Celjski tednik
CELJE. 25. novembra I960
Leto X., štev. 47, 48
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
»CELJSKI TISK«
DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
KONFEREKCA ZVEZE KOMUNISTOV CELJSKEGA OKRAJA
Odgovornost komunistov je čedalje večja
v petek in soboto je bila v prostorih Narodnega do-
na redna konferenca Zveze komunistov celjskega okraja.
Ilazen delegatov je sekretar Okrajnega komiteja Zveze
komunistov FRANC SIMONiC na začetku zasedanja po-
jdravil še člana Izvršnega komiteja Centralnega komiteja
Xyeze komunistov Jugoslavije FRANCA LESKOSKA-
tUKO, člana Izvršnega komiteja CK ZKS MITJO RIBI-
ClCA-CIRILA, nadalje člana CK ZKS VOJKA ARIGLER-
JA, predstavnike okrajnih komitejev ZKS, polkovnika in
»arodnega heroja FRANCA ROJSKA-JAKO, republiške
m zvezne poslance ter vse ostale goste.
Po izvolitvi delovnega predsedstva in ostalih orga-
nov konference je o delu, zlasti pa nalogah organizacij
Zveze komunistov in komunistov na območju celjskega
•kraja govoril tovariš FRANC SIMONiC.
Zatem so k mizi delovnega pred-
sedstva pristopili pionirji, ki soude-
ležence zborovanja pozdravili z na-
slednjimi besedami: Pionirji odreda
Toneta Tomšiča na prvi osnovni šoli
▼ Ce'.ju vam pošiljamo tople pozdra-
те. Ponosni smo, da lahko pozdra-
Timo vašo konferenco, saj vemo, da
je Zveza kom^unistov tista, ki je ko-
м1а in kuje srečo najmlajšim. Nato
M s šopkom rdečih nageljnov stopili
ie do tovariša LESKOSKA, ki je
sedel v prvi vrsti, ga pozdravili s
stiskom rok in mu izročili cvetlice.
Pred dopoldanskim odmorom je
poročal še tovariš ANDREJ STEG-
NAR kot predsednik revizijske ko-
misije.
Po odm.oru so se v peiek dopoldne
»vrstili še štirje koreferenti. Tako je
tovariš FRANC LUBEJ govoril o
nalogah Socialistične zveze, še po-
aebej pa o vlogi komunistov v njej.
Medtem, ko je iovariš RIKO JER-
MAN poročal o delu organov druž-
kenega upravljanja, je tovariš MI-
RAN CVENK analiziral glavne zna-
iilncsti perspektivnega plana druž-
benega razvoja celjskega okraja.
Končno je tovariš PETER KLINAR
govoril o ideološko vzgojnem delu.
V petek dopoldne so delegati
sprejeli tudi -predlog o nadaljevanju
konference v treh komisijah. Tako
so se razdelili v komisijo za prouče-
vanje dela komunistov v podjetjih,
nadalje v komisijo, kjer so govorili
o delu komunistov na vasi in nazad-
nje v komisijo za delo komunistov
na terenu. Poleg tega so osvojili še
predlog, da naj šteje novi Okrajni
komite 47, revizijska komisija pa
sedem članov.
Prvi dan zasedanja okrajne kon-
ference Zveze komunistov v Celju
se je zaključil z delom v komisijah.
V soboto dopoldne je bila spet ple-
narna seja, na kateri so najprej raz-
rešili člane dosedanjega Okrajnega
komiteja in revizijske komisije ter
sprejeli predlog kandidacijske komi-
sije za volitve novega komiteja
Zveze komunistov za celjski okraj
in revizijske komisije. V nadaljeva-
nju pa so poročali o delu vseh treh
komisij njihovi predsedniki. O delu
in zaključkih komisije za delo ko-
mainistov v gospodarskih organiza-
cijah je govoril tovariš JOŽE JOST,
o ugotovitvah komisije za delo ko-
munistov na vasi tovariš PETER
HLASTEC, o predlogih komisije za
delo komunistov na terenu pa tova-
riš CVETO PELKO.
Po tajnih volitvah in kratkem od-
moru se je nadaljevala razprava, v
kateri sta sodelovala tovariš Jože
Jost in Franc Rupret.
Po razglasitvi volilnih rezultatov
je govoril tovariš FRANC LESKO-
SEK-LUKA. Nazadnje so udeležen-
ci konference poslali pozdravni brzo-
javki tovarišu Titu in Mihi Marin-
ku. Zaključni govor pa je imel se-
kretar Okrajnega komiteja Zveze ko-
munistov tovariš FRANC SIMO-
NIC. Preden so se delegati razšli,
so z enominutnim/molkom počastili
spomin umrlega člana Okrajnega
komiteja ZKS Antona Zupana- Zvo-
neta.
Franc Leskošek-Luka govori delegatom
Franc Sirnonič
znova izvoljen za sekretarja
Takoj po konferenci so se sestali
k prvi seji člani novoizvoljenega
Okrajnega komiteja Zveze komuni-
stov v Celju. Na njej so vnovič iz-
volJli tovariša FRANCA SIMONICA
za sekretarja Okrajnega komiteja
ter prav tako tovariša ANDREJA
STEGNARJA za predsednika revi-
zijske komisije.
Mimo tega so sprejeli sklep, da
naj novi sekretariat Okrajnega ko-
miteja šteje šest č'anov. Poleg to-
variša SIMONICA bodo v njem še
tovariši JOŽE MAROLT kot orga-
nizacijski sekretar, RIKO JERMAN,
FRANC LUBEJ, J02E JOST in JO-
ŽE ANCIK.
Na prvi seji so izvolili tudi čla-
ne in vodstva vseh štirih stalnih
komisij. Tako bo organizacijski se-
kretariat vodil tov. J02E MAROLT,
za predsednika ideološke komisije je
bil izvoljen tov. PETER KLINAR,
za sekretarja pa MIRO MASTNAK,
za predsednika kadrovske komisije
so izbrali tov. MIRANA CVENKA,
za sekretarja BORISA ARZENŠKA.
Kontrolno komisijo bo vodil tovariš
CVETO PELKO.
Franc Simonie:
ZAKLJUČNA
BESEDA
v navadi je, da ima nekdo od ko-
munistov na naših partijskih konfe-
rencah zaključno besedo, oziroma
ila se zahvali za izvolitev. Moja
dolžnost je, da se s tega mesta za-
hvalim vsem tistim, 'najpožrtvoval-
nejšiin komunistom, ki so s svojim
vsakdanjim delom omogočili velike
uspehe, ki smo jih dosegli tudi na
območju celjskega okraja. Zlasti pa
še, da se zahvalim vsem odgovor-
nim ljudem na njihovih delovni)
mestih, pa našim občinskim komite
Jeni, občinskim ljudskim odboron
ebčinsklm   odborom    Socialistični
Zveze in seveda vsem tistim članon
•krajnega komiteja, ki so doslej de
lali v tem forumu.
Ko pa je v nadaljevanju govor"!
• bodočem delu novoizvoljenega
•krajnega koniueja m liiu га/е.с
*im več uspehov, je še dejal:
V prihodnje bi morali hitreje re-
agirati in hitreje reševati določene
*aloge. Ce borno tako delali, bode
•dpadle prenekatere jalove razprave,
J»a tudi uspehi bodo dosti večji.
Vm!E v NASLEDNJIH DNEH
še nadalje nestalno vreme s po-
fostimi padavinami. V času med 29
»ovembrom in 6. decembrom bo na-
stopil mraz in bo snežilo.
VSEM NAROČNIKOM, BRAL-
CEM, SODELAVCEM IN PO-
SLOVNIM PRIJATELJEM OB
DNEVU REPUBLIKE NAŠE
NAJBOLJŠE ŽELJE
DELOVNI KOLEKTIV
ČASOPISNEGA PODJETJA
»CELJSKI TISK«
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
CELJSKEGA TEDNIKA
ČLANI NOVOIZVOLJENEGA
OKRAJNEGA KOMITEJA ZK V CELJU
Na tajnih volitvah so delega-
ti okrajne konference Zveze ko-
munistov v Celju izvolili 47
članov v novi okrajni komite in
sedem članov v revizijsko ko-
misijo.
V nov Okrajni konite so bili
izvoljeni: Karel Antloga, Franc
Adami je, Jože Ančik, Krista
Artviga, Nikola Bursač, Miran
Cvenk, Stane Divjak, Zvone
Dragan, Branko Gombač, Ivica
Jeršič, Vinko Jagodic, Tončka
Jakše, Riko Jerman, Jože Jost,
Janez Jančigaj, Jože Juraja,
Ivo Jamnikar, Franček Knafeljc
Ivan Kovačič-Efenka, Cvetko
Knez,   Veljko   Križnik,   Peter
Klinar, Franc Lubej, Jože Lon-
čarič, Bojan Leskovar, Lojze
Libnik, Albin Lesjak, Jože Ma-
rolt, Miro Mastnak, Andrej Ma-
rine, Cveto Pelko, Jože Preskar,
Franjo Pajk, Srečko Pratnemer,
Hardvik Pirnovar, Stane Rav-
Ijen, Veljko Repič, Leopold
Rajh, Franc Simonie, Ančka
Slapnik, Tone Skok, Vida Vajd,
Milena Vrsnik, Franc Vidmar,
Ljubo Zelič, Janko Ževart in
NestI Žgank.
Novi člani revizijske komisi-
je pa so: Anton Aškerc, Vesna
Nose, Alojz Ribičič, Andrej
Stegnar, Stane Sotlar, Peter
Šprajc in Vilma Štucin.
Okoli 350 delegatov in gostov pozorno posluša poročilo sekretarja Franca Simoniča
ZA 20. XI. 1960
V najhujšem jeku osvobodilnega boja
in ljudske revolucije je bil 29. novembra
1943. leta v osvobojenem Jajcu udcyjen
temelj nove Jugoslavije. Jugoslovanski na-
rodi so z delavskim razredom in njegovo
Partijo na čelu v tem odločilnem boju
zastavili vse sile in zmagoslavno končali
eno najtežjih borb v svoji zgodovini. Nji-
hova je bila borba — njihova je postala
tudi oblast.
Nova Jugoslavija se je po kančani revoluciji odločno spopri-
jela z nadaljnjimi nalogami, da bi čim prej preobrazila družbeno
in ekonomsko zaostalo državo. V tem je Jugoslavija najdosled-
nejši dedič marksističnega delavskega gibanja.
Pod vodstvom Zveze komunistov je socialistična Jugosla-
vija v 17. letih svojega obstoja prehodila pot velikanskih uspehov,
tako v gospodarskem kakor v družbeno-političnem pogledu. Mor-
da se nam vse to zgodovinsko dogajanje ne zdi tako pomembno,
ker živimo sredi teh velikih dogodkov in silovitih posegov na
področju družbenih in gospodarskih sprememb.
Lenin je ob analizi Velike oktobrske revolucije dejal, da je
v zaostalih deželah revolucijo lažje začeti, kot končati!
S tem je mislil na vse tisto, kar mora delavski razred storiti
po oboroženi revoluciji, ko mora na področju ekonomike in druž-
benih odnosov ustvariti pogoje za brezrazredno družbo. To je
cilj, h kateremu vodi naše gibanje, čeprav ta cilj ni niti malo
lahak. '     ¡       -i     i
Naš boj za ekonomsko in politično neodvisnost in silni na-
pori za čim doslednejši razvoj družb eno-političnih odnosov v
smeri socialistične demokracije, beležijo neprecenljive rezultate.
Pobuda Zveze komunistov je v delovnem ljudstvu Jugoslavije
našla popoln odmev, ko se je 1950. leta ob vzpodbudnih gospo-
darskih uspehih začel širok proces demokratizacije najprej na
področju gospodarstva, zatem pa na vseh ostalih področjih druž-
benega življenja. Danes milijoni delovnih ljudi iz vrst neposred-
nih proizvajalcev upravljajo proizvodnjo dobrin, sami uravnavajo
razvoj na vseh popriščih družbenega življenja, ed oblasti, preko
svetov državljanov, vse tja do osnovnih enot — stanovanjskih
skupnosti in sosesk.
Letos slavimo 10-letnico delavskih svetov in ob njej ugotav-
ljamo, da pri nas ni domala ničesar družbeno pomembnega več,
pri čemer bi široke ljudske množice ne imele svojega odločilnega
in širokega vpliva.
Ko proslavljamo 17. obletnico ustanovitve naše socialistične
Jugoslavije, nimamo pred očmi njene državne tvorbe, ki pri nas
kot dediščina razredne družbe vsak dan bolj in bolj odmira, s tem
ko se vedno bolj krepijo na široko razpredeni organi družbenega
upravljanja. To dejstvo pa ni neka nova :»jugoslovanska idejam,
temveč le dosledno izvajanje nauka Marxa in Engelsa.
Socialistična Jugoslavija je danes država, ki je med vsemi
na svetu zgubila največ značilnosti države v klasičnem smislu.
To pa ne pomeni, da se je njen pomen omajal. Nasprotno, ravno
ti'pogoji so ustvarili o Jugoslaviji pojem čvrste narodne skupno-
sti, pojem silovitega notranjega družbenega razvoja in pojem
ene od vodilnih moralnih sil v mednarodnem političnem življenju.
Sedanje revolucionarno obdobje v socialistični Jugoslaviji se
zmagovito odvija. Na gospodarskem področju vstopamo v novo
obdobje načrtnega razvoja naše ekonomike, na družbenem pod-
ročju pa nam dosedanji dosežki kažejo vztrajno pot v poglab-
ljanje in širjenje našega sistema socialistične demokracije, h kre-
pitvi organov delavskega in družbenega upravljanja.
J. Krašovec
Poslanci iz Kosova in IVietoliije
v celjsl(em
ol(raju
Med sedemdnevnim obiskom v
Sloveniji- je skupin?, tridesetih po-
slancev avtonomne oblasti Kosovo-
Metohija prispela v petek v celjski
okraj. Dopoldne so gostje obiskali
Velenje, kjer so si ogledali rudniške
naprave, rradalje tovarno Gorenje
ter novo naselje. Mimo tega so imeli
v delavskem klubu razgovore s
predstavniki občine in rudnika. Med
obiskom v Šaleški dolini so si ogle-
dali tudi šoštanjsko termoelektrar-
no.
V petek popoldne so prispeli v
Celje, kjer jih je sprejel predsednik
Okrajnega ljudskega odbora Riko
Jerman. V razgovoru, ki so se ga
udeležili tudi Franc Simonie, Ivan
Kovačič-Efenka, Stane Sotlar, Vin-
ka Simonie, dr. Ivan Kopač in Franc
Rupret so se v prvi vrsti zanimali
za komunalne probleme in načine
njihovega reševanja.
Pred odhodom iz Celja so obiskali
še Tovarno emajlirane posode. Cin-
karno in mehanično tkalnico »Met-
ko«.
SPOROČILO
NAROČNIKOM IN BRALCEM
Našim naročnikom in bral-
cem sporočamo, da smo tej šte-
vilki lista dodali posebno pri-
logo, v kateri objavljamo glav-
ne govore na Okrajni konfe-
renci ZKS, ki je bila 18. in 19.
novembra v Celju. Vsled tega
bo cena listu v kolportaži 20
dinarjev.
Obenem sporočamo, da zara-
di praznovanja Dneva republi-
ke tiskarna več dni ne bo obra-
tovala in zato prihodnji teden
naš list ne bo izšel. Prihodnja
številka lista bo izšla šele 9.
decembra.
Uredništvo

CELJSKI TEDNIK STEV 47, 48 — 25. novembra 1960
CELJSKI TEDNIK STEV. 47. 48 - 25. novembra 1960

ŽIVAHNO DELO
V ORGANIZACIJAH SZDL
Čeprav ne moremo govoriti o kam-
panjski akciji, je vendarle delo in
žMjenje v organizacijah Socialistič-
ne zveze ta čas še posebej živahno.
Občnim zborom, ki so jih v glavnem
izvedle že vse podružnične organi-
zacije SZDL, so se minule dni pri-
družili redni letni zbori krajevnih
organizacij Socialistične zveze. V
tem pogledu je bila še zlasti živah-
na minula nedelja, ko je kar šest-
deset^ ^r^ajevnih organizacij Sociali-
stične zveze v celjskem okraju imelo
svoje redne letne skupščine. Vse so
lepo uspele. To potrjuje tako lepa
udeležba članov, kakor tudi veliko
zanimanje za nadaljnje delo in uve-
ljavljanje krajevnih organizacij
SZDL. Čeprav so na teh zborih ve-
liko govorili o skupnih nalogah, ki
jih čakajo v merilu občine, so ven-
darle večidel razprave namenili
krajevnim načrtom in problemom.
Hvaležna je tudi ugotovitev, da do-
biva mladina na teh zborih čedalje
več besede. Pa ne samo to, z večjim
zaupanjem kot kdajkoli prej volijo
mlade ljudi v odbore.
Z zanimanjem spremljajo tudi raz-
prave o ustanavljanju, delu in nalo-
gah sekcij. Vse kaže, da bo ta nova
oblika dela v krajevnih organizaci-
jah SZDL dala novih spodbud za
uspešnejše in bolj množično udej-
stvovanje članov na različnih inte-
resnih področjih.
FRANCE BEVK V CELJU
Na povabilo sveta za kulturo
pri ljudskem odboru ter Občin-
ske zveze društev prijateljev mla-
dine, ozirokna pionirske komisije
je v torek dopoldne obiskal Celje
književnik, mladinski pisatelj
France Bevk. Dragega gosta je že
v dopoldanskih urah pozdravila
prva skupina celjskih pionirjev,
ki je do zadnjega kotička napol-
nila veliko dvorano Narodnega
doma. Po pozdravu, ki ga je v
imenu gostiteljev izrekel tovariš
Kari Smavc, so pisatelju čestitali
k njegovemu 70-leinemu življenj-
skemu jubileju tudi pionirji, ki so
mu izročili šopek nageljnov ter da-
rila. Na svojstven način pa so vi-
sokega gosta pozdravili člani mla-
dinskega pevskega zbora France
Prešeren s tretje osnovne šole, ki
so pod vodstvom Jurčka Vrežeta
zapeli nekaj pesmL Mimo tega so
nastopili tudi recitatorjL
Ko se je pisatelj Bevk zahvalil
za povabilo in prisrčen sprejem
je zbranim pionirjem prebral od-
lomek iz svoje zaenkrat še neob-
javljene povesti. Zatem pa se je
z njimi zadržal v prisrčnem raz-
govoru.
Enak sprejem so celjski pionirji
pripravili pisatelju Bevku tudi v
popoldanskih urah. Tik pred od-
hodom iz Celja pa je bil njemu
na čast prirejen sprejem, ki so se
ga razen članov sveta za kulturo
s predsednico Marico Zorkovo
na čelu ter članov društev pri-
jateljev mladine udeležili tudi ne-
kateri javni in kulturni delavci
celjskega mesta.
Proslave dneva republike
v vseh večjih krajih in vaseh, pa
tudi v podjetjih, ustanovah in šolah
so že zaključili s pripravami na pro-
slavljanje 29. novembra — dneva
republike. V glavnem so skrb za pro-
slavo tega dne prevzele organiza-
cije Socialistične zveze, v podjetjih
pa sindikalne podružnice.
Slavnostne akademije v počasti-
tev dneva republike bodo povsod
združili s kulturnimi nastopi. Pone-
kod pa bodo te proslave povezali
tudi z otvoritvijo novih objektov.
Tako bodo v Velenju odprli kulturni
dom, v Dobju na primer bodo pro-
slavili zaključek del pri elektrifika-
ciji naselja in podobno.
. V glavnem bodo vse proslave že
jutri, v soboto 26. t. m., drugod pa
v nedeljo oziroma v ponedeljek.
Osrednja proslava v Celju bo v
soboto, 26. novembra ob osmih zve-
čer v veliki . dvorani Narodnega
doma.
V zadnjem tednu
po domovini
Petek, 18. novembra
y RAZPRAVI o predlogu o organiza-
ciji jugoslovanskih železnic so na seji
gospodarskih odborov obeh zborov Zvez-
ne ljudske skupščine osvojili načelo, da
naj železnica postane gospodarska orga-
zacija.
Sobota, 19. novembra
NA KOPRSKEM so odprli dve visoki
šoli, tako v Ko|iru center izrednega štu-
dija .strojne fakultHe ljubljanske Uni-
verze, v Piranu pa Visoko pomorsko šolo
z navtičnim in strojnim oddelkoni.
Nedelja, 20. novembra
V BEOGRADU je končal svoje delo
kongres sindikata kovinarjev Jugosla-
vije.
Ponedeljek. 21. novembra
NA SKUPNI plenarni seji Centralnega
sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in
Centralnega komiteja Ljudske mladine
Jugoslavije so obravnavali življenjske
in  delovne   razmere  delavske  mladine.
Torek, 22. novembra
PRI RAZGLASITVI tekmovanja parti-
zanskih društev za pokal »Dela« se je
društvo Partizan iz Slovenskih Konjic
uvrstilo v republiškem merilu na deveto
mesto.
Sreda, 23. novembra
NA OTVORITVI zveznega posvetovanja
o uvajanju avtomatizacije v teJistilni
industriji v Mariboru je govoril tudi
pokrovitelj zasedanja tov. Franc Lesko-
šek-Luka. Po njegovih besedah avtoma-
tizacija ne more biti omejena samo na
temeljni proizvodnji proces, temveč mo-
ra biti uvedena v vseh fazah dela.
Delo komisij za družbeno upravljanje
Področja delavskega in dmž benega upravljanja so številna in njih
uveljavitev še ni povsod na ravni, ki bi ustrezala sedanjim nalogain in
razmeram gospodarstva. Te ugo tovitve pa terjajo večjo aktivnost komi-
sij za družbeno upravljanje, ki deluje pri Socialistični zvezi.
Na zadnjem posvetovanju predsedni-
kov komisij za družbeno upravljanje
občinskih odborov SZDL so bila podana
poročila o dosedanjem delu. Poročila so
odkrila probleme, ki se pojavljajo na
posameznih področjih družbenega uprav-
ljanja. Glede ustanavljanja obratnih de-
lavskih svetov po podjetjih so bili mne-
nja, da njihovo formiranje ni treba for-
sirati za vsako ceno, če pa tako želi ko-
lektiv, je dolžnost komisij — posebno
še tistih, ki so pri sindikatu — da po-
magajo z nasveti glede na izkušnje že
obstoječih obratnih delavskih svetov. V
tem pogledu so verjetno dosegli največ
izkušenj in šli najdalj glede pristojnosti
obratnih delavskih svetov v Tekstilni
tovarni Prebold.
Ugotovili so tudi, da so se poravnalni
sveti poleg organov delavskega uprav-
ljanja najbolj uveljavili. Kot družbeni
organ so po ocenah komisij uspeli re-
šiti 80 % vseh sporov, ki bi se sicer kon-
čali na rednih sodiščih. Da bi olajšali
delo in razbremenili tovariše v teh sve-
tih, so jih v večini občin celjskega
okraja razširili ali celo ustanovili nove.
V nekaterih občinah so analizirali
družbeno delo v zdravstvu in pravijo, da
tu še ne gre dobro. Tako na primer v
šmarski občini nekateri vodje zdrav-
stvenih postaj ne upoštevajo upravnih
odborov. Sami namreč odločajo o stva-
reh, ki spadajo v pristojnost upravnega
odbora. O delu organov občin to je sve-
tov in odborniških komisij — pa ugo-
tavljajo, da bi se bolje uveljavili, če
bi se na obravnavi posameznih vprašanj
odgovorni uslužbenci občine ne sklice-
vali toliko na to, da je ta odlok že
sprejel ta ali oni svet oziroma odbor-
niška komisija ali celo, da so taka navo-
dila okraja in podobno.
Posebna točka dnevnega reda je bila
analiza šolskih odborov. Ugotovili so,
da je o delu in problemih družbenega
upravljanja v šolstvu najmanj znanega.
Da bi proučili ta vprašanja, so se odlo-
čili za analizo, ki jo bodo izvedli člani
občinskih komisij. Analiza dela šolskih
odborov je tembolj potrebna, ker tem
organom poteče mandatna doba prihod-
nje leto in ker bi morali volitvam novih
odborov posvetiti več pozornosti in jim
dati večji značaj kot doslej. To pa bi
lahko storili le takrat, če bi se volitve
izvajale hkrati na področju cele občine
in še bolje bi bilo, če bi to storili na
področju celega okraja hkrati.'
Vse občinske komisije so imele seje,
na katerih so obravnavali, kako bodo
najuspešneje izvedli analizo šolskih od-
borov. Poleg tega so obravnavali plan
dela za prihodnje leto. Skoraj povsod
so bili mnenja, da bo v prihodnjem letu
treba posvetiti največ pozornosti komu-
nalni samoupravi, to je hišnim svetom,
stanovanjskm skupnostim, krajevnim od-
borom, potrošniškim svetom itd., in ti-
stim področjem družbenega upravljanja,
na katerih se pričakujejo pomembnejše
spremembe. Tako bo n. pr. v PTT služ-
bi, kjer bedo ukinili sedanje direkcije in
ustanovili več samostojnih podjetij iz
dosedanjih okrajnih pošt, ta pa bodo
imela svoje obrate in tudi obratne de-
lavske svete v občini. Približno tako bo
tudi v železniškem prometu, le da tu ne
bodo z decentralizacijo šli tako daleč
zaradi svojstvenega položaja, ki ga gle-
de na funkcioniranje ima železniški pro-
met. Podobne spremembe se priprav-
ljajo za službo socialnega zavarovanja,
gozdnega gospodarstva in reorganizacija
v kmetijskem zadružništvu, kjer se teži
k ekonomsko močnejšim enotam. Vse te
in še druge spremembe, ki se lahko pri-
čakujejo, in vedno večje pristojnosti na
vseh področjih družbenega upravljanja
terjajo, da bodo komisije za družbeno
upravljanje pri vseh organih in na vseh
stopnjah aktivnejše kot doslej in tudi
kadrovski sestav bo moral biti boljši.
Področje dela teh komisij je silno ši-
roko in zahtevno, zato ni prav, da so v
teh komisijah ljudje, ki so z raznimi
nalogami preobremenjeni ali, ker nimajo
veselja do spremljanja tovrstne proble-
matike oziroma nimajo tokih sposob-
nosti, ki jih proučavanje nadaljnjega
družbenega razvoja terja. Da bi ta raz-
voj bil čim hitrejši in brez večjih mo-
tenj, je naloga organizacij SZDL, tem
bolj pomembna in odgovorna.
Lu-bo
POGLED
PO
SVETU
Mozaik dogodkov, ki se nam dro-
bi pred očmi, konec koncev kaže
enako podobo kakor pred dnevi. Za-
pleti, problemi na vseh kontinentih.
Začnimo z Evropo, z nemškim pro-
blemom, ki je za nas gotovo naj-
bolj pereč. Nehumana, zločinska
moralna struktura nemškega čude-
ža, sodobni >postnacistični, atlant-
sko-nemški kapitalizem ne more da-
jati drugačnih sadov, kakršne vidi-
mo pred seboj \tudi v preteklem
tednu. Korenini v fašizmu, zato za-
hteva superoborožitev; nemški vojak
ne sme biti slabše oborožen kot
sovjetski. Kdor od Nemcev drugače
misli, je »grešnik, norec, zločinec«:,
kakor je ozmerjal Adenauer nemške
kulturnike in socialne demokrate
pred kratkim. Resnica o drugi sve-
tovni vojni je na indeksu, tudi če
prihaja od Zahoda. Oberländer, krv-
nik poljskih Židov, je moral iti, pri-
šel pa je v ministrstvo za begunce
von Merkatz. nekdanji visok naci-
stični š pij on v Španiji. Res je, kar
pravi 39-letni nemški pisatelj Simel
v svojem romanu »Afera Nine B.«::
Večina ljudi, ki danes živi v Nem-
čiji, ima nevsečno preteklost. Neka-
teri so bili v SS, drugi so držali
jezik za zobmi, tretji so vpili »hu-
ra€ in kradli. Te preteklosti ne bo
nobeden zbrisal. Nemčija rine v re-
vanšizem z znano Adenaurejevo
formulo: Nemci smo izgubili vojno,
toda to ne pomeni, da bomo pristali
na izgubo 17 milijonov naših ljudi«.
Torej v oborožitev, v vojno! Fran-
cozi so že dali nemški vojski svoj
teritorij, na vrsti je baje še Korzika,
.Anglija; Strauss je bil ta teden v
Holandiji. Zahteva baltsko vojno
mornarico, s katero bi zaprl izhod
sovjetske mornarice v Atlantik.
Stvari gredo svojo logično pot.
vendar ne tako, ko si atlantski stra-
tegi žele. Nemške finance ustvarja-
jo že večje rezerve kot ameriške. Da
bi na obisk h Kennedy ju Adenauer
ne prišel praznih rok, je že obljubil
večji prispevek k vzdrževanju skup-
ne atlantske vojske. Anglija bi rada
obdržala svoje pozicije v bloku in
vztraja nasproti Nemčiji z obema
obrazoma boga Jana: Nejevoljna je
na Nemce, zraven pa jim še vedno
daje zeleni signal. Ni jim povšeči
de Gûullova politika za staro ve-
ličino Francije, ni jim pogodu nem-
ška premoč. Ali bo Macmillan z iz-
igravanjem obeh obdržal svojo ve-
liko besedo v NATO in še vedno
žongliral kot parlamentarec med
ZDA in SZ? Trenutno ni v ugodnem
položaju zaradi gospodarskega po-
ložaja in zaradi nepotizma, ki mu
ga neženirano očita Spodnji dom.
De Gaulle je izpostavljen razbrz-
danemu napadanju francoskih kolo-
nialistov in fašistov. Mnogo na-
sprotnikov ima v vojski, generala
Salon in Juin sta se ostro izrekla
zoper njegov »alžirski Alžir«. Alžir
je pereče vprašanje atlantskega ta-
bora in pomembno za ves svet. Al-
žirski ekstremisti vedo, da njihova
politika ne more biti všeč Ameriki.
Gre za politiko ZDA v Afriki in
Aziji, zato se je težko zavzemati za
»francoski Alžir«. Alžirski kolabo-
racionisti — domačini že obračajo
plašč po vetru. To je vselej dokaz,
da je stvar osvobodilnega gibanja
pred vrati zmage. Malo pomembna
Bolivija je pokazala vrata franco-
skemu poslaniku, ker je ta obljubil
13 milijonov dolarjet>, ,če bi spreme-
nila svoje stališče v aUirskem vpra-
šanju. Tudi to nekaj pomeni.
V tej luči je treba gledati tudi na
ameriško intervencijo v Gautemali
in Nicaragui, v Karibskem morju.
Ameriška aviacija in mornarica sta
prevzeli nadzorstvo na zahtevo obeh
dežel, češ da je treba preprečiti in-
vazijo elementov, ki so pod vod-
stvom komunistov. To^ni nič kaj
prepričljevo, pretveza je prozorna in
stara in ima en sam namen, da pri-
krije direktno intervencijo. Ista
pretveza se uporablja na Daljnem
vzhodu: Na zasedanju SEATO pakta
je ameriški zastopnik izjavil, da so
ameriške vojne sile pripravljene bo-
riti se za neodvisnost in svobodo
svobodnih ljudi v Aziji.
T. O.
Prostori za potrebe
MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ
Pred dnevi so v Laškem zaklju-
čili zadnja dela pri ureditvi prosto-
rov za potrebe množičnih organiza-
cij in društev. Prostori so v sredi-
šču mesta in jih bo lahko koristilo
sedem društev in organizacij. Lokal
je bil preurejen na pobudo občinske-
ga odbora SZDL Laško, ki je s svo-
jim prispevkom in prispevki zain-
teresiranih organizacij nabavil po-
trebno opremo.
KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV CELJSKEGA OKRAJA - KONFERENç^
^EZE KOMUNISTOV CELJSKEGA OKRAJA - KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV CELJSKEGA OKRAJA - KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV CELJSKEGA
OD DELA KOMDNISTD
JE ODVISNA HITROST DRDŽDENEGA RAZVOJA
Socialistična zveza
bistven sestavni del
družbenega upravljanja j
V organizacijah Socialistične zve-
ze se je stanje v zadnjem času iz-
boljšalo. Članstvo se je povečalo
na 68 odstotkov volivcev, zmanjšalo
se je število krajevnih organizacij
ker so se njihova območja prilago-
dila s teritoriji krajevnih odborov
in stanovanjskih skupnosti. Razen
tega je bilo ustanovljenih nad sto
podružnic, okoli 80 sekcij itd. V
nove odbore organizacij SZDL so
vključeni novi ljudje; povečalo pa
se je tudi število mladine in komu-
nistov v njih.
Tudi v organizacijah Zveze ko-
munistov postaja čedalje bolj jasno
in očitno, da je za uspešno delo
komunistov, za njihovo afirmacijo,
za njihovo borbo pri uveljavljanju
načel socialistične politike itd. naj-
uspešnejša oblika dela v organiza-
ciji SZDL in preko nje v vseh druž-
benih samoupravnih organih. V tem
smislu se zlasti v zadnjem času
očituje številčno in kvalitetno moč-
nejša aktivna vključitev komunistov
v organizacijo SZDL. čeprav je še
zmeraj znana odsotnost komunistov
v organizacijah ZSDL v mestih,,
industrijskih središčih in drugih
večjih krajih. Kot pravimo, v mno-
gih primerih komunisti niso pogle-
dali »čez plot« tovarne ali določene
druge organizacije, oziroma niso
našli pravega prostora in načina
tudi za delo izven tovarniške orga-
nizacije. To v nemajhni meri velja
tudi za člane sindikata. Tako za-
piranje sodi v vrsto pomanjkljivosti
našega dela. Druga je neaktivnost,
kot stara slabost, ki največkrat naj-
de opravičilo v prezaposlenosti, kar
je lahko res. V tem pa tiči slabost
organizacijskega značaja, ker ne-
katere komuniste preveč obremenju-
jemo. Lahko pa tudi ni res in služi
samo za izgovor. Ena od slabosti
je tudi v tem. da se premalo študira
material petega kongresa SZDL Ju-
goslavije, zaradi česar ne poznamo
statutarnih sprememb, nove vsebine
dela Socialistične zveze. Zaradi te-
ga se ponekod hitreje, drugod pa
bolj počasi, odvisno seveda ai večje
ali manjše aktivnosti Zveze komu-
nistov, oblikuje prava vsebinska fi-
zionomija Socialistične zveze.
V celi vrsti družbenih samouprav-
nih organov in institucij ne najde-
mo tiste najširše politične in mno-
žične organzacije, to je Socialistič-
ne zveze, preko katere lahko vsak
državljan aktivno sodeluje na do-'
ločenem torišču družbene aktivnosti.
Z drugimi besedami — če organiza-,
cija Zveze komunistov in njeni člani
aktivno delajo v organizaciji SZDL,
potem bo organizacija SZDL dobra,
v njej bodo člani posegali na vsa
področja družbenega dogajanja, kar
pomeni, da smo jim tako dali širo-{
ke možnosti, da tako v Socialistični
zvezi kakor tudi v ostalih organiza-
cijah prav tako koristno delajo.
Smo pred petim kongresom SZDL
Slovenije. Čeravno ne gre v pred-
kongresni dobi za nobeno klasično
kampanjo, pa bi vendarle prav v
tem času morali opozoriti na bliž-
nje naloge Zveze komunistov in to
zaradi nadaljnje in še večje uredi-
tve m uveljavitve Socialistične zve-
ze. Omogočiti moramo, da bo SZDL
postala široka ljudska tribuna, ka-
tere značaj se ho najbolj jasno ka-
zal v tem, da je Socialistična zveza
bistven sestavni del družbenega
upravljanja pri nas. Se v večji meri
naj ta organizacija vključuje delov-
ne ljudi v "svoje vrste in jim po-
maga do večje družbene aktivnosti.
Tako moramo Socialistično zvezo
usposobiti kot osnovno gibalno silo
aktivnosii državljanov z različnimi
interesi. Upoštevajoč take interese
naj bi organizacije SZDL oblikova-
le socialistično vsebino teh intere-
sov na vseh področjih družbenega
dogajanja. V tem smislu naj bi ta
organizacija stremela za tem. da
usmerja in sodeluje pri praktičnem
reševanju družbenih problemov,
vključujoč čim širši krog delovnih
ljudi. V organizacijskem smislu
predstavlja danes SZDL tako široko
organizacijo, preko katere je možno
z našim aktivnim delom vključiti
slehernega državljana.
Naši napori morajo iti za tem, da
bo SZDL dajala pobude za delo ko-
munam in njihovim samoupravnim
organom, krajevnim odborom, sta-
novanjskim skupnostim, mladini, že-
nam, hišnim svetom itd. Smo v ob-
dobju precejšnjih reform na področ-
ju šolstva, zdravstva, PTT službe,
načina delitve dohodka, devizne re-
forme ipd. Vsi ti problemi več ali
manj zadevajo slehernega držav-
ljana, sleherno vas, mestno četrt,
predvsem pa komuno. Poleg tega
smo pred obravnavo petletnega per-
spektivnega načrta. Poleg tolma-
čenja splošnih smernic našega raz-
voja, je prav, če bi organizacije da-
jale tudi nove pobude za razvoj
svojega kraja in občine. Take
bude so možne na vseh podro^
Ce pa hočemo, da bodo take д
de prišle Čim bolj do izraza, po
je prav, da razvijemo v organi^
j ah SZDL najrazličnejše kom^
predvsem pa sekcije, ki naj rešu,
probleme na posameznih specifii
področjih. To bomo lahko stori¡¡\
če bo organizacija SZDL doij
polno zaupanje državljanov ini
večala svoj vpliv v našem polj
nem življenju.
Osnovna naloga je tudi v tem.
jo številčno povečamo, saj tnza
v nekaterih občinah kot so Sem
in Slovenske Konjice manj kot'
odstotkov volivcev vključertih
SZDL. Organizacijam Socialist
zveze pa bo treba dati tudi doloi^
prostore, v katerih naj bi se
shajali in razpravljali. To té
bolj, ker je tej organizaciji H
dati tudi pripcidajoč zunanji n
in ugled. ]
Še bolj poglobiti [
ideološko-politicno deK
Tovariš Peter Kiinar predsednik
politično-ideološke komisije okrajne-
ga komiteja Zveze komunistov je na
plenarnem zasedanju govoril o ideo-
loško-političnem delu v preteklem
razdobju.
V zadnjem obdobju so se osnovne
organizacije močno okrepile. V or-
ganizacijo Zveze komunistov so se
vključili predvsem mladi ljudje, ki
jih je bilo treba izobraževati. Zato
so v celjskem okraju začele delovati
politične šole. Nekatere so delale
dobro, druge pa zaradi slušateljev,
ki so jih »administrativno« izbrali,
niso izpolnile svoje naloge. Tudi
predavatelji so včasih razočarali.
Pri marsikaterem je bilo občutiti po-
manjkanje strokovne in metodične
sposobnosti. Ker pa so bile politične
šole nova oblika izobraževanja, je
razumljivo da tudi predavatelji niso
mogli imeti dovolj izkušenj. Organi-
zatorji političnih šol so delali pre-
cejšnje napake tudi pri sestavljanju
programov. Niso ji'h prilagajali spe-
cifičnosti komun in krčili program
včasih tako nesmiselno, da je izgu-
bil ves pomen.
Premalo pozornosti smo posvetili
tudi mladim komunistom. Starejši
komunisti se praktično in idejno iz-
popolnjujejo v organih delavskega
in družbenega samoupravljanja,
mladim pa je treba predvsem trdne
ideološke podlage. Zato je zanimivo
da so seminar za mlade komuniste
organizirali le v Celju.
V najrazličnejših društvih in-stro-
kovnih združenjih so sestavljali pro-
grame strokovnega izobraževanja
in le malokje so se poleg tega še
ideološko politično izobraževali.
Prav tako enostransko so bili
usmerjeni interesni študijski aktivi v
gospodarskih organizacijah. Kljub
temu, da so bili ustanovljeni z na-
menom, da bodo proučevali zahtev-
nejša gospodarsko politična vpraša-
nja kolektivov, so razpravljali pred-
vsem o ekonomskih vprašanjih go-
spodarskih organizacij.
Osnovne organizacije Zveze ko-
munistov in odbori Socialistične
zveze so sestavljali skupne progra-
me za delo na terenu. Teh progra-
mov pa niso dovolj prilagodili zelo
različnemu sestavu poslušalcev, kar
je imelo za posledico nekatere i
potrebne slabosti.
Kljub vsemu temu pa smo v sist
matičnem idejno vzgojnem delni
po napredovali. Tako so se močni
razvile interesne skupine, več po2
nosti smo posvetili sistematično
občinski komiteji pa so pokazali pi
cej samostojnosti in iniciativnos
Okrajni komite Zveze komunistov/
bo imel kljub temu, da se del vs
binskih nalog prenaša na Socia
stično zvezo, v bodoče še veliko i
logo.
Tovariš Kiinar je v nadaljeval
povedal: »Osnovne organizac
Zveze komunistov na terenu sode
jejo z ostalimi organizacijami j
obravnavanju najrazličnejših i
blemov in pri skrbi za splošno*
znanjenost članov o najaktualnejši
problemih.
Zaradi hitrega gospodarske
razvoja in razvoja socialistične \
niokracije je nujno, da vse ideo
ško delo prilagodimo temu razvo
Osnovo že imamo, se pravi obi
družbeno političnega izobraževan
Stojimo pa pred zahtevo po pogl^
jjenem ideološkem delu, ki bo t
ralo analizirati politične, ekonc
ske, filozofske, kulturne in druge '
like ideologije.«
Tovariš Kiinar je govoril tud
načclrh naše zunanje politike in
tem dejal: »Spričo izredno poziti\
vloge naše delegacije na zadnj
zasedanju Generalne skupšč
OZN, je med ljudmi vse večje za
manje za probleme zunanje politi
Kaže pa se, da so ljudje o tem
vedno premalo obveščeni in da
temu potrebno posvetiti več po2
nosti.«
Ob zaključku je tov. Kiinar ug
no ocenil prve začetke visokošols
ga študija v Celju, na koncu pa
jal:
»Zveza komunistov je pred obd
jem vsebinske poglobljenosti ide
političnega dela s cilji, da bi vsa
gar vzgojili v zavestnega soci
stičnega delavca in še nadalje i
pili socialistično ideologijo.«     i
Upravni odbor trg. podjetja
»Izbira« Laško, razpisuje
delovno mesto
USLUŽBENCA FINANČNE
STROKE
Pogoji: 1. ekonomska srednja
šola in eno leto prakse; 2. niž-
ja strok, izobrazba in 3 leta
prakse v knjigovodstvu.
Prejemki bodo urejeni po ve-
ljavnih pravilnikih. Kandidati
naj vložijo prošnje z navedbo
dosedanje zaposlitve na Trgov-
sko podjetje »Izbira« Laško.
VSI POSNETKI Z OKRAJNE
KONFERENCE ZVEZE KO-
MUNISTOV V CELJU SO DE-
LO:  FOTO  PELIKAïi
PREDSEDNIK KOMISIJE ZA DE LO ORGANIZACIJ ZK V PODJETJIH TOV. JOŽE JOST:
KOMUNISTI SO NOSILG
NAPREDNE POLITIČNE IN
GOSPODARSKE MISELNOSTI
Predsednik komisije za delo čla-
nov in organizacij ZK v podjetjih
je kot uvod v razpravo v svojem po-
ročilu poudaril, da vsi uspehi, ki
smo jih dosegli v naših gospodar-
skih organizacijah izvirajo iz druž-
beno politične akti^^osti komunistov
jfi organizacij Zveze komunistov v
podjetjih. Kljub temu pa so še pri-
meri, da se vloga članov in organi-
zacij ZK ne čuti dovolj, namesto da
bi komunisti predstavljali najodgo-
vornejši politični činitelj v kole'ktivu.
Take organizacije se največkrat
izživljajo v reševanju manj po-
membnih vprašanj. V takih primerih
se tudi vloga sindikalne in mladin-
ske organizacije ne čuti dovolj in
je razumljivo, da hromi tudi delav-
sko samoupravljanje. Samovolja in
birokratizem izvira največkrat tam,
kjer so organizacije Zveze komuni-
stov preveč popustljive ali pa pre-
malo samolo^itične do svojih članov.
V takih primerih se organizacije iz-
ogibajo obravnavanju konkretnih
problemov v podjetjih in to prepu-
ščajo sindikatu, češ saj je le-ta od-
govoren za odnose v kolektivu.
Tovariš Jost ]e dalje govoril o de-
mokratizaciji našega življenja ter
poudaril, da živimo v času, v kate-
rem smo zavrgli stare in gradimo
nove odnose. Pri tem pa je vloga
subjektivnih sil, predvsem organiza-
cij Zveze komunistov, vedno po-
membnejša. V dobi vedno hitrejšega
tempa demokratizacije in vedno bolj
Bspešnega uveljavljanja komunalne-
ga sistema postaja tudi vloga posa-
meznega državljana vedno važnej-
ša. Prav to nalaga članom In orga-
nizacijam Zveze komunistov v pod-
jetjih in na vasi vedno večjo druž-
beno politično odgovornost.
Ko je govoril o vzpodbudnejšem
aačinu nagrajevanja; je med drugim
omenil, da nadaljnji razvoj delav-
skega upravljanja ne trpi več mezd-
irih odnosom' pri delitvi osebnih do-
hodkov. Vendar so še primeri, da se
v tem. pogledu stvari ne premakne-
jo mrtve točke zaradi premajhne
odločnosti članov oziroma organiza-
cij Zveze komunistov in sindikata.
Ponekod pa se to važno vprašanje
prepušča le sindikalnim organizaci-
jam, češ saj so !e-te v tej akciji naj-
bolj popularne. Končno je vloga ko-
munistom' vedno bolj odgovorna tudi
zaradi tega, ker smo v dobi spreje-
manja smernic novega perspektiv-
nega plana, pri tem pa čakajo ko-
muniste izredno važne naioge na
vseh področjih družbeno politične
dejavnosti.
V zaključnem poročilu je tovariš
Jost dejal, da je bilo v komisiji za
delo organizacij ZK v podjetjih 135
delegatov, v razpravi pa jih je sode-
lovalo 25. Čeprav je nekaj delega-
tov razpravljalo o čisto gospodar-
sko strokovnih problemih, ki bi so-
dili vse prej na neko strokovno po-
svetovanje, na delavski svet, zbor
proizvajalcev ali občinski odbor kot
pa na konferenco Zveze komunistov,
je vendar večina deleeratov srovorila
o bistvenih problemih dela komuni-
stov v podjetjih, o njihovi vlogi pri
nadaljnjem razvoju našega gospo-
darstva, pri poglabljanju delavske-
ga samoupravljanja ter pri utrjeva-
nju socialističnih odnosov sploh.
V razpravi so delegati ugotovili
pomembne uspehe v družbeno poli-
tični in gospodarski dejavnosti ko-
munistov, hkrati pa kritizirali tiste
pomanjkljivosti, ki hromijo delo ko-
munistov in organizacij ZK v pod-
jetjih. V razvoju delavskega samo-
upravljanja je bil ugotovljen velik
napredek. Prikazane so bile težave,
ki izhajajo iz objektivnih material-
nih prilik in subjektivnih pomanj-
kljivosti v pojmovanju vloge orga-
nov delavskega samoupravljanja.
Navedene so bile številne izkušnje
komunistov pri utrjevanju teh orga-
nov, v borbi proti birokratizmu, sa-
movolji in pri družbeno politični
vzgoji upravljavcev.
Razprava je pokazala tudi, da se
je v zadnjem času delavsko samo-
upravljanje   uveljavilo   zlasti   pri
uvajanju delitve osebnih dohodkov
po delovnem učinku in poslovnem
uspehu podjetja. Delegati so pouda-
rili tudi potrebo po večjem vključe-
vanju mladine in žena v organe sa-
mouparvljanja, po temeljitejšem
obveščanju, po izl>oljšanju delovnih
metod v samoupravnih organih. Mi-
mo tega so govorili tudi o potrebi
ustanavljanja obratnih delavskih
svetov, saj z deliitvijo Oisebnih do-
hodkov po ekonomskih enotah, le-ti
dobivajo tudi svojo materialno bazo.
Delegati so v razpravi poudarili
nujnost hitrejšega izgrajevanja si-
stema nagrajevanja po učinku. Ko-
munisti morajo zlasti v sindikalnih
organizacijah in delavskih svetih,
katerih vloga se vedno bolj stopnju-
je, bolj smeleje delovati za praktič-
no izvedbo nagrajevanja po učinku.
Ker so komunisti nosilci napredne
gospodarske in politične miselnosti,
se morajo bolj uveljaviti tudi pri
utrjevanju odnosov med podjetji in
komuno jn za večjo afirmacijo zbo-
rov proizvajalcev.
S tajnimi volitvami so delegati izvolili nov okrajni komite in revizijsko
komisijo
Pogled v dvorano Narodnega doma med zasedanjem konference
O DELU KOMISIJE ZA DELO KOMUNISTOV V TERENSKIH ORGANIZACIJAH
Poglobljeno delo - porok za uspehe
o delu komisije za delo komunistov v terenskih organizacijah
je poročal delovni predsednik te komisije tov. CVETO PELKO. V
živahni razpravi v tej komisiji je sodelovalo 22 delegatov, ki so kri-
tično ocenili delo komunistov, njihovo udejstvovanje v društvih,
družbenih organizacijah 'm organih družbenega upravljanja. Raz-
prava v tej komisiji je posebej temeljito obravnavala probleme
ideološke vzgoje, delo v kulturnih, prosvetnih in športnih društvih;
vlogo komunistov v delu raznih svetov, v stanovanjskih skupnostih
in o skrbi za človeka. Nadalje je razprava zajela osnovna vpraša-
nja kadrovske politike, delo z mladino, zavestno delovanje v orga-
nizacijah Socialistične zveze in aktivih Zveze komunistov.
Ko je analiziral zaključke s komi-
sije za delo komunistov v terenskih
organizacijah, je tov. Pelko dejal:
»Delo komunistov v osnovnih or-
ganizacijah mora biti tako organizi-
rano, da dobijo vsi komunisti na
podlagi analiz in vsestranske obde-
lave problemov dovolj napotil za
konkretno politično delo. Zato mo-
rajo biti sestanki pripravljeni kot
dogovori komunistov, kako in na
kakšen način bodo pristopili k reše-
vanju posameznih perečih vprašanj.
Vendar tako, da se opusti načelna
obravnava in osvoji podrobna —
analitična obravnava, saj so komu-
nisti le tako lahko zavestni usmer-
jevalci delovanja posameznih orga-
nizacij, društev in podobno.«
»Utrjevanje zavestne discipline
članov Zveze komunistov, je ena iz-
med pomembnih nalog osnovnih or-
ganizacij,« je dejal tov. Pelko.
»Med drugimi vzroki za pojave ne-
discipline so vsekakor med prvimi
nezanimivi sestanki brez konkretne
problematike in toleriranje raznih
slabosti — familiarnosti, pretirane
občutljivosti in podobno. S tem v
zvezi je^komisija posvetila posebno
pozornost problemom kaznovalne
politike. Kazni, ki naj bi jih člani
dobili za svoje prestopke, morajo
imeti vzgojni namen. Nepravilna in
krivična kazen je namreč bolj škod-
ljiva, kot če bi ne izrekli kazni. Kaz-
novalni postopek pa mora biti tudi
tak, da bo član osnovne organizaci-
je prišel do prepričanja, da si je ka-
zen zaslužil, da je bilo njegovo rav-
nanje napačno in da bo ustrezno
spremenil svoja ravnanja, življenje
ali pač napake za katere je bil kaz-
novan. Komisija je še posebej po-
svetila pozornost vprašanju vključe-
vanja mlajših ljudi v Zvezo komuni-
stov in primerom kaznovalne politi-
ke napram mladim komunistom. Pri
tem mora biti vselej vzporedno
vprašanje, kaj je organizacija nare-
dila, da bi mladi komunist ne nare-
dil posameznih napaki
V nadaljevanju je tov. Pelko po-
ročal o zaključkih komisije glede
vloge komunistov in o kvalitetni
spremembi delovanja občinskih vod-
stev Zveze komunistov.
ZA SE HITREJŠI RAZVOJ DRUŽ-
BENEGA UPRAVLJANJA
Ko je govoril o delu komunistov
na posameznih področjih, je tov.
Pelko dejal: »Komunisti se morajo
boriti, da bo postalo delo občinskih
ljudskih odborov in vseh samo-
upravnih organov javno in kolektiv-
no. To pomeni, da mora biti o delu
teh organov seznanjen širok krog
državljanov. Le s tem bomo namreč
dof-egli, da bodo na delo posamez-
nih organov še v večji meri vpliva-
li državljani, da bodo dajali pobude
m soodločali o vseh stvareh. Tako
pa bomo tudi dosegli, da bodo samo-
upravni organi resnično delovali v
korist prebivalstva in v skladu z na-
šimi potrebami.«
»Tudi kako se bo nadalje odvijalo
delo v kulturnih, prosvetnih in te-
lesno vzgojnih organizacijah je od-
visno predvsem od zavestnega delo-
vanj'i komunistov v teh organizaci-
jah. Delo v društvih pa je toliko po-
membnejše, ker gre za političnot
vzgojno delo, za delo z mladino, ki
ga ne smemo podcenjevati.«
komisija za terenske organizacije-
je obravnavala tudi vlogo občinskih I
komitejev in nekatere posebnosti v
sistemu dela občinskih komitejev. O,;
tem je tov. Pelko takole poročal:
»Ni bila najboljša praksa doseda-
njega dela občinskih komitejev, če-
prav je tudi ta metoda rodila dolo-
čene uspehe, da so prirejali sestanke
z vsemi sekretarji osnovnih organi-
zacij hkrati. Bodoče delo s sekretar-
ji bo moralo biti ločeno za posebne
skupine, in sicer z ozirom na enotno
problematiko. S tem bo možno dose-
či poglobljeno analitično delo. Isto-
časno pa bo potrebno stremeti za
zmanjševanjem vloge sekretariata
in uveljaviti sistem obravnavanja
bistvenih in podrobnih problemov na
zasedanjih občinskega komiteja. Ta-
ko Jiot v osnovnih organizacijah bo-
do tudi pri občinskih komitejih mo-
rali sekretariati predvsem prevzeti
vlogo pripravljanja sestankov in za-
sedanj.«
»Vse te naloge pa terjajo od or-
ganizacij zveze komunistov še večje
napore. Uresničiti pa jih bo možno
s sistematičnim izobraževanjem čla-
nov Zveze komunistov, kajti le spo-
sobni in ideološko zgrajeni komuni-
sti bodo lahko laže in učinkoviteje
izvrševali zastavljene naloge. A tu-
di pri organizaciji študijev morajo
osnovne organizacije biti iznajdljive
in« taktične. Metode ideološkega iz-
obraževanja je namreč potrebno pri-
lagoditi strukturi in nivoju članov
Zveze komunistov, kajti študij bo-
učinkovit le tedaj, če bo zanimiv in
sprejemljiv za vse člane osnovne
organizacije.«
Zaradi obilice gradiva bomo o okraj-
ni konferenci ZKS poročali še pri-
hodnjič.
Delovno predsedstvo med zasedanjem (konference
RAZPRAVA V KOMISIJI ZA DELO KOMUNISTOV NA VASI JE BI'LA ŽIVAHNA
KmetîjÉu se obetajo boljši časi, če...
Ko je tovariš Peter Hlastec poda-
jal poročilo o delu komisije o vlogi
komunistov na vasi, je takoj v za-
četku povedal, da je v plodni raz-
pravi sodelovalo kar 20 delegatov.
Poudarili so, da je zaradi izredno
majhnega obsega družbenega sek-
torja kmetijstva — saj zajema le 4
odstotke obdelovalnih površin —
najvažnejša naloga komunistov in
vseh, ki živijo na vasi, v krepitvi
ekonomske moči družbenega sektor-
ja. Tam, kjer je mogoče organizirati
intenzivno mehanizirano proizvod-
njo, ne bi smeli varčevati z najraz-
ličnejšimi oblikami sodelovanja s
kmetom. Tudi to, ali naj zemljo vza-
me v najem ali zakup zadruga ali
kmetijsko gospodarstvo, ne sme biti
problem. Tovariš Franc Lubej je v
razpravi poudaril, da naj to stori
tisti, ki bo zemljo ekonomičncje in
hitreje obdeloval in uspešneje razvi-
jal v socialistični obrat. '
. Druga pot v krepitvi družbenega
sektorja je povečanje proizvodnosti,
kar narekuje sodobno, specializirano
proizvodnjo. Tesno s tem pa je po-
vezana cela vrsta problemov delov-
ne sile na vasi. Delitev dela v mo-
derni kmetijski proizvodnji zahteva
specializiranega delavca. Delavce v
kmetijstvu bo zato treba^ sistematič-
no usposabljati za različna delovna
mesta in v tem delu bodo lahko tudi
komunisti nedvomno veliko napra-
vili. Delavsko upravljanje na kme-
tijskih gospodarstvih se je izpopol-
nilo tudi z uvedbo nagrajevanja po
proizvodnem uspehu. Nedvomno bo
ta nov način nagrajevanja prispe-
val k rešitvi perečega problema na-
še vasi — fluktuacije delovne sile.
Delegati so živahno razpravljali
tudi o zasebnem kmetijskem proiz-
vajalcu in poudarili, da ni cilj naše
ekonomske politike na vasi podru-
žabljati za vsako ceno. Vse oblike
sodelovanja med kmetom — ki bo
kot tržni proizvajalec še dolgo ve-
liko pomenil — in zadrugo oziroma
gospodarskim posestvom, morajo
ustrezati ekonomskim interesom
kmeta. Seveda pa je treba pri tem
paziti na drugo skrajnost. V zadru-
gi ne bomo mogli reševati socialnih
problemov, res pa je, da je cena 3
tisoč dinarjev, ki jo ponekod ponu-
jajo za hektar obdelovalne površine,
več kot minimalna.
Zadruga mora postati organizator
proizvodnje in neposredno preskr-
bovati trg s kmetijskimi pridelki.
Zato pa mora biti zadruga velika in
ekonomsko močna. Z večjimi druž-
benimi proizvodnimi sredstvi bo
lahko hitreje uvajala sodobnejši na-
čin proizvodnje, se razvijala v agro-
kombinat in s tem hitreje ustvarjala
pogoje za preobrazbo naše vasi. Tu-
di ukinitev poslovnih zvez nareku-
je zadrugam povečanje in pri tem
gre hkrati za novo obliko zadruge,
ki bo razvila tudi vse tiste dejavno-
sti, ki jih zadružniki potrebujejo
vsak dan. V zadrugah pa bo treba
okrepiti vlogo delovnega kolektiva
in v velikih zadrugah formirati za-
družne svete področnih proizvodnih
okolišev.
V razpravi so mnogo govorili še
o agrotehničnih minimumih in vlogi
komunistov v njihovem doslednem
izvajanju.
Med drugim so poudarili, da raz-
širjena materialna podlaga komun
krepi in vzpodbuja iniciativo držav-
ljanov in jih vključuje v reševanje
problemov družbenega standarda.
Se vedno pa je treba povečati vpliv
volivcev pri izvajanju raznih odlo-
kov komune. Naloga komunistov je,
da skrbijo za pravilno delo orga-
nov družbenega upravljanja in da
bo tudi Socialistična zveza na vasi
opravila svojo vlogo, izvajala sa-
mostojno akcije na vasi in usmerja-
la delo krajevnih odborov, zborov
volivcev, organov družbenega uprav-
ljanja ter družbenih organizacij.
Zaradi vseh teh nalog pa morajo
člani Zveze komunistov skrbeti za
politično-ideološko delo. Izobraže-
vati se morajo sami, hkrati pa skr-
beti za idejno politično vzgojo vseh
državljanov. Občinske ideološko-po-
litične komisije bodo morale zato
bolj kot doslej proučevati in anali-
zirati politično stanje na terenu,
preko osnovnih organizacij Zveze^
komunistov in Socialistične zveze pai
usmerjati politično-idejno dejavnost.!
Tovariš Srečko Pratnemer je raz-j
pravljal o sprejemanju novih članov;
v organizacijo Zveze komunistov in
menil, da je v tem premalo sistema-
tičnosti. Nepravilni so tudi kriteriji
za sprejemanje v članstvo, saj so
le-ti ponekod za delavce mnogo
strožji kot za intelektualce. »Včasih
želimo, da bi bili naši novi člani že
najbolj izkušeni komunisti,« je na-
daljeval, »in včasih merimo njihove
sposobnosti le po daru govora.«
Ponekod tudi menijo, da je delo z
novimi komunisti končano že ob
sprejemti, toda ni tako. Predvsem
mlade je treba vzgajati in jim po-
magati, da se izobrazijo in prido-
bijo izkušnje.
O sodelovanju tovarišev, ki so
vključeni v organizacijo v podjetju,
živijo pa na podeželju, je spregovo-
ril tov. Drago Spendi. Takšni delav-
ci so včasih v podjetju vzor komu-
nistov, na vasi pa za organizacijo
nič ne pomenijo, ali celo odklanjajo
delo v njej. Poudaril je, da bi mo-
rali komunisti pri številnih proble-
mih na vasi najti oporo v šoli in
"njenem prosvetnem kadru. Dokler
pa se bodo nekateri učitelji udele-
ževali verskih obredov in potem
vzgajali mladino v tej smeri, ne bo
večjih uspehov. Takega mnenja je
bil tudi tovariš Križnar, ki je govo-
ril o vplivu okolja na mlade ljudi
in pri tem poudaril, da bi prav za-
radi tega morali s kmečko mladino
najtesneje sodelovati. Vključevati
jih je treba tudi v zadružne svete in
jih vzgajali v sposobne kmetijske
proizvajalce.
V razpravi je sodelovala tudi to-
varišica Anica Jernik, ki je sprego-
vorila o življenju žene na vasi in
razbremenjevanju njenih gospodinj-
skih dolžnosti. Ugotovila je, da je
zaradi socializacije naše vasi, moč-
ne mehanizacije in odhajanja mož v
mesta na podeželju vedno več žena,
ki se morajo vključevati v kmetij-
sko proizvodnjo. »Za žene v mestih
smo poskrbeli, imajo gospodinjske
servise, zavetišča za otroke, izposo-
jevalnice gospodinjskih aparatov,
žene na vasi pa so več ali manj pre-
puščene same sebi. Tisto majhno
število servisov, ki so jih ponekod
že ustanovili, pa zdaj ukinjajo, ker
menijo, da so nerentabilni. Prav ta-
ko bomo morali rešiti tudi vpraša-
nje varstva naših otrok, ki zanje ne
najdemo prostorov. Z adaptacijo,
preureditvijo hmeljskih sušilnic in
podobnih prostorov, pa bi v Savinj-
ski dolini rešili ta problem,« je kon-
čala.
Tovariš Franc Lubej, predsednik
okrajnega odbora SZDL je ob koncu
razprave povedal, da je konferenca
komunistov celjskega okraja jasno
začrtala smer kmetijske proizvodnje
in pri tem upoštevala heterogenost
površin ter druge pogoje. »Računati
pa moramo na to, da se bomo pri
našem delu na vasi srečali s stari-
mi, reakcionarnimi gledanji in tež-
njami. Takrat bomo morali vedeti,
kaj je v danem trenutku koristno,
da ne bi trpeli socialistični odnosi
na naši vasi. Kmetijstvu se obetajo
boljši časi, če bomo aktivneje po-
segli na njegovo področje, razčišče-
vali vsa nerešena vprašanja in de-
lali v smeri,-ki jo je nakazal 9. ple-
num SZDL.«
GOSTINSKO PODJETJE HOTEL SOCA ROGAŠKA SLATINA
prireja na Dan republike dne 29. 11. 1960 v vseh prostorih hotela
POSTE
VELIKO ZABAVO S PLESOM
Igra priznani plesni orkester »POKORN«. — Rezervacije pismeno
ali po telefonu št. 33 Rogaška Slatina.
o
CELJSKI TEDNIK S>TEV. 47, 48 - 25. novembra 1960
S POSVETOVANJA PREDSEDNIKOV KMETIJSKIH ZADRUG
ENA ALI ŠEST?
v torek je bilo v Celju posveto-
vanje o nekaterih problemih v zve-
zi s pos pesno akcijo za združevanje
kmetijskih zad<-ug v celjskem okra-
ju. Posvetovanja so se udeležili vsi
upravniki kmeiijskih zadrug iz celj-
skega okraja in nekateri predsedni-
ki zadružnih svetov kmetijskih za-
drug.
le na začetku se je razvila živah-
na razprava, v kateri so sodelovali
domala vsi udeleženci posvetova-
nja. Iz besed razpravljalcev smo
lahko tudi sklepali, da zadružniki
o teh vprašanjih zelo živo razprav-
ljajo in da so tokrat pokazali, da
se njihovi interesi v celoti sklada-
jo z interesi komune.
Tako so na primer v laški občini
spremenili pobudo od zgoraj in me-
nijo, da je v tej občini potrebna le
ena močna zadruga. Na podoben
način se je razprava o reorganizaci-
ji in združevanju zadrug razjasnila
tudi v konjiški in šoštanjski občini.
V celjski občini kaže, da bodo
osnovali dve zadrugi, in sicer eno
za območje Celja, drugo pa za se-
verno območje s sedežem v Vojniku.
V Mozirju se ogrevajo za tri za-
druge in menijo, da spričo geograf-
skih pogojev četrta ne bi imela za-
dostnih ekonomskih pogojev za sa-
mostojno življenje. Smarčani so za
štiri zadruge, v šentjurski občini pa
naj bi bile odslej le tri zadruge.
V SAVINJSKI DOLINI JE
PREMISLEK NAJBOLJ
POTREBEN
Najbolj živahna razprava pa se
je razvila glede vprašanja, ali naj
bo odslej v Savinjski dolini šest
šibkejših zadrug ali pa samo ena
izredno močna zadruga.
Treba je pripomniti, da je prva
pobuda okrajnih forumov bila na-
klonjena šestim zadrugam, da pa se
je razprava na terenu usmerila v
drugo smer. Ce bi upoštevali število
upravnikov, ki meni, da je bolje, če
imajo šest zadrug, bi ta varianta
prevladala. Vendar pa razpoloženje
v Savinjski dolini in mnenja za-
družnikov podpirajo ustanovitev
ene same zadruge z okrepljenimi
proizvodnimi okoliši, ki bi lahko
imeli tudi nekoliko večje kompeten-
ce.
Zanimivo je tudi, da so pristaši
ene zadruge za vse območje tudi
glede ekonomskih utemeljitev bili
konkretnejši in kolj prepričljivi in
da so končno tudi nasprotniki te
zamisli morali priznati precejšnje
prednosti enovite zadruge za vso
osrednjo Savinjsko dolino.
Na posvetovanju so prišli nadalje
v ospredje še problemi gospodarje-
nja z gozdovi, potreba po hitri ure-
ditvi finančnih poslov zadrug in
kot najpomembnejše, da v tem ob-
dobju ni umesten preplah med
uslužbenci v zadrugah, saj lie-'.ta
škoduje predvsem njim in seveda
tudi delovanju zadruge. Zato bodo
kmetijske zadruge, ki se bodo zdru-
žile že do konca leta izdelale po-
drobne sheme delovanja nove za-
druge in tudi izvedle razporeditev
kadrov na posamezna področja dela.
—ma
Z OBČNEGA ZBORA KRAJEVNEGA ODBORA SZDL NA POLZELI
Predvsem služnost
v nedeljo je bil na Polzeli občni
zbor krajevnega odbora Socialistič-
ne zveze. Zbora na Polzeli sta se
udeležila tudi sekretar Okrajnega
komiteja Zveze komunistov Franc
Simonič in predsednik Občinskega
odbora Socialistične zveze Žalec
Ivan Kovač.
Udeležencem je najprej poročal o
delu dosedanjega odbora in o priza-
devanjih članstva Socialistične zve-
ze na Polzeli predsednik krajevnega
odbora Karel Pinter. 2e v poročilu
je prišla v ospredje povezanost vseh
organizacij in gospodarskih enot pri
reševanju krajevnih problemov, kar
je vsekakor posebna značilnost delo-
vanja Socialistične zveze v tem kra-
ju. To velja enako za skrb glede ure-
janja kraja, za prizadevanje za po-
polno usposobitev zdravstvenega
' doma, za prostovoljne akcije pri
ureditvi športnega igrišča, za ob-
navljanje šole in podobno.
Značilno za njihovo razpravo pa
je še, da se niso omejili na našteva-
nje uspehov, temveč so posvetili
razpravo problemom perspektivnega
razvoja Polzele. To je onim proble-
mom, ki so še nerešeni.
Ko je v razpravi govoril upravnik
polzelske šole, je poudaril da v na-
slednjem obdobju ne bo uspehov, če
Polzelani ne bodo tudi naprej enot-
ni. To velja enako za ureditev sa-
mopostrežne trgovine, javne raz-
svetljave, za nadaljevanje izgrad-
nje vodovoda na Polzeli, za uredi-
tev prostorov javne pralnice in ne
nazadnje tudi za ureditev šole.
Na tej osnovi je razprava postala
vse bolj živahna. Eden izmed ude-
ležencev je podrobno govoril o pol-
zelskem vodovodu. O dosedanjih
delih in predvsem o nadaljnji iz-
gradnji.
Razumljivo je tudi, da so veliko
govorili o kmetijskih problemih, saj
je Polzela dokaj močno kmetijsko
središče, sedanji razvoj in spremem-
be v zadružništvu pa kmetovalce
najbolj zanimajo. Ko so na Polzeli
razpravljali o predstojećih reorgani-
zacijah v kmetijstvu, o združevanju
zadrug v močne gospodarske enote,
so bili mnenja, da bi kazalo v Sa-
vinjski dolini, ki je kmetijsko zao-
kroženo območje, ustanoviti eno
močno zadrugo z ustreznimi samo-
stojnimi poslovnimi okoliši in kme-
tijskimi obrati. Ta pobuda je toliko
zanimivejša, ker je na Polzeli prišla
od kmetovalcev in ne kot sugestija
od zgoraj.
Polzela je dokaj raztresen kraj z
različno strukturo prebivalcev. Zato
je razumljivo, da pri njih v posa-
meznih krogih prevladujejo posa-
mezne potrebe kot najnujnejše.
Spodbudna pa je enotna in edino
pravilna koncepcija Polzelanov, da
se bodo pri reševanju posameznih
problemov držali predvsem temelji-
tega preudarka — narediti namreč
hočejo najprej one stvari, ki. bodo
koristile pretežni večini prebivalcev.
Ljudje so na občnem zboru veliko
razpravljali tudi o kulturno prosvet-
nem delu na Polzeli. V zadnjem ča-
su si zlasti prizadevajo, da bi ure-
dili klubske prostore in poživili
klubsko življenje. Zato jih je še bolj
prizadela vest, da jim bodo iz ob- ,
činskega središča vzeli televizor, ki
je sedaj nameščen v čitalnici. Ven-
dar bi Polzelani ne bili to kar so, če
bi tudi tega ne rešili. Se predno je
občinski svet Svobode uresničil svoj :
sklep, so se v Polzeli domenili, da
bodo v čitalnici, ki se bo razvila v
klub, namestili televizor kmetijske '
zadruge. Le-ta namreč nima primer-
nih prostorov in bo v klubu lahko
bolj izkoriščen.
Udeleženci so na občnem zboru
tudi sprožili problem prometnih zvez
Polzele s Celjem. Menijo, da bi bilo ;
prav, če bi lokalni avtobus enako '
kot v Prebold v intervalih zavil tudi
na Polzelo in se potem preko Zovne-
ka vrnil nazaj na glavno cesto. S
tem bi v mnogem pomagali prebi-
valcem teh krajev.
V razpravi pa so prebivalci še po-
drobno govorili o potrebi gradnje
nove trgovine, ki bi poslovala po si-
stemu samopostrežbe, o potrebi
gradnje novih stanovanj, o delu
zdravstvene postaje in še o mnogih
drugih problemih, ki zanimajo ali
težijo večino prebivalcev.
Ob koncu je govoril tudi sekretar
Okrajnega komiteja ZKS tov. Si-
monič, ki je podrobno analiziral
kmetijske probleme v celjskem okra-
ju in še posebej v Savinjski dolini.
Dejal pa je, da je enotnost Polzela-
nov največja vrlina tega kraja.
Mnogokrat namreč dobra volja in
sodelovanje pri reševanju proble-
mov pomeni več kot velika material-
na sredstva. Dobra volja in enot-
nost pa so tudi porok, da bodo raz-
položljiva sredstva kar najbolj ko-
ristno uporabljena. Tov. Simonič je
povedal, da bi se v mnogih krajih
lahko glede tega od Polzelanov
mnogo naučili. Zlasti pa to: kako
je možno do kraja podreti plotove
med tovarnami, ustanovami in kra-
jem in kako so prišli Polzelani do
spoznanja, da so skupne potrebe
enako važne za delavca v tovarni,
kmetovalca, učitelja itd. Na primer
— cesto, trgovino in podobno rabi-
jo vsi enako — pomanjkanje učil-
nic in učnega kadra pa prizadene
otroke vseh, je končal tov. Simonič.
Občni zbori SZDL
v laski obcim
Pred dnevi so bile na področju
laške občine pri vseh krajevnih or-
ganizacijah SZDL konference, n«
katerih se je zbralo precejšnje števj.
lo ljudi. Konference so bile v La-
škem, Rečici, Sedražu, Rimskih To-
plicah, Jurkloštru, Vrhu, Brezi, Ma-
rijagradcu in Strmci.
Na konferencah so temeljito ob-
delali vprašanje članstva. Zaenkrat
je v laški občini 62 % volivcev včla-
njenih v SZDL. Zraven tega so ve-
liko govorili tudi o organizacijskih
spremembah, ki jih je nakazal peiti
kongres SZDL Jugoslavije.
Razen že navedenih problemov,
pa so obravnavali še vprašanje pri-
prav za gradnjo nove pekarne. Praf
tako so menili, da bi morali za pro-
dajo mesa in mesnih izdelkov uredi-
ti še en lokal, ker dosedanja dva ne
zadovoljujeta potrebam. Predlagali
so zamenjavo vodovodne opreme po
mestu, zaradi česar bodo lahko poz-
neje takoj prešli k popravilu in as-
faltiranju cestišča.
Zelo velik problem se odpira z za-
htevo po ureditvi doma Partizae.
Udeleženci konference so tudi pred-
lagali, da bi morali zagotoviti več
sredstev za vzdrževanje cest, ki so
v zelo slabem stanju. Veliko so še
govorili o problemih kmetijstva, •
asanaciji in škropljenju sadovnja-
kov, o razvijanju kooperacijskih od-
nosov itd.
Spričo tega, da nekatere krajevne
organizacije nimajo lastnih prosto-
rov, so na konferencah razpravljali
tudi o tej potrebi. Lep primer je lah-
ko sklep članov SZDL v Marija-
gradcu, ki so sklenili, da bodo dra-
go leto zgradili primerne prostore
za organizacijo SZDL.
USPEŠNO DELO
RDEČEGA KRIŽA
Pred dnevi je bil redni občni zbor
Okrajnega odbora Rdečega križa v
Celju, ki so se ga razen 90 delega-
tov udeležili še predsednica in taj-
nik Glavnega odbora RK Slovenije
Mira Svetina in Jože Kopitar, nada-
lje Stane Sotlar, Ivan Cokan in
drugi.
Poročilo o uspešnem delu tako
okrajnega odbora kot ostalih orga-
nizacij RK v celjskem okraju je po-
dal predsednik Martin Godler. Misli
o organizacijskih problemih pa jej
nakazala tajnica tovarišica Podgor-|
nikova.
V vodstvu novega okrajnega od-
bora RK so nastale precejšnje spre-
membe. Tako so v ožji odbor iz^^olili
tudi vse predsednike in tajnike ob-
činskih odborov RK. Namesto dose-
danjega predsednika Martina God-
lerja, ki se namerava izseliti iz Ce-
lja, so za novega predsednika
Okrajnega odbora RK izvolili tova-
riša Franca Strehovca.
POZDRAV
GARDISTOV
Fantje iz celjskega okraja, ki slu-
žijo vojaški rok v gardni enoti so
nam poslali prisrčno pismo:
»Čeprav se nahajamo daleč od do-
mačega kraja, se ga v prazničnih
dneh spominjamo. Spominjamo se
staršev, prijateljev in znancev in
vsem ob prazniku republike iskreno
čestitamo. Hkrati pa želimo vsem
čim več uspehov pri nadaljnji iz-
gradnji naše socialistične domovine.
Izreden uspeh Komornega
zbora na Tržaškem
(Posebno pismo iz Trsta)
Kakor smo zapisali tudi v na-
šem listu je preteklo soboto od-
potoval iz Celja komorni zbor, ki je
še isti večer nastopU v tržaškem
Avditoriju. O tem, pa tudi o osta-
lih nastopih, nas je na kratko
obvestil naš sodelavec prof. Gu-
stav Grobelnik, ki nam je iz Trsta
poslal ekspresno pismo naslednje
vsebine:
V soboto zvečer smo nastopili
v tržaškem Avditoriju. Koncert je
dosegel izreden uspeh. Med šte-
vilnimi kulturnimi in prosvetnimi
delavci je koncertu prisostvoval
tudi jugoslovanski konzul v Trstu
dr. Jože Vodušek. V nedeljo smo
gostovali v prosvetnem domu v
GoricL Tu so ljudje kar iz dvo-
rane zahtevali še to In ono pesem.
V Gorici se moramo oglasiti tudi
prihodnje leto. V ponedeljek smo
snemali za tržaški Radio, v torek
pa smo peli v Prošeku. Povsod so
nas sprejeli lepo, prisrčno in bra-
tovsko.
Ko se vrnem, bom o tem go-
stovanju napisal kaj več. Do ta-
krat pa v imenu Komornega zbo-
ra vsem skupaj, zlasti pa bralcem
Celjskega tednika — lep pozdrav.
REKONSTRUKCIJA VODOVODA
V KONJICAH
Vodovodno podjetje iz Žalca je
pred kratkim začelo z rekonstrukci-
jo vodovoda v Slov. Konjicah. Ra-
zen povečanja izvirka na Konjiški
gori, bodo na pobočju Skale zgradi-
li večji rezervoar, kamor se bo do-
tekala voda v času manjše potroš-
nje in bo tako rezerva za večjo po-
rabo. V. L.
ZBOROVANJE ČLANOV SOCIALISTIČNE ZVEZE V STRANICAH
vrsta problemov,
ZDRAVA POBUDA: GRADNJA NOVE DVORANE
KI TERJAJO
HITREJŠO REŠITEV
V nedeljo zjutraj so se v strani-
ški šoli zbrali domačini in gostje
— med njimi sekreiar okrajnega od-
bora Socialistične zveze Stane Sot-
lar, sekretar občinskega ljudskega
odbora Slovenske Konjice Jurij Pir-
novar, predstavnik zreškega odbora
SZDL itd. — k letnemu zborovanju
članov Socialistične zveze krajevne-
ga odbora Stranice.
Sekretar krajevnega odbora Socia-
listične zveze Ivan Fijavž je v po-
ročilu orisal plodno pot organizaci-
je v preteklem letu. Pred leti v Stra-
nicah ni bilo krajevnega odbora So-
cialistične zveze; njihov sedež je bil
v Zrečah Toda kaj kmalu se je po-
kazalo, da sta oba kraja predaleč
narazen, da bi lahko uspešno delali
in v Stranicah so ustanovili krajev-
ni odbor Socialistične zveze. Njiho-
vo delo je rodilo uspehe. Od 588 vo-
lilnih upravičencev je včlanjenih v
organizacijo Socialistične zveze 400
ljudi. Krajevni odbor je skušal reše-
vati vse probleme, ki so jih imeli
prebivalci Stranic; poleg tega pa je
organiziral predavanja o perspek-
tivnem kmetijstvu, sadjarstvu ter
živinoreji in z zadovoljstvom ugo-
tavljajo, da so se letos straniški hle-
vi spet napolnili z živino.
Člani Socialistične zveze so se
vključili še v prosvetno društvo, ki
nadvse uspešno dela. Prizadevajo si
razviti tudi kooperacijo, nedvomno
pa je njihov največji uspeh, da so
dali pobudo za gradnjo nove dvo-
rane s knjižnico, šolskimi delavni-
cami itd. Nekaj sredstev jim je za-
gotovil občinski ljudski odbor, les
za gradnjo pa so pripravljeni pri-
spevati sami. Želijo tudi, da bi vsa
naselja dobila vodovod, ki jim je
tako nujno potreben, v prihodnje
bodo morali popraviti tudi cesto.
Največji problem vseh prebivalcev
Stranic pa je — izsuševanje zemlje.
Zadruga se je pred leti obvezala, da
bo izsušila okrog 38 hektarov povr-
šin, kmetje pa, da bodo na hektar
izsušene površine prispevali po 200
tisoč dinarjev. Zdaj pa so od začet-
ka izsuševanja pretekla že tri leta,
izsušenih ni niti polovico površin,
kmetje pa so pred dnevi dobili opo-
mine, v katerih jih zadruga terja za
400 tisoč dinarjev na hektar izsuše-.
ne površine. Dela so opravljena ne-
solidno, znesek pa je še zdaleč pre-
visok, da bi ga kmetje lahko porav-
nali. V zadrugi so se medtem me-
njali že trije upravniki in s kmeti m
o dvakratnem povišanju stroškov
nihče govoril. Iz izjav kmetov
bi se dalo sklepati, da je kriv-
da izključno na strani zadruge.
Da pa bi zadevo ocenili objektivno,
so se na konferenci dogovorili za
skupen sestanek s predstavniki ob-
čine, zadruge in s prizadetimi kmeti.
Novi odbor bo rešil tudi problem
umetnega osemenjevanja. Kmetje so
bili namreč mnenja, da bi mnogo la-
že prišel veterinar v Stranice kot pa
da morajo teličke voditi po zelo pro^
metni cesti v Slovenske Konjice.
V Stranicah se trudijo, da bi se
še tesneje povezali z nekaterimi de-
lovnimi kolektivi iz Zreč in Sloven-
skih Konjic. Člani Socialistične zve-
ze sodelujejo v organizaciji Zveze
borcev, v prihodnjem razdobju pa
bodo še več pozornosti kot doslej
posvetili obveščanju članstva.
Iz konference se je čutilo, da se
je krajevni odbor res zanimal za
drobne probleme članstva.
Uprava za ceste in kanalizacije Celje, Ulica 29. novembra št. 2
bo v pçtek, 2. 12. 1960 ob 8 zjutraj prodajala na javni licitaciji
naslednja osnovna sredstva:
1 tovorni avtomobil Chevrolet 3 t
1 poltovorni avto Hanza Loyd 0,51
1 prikolica 5 t — raztegljiva z dvojnimi kolesi in pred-
njim ter zadnjim krmilom
1 prikolica 5 t — z enojnimi kolesi
1 kompresor FMA
V kolikor ne bo interesentov iz državnega sektorja, bodo eno
uro po napovedani licitaciji ta osnovna sredstva lahko kupili
privatniki.
Čisto po domaČe...
Drami je, v nedeljo dopoldne.
Dvorana krajevnega urada je bila
že pred napovedanim začetkom obč-
nega zbora krajevne organizacije
SZDL zasedena do zadnjega kotič-
ka. Tako so morali redki zamudniki
stati v kotih, pa tudi pri vratih in '
na hodniku. Lep obisk.
Ni slučaj, da so občni zbor kra-
jevne organizacije SZDL združili še
z eno slovestnostjo — z otvoritvijo
pomožne zdravstvene postaje. Pa f
to ne zaradi tega, da bi ljudem pri-
krajšali eno pot, temveč edinole
zato, ker so s tem hoteli tudi na zu-
naj _pokazati, kaj se da napraviti
v vasi, če je organizacija SZDL de-
lavna in če je pobudnik vseh večjih
akcij, skratka gibalo življenja. Dra-
meljčani pa so na svojo prvo in no-
vo zdravstveno postajo zelo ponos-
ni. Kako tudi ne, saj so žrtvovali
marsikatero uro prostega časa pa
tudi drugih prispevkov, da ne ome-
njamo celo denarnih, da so jo ure-
dili in odprli.
Občni zbor je začel in vodil pred-
sednik krajevnega odbora tov. An-
ton Vengušt. Poročila so bila krat-
ka in jedrnata. Tako je predsednik
organizacije SZDL Franc Slejko
med drugim dejal:
Naša organizacija je budno
spremljala in usmerjala ves gospo-
darski in politični razvoj v kraju.
Prav lep uspeh smo dosegli z otvo-
ritvijo zdravstvene postaje, saj je ta
ambulanta med drugim zrcalo naše
prizadevnosti in aktivnosti.
Ljudje so pozorno sledili njego-
vim besedam. Spremljali so jih z
resnim obrazom ter prikimali ta-
krat, ko je dejal, da bi lahko bili
uspehi še večji, če bi imel krajevni
odbor na razpolago več sredstev.
To ugotovitev sta pozneje podprla
tudi tajnica in blagajnik krajevne
organizacije SZDL in nazadnje še
predsednik nadzornega odbora.
Razprava se je razvijala čisto po
domače, tako kot je nekdo dejal na
začetku. Navzlic temu ni bila nič
manj zanimiva, nič manj aktualna
in življenjska. Nasprotno, odkrito
in odločno so govorili o problemih,
ki jih tarejo.
Ce sodimo po tem, da se je na
občinskem ljudskem odboru v Šent-
jurju zbralo več sto pritožb (baje
okoli sedem sto) zaradi nepravilne-
ga ali boljše rečeno neživljenjskega
popisa stanovanjskih poslopij in za-
radi pomanjkljive odmere hišnine.
potem lahko razumemo, zakaj so
udeleženci uspelega zbora upravi-
čeno grajali tak odnos.
Pravilno je ugotovil starejši mo-
žak, ko je dejal:
— Ce smo lahko tak odlok spre-
jeli, potem je razumljivo, da ga bo-
mo lahko tudi popravili, zlasti še,
ker vidimo, da je pomanjkljiv.
Nekaj krepkih je bilo izrečenih tu-
di na račun gozdarjev in sredstev,
ki so propadla, namesto, da bi z nji-
mi uredili in popravili ceste.
Ko so govorili še o delu Sociali-
stične zveze in nalogah, ki jih ča-
kajo, so čisto na koncu izvolili nov
odbor krajevne organizacije SZDL.
Ko so utemeljevali predlog, zakaj
so v novi odbor kandidirali več kot
petdeset odstotkov mladih ljudi, je
nekdo ugotovil:
— V redu ste napravili, lepše res
niste mogli narediti. Prav je, da
damo mladini možnost, da se uve-
ljavi, prav pa je tudi to, da je v
odboru še nekaj starejših članov, ki
bodo mladim ljudem pomagali in
jih učili pri delu.
Ko so končali z občnim zborom
krajevne organizacije SZDL so pri-
sostvovali slovesnosti pri otvoritvi
pomožne zdravstvene postaje. Spet
je spregovoril tov. Vengušt in se
zahvalil vsem, ki so pripomogli k
ustanovitvi te tako važne ustanove
za Dramlje. Ta zahvala je bila na-
menjena tako članom SZDL ^ot
uslužbenkam krajevnega urada, ki
so prav tako žrtvovale veliko časa
za njeno ureditev. Zahvalili pa so
se tudi občini. Zdravstvenemu do-
mu v Šentjurju in Okrajnemu za-
vodu za socialno zavarovanje, ki
so prispevali materialna in denar-
na sredstva.
Zdravstvena postaja je za Dram-
lje velika in dragocena pridobitev.
Na to jih je v pozdravnem govoru
spomnil tudi šef Zdravstvenega do-
ma dr. Ivan Mozer, ko je dejal:
— Vem, da se zavedate, kaj vam
pomeni ta postaja. Zlasti pa se tega
zavedajo starejši ljudje, ki so imeli
prej le enkrat na mesec priložnost
priti do zdravnika in še to v sklopu
otroške ambulante. Pot do Šent-
jurja je bila zanje prenaporna. Zdaj
bodo vse te nevšečnosti odpadle.
Zdravstvena postaja v Dramijah bo
odprta odslej vsako sredo od druge
ure popoldne naprej. Pozneje morda
tudi večkrat na teden. O tem se bo-
mo še pogovorili.
Ljudje so sprejeli te besede kot
svoje. Zdelo se je, kakor da so sami
obudili spomine na tiste težke čase
in zato s toliko večjim veseljem
sprejeli novo ustanovo.
Z veseljem pa so sprejeli tudi
vest, da bo v to postajo zahajal dr.
Svetina mlajši.
— Kot smo z zaupanjem spre-
jemali njegovega očeta, tako bomo
tudi sina ...
Minula nede/ja je bila za Dramlje
velik praznik. Uspelemu obračunu
dela politične organizacije so do-
dali še otvoritev ■ pomožne zdrav-
stvene postaje.
Želimo, da bi jim služila v nmj-
večji možni meri. M. Božič
Pogled v dvorano med konferenco Socialistične zveze
Prebivalci Dramelj so si z velikim
zanimanjem ogledali novo pomožM
zdravstveno postajo
CEUSKI TEDNIK STEV. 47. 48 - 25. novembra I960

ZA MALE BRALCE
Mladi prirodoslovci
na il. osnovni šoii v Celju
Na naši šoli deluje prirodoslovni
krožek, v katerega so vključeni
prp'ivsem učenci šestega in sedme-
g» razreda. Lani je bilo v krožku
samo 26 pionirjev in pionirk, letos
pa nas je že 45. Ko smo zvedeli, da
je razpisano tekmovanje mladih za-
družnikov, pionirjev prirodoslovcev
in mladine, smo se mi in ves odred
vključili v to tekmovanje.
Sestajali smo se ob petkih, napra-
vili krmilnice za ptičice, predvajali
diaiilme, delali z mikroskopom in
bili v stalnih stikih s semenarno. Po
predavanju »o travah« smo uredili
poskusno gredico in na njej zasejali
poleg trav in detelj tudi nekaj vrst
cvetlic. Čudovit je naš akvarij, ki
smo ga uredili na pobudo tovarišice
Strehovčeve.
Spomladi smo prelopatili tri sto
kvadratnih metrov zemlje in vanjo
posejali angleško travo. Uredili smo
tudi lepo cvetlično gredico. No, s
tem pa naše delo še ni bilo konča-
no. Pred Ključavničarskim blokom
smo nasadili več brez in lepotičnega
grmičevja. Največje veselje pa smo
doživeli ob obisku republ.ške tekmo-
valne komisije, ko je tovariš Der-
mol dejal, da naši nasadi niso nič
slabši od tistih, ki so jih urejali go-
jenci vrtnarske šole.
Imeli smo še več ekskurzij. Ogle-
dali smo si zadrugo v Ločah, ribo-
gojnico, imeli pa smo tudi občni
zbor, na katerem smo se pogovorili
o delu v šolskem letu 1960/61.
Biščanlč Darinka
Takole je napisala Darinka o delu
prirodoslovnega krožka, na koncu
pa je še dodala: »Ne bom več pi-
sala, veselilo bi me, pa tudi vse pri-
rodoslovce na naši šoli, da nas ob-
iščete.« Hvala za povabilo, Darinka!
Radi se mu bomo odzvali.
Dan republiice
Bliža se praznik,
praznik prelep,
ki razveselil
mladi bo svet.
Republika naša
svoj dan zdaj slavi,
srca junaška
ob dnevu časti.
Anica Jeršič,
Teharje pri Celju
Lahka Igrana
žena možu: »Kaj misliš, kakšno
gosko naj kupim? Takšno, ki je tež-
ka tri ali takšno, ki je težka pet
tillo gramov?«:
Mož: »Kupi tisto, ki tehta tri ki-
lograme.. Zdravnik mi je predpisal
namreč lahko hrano.«
Jožica Kostanjšek,
Podsreda 84.
Salomonska reUtew
Pismonoša je prinesel pismo. Pred
hišo je vprašal dečka:
»Ali stanuje tukaj družina Beg-
stral?«
Deček: »Ne, toda spodaj stanuje
tovariš Beg, zgoraj pa tovarišica
Stral.f:
Pismonoša: »Oh, te večne ločitve
zakona! Toda pismo jima moram
vseeno izročiti.«: Vzel je pismo, ga
točno med obema imenoma pretr-
gal in izročil eno polovico tovarišu
Begu, drugo pa tovarišici Stralovi.
Irena Sumeč,
Bukov žlak — Teharje
Ob našem prazniku
Ni naš namen, dragi prija-
telji, da bi vas spominjali na
to, kako velik praznik bomo
praznovali te dni. Vemo, da se
vsi zavedate tega najpomemb-
nejšega dogodka med leti Na-
rodnoosvobodilne vojne. Takrat
so postavili temelje naši novi
Jugoslaviji, ki danes v njej ži-
vimo in delamo.
Vsem delegatom, ki so se
zbrali 29. novembra 1943. leta
v Jajcu je bilo lepo pri srcu
Vedeli so, da gradijo nov dom
sebi in svojim dragim. Toda od
takrat pa do konca vojne, ko
smo začeli v miru graditi to,
kar so z vero in ljubeznijo v
srcih med najtežjimi dnevi vsa-
dili ljudje, ki jih danes vsi ta-
ko občudujemo, je pod streli
padlo še mnogo mladih juna-
kov. Njim in vsem tistim, ki
nam danes gradijo lepše živ-
ljenje, smo dolžni veliko za-
hvalo; najbolj se jim bomo za-
hvalili z delom, predanostjo na-
ši domovini in voditeljem. S
takim sklepom v srcih praznuj-
mo letošnji praznik republike
in jutrišnji dan bo še lepši od
današnjega.
Ovčka
Ko sem bila stara šest let, sem
neko popoldne šla sama k stari ma-
mi. Takrat sem se zelo, zelo bala
živali. Pri hiši, mimo katere sem
morala do stare mame, so imeli ovč-
ko. Ovčka, ki se je prej mirno pasla,
pa je v tem, ko sem prišla mimo,
nenadoma stekla za mano. Joj, kako
sem se prestrašila! Bila je črna in
moj strah je bil še toliko večji. Mis-
lila sem namreč, da so- samo koze
črne, teh sem se pa v resnici naj-
bolj bala. V zadnjem hipu sem se
spomnila, da imam pri sebi malo
kruha in tega sem ji dajala toliko
časa, dokler mi ga ni zmanjkalo.
Moj rešitelj je bil ovinek in — vi-
soka koruza, v katero sem se vsa
prestrašena skrila. Tam pa sem ovč-
ki zmešala sled in počasi se je vrni-
la domov. Proti domu sem jo ubrala
tudi jaz, kjer sem vsa prestrašena
povedala mami, kaj sem doživela.
Čeprav se mi je smejala in mi raz-
ložila, da sem ovčko s kruhom sa-
ma vabila za seboj, sem drugič raje
šla k stari mami po drugi poti.
Martina Tofant,
8. raz. II. osn. šole,
Celje
Naša zadruga
V šoli Franja Vrunča na Hudinji
imamo mnogo kiožkov. Med njimi
je tudi krožek šolske zadruge in na
občnem zboru so me izvolili za pred-
sednika. Ves čas je naša zadruga
pridno delala. Sadili smo podtak-
njence, ki smo jih kasneje prodali
naši šoli za deset tisoč dinarjev, ter
gojili solato in zelje, kar smo dobro
prodali domu Tončke Cečeve in II.
osnovni šoli v Celju. Nekaj teh pri-
delkov bomo prodali gostilni Bra-
ni'bor, nekaj pa gostilni Vovk. Toda
nikar ne mislite, da so to edini naši
uspehi! Ob priliki bom o njih še
kaj napisal.
Silvo Solar,
Trnovlje 223, Celje
Še veliko .
uspehov
»Pionirji odreda Toneta Tomšiča
iz Celja želimo vaši konferenci čim-
več uspehov. Vemo, da ...« Tako so
začeli pionirji čestitko na okrajni
konferenci Zveze komunistov. Tisti
pa, ki je v rokah nosil ogromen šo-
pek rdečih nageljnov, je stopil k to-
varišu Francu Leskošku-Luki in mu
jih ob navdušenem ploskanju vseh
prisotnih izročil z najlepšimi želja-
mi.
Praznična večerja tudi za gospodinjo
Gospodinje 1» redko občutijo praznike
tako, da se (pobijejo in ti privoščijo vsaj
popoldneve za razvedrilo in sprehod. Na-
sprotno, ob teh dneh hoče žena izrabiti
nekaj prostih dni in nadoknaditi zamu-
jeno, zato vse te dneve »prinaša notri«.
Poleg tega pa ima ob praznikih več dela
• kuhan jem in je torej ie bolj vprežena.
Za praznične večerje prinašamo nekaj
namazov za obložene kruhke. Takšna ve-
čerja bo prijetna sprememba, dela pa
bo z njo le malo. II kruhu serviramo
ruski čaj ali vino, pozneje kakšne po-
slastice.
Ostanke kuhanega ali pečenega mesa
ali jeterc zmeljemo, dodamo dobro ume-
Šano maslo, 2 ali 3 pretlačene sardele, po
okusu sol in poper. Dobro zmešamo im
namažemo na kruhke.
Vf kg masla umešamo, dodamo trdo k*-
hano sesekljano jajce, sesekljano kisi*
kumarico, zmlete ostanke mesa, po oke-
БВ soli in popra.
Umešamo maslo, dodamo pretlačea«
sardine, olje od sardin ter nekaj limo-
novega soka.
Skozi sito pretlačimo 2 trdo kuhani
jajčki, dodamo 8 dkg dobro umešanega
masla, 2 sesekljani kumarici in 10 dkf
dobro seskljane šunke.
K 'li kg dobro umešanega masla izti»-
nemo 1 malo tubo sardelne paste, 1 žlič-
ko gorčice, 1 surov rumenjak, nekaj se-
sekeljanega prekajenega mesa in sesek-
ljane kisle kumarice.
3 safalade ali 25 dkg posebne salame,
8—10 dkg masla, po okusu soli, popra ш
gorčice dobro umešamo in namažemo в« \
kruh. I
Vse namaze pripravimo zelo preprosto, i
pa tudi poceni so še kar. Kruhke lahka |
garniramo s kaprami, olivami, peterši-
Ijem, morda z majonezo (lahko jo ku-
pite v tubah), rezino vložene paprike aH
paradižnika ali z rezino kuhane rdečo
pese.
Volneni tropikal in nekatera druga
blaga najbolje zlikamo skozi časopis.
Likanje skozi krpo se pri tem materialm
ne obnese, ker se blago guba. Paziti Je
pri likanju svetlejšega tropikala, da ae
bo odtisa od časopisa.
Hovi DrsstorI za oblino In
politilne organizacile
v Slovenskih Konjicah
Večina upravnih organov konjiške
občine se je pred kratkim preselila
v nove prostore, to je v adaptirano
zgradbo nekdanjih zaporov. Tako
imajo zdaj vsi občinski upravni or-
gani svoj sedež v dveh poslopjih,
ki si stojita nasproti. Le sejni dvo-
rani sta ostali v sedanji zgradbi.
Nekatere dosedanje prostore apara-
ta ljudskega odbora pa so dobile
politične organizacije.
Istočasno sta se v kulturnem do-
mu preselila tudi občinski komite
ZK in občinski odbor SZDL. Lepe
prostore sta oba organa dobila s
preurejeno nekdanjo šahovsko sobo
Manjšo dvorano v kulturnem domu
pa je dobila tudi delavska univerza.
V. L.
Ostre kazni
SKUPINI OBTOŽENCEV
IZ PODJETJA »SUROVINA«
MARIBOR
DVANAJST LET ZA
GRACNERJA
■ i
Pretekli teden je petčlanski^
senat Okrožnega sodišča v Ce-
lju izrekel kazni skupini obto-
žencev celjske surovinske baze
podjetja »Surovina« Maribor,
ki so se zagovarjali za kazniva
dejanja poneverb, ponarejanja
uradnih listin, goljufij in tatvi-
ne.
Bivši nakupovalec surovin-
ske baze v Celju Viljem Grač-
ner je za številna dejanja po-
neverjanja uradnih listin, za
goljufije in poneverbe obsojen
na 12 let strogega zapora.
Bivši skladiščnik v isti bazi
Ivan Gobec je za goljufije, po-
narejanje uradnih listin in po-
neverbe obsojen na 6 let stro-
gega zapora.
Bivša blagajničarka surovin-
ske baze v Celju Valerija Ko-
lar je za kazniva dejanja po-
neverb, ponarejanja uradnih li-
stin in neupravičeno uporabo
obsojena na 5 let in šest mese-
cev strogega zapora.
Nekdanja blagovna knjigo-
vodkinja v istem podjetju Ma-
rija Sitar je za kazniva dejanja
dajanja pomoči pri goljufijah,
za ponarejanje uradnih listin,
za poneverbe in goljufije obso-
jena na eno leto in štiri mese-
ce zapora.
Janez Jevšnik, bivši nakupo-
valec surovinske baze v Celju
je za ponarejanje uradnih listin
za goljufije, poneverbe in ne-
upravičeno porabo obsojen na
tri leta strogega zapora.
Bivši poslovodja celjske ba-
ze podjetja »Surovina« Mari-
bor, Franjo Širše je za kazniva
dejanja ponarejanja uradnih li-
stin in zlorabo uradnega polo-
žaja obsojen na eno leto in
šest mesecev zapora.
Nekdanji uslužbenec pri
gradbenem podjetju »Beton« v
Celju Stanislav Škorjanc je za
goljufijo in kazniva dejanja
ponarejanja uradnih listin ob-
sojen na tri leta in pet mesecev
strogega zapora.
Razen teh so za kazniva de-
janja goljufij; prikrivanja, na-
peljevanja h kaznivim deja-
njem obsojeni še:
Marjan Rojnik, bivši perso-
nalni referent v ce'jski bolniš-
nici na eno leto in dva meseca
zapora. Henrik Škrbinek za tat-
vino na dva mesca zapora.
Drago Balant na šest mesecev
zapora, in sicer pogojno za do-
bo dveh let. Dragica Lazarini
na tri mesece zapora — vendar
tudi pogojno za dobo dveh let
ЈКгшкаЈпевгее
NESREČA PRI DELU
Olgi Novak iz Šibenika pri Šentjurja
je padla na glavo opeka in jo poškodo-
vala. — Štefana Šplaht iz Šempetra т
Savinjski dolini je prikolica avtomobila
stila ob zid in mu poškodovala boke.
V PRETEPU
so poškodovali Ivana Grobelnika iz Lem-
berga pri Strmcu. Po rokah in nogah jo
bil prav tako v pretepu poškodovan Mar-
tini Humski iz Podčetrtka.
PAZITE NA OTROKE
Enoletna Marija llohnjec iz Ratenske
vasi se je z vročo tekočino opekla po
telesu. — v Braslovčah so se igrali otro-
ci. Med igro je neki otrok ■ svojemu pet-
letnemu tovarišu Srečku Pruprotnikn a
sekiro odsekal prste na roki.
NOGO SI JE POŠKODOVAL
Zvonko Korent iz Griž, ko je nakladal
hlode.
NESREČNI PADCI
Pri padcu se je ranil Viljem Ceraj iz
Medloga. — Jože Poklin iz Drapšinove
ulice je padel in si poškodoval glavo. —^
Frančiška Dušak iz Rifengozda pri La-l
škem je padla z zidarskega odra. — Pod
vprežni voz je padla Pavla Kovačič ia
Dobovca pri Ponikvi. Poškodovala si je
glavo in roke. — Ludvik Jager iz Voj-
nika je padel z mopedom. Poškodoval si
je nogo. — Rudi Rajh iz Spodnje lludi-
nje je pri delu padel s strehe. Poškodo-
val si 'P rr^ke in no^o. — A'iktor Valanđ
iz Podčetrtka je padel z motorjem. Zlo-
mil SI je ključnico.
Qibanje prebivalstva
v času od 12. do 19. novembra 1960 jo
bilo rojenih 23 dečkov in 25 deklic.
Poročili so se:
Aleksander Malgaj, delavec iz LokroT-
ca in Marija Marovšek, delavka iz Celja.
Viljem Pirnat, avtomehanik iz Celja ia
Jelka-Rožica Turnšek, frizerka iz La-
škega. Stanislav Risman, delavec iz Štor
in Terezija Pintar, prodajalka iz Celja.
Milan Kavčič, uslužbenec in Helena Am-
brož, otroška negovalka, oba iz Celja.
Cvetan Kovic, mizarski pomočnik la
Martina Fijavž, tapetniška delavka, oba
iz Škofje vasi.
Umrli so:
Anton Butkovič, upokojenec iz Celja,,i
star 69 let. Andrej Arzenšek, upokoje-'
nec iz Rakovelj, star 66 let. Rozalija
Dečman, gospodinja iz Celja, stara 7i
let. Štefan Kočevar, traktorist iz Rečice,
star 51 let. Jožefa Jesenik, gospodinja
iz Irja, stara 77 let. Rudolf Reš, upoko-
jenec iz Draže vasi, star 77 let. Neža
Jazbec, gospodinja iz Kompol. . stara 72
let. Boris Skočaj, otrok iz Prebolda, sta*
1 dan. Jernej Bnrič, vzdrževana oseba
*iz Naraplja, star 78 let.
Celjski trg
v zadnjem tednu, predvsem pa v so-
boto je bil trg zadovoljivo preskrbljen
s povrtnino. Bilo je dovolj lepe solate
(endivije in motovilca) cvetače, ohrovta
in zelja ter južnih zelenjav. Cene so
ostale v glavnem nespremenjene.
V soboto smo spet lahko kupili divje
zajce, tokrat po 250 dinarjev kilogram.
Še slabša kakor sicer pa je bila po-
nudba mleka in mlečnih izdelkov, ma-
lone vse dni v tednu.
V pokritih stojnicah na trgu je bilo
nekaj dni tudi precej lepega mesa, ven-
dar tudi ta ponudba ni zadovoljila šte-
vilnih gospodinj in je marsikatera od-
šla s trga Se po mesnicah v mestu.
Gospodinje se pritožujejo, da je pre-
majhna izbira jabolk, saj je to ob teia
čnsu skoraj edino s^dje. ki ga lahko nu-
dijo otrokom, jabolka pa so drnga (»iidl
70 dinarjev za kilogram) in mnogokrat
celo iiej rebruña.
KrizamRai 2Q. november
Dragi mladi prijatelji!
^ Pred dnevi smo bili prijetno presene-
čeni, ko smo dobili pisemce Milana Jer-
šiča iz Teharij in v njem našli to-le kri-
žanko. Milan je torej pomislil na vas in
vtim čez praznike priskrbel prijetno raz-
vedrilo. Križanka pa je seveda tudi na-
gradna. Prva nagrada je 2.000 dinarjev,
druga tisoč in dve po petsto dinarjev.
Rešitve nam pošljite na naslov »Ured-
ništvo Celjskega tednika« Celje, do po-
nedeljka 3. decembra. Veliko uspehov.
VODORAVNO: 1. kratica za »opombo«;
3. alkoholna pijača (surovine in tovarno
imamo v celjskem okraju); 5. prebivalec
našega največjega mesta; 8. znak za alu-
minij; 10. ravno tak; 12. reka v Rusiji;
16. žival, ki živi v zanemarjenih pro-
storih   (prva   črka   je   brez   strešice);^
17. popravi pojem »obleči« čevlje; 20.^
oblika pomožnega glagola; 21. potrebno;
22. del kolesa; 24. napad; 28. začetek be-
sede »žleb«; 29. kovina, ki jo označujemo
z »Ii«; 50. žitarica; 31. vclelnik glagol«,
dati; 52. in 41. praznik, ki ga slavimo
29. novembra; 40. veznik; 43. zmrznjena;
veda; 44. žival; 48. znak za vodik; 50.
bruha jo vulkan; 52. znak za uran; 53.
kratica za telovadno društvo »Partizan«;
55. podredni veznik; 55. dve črki iz be-
sede topništvo; 5?. pomembno mesto iz
zgodovine NOB; 59. italijanska denarna
enota; 60. predhodnik pluga; 61. enaka
samoglasnika; 62. moško ime; 64. nek-
danji prebivalci na slovenskem ozemlju;
65. glavno mesto ene izmed republik r
Jugoslaviji; 67. ribja jajčeca; 68. enaka
samoglasnika.
N.WPICNO: 1. organ vida; 2. mesto
blizu Beograda; 4. moško ime; 6. stru-
pena kača; 7. kemična simbola za »dušik
in zlato«; 9. upravno središče ljudske re-
publike Slovenije; 11. žlahtni plin —
kratica; 13. iglasto drevo; 14. osebni za-
imek; 15. naša najzavestnejša polit, orga-
nizacija; 18. prestrašeno teči; 19. kazalni
zaimek; 21. tu-le; 23. »urez« s škarjami;
25. v.deli česar ni; 26. vzklik ob boleči-
ni; 27. državna zaloiba; 50. prekop; 51.
delavski svet; 32. stare upravne knjige;
55. del voza: 34. prvi dve črki znane naše
elektrarne; 35. dva soglasnika; 58. pogla-
var ovčie črede: 39. vzklik; 42. obdobje;
45. vozilo; 46. hitra smrt; 47. deli drevesa
(prvi sklon množine); 49. znano sloven-
sko ;icg(!metno moštvo; 51. kis; 5'*. pa-
del; 55. pretaka se v žilah; 58. kopno ob-
dano z mer jem (množina); 62. moško
ime; 63. madžari; 66. božanstvo.
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev podjetij in predstojnikov sa-
mostojnih zavodov razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pri-
stojnosti občinskih ljudskih odborov in okrajnih ljudskih odbo-
rov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) v zvezi z
19. točko temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih in 2.
točke pravil zavoda za zaposlovanje inv^idov na Vranskem
mesto
UPRAVNIKA
»ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV« VRANSKO
Pogoji, srednja strokovna izobrazba z najm.anj 5 let prakse
v vodenju podjetja.
Kolkovane prošnje z dokazili strokovne izobrazbe in prakse je
treba poslati ObLO Žalec najkasneje do 30. 11. 1960.

CEOSKI TEDNIK STEV. 47, 48 — 25. novembra 1960
v Bklađ« ш i»redplsl zakona o flnanslranju gradnje stanovanj (Ur. 1.
FLRJ 6t. «7У752-5») ter 34. In «5. Člena Pravil stanovanjskega sklada,
razpisuje upravni odbor stanovanjskega sklada občine Celje
îvatÎeîaj
za posojila za nakup ali za blokovno gradnjo stanovanj iz sredstev
sklada za stanovanjsko izgradnjo občine Celje.
1. Stanovanjski sklad občine Celje bo dajal na tem natečaju iz
sredstev stanovanjskega sklada posojila za nakup ali gradnjo
stanovanj v blokovni gradnji, dograjene v 1. 1962.
Posojila se morajo uporabiti za gradnjo ali nakup stanovanja
samo na področju občine Celje.
Orientacijska cena, v kateri so zapopadeni vsi stroški (razen
komunalnega prispevka, katerega Je treba posebej plačati):
enosobna (prehodna) stanovanja 1,600.000 din
enosobna stanovanja s kabinetom 2,000.000 din
dvosobna stanovanja 2,400.000 din
dvosobna stanovanja s kabinetom 2,700.000 din
2. Na tem natečaju se lahko potegujejo za posojila družbeno pravne
in fizične osebe (samo za nakup stanovanja) pod naslednjimi
pogoji:
— najmanj 50 % lastne udeležbe;
— najnižja obrestna mera 1 %;
— najdaljšim rokom vračanja 20 let.
3. Prosilec Je dolžan navesti število in vrsto stanovanjskih enot ter
znesek i)osojila, za katerega se poteguje (v odnosu na orientacij-
sko vrednost stanovanjskih enot oz. na predračunsko vrednost
v kolikor namerava prosilec sam graditi celoten stanovanjski
blok).
4. Prosilec je dolžan plačati garancijski znesek 2 promila od zneska
zaprošenega posojila kot varščino, katero pa izgubi v korist
sklada, če prosilec po odobrenem posojilu od ponudbe odstopi.
Varščino mora položiti pri Komunalni banki v Celju ali pa če
prosilec predloži potrdilo banke o blokiranju sredstev v višini
varščine.
5. Posojila se dajejo le za nakup novograjenih stanovanj v blokih,
ki Jih gradi Biro za stanovanjsko in komunalno izgradnjo Celje,
ali pa za novogradnje, vendar le za blokovne gradnje na območju
občine Celje.
5. Ponudbi morajo prosilci priložiti naslednjo dokumentacijo: na-'
vesti morajo skupni znesek vseh svojih dolgoročnih in poro-
štvenih obveznosti ter letne zneske anuitet iz teh obveznosti:
a) prosilci, ki prosijo za posojilo za nakup stanovanj pa še:
— gospodarske organizacije priložijo izpisek iz registra podjetij,
sklep delavskega sveta, da odobrava zadolžitev ter odstop vsa-
koletnih sredstev iz sklada skupne porabe za kritje dospelih-
anuitet;
— politično teritorialne enote prilože sklep najvišjega organa o-'
najetju posojila po določilih zakona o pristojnosti ljudskih
odborov, ter sklep, da bodo v vsakoletnem proračunu zago-
tovila ustrezna sredstva za plačilo anuitet;
— zavodi, ki so pravne osebe, prUože izpisek iz registra zavodov,
družbene organizacije prav tako izpisek iz registra, ter sklep
upravnega odbora o najetju posojila in pa sklep, da bodo
Ysako leto v njihovem proračunu zagotovljena sredstva za
Tračilo anuitet in dokazila o kreditni sposobnosti;
— osebe v delovnem razmerju le listine, ki so potrebne za za-
varovanje posojila.
b) prosilci, ki prosijo za gradnjo lastnih stanovanjskih blokov
morajo predložiti razen prej navedene dokumentacije Se:
— potrjen investicijski program z gradbeno dokumentacijo v
emislu 41. člena Pravil stanovanjskega sklada;
— potrdilo z Birojem za stanovanjsko in komunalno izgradnjo o
prevzemu investicijskih poslov.
7. Prednost pri posojilih bodo imeli prosilci:
— ki prispevajo večji delež lastnih sredstev;
— ki ponudijo krajši rok za odplačilo posojila;
— ki ponudijo večjo obrestno mero;
— ki dokažejo, da bodo imeli nižje investicijske stroške na enoto
(bolj ekonomično gradnjo) v primeru lastne gradnje.
•. Prosilci, ki bodo uspeli na natečaju, morajo po sklenjeni pogodbi,
vendar najkasneje do 15. 4. 1961 vplačati celotni znesek lastnih
sredstev.
Prošnjo za posojilo s potrebno dokumentacijo vložite v enem
izvodu v zapečateni kuverti, opremljeni z vidno označbo »ponudba
za natečaj I« pri Stanovanjskem skladu občine Celje, Gregorči-
čeva ulica 5/1, soba št. 23.
M. Prošnja za posojüo na tem natečaju mora biti vložena najkasneje
do 15. 2. 1961.
O izidu natečaja bodo prosilci obveščeni po zaključku natečaja
do 1. 3. 1961.
11. Xx>kacljo stanovanj In druge podatke ter informacije prejmejo
interesenti pri Biroju za stanovanjsko in komunalno Izgradnjo
v Celju, Gregorčičeva vd. 6/П.
Stanovanjski sklad občine
Celje
V skladu s predpisi zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Ur. 1.
FLRJ št. 47/752-59) ter 34. in 35. Člena PravU stanovanjskega sklada,
razpisuje upravni odbor stanovanjskega sklada občine Celje
watÍeíaj
za dodelitev posojil za dokončanje individualnih hišic iz sredstev
stanovanjskega sklada.
1. Stanovanjski sklad občine Celje bo dajal na tem natečaju iz
sredstev stanovanjskega sklada posojila za dokončanje Indivi-
dualnih hišic na območju občine Celje. Tega natečaja se lahko
udeleže fizične osebe, ki so v delovnem razmerju (katere osebe
se smatrajo v delovnem razmerju je določeno z zakonom o fi-
nansiranju gradnje stanovanj čl. 14 — Ur. 1. FLRJ št. 47/752-59).
2. Na tem natečaju se dajejo posojila le za dokončanje individualnih
hiš, ki so dogotovljene vsaj do zaključne III. gradbene faze
(pod streho) pod naslednjimi pogoji:
— najmanjša lastna udeležba znaša 70 % od celotnega predračuna
s tem, da se iz sredstev sklada lahko odobrijo posojila največ
do 1,300.000 din za vrednost stanovanja;
— rok vrnitve posojila lahko znaša največ 25 let;
— najnižja obrestna mera znaša 2 %.
3. Zavarovanje posojila morajo nuditi prosilci z administrativno
prepovedjo na plačo oz. na prejemke iz socialnega zavarovanja,
zemljiško-knjižnim zavarovanjem, vrednostnimi papirji, obvezno
vinkulacijo požarnega zavarovanja.
4. Ponudbi morajo prosilci predložiti naslednjo dokumentacijo:
— navedbo skupnega zneska vseh dolgoročnih, kratkoročnih in,
poroštvenih obveznosti ter znesek anuitet oz. obrokov iz teh
obveznosti;
— listine, ki so potrebne za zavarovanje posojil pod točko 3)
tega razpisa;
— vso tozadevno gradbeno dokumentacijo, in to: lokacijsko in
gradbeno dovoljenje, odobreni glavni projekt;
— potrdilo nadzornega organa do katere faze Je zgradba zgrajena;
— potrdilo o plačanem komunalnem prispevku;
— zagotovUo, da bo s sredstvi posojila dovršil gradnjo za vselitev
do konca leta 1961.
5. Prednost pri dodelitvi posojila na tem natečaju bo imel prosilec,
ki nudi:
— večji delež lastnih sredstev;
— krajši rok odplačila posojila;
— višjo obrestno mero;
— nadalje borci NOV;
— prosüci, ki gradijo stanovanje zaradi rušenja dosedanjega sta-
novanjskega objekta.
e. Prosilci, ki so že prejeli posojila iz našega stanovanjskega sklada
za gradnjo stanovanj, nimajo pravice udeležiti se tega natečaja.
7. Prošnjo za posojilo s potrebno dokumentacijo vložijo prosilci
v enem izvodu v zapečateni kuverti, opremljeni z vidno označbo
»ponudbe za natečaj II« pri Stanovanjskem skladu občine Celje,
Gregorčičeva ul. 5/1, soba št. 23, najkasneje do 31. 1. 1961.
8. O izidu natečaja bodo prosilci obveščeni po zaključku natečaja
do 15. 2. 1961.
9. Informacije prejmejo Interesenti pri Komunalni banki Celje ali
pri stanovanjskem skladu občine Celje, Gregorčičeva ul. 5/1, soba
št. 23, vsak ponedeljek od 10. do 12. ure.
Stanovanjski sklad občine
Celje
Zaslužena ZMAGA Kladivarja
Brata
Težko pričakovani celjski derby jci
za nami in z njim tudi deveto kolo
slovenske conske lige. Dvoboj med
celjskima članoma slovenske conske
lige med Kladivarjem in Olimpom
je obetal dosti več, kot pa smo de-
jansko videli. To so pričakovali tudi
številni ljubitelji nogometa, ki so se
minulo nedeljo popoldne zbrali kar
v rekordnem številu okoli igrišča
pod Golovcem. Vendar, ne bodimo
prezahtevni, osem golov je tudi ne-
kaj in to celo na igrišču, ki bi ga
lahko prej primerjali z blatno in
hudo razmočeno njivo, kot pa s
športno areno. Da, osem golov v ko-
rist Kladivarja in nedotaknjena Ben-
cikova mreža pove veliko, če že ne
vse. 2e po rezultatu se da sklepati,
da sta se srečala dva povsem raz-
lična nasprotnika, boljše in slabše
moštvo. In tako je v resnici tudi
bilo. Navzlic težkemu terenu je Kla-
divar zaigral tako, da bi si od te
enajstorice želeli še več takih re-
priz. V moštvu ni bilo slabih mest.
Vsi so se zavedali odgovornosti bor-
be. Na drugi strani pa je šlo tudi
za odločitev: Kladivar ali Olimp. Ce
rečemo, da so se vsi igralci plavih
močno trudili in ves čas delali vsi
za dosego enega cilja, s tem ni re-
čeno, da niso imeli v svoji sredini
tudi nekaj takih članov, ki so dali
od sebe več. To še posebej velja za
Perca, Sego in deloma tudi za Hri-
bernika in Marinčka. Prav tako sta
krilska vrsta in obramba delovali
brez napak. Mladi Skedelj je budno
pazil na Florjanca. To nalogo je
uspešno opravil. Zmaga Kladivar-
jevega moštva ni bila niti za hip
ogrožena. Kladivar si je to zmago
pošteno zaslužil. Nič bi ne bilo čud-
no, niti presenetljivo, če bi bila iz-
ražena celo z nekoliko višjim rezul-
tatom, četudi je že ta katastrofalen
za Olimpa.
In Olimp? Razočaral je. Nič bor-
benega ni bilo v njem. Vse je bilo
tako počasno, zaspano. Namesto, da
bi pošiljali v »ogenj« vseh pet na-
padalnih igralcev, so se pred na-
sprotnikova vrata zaletavali le redki
posamezniki. Razumljivo je, da
takšne solo akcije niso mogle roditi
uspehov, saj jih je lahko Kladivar-
jeva obramba brez težav odbijala.
Težko je bilo gledati Uboviča, ki se
je spuščal v večne driblinge, zadrže-
val žogo in jo končno izgubljal, na-
mesto, da bi jo čim prej podal so-
igralcu. Četudi je vratar Olimpove-
ga moštva zagrešil nekaj napak, je
vendarle več kot zadovoljivo opravil
svoje delo.
Po devetem kolu se je stanje na
lestvici spet spremenilo. Kladivar se
je pomaknil na sedmo, Olimp pa
zdricnili na osmo mesto.
ZNK Celje - jesenski prvdk
V nedeljo se je končal jesenski
del tekmovanja v celjski podzvezni
nogometni ligi. V odločilni tekmi je
moštvo celjskih železničarjev pre-
magalo velenjskega Rudarja s 4:2
(2:2) in si tako s točko prednosti za-
gotovilo naslov jesenskega prvaka.
V drugi tekmi, ki hi lahko prav ta-
ko vplivala na vrstitev na čelu lest-
vice, je štorski Kovinar premagal
Šmartno ob Paki s 3:1.
Po prvem delu tekmovanja je na
čelu lestvice 2NK Celje, ki je v pe-
tih dvobojih zbral devet točk ter
razmerje v golih 24:2. Celjani so v
štirih srečanjih zmagali, eno pa so
igrali neodločeno. Na drugo mesto
z osmimi točkami se je plasiral štor-
ski Kovinar, ki je prav tako nepo-
raženo moštvo. Zato pa je igralo
dvakrat neodločeno. Razmerje v go-
lih pa ima 13:2. Tretje mesto si je
zagotovil velenjski Rudar s sedmimi
točkami ter razliko v golih 12:5. Ve-
lenjčani so izgubili eno samo tekmo
In to proti Celju. Ostala tri mesta
zasedajo Šoštanj, Šmartno in Ste-
klar s po dvema točkama.
Igralci Kladivarja in Olimpa pred tekmo
Drugo mesto za
MLADE CELJANE
Zveza kegljiških športov Slove-
nije je tudi letos organizirala v po-
častitev dneva republike tradicio-
nalno revijo kegljačev in kegljačic.
Letošnjega tekmovanja so se na
vseh štirih frontah udeležile tudi
okrajne reprezentance iz Celja.
Moški so nastopili na Jesenicah,
kjer so zmagali Kranjčani s 5040
keglji, drugi je bil Maribor 4934,
tretje pa Celje 4882, četrta Ljublja-
na itd. Med Celjani je bil najboljši
Lubej, ki je podrl 860 kegljev.
V Kranju so nastopili starejši čla-
ni. Zmagala je vrsta Ljubljane
(2200), pred Kranjem (2138) in Ce-
ljem (1868). Pri Celjanih je bil naj-
boljši Amon s 378 podrtimi lesi.
V Ljubljani so se pomerile okraj-
ne reprezentance mladincev. Naj-
večji uspeh so dosegli Kranjčani, ki
so podrli 4711 kegljev. Celjani so
bili drugi s 4502, tretji Ljubljančani
4493 itd. To tekmovanje je veljalo
tudi za sestavo republiške reprezen-
tance. Vanjo sta se plasirala tudi
Ravter in Ramšak iz Celja.
Četrto tekmovanje je bilo v Celju.
Tu so nastopile ženske vrste. Zma-
gale so KranjČanke (2285), pred Ma-
riborom (2284), Celjem (2111) in
Ljubljano.
Ce povzamemo zaključek vseh šti-■
rih nastopov, potem je treba izreči
zasluženo priznanje mladinski vrsti
iz Celja, ki se je uvrstila na drugo
mesto. Lep uspeh je dosegla tudi
ženska ekipa, ki se je uvrstila pred
Ljubljano. Sicer pa so vse ostale
tri ekipe, to je članov, starejših čla-,
nov in ženske zasedle tretje mesto.^
GLEDALIŠČE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Pelek, 25. nov. ob 15.30 — Gray: Lepota
ìh zver. Zakljnčna predstava za П. os-
потпо šolo.
ob 20. uri — Mihalkov-Hieng: Robin-
zoni in dekleti. Gostovanje na Ponikvi.
Sobota, 26. nov. ob 15.30 — Gray: Lepota
in zver. Izven. Vstopnice so v prodaji.
Nedelja, 27. nov. ob 15. nri — Brecht:
Življenje Galilea. Gostovanje v Zrečab.
Ponedeljek, 28. riov. ob 15. in 20. nri —
Sylvanns: Korczak in otroci. Gostova-
nje v Brežicah.
Torek, 29. nov. ob 15. uri — Sylvanns:
Korczak in otroci. Gostovanje v Bre-
stanici.
ob 20. nri — Sylvanns: Korczak in
otroci. Gostovanje т Mirni na Dolenj-
skem. I
Sreda, 30. nov. ob 15. nri — Sylvanns:
Koriïzak in otroci. Gostovanje v Žu-
žemberku.
ob 20. uri — Sylvanus: Korczak in
otroci. Gostovanje v Dolenjskih to-
plicah.
Četrtek, 1. dec. ob 16. uri — Sylvanns:
Korczak in otroci. Gostovanje v Cr-
nomljn.
ob 20. uri — Sylvanns: Korczak in
otroci. Gostovanje v Metliki,
ob 19.30 — Lope de Vega: Vrtnarjev
pes. Izven. Vstopnice so v prodaji.
Gostovanje Zagrebškega dramskega
gledališča iz Zagreba.
Petek, 2. dec. ob 15.30 — Lope de Vega:
Vrfnarjev pes. Izven za šolsko mla-
dino.
ob 19.30 — Lope de Vega: Vrtnarjev
pes. Izven. Vstopnice so v prodaji.
Gostovanje Zagrebškega dramskega
gledališča iz Zagreba,
ob 20. uri — Mihalkov-Hieng! Robin-
zoni in dekleti. Gostovanje v Sloven-
skih Konjicah.
Sobota, 3. dec. ob 19.30 — Brecht: Živ-
ljenje Galilea. Izven. Po znižanih ce-
nah.
Nedelja. 4. dec. ob 10. uri — Gray: Le-
pota in zver. I. nedeljski donoldanski
abonma in izven.
ob 15.30 — Mihalkov-Hieng: Robinzoni
in dekleti. Izven. Vstopnice so v pro-
daji.
Ponedeljek, 5. dec. ob 20. nri — Mihal-
kov-Hieng: Robinzoni in dekleti. Go-
stovanje v Šoštanju.
Torek, 6. dec. ob 20. uri — Mihalkov-
Hieng: Robinzoni in dekleti. Gostova-
nje v Štorah.
Sreda, ?. dec. ob 20. uri — Mihalkov-
Hieng: Robinzoni in dekleti. Gostova-
nje v Mozirju.
Četrtek, 8. dec. ob 16. in 20. uri — Mi-
halkov-Hieng: Robinzoni in dekleti.
Gostovanje v Trbovljah.
Petek, 9. dec. ob 15.50 — Gray: Lepota
in zver. II. šolski abonma,
ob 20. uri — Mihalkov-Hieng: Robin-
zoni   in  dekleti.   Gostovanje  v   Šent-
jurju.
Opozarjamo občinstvo na izredno gosto-
vanje Zagrebškega dramskega gleda-
lišča v Celju dne 1. in 2. decembra in
vabimo, da si čimprej nabavi vstopnice
pri gledališki blagajni.
KINO
KINO METROPOL
Od. 2?. do 30. 11. 1960, jKLJUC«, angle-
ški film Csc
Od 1. do 5. 12. 1960. »NOCI LUKRECIJE
BORGIE«, italijanski barvni film
Od 6. do 9. 12. 1960, »SONCE ZOPET
VZHAJA«, ameriški barvni film
KINO UNION
Od 25. do 28. 11. 1960, »STRTA ZVEZDA«,
ameriški barvni film Csc
Od 2». 11. do 2. 12. 1960, »VSTAJENJE«,
italijansko-francoski film
Od 3. do 6. 12. 1960, »BERNARDINE«,
ameriški barvni film Csc
Od r. do 10. 12. 1960, »VRTOGLAVICA«,
ameriški farvni film VV
DPD »SVOBODA« CELJE
MLADINSKI KINO
Dne 26. in 27. 11. 1950, »KLEMPO —
VELIKO POTOVANJE«, ameriški film
Dne 3. in 4. 12. 1960, »MOJ DED IN JAZ«,
madžarski film
Predstave so vsako soboto ob 15. in 17.
nri in vsako nedeljo ob  10.,  15.  in
17. uri.
GIMNAZIJA - CELJE
ŠOLSKI KINO
Dne 26. in 27. 11. 1960, »VESNA« —
drugi del, slovenski film
Predstave so vsako soboto ob 16. nri in
vsako nedeljo ob 10. in 16. uri. Vstop-
nina enotna 20 din.
KINO »SVOBODA«
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
Dne 26. in 27. 11. 1960, »TRIJE EVINI
OBRAZI«, ameriški film Csc
Dne 29. 11. 1960, »VESELICA«, slovenski
film ,
Dne 30. 11. 1960, »DOKTOR BREZ DE-
LA«, angleški film VV
Dne 1. 12. 1960, »ANDALUZIJSKA LJU-
BEZEN«, argentinski fUm
Dne 3. in 4. 12. 1960, »ZBOGOM OROŽ-
JE«, ameriški barvni film Csc
STANOVANJA
STANOVANJE
SOBO   opremljeno   ali   prazno   nujno
iščem. Plačam dobro. Ponudbe pod »do
4.000«.
OPREMLJENO sobo v Celju iščem za
eno leto. Plačam naprej, lahko dam
posojilo. Naslov v upravi lista.
MLAJŠI upokojenki nndim stanovanje in
hrano za pomoč v gospodinjstvu. Na-
slov v upravi lista.
RAZNO
RAZNO
V torek pred dvanajsto uro sem izgubil
usnjene rokavice za motor od Hndinje
do postaje. Pošteni najditelj naj jih
proti nagradi odda vratarju tovarne
tehtnic.
PEČATNI prstan, ki mi ga je oseba
vzela v nedeljo zvečer naj mi ga takoj
vrne. Miran Toplak, Prešernova 7.
PRODAM
HIŠICO s sadonosnikom v Brdnici, 10
minut od Keramične Liboje prodam.
Ponudbe na upravo lista pod »Liboje«.
POSESTVO 3 ha 42 arov blizu ceste v
Šmiklavžn pri Ljubečni prodam. Na-
slov v upravi lista.
AVTO Fiat Topolino B — generalno po-
pravljen prodam za 230.000 din. Naslov
v upravi lista.
UVOŽEN moped — šport 3 brzine pro-
dam ali zamenjam za moped na za^a-
njač (kurblček). Informacije: Celje,
Zidanškova 21.
RAZNO mehaničarsko orodje ugodno
prodam. Naslov v upravi lista.
UGODNO prodam dobro ohranjem črn
krznen plašč (ženot). Naslov v upravi
lista.
NOVO trodelno okno, več okea za lese-
ne hišice, tlačno črpalko (kronenpum-
pe) in hlevski gnoj pirodam. Naslov v
upravi lista.
OB V H S Ti LA
OBVESTILO
Avtobusni promet Celje obvešča, da
bodo dne 29. in 30. 11. 1960 vozili avto-
busi kot ob nedeljah.
Avtobusi na progi Celje—Ljnbno in
Šmartno ob Paki—Solčava bodo v času
od 26. 11. do vključno 30. 11. vozili do
Planinskega doma v Logarski dolini.
Iz Kozjega se bo dne 30. 11. poleg osta-
lih voženj izvršila še ena in to z odho-
dom iz Kozjega ob 17.00 s prihodom v
Celje ob 18.45. Avtobus bo imel postanek
na vseh postajah preko Prevorja.
Iz Loke pri Žusmu se bo tega dne iz-
vršila vožnja ob 12.45 do Štor in po po-
trebi še ena do Celja.
Na progi Celje—Planina bo tega dne
vozil avtobus po delavniškem voznem
redu.
OBVESTILO
Združenje šoferjev in avtomehanikov
LRS podružnica Celje prične s strokov-
nim tečajem prometne stroke za kvalifi-
kacijo in visoko kvalifikacijo prometne
stroke. Tečaj se bo pričel s 1. 12. 1960.
Obveščamo vse interesente, ki želijo
obiskati tečaj za omenjeno kvalifikacijo,
naj se prijavijo dne 27. 12. 1960 v pisarni
Avtoservisa OLO v Celju, na dvorišču
desno ob 10. uri dopoldne.
Vse informacije bodo prejeli v pisarni.
Dan prijave je zadnji.
OBVESTILO
Občinski Ijndski odbor Celje poziva
vse privatne stanodajalce, da v smisla
odloka o zavarovanju plačila stroškov
za popravljanje in vzdrževanje družin-
ske stanovanjske hiše, ki je objavljen
v Uradnem vestniku okraja Celje, št.
2-15/60, čimprej vplačajo v Komnnalni
banki Celje 25 % stanarine pobrane od
najemnikov.
Lastniki hiš so dolžni ta delež od po-
brane stanarine nakazati na svoj tekoči
račun pri Komunalni banki v Celju za
nazaj od 1. 1. 1960. v naprej pa do vsa-
kega 8. v mesecu. Podrobnejša pojasnila
bodo o tem dale stanovanjske skupnosti
in krajevni nradi.
OBVESTILO
Iz dosedanjih prostorov Celje, Slan-
drov trg 5/11 smo se preselili v prostore
Doma OF, Celje, Titov trg 3/II — levo
(vhod pri Avtobusni postaji). Telefonska
številka 22-89.
Občinski odbor ZB NOV Celje
ZAHVALA
Namesto   venca   na   grob   pokojnega
Karola Pajka so pokloniti stanovski to-
variši iz Celja 1.600 din občinskemu od-
boru RK v Celju. Lepa hvala!
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo Tovarni ke-
ramičnih izdelkov Liboje za posojeni
avtobus za naš izlet in Rudniku Zabu-
kovca za poklonjeni denarni prispevek
30.000 din.
Društvo upokojencev Liboje
RAC prsi
Dopisna šola v Ljubljani
razpisuje
VPIS
v dopisno administrativno šolo
Pravico do vpisa imajo člani Zveze
borcev ter otroci padlih in živih borcev.
Šola bo začela delovati v prvih dneh
januarja 1961. Prijave pošljite do 15. de-
cembra 1961 na naslov:
DOPISNA ŠOLA,
LJUBLJANA, Likozarjeva 3
Program, prijave in navodila za vpis
in šolanje v Dopisni šoli dobite pri
okrajnih n občinskih odborih ZB ali v
Dopisni šoli, Ljubljana — Likozarjeva 5
proti plačilu 50 din.
Za posebne informacije priložite znam-
ko za 20 din.
KONCERTI
Sreda, 7. decembra ob 20. uri:
II. abonmajski koncert
HALINA CZERNY - STEFANSKA,
pianistka iz Krakova.
SLUŽBE
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprej-
mem. Mikeln, Ljubljana, Linhartova
ulica 49.
Uredništvo: Celje, Titov trg 5 —
poštni predal 16 — telefon 25-23
in 24-23 — uprava: Celje, Trg
V. kongresa 3 — poštni predal 152
— telefon 23-75 in 20-89 — Tekoči
račun pri Komunalni banki Celje
603-70-1-556 — izhaja ob petkih —
letna naročnina 500, polletna 250,
četrtletna 125 din — posamezna
številka 15 din — rokopisov ne
vračamo.
CELJSKI TEDNIK STEV. 47, 48 - 25. novembra 1960

Oktobra so izpolnili plan za letošnje leto
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE VELEŽITAR PO DVEH LETIH OD USTANOVITVE
V petek dopoldne je bila peta se-
ja delavskega áveta pri Trgovskem
in proizvodnem podjetju Veležitar.
Čeprav zaposleni na širokem terenu,
so se je udeležili vsi člani in pre-
senetilo me je, da so prav vsi po-
znali do podrobnosti delo po vseh
krajih. Poleg tega so bili vsi člani
delavskega sveta že pred sejo sezna-
njeni s podrobnim dnevnim redom^
saj so ko sem vstopila, že imeli vsi
mape z dnevnim redom in kratko
obrazložitvijo posameznih točk in
predlogov upravnega odbora. Morda
je bila prav ta seja toliko bolj po-
membna, ker se je tu po dveh letih,
od kar obstaja današnje podjetje
Veležitar, pokazalo, da so bile vse
takrat postavljene naloge izpolnjene
in to celo pred časom.
Podjetji 2itar in Mlinsko podjetje
sta se združili julija 1958. leta.
Glavni namen novega podjetja, ki se
je imenovalo Veležitar, je bil pre-
skrbovati vse področje celjskega,
del ljubljanskega in del novomeške-
ga okraja z moko, žiti in vsemi dru-
gimi mlevskimi izdelki. 2e vse od
svoje ustanovitve je v podjetju uve-
deno nagrajevanje po delovnem
učinku in prav tu je podjetje doseg-
lo velike uspehe, saj je storilnost ze-
lo visoka, uspelo pa jim je tak na-
čin nagrajevanja uvesti prav za vse
člane kolektiva. Da bi izvajanje
principov delitve ddhodka v eko-
nomskih enotah čimbolje uresničili,
deluje v vsaki ekonomski enoti
obratni delavski svet, ki približuje
neposredne proizvajalce upravljanju
in jih tako stimulira, da dosegajo
največje uspehe v produktivnosti.
Upravni organi si zelo prizadevajo,
da bi našli še nova merila pri do-
ločanju višine osebnih dohodkov,
predvsem z upoštevanjem material-
nih stroškov in drugih stroškov, ki
pomenijo dvig proizvodnje na naj-
bolj ekonomičen način.
Embaiiranje kruha in
mlevskih izdelkov
Boljša preskrba s
kruhom
Podjetje Veležitar si je kot eno
svojih glavnih nalog postavilo re-
ševanje pekarniškega problema na
vsem svojem področju. V tistih kra-
jih celjskega okraja, kjer je Vele-
žitar pekarne že prevzel, se prizade-
vanje podjetja že tudi občuti. Tako
se izboljšuje preskrba s kruhom v
Velenju, kjer je bila doslej zelo pe-
reča. V Celju oskrbuje Veležitar Sa-
mopostrežbo in je prav zasluga te-
ga podjetja, da bodo kupci odslej
kupovali v Samopostrežbi pakiran
kruh, saj oskrbuje Veležitar poleg
kruha Samopostrežbo tudi z omoti.
V kratkem bodo v podjetju izvedli
tudi anketo za vse kupce moke in
kruha, kjer naj bi gospodinje same
povedale kako in v kakšnih količi-
na(h želijo kupovati moko, ki jo bo
Veležitar predhodno embaliral. De-
lavski svet je na petkovi seji sklenil,
da bo prosil pristojne občinske ljud-
ske odbore za kratkoročna kreditna
sredstva za posamezna področja, to
pa bi bil že del investicij, ki jih na-
merava Veležitar vložiti za izbolj-
šanje pekarstva na vsem svojem
področju.
Povečanje
skladiščnih
kapacitet...
Tako raznoliki dejavnosti podjet-
ja sedaj tudi ne ustrezajo več do-
sedanje skladiščne kapacitete in je
zaradi tega predvidena razširitev
teh kapacitet, tako v Celju na skla-
dišče za 500 vagonov, v vseh osta-
lih krajih pa bodo skladišča imela
skupno 300 vagonov prostora.
... in ureditev
sodobnega mlina
2e v tem letu bo urejen v Celju
nov, sodoben mlin, ki bo vsak dan
zmlel 500 ton moke. Ostale manjše
mline bodo deloma opustHi, deloma
pa jih bodo preusmerili na specialno
meljavo. Novi mlin bo poleg velike-
ga skladišča, kar bo seveda znatno
olajšalo in pocenilo shranjevanje in
prevoz mlevsitih izdelkov.
Preskrba področja
z močnimi Icrmiii
Podjetje Veležitar bo organiziralo
proizvodnjo močnih krmil na vsem
svojem področju. 2e sedaj obratuje
mešalnica v Vrbju, ki pa seveda ne
more preskrbovati tako širokega ob-
močja. Takšno mešalnico za močna
krmila bo podjetje ustanovilo tudi v
Sevnici, odkoder bi z močnimi kr-
mili preskrbovali tisti del novome-
škega okraja, ki ga Veležitar oskr-
buje ludi z mlevskimi izdelki in z
žiti.
PočHniški dom Trgovskega in proizvodnega podjetja Veležitar sestav-
ljajo ljubke weekend hišice v Ankaranu, kjer je v letošnjem letu preži-
velo svoj letni oddih več kakor polovica zaposlenih v podjetju, večina
kar s številm'mi družinskimi člani. — 2e za prihodnjo sezono oddihov
bo podjetje uredilo 2 hišici nekje v gorskem predelu in bodo poslej lah-
ko v njih letovali tudi tisti člani kolektiiva, ki jim oddih ob morju ne
ustreza.
V laboratorijih Veležitarja analizirajo vse vrste moke in drugih mlev-
...........- -skih ízilelikftY ...... ___________.
Skrb za proizvajalca...
Podjetje Veležitar si prizadeva
tudi individualnim proizvajalcem
žita olajšati preslirbo z moko in je
deloma že, deloma pa bo to še v
tem letu uredilo in izpopolnilo več
menjalnic za individualne proizva-
jalce, ki bodo svoje pridelke lahke
zamenjali za želene mlevske izdelke.
... in za svoje deiavce
Najočitnejša je ta skrb pri preskr-
bovanju stanovanj, saj bo v prihod-
njem 'letu 8 novih stanovanj, nasled-
nja štiri leta pa še po 5. To vpraša-
nje bo do leta 1965 malone rešeno,
če se število zaposlenih v podjetju
ne bo bistveno povečalo od seda-
njih 300 zaposlenih.
V teh skopih vrsticah smo omenili vso raznoliko dejavnost podjetja
Veležitar. Prav prizadevanja tega podjetja so morda najbolj zanimiva
za vsakega posameznika, saj je vse njihovo prizadevanje lep prispevek
k skupni blaginji. Skrb za posameznika, za kmeta, gospodinjo in konč-
no tudi za lastnega delavca pa je dovolj očitna in hvalevredna.
o
CELJSKI TEDNIK, STEV. 47, 48 - 25. novembra 1960
PREDSEDNIK TITO
privatno med državljani
Srečanje s iovarišem Titom je
vselej doživetje, ki ne more biti iz-
brisano iz spomina, kdor ga doživi.
Ni bilo sicer prvič, da sem bil med
tistimi, ki so se uspeli preriniti do
njegove bližine, toda bil sem vno-
vič prav tako prijetno razburjen,
za svoje sosede v gneči pa ravno
tako neprijetno prisiljen, kot vsa-
kikrat ob taki priliki.
... Ko se je zadnje dni oktobra
letos na ljublianski postaji pred iz-
hodom ustavil »plavi vlak«:, se je na
peronu zhi'-alo vedno več ljudi. Ni-
hče ni objavil, da bo predsednik
republike ta dan zapustil Slovenijo,
kjer se je kratek čas zadržal v dneh
po prihodu iz New Yorka. No, тпо^
žica ni čakala zaman. Pred postajo
se ustavijo avtomobili. Potniki iz-
stopijo. Vse oči iščejo Tita. Mlade-
niško lahkotno je izstopil iz limu-
zine in se v spremstvu soproge ter
visokih republiških junkcionarjev
napotil čez postajno dvorišče k
vlaku. Na stotine rok je zaploskalo.
Usta skandiraju predsednikovo ime.
Predsednik odgovarja in maha
z roko. Na njegovem obrazu je nje-
gov značilni in privlačni nasmeh.
Le nekaj trenutkov smo ga imeli
pred očmi in že nam ga zakrijejo
temnoplave stene vagona. Bilo je
prekratko, veliko prekratko sreča-
nje. Zatekli smo se k običajnemu
»izsiljevanju«!.
Stotine rok ploska, stotine ust
skandira...
Nič. Kadar množica želi videti
Tita. pozabi na važne razgovore,
ki so se brez dvoma razpletali v
vlaku. Nova salva ploskanja in
vzklikov...
Se ena in še ena...
Zavesa na oknu se zgane. Nekam
noče navzgor. Nekdo pomaga pred-
sedniku, ki nato odpre okno. Nje-
gov zagorel obraz je bil nasmejan,
v rokah je držal prižgano smotko,
naslonil se je na okenski okvir in
vprašal, če vsi potujemo. Jasno, da
vsi wsmo bili politiki in smo mu s
smehom dali vedeti, da je večina
ravno zaradi njega tu. Pogovor je
nanesel na vreme, ki je bilo za iz-
jemo ravno ta dan izredno lepo po
»deževni dobi«:.
Tik pod oknom so se tiščali otro-
ci. Odrasle roke dvignejo dva, da
sta segla predsedniku v roko.
Pa vpraša tovariš Tito enega;
— Ideš u školu? —
Kazno je bilo, da mali ni razu-
mel, ali verjetnejše, da je bil preveč
zmeden za odgovor.
— Hodiš v šolo. je bilo zdaj
vprašanje slovensko.
Ciciban je odkimal, ker še vedno
ni našel besede
— Najbrž si še premajhen, mu
je v zadregi pomagal predsednik
republike.
Nek študent se je prerinil do
okna in ponudil Maršalu svoj in-
deks. Ko predsednik išče pisalo, mu
ga lovec na tako pomemben avto-
gram ponudi.
Prepozno. Predsednik Tito že dr-
ži v rokah svoje pero in se podpiše.
Tak podpis ima v indeksu maloka-
teri študent. Upam, da si ga s pi-
kami zasluži?!
Pogovor poteka v popolnoma pri-
vatnem tonu. Največ o lepoti naše
domovine. Tu se predsednik zresni.
— Pri nas je najlepše, je povzel,
pa naj govorijo kar hočejo. Veliko
že imamo, veliko bomo še ustvarili.
Ko greš ven, na tuje, šele prav spo-
znaš, kaj imamo. Seveda tudi pri
nas ne gre brez težav. Toda — kje
jih nimajo.
Četrt ure je predsednik kramljal
z državljani, ki so se slučajno zna-
šli na ljubljanski postaji ali blizu
nje. Preprosto, toda ravno v svoji
preprostosti nenadkriljivo velik, je
predsednik Tito vpraševal in odgo-
varjal vse do trenutka, ko je loko-
motiva potegnila vozove »plavega
vlaka«: za seboj proti Beogradu.
Peron se je praznil, prizor pa je
odhajal z vsakim, ki je bil navzoč,
in vendar je bilo to čisto slučajno
srečanje. Brez fanfar in hrupa.
Hrupni odmev srečanja z velikim
človekom v srcih.
J. K.
Vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem
čestita za praznik Repoblike 29. novemiier
in se priporoča za obisk-kolektiv
Trenutek
odločitve
Se enkrat je pogledal na
tanek listič, potem pa ga je
zmečkal med prsti v drobno
kroglico in jo spustil na tla.
Naslonil se je na kamnito
ograjo in desnica mu je po-
čivala na železu, skritem, v
notranjem žepu površnika.
Sonce je sijalo pošev čez
drevje drevoreda, rože so se
pozibavale v vetru na gre-
dici, otroci so kotrljali ste-
klene kroglice na pločniku in
v bližnji hiši je neka roka
prebirala tipke klavirja ...
Življenje teče dalje ...
Življenje. To je nekaj, kar
bo morda že čez nekaj hi-
pov ustavljeno nekomu in
njemu. Zakaj? Zaradi tiste-
ga lističa? Zato, ker v hiši
onstran ceste nekdo ve za ,
početje ljudi, ki so mu listek
poslali?
Ali ni brezupno, kar bo
storil. Bo ena sama krogla,
ki bo zadela cilj, zaustavila
vsaj eno kolesce krutega
zgodovinskega stroja?
Kako preprosto bi bilo iti
po tej ulici do postaje, se-
sti na vlak, se pripeljati do
meje in po znanih poteh zbe-
žati? Življenje ... rože, son-
ce, žuboreči akordi klavirja,
brezskrbni otroci v igri ...Ni
on morda kakor prst neznan-
ca, ki je sluÇa:no zadel ob
naračno tipko, pa vseeno ni
pokvaril melodi-^e.
Nc. On ni slučajnik. Ne-
kje v tem mestu so ljudje,
ki jih ne pozna, pa čakajo,
da prst pr'Vsne prav na do-
ločeno tipko...
Iz one hiše je prihajal ti-
sti. Mora se zgoditi, mora.
Mora?
Mnoga življenja zav'^sijo
od tvojega de"anja, tovariš.
Tako je pisalo na koncu
tistega lističa ...
Koliko lažje je onemu, ki
mu z oholimi koraki gre na-
sproti.
Oni ga je izzivalno gledal,
sredio naravnost v obraz z
izra~om zmagovalca ...
Misel je zastala. Vse je
onemelo; klavir, vrisk otrok,
šumenje vetra ...
Roka je šinila v žep površ-
nika ...
Ko se je odjek strelov raz-
gubil med hišami, je sonce
pošev urtiralo žarke v trupli
dveh mrtvih ljudi na razgre-
tem asfaltu ...
-C
DOMOVINA
Ne morem reči, da se mi je to.
o čemer sem hotel spregovoriti, pri-
petilo natančno tega in tega dne,
ob tej in tej uri. Prav tako se mi
upira zapisati, da menda sploh ni-
sem doživel nič resničnega, pai pa
le sanje, nič drugega kakor dolge
samotne in čudne sanje.
So stvari na svetu, za katere ne
vemo. ali jih je rodil jasen um aH
le sen. Nenadoma, ob kakršni koli
priliki nam z neznansko svetlobo
napolnijo srce in vžgo vanj glo-
boko, živo sled. Ta sled ostane v
nas; nosimo jo s seboj in marsikaj
v življenju dobiva poslej drugačen
pomen za nas.
Nekaj podobnega sem doživel mr-
zle noči v izgnanstvu. Nenadoma se
mi je utrgala nit spanja in skoraj
presenečen sem odprl oči. Sobico,
v kateri sem živel takrat, je za-
livala hladna svetloba, kajti od zu-
nanje strani je pritiskal na šipe
zimski mesec svoj široki obraz. Da-
leč nekje je ropotal kmečki voz,
v sosednji sobi je nekdo kašljal in
kadar je od časa do časa zmrznil
krog in krog sleherni curek življe-
nja, sem čul iz dolnjega nadstropja
enakomerno tiktakanje budilke. Ves
svet je spal. Samo jaz nisem mogel.
Ves svet je počival pod gluho stru-
jo sanj, ki jo je srebrila mesečina,
samo moj obraz se je dvignil iznad
nje, v molčanje noči.
Upiral sem oči v prostor, toda vsi
predmeti so se mi zdeli kakor v me-
glo potopljeni. Gledal sem jih, ne
da bi jih videl. Kar sem videl za-
res, ni bilo nie predmetnega; bilo
je iz sanj in spomina rojeno, bila '
je povest, ki jo je šepetalo srce.
Videl sem zimsko pokrajino v rož-
natem jutranjem soncu. Kupe de-
viškega snega ob razvoženi cesti in
modre sence med nagrmadenimi
grudami. Na desni plan s temno
nitjo zasneženega potoka, na levi
gozd. Živo zelenje smrek pod meh-
kimi kapami snega, rdečkasta debla
borovcev in temnozelei%i ribnik, že
ves v senci. Nekoč sem hodil tod. V
prav takem veselem jutru, s prav
tako svetlomodrim nebom in z vrsto
svečanih gorskih očakov na obzor- '
ju. Bil je čas po božiču, ko po va-
seh še diši po praznikih, toda na
prisojnih rebrih že rijejo trdi, beli
srčki teloha iz tal.
Gledal sem to podobo nekdanjih
dni in v živi bolečini se mi je stis-
nilo srce.
Domovina!
Zaželel sem si nazaj v ta svet,
ki sem ga tako zelo potreboval za
svoje, čisto svoje življenje. Zaželel
sem si tistih ljubljenih pomladan-
skih noči 2 južnimi zvezdami in
toplimi viharji. Potoki dero med
mladimi travami, vode klokotajo v
temnili globelih. divje gosi tožijo
ponoči nad rodnim mestom. Zahre-
penel sem po domačih večernih zar-
jah, po jutranjih meglicah, po dišeči
pomladanski prsti in po tihih ste-
zah, vodečih skozi hladne, z roso
oblile gozdove.
Tedaj se mi je zazdelo, da čujem
od vrat kaj čuden šum. Obrnil sem
se ni pogledal. Da, čez prag se je
izpod vrat pocedilo po tleh nekaj
črnega in je počasi zdrselo proti
sredini sobe. Temna proga je bila
videti mastna in nabrekla. Kakor
kača se je potegnila od vrat do
srede sobe, kjer se je enakomerno
razlivala, kakor bi se nekaj nate-
kalo v lužo.
Vstal sem in stopil bliže. Široki
obraz zimskega meseca se je bil
že odmaknil od okna in oko ni mo-
glo razpoznati, kaj je na tleh. Po-
cenil sem. res se je neka gosta te-
kočina leno vlivala v sobo. Pomočil
sem prst vanjo in ko sem ga dvig-
nil v mesečno luč, me je stresla
groza. Prst je bil ves krvav.
Tišina okrog mene se je zgostila.
Težka in brezšumna je polnila sobo.
ko sem strmel v široko lužo krvi
pred seboj Bilo mi je, kakor bi me
bila trda roka prestavila iz poprejš-
nje igre domišljije v edino pravo
resničnost. In od prvega trenutka
sem sedaj vedel vse. Vedel sem zla-
sti, od kod in zakaj ta kri. In čud-
na, strašna je bila procesija podob,
ki so se zvrstile mimo mojih oči.
Videl sem velik vojaški kamion
in talce v njem. Po pet in pet jih
postavljajo pred puške in vojakom
v železnih čeladah se rahlo tresejo
roke. Kri škropi zidove in prašni tlak
je ves krvav. Eden izmed talcev je
namočil suknjo padlega tovariša v
kri in jo treščil oficirju v obraz:
»Ali se še niste napiti naše krvi?«
Videl sem vaško ulico pokrito s
trupli. Ob vodnjaku dva otroka, ki
se še v smrti držita za roko, kakor
sta se bila držala na svojem brez-
upnem begu. Enemu je bajonet pre-
bodel vrat in sence, drugega je ubi-
la krogla. Belo oko prvega se praz-
no upira v sonce.
Videl sem na stol privezano dekle
na tovarniškem dvorišču. Oficirjeva
pištola ji je raztreščila glavo. Zdaj
sedi tu, mrtva, za zgled in svarilo,
in velike mesarske muhe se pasej*
po njeni krvi.
Videl sem ...
Cemu naštevanje! Videl sem naše
može in fante, dekleta in otroke,
vrste kmečkih in delavskih očetov
in mater, sinov in hčera v trpljenja,
kakršnega še ni doživela slovenska
zemlja. In ko se je krvava procesija
pomikala mimo oči duha. sem se
zavedel, da se je prižgala v mojem
srcu luč nekega nikdar doslej tako
živega občutka. Vsak izmed teh
bledih obrazov mi je bil nenadoma
blizu in drag. Kakor bi me bila
združila z njimi skupna bolečina
globoko ranjene duše. Sleiierno t»
iznakaženo, v poslednji sen zamak-
njeno glavo, bi rad vzel v dlani ia
jo stisnil k sebi. Ubogi vi, dragi,
sveti naši mrliči.
Domovina!
Da, toda zdaj ne več domovina
letnih časov, travnikov, polj in go-
ra. Nič več samo domovina oseb-
nega veselja in sreče. Moja domo- I
vina se je razširila, poglobila in
počlovečila. Roke mučenih, pokla-
nih, postreljenih, ubitih in vseh pad-
lih, so to noč posegle po meni ia
me trdneje kot kdaj prej priklenite
na domačo prst. Zgale so me rane.
ki jih mrtvi niso več čutili. Pekle so
me krivice, njim prizadejane. Iz vse
prelite krvi. iz solz in gorja, iz uta-
jenega srda. ki mi je vse nekdanje
človeško lice preoral. iz vsega tega
se je to noč rodila v meni doslej
neznana slast. In vedel sem: po-
stal sem član velike, tisoč in tisoč-
obrazne družine.
Zunaj je potemnel svet. Masec
se je nagibal za gore, črne strehe
so se risale na razsvetljenem nebu.
Čudno miren sem zopet legel. Se
sem upiral oči v okno, toda po-
gled ni več jasno razločeval pred-
metov od sanjarskih podob. Samo^
en občutek je živo tlel v meni: Ka-
dar koli bom hodil spet po naši
zemlji, ne bom nikoli več sam. Sle-
herna misel, sleherni zgib srca bosta
povezana s trupli naših žrtev, ki
bodo pod sladko slovensko rušo spa-
le svoj večni sen. Umrli so. padli
so. bojevniki in mučeniki. toda nji-
hov sen o svetlejšem, človeka vred-
nem življenju ni umrl. Ta sen živi.
ta sen gori v nas — postal je za
nas smisel odmerjenih nam dni,
obveza in tudi dolžnost.
(Jezdo 9¿oza(^
Motiv iz Jajca
Jaz delam za partizane, gospod Koch
Koh je bil trgovec z mešanim bla-
gom, bil je kmet in prekupčevalec
z lesom in živino. Hodil je v Haloze
po ceneno delovno silo, imel je go-
stilno, skratka. Koh je bil eden naj-
markantnejših ljudi v kraju. V spod-
njem koncu vasi je imel lepo,, ne-
kam za tisti čas imenitno zgrajeno
hišo.
Koh pa je na posestvu že uporab-
ljal stroje, imel je kočijo in dva
iskra žrebca, v hlevu osem parov
goveje živine, prašičev pa nič ko-
liko. Najprej je imel motor s priko-
lico, leta osemintridesetega pa se je
že vozil z osebnim avtomobilom.
Ljudje so od začudenja odpirali
usta, on pa je trepljal novo limu-
zino, sulial brke in se hvalil.
»Veste, to je nemška mašina!«:
Drugače pa je bil Koh čudak.
Ljudje so mu rekli, da ni ne krop,
ne voda, ali pa, da je nož, ki reže
na obe strani. Družil se je s kleri-
kalci, potem pa je pristopil k soko-
lasem.
Devetintridesetega leta pa so za-
čeli šušljati. da hodi h Kohu nezna-
nec, ki so ga nekajkrat videli tudi
v Celju. Potem jih je pristo še več.
Nekdo je končno razvozljal identi-
teto in kakor blisk se je raznesla
novica.
»To so nemčurji! Koh se druži z
njimi!«:
»Onstran meje so se dogajale
čudne stvari. Vojna. Potem je pri-
šel usoden april in z njim nemška
okupacija. Hitlerjeve horde so za-
sedle Jugoslavijo. Nemška policija
je stopila v akcijo, pomagal ji je
tajni agent Koch.
»Kodi je izdajalec!«: je šlo od ust
do ust.
Gori. na gornji strani vasi. tam
pri treh hrastih, je dal Koch sezi-
dati lepo hišo, kjer so se shajali
najvidnejši nemški funkcionarji
Ljudje so romali v zapore, v smrt,
taborišča. Kdo je kriv? Bojte se
Kocha! Koch je tajni agent Gestapa!
Leta triinštiridesetega je Koch
dobil v hišo za vasjo novega sta-
novalca. Bil je viničar Cevek z ženo
Jerico in dvema otrokoma. To so bili
tihi, nekam preveč skromni ljudje.
Domačni so se jih bali. Ali so tudi
Ceveki izdajalci? Na to ni znal nih-
če odgovoriti. O, pač! Partija je
vedela, kdo je Cevek. Človek, ki je
bil z dušo in telesom za ljudi v goz- ■
dovih. Bil je naš človek. Koch, ki je
na široko razpredal vohunsko mre-
žo, je hotel Ceveka uporabiti za
tajnega agenta s posebnimi nalo-
gami. Dolgo ga je opazoval, pozve-
doval po Halozah, a vsi podaW. so
Kochu potrdili, da je Cevek trden,
odločen možak. Prav takšnega si
želi Koch.
Pozimi leta štiriinštiridesetega,
bilo je že pozno zvečer, ko potrka
na vrata Koch in pokliče.
»Francelj, odpri!«:
Cevek je res odprl.
»Francelj, to veš, da so v gozdo-
vih banditi, kajne?«:
»Slišal sem od drugih,«: je rekel
Cevek in napeto opazoval Kocha.
»Lahko bi zaslužil lepe denarce,
Francelj!«:
»Mislite?«: se je Cevek rahlo na-
smehnil in šel z desnico preko žepa.
Pištola je bila pripravljena.
Koch se je nagnil k Ceveku in mu
pošepetal na uho.
»Lahko bi bil nemški tajni poli-
cist!«:
»Za Nemce?«: je Cevek pogledal
Kocha.
Zdaj je Cevek zaigral odprte kar-
te. Desnica mu je zlezla v žep in
krepko objela nemško pancer pi-
štolo.
Gospod Koch, jaz delam za par-
tizane!«:
Cevek je potegnil pištolo in jo
Kochu nastavil na prsi.
V veži so se slišali koraki. Pet
oboroženih partizanov je stopilo v
hišo.
»Cevek!«: je zdaj kriknil, spokor-
jeni Koch. »Saj si vendar človek s
pametjo v glavi! Ne nori! Prosim
te, ne nori!«:
Sem od Celja je zavel strupen
krivec. Nekje za vasjo je cvilil pes.
Po nebu so se podili oblaki in za-
čele so naletavati prve snežinke. Po
napol zmrzli zemlji je ropotalo šest
parov nog. Pet parov je stopalo od-
točno, a šesti par je podrsaval, ka-
kor da se nečesa boji. Nato so v noč
odjeknili streli. Za predujemom je
prišla še plača. Izplačalo jo je hitro
partizansko sodišče.
D. K.