rodovnikom, ugodno prodam. «622-781_5730
Prodam 500 kg težko KOBILO haf-linger z rodovnikom, vajeno vseh kmečkih del in ŽREBICO haflinger, staro 10 mesecev. Smokuč 23, Žirovnica_5734
Prodam JAGNJE. « 43-086 5749 Zamenjam mlado jalovo kravo z8 brejo in prodam KULTIVATOR, širine 180 cm. Oman Milena, Suha 17, Škofja Loka,« 631 -526 5767
Kupim mladička (samičko) ŠKOT-SKEGA OVČARJA. « 21-503 J
SKODA
(aSEEŠSš
• NADOMESTNI DELI
• DODATNA OPREMA
• SERVIS BELJAK -
LANDSKRON (SEVER) MILLSTATERSTRASSE 1 tel.:9943-4242-41180
Prodam LADO rivo, letnik 1987 Basta, Stara cesta 27,Kranj 5680
Prodam JUGO scala 55, bele barve, star 15 mesecev. Prevodnik, Puštal 98, Škofja Loka_5682
Prodam SUBARU justy 1200 GL, letnik 1987, prevoženih 34.000 km, za 18.000 DEM «622-195 5683
SUBARU 700 SDX, letnik 1986, odlično      ohranjen, prodam.
«064/621-619_5685
Prodam MZ ETZ 250, star 3 leta, dobro ohranjen. «84-120 5687
Prodam Z 128, letnik 1987. Novine Franc, Podlubnik 75, Škofja Loka _5690
Ugodno prodam GOLF bencinar, letnik 1986. Šuceva 9, Kranj - Primskovo 5691
Prodam DIANO 6 LC, letnik 1980, cena 10.000,00 din. « 28-802 5692
Prodam Z 101, letnik 1987. « 74-498_5693
Prodam OPEL manto 1600, letnik 1977, registriran celo leto. « 37-429_5697
Prodam tovorno Z 640, letnik 1979 in Z 101 GTL, letnik 1986, ter novo kotno usnjeno sedežno GARNITURO. « 36-753 5700
Prodam Z « 69-033
101, november
1984. 5702
FIAT 126 P, letnik 1980, prodam.
«39-278, po 15. uri_5704
LADO-SAMARO, letnik junij 1987, zamenjam za manjši avto z doplačilom. Ali prodam. «38-568, od petka dalje po 15. uri 5707
Prodam rdečo SAMARO, letnik 1987, z dodatki. Kokrica, Kuratova 48, «24-327 5710
REIFENZENTRUM - SUD
CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 86 (PRED ŽELEZNIŠKIM PODVOZOM), tel.: 9943-463-23244
N
EVERJETNA PONUDBA GUM:
MICHELIN DUNLOP CONTI SEMPERIT
155/13
165/70/13
175/70/13
660,-700,-800,-
600,-650,-700,-
NETO NETO NETO
Prodam JUGO 45A, letnik 1987.
«38-317_57_n
Prodam AVTOMATIC A3 SL tovarniško nov, 10 % ceneje. « 620-262 _5712
Prodam Z 750 SC, letnik 1979.
« 45-366_5715
BMVV 320 I in PASSAT karavan diesel, prodam. « 74-979 5717 Prodam TAM 170 T 14 dva pogona za prevoz lesa, letnik 1980, 50 000,00 din. « 34-484 5719
JUGO 55, «49-487
letnik 1989,
prodam. 5721
Popolnoma nov TOMOS KOLIBRI, prodam na 2 obroka. « 631 -832
Prodam VW HROŠČ 1200, nemški. « 79-938 5729
Prodam JUGO 45L, letnik 81. Ži-bert, Hladnikova 46, Križe
LINDNER
V BELJAKU
FRIEDENSTRASSE 22 tel.: 9943-4242-42090
NADOMESTKI DELI, DODATNA OPREMA, SERVIS. NOVI )W RABUENIA/TOMOBILI
TOMOS AVTOMATIK A 3 KLS odlično ohranjen, skoraj nov z litimi platišči in smerokazi, prodam. «48-179_5732
Prodam osebni avto VARTBURG turist-karavan, letnik avgust 1981 «57-377
5737
Za GOLFA prodam kompletna desna vrata za 400 DEM, hladilnik za Golfa za 200 DEM in fantovsko kolo Senior na 10 prestav za 200 DEM. «632-465_5740
Prodam R 11 GTX uvoz iz ZR Nemčije, modre metal barve, letnik november 1983. Cena 13200 DEM.
«77-013, Čošič_5742
Prodam Jugo 45, letnik 1988 in Z 101, letnik 1977, oba registrirana do 11.4.1991. Golnik 35 pri pošti _5742
Prodam PEUGEOT 309, letnik 1987, prevoženih 43.000 km, dobra ohranjen. Moštrokon Desa, T. Vidmarja 10, Kranj, «37-545 5745
Prodam « 77-676
126   P, letnik
1984. 5750
Mitsubischi colt, letnik 1982, prodam. Gregoričeva 7, Kranj, «37-051_5751
JUGO koral 55, rdeče barve, 3300 km, ugodno prodam. « 27-844 _5754
Z 750, letnik 1982, prodam. Tavčar Janez, Gorenja vas 244_5756
Prodam MERCEDES 240 D in PASSAT. Langerholc, « 620-483 5758
ZAPOSLITVE
Pašna skupnost Planina pod Golico išče PASTIRJA ovac na Golici. Interesenti naj se javijo na « 83-539_5424
Iščem ŠIVILJO, katera bi šivala za boutiqe žensko in otroško konfek cijo. Šifra: SONČEK_5459
Za pomoč pri ČIŠČENJU stano-vanjske hiše na Bledu, 2 x mesečno, iščem urejeno in natančno osebo. Šifra: ČISTO - BLED 5476
Zaposlim KV SLIKOPLESKARJA ali priučenega SLIKOPLESKARJA, s 5 letno prakso. Samsko stanova nje zagotovljeno. « 22-391 5494
Zaposlim POLAGALCA toplih podov. « 22-391_5513
Honorarno zaposlim dekle za DELO v bifeju, v bližini Kranja. « 632-928_5520
Zaposlimo mlajšo upokojenko za ČIŠČENJE gostinskih prostorov v dopoldanskem času. «46-030 _5534
Honorarno zaposlim dekle za delo v STREŽBI. Šifra: OKOLICA TRŽIČA_5536
V redno delovno razmerje zaposlim KV LIČARJA ali delavca za priučitev. « b 48-601_5545
Iščem varstvo za dveletno hčerko. Marolt, Gradnikova 123, Radovljica_5552
Steak hause na Bledu zaposli KV KUHARJA-ico, KV NATAKARJA, DEKLE za pomoč v kuhinji iz okolice Bleda. Resne ponudbe osebno na naslov STEAK HAUSE LOKVANJ, Cesta svobode 9, Bled
'_5644
Honorarno zaposlimo urejeno in simpatično dekle s prakso v gostinstvu za strež bo. Gostilna pri Viktorju Kranj, « 23-484 5671
Iščemo ČISTILKO v jutranjih urah, od 6 do 9 ure, sreda prosto. « 75-642_5695
Iščem DELO, ki bi ga lahko honorarno opravljala na svojem domu. Imam prostor, prevoz in telefon. Šifra: TAKOJ_5698
Takoj zaposlim več KV MIZARJEV in delavca za priučitev. Mizarstvo Smolej, Kovor 63, Tržič, « 57-313 _5727
Honorarno zaposlim študentko iz Škofje Loke. « 620-986 5748
Prodam GOLF JX diesel, prva registracija maj 1986. Dremelj, Britof
371_5760
Ugodno prodam TOMOS AVTOMATIK, letnik 1987. «28-644 5764
BELJAK, FRIEDEN8STRASSE 24. tel.: »943-4242-42250. FAX 44100 NADOMESTNI DEU ZA V8E AVTOMOBILE - VELIKO SKLADIŠČE
OB BREDAH IN 80BOTAH GOVORIMO SLOVENSKO PONUDBA MESECA:
MOTORNO OUE — MULTI ORADE SAE 15W40  11 ZAVORNA TEKOČINA SHELL D. O. T. 4   6 I SVEČKE CHAMPION: N7YC   4 kosi BENCINSKI FILTRI ZA SKORAJ VSE TIPE (6,8) CENE Z DAVKOM I
29.— 289,— 79,— 9,90
B0R0VUE KLAGENFURTERSTRASSE 42 Tel.: 9943-4227-3745
• NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA (NOVI IN RABLJENI)
• DODATNA OPREMA
• GUME VSEH DIMENZIJ •VELIKA IZBIRA VOZIL
• NOVE IN RABLJENE MOTORNE ŽAGE
• VELIKA IZBIRA KOSILNIC
• VSI NADOMESTNI DELI - NOVI IN RABLJENI
CELOVEC - PISCHELDORFERSTR. 132, Tel.: 9943-463-43342 (ODPRTO P0N. - PET. 7.30 -12, 13 - 18, SOB. 8-12)
rii^ilH'^OK^REvS   R' BITENC»Vod°Pivtevs 3-64000 KRflNJ
^j^SŽK^viSSl'NEČ« star,.: Trubarjev trg 9,     tel.: 064 23-394
T
OKVIRJI SLIKE OGLEDALA Zi stranke: 10-15, 16-19, ob sobotah zaprto
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, sina, brata, tasta in strica
FRANCA OBLAKA, st.
Težičovega ata iz Nakla
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem iz Nakla, g. župniku za lep pogrebni obred in sosedom Rudu, Mariji ter Nežki. Še enkrat vsem iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
Naklo, 24. marca 1990
'RENAULT
auto NOVAK
PO ZELO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: SERVIS
NADOMESTNE DELE DODATNO OPREMO KAROSERUSKE DELE MEHANIČNA IN KLEPARSKA POPRAVILA CELOVEC, ROSENTALERSTR. 106 (OB GLAVNI CESTI V CELOVEC) Tel.: ^943-463-24304
♦
Vsem, ki ste počastili spomin na našega
EDA TRILARJA
se najiskreneje zahvaljujemo VSI NJEGOVI Stražišče, 5. aprila 1990
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
VIKTORJA MARKO VIČA st
iz Ljubnega
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala velja sosedi Veri, obema govornikoma za besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalo-stinke. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
MARIJE MALI
se lepo zahvaljujemo sorodnikom in vsem ostalim za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali.
VSI NJENI
	V SPOMIN
HH|y|	JELENI
	HUDAK
12. aprila mineva eno leto, odkar je prenehalo biti	
srce naše drage mame, babice in prababice.	
	VSI NJENI
Mlaka, 12. aprila 1990	
MIKROVALOVNA PEČICA HITACHI MR-5900
- KOMPAKTNA NAPRAVA Z ENOSTAVNIM VODENJEM
• IDEALNA MIKROVALOVNA PEČICA ZA MANJŠE GOSPODINJSTVO
POSEBNE LASTNOSTI:
- brezstopenjska možnost pečenja 75-500 W
• pečica iz lakirane jeklene pločevine vsebina 16,4 litra
- vrteči krožnik
- časovno stikalo (0,30 min)
- dodatna oprema: pekač s pokrovom
- v beli ali rjavi barvi
V SPOMIN
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi.
Srce v bolečini zaječi, je res, da tebe več med nami ni.
12. aprila mineva leto dni, od kar nas je za vedno zapustila
FRANČIŠKA KERN
Hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu in obiskujete njen prerani grob.
VSI NJENI
Ortner
AUTO
Zwffn
• VELIKA IZBIRA VOZIL
• DELI IN D0D. OPREMA
• SERVIS IN POPRAVILA BEDAK PICC0STR.42 Tel.: 0043-4242-28494
OPTIKA SEVER TOMŠIČEVA 30
KRANJ
VELIKA IZBIRA, NIZKE CENE, OKVIRJI ŽE OD 290,00 DIN DALJE, SONČNA OČALA IN VSE VRSTE STEKEL.
SE PRIPOROČAMO
TRGOVINA DISCONT RIBARNICA FAST FOOD
Delovni čas:
od 6.30 do 21.30 ob sobotah od 6.30 do 12.30 in od 14. do 21.30 ob nedeljah od 7. do 12.30 in od 14. do 18. ure!
Nikšičko pi
5
din
Banjaluško pivo			
	din		
Viljamovki			
239*		I din	B
Pizza			
Z?			i'.v.;X%%vXv
	din		
Pralni prašek VAL ELIT 3 kg			
6&°		din	
Pra!ni prašek OSKAR 3 kg
7¥°
din
Čokolada MILKA I00 g
1T
din
Toaletni papir 10/1 role
Jutri (14. aprila) ob 10. uri ob 1. obletnici delovanja
odpiramo prenovljeno -
razširjeno samopostrežno trgovino
na Delavski cesti 19 v Stražišču pri
Kranju.
Čokolada BEBETTEI00 g
16
'20
din
FRUTEK sok	
	din 1111
Otroške pižame
din
Grah v konz 500 g
17*
Detergent ■■■	
m	din §j||§
mu"	
	lin
Belo buteljčno HERCEG 0,71	
zr	Idin
Rdeče vino VESELI MARTIN 11
mm 21 21 BRAZILIJANA 250 g	
25*	din f§||||
Svetlo pivi TALIŠ 0,51	i
din
Ribe v konzervi SARDINA MARINER PELIKAN
11
din
Ikoljke (uvoz) I30g
din    Wmm) ■•■■■■din    ||||||| ItfHdin
■k mm u mm ^-mr mg mm ■ ■ ■ ■
Večja naročila vam dostavimo!
Pokličite nas po telefonu: 064-22-065
Urejen dostop in velik parkirni prostor!
Prijazne prodajalke - ugodne cene -
dobra založenost!