Cena 17 din Slovenija, sreda 1. maj 1991 HUDIČARUE STAVA TISOČLETJA št. 16 - leto XXV Slovenija ^ V • ^ se krči | — Jedli | bomo I obleke I »Zakopala 1 dojenčka« | Novinarji, 1 mirno! | Izganjanje I hudiča | ---------1 Podjetje | Jugoslavija I NOVO V CELJU BISTRO O&cctl 9$t&ce6' Ufapu«. /tl, čttfe Iti.: 063/2Z-S22 Delovni čas od 7. do 22. ure Nedelja zaprto I PRAZNK I I J Lovci AKCIJE: Stava Pomagajmo Brezposelni n ti cf tisočletja Janezu v brezplačno Osterca Ameriko na morje Dobimo se na cesti NOVA OT DOBA STRAN 2 m 'DIC UME Informacija (im /e spet Lojze Peterle. In oblast, ki ji stoji na gla\j oziroma na čelu Ker /e Stane Slanic, ministei ra informiranje. zn svojo deministerizadjo izvedel <>d novinanev. teh oslo\ kronanih Tako usodno m ca/. A.-f je odstavitev, st človeku namreč s[K>roči pravočasno, se pravi, opozori se ga. pazi. naslednji dan boš ,>dletcl. in se šele nato vzame lot papirja in napiše predlog ra odletitev. Ne pa da ta papit nmmani zn.uo že na pamet. Staniču pa se še sanja ne. k.n m njem piše. Po mnem. tako se je naknadno izvedelo, te bil Stanič ; opozorjen, da se bo njegov položaj v nekaj dneh temeljito ; spremeni!, ampak, take, zatrjuje prizadeti sam, iz pogovora. ki ga je imel v soboto s Peterici,'m, rega ni razbral Nekaj sta se menila, to že, vendar je ostalo pri tem. da je Peterle Staniči: objubil. da se bosta sc pogovarjala Ker smo Staneta Si.,niča \ tem slabem letu dni imeli priložnost temeljito spoznati - njegovi obrambni nastopi so bili kolosalni - lahko vsaj mi. ki smo Nizu časopisnim krogom, rečemo, da te bil to minister, ob katerem ti pamet stane - Stanič. <1 njegovih izjavah / njim ni bilo mogoče razpravljati, kerle-teb nidalali sojih narobepo\ zeli. ec pa jih je sam napisal, ste sijih vi čisto napak razložili, če pa ste. ti menni kaj izjavili, potem - on vas ni razumel ali pa meni nič tebi nič začel pripovedovati zgodbe - žalujke iz svojega življenj.t Njč čudnega da mu je Petane r soh t. ra/bjal eno, on pa je r izuiul! d^zo '.i Peferk kriv Pravzaprav zdaj. ko /c padel s trona, človek z njim nima več nobenega posebnega veselja. V resnici šobili vsi napadi nanj fmgirani, krinka. /W katere zgroženim izrazom so se skrivrdi zadovoljni norinarji. Vsem pri časopisih je bilo namreč že na začetku njegove > ladavint t \ kraljestvu informacij) jasno. da sv jo dobro odnesli, veliko bolje ko. na primer legendarno revni umetniki ali brezčutni gosi< samo grobišče dolini je polno grobov, med drugimi častnikov slovenske domobranske vojske. V pregrado samo so potisnili z buldožerji naravno in umetno razrito pobočje pod kmetom Kopitarjem (po domače Martun), skupaj z groobišči. Pregrada piritnih ogorkov je bila načrtovana v Ljubljani, pri Smeltu. Lokacijo je določil pokojni uslužbenec udbe in vplivni politik v Celju, ki je bil takrat šef dnkarniškega transporta. V. S. je bil očim žene T. Z., bivšega in sedanjega direktorja Razvojnega centra Celje ter bivšega celjskega župana. T. Z. je tudi kot direktor Razvojnega centra vodil načrtovanje za razširitev Cinkarne. Nato je kot župan vodil skupščinsko verificiranje načrtov. Pri izdelavi programa »Razširitev Cinkarne Celje« je vseskozi sodeloval njegov brat, J. Z., direktor Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje. Gradnjo druge cinkamiške pregrade je vodit pokojni dipl. inž. J. R., doma iz Rogaške Slatine. (Vdova C. R. živi, sedaj poročena K., v briši Leskovškovi vili na Anskem vrhu, Miklavžev hrib.) Gradnja prve pregrade je bila začeta brez strokovne, geološke podlage, bila je značilna politična gradnja. Vsebina izza pregrade je čez nekaj let vdrla na nižje ležeče njive in travnike. Del rdeče brozge je moč še videti, pomešane v njivski zemlji spodnje tretjine njive, last Hmezada. Politično podlago za celoten cinkarniški kompleks si je moč razložiti, saj ta zaseda celotno območje grobišč, tudi za Bežigradom in proti Voglajni. Komisija poudarja, da so bde vse naložlv načrtne in uresničene z namernim, da fizično prikrijejo največji slovenski povojni zločin. Posledično so hoteli tudi prisiliti prebivalstvo tega območja, da se izseli.' V ta dogajanja je bila vseskozi vpletena najvišja zvezna, republiška in občinska politična, policijska in strokovna oblast. Prav tako tudi najvišje tedanje cinkamiško vodstvo. Velik del te oblasti še vedno obvladuje to območje, zalo je težko dobiti kakršnokoli uradno ali strokovno podporo pri raziskovanju! To velja tudi za sedanji IS občine Celje in reptibiško vlado. Trikotnik Bežigrad-Teharje-MUnarjev Janez je trikotnik smrti povojnih revolucionarnih dogajanj v Sloveniji, Skozi nijo. del pa vzhodno od deponije na področju gozdov, kjer so vojaški objekti. Potok, ki teče iz te doline proti Brinovcu, je bil poleti 1945 krvav. Na tem področju so, razen s streljanjem, ubijali tudi z ročnimi bombami. Zaraščeni droba se še sedaj lahko najdejo v starejših drevesih. Veliko grobišče se nahaja tudi v gozdu, severozahodno od teharskega grobišča, med urejenim gozdnim izvirom vode in kmetom Goriškom. Prav tako je bilo grobišče pod stavbo sedanje zasebne trgovine Kolar, ki leži na levi strani ceste proti sv. Ani, tik pod teharskim pokopališčem. Tukaj so pokopane žrtve eksplozije letalske bombe na štorski železniški postaji (okoli 40). Posmrtne ostanke je oJpcli.il uslužbenec teharskega pokopališča, ki je sedaj zaposlen pri celjski pokopališčki službi, neznano kam. (se nadaljuje) BES IN GNEV VSEH »BAMBI KOMPLEKS« SLOVENSKEGA LOVSTVA Vroče poletje______________________________________ Število zaposlenih se vztrajno znižuje, število nezaposlenih in upokojencev pa se drastično veča. Socialna varnost delavcev je ogrožena, kar 45 odstotkov delavcev pa ne prejema osebnih dohodkov, ki bi ustrezali normalnemu življenju. Beda se povečuje, s tem pa tudi socialni nemiri. In kdo rešuje te probleme? Vlada? Vlada bi jih sicer morala, saj je ena izmed njenih dolžnosti tudi ta, da skrbi za socialni mir v državi, če ne, lahko v demokratičnih sistemih tudi pade. Socialna beda pa priča da se v vladi še ne zavedajo, na kako majavih stolčkih,sedijo. Lani je šlo v stečaj 119 podjetij, že v letošnjih treh mesecih pa so stečajni postopek pripravili za 32 podjetij. Napovedujejo in predvidevajo pa, da to še ni konec, in da nas največje težave še čakajo. Vrh naj bi socialni nemiri dosegli poleti, saj so doslej nekatere občine in regije uspešno zadrževale stečaje, čeprav je kljub vsemu veliko delavcev doma na čakanju. Število delavcev se zmanjšuje, narašča pa število nezaposlenih in upokojencev. Od vseh še zaposlenih, pa jih kar tretjina dela v podjetjih, kjer poslujejo z izgubo in imajo negotovo prihodnost. Bo dve tretjini delavcev, ki so zaposleni v kolikor toliko zdravih podjetjih, lahko rešilo celotno slovensko gospodarstvo? »Res je, da nimamo dovolj sredstev za hitro reševanje gospodarskih problemov, koncept pa imamo«, je na četrtkovi javni tribuni na temo »Aktivna politika zaposlovanja«, ki jo je organiziral celjski izvršni svet skupaj s Slovenskimi krščanskimi demokrati, povedal magister Ivan Lapajne, namestnik republiške sekretarke za delo. Opozoril je, da Slovenija pripravlja svoj makroekonomski sistem, v katerem bo paket sistemskih zakonov, ki obsegajo lastno valuto, lasten stečajni zakon in kreditno monetarno politiko. Vse te stvari naj bi bile že pripravljene, ne pa še sprejete. Največ časa je namenil aktivni politiki zaposlovanja, s katero se na sekretariatu za delo tudi največ ukvarjajo. »Pripraviti hočemo Slovence do tega, da ne bodo več razmišljali o tem, kje bodo postavili svoje vikende, temveč kako bodo poskrbeli za delovno mesto svojih otrok«, je razložil mag. Ivan Lapajne, ob tem pa še dodal, da imajo Slovenci po nepreverjenih podatkih v obmejnih koroških bankah preko 600 milijonov dolarjev. Meni, da bi s tem denarjem bilo lahko rešeno marsikatero delovno mesto, zato se tudi zavzema za Svetovni slovenski kongres, saj meni, da bi lahko na ta način prišli do nekaterih prepotrebnih sredstev. Za aktivno politiko zaposlovanja je omenil tudi razpis za 1000 novih delovnih mest, ki je naletel med ljudmi na pozitivne rezultate, v kratkem pa naj bi bil tudi natečaj za obrtnike, ki jim bodo nudili ugodne kredite. Nenazadnje pa se v vseh vladah v kriznih časih odločajo za javna dela in prav v teh vidi sekretariat za delo največ uspeha. Čeprav naj bi bili Slovenci neprilagodljivi na hitre spremembe in nemobilni, pa podatek, da je pri nas povpraševanje po nekaterih profilih, ki jih ni, priča, da tudi v tem ni vsa resnica. Res pa je, da ima kar 50 odstotkov iskalcev prve zaposlitve neustrezno izobrazbo. Bliski pred nevihto Po vseh podatkih zaposlenost drastično pada, pada pa tudi ekonomska rast, tako da v bližnji prihodnosti ni mogoče pričakovati novih investicij in s tem tudi novih delovnih mest. Trenutno so največje težave v občinah, ki imajo tudi najbolj razvito industrijo; seveda staro. Najbolj sta problematična Maribor in Murska Sobota, sledita pa koroška in celjska regija. Enostavneje povedano, celotno štajersko gospodarstvo je v razsulu in to predvsem zato, ker so tu sorazmerno velika podjetja za naš trg, za svetovni trg pa premalo usposobljena in premalo kvalitetna. Celotno gospodarstvo je brez akumulacije, republiškega denarja za sanacijo ni, najbolj pa trpijo prav delavci. Skoraj polovica vseh zaposlenih že trpi pomanjkanje, nezanemarljiv pa je tudi podatek, da je bilo lani samo 61 odstotkov pripravniške generacije sprejeto na delo. Varni niso več niti kadrovski štipendisti, povečuje pa se tudi zaposlovanje za določen čas. Ob vsem tem pa kritika slovenske vlade ni neupravičena. Predsednik celjskega izvršnega sveta Mirko Kranjc meni, da je naša vlada teoretično visoko podkovana, vendar vse preveč razpravlja o ukrepih, ki so na Hrvaškem že v praksi. Tudi mag. Lapajne ni zadovoljen z delom nekaterih ministrov in pravi: »Nekateri ministri bolj počasi dojemajo te probleme kot mi. Kritika vlade je letela tudi iz ust direktorjev največjih celjskih podjetij, direktor štorske železarne pa meni, da je v vladi preveč akademikov in premalo ljudi iz industrije. Več kot resno opozorilo pa je prišlo s strani delavcev, ki menijo, da bodo ljudje z vlade prišli v resne težave, če teh problemov ne bodo rešili takoj. »Ko bo delavec imel dovolj, ne bo stal križem rok,« so si bili enotni v grožnjah, katerim so se pridružili še zaposleni v družbenih dejavnostih, ki tudi postajajo problem. Kritika je letela še na agrarno politiko, stečaje in na javna dela, kot klic v sili pa je izvenel glas matere šestih otrok, ki preživetje slovenskega gospodarstva vidi v ženah-gospodinjah in možeh z večjimi dohodki. Najverjetneje se obeta dolgo in vroče poletje in verjetno si vlada ne bo mogla privoščiti dopusta po »napornem delu«. Morda se bo pravo delo takrat šele začelo. Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje Lovci proti Ostercu Na nedavnem mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju so se na okrogli mizi o kmetijstvu, polju, predelavi in lovstvu srečali zanimivi sogovorniki. Zanimio je bilo že to, da je okroglo mizo vodil član Predsedstva Slovenije Ivan Oman, ki je tudi predsednik SKZ-LS, ob njem pa je sedel slovenski minister za kmetijstvo in gozdarstvo d stranka odstavlja s položaja. Med njima so švigale le nevidne strele, drugače pa sta delovala oba mirno, resno, složno in pametno. Kako tudi ne, saj so ob mizi sedeli tudi predstavniki sedaj že močno razsutega gozdarstva in tradicionalnega kmečkega sovražnika - lovcev, ki ne morejo in nočejo razumeti, da stopamo v čas, ko je lastnina nekaj svetega, da pa gozdovi niso njihovi. Nerodno! Se posebej nerodno, ker predstavnik elitnih »ljubiteljev narave s puško v roki« ni bil nihče drugi kot predsednik Liberalne stranke Franc Golja. Ivan Oman je razumen in klen človek. Vseeno ga je včasih težko razumeti. Tako je med drugim opozoril, da je v sedanjem trenutku pomembna predvsem samozavest kmeta, da se zaveda pomembnosti svojega poklica. Tudi državna oblast se mora zavedati pomembnosti kmetijske panoge, zato ne sme ob tržnem gospodarstvu kmetijstva prepustiti trgu. Omogočiti mu mora finančno samostojnost. Seveda z regresiranjem. Od kod denar za regresiranje, predsednik kmečke stranke ni povedal. Sicer pa se ve, da ne more priti drugod kot iz plač delavcev. Bodo morali torej delavci ponovno zategniti pasove, da se bodo kmetje končno lahko znebili svojih manjvrednostnih komplesov? Kaj pa manjvrednostni kom- r. Jože Osterc, ki ga kmečka pleksi delavcev? O tem ni stekla beseda na okroglil mizi in žal tudi ne drugod. Lovec Franc Golja je povedal tisto, kar lovci že dolga leta dopovedujejo, kmetje pa ne morejo ali pa nočejo razumeti: lovske organizacije so imele v preteklosti veliko uspehov! Lovci niso samo tisti, ki streljajo, ampak tudi veliko vlagajo v lovišče. Seveda se v to lahko kmetje sami prepričajo. Lovci so tako uspešni, da se srne že sprehajajo po vaseh, vrtovih, pokopališčih. Tudi vljudne so, saj vsaj doslej še ni bilo potrebno metati kamenja vanje. Lepo elegantno, mirno odkorakajo. Lovci kot ubijalci? Nesmisel! Če bi bilo po lovsko, bi imeli vsi urejene vrtičke z umetnimi (kakšnimi pa?) palčki, sedeli bi na izrezljanih klopcah in opazovali kako bambiji papcajo vrtnice. Zal je stvarnost kruta. Ljudje nimajo razumevanja za tako urejeno naravo in kmetje bi najraje vzeli v roke puške in pobili vse te čudovite bambije zaradi tistih nekaj bilk, ki jih pojedo na polju. Tega ni rekel Franc Golja, pvoedal pa je, da lovci predlagajo naj bi bilo lovstvo po novi zakonodaji podvrženo državi. Ker prizna, da divjad vpliva tudi na kmetijstvo in gozdarstvo, naj bi lahko pri sestavljanju letnih lovskih načrtov sodelovali tudi kmetje in gozdarji. Ivan Oman je gledal nekam mrko izpod čela, direktor Kmetijskega inštituta inž. Slavko Gliha pa je bil konkretnejši. Upajmo, da ni zasejal semena razdora med kmete in obrtnike. Že drži, da ni prostora za človeka, če ga ni za divjad, kot je pojasnil Golja (ubogi Parižani, ki so brez divjadi!?), drži pa tudi, da gre že za ogroženost človeka od divjadi. Ponekod prihaja že do vprašanja: človek ali divjad!? Ne samo v Binklu v Kočevskem Rogu, kjer dva stara človeka postavljata opozorilne zvonce pred svojo njivo s krompirjem. Potem čakata in upata, da se bo divji prašič zaletel v zvonec, da bosta slišala, pritekla in ga pregnala. .. Precej daljši, predvsem pa izredno prepričljiv, je bil inž. Gliha. Franc Golja je že moral zagotoviti, da je slovensko lovstvo toliko osveščeno, da bo imelo za vse znosno število živali. Sicer ni povedal, od kdaj naprej velja ta osveščenost. Od okrogle mize naprej, ali prvih demokratičnih volitev? Gozdni inšpektor Janez Ahačič s svojimi podatki namreč nekam grobo pripoveduje, da tisto o (dosedanji) visoki osveščenosti ni ravno najbolj gotova garancija za bodočnost. Četrtina slovenskih gozdov se ne pomlajuje več zaradi neusklajenosti divjadi in gozda. Na Trnovski planoti je 65 odstotkov mladja objedenega, na Pohorju so že dosegli 40-odstotno objedenost. V Prekmurju je bilo letos 6 ha topolov popolnoma objedenih... Nevarnosti za gozdove ne predstavljajo samo lovci s svo- jim ravnanjem. Poleg nevarnosti, kaj bo z mladimi nasadi, je postalo vzdrževanje velik problem. Kaj bo z gozdnimi komunikacijami? S sesutjem gozdnih gospodarstev tega sistema nihče več ne vzdržuje. Pogozdovanje se je praktično ustavilo. Letos so morali zato izvoziti 2 milijona sadik iglavcev in listavcev. Kaj bo s Krasom, kjer še vedno več gozda pogori kot ga obnovijo? Tega pa niso krivi lovci! Prej bi rekli, da bi morali leteti očitki že na rovaš »novih lastnikov«? Ali res? Kaj pa če na rovaš države, oziroma minstr-stva za kmetijstvo in gozdarstvo? O tem je minister v odstavljanju modro molčal, ogorčen pa je bil, ko je spregovoril o nasprotovanjih, da bi regresi-rali obrestno mero za posojila v kmetijstvu. Dejal je, da je vprašanje, kako to, da ekonomisti ne razumejo, da kmetijstvo, zaradi dolge dobe obračanja denarja, ni primerljivo z industrijo, ki ima hiter obrat kapitala. Inž. Slavko Gliha je pojasnil, da imajo v Srbiji ekonomiste, ki se na agrar spoznajo, da pa se na ljubljanski ekonomski fakulteti že prof. Černe na agrar ni razumel in zato je »to veljalo kot nekaj vzporednega«. K lovstvu se je vrnil kmet-lovec inž. Jože Hobič, ki je nekako povzel zahteve in stanje. Divjad mora biti podrejena gozdarjenju in kmetijski pridelavi. Ob tem je vprašljiv odnos lovcev do tuje lastnine, saj so lovci sami cenilci škode, ki jo povzroča divjad. To je tisto osnovno, kar je pripeljalo do velikih trenj med lovci in kmeti. OMAN NA KOZJANSKEM Zgledi M. Gubca V Lesičnem so imeli prvo redno srečanje na zboru člani šmarske podružnice slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke. Kozjanci so svoje sodruge pričakali odprtih rok: domače gospodinje so bogato obložile mize za okrog 400 članov stranke. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik stranke, gospod Ivan Oman, ki je tudi član predsedstva Slovenije. Preden je dobil besedo gospod Oman, je Franc Potočnik, predsednik podružnice in župan v Šmarju pri Jelšah orisal dosedanje delo v stranki in izrekel kritiko tistim članom, ki stojijo še vedno ob strani. Pohvalil pa je Kmetijsko zadrugo Šmarje, ki je združila že okrog 700 članov. V svojem nagovoru je še poudaril, da članstvu manjka druženje, kot tokrat in da za tako reč niso potrebne požrtije, temveč veselje in radost druženja. Gospod Ivan Oman je priznal, da predvsem v severovzhodnem delu Slovenije leti mnogo kritik na račun dela stranke in njega osebno. Po njegovem mnenju bi morali te kritike usmeriti v vlado in ne v stranko. Po dokajšnji predstavitvi zgodovine je ob vprašanju plebiscita in želji po odcepitvi izhajal iz kmečkih uporov, ki sicer niso uspeli, odcepitev pa bo. Glede ravnanja gospoda Osterca, ministra za kmetijstvo pa je menil, da bo potrebno v kratkem preveriti to ministrstvo. Padel je tudi zanimiv predlog, da bi naj zaradi grozeče inflacije cene kmetijskih pridelkov vezali na kakšno trdnejšo valuto, delegat iz Brežic pa je gospoda Omana prosil, naj zgladi desetletja stare spore med vinogradniki in kletarji. SLOVENSKE JEDI NA PTUJU Dobrote_______________________________ V jedilnici starodavnega minoritskega samostana na Ptuju so v soboto in nedeljo ocenjevali dobrote, ki so jih pripravile gospodinje v kmečkih pečeh iz vse Slovenije. Bo predlog Ger-trude Lautisch, da bi se naj tovrstne dobrote pojavile tudhma trgu, prodrl? Na drugi razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki sta jo pripravila Republiški center za pospeševanje kmetijstva in Ptujsko Turistično društvo v soboto in nedeljo na Ptuju, je bilo več kot šeststo dobrot. Te so zamesile gospodinje s skoraj vse Slovenije, saj je letošnji odziv izredno bogat. Razstavljalkam in številnim gostom sta na Ptuju izrekla dobrodošlico tamkajšnji župan, gospod Vojteh Rajher in Mihaela Logar, podpredsednica Zadružne zveze Slovenije. Prireditve se je udeležil tudi gospod minister dr. Jože Osterc, kije poudaril, da je hvalevredno vračanje h koreninam našega bitja in žitja. Irena Mihelič in Renato Jenček, člana SLG Maribor sta recitirala pesmi Toneta Kuntnerja, člani folklorne skupine Alojza Štrafela iz Markovcev so plesali narodne plese, pevke iz Lancove vasi pa so pele narodne pesmi. Najboljšim so strogi pokuševalci izrekli pravico do znaka kakovosti. NOVA DODA VLAK PRIJATELJSTVA ZA SLOVENCE IN SRBE Kar je stkano »Dragi prijatelj! Ponovno se bliža čas, ko bo Vlak prijateljstva pripeljal v Slovenijo vse, ki so med narodnoosvobodilno vojno nudili zatočišče slovenskim družinam. Vabim Tebe in Tvojo družino, da z Vlakom prijateljstva obiščete našo družino in da ste naši dragi gostje v času od 12. septembra do 15. septembra letos. Željno pričakujemo Tebe in Tvojo družino in vse prijateljsko pozdravljamo!« Tako kakor več kot 100 biv- žavi, so, tako kot davnega leta ših izseljencev iz Maribora, je 1960, ponovno dali mariborski svojim gostiteljem v najtežjih izseljenci, ki so jih 1941. leta iz dneh življenja in prijateljem slovenskih domov pregnali v Srbijo poslal pismo z zgornjo v Srbijo, kjer so našli zatočišče vsebino tudi Ivan Kovačič iz in prijateljstvo. Več kot 100 Dominkuševe ulice v Maribo- bivših izseljencev oziroma nji-ru. Že nekaj dni kasneje je do- hovih potomcev se je namreč bil odgovor svojega dolgoletne- zbralo v Mariboru na sestanku, ga prijatelja Vasilije Radoviča kjer so se dogovorili, da bodo iz ulice Maršala Tita v Valjevu, osebno povabili svoje prijatelje Vasilij je javil, da bo v Maribor v Slovenijo. Na sestanku so po-septembra pripotoval s svojo sebej poudarili, da ne želijo, da ženo Ljubimko, hkrati pa poši- bi pri organiziranju Vlaka pn-Ija »puno pozdrava«. Ko je jateljstva sodelovale politične Ivan Kovačič odpiral in prebi- stranke ah oblastni organi, pač ral pismo prijatelja iz Srbije, pa so si zamislili ta vlak kot mu je postalo jasno, da bo Vlak akcijo zasebnikov oziroma »ci-prijateljstva še naprej povezo- vilne družbe«, val Slovence in Srbe, ne glede Vlak prijateljstva bi sicer po na zaostrene politične odnose dosedanji praksi moral iz Srbije v državi in ne glede na konflik- pripeljati že v mesecu juniju, te med Srbijo in Slovenijo na vendar so izseljenci iz Maribo-»državni ravni«. ra mnenja, da bo v tistih dneh Pobudo za to, da bi Vlak pred osamosvojitvijo Slovenije prijateljstva vozil še naprej kot preveč medijskih »špetirov«, simbol intimnega prijateljstva preveč bo situacija politizirana, med ljudmi in navkljub vsem zato so si za prijateljevanje razhajanjem in razprtijam v dr- zbrali jesenski čas, ko je na Sta- OGORČENJE KRANJSKIH ZELENIH jerskem tudi bolj veselo ... Tako bo Vlak prijateljstva odpeljal iz Srbije 12. septembra zvečer, iz Slovenije v Srbijo pa se bo vračal 15. septembra popoldan. Vitja Rode, udeleženec večjega števila vlakov prijateljstva, je tudi tokrat med pobudniki, da se stari prijatelji znova srečajo. »Pobuda je dobila veliko podporo pri številnih izseljencih«, poudarja. Pobudo je pozdravil tudi Tone Kropušek, ki je bil velikokrat udeleženec na vlaku. »V ospredju so osebni motivi, saj je prijateljstvo osebna stvar«, poudarja. Kropušek prav tako poudarja, da je vlak prijateljstva tokrat zasnovan izključno na samofinanciranju. Tudi Jože Berce pravi, da je med družinami izseljencev velik interes. »Gre za družine, ki se že desetletja obiskujejo in med katerimi je življenje stkalo veliko vezi,« pripoveduje. Slovenski pregovor pravi, da ni težko imeti prijateljev v lepih časih, pač pa je težko dobiti in ohranjati prijateljstvo v težkih časih. Prijateljstvo med izseljenci in njihovimi domačini je bilo skovano v zares težkih časih, zato ga, kakor kaže, tudi dandanašnji ne morejo postaviti pod vprašaj. Mariborčanom pošla sapa__ Kdo bo naslednji Po novembrski ujmi v Gornji Savinjski dolini je mesto Maribor ponudilo svojo pomoč in naročilo Gradisu, naj postavi hišo prizadetemu Francu Glinerju. Poslopje, zgrajeno do tretje faze in z vzgrajenim stavbnih pohištvom, nedokončano sameva. Je mestu Mariboru zmanjkalo volje in denarja? Najgrenkejša resnica je boljša od zablode, pravijo Zeleni Kranja, ki so ogorčeni nad ravnanjem kranjske SDP in LDS. Prenoviteljem očitajo, da so se po volitvah zavzemali za popolno blokado in proceduralne zaplete v kranjskem občinskem parlamentu. Deloma jim je to uspevalo, pri tem pa jim je občasno pomagala tudi Liberalno demokratska stranka. Zeleni pravijo, da so potem, ko jim blokada ni povsem uspela, poskušali načrtno očrniti koalicijo Demosa v očeh javnosti. Nadaljnji korak je bil s »prefinjenimi potezami« narediti spore znotraj koalicije. Ko jim tudi to ni uspelo, so izbrali za napade predsednika SO Kranj in predsednika Demosa Kranj Vitomirja Grosa in tajnika SO Kranj in predsednika SDSS Branka Grimsa. Zeleni pravijo, da po tem zadnjem dejanju ne morejo več čakati, kdo bo naslednji. Trdijo, da so vse kritike s strani SDP in LSD absolutno neupravične in zlonamerne. Zeleni zagotavljajo, da oba opravljata svoji funkciji v parlamentu zelo dobro in da na njuno delo niso imeli pripomb. To je pokazalo tudi glasovanje o zaupnici županu na seji skupščine, kjer je LSD, ki je vprašanje zaupnice sprožila, doživela popoln poraz. Liberalno demokratska stranka je pred kratkim preko novinarjev, ki jih je izbrala po lastnem preudarku, poskušala sporočiti javnosti, da vlada Demos v Kranju mimo parlamenta. Zeleni Kranja zagotavljajo, da gre za »grobo laž«. Razen trditve LDS namreč ni navedla nobenega dokaza. V posebni izjavi za javnost, ki so jo dali Zeleni Kranja, trdijo, da tudi ugotovitev, da je bila na seji SO Kranj odvzeta beseda odborniku Rastku Tepini (LDS), ni točna. Magnetogram seje, kjer so razpravljali o novem občinskem statutu, je pokazal, da je predsedujoči Rastka Tepino samo opozoril, naj se drži dnevnega reda. Po opozorilu je odbornik LSD brez besed odšel z govorniškega odra. Isti scenarij je ponovil kasneje tudi predstavnik SDP. Po tem sta obe stranki skupaj zapustili dvorano in pustili le po enega »dežurnega«. Da je šlo za iskani incident, govori drugačno ravnanje odbornika Zelenih Slavka Saviča, ki je bil tako kot odbornika LDS in SDP opozorjen, naj se drži dnevnega reda. Zaradi tega ni zapustil govorniškega odra, stranka ni odšla s seje skupščine. Slavko Savič je počakal na naslednjo točko dnevnega reda in povedal, kar je želel. Liberalno demokratska stranka Kranja se pritožuje, ker jo vse bolj »pajdašijo« s SDP. Zeleni pravijo, da je tako zato, ker je bilo že veliko naključij, enakih reagiranj, delovanja na enak način in tudi še bolj radikalnega kot SDP. Zeleni opozarjajo na ravnanje na sestankih poslanskih klubov, ki niso obrodili nobenih sadov. Tako se je zgodilo, da so se usklajevali po več ur, potem pa je vodja kluba SDP Aleksander Ravnikar izjavil, da nima pooblastil za kakršnokoli spremembo. Zato Zeleni Kranja ne nameravajo več pošiljati svojega predstavnika na takšna srečanja, dokler se razmere ne spremenijo. Pravijo, da gre sedaj za nemoralno izsiljevanje. Zdaj Zeleni predlagajo, da bi v Kranju poskušali stvari reševati v okviru »uradnih« srečanj in pogovorov med njimi, ostalimi strankami Demosa, Socialistične stranke in Liberalno demokratske stranke. Rakunova hiša V soboto, 27. aprila, predajajo Marjanu Rakunu, ki mu je v novembrski poplavi vodna ujma odplaknila povsem novo še nevseljeno hišo, ključe nove stanovanjske hiše. Z udarniškim delom so mu priskočili na pomoč delavci rudnika lignita Velenje, petindvajset podjetij in pet zasebnikov. Med njimi ni Gorenja. Po (kmh...) domovini Beograd: Srbija pred splošno stavko? Pogajanja brez rezultatov, zato napoved stavke 700 tisoč delavcev tekstilne in kovinske industrije. Sarajevo: Afera z orožjem še ni pojasnjena - Muslimani m Hrvati v BiH so še vedno prepričani, da je bilo orožje namenjeno Srbom. .... „ t. ■ Beograd: Cestni prevozniki zahtevajo nižje davke. Zahtevajo, da se jugoslovanske republike čimprej dogovorijo o prihodnosti države in opozarjajo, da je ogrožena njihova varnost v drugih republikah. Beograd: V JLA bodo znižali osebne dohodke. Od prihodnjega meseca bodo osebni dohodki zaposlenih v JLA nižji za šest odstotkov. Svetozarevo: Je Miloševič trgoval s svojim narodom? Obtožil ga je Vuk Draškovič, predsednik SPO, in dejal, da imajo Srbi 67 odstotkov ozemlja BiH. Ljubljana: Draga posojila ob setvi bodo največji bumerang pri odkupu. Spomladanska setev po vsej negotovosti.bo vendarle še kar normalna, bolj vprašaljiva pa sta količina pridelanega in Beograd: Predlog zakona o amnestiji. V njem je predvideno, da se vsem osebam, obsojenim po kazenskem zakonu SFRJ. zaporna kazen zmanjša za četrtino. Ljubljana: Mesec dni odloga za pretečo vladno krizo. Dr. Jože Osterc bo še naprej ostal republiški sekretar za kmetijstvo. Kmečka zveza pa ne bo izstopila iz Demosa. Beograd: Tudman in Miloševič usklajujeta interese. Srečanje obeh predsednikov na mejnem območju med republikama je bilo nadaljevanje pogovora v Karadordevu. Ljubljana: Na polovici srednjih šol so začeli dvodnevno stavko. Z njo šole, včlanjene v Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti, opozarjajo na nevzdržne razmere. Tuzla: V Kreki stavka 10.000 delavcev, ker niso dobili akontacije osebnega dohodka za marec. Skopje: Ustavno sodišče Makedonije je razveljavilo odlok republiške vlade o začasni zamrznitvi izplačil regresov za letni dopust in nadomestil za potne stroške in prehrano za delavce v upravnih organih in nekaterih družbenih dejavnostih. Beograd: Naložbe se bodo letos verjetno zmanjšale za 30 do 40 odstotkov, meni zvezna vlada. Viri sredstev za te namene so se namreč zmanjšali, nekateri pa povsem usahnili. Sarajevo: Srbi spreminjajo meje v BiH. Za Bosansko Krajino so se začele združevati še druge vzhodnohercegovske občine. Ljubljana: Upokojenci bodo dobili regres — ko bo denar. Znesek za rekreacijo naj bi po prvi različici znašal 1365 din oziroma 910, po drugi pa 1054 dinarjev. Skopje: Če prizadevanja za ohranitev enotnega gospodarskega sistema ne bodo prinesla rezultatov, je makedonska vlada pripravljena uvesti svojo valuto. Ljubljana: Delovni predlog pokojninskega in invalidskega zavarovanja predvideva, da bi starostno mejo postopoma dvignili na 58 let pri ženskih in pri moških 63 let. Skopje: Tudi Makedonija bo opustila pridevnik socialistična. Aleksinac: Začetek sojenja v Aleksincu. Na zatožno klop je sedlo devet ljudi, ki so obsojeni krivde za rudniško nesrečo, v kateri je življenje izgubilo 90 rudarjev. Ljubljana: Prva zamenajva v republiški vladi. Ministra za informiranje Staneta Staniča naj bi zamenjal Jelko Kacin. Knin: Kninski železničarji so se odcepili. Sklep o tem je sprejela občinska skupščina v Kninu, vlaki pa še vedno ne vozijo. Ohrid; Predsedniki vseh šestih jugoslovanskih republik so se dogovorili, da je treba začeti pogovor o načelih, na katerih bodo temeljile medsebojne pravice in obveznosti iz dosedanjega skupnega življenja. Ljubljana: Slovenija ima zakon o vojski. Vojaški rok se bo poslej služil 7 mesecev z možnostjo skrajšanja še za en mesec, sprejeli pa so tudi zakon o turističnih taksah, kjer republika dobi 80 odstotkov, občina pa 20. Beograd: Vuku Draškoviču bodo sodili. Obdolžen je kaznivega dejanja podpihovanja k uporu in sodelovanja v skupini, ki je izvajala nasilje. Zagreb: Sojenje v Zagrebu je bilo prekinjeno še pred branjem obtožnice. Zagovorniki Martina Špeglja in soobtoženih zahtevajo izvzetje članov sodnega senata, tožilca in predsednika sodišča. Trebinje: Tudi Črna gora hoče kos BiH. Vse kaže, da se bo novokomponirana skupnost vzhodnohercegovskih občin naslonila na Črno goro, črnogorski veljaki pa nimajo nič proti. Beograd: Po novem 13 dinarjev za marko. Markovič v skupščini: Devizne rezerve in plačilna bilanca že omogočajo konvertibilnost, vendar je pogoj za to sprejetje predlagnih zakonov. Titograd: Črnogorcem so ponudili v podpis deklaracijo o suvernosti Črne gore. Dokument razglaša suverenost in ozemeljsko celovitost Črne gore v sedanjih mejah. Ljubljana: Od 1. maja bo treba za zdravstvene storitve plačati več za 30 odstotkov. Neosvičeni bencin pa bo cenejši za 1 dinar. Sprejeli so tudi zakon o carinah, ki pa je označen kot strogo zaupno. Beograd: Ob doslednem izvajanju reforme obljublja Markovič le od 60 - do 70-odstotno inflacijo. Banka ustanovljena Na ustanovnem zboru Štajerske banke obrti in podjetništva d. d. Celje so delničarji sprejeli osnovne akte, sklenili, da nemudoma pripravijo vlogo za registracijo na celjskem Temeljnem sodišču in razpišejo drugi krog bančnih delnic. Za dobo dveh mesecev so za v. d. direktorja imenovali dipl. ekonomista Harolda Karnerja. Ustanovni zbor so v delovnem predsedstvu vodili Ladislav Grdina (šentjurska občina je eden treh največjih delničarjev), predsednik izvršilnega odbora banke in predsednik celjskega izvršnega sveta (tudi velikega delničarja) Mirko Krajnc in na zboru imenovani v. d. direktor Štajerske banke obrti in podjetništva Harold Karner. STRAN 16 17. STRAN NOVA W DOBA RES JE... - da si je predsednik mariborske vlade Anton Rous dobro postlal za prihodnost in je kupil delnice nove mariborske firme, ki naj bi rešila Ljudski vrt. - da je mariborska županja Magda Tovornik vsa nesrečna, ker je njen najbolj uveljavljeni nasprotnik na nedavnih volitvah za župana, Jože Jagodnik, vse bolj popularen. (Išče dlako v jajčnikih) - da si mariborski minister za varstvo okolja Zoran Kus želi, da bi imel še vedno tako mirno službico, kot jo je imel na nekdanji občini Pobrežje. To seveda še ne pomeni, da bi naredil doktorat, ker za kaj takega je treba imeti... - da si sedanji mariborski podpredsednik vlade, zadolžen za gospodarstvo, Milan Petek, želi, da ne bi nikoli bil v službi v mariborskem Gradisu. Zdaj namreč vsi mislijo, da ima na glavi vse maslo, ki so ga pridelali ob oddaji del pri gradnji mariborske »Florjanine luknje«. - da je najbolj nesrečen mariborski politik sedanji šef.mariborske SDP in sekretar republiške SDP Franci Pivec, ker nima niti odstotek toliko objavljenih misli, kot jih je imel, ko je bila partija še na oblasti. - da je predsednik škofjeloškega IS Vinko Demšar pripravljen biti tudi grešni kozel za vse, saj je izjavil: »Z vlogo, ki sem jo prevzel v izvršnem svetu, sem prevzel tudi, da name kričijo: Fej te bodi!« - da se je zadnja seja zborov SO Kranj končala rekordno hitro. Samo eno uro so potrebovali za sprejem zapisnika in dnevnega reda, potem pa so nekateri odborniki LDS in SDP že tradicionalno zapustili sejo in je bila skupščina nesklepčna. — da ima prav članica škofjeloškega IS zadolžena za ekologijo, Marija Pogačnik, da iz republike pošiljajo škofjeloški občini stalno nove pobude, da bi uredili v opuščenem rudniku urana v Žirovskem vrhu odlagališče posebnih odpadkov. To je potrdil predsednik IS Vinko Demšar ob zadnji študiji Inštituta za ekonomsko raziskovanje, ki jo je naročila slovenska vlada. Gospa Pogačnikova meni, da v Ljubljani čakajo, kdaj se bo ob kakšnem predlogu Ločanom zareklo. - da so v celjskem EMO priznali, kako z novo čistilno napravo za 400 (štiristo) krat zmanjšajo onesnaženost zraka. Ali da po vgraditvi čistilne naprave šele v 400 letih onesnažijo ozračje toliko, kot so prej v enem letu... - da je v Valvasorjevi dvorani v Cankarjevem domu cvet Zelenih in nekaj sivolasih doktorjev hudo resno razpravljalo o smeteh. Nastopil je tudi ljubljenec Sivih panterjev, minister Miha Jazbinšek. Nastopil in - jadrno izginil nazaj v svojo firmo Oikos. - da je Drago Ladislav Hribar, novinar Dela užaljen, ker ga kljub kritičnemu pisanju v Delu gospa Spomenka Hribar ne omenja. Hribarjeva živi v zmotnem prepričanju, da gre za daljnega sorodnika. SLOVENSKI KONGRES KOT VZOR CENTRALIZMA HUMORESKA FOTOREPORTAŽA Celjančki stisnili »Halo, tam svetovni slovenski kongres, Ljubljana?« »Prosim.« »Ali lahko Celjani nabiramo denar za vas?« »Lahko.« (Teden dni kasneje.) »Halo, tam svetovni slovenski kongres, Ljubljana?« »Ali lahko nakažemo denar, ki smo ga nabrali za vas in si zadržimo za znamke?« »Lahko, o znamkah pa bomo še odločili.« Tako nekako bodo najbrž potekali odnosi med celjsko podružnico in konferenco svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani, če bo šlo naprej tako kot do sedaj. Celjski odborniki, kot smo izvedeli, so se vdali v usodo in zdaj čakajo, da jim potrdijo pravila, da jim morda dovolijo odpreti svoj žiro račun in da jim izdelajo eno ali dve štampiljki. Tako zadeve pač tečejo. V Ljubljani namreč pravijo, da je edino centralizem tisti, ki lahko reši slovenstvo. Dobili smo torej kimajoče in razumevajoče Slovence v Celju, ki sicer sanjajo o demokraciji, rasti knežjega mesta, o sedežu slovenskega kongresa ipd. Ne vemo, kaj o tem pravi članstvo. No, počakajmo, saj bo kmalu narodni zbor, na katerem bo treba izbrati delegate za sejo slovenske konference. Če bo tudi narodni zbor tako ponižen, potem se vsem Celjanom - in širše — slabo piše in še naprej bodo provinca, še naprej bodo o vsem odločali v Ljubljani, še naprej ne bo ceste do Ljubljane... »Stojadinka ovce šiša, pripomaže joj Dragiša...« Hej bre Slovenci, če boste res imeli svojo državo, ne pozabite: VSAKEMU DELAVCU IZ DRUGIH REPUBLIK BOSTE IZPLAČALI PO EN KARTONSKI KOVČEK, PORAVNALI ZA ENO LETO VNAPREJ STANARINO V SOLIDARNOSTNEM STANOVANJU, ELEKTRIKO, VRTEC ZA NJEGOVE IN NJEGOVIH SORODNIKOV OTROKE, ODPRAVNINO, DENAR ZA IZGRADNJO HIŠE IN ŠOLE V RODNEM KRAJU IN RAZLIKO OD PLAČE V NEMČIJI. ČE BI IN KO BI MOJ ROJAK DELAL LAHKO TAM, MENI PA POVRH ŠE TA STOL, KI JE PRAV KROJEN PO MOJI ZADNJICI ... (Približne zahteve našega brata iz bratske republike, nekoč hišnika in zdaj gospodarja Dragiše Marojeviča.) Vojna in mir, 9. del Krambergerjev prst Usodni prst Ivana Krambergerja, nekoč dobrotnika, zdaj že odrešenika Slovencev. Trikrat se je podal iz svoje Negove: najprej je bil obložen z darovi za dialize, nato je vstal in začel pogrom nad boljševiki in zdaj... zakaj zdaj, Ivan? HRRHDI VElIKlH VOJRIH i^SUBSt je ire-vir-o hoških rt očko žmhku- Jo »redno« enim;! -‘potBO. re&A oe" (TREMEt NEVRRMO W?RREPI l/ajkl£' RH.' LJdBl/ JjFTočflktRO N AL. r 'PA | H ITRO JE pcmeeBNO tJEVrtJ UK*6-J HITI / DOKC6R ^ nHHERlsKlt SO TMH še CEZ TEPEN DRI ... /TKBŠI gj.epfuci! Kow- lERES-HIKl SO ZRRJTOI CLOMBKO-J.JU0HIH NAGIBOV MOc-NOj KRHPANIJO HONcFHJOB- \ycUHe' Het> iRftNOH IH IRAKOM T Korak naprej, a različno dolg____________________ Vsa Jugoslavija je na nogah in komaj čaka tisti dan v tednu, ko se polovica dvanajsterice predstavnikov dvigne v zrak in se spusti na tla zdaj tu zdaj tam. Pristanki so vedno precej trdi, a brez krivde pilotov, da ne bi kdo dvomil v njihove sposobnosti. Na zemljo spustiti se, ni vedno lahko. In kako je sestajanje vznemirljivo in napeto. Še bolj napeto, da ne rečemo, dramatično, je pričakovanje sporočila za javnost, ali se je polovica dvanajsterice sploh sestala. In kako zadovoljni so šele novinarji, ki jim dajo tudi več ur časa, da lahko sestavljajo vprašanja . In ko seveda dobijo najprej izredno tehtno, izčrpno in natančno izjavo, v kateri je napisano, kako polovica dvanajsterice gleda na jugoslovansko krizo po zadnjem tednu dni in kakšni so pogledi v prihodnji teden. Ob tem je najpomembnejše, da vedno pustijo na stežaj odprta vrata za prihodnje srečanje in sporočilo o srečanju in tiskovno konferenco. Spet se za korak približajo opciji prihodnje ureditve in zlomu krize. »Predsedniki smo danes razpravljali o jugoslovanski krizi in o tem, kako jo premagati,« običajno v uvodu pove predsedujoči. »Pogovarjali smo se skoraj o vseh vprašanjih, ki so zanimiva za razplet krize. Pogovori so bili odprti (čeprav za zaprtimi vrati) in popolnoma legitimni.« Potem sedejo za mizo, rekoč, zdaj smo pa vaši, zdaj pa, če morete, nam pridite do živega. Odgovorijo na vsako vprašanje, kar je zelo pomembno, ker na kakšnega lahko tudi ne bi odgovorili. Na primer: ali mislite, da ste dovolj zavarovani glede na pomen in rezultate pogovorov, da vam teh namreč ne bi kdo ukradel? Ali pa: v kakšnem vrstnem redu se boste slikali prihodnjič? Ali pa: kako komentirate očitke, da niste naredili koraka naprej, ko vas na televiziji gledamo in vidimo, kako naredite celo več korakov in hodite naprej, le da so koraki različno dolgi, kar je pač odvisno od različne velikosti vsakega posameznika? Vtis je, ko da hoče reči: glejte, to je majhen korak za nas in velik za Jugoslavijo. Če človek natančno pogleda, vidi, da korak na stran ali nazaj naredite pravzaprav samo, ko sedete, ali ko se razporejate za slikanje. Ljudje se sprašujejo, ali se bo naša polovična dvanajsterica še pogovarjala, ker jih je strah, da bi bili ob nadaljevanko. I, seveda se bo — do popolnega zloma krize. Družbeni standard NI RES... - da bi gospod Vili Glas, direktor sevniške Lisce odpravil evropski delovni čas, torej poznejše vstajanje nekatemikov. Prav tako mu v podjetju še ni uspelo odpraviti balkanskih plač. - da ne bi držal pregovor starih Latincev, da se časi spreminjajo in mi v njih. To potrjuje tudi gospod Franc Colja, predsednik Liberalne stranke v Kranju, ko trdi, »da je slovensko lovstvo toliko osveščeno, da bomo imeli za vse znosno število divjih živali«. - da bi gospod celjski minister Silvester Drevenšek sam ugotovil, kako v Novi dobi »narobe piše«, ko so ugotavljali akterje dobič-kanosne rabote s tolarjem. Gospodu Drevenšku so to dali na znanje v Ljubljani in mu celo naložili posebno nalogo... - da je vodja odborniškega kluba LDS v Kranju, Rastko Tepina, med najmanj uspešnimi. Narobe, tovariš Tepina je med najuspešnejšimi, on vsaj pride na sejo skupščine, da bi jo nato demonstrativno lahko zapustil. - da bi nekdanji natakar in zdaj direktor sevniške pozd, gospod Marjan Vidic odpustil najboljše delavke. Ce kdo dvomi, bo imel opravek z odvetnikom Alojzom na sodišču ali na zatečenem mestu, četudi bo to oštarija. - da si je gospod Anton Rous, predsednik mariborske vlade, dal milostno dodeliti petsobno stanovanje v Huterjevem bloku. Zato ga tudi ni mogel, stanovanja, dati obnoviti na občinske stroške. - da bi prišlo do nesoglasja med ustanovitelji Štajerske banke obrti v Celju. Posnetek nazorno priča o navdušenju med ustanovitelji, ko se k besedi pripravi Nace Krumpak, ki vse svoje zamisli postavlja na trda tla z dokumenti. - da je pomočnik sekretarja za razvoj škofjeloške občine, gospod Srečko Erznožnik navdušil z izjavo, da bi nezadovoljni učitelji osnovnih šol lahko začeli »tiho stavko«. Njegovi kolegi sumijo, da gre za maščevanje zdajšnjemu režimu, ker ga je prejšnji odstavil od sisov. - da bi naj v Rečici ob Savinji zgradili politično osnovno^ šolo z denarjem iz pomoči po-plavljencem. Šolo bodo gradili v poplavi problemov, ki jih prinaša nova doba. Začetek gradnje je določen za dan, ko bodo našli predsednika gradbenega odbora. — da so pisma šentjurskega župana o svojem predsedniku vlade končno dosegla cilj: Ladislav Grdina je odstopil. S svojim odstopom je hudo prizadel šentjursko občino, ker zdaj ne bo z ničemer v republiškem vrhu. Doslej je bila z njegovo plačo. — da bi si poslanec, gospod Valter Pristovnik v mariborski občinski razpravi privoščil gospo Marijo Arko, direktorico davkarije zato, ker je njega dni zaradi suma utaje davka nadenj poslala svojega inšpektorja. ALOJZ GOJČIČ: KDO JE SLABŠI, ONI, KI PRETI, ALI ONI, KI NE PLAČA Kdo bo kupil Perutnino »Bojim sem, da bosta sedanja garnitura politikov in oblast tista, ki ju bo še nekaj generacij preklinjalo. Delajo in živijo v iluziji, da so nacionalne ekonomije same sebi dovolj. Nihče nima perspektive v zapiranju, temveč v odpiranju ekonomskega sodelovanja ne glede na smer. Lahko je trgati stare ekonomske odnose, toda težko je graditi nove ...«, trdi Alojz Gojčič, generalni direktor Perutnine Ptuj. Perutnina Ptuj je eno redkih slovenskih podjetij, ki je svoje poslovalnice uspelo obdržati na območju celotne Jugoslavije. Nekaj težav je bilo ob srbski blokadi, vendar danes Beograjčan enako pogosto poseže po slovenskem piščancu kot njega dni. Trd boj za kupca »Zaradi znanih peripetij naš sloves v svetu ni bil nikoli tako žalosten, kot prav zdaj. Namesto da bi se s skupnimi močmi obrnili navzven, se kregamo med sabo. To našo ekonomijo smo 45 let gradili kot enotno tržišče, v letu dni pa smo jo skoraj v celoti razbili. To ima za vse katastrofalne posledice: manjšo proizvodnjo, več brezposelnih in manj dohodka. Ne smemo pozabiti, da smo eni bolj drugi manj vezani na jugoslovanski trg, daje dobra tretjina gospodarstva medsebojno povezana in v enaki meri odvisna od jugoslovanskega tržišča. Zato lahko nadaljevanje te raz-bijaške politike pomeni katastrofo za posamezne nacionalne ekonomije.« — Markovičeva vlada je obetala mnogo, a danes ji žal-zaupajo samo še v — tujini. »Če Ante Markovič ne ponudi novega programa in ne uspe vzpostaviti konsenza vseh republik, bo ekonomija v celoti razbita. Markovič je ob nastopu ponudil celovit program, imel je podporo vseh republik in tujine, žal pa je delal tudi napake. Ena največjih in za jugoslovansko gospodarstvo usodnih je bi- la v tem, da lani ni popravil izvoznega in uvoznega režima. Gre za tisto nevzdržno razmerje med vrednostjo dinarja in tujimi valutami, kar je v gospodarstvu povzročilo več problemov kot različne ekonomije posameznih republik. Čeprav je že veliko problemov s tem, ker ima vsaka republika svoje videnje ekonomije. Odtod tudi Markoviču težave, saj je pod noge nenehno dobival polena.« — Vendar se srečujemo z vprašanjem, kako to, da enim v istih pogojih gospodarjenja uspeva obdržati glavo nad vodo, drugi pa so nenehno pod njo. »Pošteno povedano, v takih razmerah ni nihče nad — vodo. Ne iz meseca v mesec, iz dneva v dan se zdaj pri nas razmere spreminjajo. Nekoliko dihajo le še tisti, ki so se že pred leti navadili živeti od lastnega dela, ki niso padli pod kadrovske kuhinje občinskih ali drugih veljakov, ki se niso prekomerno zadolževali in že pred tem vzdržali na tujem trgu. Danes imajo le izvozniki denar vsaj za režima Hrvatov, vendar je vse tiho. Kdo je torej slabši, oni, ki preti, ali oni, ki je tiho in prav Piščanec v konzervi tako ne - plača. »V državi zdaj prevladuje Mi v Perutnini vztrajamo na - anarhija. Ko so Srbi napove- stališču, da trg ne pozna mej. dali bojkot, je nastal vik in Borimo se na tujem trgu, za krik. Danes smo priče enakega vsako ceno pa se hočemo obdr- žati tudi doma. Prav zdaj smo pripravili nov projekt razvoja in ga predložili banki. Gre za koncept našega razvoja, ki sloni na sicer nekoliko zmanjšani proizvodnji mesa, vendar na večji predelavi in sicer poltraj-nih klobas, pripravljenih jedi in konzerv ter dodelavi. Konkurenca je huda, saj slovenski trg potrebuje od 25 do 30 tisoč ton piščančjega mesa, pridelamo pa ga okrog 70 tisoč ton.« — Po vašem videnju razvoja naj bi Perutnina z lastno dokapitalizacijo postala delniška družba. »Tole, kar je videti in tisto, kar načrtujemo, je v celoti naše. Odločili smo se za avtonomno dokapitalizacijo. Ne koliko, raje me vprašajte, koliko delavcev ni za takšno obliko ohranjanja podjetja. Tule imam pogodbe za 420 milijonov dinarjev dokapitalizacije, od tega so delavci že vplačali okrog 50 milijonov. Kdo naj torej kupi podjetje, ki so ga ustvarili ti delavci? Najprej delavci .,.« JURE POKORN, KONUS Ne, ne odhajam jezen »Ugotovil sem, da nimam več moči za še eno reformo. Ta družbena evolucija, ki se je pred dobrim letom začela, bo trajala najmanj pet let. Zato potrebuje Konus mladega strokovnjaka, ki bo sposoben prevzeti tolikšna bremena. Jaz sem doživel vse reforme od one Kraigherjeve naprej in sem utrujen. Tembolj, ker niti ene nismo izpeljali v celoti, zato je bila vsaka težja ...« S trinajstimi leti je prvič kot delavec prestopil prag Konusa. Nato je vsake počitnice preživel v usnjarni, v Konusu je opravil vse predpisane šolske prakse, po fakulteti se v Konusu zaposlil in s 26 leti postal tehnični, s 34 leti pa generalni. Jure Pokorn je decembra lani napovedal svoj odstop, prejšnji teden pa delavski svet zaprosil za razrešitev. »Moja generacija je iztrošena. Trdo se je bilo treba prebijati, trdo boriti za obstanek in preživetje. Nič nam ni bilo prihranjenega,« pravi, ko sedimo v osmem nadstropju nove upravne zgradbe Konusa v Slovenskih Konjicah. - Konjičani. točneje Konus, Kostroj in zreški Unior s Co-metom, ste bili vedno ponujani kot vzor. »Politika nas je zlorabljala. Navzven so nas dajali za zgled. da so bili drugi na nas jezni, te trepljali po hrbtu, na samem pa so te kritizirali. Kdor je utegnil, si je v direktorje obrisal čevelj. Jaz sem ocenil, da je zdaj trenutek slovesa. Ne sodim med nekatere kolege, ki bolj ko postajajo starejši, težje se poslavljajo od direktorskega stolčka. Zdaj spet prihajajo časi, ko gospodarsko v resnici potrebuje jurišnike, ne pa modrecev. Nas je v teh letih preveč krogel že osmodilo ...« — Pred dvajsetimi leti ste od Draga Perca prevzeli Konus. Če se prav spomnim, je bilo takrat v Konusu zaposlenih nekaj več kot 2.000 delavcev, med njimi štirje inženirji... »Pet. Zaposlenih pa je bilo 2.100 delavcev. Danes je v Konusu 1.400 zaposlenih, od tega 170 z visoko ali višjo izobrazbo in okrog 400 s srednjo. Po tovarni smo hodili v gumijastih škornjih, kjer je bilo blata do gležnjev. Se spomnite stare us-njarne?« - Danes je politično modro reči, kako ste »rdeči direktorji sami lopovi, kako ste kradli, kako vse zavozili... »Priznam, v Konusu, odkar sem bil jaz direktor, nismo imeli nikoli tako slabih plač, kot jih imamo danes. Toda vsega ne gre naprtiti direktorjem, ne rdečim in ne drugim. Celo življenje sem preživel v Konusu, tovarno sem vzel za »svojo«, v njej sem pustil dušo. Nikdar nisem in ne bom kradel. Kradlo pa se je vedno, v vseh režimih in se bo tudi v prihodnje. Vi ste poznali Konus tudi pred mojim direktorjevanjem. Delavci tudi. Vse je tu, ničesar nisem odnesel, nikamor ne bom šel. Do jeseni bi rad ostal še v tovarni, da bi mojemu nasledniku pomagal, svetoval. .. V vseh teh letih v Konusu ni bilo resnejšega socialnega nemira. Tudi tisto, lani decembra, ko so Neodvisni sindikati umetno skušali rušiti Konus, priznam, ugled so nam hudo omajali, ne štejem za bogoklet- no napako, kaj šele mojo krivdo. . .« - Rekli ste, da nimate več moči, recimo tudi volje ... »Pravim, da v teh časih tovarna potrebuje mlade. Jaz menim, da sedanji ekonomski model ne nudi dejanskih možnosti za hitrejši razvoj. Oblikovalci tega modela, te »šok terapije« so podobni zdravniku, ki se že umirajočega loti brez zaščitnih rokavic, brez narkoze in brez transfuzije. In ker ta bol- nik, gospodarstvo, po mojem prepričanju že umira, ne morem in nočem sodelovati pri tej operaciji«. - Vam je žal, da odhajate v času, ko tudi sami ne vidite rešitve? »Narobe, vidim rešitev, vendar nimam moči več, da bi se domogel do cilja. Ne, ne odhajam jezen, mogoče malo žalosten ...« - Vam pa res ne bi smelo biti žal, saj imate kaj pokazati. »Žal mi je, mogoče sem imel praveč idealističen odnos, žal mi je namreč, da kljub vsem naporom in deklaracijam, delavci niso nikoli tovarne sprejeli za - svojo. Grdo zveni, vendar je to žalostna resnica. Odnos ljudi do tega premoženja ni takšen, kot smo toliko let sami sebe in druge prepričevali. Zato je lastinjenje in prenos lastništva na delavce morebiti pravi generator nadaljnjega na- predka. To bi še rad ugotovil. Mučili smo se kot črna živina, da smo ustvarili vse to, kar Konjice in Konus danes so, zato mi ni vseeno, kako bo. Poudarjam pa, da tako hudo, kot je trenutno zdaj, v tej državi še nikoli ni bilo. Začeti je treba vse na novo, edino to ne vem, ali bo to še v Jugoslaviji ali že v Sloveniji. In če tudi to odmislimo, je čisto vseeno, kje bomo. Konus ostaja tu in mi z njim ...« FRANCI ANDERLIČ POZIVA REPUBLIŠKE LIDERJE K PREMIRJU Juga kot staro vino Inž. France Anderlič je za Jugoslavijo — vendar ne takšno - v razsulu. Je proti vsem delitvam, sovraštvu in »pametnja-čenju« jugoslovanskih politikov, ki povzročajo prepire, vsak zase vidi samo svoj lastni interes, ne pa interese celotnega naroda. Narodi ne potrebujejo prepirov, narodi bi radi živeli v miru in slogi, najmanj pomembno pa je, kako se bo v prihodnosti naša jugoslovanska skupnost imenovala. Ker je v vinu resnica, poziva jugoslovanske voditelje preko »Nove dobe«, da pridejo na Meljski hrib k njemu v goste, da tukaj, med desetinami ton pozlačenih vrhunskih vin sedejo skupaj, popijejo skupaj, popijejo kozarček resnice in predanosti sebi in svojemu narodu in da se dogovore. Če bo ta javni poziv Franca Anderliča preko našega lista naletel na odziv, je težko napovedati; pa tudi verjeti. Vendar v vsakem primeru on in vsa njegova družina, žena Dragica, hčerka Tamara in sin Borut to najiskre-neje žele ... Od samega centra Maribora do Meljskega hriba, do ranča Anderlič, pet — šest kilometrov daleč, pridete po asfaltni vijugasti cesti navkreber. Tu- kaj, na nadmorski višini nekaj manj kot 400 metorv, med temi modernimi vinogradi, se pogled odpira na vse strani. Maribor je videti kot na dlani, tako da se Meljski hrib posebno v zadnjih desetih letih postopoma pretvarja v pravo izletniško • točko, razgledna točko mesta, kakor bi tu rekli. Tukaj na posestvu družine Anderlič, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, je vedno živo. Prihajajo gostje z vseh strani Jugoslavije, mnogo pa jih je tudi s sosednje Avstrije. Vendar kako ne bi, če v restavraciji in vinski kleti Anderličev nudijo samo domačo hrano in vrhunska štajerska bela in rdeča vina, za katera je gostitelj do sedaj dobil mnogo nagrad in priznanj doma in v tujini. Jaz sem za Jugoslavijo Franc je gostobeseden in simpatičen človek, vendar tudi zelo zadržan. Gleda vas z zaupanjem in odkrito pove: »Veste, imam toliko prijateljev po vsej Jugoslaviji, da mi postaja slabo, ko poslušam naše politične voditelje, ki pozabljajo, da živimo še mi, temveč govorijo v svojem imenu. Vendar bi narod rad, če je to sploh mogoče, da bi bilo spet tako kot nekoč. Seveda v nekakšni novi, moderni in demokratični Jugoslaviji, da se živi tako kot drugi v razvitih državah sveta. Federacija ali konfederacija, odcepitev Slovenije? Na to vprašanje ima Franc svoj odgovor, odgovor milijonov drugih Jugoslovanov. Naj se Jugoslavija imenuje kakor hoče, samo naj se naši voditelji pošteno dogovorijo, da bi hitreje menjali 19. STRAN NOVA W| DOBA DIREKTOR DOBIL POMOČNIKA Švigelj spet je ' V:.' SPLOŠNO IN AVTOTAPETNIŠTVO - ŠTURM Prušnikova 27, VOJNIK (cesta proti šoli) Po slabem tednu gladovne stavke je Mitja Švigelj, suspendirani vodja računovodsko-finančne službe in pomočnik direktorja Hmezadovega podjetja Export-import v Žalcu, spet pričel jesti. V četrtek je prekinil gladovno stavko, delavski svet, ki ga vodi Oskar Suhadolnik, pa mu je vrnil prejšnje delovno mesto. Do zaključka redakcije nam žal ni uspelo dobiti »predprazničnega razmišljanja« vodje Konfederacije neodvisnih sindikatov, Franceta Tomšiča. V četrtek je z zahtevo, da je treba problem Mitje Šviglja nemudoma razrešiti in prekiniti mučno zadevo, približno štirideset delavcev prekinilo delo. Švigelj ni več terjal odstopa treh vodilnih mož v firmi, direktorja Ivana Bračuna, direktorja ljubljanskega Inženiringa Pavleta Stojana in vodje pridelave in predelave hmelja Andreja Natka - to je bil na začetku glavni vzrok za njegov gladovni štrajk - temveč je hotel le umik suspenza in vrnitev na delovno mesto ter revizijo vsega poslovanja v podjetju v Žalcu in v firmi v nemškem Main-burgu. Na izredni seji delavskega sveta so sklenili, da bo Mitja Švigelj spet vodja računovodsko-finančne službe in s tem pomočnik direktorja Hmezadovega Export-importa in da bodo vzeli pod drobnogled poslovanje v matični in v firmi na tujem. V kolikor se bo izkazalo, da so Švigljeve obtožbe brez podlage in da širi sume in laži, bo za svoje početje moral odgovarjati in prevzeti polno odgovornost. Ob mnogih dvomih in zapletih v tem žalskem podjetju, je nekaj še posebno čudno. Odločilne stvari se dogajajo v direktorjevi odsotnosti, takrat, ko je na službenih poteh. Ko je bil več tisoč kilometrov vstran, mu je del delavcev izrekel nezaupnico in v četrtek, ko je bil spet službeno odsoten, so mu vrnili pomočnika. Predsednik delavskega sveta Oskar Suhadolnik je zatrdil, da bo direktor Ivo Bračun moral spoštovati odločitev delavskega sveta. VRŠIMO: J VSE VRSTE AVTOTAPETNIŠKIH DEL • Izdelovanje AVTO-PREVLEK po naročilu za vse tipe motornih vozil - 'KRPANJE STARIH IN IZDELOVANJE NOVIH AVTO-CERAD , • POPRAVILA KAMP OPREME (baldahini, ležalniki) • IZDELOVANJE CERAD ZA RAZNE KONSTRUKCIJE VSE VRSTE POHIŠTVENO-TAPETNIŠKIH DEL • blazinjenje vseh vrst pohištva, vključno stilno pohištvo, • tapiciranje vrat. * IZVAJAMO: - TAPETNIŠKE ADAPTACIJE V LOKALIH - DELA NA TERENU - NUJNA DELA OPRAVIMO CEZ NOC Vse informacije dobite po telelfonu (063) 34-487 od 18. ure dalje! i SE V EMO OBRAČA NA BOLJE? Cvete j o friti V z vsako ekonomiko zmešanih časih, popolni finančni nedisciplini, ko se trgajo blagovni tokovi, povečuje nezaupanje poslovnih partnerjev in s tem stroški poslovanja, se celjski tovarni EMO, holdingu z desetimi oziroma dvanajstimi firmami, morebiti le obetajo boljši časi. Po reorganizaciji v več samostojnih firm postaja jasneje, kateri programi bi lahko uspevali in kaj bo treba bodisi okrniti, bodisi ukiniti. Ko bo čas za to. Kajti sedaj, pravi direktor holdinga Jože Gubenšek, je tovarna predvsem socialna ustanova, v kateri morajo pristajati na prezaposlenost, da s prispevki in davki krmijo državno blagajno. V EMO časi nikakor niso rožnati in več podjetij je stalno pod pritiskom blokade. Vsak mesec znova trepetajo, ali bodo zmogli pravočasno izplačati vse, kar je preživeto. Seveda lahko v Evropo pridemo kot turisti z avionom, vlakom ali lastnim avtomobilom, a v resnici samo s predanim delom, kvaliteto, ki bo povečala naš izvoz, dvignila ugled Jugoslavije, Predvsem je treba razčistiti vse pojme o tem kdaj, kam in s kom. Tukaj na hišnem pragu se moramo dogovoriti o vsem... Poglejte, recimo prej, ko sem prišel sem, med to bogastvo narave, vendar tudi zapuščenih vinogradov in sadovnjakov, je bilo treba dolgo delati in se boriti, da sem nekaj naredil. Tedaj, v času šestdesetih let, so na privatnike in kmetijce gledali kot na nekaj, kar v modernem svetu ni normalno. Pomoč družbe kmetom je bila nična. Zato sem moral korak za korakom saditi novo trto in obdelovati vinograde. Sedaj je drugače. Tudi moj brat Manuel je samo nekaj sto metrov stran od mene, tudi v srcu vinogradov, zgradil svojo hišo, razkošno stanovanje in organiziral kmečki turizem. Čez leto ali dve, mislim, da bova z bratom postala največja privatna proizvajalca vrhunskih vin v Jugoslaviji. Lanska trgatev je bila odlična in mi smo imeli približno 30 tisoč litrov vina, brat pa nekaj manj. Čez leto ali dve, ko bodo obrodili, novi nasadi, bodo te količine dvakrat večje. Veliko je naših vin tudi v Beogradu. Recimo »Crvena zvezda« jemlje moja vina, moji »zvezdaši« pa se često oglasijo tudi na Meljskem hribu, kamor pozivam tudi jugoslovanske voditelje,« dodaja Franci. Kaj bi rekel Džajič? »Kot bivšemu športniku, nogometašu, mi je »Crvena zvezda« vedno služila kot vzor naprednega športnega kolektiva. Imel sem srečo, da sem se spoprijateljil s svojimi »zvezdaši«, da smo postali prijatelji - kot jaz pridem v Beograd ali nekdo od njih pride k meni. Bog pomagaj, da ne bi sedaj nekdo po tolikih desetletjih in druženjih v tej državi postavljal neke meje izven teh obstoječih, administrativnih. Kako naj bi se poslej druženje narodov Jugoslavije nadaljevalo, kako bi prihajali drug k drugemu, kaj bi na to rekli moji prijatelji širom po domovini, kaj bi rekli Beograjčani, kaj bi rekel veliki nogometaš, direktor »Crvene zvezde« Džajič, pa Cvetkovič, Mi-latovič. Takač, Vasovič, Cero-vič in še stotine drugih prijateljev, mojih ljudi iz »Zvezde«, iz SOFK-e, zaradi vsega tega, vendar tudi brez tega razloga našega prijateljstva in druženja.« Tudi če bi podobne zapise delali z drugimi ljudmi iz Slovenije, bi vsi približno isto govorili mi smo za Jugoslavijo, vendar ne takšno, kakršna je bila in kakršna je sedaj. Nihče nima rad, niti si ne želi prepirov, narod si želi miru, razvoja, končuje naš gostitelj France Anderlič. osebne dohodke, drugi kvartal v letu pa je zaradi sezonskih značilnosti med najmanj ugodnimi. V prvem kvartalu so tako v proizvodnji kot v prodaji za okoli desetino zaostajali za gospodarskim načrtom, vendar kazalci že opozarjajo na razlike med posameznimi firmami. Po uspešnosti je daleč spredaj Energetska oprema in za njo EMO - Kemija, to je proizvodnja frit, sorazmerno solidno gospodarijo v Zastopstvu in servisu, v elektronskem računskem centru, najhuje pa je že nekaj časa v šentjurskih Kotlih in seveda Posodi, kjer mnogo preveč delavcev (čez tisoč) mnogo premalo ustvari. Skupne terjatve EMO so sredi aprila znašale 253 milijonov dinarjev, njihove skupne obveznosti do dobaviteljev pa 163 milijonov. Obligo v Ljubljanski banki - Splošni banki Celje so z dogovorjenih 234 milijonov zmanjšali na 210 milijonov din. V zadnjem času se je slika neplačnikov povsem spremenila. Hrvaške firme sploh ne plačujejo računov, slovenske komajda, zadnje plače so si izplačali s srbskim, makedonskim in seveda tujim denarjem. Eden njihovih poglavitnih ciljev je preusmeritev prodaje na tuje trge, kamor želijo izvoziti 85 odstotkov celotne proizvodnje. V ta namen skupaj s Hmezadom in Feralitom v Munchnu ustanavljajo mešano firmo trženja. V prid trženju so tudi doma ob firmi materi in devetih sestrskih pojetij ustanovili še mešano firmo EMO - Trade s petimi poslovneži in kot zanimivost še EMO - Eko, firmo Marjana ' Dreva, v kateri mož razvija j ekološki program; za začetek cedilo s posebnim kemičnim filtrom, ki vodo očisti nitratov. V firmi ocenjujejo, da so v prvem tromesečju ustvarili okoli pet milijonov dinarjev dobička. V drugem tromesečju bi morali po količini predelati 6400 ton in iztržiti 375 milijonov dinarjev, od tega pet milijonov dolarjev v izvozu. / Savinjski magazin Žalec NAJ KREDITNI POGOJI Tekstil: - brez pologa, 6 obrokov, 2,4% mesečne obresti - 20% polog, 6 obrokov, 1,5% mesečne obresti - pri nakupu za gotovino nad 1.000,00 din 10% popust Pohištvo - brez pologa na 7 obrokov 3% mesečne obresti - brez pologa na 12 obrokov 4,3% mesečne obresti - pri nakupu za gotovino nad 10.00,00 din 10% popust - pri nakupu za gotovino nad 5.000,00 din 5% popust Akustika — bela tehnika - 20% polog, 7 obrokov, 3% mesečne obresti - 20% polog, 12 obrokov, 4,3% mesečne obresti Gradbeni material - brez pologa, 12 obrokov, 3,4% mesečne obresti - 20% polog, 12 obrokov, 3,5% mesečne obresti NAJ KREDITNI POGOJI \\\\V\\\\\\\\W\\\\V\WVA\\\\\\\\\\\W\\\\'\\\VV,\N\'-\K\\\N\\\WV\\\\\\\\YV\.\V ‘M lucaiMicaz CELJE - TOVORNA ULICA 7 TELEFON: (063) 28-111, 28-132 Ponujamo vam: - ključavničarska dela za vse vrste rezervoarjev, silosov, jeklenih konstrukcij, kontejnerjev, izdelkov iz specialnih materialov (prokron, aluminij), krivljenje, rezanje in remont. - izdelovanje unikatnih izdelkov - kleparska dela - centralna kurjava in vodovodne instalacije - adaptacije - varjenje raznih vrst materialov - montaža zaščitnikov ključavnic (zavarovanje pred vlomom). KLJUČAVNIČAR JE KLJUČ DO VAŠEGA USPEHA! STRAN 20 NOVA DODA KASRADERSTVO V GORENJSKI TURISTIČNI ZVEZI Kranj je na Balkanu Kranjčani se radi pohvalijo, da teče meja Balkana po Savi in Ljubljanici. Zato vsaj delu Ljubljančanov priznavajo čistokrvno balkanstvo. Od časa do časa pride tudi pri njih do dogodkov, ki potrjujejo, da le niso tako čista evropska rasa, da bi bili popolnoma osvobojeni balkanskega kompleksa. Nedavna dogajanja v gorenjski turistični zvezi dokazujejo, da Kranj miselno le ni tako daleč od Balkana, da bi bil lahko imun za balkanski način reševanja problemov. Med novoimenovanim direktorjem GTZ Marjanom Burjo in Gorenjska-birojem je prišlo do prave bitke. Vrhunec spora je bil, ko je kolektiv biroja za ekonomsko propagando Gorenjska-biro na zboru delavcev dal direktorju odpoved in mu prepovedal vstop v prostore GTZ. Ker delavci biroja direktorja niso imenovali, ampak so ga imenovali volunterski člani Upravnega odbora, direktor seveda tako tudi ni mogel biti razrešen. Kljub prepovedi je prišel v službo. S tem se je podal v pravo kakskaderstvo. Ni znano kako je prišlo do tega, da je ostal nenadoma zaklenjen v svoji pisarni. Ker so bile ključavnice zamenjane in se ni nihče odzval na pozive, direktor pa nima kulturniškega smisla za gladovno stavko, si je moral sam utreti pot na svobodo. Ni se odločil za razbitje vrat, saj gre končno za zaščiteno Plečnikovo stavbo, ampak precej bolj nevarno dejanje. Iz prvega nadstropja se je spustil po hišnem žlebu v zlato svobodo. Ker ga ni nihče čakal spodaj v zasedi, je odšel domov (nekateri sicer trdijo, da na policijo). Trenutno tečejo mirovna pogajanja med upravnim odborom in Gorenjska-birojem. Ker leži Gorenjska le nad v začetku opisano balkansko mejo, kaže, da bo prišlo do sporazuma. Gorenjska-biro naj bi postala samostojno podjetje. Stavbo, ki sojo kupili še kot skupna firma, pa bodo pač morali razdeliti. Ker je pritličje last Planinskega društva Kranj, ki ima v svoji sestavi tudi Gorsko reševalno službo, bi bilo mogoče rešiti prihajanje in odhajanje direktorja GTZ v službo tudi v povezavi z njimi. Seveda bo to potrebno samo v primeru, če bo postalo stopnišče last Gorenj-ska-biroja. Gorski reševalci bi lahko po klinih in vrveh omogočili direktorju GTZ nemoteno prihajanje. Seveda si ne lastimo izvor-nosti zamisli. Končno je možnosti več. Tudi v navadni lestvi ali pa če čisto zares verjamejo, da niso na Balkanu, po stopnicah. NISO PONAREJENI, VELJAVNI PA TUDI NE Bankovci za 500 dinarjev Pred dnevi so se v večjem številu pojavili čudni bankovci za 500 dinarjev. V poplavi in zmešnjavi z najrazličnejšimi bankovci nepazljivi občan ne bi niti postal pozoren na nevsakdanje, ožje in zlepljene bankovce, od katerih imajo nekateri celo z navadnim pisalnim strojem izpisano serijsko številko. Očitno gre za bankovce, ki so jih že v tiskarni odmerili uničenju, saj sta papir in tisk originalen. Kaže, da se je ponovila zgodba izpred nekaj let, ko se je zaradi pomanjljive kontrole nekaj takšnih bankovcev znašlo v nepravih, vendar spretnih rokah. Z malo truda jih je neznanec zlepil in očitno spravil v obtok. In če se povrnemu k omenjenemu primeru, ki se je pripetil takrat v Radečah: osumljenec se je kruto kaznoval sam. ŠVERC NA JUGOSLOVANSKO-ITALIJANŠKI MEJI Od zlata do avtov Na jugoslovansko-italijanskih mejnih prehodih pogosto odkrivajo tihotapce, ki tihotapijo različno blago iz Italije. Ne samo tistega, ki ga na našem trgu primanjkuje, temveč tudi predmete, ki so v naših veleblagovnicah dražji. Nekoč je bila na prvem mestu kava, zatem kavbojke, nakit, zlato, sedaj je aktualna konfekcija, pred glavno turistično sezono pa tudi bižuterija in rezervni avtomobilski deli. V času pomanjkanja so pred nekaj leti masovno tihotapili »črno zlato«. Na dan so cariniki zaplenili tudi do osmesto kilogramov kave, enoletno »pobiranje« pa je znašalo tudi do deset ton in veliko število šver-carjev je odgovarjalo za carinske prekrške. Kavo so najpogosteje prevažali v skritih delih avtomobilov, kombijev in kamionov. Bolj iznajdljivi kupci so kavo pošiljali tudi po pošti tako, da so bile pošte v Trstu in v drugih italijanskih mestih prepolne naših prebivalcev. Iz tega časa je ostal podatek, da so kupci iz Jugoslavije samo v enem letu za nakup desetih milijonov kilogramov kave porabili 85 milijard lir. Novi carinski predpisi so zmanjšali šverc na jugoslovan-sko-italijanski meji, izginile so tudi dolge kolone avtomobilov in potnikov, ki so nosili vse po vrsti. S temi predpisi so zagotovo preprečili šverc na »drobno«, toda tisti, ki živijo od nedovoljene trgovine, so našli nov kanal tihotapljenja - morsko pot. Šverc se je še bolj razmahnil. Skupine so veliko bolje organizirane kot nekoč. Prilagajajo se potrebam trga. Slovenska in istrska obala sta bili za tihotapce zelo privlačni, ker je morje zaradi svoje odprtosti (na njem ni mejnih prehodov, preko katerih bi tihotapci prešli) nudilo nedovoljeni trgovini obilo možnosti. Za lov na tihotapce se je treba zelo dobro organizirati, v večini primerov je bilo skupine težko razbiti, saj so bili pred organi vedno korak naprej. V odkrivanju takih skupin so UNZ večkrat pomagali ribiči, ki so opozarjali na nenavadna dogajanja na morju. Tihotapci so si izbirali temne noči, v večini primerov Strunjanski zaliv v bližini Izole, kjer so jih čakali avtomobili in terenska vozila. Zaradi budnosti patrolne ladje koprske pomorske milice na redni kontroli, so na radarju odkrili gliser, ki se je približeval Portoroškemu zalivu. Sum, da se nekaj dogaja, so okrepili terenski kamion in dva avtomobila Zastava 101 in BMW 2002, parkirani na obali kopališča vojnih invalidov v Strunjanu, nedaleč od Izole. Tihotapci so uspeli prenesti kavo in kavbojke tako, da je gliser italijanske registracije »zbežal« na odprto morje. Poleg 1200 kilogramov kave in 300 parov kavbojk so na obali zaplenili tudi denar, s katerim so nameravali trije Splitčani Tržačanom plačati pretihotapljeno blago. Da je bila odkrita tihotapska skupina dobro organizirana, pove tudi podatek, da so bili splitski kamion in avtomobila opremljeni z UKV aparati. Najbolj privlačno je zlato Dogajalo se je, da so tihotapci, ko so opazili patrolno obmejno milico, svoje blago vrgli v morje. V enem od primerov, ko se tihotapci niso uspeli znebiti vsega blaga, naloženega v športno barko italijanske registracije, so našli še 94 kilogramov kave in 27 kavbojk, ostalo pa leži na dnu morja v Strunjanskem zalivu. Morje je bilo dolgo časa eden največjih kanalov, ki so jih uporabljali tihotapci. Po kavi in kavbojkah so postajali zanimivi drugi predmeti. Zlato, cigarete, školjke... Na jugoslovansko-italijanskem mejnem prehodu Lazaret v bližini Ankarana, so naši cariniki odkrili in zaplenili nakit, vreden 50 milijonov din, ki so ga skušali zvito skritega v nogavici poleg avtomobilskega motorja pretihotapiti T. N. (40 let), M. M. (31 let) in I. R. (31 let) iz Beograda. Menda je šlo za organizirano skupino, ki je v Italiji in Švici vlamljala v stanovanja. Preko mejnega prehoda Fernetiči je nameraval zlato, vredno 88 milijonov dinarjev, pretihotapiti tudi M. D. (32 let) z Reke, začasno zaposlen v Italiji. Med rednim pregledom so cariniki pod prikolico opazili dodatno vgrajene steklenice za zrak in ko so jih odprli, je iz njih padlo okoli 22 kilogramov zlatega nakita, ogrlice, pristanov, zapestnic iz štirinajst karatnega zlata. V tem času so odkrili tudi velik kanal tihotapljenja cigaret, ki je za italijansko tržišče potekal od Romunije preko Jugoslavije. Med obsojenimi sta bila tudi dva Jugoslovana, brata D. D. in D. D., ki sta dosti časa živela v Italiji. Dobro obveščena tihotapska skupina je švercala najkvalitetnejše ameriške in švicarske cigarete, ki jih je na italijanski trg vozila s tovornjaki z oznako TIR. V nekaj mesecih je preko Fer- netičev in Peska prepeljala v Italijo do 10 ton cigaret. Tihotapce so obsodili z zaporno kaznijo od dveh do štirih let in z denarno kaznijo v skupnem znesku dvesto milijard lir. Italijanske blasti so o tihotapcih cigaret obvestili jugoslovanski organi. V tem času je bilo zaplenjeno 3965 kilogramov kave, sedem tisoč kilogramov cigaret, okoli sto tisoč kosov raznih oblačil in tudi precej mamil. Samo v dveh primerih so odkrili in zaplenili deset kilogramov heroina in štiri kilograme kokaina. Ribe in školjke ilegalno v Italijo V zadnjih nekaj letih je italijanska policija odkrila več italijanskih in jugoslovanskih prebivalcev, ki so v Italijo po ilegalnih potih prevažali in prodajali ribe in školjke. Tihotaplje-nej školjk je donosen posel, na italijanskem trgu imajo »na črno« zelo visoko ceno. Policija je dolgo časa opazovala skupino morskih švercerjev, ki so pretihotapljene morske sadeže prodajali po raznih restavracijah. V enem od primerov so zaplenili motorno barko in nekaj avtomobilov, ki so jih zasačili pri nezakonitem početju. Tihotapce so ujeli med nakladanjem dragocenega tovora na avtomobil. Na majhni motorni barki so imeli okoli sto petdest kilogramov rib in školjk. To barko je na jugoslovansko-itali-janski meji v kraju Muggia čakal avtomobil. V preiskavi so ugotovili, da je vpletenih več ljudi, ki so jih tudi obsodili. Na mejhnem prehodu Škofije so pri tihotapljenju školjk zasačili 40-letnega M. M. iz Umaga. Školjke je skril pod motornim pokrovom najetega avtomobila rent-a-car. Na istem prehodu so cariniki dobili tudi italijanskega tihotapca M. M. iz Muggie, ki je želel prepeljati sto kilogramov prvovrstnih školjk tako, da jih je namestil v posebej vgrajen bunker avtomobila. Školjke so seveda zaplenili, tihotapce pa prijavili. Pustijo in ulovijo Tihotapce, ki carinike preslepijo, odkrijejo kasneje v rednih prometnih kontrolah. Tako so na poteh, ki vodijo od meje proti Ljubljani ali Reki, odkrili precej ljudi, ki so imeli v avtomobilih neprijavljeno, neocarinjeno blago. Patrola prometne milice je v Kozini v avtomobilu tuzlan-ske registracije odkrila 114 pa- rov kavbojk, pri mestu Škoci-jan v bližini Kopra v avtomobilu rent-a-car iz Kopra, ki ga je vozil devetnajstletnik iz Zagreba 142 čipkastih prtov. Največ pretihotapljenih kavbojk so miličniki našli v avtu tržaške registracije, ki so ga ustavili pri mestu Rižana v bližni Kopra in to kar 352 parov. Na cesti Ko-per-Ljubljana so v avtu s šab-sko registracijo naleteli na večjo količino rezervnih avtomobilskih delov, na poti med Kozino in Reko pa so v avtomobilu mostarske registracije odkrili pravo skladišče raznega blaga: 35 kilogramov kave, 16 parov hlač, deset vetrovk, več majic, puloverjev, oblek, dežnikov, avtomobilskih delov in kozmetike. V bližini italijansko-jugoslo-vanske meje na področju Gorice so italijanski policaji prijeli tri Jugoslovane, ki so z BMW zahodnonemške registracije vozili proti Jugoslaviji. Gre za jugoslovanskega državljana K. U; (35 let), ki živi v Luzernu v Švici in za M. B. (23 let) in A. M. (22 let), ki sta policiji zatrdili, da sta iz Odžaka. Pri njih so našli tri kilograme dragocenih predmetov, med njimi zlat nakit, verižice, zapestnice, ure, tujo valuto, nekaj bund in usnjenih jaken. Istočasno je jugoslovanska mihca po obvestilu italijanskih kolegov ujela še dva Jugoslovana iz te skupine, ki sta uspela zbežati preko meje in z novogoriškim taksijem kreniti proti notranjosti. V njihovih potovalnih torbah je milica našla švicarske in francoske franke, zahodnonemške marke, pištole SIG kalibra 9 mm ter SMITH WESSON 38 special in 151 kosov zlatega nakita. Neuradno se je govorilo, da gre za organizirano skupino, ki se je v tujini ukvarjala s sumljivimi posli in je nameravala blago ilegalno prepeljati v našo državo. Tržaški preiskovalni organ so pred nekaj leti v sodelovanju s policijo večih italijanskih centrov in z Interpolom odkrili tudi tihotapski kanal avtomobilov, v katerega so bili vmešani tudi nekateri Jugoslovani. Dragoceni predmeti so potovali iz Nemčije in Italije preko Jugoslavije v države Bližnjega vzhoda. Skupina tihotapcev je nedaleč od Milana, Benetk in Trsta zaposlila več mehanikov, ki so po hitrem postopku menjavali registrske tablice, ponaredili leto proizvodnje in ostale dokumente. Avtomobile so prebarvali in prav zaradi barve sta jih milica in carina na jugo-slovansko-italijanski meji prepoznavali. LJUBEČNA: MATI ALI DVAKRAT DETOMORKA Zakopala sem stvar Letos 11. januarja se je na Ljubečni pri Celju zgodil grozljiv detomor, 34-letna Živanka Savkovič je v domači kuhinji spet sama rodila fantka. Po porodu ga je zavila v odejo ter pokopala na priročnem smetišču. Osumljenka je dejanje priznala ter sama pokazala kraj, kjer je zakopala novorojenčka. Delavci ONZ so truplo odnesli na obdukcijo. Taje pokazala, daje bil otrok rojen živ, umrl pa je zaradi zadušitve. Okoliščine in podrobnosti celjski kriminalisti še raziskujejo. Njeno življenje Z enaindvajsetimi leti je Živanka prišla iz Bosne v Slovenijo. Doma v Prnjavoru je pustila moža in triletno hčerkico. Odpravila se je v svet, da bi možu ušla. Hčerko je pustila pri starših njenega moža. Ustavila se je v Žalcu ter pričela delati v Juteksu. Na delu ni dolgo zdržala, porušile so se ji sanje o belem svetu. Čez tri leta se je zaposlila kot čistilka, selila se je iz stanovanje v stanovanje. Spoznala je prijatelja Stjepana, precej starejšega od nje. Z njim živi še danes. Naselila sta se na Ljubečni. Ona se je zaposlila v keramični industriji Ljubečna, on pa v Merxu. Ves ta čas je še poročena s prvim možem, ki ga je pustila v Bosni. V izvenzakonski skupnosti Stjepanom imata dva otroka, sedemletnega sina in štiriletno hčerko. Izpoved matere S težkim srcem in neprijetnim občutki smo se odpravili na kraj dogodka. Zanimalo nas je, kaj prisili ženo, da ubije komaj rojenega otroka? Kakšna mora biti ta ženska? Odpeljala nas je domov v stanovanje, ki ne zasluži tega imena. Vhod v prostor vodi skozi kozolec in nad hlev. Eno sobo - kuhinjo ima v pritličju drugo, do katere prideš po lesenih stopnicah zunanje stene, pa v 1. nadstropju gospodarskega poslopja. Soba, ki ji pravi kuhinja, je vse prej kot to. Štedilnik, s katerim naj bi grela prostor, je brez dimne cevi, pa tudi rje je precej na njem. V sobi ni kuhinjske mize. So le kavč, dva stola in kuhinjski elementi. Od kuhinjske posode ali hrane je opaziti le prazne vinske steklenice za vrati. Stene so že pozabile, kakšen je belež. Kaj je lahko bolj tragično od tega, da z lastnimi rokami ubiješ lastnega otroka? Kako dolgo se bo nesrečnica ponoči v grozi prebujala, ko se ji v sanjah vrača njen komaj rojeni sin? Usedeva se, ona na kavč, jaz na stol. Pripoveduje pretrgoma, počasi, včasih se česa ne more spomniti, a pogovor nekako odrešujoče deluje nanjo. Z očmi bega sem ter tja Izogiba se srečanju z mojimi očmi. Izraz njenega obraza hitro spreminja razpoloženjska stanja. Iz videza zagrenjenosti, zatopljenosti vase preide do nelagodnega nasmeha. Roke tišči nekam med kolena in pripoveduje. Ne vem, komu je težje, njej ali meni, ki spremljam to realistično opisovanje, brez olepšav, nazorno spremljajoč z gibi. Pripoveduje mi kot ženska ženski. »Lani sem zanosila. To se mi je zgodilo že najmanj petič. Zdravnika nisem obiskovala. Pri nas vse ženske rodijo doma. Tudi drugače sem vse otroke rodila doma, razen sina, ki se je rodil z nogicami naprej. Njega sem morala roditi v bolnici. Problemov med nosečnostjo nisem imela. Nihče ni vedel, da sem noseča. Tudi ta dan, ko sem rodila, sem bila v službi, pa tudi vse naslednje,« pripoveduje. »Potem se je zgodilo. 11. januarja letos, ja, tega datuma se prav dobro spomnim. Stjepana ni bilo doma. Ko sem začutila, da prihaja pričakovani dogodek, sem se odmaknila od otrok in odšla v drugi - ta prostor. Rodila sem na tem kavču. Vse je bilo hitro končano,« se zamisli. »Vso stvar«, kot sama pravi, je zavila v deko in polivinil ter sama odnesla ven, 100 metrov proč. Zunaj je bil mraz, zemlja je bila trda, tako da je s težavo izkopala jamo. Zasula jo je in s tem tudi tisto »stvar.« Vprašam jo, če je bil fante ali punčka, pa pravi, da ni pogledala. Trdi pa, da je bil otrok že mrtev, to dobro ve, saj ni prvič tako rodila. Vprašam jo, zakaj je vse skupaj skrila, če je bil otrok že mrtev? Odgovorila je: »Kaj bi naj naredila? To je naravno, tudi mačke pospravijo za sabo vse, kar ni za gledati«. Po dejanju se je vrnila v stanovanje, počistila za sabo ter živela naprej, kot da se ni nič zgodilo. Pred prijateljem in so- sedi je »skrivala« porod. O dogodkih po tem pa pravi, da ne more pripovedovati. Po našem mnenju se je takrat v bistvu zanjo šele začelo vse najhujše, začela je doživljati vso moro svojega dejanja. Dva meseca zatem je v službi dobila dopust in odšla s hčerko v Bosno, Sina je pustila pri sosedih, ne da bi povedala, kdaj Okolica V tovarni kjer dela pravijo, da niso vedeh, da je noseča. O tem ni govorila. Daje preveč rada pogledala v kozarček, so vedeli. Sosedje, ki večinoma skrbijo za njene otroke, vedo povedati veliko. Vedo za stvari, ki bi jih socialna služba že dolgo morala poznati. Skrajni čas je, da bi kaj storila za otro- ka! Pri vsej tragediji sta največji žrtvi prav onadva. Kaj privede mater, da stori takšno dejanje, je velika uganka. Dogodek se je zgodil takoj po porodu. O emocionalnem in psihičnem stanju po porodu govori medicina in njej podobne vede. Življenje je včasih tako tragično in kruto, da mu ne bi smeli reči človeško življenje! Želeli si to ali ne, priznati moramo, da nas kaj malo briga, kako živi naš sosed. Tudi zato je na oni strani tega močvirja smetišče služilo za morišče. se bo vrnila. Nazaj je prišla čez tri tedne. Živanka je vse otroke, razen sina, rodila doma. Tudi tistega spomladi leta 1980, ko se je spoznala s Stjepanom. Tudi tisti otrok se je zanjo rodil »mrtev«, zato ga je tudi takrat zakopala in ga skrila očem. Kriminalisti so takrat ugotovili, da se otrok ni rodil mrtev, ampak je žalostno končal komaj priče^ to življenje v polivinilasti vrečki. V sobo pritečeta oba njena tukaj živeča otroka. Pripravijo se na fotografiranje. Ženska otroka stiska k sebi. Pogledam ju in si rečem - kako lepa otroka! Njena usta se ob slikanju razlezejo v nasmeh, oči pa se ne smejijo, v očeh je odsev drugačnih občutkov. (PINO) PROIZVODNJA otroške opreme in TRGOVINA CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 83 PROIZVAJAMO: - OTROŠKE GLOBOKE IN ŠPORTNE VOZIČKE - STAJICE - POSTELJICE - IGRAČE - VOZIČKE ZA LUTKICE OSREČITE SVOJEGA OTROKA Z IZDELKI »DINO« Tel.: 34-649 ali 36-845 Drugič so se za silo udomili potem, ko se je nesrečni ženski že zdavnaj razblinil svet. Sprejela je goljufivo in zavrženo življenje, od katerega je hotela pobegniti in pristala nad hlevom, edinim toplim prostorom, ki ji je bil ponujen. STRAN 22 NOVA DODA AKCIJA NOVE DOBE Pomagajmo Janezu v Ameriko NOVA DOBA želi z zbiranjem prostovoljnih prispevkov pomagati JANEZU MOČENIKU na Olimpijske igre duševno prizadetih otrok, ki bodo od 20. do 26. junija letos v ameriški državi Minnesoti v povirju reke Mississippi. 14-letni Janez Močenik, gojenec Zavoda za delovno usposabljanje Miha Pinter z Dobrne, naj bi tam v elementih košarke branil naše barve. Naš poziv ni naletel na gluha ušesa in prvi so se odzvali na Dobrni. V petek, 19. aprila, je gospa Katarina Zewe za svojo turistično skupino v Zdravilišču Dobrna pripravila krajši program. Predstavila je Janeza in razkrila njegovo željo — potovanje v Ameriko. V skupini približno šestdesetih turistov so takoj zbrali okoli tisoč DEM. Na prireditvi so bili Janez, njegova mamica Nada, ravnateljica in delavci Zavoda za delovno usposabljanje Mihe Pinter z Dobrne. Janez se je zahvalil za pomoč. Gospa Zewe je povedala, da glavno prireditev pripravlja v petek. 17. maja in to koncert Glasbene šole iz Celja v Zdraviliškem domu na Dobrni. To bo zaključni večer za eno največjih skupin s približno 130 turisti, ki bodo gotovo pripravljeni pomagati Janezu. Ko je Janezova mama Nada izvedela, da naj bi njen sin potoval v Ameriko in nastopil na Olimpijskih igrah za duševno prizadete otroke, je bila najprej presenečena in razburjena, sedaj pa jo skrbi, če bo sin zrav in če bo dovolj denarja za pot. Upajmo, da se bo velika želja družine Močenik, ki živi v bližini Dobrne, uresničila in bo Janez res ugledal Ameriko. Pozivamo vas, da Janezu pomagate. Vsak dinar bo dobrodošel. Vse darovalce bomo seveda z njihovim soglasjem objavljali v našem časopisu vsak teden do zaključka akcije, ki jo bomo sklenili 15. junija 1991. Pomoč so že prispevali: — gospa Katarina Zewe — Rokometni klub Celje — Pivovarna Laško — ABC Galeb — gospa Desiree Kolarec V celjski podružnici Službe družbenega knjigovodstva smo odprli posebni žiro račun 50700-723/3-31455 z obveznim pripisom za Janezovo pot v Ameriko POGOVOR Z MISTROM SLOVENIJE DUŠKOM MADŽAROVIČEM Jaz sem najmočnejši Član kluba za atletsko gimnastiko »California« iz Kopra, republiški prvak v atletski gimnastiki - body buildingu vseh kategorij, 24-letni Duško Madžarovič, je dosegel na državnem prvenstvu v atletski gimnastiki v Prijedoru odlično tretje mesto v težki kategoriji. Vsi športni dosežki tega mladega in nadarjenega tekmovalca iz Kopra so sad dolgoletnih naporov, treningov in posebenga režima življenja. Duško, naše bralce bo prav gotovo zanimalo nekaj splošnih podatkov o tebi. Sem absolvent Višje prometne šole v Piranu. Odraste! sem v Ljubljani, sicer pa živim že deset let v Kopru. Poleg tega. da treniram body building in študiram, vodim delo v Fitness centru »California« v Kopru, honorarno pa sem tudi trener v Plavalnem klubu Koper. Koliko časa se še ukvarjaš z body buildingom in zakaj ravno ta šport? Body building treniram že štiri leta, sem se pa že prej ukvarjal z različnimi športi, kot so plavanje, veslanje in nogomet. Na vprašanje zakaj ravno bo-dy building, težko odgovorim, zagotovo mi ta šport predstavlja veliko zadovoljstvo, sigurnost in samozavest, je pa to nekaj, kar je v meni in si enostavno sebe in svojega življenja brez body buildinga ne morem predstavljati. Kateri so tvoji večji dosežki v body buildingu, in kateri ti pomeni največ? Lansko leto sem v Celju osvojil naslov republiškega prvaka v težki kategoriji ter peto mesto v državnem prvenstvu v Knjaževcu. Letos sem osvojil republiški naslov vseh kategorij v Kopru ter tretje mesto na državnem prvenstvu v Prijedoru v težki kategoriji, kar je obenem tudi moj največji uspeh. Zmagal je Slobodan Blagoje-vič, sicer viceprvak sveta, drugi pa je bil Nebojša Jocič, bivši prvak Jugoslavije, kar nedvomno potrjuje zelo visoko kakovostno raven tekmovalcev na državnem prvenstvu. Vsako leto nastopaš v vedno boljši formi, kar ni pravilo pri drugih tekmovalcih pri nas. V čem je skrivnost? Nikoli nisem povsem zadovoljen s svojim fizičnim videzom, znova in znova odkrivam napake in pomanjkljivosti, skušam s svojim delom in zdravim načinom življenja, ob pogojih, ki so mi na razpolago, doseči kar največ. Iz različnih virov informacij, po navadi so to knjige, revije in pa pogovori z izkušenejšimi atleti, sledim novostim na področju nutrici-onizma ter metodologij sistematskih treningov. V body buildingu obstaja zloraba anaboličnih steroidov. Kakšno je tvoje mnenje o tem? Tudi v našem športu, kot v vseh ostalih, se pojavlja ta problem. Osebno sem mnenja, da je to stvar vsakega posameznika, negativne posledice jemanja anaboličnih steroidov so tako velike, da zdrav razum pri športniku tega ne bi smel dopustiti. Seveda so pri nas na vseh večjih tekmovanjih stroge anti doping kontrole, kazni pa so v slučaju uživanja nedovoljenih sredstev zelo stroge. Ali je za vrhunsko formo body buildingu potrebno mnogo odrekanja? Kakor se vzame. Nam body-builderjem je normalna stvar, da skoraj vsak dan telovadimo z utežmi in na posebnih napr-vah, da se držimo diete in da zdravo živimo, spimo najmanj osem ur... itd., za normalnega človeka je to morda že odrekanje. Pijača (alkoholna), cigarete, ponočevanje ter droge prav gotovo ne spadajo v body building, od posameznika pa je odvisno, kaj mu več pomeni. Mnogokrat slišimo, daje bo-dy building škodljiv šport in da zavira telesni razvoj. Alije to res? Vse prej kot res. Številne strokovne študije po svetu so dokazale, da body building, ki ni samo specifična športna panoga, ampak je v bistvu zdrav način življenja, pozitivno vpliva na splošni telesni razvoj, ne krepi samo mišičevja, vezi in ligamentov, ampak tudi notranje organe, pozitivno vpliva na človekovo psiho, skratka osrečuje človeka. Na zahodu je že povsem normalno, da človek vsaj nekajkrat na teden obišče fitness, ne glede na spol, starost ali socialno strukturo. Držiš se posebne diete. Povej nam kaj več o tvoji prehrani? Najprej naj povem, da iz prehrane skoraj povsem izločim maščobo in sladkor (enostavno ogljikove hidrate), prehrana torej bazira na beljakovinskih živilih ter kompleksnih ogljikovih hidratih. To pomeni, da uživam dosti zelenjave in sadja, riž, krompir, testenine ter osta- le vrste žitaric, mleko in mlečne proizvode, jajca, ribe ter meso (predvsem belo meso), sojo ter sojine proizvode, stročnice . . 3. itd. Poleg tega poskrbim, da vnašam v organizem multivitaminske in mineralne dodatke. Že prej si omenil, da tudi dekleta trenirajo body building. Povej kaj več o tem! Res je, na zahodu je v telovadnicah skoraj več deklet kot pa fantov. Tako kot si želi fant ali pa moški imeti lepo in skladno razvito telo, velja enako za dekleta oz. ženske. Le metodologija dela oz. treningov je nekoliko različna, saj moški težijo k večji mišični masi, medtem ko ženske k odstranjevanju maščobnih rezerv na telesu, po domače povedano, cilj je igubiti kakšno kilo. Pri profesionalkah je drugače, tam sodniki ocenjujejo razvitost mišičnega tkiva, skladnost, pro-porcije, odsotnost maščevja, vaskularnost... itd. in je stvar okusa posameznika. Sicer pa šport je šport in ne moremo pričakovati, da se bo na tekmovanju za miss 01ympije prijavila Samantha Fox. Kako je s sponzorstvom? Body building je prav gotovo zelo drag šport? To je pravzaprav največja težava, s katero se soočajo atleti pri nas. Priprave in sama tekmovanja zahtevajo ogromno sredstev, za kar pa tekmovalci nimamo dovolj denarja. Če je svetovno prvenstvo, kot na primer lani v Maleziji, potem si lahko predstavljate kakšni stroški so tu prisotni. Izkoristil bi priložnost, da omenim mojega generalnega sponzorja d. o. o. EUROBIT iz Ajdovščine, brez katerega ne bi mogel izpeljati letošnjih priprav za državno prvenstvo do konca. V KAG »California« imate še nekaj dobrih tekmovalcev? Tu sta še Borut Šemrl, odkritje sezone, republiški prvak v srednji kategoriji, ter tretje mesto na državnem prvenstvu v Prijedoru v polteški kategoriji, ter Matjaž Ozim, tretje mesto na republiškem prvenstvu ter tretje mesto na državnem prvenstvu med juniorji. Tu je še Dejan Madžarovič, ki letos še ni nastopil, je pa pred njim prav gotovo sijajna kariera v body buildingu. Vsi ti rezultati kažejo na strokovno in zagnano delo entuziastov body buildinga v koprskem klubu za atletsko gimnastiko »Cali-fomia«. In kakšni so cilji za naslednja tekmovanja? Pričel sem že s pripravami za naslednja prvenstva, seveda s ciljem, da nastopim v še boljši formi kot lani. Eden izmed ciljev je tudi nastop na mednarodnih prvenstvih, sicer pa vse ob svojem času. Eno pa je sigurno: sem najmočnejši Slovenec, za katerega bo slišal svet. RJE SO IN RAJ POČNO BIVŠI OLIMPIJCI Nanje smo ponosni Celje je v obdobju od 1936 leta (ko sta prvič uradno na Otimpiadi v Berlinu nastopila atlet Emil Goršek in telovadec Konrad Grilc) do zadnjega celjskega nastopa 1984. leta v Los Angelesu (rokometaša Rolanda Pušnika) zabeležilo 22 posamičnih nastopov. Od tega so imeli atleti 20, telovadci 4, hokejisti 3, dvigovalci uteži in tekači na smučeh pa po en nastop. Rekorderja po številu nastopov na Olimpiadah sta atlet Stanko Lorger in hokejaš Ivo Ratej s tremi sodelovanji. Mini anketa je pokazala, da je večina celjskih velikanov ostala vezana na šport — aktivno kot trenerji, ali pač kot funkcionarji in športni delavci. Nekaj pa je tudi takih, ki zaradi obveznosti na delovnem mestu nimajo nobenih stikov z bivšim klubom ali športom nasploh. Tudi veliko jih je, ki jih je življenjska pot odvedla na različne strani. Zato smo se tokrat omejili na bivše olimpijce, ki živijo in delajo v Celju. Stanko Lorger, profesor matematike na Ekonomski šoli, je v 12-letni atletski karieri osvojil 11 balkanskih naslovov v teku na 100 in 110 m z ovirami, srebrno kolajno na Evropskem prvenstvu 1958 1. v Stockholmu, imel tri evropske in olimpijske nastope, peto mesto na Olim-piadi v Melbournu v teku na 110 m z ovirami, tri naslove svetovnega študentskega prvaka, številne zmage na velikih mednarodnih mitingih. S tem je najuspešnejši celjski športnik vseh časov. Danes pravi: »Zaradi obveznosti na delovnem mestu imam kontakte z bivšim klubom v glavnem preko sojenja in to samo na večjih tekmovanjih. Kar pa se atletike in športa nasploh v Celju tiče, menim, da se dela velika napaka, ko se iz srednjih šol ne rekturirajo bodoči športniki. V mojem času je gimnazija bila Kladivar. Vsi bivši športniki smo začeli kot gimnazijci na srednješolskih tekmovanjih, od koder smo šli v klube. Mislim, da je to ključni problem vsepovsod, ne samo v Celju. Poglejte primer srednjih šol in kolidže v Ameriki. Oni so izključni nosilci športne kvalitete. Temu modelu bi tudi mi, seveda v naših okvirih in možnostih, mogli slediti. V preteklosti smo imeli veliko talentov, ki so kot mladinci dosegali izjemne uspehe in rezultate. Ko so prišli v člansko konkurenco, jih ni bilo nikjer. Izjema so smučarji. Problem je tudi v strokovnosti ljudi, ki vodijo naš šporat, kar primer z mladimi talenti, ki sem ga omenil, najbolje potrjuje.« Roman Lešek, profesor športne vzgoje na OŠ Ivan Ko-vačič-Efenka, je danes v funkciji tehničnega direktorja AD Kladivar. S 40 nastopi v državni reprezentanci je slovenski rekorder, desetkrat državni prvak in 13-kratni državni rekorder. Z višino 4,91 m je bil samo za 20 cm slabši od svetovnega rekorderja, Finca Pente Nikole. Nastopil je na dveh olimpiadah in evropskih prvenstvih. Je tudi večkratni balkanski in mediteranski prvak: »Za razliko od nas imajo danes atleti idealne pogoje za trening, vendar rezultati temu niso primerni. Upam, da bo čez 2 do 3 leta AD Kladivar spet prišel na tiste pozicije, ki jih je imel nekoč. V letošnji sezoni, kot vsa atletska javnost pričakujem, končno, po treh poskusih, medaljo z mladinsko evropskega prvenstva od kop-jašice Renate Strašek. Upam, da gre v tretje rado. Kar pa se športa v Celju nasploh tiče mi; slim, da je zadnji čas, da na OŠ uvedemo športne razrede.« Mirko Kolnik, pomočnik ravnatelja na OŠ Franja Vrunča, odličen mnogobojec, večkratni državni prvak in rekorder. Nastopil je na Olimpiadi in evropskem prvenstvu, je prvak balkana, dvakrat 10. na svetovni lestvici. Trikrat je na balkanijadah osvajal kolajne s palico, leta 1964 pa v olimpijski sezoni na odprtem prvenstvu Avstrije osvojil prvo mesto v močni konkurenci, v kateri je bil tudi poznejši zmagovalec v Tokiju, Nemec Holdofs. »Mislim, da bi bil zadnji čas, da se v Celju končno dogovorimo, katere športne panoge in v kakem obsegu bomo gojili oziroma financirali. Celje mora imeti vrhunski šport, predvsem posamezni. Kot mesto smo premajhni za orientacijo na ekipne vrhunske dosežke. S tem bi zagotovili enake pogoje, kot jih imajo drugi v Evropi in svetu. Tak način dela se je že uveljavil v smučanju.« Miro Kocuvan, profesionalni trener AD Kladivar in upravnik štadiona, večkratni državni prvak in rekoder na 100 in 200 m. Balkanski prvak in rekoder na 200 m in v štafeti 4x400 m. Sodeloval je na Olimpiadi in evropskem prvenstvu. Trener Roka Kopitarja, petega z Mo-sovske olimpiade in sina Mira, šestega mladinca sveta iz Plovdiva. »Kot profesionalec v glavnem razmišljam o nastopu sina Mirota na letošnjem svetovnem prvenstvu v Tokiju in prihodnje leto na Olimpiadi v Barceloni. Celjska atletika stagnira, ker med mladimi ni intersa za atletiko, ker je individualni šport. Za razliko od tenisa in drugih športov, kjer morajo starši plačevati, smo v klubu veseli, da sploh koga dobimo. Čudim se Celju, da ni sposobno dobiti sponzorja za vrhunske atlete kot sta Miro Kocuvan in Renata Strašek. Mislim, da bi druga okolja bila izredno vesela, če bi imeli takšne talente.« Joža Urankar, OŠ Krbnik na AD Kladivar, trener sina Marka, Olimpijec iz Miinchna v kategoriji do 82,5 kg. (lahko-tež-ka kategorija), nosilec kolajn z mediteranskih in balkanskih iger, večkratni državni prvak in rekorder: »V Sloveniji za razliko osta-lih republik ni pravega intemsa za dvigovanje uteži. Kljub temu, da sem dvignil ugled Celja, Slovenije in Jugoslavije, vsaj jaz nisem ustrezno nagrajen. Ob rednem delu sem se ukvarjal z vrhunskim športom in se z 32 leti delovne dobe znašel v situaciji, da lahko izgubim službo. Zato upam, da bom končno dobil prostore za obrt lesostrugarstva, ki je v Celju deficitarna. Upam, da mi bodo vsaj toliko šli na roko.« ATLETIKA Dvoboj sosed Po štiriintridesetih letih se bosta 11. in 12. maja letos na štadionu Borisa Kidriča v Celju spet srečali atletski reprezentanci Slovenije in Hrvaške. Bivši Skokov memorial je pred dvema letoma zamenjal Dan celjske atletike. Srečanje dveh moških in ženskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške je atletski prispevek k proslavi Celjska pomlad. »Ko smo se pred dvema letoma odločili in Skokov memorial zamenjali z Dnevom celjske atletike, smo menili, naj na mitingu nastopajo izključno mladi in obetavni atleti, nosilci kolajn in finalisti evropskega in svetovnega mladinskega prvenstva, kot so bili lani na primer Topič, Zorič, Lužarjeva, Kocuvan in drugi, ki so prej tekmovali v Plovdivu in v Varaždinu. Na žalost letošnji datum sovpada z nastopom naših mladih atletov na mednarodnih mitingih, ki imajo prednost in zato smo po dogovoru z AZS, AZH, ZTKO in z občinsko politično garnituro sklenili, da organiziramo dvoboj dveh republik, ne zavračamo pa ostalih atletov iz Jugoslavije in tujine. Nastopijo lahko, rezultate dvoboja pa Zadnji dvoboj na Reki leta 1957: atletski reprezentanci Slovenije in Hrvaške. Prvi z leve stoji Lešek, drugi Brodnik, v sredini D. Stamejčič, prva levo čepi Sikovec. bodo upoštevali za jugoslovanski pokal,« pravi predsednik kluba in zdravnik jugoslovanske atletske reprezentance dr. Rudi Čajevec. Da bi motivirali nastopajoče, jih spodbudili v doseganje čim boljših rezultatov, je organizator tekmovanja pripravil bogate denarne nagrade. Nagradili bodo tiste atlete in atletinje, ki bodo dosegli državni ali republiški rekord in rezultat preko 1.000 točk po madžarskih tablicah. Za zmagovalce memorialnih disciplin, discipline Ferda Skoka, 100 m za moške, in discipline Fedorja Gradišnika, 100 m ovire za ženske, so pripravili praktične nagrade. SMUČANJE Hitra Urška Po svetovnem mladinskem prvenstvu v alpskih disciplinah je naše alpsko smučanje bogatejše še za štiri kolajne, največ pa je k uspehu prispevala 16-letna Ljubljančanka Urška Hrovat, ki so jo z zmago v slalomu in z drugim mestom v kombinaciji proglasili na najuspešnejšo tekmovalko tega prvenstva. Z uspehom v Mem-sedalu je Hrovatova po odhodu »snežne princese« Mateje Svet napovedala tisto, kar smo smučarski strokovnjaki napovedovali — rojena je nova smučarska zvezda. »Kaj naj rečem? Zelo sem srečna. Sanje so postale resnica. Vse mi je šlo na roko. Na prvenstvu sem nastopila skoraj brez napake in končni rezultat sta bili dve kolajni,« zadovoljna pravi Urška Hrovat. - Pred prvenstvom ste sodili v krog favoritov za kolajne. Je bila vloga favoritke težka? »Če si fizično in psihično popolnoma pripravljen in če ti na samem tekmovanju vse gre na roko, vloga favorita ni težka. Ker so nekatere konkurentke predčasno odpadle, sem bila prepričana v uspeh. Celo zimo sem slalom pridno trenirala in vrhunec forme dosegla prav na svetovnem prvensatvu. Po prvem teku sem imela osem desetink prednosti, zato sem v drugem lahko malo taktizirala in na koncu osvojila zlato medaljo. Vesela sem tudi srebrne medalje v kombinaciji, ker je, priznati moram, nisem pričakovala. Mislim, da sem s tem dosegla svoj doslej največji uspeh.« - In kaj je sedaj na vrsti? »Po naporni sezoni bom malo počivala, kmalu pa se bodo pričele priprave na naslednjo sezono, v kateri me na prvem mestu čaka svetovno prvenstvo v našem Mariboru in normalno je, da tam veliko pričakujem, točneje, zlato v slalomu in veleslalomu. Z uspehom na Norveškem sem dobila potrebno samozaupanje in prepričana sem, da v tem športu nekaj pomenim.« Urški so k uspehom seveda pomagali njen oče Sašo, klubski trener v Olimpiji, in prva trenerka Nataša Blažič, bivša reprezentantka. FOTOREPORTAŽA Olimpijci Na olimpiadi 1960: Lorger, Šikovec, Gradišnik in Lešek. Trening na bivšem starem štadionu 1958: Lorger, Šikovec, Lešek. Rim 1960: Červan in Lešek. Balkansko prvenstvo v Somboru 1975: Joža Urankar Mtinchenska olimpiada 1972: Miro Kucuvan NOVA W DOBA STRAN 24 PO SVETU New York: Kurdski begunci so dobili pomoč ameriške vojske. Bush je reagiral na pritisk javnosti in dovolil, da bo kakih 8 tisoč vojakov s 50 tovornimi helikopterji vsak dan oskrbovalo begunce. Nikozija: Irak je poslal protest zaradi ameriške in saudske kršitve njihovega zemeljskega prostora. Washington: Ameriški obrambni minister Dick Cheney je predlagal odpravo 31 vojaških oporišč na ameriškem ozemlju, kar sodi v okvir načrta o zmanjšanju ameriške armade za četrtino. Bruselj: Dvanajsterica razmišlja o preoblikovanju listine ZN. Neposreden povod za to je zamisel o kurdski enklavi. Pariz: Mednarodna federacija za varstvo človekovih pravic predlaga ustanovitev evropskega sveta za vprašanja narodnih manjšin. Amsterdam: Oborožena vlomilca sta iz tukajšnjega Van Gog-hovega muzeja odnesla precej slik, ki so jih kmalu našli. Vrednost ukradenih del je znašala desetine milijonov dolarjev. Rim: Tanker, ki je te dni gorel pred ligursko obalo, se je potopil. Razlito gorivo se približuje francoski obali. Buenos Aires: Kolera ogroža Ameriko. Če se bo kolera iz Peruja razširila na vso celino, se lahko zgodi, da bo prišla tudi v Severno Ameriko. Moskva: V velikem delu sovjetskega Zakavkazja je prišlo do blokade železniškega prometa. Gruzinsko vodstvo se je za blokado odločilo zaradi vojaških okrepitev na tem področju. Ankara: Med begunci kosi kolera. Na iraško-turški meji jih je pomrlo že več 10 tisoč, uradni Bagdad pa vabi Kurde domov. Frankfurt na Odri: Nemško mejo je zaradi nakupov in turističnih ogledov prestopilo več kot 300 tisoč Poljakov, ki lahko v Nemčijo odslej potujejo brez vizumov. New York: Otoplitev odnosov ZDA—Vietnam? Ureditev odnosov med Washingtonom in Hanojem naj bi ugodno vplivala na razplet krize v Kambodži, diplomatsko-ekonomska normalizacija pa naj bi kmalu obrodila sadove. Rim: Italijanski industrijalci so nezadovoljni s politiki. Moti jih neučinkovitost v boju z mafijo in počasno prilagajanje toge državne uprave evropskim standardom. Kairo: Gadafi je odprl mejo, zato pa ima Egipt dvojno delo. Egiptovski obmejni orogani morajo biti še posebej pazljivi, saj so samo v zadnjem času ujeli več kot 200 vohunov in teroristov iz Iraka. Dunaj: Bivši kancler Sinovvatz bo moral plačati kazen. Čeprav je javni tožilec predlagal oprostitev obtoženca, krivega lažnega pričevanja, znesejo stari računi 360 tisoč šilingov globe. Tirana: Večstrankarska skupščina Albanije, brez članic opozicije, je imela svojo prvo formalno sejo parlamenta. Zasedanje je zaradi bojkota opozicije trajalo le pol ure. Ženeva: Ruska federacija hoče v Združene narode. Jelcin meni, da je nelogično, da sta Belorusija in Ukrajina članici svetovne organizacije, 150-milijonska Rusija pa ne. Bukarešta: Romunija je z Nemčijo podpisala sporazum o plovbi po nemških rekah in s tem romunskim ladjam odprla pot od Črnega morja do Rena in Maine. Moskva: Plenum leningrajskega pokrajinskega komiteja KDSZ stopnjuje napade na šefa svojetske države in partije ter zahteva od njega ukrepe za rešitev države, sicer bo predlagal politično nezaupnico. VVashington: V vseh Združenih državah Amerike se je začela stavka železničarjev, ki zahtevajo višje plače, boljše zdravstveno in socialno zavarovanje in učinkovite ukrepe proti napovedanemu množičnemu odpuščanju. Tokio: Japonska in ZSSR sta na poti, da dokončno rešita sporna vprašanja. Čeprav na obisku Gorbačova v Tokiu niso dosegli sporazuma glede Kurilskih otokov, se odnosi normalizirajo. Trst: Med petdesetimi Šrilančani, ki so čez našo mejo pobegnili v Italijo, je bilo deset otrok, zaradi mraza, dežja in snega pa so trije izmed njih tudi umrli. Tirana: Albanska skupščina je izvolila predsednika. To je postal profesor pedagogike Kastirot Islami, dosedanji minister za prosveto. Bonn: Državni tožilec v Hamburgu je za 23-letnega Matthiasa Rusta zahteval osem let zapora. Obtožen je poskusa umora pred poldrugim letom. Rim: Zaradi močnega vetra odstranjevanje naftnega madeža pred genovsko obalo ni več mogoče. Močan jugo je razpihal upe na uspešno očiščenje morja. Tokio: Z obiskom Gorbačova v Tokiu so zadovoljni vsi, čeprav se niso nič zmenili. Gorbačov je odpotoval v Južno Korejo, kjer potekajo silovite demonstracije zaradi njegovega obiska . Moskva: Vlado Valentina Pavlova bo vrgla neumna politika. Številni ugledni ekonomisti čedalje ostreje napadajo gospodarski program sovjetske vlade, češ da bo potisnil državo v veliko hiperinflacijo. Kmvait: Kuvajtske oblasti so v kratkem napovedale sojenje za vojne zločince. Pred sodišča bodo postavili iraške častnike, predvsem pa Palestince. Rim: Štiristrankarska vlada premiera Andreottija, sestavljena po burni krizi, je dobila zaupnico v parlamentu. Ženeva: Bo Poljska dobila 17 milijard dolarjev? Uspeh pariških pogajanj naj bi pomenil proces o dogovarjanju za delen odpis dolgov. VOJNA KAŽE NEVARNOSTI Orožje na razprodaji Zmaga ameriške vojske v zalivu je prinesla osvežitev ameriškim družbam za proizvodnjo orožja. Ne samo, da so ponosni, da je njihovo orožje pripomoglo k zmagi, ampak tudi vedo, da se bo sedaj strank trlo pred njihovimi vrati. Vsak bo namreč želel zmagovito orožje. »Bližnji Vzhod bo industriji orožja omogočil novo ekspanzijo,« pravi eden od podjetnikov. Tu ni prostora za vprašanje o kontroli prodaje orožja, ker je to izziv za prodajo orožja. Po vojni je najboljši čas za trgovanje z orožjem. Srednji Vzhod se še vedno obnavlja zaradi posledic vojne, vlade držav pa že razmišljajo, kako se pripraviti na novo. Proizvajalci orožja v Evropi, ZDA in Sovjetski zvezi pa že tekmujejo v izpolnjevanju naročil. Busheva administracija želi imeti kontrolo nad trgovino z balističnimi izstrelki in nuk-klearnim orožjem in želi, da ji sledi tudi ostali del sveta. Trud, da bi preprečili svetovno trgovino z orožjem, je tako star kot je trgovina sama. Že po prvi svetovni vojni so Združeni narodi obsodili trgovino z orožjem in se zavzeli za razorožitev. Ne glede na legitimne varnostne ukrepe, ekonomije in politike posameznih držav, je trgovina z orožjem obstajala ves čas in se tudi nadaljuje. * Obstaja nekaj argumentov za takšno stanje. Izvozna prodaja je bila ustrezna pot za podporo domači industriji orožja. Orožje je pogosto valuta diplomacije, način za plačilo prijateljem in kaznovanje sovražnikov. Trgovci z orožjem se branijo: »Svetovna trgovina z orožjem je realnost in enostransko zadrževanje in preprečevanje prodaje orožja ne spremeni situacije. Odprava enega dobavitelja bo povzročila prihod drugega.« V Svojetski zvezi dobro skrbijo za prodajo orožja. V Moskvi iščejo nove stranke, ki bi zamenjale izgubljen vzhodnoevropski trg in bankrotirane kupce tretjega sveta. Pri Rusih pa igra pomembno vlogo tudi potreba po trdni valuti. V mesecu marcu so razstavili svoji letali SU-27 in MIG-29 na letalski razstavi na Kitajskem in v Manili. Ti letali bosta razstavljeni tudi na evropski letalski razstavi to poletje. Kitajci se že dogovarjajo za nakup eskadrona SU-27. Obrambni eksperti pravijo, da se med novimi strankami lahko znajde tudi Nemčija. Tudi Sirija je bila do nedavnega pomemben odjemalec. Tretja svetovna izvoznica orožja je Francija. V 80-ih letih je bil Irak njihov najboljši odjemalec, danes, ko je ta izgubljen pa so na obzorju že novi. Za njihovo orožje, ki je sodelovalo v zalivski vojni, je veliko povpraševanje. Saudska Arabija, Basra, Katar in Združeni arabski emirati že naročajo njihove protiletalske izstrelke Mistral in protitankovske izstrelke Milan. Ameriški, sovjetski in zahodnoevropski proizvajalci orožja pa imajo tudi konkurenco, ki jih ne dosega v kvaliteti, po ceni pa je dostikrat ugodnejša. Severna Koreja si je neopazno pridobila veliko strank iz tretjega sveta. Tudi Kitajska je začela s prodajo orožja, da si zagotovi sredstva za oborožitev lastne armade. Kitajsko orožje je zastarelo, zato ga kupujejo le države, ki si ne morejo privoščiti boljšega. Ampak tudi K' •jska si bo zagotovila svoj trg ahtevnejših kupcev z novo tehnologijo za izdelovanje balističnih izstrelkov. V letu 1988 so prodali Saudski Arabiji za milijardo dolarjev izstrelkov CSS-2, ki lahko nosijo jedrske ali kemične bojne glave. Novi kupci Poleg Sirije in Saudske ara-bije je novi večji kupec orožja tudi Iran, ki mora obnoviti oslabljeno vojsko zaradi 8-let-ne vojne z Irakom. Iranu je še zmeraj onemogočeno dobiti orožje z Zahoda, zato posluje s Kitajsko. S Kitajsko imajo v planu tudi nekaj skupnih projektov, kot so izmenjava vojaških strokovnjakov, proizvodnjo bojnih letal F-7 in tankov T-69. Nekaj orožja pa želi Iran kupiti tudi v Braziliji. V februarju je James Baker od senata za zunanje zadeve zahteval kontrolo prodaje konvencionalnega orožja na Srednji vzhod. 19. marca pa je ameriški obrambni minister Che-ney izdal obvestilo, da se omejitev prodaje orožja na Srednjem vzhodu nanaša le na prodajo balističnih izstrelkov, kemičnega in jedrskega orožja. Busheva administracija podpira prodajo orožja državam zalivske koalicije kot nagrado za podporo v vojni proti Iraku. Prejšnji mesec je senat glasoval z 98:1 za prepoved prodaje orožja tistim državam, ki niso nudile pomoči v zalivski vojni. Senator Joseph Biden (komite za zunanje zadeve) je predlagal izdajo zakona, ki bi preprečil širjenje nevarne vojaške opreme. W. Seth Carus (inštitut za politiko Srednjega vzhoda) pa pravi, da kontrola orožja na Srednjem vzhodu teoretično ni problem, v praksi pa je to izredno težko. Oboroževalna tekma na Srednjem vzhodu bi se končala, če bi državam uspelo zgladiti spore, zaradi katerih se oborožujejo. Najmanj 3 ločene spore lahko zasledimo na tem območju: arabsko-izrael-ski konflikt, arabski spor Ku-vajt-Irak in potencialni saud-sko-iranski spor. Največji prodajalci orožja Seznam petih izvoznikov orožja od 1. 1985-1989 kaže, da je obseg prodaje odvisen od tehničnega razvoja države. Pet vodilnih držav na seznamu so stalne članice Varnostnega sveta OZN: 1. Sovjetska zveza (66 milijard dolarjev) Največji dobavitelj orožja na svetu. Bojna letala MIG se še vedno na veliko prodajajo, vendar ima SZ manj poslov s tradicionalnimi strankami kot sta Sirija in Angola. 2. ZDA (53 milijard dolarjev) Ameriški vojaški prispevek k novim svetovnim naročilom je v bojnih letalih F-15 in F-16, napadalnih helikopterjih AH-64, M-1A1 tankih in v protiletalskih izstrelkih. "'■ancija (16 milijard do- z.aradi zmanjšanega izvoza v države v razvoju je Francija poiskala nove odjemalce v Za- livu za svoje Mirage F-l, Exo-cet izstrelke in helikopterje. 4. Velika Britanija (8 milijard dolarjev) Letalo Tornado in tank Challenger sta dobila visoke ocene v zalivski vojni, vendar pa je Britanija izgubila stare stranke, ki so začele same proizvajati orožje. 5. Kitajska (7 milijard dolarjev) Nekoč oskrbljena z zastarelo sovjetsko tehnologijo, je s posodobitvijo Kitajska danes postala vodilni izvoznik v države tretjega sveta. Največji kupci orožja Tretji svet se je izkazal za ugoden trg za prodajo'orožja. Japonska je edina visoko razvita industrijska država med petimi največjimi uvoznicami orožja. 1. Indija (17 milijard dolarjev) Skozi zadnje desetletje je Indija porabila veliko sredstev za oboroževanje. Največ so nakupili sovjetskih letal MIG-27 in MIG-29 in nemških in sovjetskih podmornic. 2. Irak (17 milijard dolarjev) Sadamova nakupovalna mrzlica 80-ih let (MIG-29, Mirage F-l in SU-24 bojna letala) se ne bo tako hitro ponovila. Irak namreč potrebuje denar za obnovo. 3. Japonska (11 milijard dolarjev) Največ denarja so Japonci porabili za nakup letal F-15 in izstrelkov Patriot. 4. Saudska Arabija (9 milijard dolarjev) Po zalivski vojni so njihovi apetiti po orožju povečani, vendar so njihove zaloge denarja oslabljene. Se vedno pa kraljestvo naroča večje količine bojnih letal in tankov. 5. Sirija (6 milijard dolarjev) Sirijski obrambni stroški niso več to kar so včasih bili. Bili so namreč najboljši odjemalci Sovjetske zveze, nedavno pa so kupili modificirane Scud-e od Severne Koreje. (Povzeto po NEWSWEEK) Schwarzkopf za predsednika O Do danes se je že šest ameriških generalov po uspešni vojaški karieri preselilo na politično prizorišče in prišlo v Belo hišo. Ali se bo tej listi priključil tudi general Schrvarzkopf? O Po ameriških nacionalnih raziskavah je Viharni Norman najbolj sexi moški in sploh je trenutno v Ameriki najbolj popularna osebnost. Govori se da bo na naslednjih volitvah morda celo kandidiral za predsednika. Zato se zanj borijo tako demokrati kot republikanci. Stvar je namreč v tem, da je njegova politična opredelitev skrivnost. O Še nedavno tega je v medijih izjavil, da je neopredeljen. Niti on, niti njegova žena Brenda nista na volilni listi na Floridi. Le njegova hčerka Jessica je registrirana kot republikanka. O Odraščal je v New Verseju, kjer je bil njegov oče šef državne policije pri demokratičnem guvernerju. Zato demokrati mislijo da ga bodo pridobili na svojo stran. O »Fant je tako preprost« pravi demokratični svetovalec Robert Squire »On je glavna televizijska zvezda zalivske vojne.« Novinarji pa pravijo, da ni evidence da bi Schwarzkopf govoril o kakršnemkoli kandidiranju. Impresioniral jih je kot človek, ki zna globoko razmišljati in ne daje videza osebe, ki bi se ukvarjala s stvarmi kot je politika. Kakorkoli, ali bo gen. Schwarzkopf sploh kandidiral za predsednika, ali bo predstavljal demokrate ali republikance, eno je jasno: je človek rojen za kampanje in shovvbisness mu je v krvi. 25. STRAN NOVA^fDOBA MUZIKA JE BIZNIS V glasbenem svetu že od nekdaj velja, da srečanje z možmi postave, oziroma srečanje z zakonom ni prav nič čudnega in nemogočega. Številne škandale, ki že od nekdaj spremljajo življenja rock in pop zvezd bi lahko uredili v zajetno enciklopedijo, ki bi jo lahko vsako leto dopolnjevali z novimi in novimi podatki in tisti, ki bi opravljal tako delo, bi imel posla čez glavo. Najbolj pogosti izleti na ono stran zakona so ponavadi povezani z nedostojnim obnašanjem v javnosti, uživanjem in posedovanjem drog, nasilniškim obnašanjem in utažjo davkov. Dragi starši, ta članek je namenjen vam, v poduk in vzpodbudo. Preberite si, kaj vse imajo na vesti obrazi s posterjev, ki jih vaši nedolžni otroci lepijo po stenah svojih sob. Toda ne pozabite: spisek vseh hudodelstev je mnogo, mnogo daljši kot tale zapis ... Vse skupaj se pravzaprav začne precej nedolžno, z opravljanjem male potrebe na mestih, ki niso predvidena temu namenu, na primer garderobe, odri ali kaj podobnega. The Rolling Stones so svojo kriminalno dejavnost začeli precej skromno, z uriniranjem na bencinski črpalki namreč. Pisalo se je leto 1965 in kazen je bila primerna času in prekršku: pet funtov. No, poglejte, ni minilo dvanajst polnih let, že so Keitha Richardsa v Kanadi zaprli zaradi posedovanja heroina. Kaj vse pa se je še zgodilo vmes! Nič koliko televizorjev je dokazalo Nevvtonova zakona, galone viskija in piva je preteklo po grlih razuzdancev, njihovi spolni organi so si prigarali astronomske kilometrine ... ja, ja, tako gre to. Ze dosti let pred njimi je Chuck Berry kot mladoletnik sedel zaradi ropa in kraje avtomobilov, kasneje, na višku slave, je zaradi tihotapljenja mladoletnice preko mehiške meje dobil tri leta, sedel je tudi zaradi utaje davkov, zdaj pa mu sodijo zaradi njegovega najnovejšega video projekta: z video kamero je snemal mladoletnice pri opravljanju male potrebe. Vsaka prava umetnost ima svojo ceno, mar ne? James Brown, oče in mama funka, človek, ki se ga je v zgodovini popa zagotovo največ semplalo in posnemalo, je nekoč, ko je odkril družinskega prijatelja v svoji zakonski postelji, slednjemu odgriznil nos. Pred slabimi tremi leti so ga zaprli zaradi poskusa uboja (svoje žene), bega z avtomobilom čez dve ameriški zvezni državi, streljanja na policaje in posedovanja drog. Po številnih prošnjah so ga pred nekaj meseci pogojno izpustili, njegov skrbnik pa je postala njegova žena, ki mu je medtem že oprostila. Le malo pa je manjkalo, da bi tudi njeno skrbništvo šlo po vodi, saj je bila pred kratkim še v postopku. Mimogrede: to poletje naj bi se James Brown znova znašel za zapahi, tokrat kot nastopajoči v angleških zaporih. Kmalu pa naj bi posnel novo ploščo. Svoje so naredili tudi The Stranglers, še najbolj pravzaprav njihov basist J. J. Bumel. Možakar ima doktorat iz ekonomije in črni pas (II. dan) v karateju. V poznih sedemdesetih je neki novinar precej grdo ocenil njihovo glasbeno udejstvovanje, nakar mu je J. J. demonstriral, kako se obnesejo na športnem področju. Bojda je ubogi novinar od takrat naprej pisal o njih le še v superlativih. Nekaj drži, ali ima mehak značaj ali pa je J. J. Burnel odličen in predvsem zelo prepričljiv demonstrator borilnih veščin. Poleg tega je tudi odličen animator ljudski množic. Na enem izmed njihovih koncertov je namreč, besen, ker so morali igrati v dvorani s stoli, izval občinstvo, da so jih polomili do zadnjega in demo-lirali dvorano. Odnesel jo je z denarno kaznijo, čeprav je le malo manjkalo pa bi bil oblekel progasto obleko. Ko smo že pri punku, je treba seveda omeniti še Sex Pi-stols, katerih basist Sid Vicious je do smrti zabodel svojo punco in si nekaj dni pred sojenjem pognal smrtno dozo heroina v žilo. Slednje sicer ni tako zabavno branje, kot tisto o scanju na bencin-pumpi, ne gre pozabiti, da-so tudi Stonesi svojega kitarista izgubili prav zaradi alkohola in drog, nam pa daje počasi slutiti (zelo lucidno, kajne?), da so tudi pop zvezde nagnjene k povsem tuzemskim razvadam in če hočete, napakam. Ali kot je Charlie Wats iz Stonesov po dolgih letih komentiral smrt Briana Jonesa: »Očitno je, da je Brian imel zelo rad droge in alkohol. Očitno pa je tudi, da jih ni najbolje prenesel.« CHUCK BERRY: »Aaaah! Lulike!« JAMES BROWN: takole, na sliki, pa sploh ne izglcda tako nevaren. Velika Britanija (NME) — singli 1. CHESNEV HAWKES - The One And Only 2. PET SHOP BOYS - Where The Streets Have No Name 3. JAMES - Sit Down 4. ROD STEWART — Rhytm Of My Heart 5. THE BEE GEES - Secret Love Velika Britanija (NME) — albumi 1. THE EURVTHMICS - Greatest Hits 2. REM - Out Of Time 3. CHRIS REA - Auberge 4. DEBORAH HARRV & BLONDIE - The Com-plete Picture 5. BARRINGTON PHELO-UNG - Inspector Morse Velika Britanija (NME) - neodvisni singli 1. CURVE - Blindfold EP 2. RIDE - Today Forever 3. HAPPV MONDAVS — Loose Fit 4. CHAPTERHOUSE — Pearl 5. BIZZARE INC - playing With Knives Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi 1. THE FARM - Spartacus 2. BUTTHOLE SURFERS - Piouhgd 3. KLF - The White Room 4. CARTER USM - 30 So-mething 5. KITCHENS OF DI-STINCTION - Strange Free World ZDA (Billboard) - Singli 1. GLORIA ESTEFAN - Corning Out Of The Dark 2. TIMMY T-One More Try 3. TRACIE SPENCER — This House 4. TARA KEMP - Hold You Tight 5. LONDONBEAT - I ve Been Thinking About You ZDA (Billboard) - albumi 1. MARIAH CAREY-Mariah Carey 2. C&C MUSIČ FACTORY — Gonna Make You Sweat 3. STING - The Soul Cages 4. WILSON PHILLIIPS - Wilson Phillips 5. THE BLACK CROWES - Shake Your Money Maker Velika Britanija (NME) - VIDEO 1. GREMLINS & 2. ANOTHER 48 HOURS 3. BLUE STEEL 4. DIE HARD 2 5. TOTAL RECALL NOVICE SONIC VOUTH: avgusta na Reading festivalu. Bralec, ki se želi podpisovati le kot R. F. C. 94, nam je poslal še eno svojih lestvic vseh časov: 1. Večerni zvon 2. Pogled v nedolžno oko 3. Kako bom ljubila 4. Luna sije 5. Gor čez jezero 6. Soči 7. Završki fantje 8. Buči morje Adrijansko 9. Triglav moj dom 10. Lahko noč bi ti jaz voščil ZA VEDNO Z NAMI Pred 5. leti CLIFF RICHARD & THE YOUNG ONES-Living Doli Pred 10. leti SHAKIN’ STEVENS Pred 15. leti BROTHERHOOD OF MAN-Save Your Kisses For Me Pred 20. leti T REX-Hot Love Pred 25. leti DUSTY SPRINGFIELD-You Don’t Have To Say You Love Me MADONNA: »Uh, ko bi bila vsaj malo več pokasirala za tiste nesrečne slike!« je že tu. Eazy E, član skupine NWA bo na novo posnel njihovo pesem »Fuck The Police« z novim besedilom, ki ga je prispeval nihče drug kot pretepeni motorist. Kljub temu, da je Madonna v prejšnjem letu zaslužila 39 milijonov dolarjev, se še dandanes ne more dokopati do tistih znamenitih fotografij, za katere je svoj čas dobila piškavih 30 dolarjev. Še več, lastnik nudističnih fotografij, Martin Schreiber, je pred kratkim izdal omejeno (25) serijo platinastih odtisov zli fotografijami gole Madonne pred operacijo jošk. Prodaja jih po 9000 dolarjev. Na Reading festivalu, ki bo nekje v sredine avgusta bodo med drugimi nastopili Sonic Vouth, Iggy Pop in Cure. Če ste prebrali prejšnjo Mladino, ste v njej zasledili članek o policijskem nasilju. V njem je pisalo tudi o najnovejši policijski aferi, ko so policaji v Los Angelesu pretepli črnega motorista zaradi prometnega prekrška, vse skupaj pa je neki videoamater posnel na kamero in poslal televizijskim postajam. No, prvi glasbeni odmev KUD IDIJOTI, Mi smo ovdje samo zbog para, Helidon Tale zapis je sicer že malce za časom, plošča je namreč izšla že lansko leto, toda mislim da časovni odmik od datuma izdaje tej plošči ne zmanjšuje aktualnosti. Idijoti so največji zezatorji v Jugi, pa tudi igrati že znajo. Poleg tega so verjetno tudi edini punk bend na svetu ki igra kakšen cover od S. O. D. in si že zaradi tega zaslužijo vso moralno podporo, da o drugih stvareh sploh ne govorim. KUD IDIJOTI so skupina štirih dobrih sinov puljskih ribičev, ki so se iz neznanih vzrokov spridili in posneh ploščo, ki kvari našo mladino. Plošča je posneta odlično, kar na žalost pomeni, da bo imela še večji vpliv na otročiče kot sicer. Upam le, da jim bo ta plošča prinesla težko pričakovane dolarje, s katerimi bodo lahko podkupili šefa terase na Veru-deli, da jim bo omogočil nastope med turistično sezono. Do takrat bodo pač morali igrati po klubih in podobnih prostorih za »sitnu kintu«. Končna ocena plošče: 5 Salverjev. Angelesa, s svojim unikatnim jazzy-HC stilom. Kot predsku-pina bodo nastopili REGOČ iz Rijeke. 26. 4. v Kljub-u v Celju nastopajo Puljani MESSERSCHMITT. Predstavili bodo svoj LP »Foxxin«, ki velja za eno izmed najboljših vinilnih izdaj naše neodvisne produkcije. 29. 4. v zagreškem klubu Ja-buka nastopajo MIRACLE VVORKERS. Rare Earth bodo 25. 4 igrali v graški dvorani Haus der Ju-gend. Molly Hafchet, ameriški južnjaški električarji (a la Lynyrd Skynyrd) pa bodo v graškem Orpheum - Haus der Jugend šopali na praznik dela, 1. maja. 29. 4. pa bo v klubu Jabuka v Zagrebu koncert skupine Mi-racle Workers. Dino Dvornik, 19. 4., Casablanca Celje Edini pravi pop-funk v Jugoslaviji? Morda. Vsekakor se tega zaveda premalo ljudi. Casablanca ni bila povsem polna, čeprav bi lahko bila. Čudno, funk-beat se celjski mladeži ne dogaja vsak dan. D. J. se je vozlal s playbackom, toda D. D. se ni dal zmesti. Temu se lahko reče tudi: tip je profi in cool. Ali je Celje mesto, v katerem se lahko igra funk? »Pazi, pred nekaj dnevi sem nastopal v Bihaču, tam je vse na Valentino tripu. Groza. Ja, tukaj gre, čeprav so še malo zaspani, ja, tukaj gre v redu.« Bo James Brown postal svetnik, ko bo umrl? »Kar se mene tiče, je svetnik že zdaj. Vesel sem, da so ga izpustili iz zapora in da bo kmalu začel spet igrati naokrog.« Ali veš, da bo verjetno predvo-zač MC Hammeiju? »Kaj???« Ali veš, da bo verejtno »suport act« MC Hammeiju na nekaterih koncertih ameriškega dela Pepsi turneje? »Če bo dobil dobro plačano, naj bo. Mislim, da bo dobil več od njega, zakaj ne?« Ali bodo mulci čez dve leti igrali komade Dina Dvornika? Ne. Igrala se bo ta muzika, ne bo pa se igralo teh komadov. Še nekaj: tokrat sem tukaj z matrico. Doma imam bend, osem ljudi, sax, bas in te zadeve. To je nekaj drugega. Rad bi prišel v Celje s celim bendom. Tisto je prava stvar.« Ali po tvojem v Jugoslaviji obstaja kakšen pravi RAP bend? »Težko, vse te stvari so še preveč nedorečene, ni taprave-ga druka, Špure ni, veš. Saj pravim, čez nekaj časa, morda leto ali dve...« KONCERTI odorante, se prav gotovo ne bo mogla odreči čemu tako ne-ukusnemu kot je CD.« Jim Bob iz CARTER USM:« »Kaj bi imel najraje, da bi igrali na mojem pogrebu? Ja, hokej na ledu.« Širiti napačne informacije o dejanskem morilcu Laure Palmer. »IN» - R. W. Fassbinder, Ray Bradbury in Marko Derganc »OUT« — Zborovsko petje ob vseh mogočih in nemogočih programskih luknjah na TVS1 (dajte še kdaj kakšno risanko). Televizija si pridržuje vse pravice do morebitnih sprememb programa! Bez iz Happy Mondays: »Pravzaprav mi na Japonskem sploh ni bilo všeč. Vsepovsod je bilo polno Kitajcev.« John Peel: »Z vinilom je konec. Družba, ki so ji prodali hamburgeje in vaginalne de- NOVA MOB, RUN WE-STY RUN, 16. 4., SKUC Zagreb Očitno je, da postaja obiskovanje rock koncertov luksuz, ki si ga lahko privošči vse manj ljudi, kajti drugega vzroka, da je torkov koncert privabil le tristo ljudi, ni videti. V SKUCU sta namreč gostovala dva odlična benda. Nova Mob so skupina biv-škega člana in, poleg Boba Mo-ulda, gonilne sile legendarnih Husker Du, Grant Harta. Hu-sker Du so močno zadolžili sodobno ameriško (in s tem seveda tudi evropsko) rockovsko senzibilnost. Po definieji znanega zagrebškega glasbenega kritika in krotilca mačk, ki pa želi ostati anonimen, so Nova Mobv logično nadaljevanje H. D. Špure, z opaznim premikom k folk glasbi. Na zagrebškem koncertu ni manjkalo ničesar. Nova Mob so bend, ki zna izpolniti pričakovanja. Tudi »Dianne« ni manjkala. Run Westy Run, prav tako iz Mineapolisa, so skupina, ki bi lahko brez skrbi imela samostojen koncert. Če boste imeli priložnost si poglejte njihov video spot na MTV-jevih 120 minut. Ekipa te oddaje ga je proglasila za najboljšega v prejšnjem tednu, zato ga bodo verjetno še predvajali (če se bodo držali pravila, da je vsak spot treba ponoviti vsaj tolikokrat kot reklamo za C&C). Komad se imenuje Starlight in je z zadnjega albuma Green Cat Island. O RWR se bo še pisalo. 23. 4. v MKC v Mariboru gostujejo CARTER UNSTO-PABLE SEX MACHINE, ki se s svojim albumom 30 SO-METHING trenutno nahajajo nas četrtem mestu britanske neodvisne lestvice. 25. 4. bodo v KUD F. Prešeren v Ljubljani nastopili BULI-MIA BANQUET, bend iz Los IZ SKIC IRKE sem }U' KNJIGE Mahaj ana skrivnosti, hrepenenja in sanj Iz založbe Domus je priplula Mahajana pesnika Nika Grafenauerja in slikarke Marije Lucije Stupice. Knjiga, ki že na opip in na pogled spominja na sanjskost in drugačnost zunaj našega prostora in časa. Knjiga je nadaljevanje zgodbe o Majhnici, ki jo je Niko Grafenauer napisal pred nekaj leti. Toda Mahajana ni več pravljica za otroke! Je grenko lepa pravljica za odraščajoče in odrasle. Včasih resničnejša od resničnosti in obenem kot simbol hrepenenja neulovljiva za mere običajnega časa in prostora. Pravljica polna ugibanj, hrepenenja, skrivnosti, ljubezni, grenko lepih aluzij in simbolov, simbolov... Simboličen je Majhničin vstop v svet odraslosti, v tisti obljubljeni nekoč, ko bo velika in to se lahko zgodi tako hitro samo zato, ker nosi v roki jabolko kot simbol časa od pomladi do zime. Hkrati pa je to tudi jabolko vedenja in spoznanja. Tako se začne njeno potovanje skozi štiri letne čase, skozi emigmo minevanja, življenja, skrivnosti in sanj. Na pragu pomladi jo pričaka Jurij Pan v zeleni bršljanasti opravi. S piščalko prebujanja ju začara v ljubezen ... Iz uročenosti pomladanskega objema, ki ju združi v eno, se Majhnica in Jurij Pan prebudita v pozabljenem poletju, ki Jurijevo zeleno obleko obarva v pšenično zlato. In ko se Majhnica in Jurij ob odhodu iz pozabljenega poletja povzpneta v sanjsko poročno kočijo, pravi Jurij Pan: »Ne pozabi, da smo v spanju vsi doma pod isto streho.« Kočija ju pripelje na rob budnosti. Čeprav se Majhnica budnosti upira, se vseeno prebudita v novo resničnost. Pričaka ju JESEN in Jurijeva listnata obleka je nenadoma porjavela! Majh-nico prešine dvom in večna jesen jima začara srca v žalost. Kar nenadoma sta sredi ZIME in Jurij Pan se izgubi v belini. Majhnica zaide v deželo Absencijo in v mesto senc, ki nimajo več nobene prihodnosti. Nekoč bo tudi ona tukaj in bo hrepenela po soncu! Ob prazniku mrtvih duš ji Slehernik Sem razkrije podobo Jurija Pana in takšno, na novo prepoznano, bo poslej nosila v sebi v dobrem in slabem. In nazadnje še pozimna pravljica s čudežno ladjo Mahajano. Mahajano skrivnosti, hrepenenja, ljubezni in sanj. »Kdor živi. brez hrepenenja, ne občuti skrivnosti. In kadar doseže cilj, je vsega konec. Tam je vse jasno kot beli dan « V Mahajani pa zagotovo ostaja nešteto skrivnosti in prav je, da nekatere ne bodo nikoli odkrite. Na nihajočem robu med sanjami in resničnostjo se s skrivnostno močjo ustvarjalnosti prikazujejo in vznikajo bajne slike Marije Lucije Stupice. Mahajana pluje dalje. J. VODOVNIK PO DVESTO LETIH Odkrivanje bukovnika Na Skomarju in v Zrečah so proslavili obletnico rojstva Jurija Vodovnika. Pohorci se s ponosom spominjajo in odkrivajo vrednost sporočil svojega bukovnika. O J. Vodovniku sta na Skomarju in v Zrečah govorila Igor Cvetko in Janko Car, predstavili pa so tudi knjigo Skomarje, ki sta jo pripravili Mojca Ferle in Mojca Šifrer. V kulturnem programu so sodelovali ljudski pevci s Skomarij, z Resnika, iz Brežine, Zreč, Mislinje, Koroške vasi in Slovenske Bistrice ter Fantje izpod Rogle. Južni del Pohorja se je minulo nedeljo odel v kulturo: z izredno umišljenimi vložki so na Skomarju in v Zrečah svečano proslavili 200-letnico Jurija Vodovnika, ki je bil rojen 22. aprila 1791 na Skomarju. Že zgodaj popoldne se je na Skomarje podalo na desetine domačinov in gostov iz doline. Zatem so zvečer v Zrečah odprli razstavo pisnih virov, ki govore o delu in življenju tega nevsakdanjega, dolgo omalovaževanega ljudskega pesnika, bukovnika in pisca ljudskih iger. Proslavo sta organizirala DPD Svoboda Zreče, RTC Unior in krajevna skupnost Skomarje. Francoska ura Plakati vabijo na predstavo, ki jo je pripravila Francoska gledališka skupina Gimnazije Celje. Igro La legon je napisal romunski dramatik Eugene Ionesco in v delu upodobil absurdno gledališče. Tematika je pedagoška: razmerje profesor—dijak in nesmiselnosti, ki se pojavljajo v tem odnosu. Pod vodstvom profesorja Slavka Deržka so dijaki Miha Alujevič kot porofesor, Tina Gorenjak kot učenka in Greta Senič v vlogi služkinje, pripavili govorno in igralsko dobro »učno uro«. Igro je režiral dramski igralec Borut Alujevič. Drugi de! predstave je glasbeno-plesni. Tudi tu glavno vlogo prevzameta Tina Gorenjak in Miha Alujevič. Predvojna Francija nam pride naproti. V tedanji čas nas ponesejo francoski šansoni in plesi iz takratnih lokalov. V koreografiji Tine Gorenjak vse plesne točke zaživijo. Za klavirjem nastopa Andreja Alt. V pripravi celotne predstave so sodelovali sponzorji, gimnazijsko gledališče pa je opazila tudi Francoska ambasada iz Beograda. Francoska gledališka skupina Gimnazije Celje je povabljena, da se z igro predstavi na mednarodnem festivalu »Printemps Theatral« v La Roche sur Yon v Franciji. Festival bo od 5. do 11. maja 1991. Jubilej T. Kozlevčarja V petek, 26. aprila bo v Opatovi kapeli stiškega samostana koncert Ribniškega okteta, katerega član gospod Tone Kozlevčar slavi 40 let pevskega delovanja v Slovenskem in Ribniškem oktetu. Jubilant je povabil k sodelovanju tudi goste: MPZ Stična, Litijski oktet. Oktet bratov Pirnat in dramskega umetnika Borisa Kralja. Koncert bo ob 17. uri, pokrovitelj prireditve pa je Pivovarna Union iz Ljubljane. PESNIŠKA KRAMLJANJA BINA ŠTAMPE ŽMAVC Kravja basen (Za goveje čase) Gospa krava Noroglava je noro prepričana, da je mojstrica vsega prava. Da se z rogovi premaga vsaka, še tako kravja težava. Če jo muha na repu zbada, če stoji na robu prepada, če ji pijeta kri dva obada — krava zmeraj z rogovi napada. Od roganja vsa topoglava, trdi, da je nevarna tudi trava. In nikomur ne verjame, da ji je od rogov zavrela glava! POKONCI, POKONCI - KLIČEJO S koračnico V starih industrijskih krajih, rudarskih središčih s stoletno tradicijo, v okoljih, v katerih si ljudje služijo pičli vsakdanji kruh z najtežjimi, najbolj umazanimi deli, kjer se vračajo s šihta polni umazanije na koži in v grlu in kjer se poklici prenašajo iz roda v rod, kjer svojci domala dnevno trepetajo za življenja svojih očetov, mož in sinov, kjer so poškodbe, bolezen, silna utrujenost del vsakdanjika, je glasba tista, ki jih povezuje in razveseljuje. Pesem in še mnogo bolj pleh muzika. In zato ni čudno, da je koračnica, ki se razlega v zgodnjih jutranjih urah, koračnica ob kresovih na predvečer, sinonim delavskega praznovanja. Budnica je mnogo več kot le del nekega slavja, daje občutek globoke povezanosti in nima ničesar skupnega s takšno ali drugačno družbeno ureditvijo. Flavte, klarineti in saksofoni, trobente, homi in baritoni, pozavne, basi in bobni, možje in dekleta v ličnih uniformah, strumno vzravnani in z odločnim korakom — ljudje jih pozdravljajo, jih gostijo in razočarani bi bili, če jih ne bi bilo naokoli. PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV V spremstvu petard Štore — eden največjih slovenskih železarskih centrov, v katerem so delavci že med obema vojnama pridno pihali v trobente in udarjali po bobnih. Po prvi svetovni vojni so se vaški muzikantje okoli Štor kar sami organizirali skupaj z onimi iz centra v pleh muziko, seveda vsak s svojim inštrumentom. Prvi kapelnik je postal v dvajsetih letih Marko Tovornik, zidarski palir, pravi poliglot na inštrumentih. Godba je trikrat zaigrala na prvomajskih proslavah, potlej so jih prepovedali. Godbeniki so imeli svoja shajališča v dveh gostilnah, pri Franclu in Klunu. Po osvoboditvi je godba z večjim ali manjšim uspehom vztrajala do leta 1964, pravo renesanso pa je doživela leta 1969, ki ga imenujejo drugo rojstvo orkestra. Nastal je Pihalni orkester štor-skih železarjev, sestav, ki se je v svoji drugi kategoriji dvigal s stopničke na stopničko. Na tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije so bili najprej bronasti, nato srebrni in nazadnje zlati. Vse od leta 1969 vodi ansambel prof. Franc Zupanc in pod njegovo taktirko je muzika nenehno napredovala. Zdaj nekaj več zdaj nekaj manj kot petdeset muuzikantov si je priigralo kup odličij, med katerimi so silno ponosni na Zlato odličje Tabora, saj so že petnajst let redni spremljevalci pevskega tabora v Šentvidu pri Stični. Inštrumenti gredo iz roda v rod, štorski železarji jih predajajo svojim otrokom. Starejši zvečine igrajo po posluhu, mladi že imajo tudi glasbeno izobrazbo, ki jo pridno nabirajo v dislociranem oddelku celjske Glasbene šole v Štorah, kjer pod vodstvom prof. Zupanca in Bojana Grajžla vadijo v tamkajšnji osnovni šoli. Ob dinarjih, ki so jih dobivali iz blagajne občinske zveze kulturnih organizacij, je za orkester zvečine skrbela štorska železarna, v kateri pa sedaj hudo škriplje in njeno negotovo usodo bo verjetno moral deliti tudi pihalni orkester. Bojijo se, kaj bo jutri, bojijo se za svoje prostore v štorskem kulturnem domu, ki ga bo železarne verjetno prisiljena dati v najem. Kaj bo z muziko, je ta hip težko reči. Alojz Pavlič, tehnični vodja zbora, ni preveč optimističen. »Po lepi stari navadi je naša muzika na zadnji delovni dan pred prvomajskimi prazniki krenila po tovarni in po obratih zaigrala delavcem. Kako bo letos? Bomo igrali ? Delavci napovedujejo štrajk jezni, ker plač ni od nikoder. Bodo imeli razlog za slavje? Ali naj igramo prav zato, kajti, ali ni bilo delavsko praznovanje vselej tudi opozorilo o delavski povezanosti in bitka za delavčeve pravice? »Ko začne Alojz Pavlič vezati spomine, se mu obraz razvedri. »Ne bomo si pustili vzeti prvega maja. Niti kresovanja na Lipi. Tam seveda ne smemo predolgo ostati, saj nas ob šestih zjutraj čaka budnica. V preteklih letih smo kupili petarde in pokali, da je bilo veselje. Če nas ne bodo povabili, gremo sami. Ljudje nas pričakujejo, poslušajo, navdušeni so in vsi navsezgodaj pokonci. Po celih Štorah igramo, po zaselkih in okoliških vaseh. Včasih smo imeli kamion, zadnja leta hodimo peš. V uniformah seveda. Kdor budnice v Štorah ni doživel, si ne more predstavljati, kako luštno je. Ljudje nas čakajo pred hišami, spredaj pa so lično pogrnjene mize z vsemi dobrotami, z mesom, pecivom, kavo, pijačami, vina in šnopsa ne manjka. Kaj, ko ne smeš veliko piti, prehitro omagaš. Pot pa je dolga. Če nas kam ne bi bilo, bi bili užaljeni. Približno do devetih hodimo naokoli. Organizatorji celjskega srečanja na Gričku so nas večkrat vabili, pa nas Štorčani ne dajo. Ne, pa pika, so rekli. »Na Lipo morate, med nas. Saj ste naši«, pripoveduje Alojz Pavllič. »Mnogo je dogodivščin in vseh ne gre naštevati, med najlepšimi pa je gotovo darilo Milke in Ivana Šusterja iz Štor. Po eni od budnic sta nas presenetila in nam izročila ogromni pokal, na katerega sta napisala Pihalnemu orkestru štorskih železarjev za tridesetletno zvesto poslušanje. Pred tridesetimi leti sta se natančno na 1. maj vselila v novo hišo in mi smo ju pospremili s koračnico.« Zaradi krize v štorski železarni je negotova tudi usoda Pihalnega orkestra štorskih železarjev 27. STRAN NOVA W DOBA BOBNI, TROBENTE IN CIMBALE v delavski praznik DELAVSKA GODBA TRBOVLJE Poskočno v revirjih Ponižnost in pridnost sta bili v preteklosti odliki zasavskih delavcev. Trdo delo rudarjev pod zemljo, malo plačano delo steklarjev in kemičarjev, zdravju škodljive zagorske apnenice, v katerih so bile zaposlene tudi ženske in otroci, številne družine, bedno življenje je zasavskega delavca pripeljalo v gostilne, kjer se je slišala pesem. Napredni delavci so vse bolj spoznavali krivice in vsakodnevno občutili ponižanja. Iz vsega tega se je rojevala proletarska kultura, ki je zrastla ob pesmi, petju in godbi. Ko je v Hrastnik pripeljal prvi vlak, so slovesnosti poleg gospoščine prisostvovali tudi godbeniki. Prva je bila v Zasavju ustanovljena hrastniška rudarska godba. Leta 1849 je štela pet godbenikov, kasneje že dvanajst in vse od leta 1890 je godba igrala na proslavah praznika dela. Med drugo svetovno vojno so godbeniki s svojimi instrumenti odšli v partizane. Glasba v Zasavju ni nikoli zamrla. Leta 1861 so v Zagorju ob Savi ustanovili Premogarsko godbo, ki jo je vodil kapelnik J. Plhak. Med najmlajšimi godbami v rdečih revirjih je trboveljska, ki letos praznuje 88 letnico. Godbeniki so v začetku igrali koračnice, valčke nemškim takratnim lastnikom, kasneje so igrali na zletih delavskih godb, na taborih, pridružili so se jim pevci in dramske skupine. Vedno je bila v Zasavju doma dobra volja, petje, pesem in glasba. Stari Hrastničani vedo povedati, da so L maj praznovali že v letih 1920-1923. Čeprav so žandarmerji hoteli javne prvomajske shode prepovedati, jim to ni uspelo. Upor delavcev je bil premočan, njihova neizprosnost in pogumnost pa trdni. Delavci so se udeležili shodov, prinesli zastave, godba je igrala. Znano je, da so socialisti prvi maj praznovali v rudarskem konzumu, komunisti pri Logarčkovi gostilni. Dopoldne so bili shodi, popoldne pa zabave po gostilnah, ki jih v hrastniški dolini ni manjkalo. Na dan L maja so godbeniki v Zasavju šli po naseljih in igrali koračnice. Ta tradicija ostaja še danes. Budnice pripomorejo k razpoloženju in pravemu prvomajskemu vzdušju. Trdoživost je gnala godbenike, da so svoje poslanstvo ohranili med vojno in z delom nadaljevali. Borbene, narodne in umetne skladbe so bile repertoar na vseh pomembnih prireditvah, kajti v Zasavju brez godbenikov ni šlo. Ti so znali in še znajo pognati kri po žilah, čeprav se je v slovenskem prostoru izmed vseh treh zasavskih godb najbolj uveljavila najmlajša, to je trboveljska delavska godba. Dolga leta ji je dirigiral prof. Miha Gunzek. V vseh nadaljnjih povojnih letih je trboveljska delavska godba nastopala na koncertih, se udeleževala mednarodnih tekmovanj in kamorkoli so šli, so trboveljski godbeniki poželi uspeh. Delavsko godbo Trbovlje so občani vzeli za svojo. Z njo živijo in dihajo. In še nekaj združuje trboveljske godbenike. Veseli in ponosni so na 3 zlate medalje za osvojena prva mesta na svetovnih prvenstvih pihalnih orkestrov v Kerkradeju na Nizozemskem. Domov so jih prinesli v letih 1974, 1978 in 1981. Teh časov se prav dobro spominja JANEZ OCEPEK. Godbi je predsedoval od leta 1971 do 1981, zdaj ko je v pokoju, pa je spet predsednik delavske godbe Trbovlje. Ob vprašanju, kako so včasih igrali budnice, se Janez Ocepek nasmeji. Nasploh je vesel človek, glasba ga spremlja vse življenje. Dušo bi dal zanjo. Bil je tudi župan Trbovelj in godbi se ni nikoli izneveril. Janez Ocepek pravi: »Ja, godbeniki igramo na kresovanju na Dobrni, v zaselku rudniških kolonij, takrat je prav »luštno«. Zjutraj pa nas čaka spet delo. Budnice zdaj, ko imamo prevozna sredstva, igramo dosti bolj zgodaj kot včasih, ko smo hodili peš po mestu in po vseh zaselkih.« Ponosno pa doda, da bodo letos godbeniki dobili nove rudarske uniforme, saj te, ki so dopolnile že polnoletnost, niso tudi več v modi. Priljubljenost godbe, njeni uspehi doma in po svetu, so velika obveznost tudi v bodoče. Pred dvema letoma je dirigentsko palico prevzel prof. Alojz Zupan, godbeniki pa se trenutno pripravljajo na tekmovanje pihalnih orkestrov, ki bo junija v ljubljanskem Cankarjevem domu. Delavska godba Trbovlje praznuje letos 88. obletnico RUDARSKA GODBA VELENJE S kanoni v korak 120 let organizirano kopljejo premog, lahko upravičeno sodimo, da segajo začetki pihalne godbe daleč nazaj, uradni začetek rudarske godbe pa postavljajo v leto 1919. Dvainsedemdeset let je torej stara in v teh desetletjih je najprej pod vodstvom Ivana Marina in od leta 1963 z dirigentom mag. Ivanom Marinom ml. je dosegla vse možne mednarodne uspehe. Sodi v prvo kategorijo pihalnih orkestrov in v tej najbolj elitni druščini so na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov v nizozemskem mestu Kerkra-de trikrat pozlatili svojo glasbo, vseh drugih odličij pa vam na izust ne zna povedati nobeden njenih godcev. V sestavu, ki mu je vsa leta obilno pomagal velenjski rudnik lignita in ima danes na voljo imenitne prostore v novi velenjski glasbeni šoli, je okoli devetdeset glasbenikov in več kot šestdeset odstotkov jih šteje manj kot petindvajst let. Vsi so resni, zagnani, disciplinirani, hudičevo močan razlog mora biti, da izostanejo z vaj, ki so vsak torej in petek, vsak teden, vsako leto. Med njimi so rudarji, med njimi so študenti, med njimi so profesionalni glasbeniki, ki so jih izšolali v velenjski glasbeni šoli, srednješolski pripravi za glasbeno akademijo. Čeprav so že daleč časi, ko so njihovi dedje in očetje korakali v običajnih oblačilih s črno rudarsko čepico na glavi, spomin na rojstvo še ostaja. Prvikrat so namreč nastopili leta 1921 in to, kako bi moglo biti drugače, na 1. maj, mednarodni praznik dela. Njihova koračnica je umolknila le v letih fašistične okupacije. »Zjutraj, ko čakamo na prvi takt, smo precej razburjeni. Zaigrati moramo isto sekundo, ko z velenjskega gradu zadoni kanonada in oznani začetek prvomajskega slavja,« pravi tačas eden najstarejših godcev v velenjski pleh muziki Jože Kre-čej, mož, ki je velik del svojega življenja preživel v grobni tišini pod zemljo in po vrnitvi nad njo začutil silno željo po muziki. »Uh, kako smo včasih igrali, na bakladah, kresovanjih, od balinišča smo do centra raztegnili povorko, se selili od enega do drugega kresa, po katerih so ljudje večinoma preživeli celo noč in jih ni bilo treba buditi. Danes je tega manj, a lepa delavska tradicija ostaja in delavsko praznovanje moramo ohraniti. To je najbolj množični praznik, bolj kot vse drugo,« razmišlja Jože Krečej. »Budnico udarimo ob petih zjutraj. Igramo do približno pol osmih, ko nam za okrepčilo, verjemite, res smo ga potrebni, pripravijo prvomajski golaž. Najprej smo v rudarskih uniformah, potem pa se preoblečemo v običajna oblačila. In odidemo naprej, zadnjih deset let na Graško goro, prej na Paški Kozjak. Na vsem tem obhodu nas ljudje toplo pozdravljajo, še posebej pa nas pričakajo pred zasebnimi hišami, denimo, pri zdravnici Nadi Hribar, kjer nas vselej čakata jedača in pijača. Tudi letos bomo igrali, to je naša dolžnost, to je svetinja delavstva,« pravi Jože Krečej. »Včasih je bilo bolj slovesno, bolj družabno. Zdaj baklade ni več,« se pridružuje upokojeni rudar Jože Zdovc, klarinetist, ki je že štirideset let v orkestru. Z najmanjšim inštrumentom, medtem ko igra naš prvi sogovornik na bas, torej največjega. »Za 1. maj igramo in igramo, z dušo in srcem. Zase in za ljudi, ki nas željno poslušajo. Zaselki okoli Velenja so razkropljeni, od enega do drugega mesta nas prepeljejo avtobusi, potem pa vžgemo. Najdlje smo seveda v centru, zjutraj korakamo po ulicah in starejši se dobro spominjamo, kako so nam nekdaj za pogasitev žeje, muzikanti so bili tradicionalno dobri pivci, stanovalci kar po vrvicah spuščali steklenice. Ja, včasih je bilo bolj veselo,« pripoveduje Jože Zdovc. šljamo o uvedbi internega oddelka izobraževanja za tiste glasbenike, ki jih v godbi potrebujemo. Postavili bi polovico manjšo šolnino in prilagodili program tako, da bi z njim v najkrajšem možnem času prišli do iskanih glasbenikov. To je edina pot, da do njih pridemo in ansambel okrepimo s svežimi močmi«, razmišlja Slavko Adamič. »Se posebno zdaj, ko smo v delavskem Celju edini in na delavskem prazniku ne smemo manjkati.« »Po lanski volilni evforiji so v Celju pozabili na prvomajsko budnico, a mi nismo. Nismo razočarali vseh tistih, ki so nas čakali v Gaberjih in na Hudinji. Sneli smo steklenico v Tru-dinem bifeju na Mariborski, ki je tradicionalno vsa leta pripadla prvi muziki. Pogosto je bila naša. Prvomajske budnice imajo za fante poseben čar. Ljudje na Hudinji pa pravijo, da je to njihova muzika, vedno toplo pričakajo glasbenike, jim ponudijo hrano in pijačo,« pripoveduje Slavko Adamič. Ob šestih zjutraj zadoni prvi boben in povorka po mestnih ulicah se prične. Vsa okna se na stežaj odpro, ljudje so takoj V Velenjski godbi na pihala je blizu devetdeset godbenikov. PIHALNI ORKESTER EMO Zavrti se, muzikant Prvi podatki o muzikantih v Šaleški dolini so stari že okoli 130 let, saj so tedaj po vsem Štajerskem sloveli velenjski godci pod Štarihovim vodstvom. Povsod tam, kjer so bili rudarji, so bile tudi pleh muzike in ker v Velenju že več kot Pred vojno so VVestnovi delavci peli in plesali, kot jim je dirigiral lastnik, po osvoboditvi leta 1945 pa so postavili na noge svojo godbo. Eden od ustanoviteljev Martin Zagožen, danes že precej v letih, še vedno hodi v korak z mlajšimi. Po razpadu pihalnega orkestra France Prešeren, je Pihalni orkester EMO tačas edina pleh muzika v mestu ob Savinji. Čeprav je godbo podpiralo staro vodstvo podjetja im mu tako moralno kot materialno pomaga sedanje vodstvo, je poznala tudi hude čase. Pred štirimi, petimi leti so za dve leti prekinili vadbo, niso imeli dirigenta, moralo pa jim je vzela krivica pri ocenjevanju na republiškem srečanju v Krškem. Opomogli so si, ko je dirigentsko palico vzel v roke Alojz Krajnčan iz Slovenskih Konjic in v njihovem igranju je zavel svež veter. Ne užigajo samo maršov, ampak tudi polke, valčke, menjujejo tempo, ritem, radi imajo Avsenike. Slavko Adamič, ki je že petnajst let tajnik ansambla in mu je tudi kot predsednik sindikata v tovarni EMO storil dosti dobrega, je sedaj v skrbeh zaradi pomanjkanja glasbenega podmladka. Večina slovenskih pleh muzika se je v zadnjih nekaj letih krepko pomladila. Emova pa ne.« Resno razmi- na prostem. Ja, fantje se še dobro spominjajo, kako živo je bilo nekdaj. Najstarejše mamce so se hotele s fanti zavrteti in so plesali po delavskih predelih. »Ko smo lani šli po Hudinji mimo Ere, je neka Zenska hotela, naj vsi k njej zavijemo na malico, a ugotovili smo, da nas je za izbo le preveč, tako, da smo se okrepčali zunaj. Včasih smo se vozili na odprtem tovornjaku in do onemoglosti igrali. Do približno osme zjutraj, nato pa smo odšli na Griček in tam nadaljevali. Pred dvema letoma smo sklenili iz postelje vreči župana Antona Zimška. Pod oknom na Ostrožnem smo udarili dve viži in se potlej hitro odpeljali. Ko seje napravil, nas že ni bilo nikjer več. Kasneje se je opravičeval, da bi mogel prinesti pijače, ker je prepozno vstal,« se nasmeje Slavko Adamič. »Budnice si delavci ne bodo pustili vzeti. Z njo je povezanih toliko prijetnih doživetij in zlasti starejši ljudje se od srca razveselijo. V letošnjem prvomajskem praznovanju tudi Celje ni tako kot lani pozabilo nanjo,« pove tajnik Pihalnega orkestra EMO Slavko Adamič. Godbeniki pihalnega orkestra EMO so za lanski 1. maj po lastni volji zaigrali budnico v Gaberjih in po Hudinji. PISATELJI V MARIBORU Stopanje skupal »Nova metla vedno dobro pometa«, pravi slovenski pregovor. Mnogi v Mariboru, ki jim je pri srcu literatura in kultura, pa si v teh dneh želijo, da bi novo vodstvo podružnice Društva slovenskih pisateljev v Mariboru uspelo »pomesti pod tepih« vsa stara nasprotja in nesporazume med pisatelji. Če bi mariborski pesniki, pisatelji in dramatiki znali stopiti skupaj, bi lahko s skupnimi močmi zelo obogatili kulturni utrip mesta, tako kakor so to že storili gledališčniki, ko so pozabili na svoje »stare zdrahe«... Ali bodo nekaj podobnega zmogli tudi pisatelji? Potem ko je na rednem letnem občnem zboru podružnice Društva slovenskih pisateljev v Mariboru nepriklicno odstopilo staro vodstvo s pisateljem Janezom Švajncerjem na čelu, so za novega predsednika izvolili pesnika Marjana Pungartnika in za tajnika Milana Štancerja. Staro vodstvo je odstopilo, čeprav so na občnem zboru v bistvu pozitivno ocenili njihovo delo, vendar pa so jih utrudile nenehne kritike in skepsa tistih, ki pri delu pisateljske podružnice sami niso kaj prida sodelovali. Zato se je na občnem zboru razvnela tudi diskusije o tem, da bi podružnico Društva slovenskih pisateljev v Mariboru preprosto ukinili, vendarle pa je na koncu prevladalo prepričanje, da je podružnico zaradi njene vloge v kulturnem tkivu mesta treba ohraniti in narediti »še en poskus«, da bi slovenski pisatelji v tem delu Štajerske »stopili skupaj.« To nehvaležno nalogo si je zadalo novo vodstvo, na čelu katerega je pesnik Marjan Pungartnik. »Pravzaprav ne spadam med mariborske pisatelje, ker sem se sem preselil«, pravi Pungartnik in dodaja, da bi moral prebivati po meri nacionalističnih skrajnežev tukaj vsaj dvajset let, da bi ga imeli za domorodca. »Tudi nisem nikoli imel idiličnih odnosov s svojimi kolegi, ker sem menil, da premalo storijo za književno življenje. V provinci namreč ni dovolj biti samo razglašen pisatelj, je namreč potrebno biti tudi dejaven za napredne in pravične reči.« O programu, ki ga ponuja svojim pisateljskim kolegom, skupaj z drugimi v vodstvu podružnice, pa Pungartnik pravi: »Nisem hotel postati nikakršen predsednik nikakršne podružnice, ker vem, da je stvar na ničli in da se je treba pošteno potruditi za nekaj dobre volje med ljudmi. Prej razumem svojo vlogo tako, da bom preveril, če je sploh mogoče kaj storiti, namreč da se ublaži izključnost. Pripravljam serijo predstavitev mariborskih piscev domači publiki in upam, da bodo na ta poziv stanovski kolegi odgovorili. Podružnica se je tudi moralno zavezala, da v letu dni vsak njen član organizira nekaj za poživitev književnega življenja v mestu. Potem je še Štatenberg, ki ga želimo prenoviti in mu dati modernejšo obliko in vsebino. Čas je, da tudi Štajerska dojame svojo posebno dušo. Marjan Pungartnik je doma s Koroške, Milan Štancer pa je s Kozjanskega. Če jima bo uspelo ob kulturnem delovanju združiti pesnike in pisatelje iz Maribora, jima bo morda v naslednjem koraku uspelo tudi združevanje vseh slovenskih pisateljev na Štajerskem. NOVA W| DODA STRAN 28 kaj naučijo, drugi pač ne. Napake, ki jih iz preteklosti ponavljamo, nas drago stanejo. Politična prerekanja so -f* ffiSSjKSSE Brez posojil Ježe tako. da je z ljudmi najlažje manipulirati jih (slabe možnosti investiranja, padec cen in obrestnih mer ao/^i. Se enagiavmh napak, kija velja omeniti, je prevze- tor smo sTcer ne^vno odprav'*-. posTe*« pa se čutijo v v*oio zadotzene d,zave Vseeno pa zadolženost go novem tečaju znaša 14 000 dtn na prebmalca ah preko Od katastrofalni turistični sezoni, ki nas čaka. vsesplošni nelikvidnosti (zunanja likvidnost države kljub vsemu ni ogne, na mr,uh deviznih n zen) in notranji zadolženosti so to kaj slabe napovedi za naprej. V primem razpada Jugoslavije na posamezne dele se pojavlja vprašanje delitve obveznosti. Nekatere republike tega pa izhaja odpor tujine do kakršnekoli delitve znotraj Slovenija z osamosvojitvijo ne bo imela možnost, za najemanje ugodnih posojil, ker po mednarodnih merilih (narodni dohodek na prebivalca) ne bo spadala med neroz- Tako zmedim-olj slabo kaže, vredne. ; ■ Stvari so popolnoma jasne. Na nas je. da se dogovorimo. Lastninjenje kot miselni vzorec Važna je gotovina Lastninjenje je danes politični imperativ. Če hočemo razvozlati uganko lastninjenja, moramo začeti pri potencialnih kupcih družbenega premoženja, njihovih interesih in motivih. To so lahko zaposleni, upniki, država, ali zasebniki iz domovine ali tujine. Interes zaposlenih je majhen, saj z nizkimi osebnimi dohodki komaj preživijo iz meseca v mesec. Država je le začasni lastnik, njen interes je prestrukturiranje gospodarstva in radikalni ukrepi, ki bi naredili posamezno podjetje privlačno za nakup. Seveda pa tudi tu ne gre za čisti altruizem, temveč za prepis premoženja na državo (agencijo), ki bi od vsakega posla pobrala določeno dividendo. Interesi domačega in tujega kapitala, ki ga je včasih težko identificirati, so v velikih dobičkih, ki so možni v rizičnih pogojih. Politične spremembe narekujejo izvedbo lastninjenja v čim-krajšem možnem času. Čas dela v škodo pravilnemu vrednotenju podjetij, ki se pri nas šele oblikuje kot stroka. V škodo je tudi gospodarstvu, ki ga pretresajo stečaji in se z njimi poceni razprodaja dosedanja družbena lastnina. Marsikdo bi pomislil, da gre sesutje gospodarstva na račun političnega cilja - čimprej izpeljati lastninjenje. Čas pa je zlato tudi za tiste, ki znajo izkoristiti nastalo situacijo. Vrednost podjetij Vrednost podjetij se pri nas še vedno ocenjuje v okvirih vrednosti aktivnih sredstev - stroji, zgradbe, kapital, medtem pa je bistvo vrednotenja v svetu tržne ekonomije predvsem potencial sposobnih kadrov, njihovo znanje, sposobnosti, inovacije, image, poslovni stiki itd. Razvrednotenje podjetij Proces razvrednotenja se je začel davno pred trenutkom lastninjenja. Ce odmislimo padanje knjigovodske vrednosti, ki je možna tudi z uporabo izbranih, vendar zakonsko dovoljenih knjigovodskih metod (odpis terjatv po 60 dneh, nerealna amortizacija in odpisi vrednosti, vrednost zalog itd), pada vrednost tudi z opuščanjem razvoja kadrov, izobraževanja in zaposlovanja. Klima v podjetjih, ki jih prepričujejo o nesposobnosti, ki povzroča nemotiviranost in defenzivno obnašanje, povzroča padec vrednosti podjetij v veliko večji meri kot bilančna izguba. Nesol-ventnost kot vzrok stečaja pri visokih vrednostih terjatev, visokih vrednostih premoženja (stanovanja, počitniški domovi) in sposobnih, inovativnih kadrih je absurd. Koristi Z nižanjem vrednosti podjetij bo lastninjenje možno prej izpeljati, kar je nedvomno ozadje sedanje politike. Tuj kapital dobro pozna naše razmere in čaka na najnižjo vrednost. Ni nujno da se identificira, saj ima poslovne stike s posamezniki v podjetjih, ki imajo precej vpliva na oblikovanje knjižnih vrednosti podjetij. Ker se šele oblikujejo zametki realnega vrednotenja, je najbližja pot do poceni nakupa stečaj podjetja. Vrednost se v takih primerih oblikuje predvsem kot likvidacijska vrednost osnovnih sredstev. Pri tem seveda imajo vpliv upniki, toda ker je dolg velikokrat manjši od vrednosti podjetja in ker nimajo interesa za prevzem upravljanja, je njihov moto: čimprej, tudi pod ceno, važna je gotovina. ZGODBE O PREŽIVETJU Ves svet je naš Redke so ženske, ki se upajo ukvarjati z delom kot sta uvoz in trgovina. Koprčanki Gordani Stijepovič pa poguma ne primanjkuje. Je prva ženska iz tega kraja, ki je ustanovila podjetje za export-import »TA-KSIM«. Da so ženske roke zares zlate, smo se prepričali takoj, ki smo stopili v prostor omenjenega podjetja, ki se nahaja v bližini koprske luke v stavbi, kjer so tudi prostori raznih špedicij. Zelo lepo urejene pisarne govore dovolj o njihovi lastnici. »Dolgo sem delala v banki in v trgovini, odpiranje zasebnega podjetja pa je bilo zame velik izziv, ker takšno delo zahteva od človeka precej. Zanimivo je, daje bilo treba zelo malo časa, da bi pridobili poslovne prijatelje skoraj iz vse Jugoslavije«, zadovoljno pravi Gordana, kateri očitno gre delo dobro od rok. Kaj pa je s poslovnimi prijatelji iz tujine? »Do prodajalca oziroma izvoznika je lažje priti kot do kupca, tako da lahko rečem, da je ves svet naš. Imamo razno blago — od akustičnih aparatov do kave. Slišali smo, da blago ponujate zelo poceni? »To je res. Zaradi tega nas skoraj vsakodnevno kličejo po telefonu iz raznih krajev Jugoslavije. Zagotavljam blago kar najceneje, da pa to ne vpliva na kvaliteto. Razen tega kupci dobro vedo kar kupujejo«. Nam lahko odkrijete skrivnost vašega poslovanja? »Tu ne gre za nikakršno skrivnost. Vse je v mojih rokah in rokah mojih partnerjev in proizvajalcev. Ni se še zgodilo, da bi kdo kupil kaj pri »TA-KSIM«-u, pa ni bil zadovoljen. Skrivnost je v pravem poslovnem odnosu do kupcev, v točnosti glede na obveznosti in plačilo.« I Zunanja trgovina p. o. Celje, Mariborska 7 Poslovni predmet našega podjetja obsega: - izvoz in uvoz črne in barvne metalurgije, kovinsko finalnih proizvodov - uvoz in izvoz bele tehnike in široke potrošnje - specializiran uvoz investicijske opreme vseh vrst - izvajanje investicijskih del v tujini - poslovanje v maloobmejnem prometu zastopanje tujih firm: - NEMČIJA: GMN, INTENSIV FILTER, ABIG-WERKE, BMC, BUDERUS - AVSTRIJA: FESTO, SCHINZEL, ARTVVEGER, LANDIS & GYR, KLUDI - ITALIJA: OME.CEMB - BELGIJA: BINKS Poslujemo preko podjetij v tujini z udeležbo našega kapitala: CARMETAL, Avstrija, UNIMERCAT, Nemčija, RESCO. Italija, APRIMEX. Kenija in EURO PACIFIC, Hongkong in predstavništev s sedežem v Moskvi in Minsku, v Pragi in Bratislavi, Bukarešti, Berlinu, Pekingu in Varšavi. oo<^osoocooeos<>socc<>e>Qoan=oc«sooGCCC: 29. STRAN NOVA W DOBA Nagradna križanka Kovinotehne 1. nagrada: velik komplet nerjaveče posode EMO Celje 2. nagrada: manjši komplet nerjaveče posode EMO CELJE 3. nagrada: vetrovka METKA Celje 4. nagrada: celoletna naročnina Nove dobe 5. nagrada: polletna naročnina Nove dobe Pravilne rešitve pošljite najkasneje do 4. maja 1991 na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, 63000 Celje s pripisom Nagradna križanka. NOVA OT DOBA STRAN 30 JEEP AR 55, v voznem stanju, prodam. Ogled popoldne. Tel.: (063) 813-802 (dopoldne) Ivan Delfabro, Žagaj 21 b. Rogaška Slatina ZASTAVO 101, prodam. Tel.: (063) 813-802 (dopoldne) in (063) 821-557 (popoldne), Kun-stek, Šmarje 168, Šmarje pri Jelšah TAM 4500, kiper, dva pogona, samonakladalko, potrebno manjšega popravila in motor za Fiat 126 P. Tel.: (063) 785-260 (zvečer) AVTOMOBILI PEUGEOT 404, neregistriran, prodam za 12.000,00 din. Tel.: (063) 852-094 GOLF, letnik 1977, registriran do 11/91, prodam. Telefon: (063) 27-411 (537 do 14. ure) ZASTAVO 101 GTL, letnik 1987, prevoženih 39.000 km, registrirano do 25.3.1992,ugodno prodam. Tel.: (063) 38-030. MERCEDES 200 D, letnik 1970 in 126 P, prodam. Ogled Pertinač, Vodice pri Slivnici 13, cesta proti Planini. Tel.: (063) 748-047 R 4, letnik 1977, v voznem stanju, prodam za 10.000,00 din. Tel.: (063) 852-975 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, prevoženih 45.000 km, garažirano, prodam. Tel.: (063) 858-480 VUGO Koral 45, letnik 2/89, višnja barva, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: (063) 31-828 FORD ESCORT 1,6 i, s kata lizatorjem, 105 PS, s centralnim zaklepanjem, originalnim avtoradiom in kasetofonom, prodam. Tel.: (063) 34-360 FIAT 126 P, letnik 1977, registriran do oktobra 1991, obnovljen, prodam za 1.000 DEM in Zastavo 128, letnik 1989, rdeče barve, registriran do 22. 2. 1992, ugodno prodam. Telefon: (063) 858-745 (popoldne) VUGO 1,1 GX, letnik 1988, registriran do 2/92, prodam za 5.700 DEM in Zastavo 750, letnik 1981, registrirano do 10/91, prevoženih 50.000 km, dobro ohranjeno, prodam za 1.300 DEM. Tel.: (063) 821-579 ZASTAVO 101, letnik 1989, garažirano, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: (063) 776-919 OPEL KADET 1,6 D, letnik 1984, D tip, prodam. Tel.: (063) 26-764 (zvečer) VUGO 55, letnik 1985, registriran do 17. 8. 1991, prodam. Sandi Pungartnik, Bukovžlak 92, Teharje R 18 TLS, letnik 1986, prevoženih 72.000 km, prodam. Alojz Kure, Škapinova 1, Celje OPEL REKORD 1.700, letnik 1973, dobro ohranjen, ugodno prodam. Matjaž Vanovšek, Tel.: (063) 38-371 (po 17. uri) ZASTAVO 750/850, letnik 8/ 1985, prevoženih 60.000 km, prodam za 2.600 DEM. Telefon: (063) 712-590. GOLF JXD, star 5 let, prevoženih 40.000 km, dodatna oprema, prodam. Tel.: (063) 713-771 VUGO 55 XX, letnik 4/88, prevoženih 30.000 km, garaži-ran, prodam za 5.700 DEM. Tel.: (063) 26-684 ZASTAVO 126 P, 650 GS, letnik 1989 in Zastavo 750, ugodno prodam. Tel.: (063) 32-377 (med 16. in 18. uro) OSTALO ŽENSKO KRZNENO JAKNO (lisica), št. 38, in bel moški baloner (podložen) št. 52, ugodno prodam. Tel.: (063) 36-938 (popoldne) CAGIVO 125 FST, licenčni model, Harley Davidson, ugodno prodam za 1.800 DEM oziroma po dogovoru. Je dobro ohranjen. Tel.: (063) 33-132 ŽVICE (grobance) šmarnico, izabelo in kvinton, po ugodni ceni prodam. Adolf Lipuš, Zvodno 63, Celje. Tel.: (063) 21-481 Avtomobili HIŠO brez fasade, novo, z nekaj zemlje in gozda, prodam v Koprivnici pri Brestanici. Alojz Škoda, Bobovo 9 a, Šmarje pri Jelšah PRIKLOP, pocinkan, za Zastavo 101 in 128, prodam. Cena je 1.000,00 din. Prodam tudi rabljeno prikolico, nosilnosti 750 kg za 4.000,00 din. Janez Korošec, Višnja vas, Vojnik MOTORNO KOLO APN 3, prodam. Tel.: (063) 776-919. ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH 400 lit., prodam. Tel.: (063) 27-411 (537 do 14. ure) VRATNO KRILO - lužen hrast KD 4, s podboji (80 X 200), cena za KD je 2.300,00 din. Tel.: (063) 852-094 MOTOR »TORI«, odlično ohranjen, prodam. Tel.: (063) 34-518 (popoldan) TRGOVSKO PODJETJE RESEVNA TRGOVSKO PODJETJE P-O. 63230 ŠENTJUR PRI CELJU TITOV TRG 3 • * 063/ 741-320 ŽIRO RAČUN: 50700-601 -13399 26. aprila 1991 vse oddelke blagovnice r * S i i t i. —— od 26.4. ^ V^-d ‘do 10.5.’91 posebna ponudba: P KREDITNA PRODAJA brez pologa O DARILO ob nakupu z gotovinskim plačilom O NAGRADNO ŽREBANJE z bogatimi nagradami: 1. barvni TVsprejemnik SAMSUNG 2. glasbeni stolp KAMAKROVVN z. giasoeni siuip rvHiviMrvnuvvn -j ^ 3. avtomat za kuhanje kave MOTORNO KOLO »TORI«, letnik 1986, malo rablje, dobro ohranjen, prodam za 5.000 din. Martina Vozlič, Kristan vrh 66, Podplalt PRTLJAŽNIK - smučarski za avto AX, prodam. Tel.: (063) 35-301 BMW, motorno kolo 100 RS, letnik 1978, prodam. Cena po dogovoru. Janko Mihevc, Vrhe 56, Teharje ZIDANO GARAŽO (je elektrika), na Otoku, možna tudi preureditev v poslovne namene, oddam, kasneje tudi prodam. Tel.: (063) 24-455 MLADA DRUŽINA z enim otrokom nujno potrebuje srednje veliko stanovanje v bloku ali hiši za dobo enega leta. Tel.: (063) 29-866 — vsak dan popoldne 2 ZIMSKI GUMI za Zastavo 750, prodam za 1.000,00 din. Tel.: (063) 711-956 GLISER - Punat, dolžina 4 metre, barva — rdeča, volan, komande, štirje sedeži, skupaj s cerado, zelo ugodno prodam. Cena je 2.700 DEM. Tel.: (061) 552-301 KR0M0TERAPIJA Ljubitelje mejnih znanosti obveščamo, da organiziramo dvodnevni seminar s temo: Izbira nihala in ra-diostezijske barve z osnovami kromoterapije. Seminar bo: v četrtek, 9. 5. 1991 od 16.30 do 20. ure in v petek, 10. 5. 1991 od 16.30 do 20. ure v prostorih srednje ekonomske šole v Celju, Vodnikova 10, pritličje, vhod zadaj. Seminar bo vodil: Milenko Roš iz Ljubljane. Ljubitelji! Uresničite svoje želje in preizkusite svoje sposobnosti! EK0S, d. o. o. d.o.o. Štore P.e. Celje, Aškerčeva 13 tel./fax.: (063) 26-101 Ste se po pretekli zimi odločili, da spremenite £ sistem ogrevanja? 5; Po trenutno najugodnejših cenah vam nu- L dimo: - kombinirane plinske peči z bojlerjem » znamke JUNKERS in SAUNIER DUVAL ; - pretočne bojlerje SAUNIER DUVAL - oljne ter plinske gorilce JOANNES Se priporočamo! INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino, prevajam strokovno angleško literaturo. Tel.: (063) 37-315 BOJLER, električni, pretočni, majhne dimenzije in z neomejeno količino tople vode, z garancijo, nov, prodam. Tel.: (063) 25-051 GARSONJERO ali manjše stanovanje v Celju ali okolici vzame v najem mlada prosvetna delavka. Tel.: (063) 770-125 PROGRAMIRANI TEČAJ L stopnje, angleščina in nemščina, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: (063) 25-283 (po 18. uri) TOVORNI avto TAM 110, kiper, nosilnost 5,5 t, prodam. Martin Podkrajšek, Ostrožno 5, Ponikva pri Grobelnem ELEKTRIČNO KITARO — solist melodija, prodam za 200 DEM, ter volumsko pedalo za 100 DEM. TEL.: (03) 732-780 KROMATIČNO HARMONIKO, 100 basno, novo, prodam za 4.000,00 din.Tel.: (063) 701-636 VISO po delih, brez motorja in strehe, prodam. Cena - posamezni deli 40% prodajne cene, šipe 80% prodajne cene. Tel.: (063) 853-321 (int. 797 od 7. do 15. ure) Iščem akviziterje za prodajo tekstila. Tel.: (063)831-436 LUČ, prednjo, desno, Škodo 120, letnik 1986, prodam. Cena po ogledu. Škoda je nova. Anton Kočar, Trnov hrib 34, Laško GARAŽO v centru Šentjurja, prodam. Tel.: (063) 741-365 (popoldne) - pri blagovnici ANGLEŠČINA — profesionalne inštrukcije konverzacija, priprava na zaključni izpit. Tel:. (063) 770-125 KOZE Saanske pasme, prodam ali zamenjam. Tel.: (063) 31-475 NUJNO IŠČEM VARSTVO za enoletno deklico, ki ne more biti v vrtcu. Ali res nobena ženska nima več veselja, da osreči malega otroka iz Celja ali bližine. Zaželjena družba otrok, ni pa nujno. Tel.: (063) 32-112, int. 509 ali naslov Kerš, Trnovlje 119 c rW///////////m^^^ ZDRAVI USCE ATOMSKE TOPLICE 63254 PODČETRTEK TEL:063/828 000 TELEK 33819 TTG AT YG TELEFAX:063828 024 Bazenski kompleks »Terme« Za našo deželo doslej edinstven bazenski kompleks velikosti 2800 m2, od tega 900 m2 vodnih površin, nudi vsem ljubiteljem vodnih užitkov zares veliko izbiro. Podvodne, rimske kopeli, vroče vrelce, slap, bazen, namenjen otrokom, vodni prehod, ki omogoča plavanje iz notranjega dela kopališča v zunanji, prostor za počitek, del namenjen nudistom, solarij, finsko in turško savno ter prikupen »Bikini bar«, kjer se obiskovalci lahko odžejajo. Temperatura vode se giblje med 30 in 36° C. TERME SO DOPRTE VSAK DAN od 9. do 20. ure \/////////////////////////^^^^^ 31. STRAN NOVA OT DOBA L ocooocooecoooocooooocoosooocoooooooocooo Trgovina ZOYA Vida Medved ŠKOFJA VAS - JEANS HLAČE od št. 46 do št. 58 260,00 din - OTROŠKE HLAČE 99,90 din VABIMO, DA NAM ZAUPATE, ZATO VAM NUDIMO POPUSTE: - za nakup nad 1.000,00 din 10% - za nakup nad 500,00 di 5% POPUSTI NE VEUAJO ZA CIGARETE IN AKCIJSKO PRODAJO. IVAN HRIBERNIK oocoocoooooooocccooeoooooooooocoscoo n o o aoaiMiaeDOnoooflftflftoiipoooaoagcageoBoaiio I 0 ° 1 z °dho'i17.inaia+j£r PRO- UGODNA PRODAJA BELE TEHNIKE IZ GRAMA: - GORENJE - CANDV - INDESIT (2 leti garancije) PRODAJA PO UGODNIH CENAH IN MOŽNOST KREDITA NA ČEKE OD 3 DO 6 MESECEV ZA PROIZVODE Z VREDNOSTJO NAD 3.000,000 DIN (na 3 mesece - brez obresti). SERVIS IN TRGOVINA, Mariborska 2, SLOVENSKE KONJICE, tel. (063) 755-207, SERVIS CANDV, INDESIT in GORENJE pa v PE CELJE na Partizanski 20 v Celju, tel. (063) 21-673 AKUSTIKE: - AVTORADIO SUNKVONG - BARVNI TV ITT NOKIA - OPRAVLJAMO PRALNIH STROJEV SERVIS o : o b e c : o <3 vtntmt otrtiTTiPiPiTtrtrirTrtrtrirtnTinrTrirtrtrTririrtrtrirTTSRrtrtrtrBV* SOBO v Celju ali bližnji okolici Celja, iščem. Pripravljen sem tudi nuditi pomoč pri raznih hišnih delih.Tel.: (063) 33-476 (od 7. do 8. ure zjutraj) PONI EKSPRES, z izpravnim motorjem, poceni prodam. Tel.: (063) 29-517 ZIDANO GARAŽO (boks), v Kocbekovi 5, prodam najboljšemu ponudniku. Tel.: (063) 29-643 (po 7. uri) ali na naslov Marija Rojc, Kocbekova 5/1., Celje GRAVERSKE ČRKE, velike, komplet, za graviranje, prodam. Prodam tudi »Minicraft štift« za graviranje napisov na steklu. Vse je novo (nemško). »Štift« — 220 V, specialni. Tel.: (063) 858-781 (po 20. uri) MLADA ZAKONCA z enim otrokom bi za leto dni bila pripravljena skrbeti za vašo hišo in okolje v času vaše odsotnosti. Zdomci pozor! Tel.: (063) 29-866 (popoldne) , ^»++#++4t»**t**********»«+**++++***e+*#*+*»*9**++**e«, ELEKTRO TURNŠEK Miklošičeva 2, Celje ' tel.: (063) 29-345 fax.: (063) 38-930 Ugodna prodaja: - Elektro motorji za pralne stroje od 1.225,70 din dalje - Kompresorji od 1.691,20 din dalje Prodaja: - elektroinstalacijskega materiala — italijanski plinski kotli S AVI A - akustika — drobni gospodinjski aparati — rezervni deli — komisijska prodaja NIZKE CENE! Se priporočamo! GOSTIŠČE ŠTORMAN ZVONE - MILICA ŠTORMAN 63311 Šempeter v Savinjski dolini Tel.: (063) 701-585 odprto od 7. do 24. ure 63305 Vransko, Ločica 42 Tel.: (063) 724-004 odprto od 10. do 23. ure Oba lokala sta zaprta ob ponedeljkih in vsako prvo nedeljo v mesecu. Se priporočamo! MALI 0GUSI ZASTONJ KUPON MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. PRALNI STROJ, hladilnik, zamrzovalno skrinjo in štedilnik (2 plin + 2 elektrika), prodam. Tel.: (063) 36-763 (zvečer) INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ Singer, poceni prodam. Tel.: (063) 853-321 int. 765 BARVNO TELEVIZIJO, športno kolo (Junior) in dve Po-ny kolesi, prodam. Tel.: (063) 713-145 GOSTINCI, OBRTNIKI, POZOR! Ali vas jezijo visoki telefonski računi v lokalu? In ne veste, kako bi to preprečili. Pokličite nas in pomagali vam bomo z internim - javnim telefonom. Tel.: (063) 34-077 NOSEČNIŠKO OBLEKO, poročno, št. 42/44, v kompletu s klobukom in čevlji št. 39, prodam. Vse je obogateno z bogato čipko. Tel.: (063) 36-124 TOVORNI AVTO TAM 110, kiper, letnik 1979, registriran do 11. 4. 1992, ugodno prodam. Viki Selič, Huda Jama 3, Laško »BRAKO« prikolico, rabljeno dve sezoni, prodam. Tel.: (063) 850-717 USNJEN FOTEU, nov, ugodno prodam. Matjaž Vanov-šek, Na zelenici 5, Celje (popoldne) KAWASAKI, 500 S, prva registracija 1989, prodam. Tel.: (063) 24-997 STRIŽEM KODRE. Tel.: (063) 36-606 (po 17. uri) TROSED (raztegljiv v posteljo), fotelj in tabure, prodam za 5.000. 00 din. Garderobno temno omaro za predsobo, prodam za 3.000. 00 din. Tel.: (063) 36-438 ODLIČEN ZASLUŽEK za delo na domu! Informacije: Agencija Dundee, pp 34, 62002 MARIBOR APN 6, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: (063) 35-289 za Kregar, ogled v soboto in nedeljo, Vrunčeva 25 c, Celje KOMBI VW 1600, transporter, 1986 letnik, prevoženih 96.000 km, dobro ohranjen, prodam. Tel.: (063) 884-186 GRAMOFON, znamke RIZ, čisto nov, prodam. Kupim motarsko čelado. Tel.: (063) 25-681 (vsak dan od 18. do 21. ure) BT 50, prodam. Tel.: (062) 811-587 Robert MERCEDES 406 D, s cerado, dolžina kesona je 4,20 m in Mercedes 809, letnik 1979, prodam Cena po dogovoru. Tel.: (063) 831-825 PETROL z vami na poti { l i i NAROČILNICA NOVA P« DOBA Ime .................priimek naslov ........................ naročam časopis-tednik Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošljite .............. izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika Oven 21. 3.-20. 4. Čaka vas izdatek, ki vas bo spravil v hudo zadrego, vendar se boste nekako izvlekli. Ločite že enkrat zasebno življenje od poklicnega. Nasvete sprejmite s pridržki in se raje zanesite na svoje lastne moči. Srečne številke 6, 11, 21, 34. Bik 21. 4.-20. 5. Opustite pesimistične misli, se boste takoj tudi telesno dosti bolje počutili. Z večjo vnemo se posvetite delu, ki ste se ga lotili, ali konjičku, ki ste ga precej zanemarili. Ta terapija skoraj vedno pomaga. Srečne številke 10, 15, 33, 38. Dvojčka 21. 5.-21. 6. V prihodnjem tednu se zelo lahko zgodi, da se boste pustili preslepiti zunanjim »signalom«. Toda srce vas ne bo izdalo. Zenske, rojene v tem znamenju, se morajo zlasti v teh dneh paziti prehladov in slabe družbe. Srečne številke 5, 17, 24, 40. Rak 22. 6.-22. 7. 'Pojavil se bo konkurent in morali se boste potruditi, da vas ne bo stisnil v kot. Izogibajte se vsakega prepira, bolje boste opravili z diplomacijo. Počutje bo pokazalo, da morate nekaj storiti tudi zase. Srečne številke 8, 21, 31, 42. Lev 23. 7.-23. 8. V prihodnjih dneh bi morali nadzorovati svojo slabo voljo in agresivnost, ker se sicer utegne zgoditi, da se boste napačno odločili in izzvali prepire. Upoštevajte načelo: najprej misliti, šele potem govoriti. Srečne številke 6, 18, 19, 30. Devica 24. 8.-23. 9. Vaša čustva so trenutno nekoliko zmedena in to vas moti. Kljub temu morate neko zadevo speljati hitro do konca, da se vam ne bi maščevalo. Prijatelj vas bo razočaral, ko boste to najmanj pričakovali. Srečne številke 1, 7, 41, 48. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Zašli ste v past in najbrž se posmehu ne boste mogli izogniti. Ne sekirajte se, ker ne bo pomagalo, ampak se na vse skupaj požvižgajte. V poklicu malo izprežite, v družinskem okolju pa poprimite za delo. Srečne številke 8, 17, 22, 44. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Ženske, rojene v tem znamenju, bodo v prihodnjih dneh čutile preobremenjenost, nagnjene bodo k čustvenim izbruhom, ker se jim bo zdelo, da so deležne premalo razumevanja. Partner bi moral imeti napeta ušesa. Srečne številke 2, 5, 16, 42. Strelec 23. 11.—21. 12. Stvari se bodo bolje razvijale, kot si mislite, če boste našli dovolj poguma za potrebne odločitve. Če bo prihodnji teden en sam zadetek v polno, bo seveda odvisno predvsem od vas. Previdnost pri rekreaciji. Srečne številke 3, 14, 18, 49. Kozorog 22. 12.-20. 1. Ne bodite zadržani, ampak pokažite več družabnosti, če hočete osvojiti osebo, ki vam nekaj pomeni. S tihim občudovanjem ne boste dosegli veliko. Ne zanemarjajte svojega zdravstvenega počutja in počivajte. Srečne številke 6, 30, 33, 47. Vodnar 21. 1.-19. 2. Ne recite takoj ne, če si partner želi potovati - tudi vi ste potrebni spremembe. Finančno si to lahko privoščite. Morda boste našli ugodno kompromisno rešitev. O vseh drugih izdatkih temeljito premislite. Srečne številke 9, 16, 32, 40. Ribi 20. 2.-20. 3. Prihajajo razburljivi dnevi. Marsikaj bo šlo zelo narobe, važno pa je, da ne izgubite potrpežljivosti in pregleda nad dogajanjem. Prehitra odločitev se na žalost ne bo dala popraviti. Poslušajte partnerja. Srečne številke 4, 17, 28, 29. NOVA DOBA STRAN 32 FOTOREPORTAŽA ECaj počno Bavčarjevi Medtem, ko je v soboto gospod minister policije Igor Bavčar na drugem koncu Slovenije spravljal policaje v policijsko mednarodno združenje, so se v Šentjurju neki drugi slovenski policaji pomerili v biljardu. Bilo je tako veselo, da smo našega fotoreporterja, znanega žurerja, morali tri dni kasneje z marico zvleči nazaj v redakcijo. zavarovalnica triglav Nič ni tako varno, Da ne bi potrebovalo zavarovanja | > */////////////f77/S///////////////////////////S//S/////////////////////////////////////////////////////////S////////77? Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Sreda, 24. april ob 19.00: Svetlana Makarovič: KABARET 91, režiser Vinko Moderndorfer, abonma V. MLADINSKI in IZVEN Četrtek, 25. april ob 13.00: KABARET 91, zaključena za Srednjo kmetijsko šolo iz Ptuja Ob 19.30: Alexander Dumas pere: POKVARJENEC ali lepota in moč, režiser Vito Taufer, gostovanje v Kranju Ob 18.00: LITERARNI VEČER. V okviru TEDNA NEMŠKE KULTURE V SLOVENIJI, v organizaciji Društva slovenskih pisateljev se nam bodo predstavili pisatelji: HANS JO-SEF ORTHEIL, HERTA MULLER in GERT HEIDENREICH Z njimi se bo pogovarjala mgr. Neva Šlibar. Vabljeni! Petek, 26. aprU ob 19.30: POKVARJENEC ali lepota in moč, gosto- vanje v Kranju Ponedeljek. 6. maj ob 10.00: Aleksander Galin: ZVEZDE NA JUTRANJEM NEBU, režiser Franci Križaj, za GIMNAZIJO CENTER CELJE Ob 17.00: ZVEZDE NA JUTRANJEM NEBU, za GIMNAZIJO CELJE Torek, 7. maj ob 9.00: Andersen. Veras: DALEČ OD DVORCA, reži: ser Miran Herzog, zaključena za ZOŠ Slovenske Konjice