roitnitutpTtitffi$_ff Tfittfbthl. Štev. 34. V Ljubljani, I! T Dnravništvo Domovine" VUubliani. Knaflova ulica 5 ■ i- Naročnina ia tnzemstvo: četrtletno « Din, polletno 18 Din, celoletno 3« Din; n lM* uprdvnisivo »uuniuviiie Y ujuuijan., iuiaiiu»a „ * . j VSggC CGtftGlf "rastv° '»"» Amerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dli. Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 " * Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice? Ljubljani, št. 10.711. Posamezna Itev. Din Leto XVII. dne 23, avgusta 1934. Belgijska podnebna raziskovalca sta pristala z balonom v Frekmurjii V soboto zjutraj kmalu po 6. uri sta se v Ha-venni v Belgiji dvignila z balonom v zrak belgijski znanstvenik profesor Cosyns in njegov spremljevalec van der Elst. Pred odletom v stratosfero sta se poslovila od novinarjev in jim izjavila, da sta trdno prepričana v uspeh svojega podjetja. V gondoli, ki je zgrajena iz aluminija, sta imela najboljše aparate za znanstveno preiskavo pojavov visoko v stratosferi, kjer že ni več pravega zraka. Balon je obsegal 14.000 kubičnih metrov plina in je bil urejen tako, da se je mogel dvigati s čim večjo hitrostjo. V gondoli sta imela tudi mnogo najboljših padal. Dve padali bi v primeru potrebe uporabila sama, ostala padala pa so bila določena za spuščanje merilnih aparatov. V gondoli sta imela tudi osem oknic za opazovanja. Kisika sta imela s seboj za tridnevno bivanje v gondoli. Več tisočglava množica, ki je prisostvovala odletu, ju je viharno pozdravljala. Kmalu se je gondola izgubila v jutrnji megli in izginila izpred oči opazovalcev. Balon je potem taval ves dan visoko v stratosferi. Videla sta od daleč Alpe. Nad Miinchnom sta dosegla 16.000 metrov višine. Ni jima šlo za to, da bi dosegla bogve kakšno višino. Njun namen je bil le znastveno raziska-vanje različnih, še nepojasnjenih pojavov v tej višini, tako kozmičnih žarkov in ozona. Ko je nastajala že tema, sta se profesor Co-syns in van der Elst začela spuščati proti zemlji, ne da bi sploh vedela, kje sta. In tako se je zgodilo, da sta pristala v Ženavlji v Prekmurju. Ko je bil balon že nizko, so ga opazili tamošnji kmetje. Iz gondole sta znanstvenika takoj, ko sta videla ljudi, spustila vrv. Kmetje, med njimi Aleksander Duš in Ludovik Gomboc, so prijeli za vrv in jo trdno držali, dokler se ni balon počasi spustil na tla. Oba raziskovalca sta bila silno zmučena, vendar nepoškodovana. Z ljudmi sta se še kar sporazumela za silo, dasi govorita le francoski in van der Elst še nemški. Počitka potrebna podnebna raziskovalca so vaščani odvedli nato k šolskemu upravitelju Škergetu, ki ju je gostoljubno sprejel, pogostil in jima dal prenočišče na razpolago. Drugega dne, v nedeljo, se je vest, da je pro-fesor_Cosyns s spremljevalcem pristal v majhni vasi Ženavlji, po telefonu raznesla po vsem svetu. .Vse nedeljsko dopoldne sta imela mnogo posla s telefonom, ki je tamkaj v bližnji vasi Gornjih Petrovcih. Klicali so ju iz Londona, Bruslja, Pariza in od-Irusrod. Balon in gondolo sta dala spraviti v Mursko Soboto, odkoder ju bodo poslali v Belgijo. Seveda so se že kmalu pojavili v Prekmurju številni zastopniki domačega in tujega tiska, ki so raziskovalca izpraševali o uspehih poleta. Izjavila sta, da sta zadovoljna s poletom, vendar nekaj določnega še nista mogla povedati, ker si še nista ogledala merilnih aparatov, ki sta jih imela s seboj, da so zaznamenovali podnebne pojave. Aparati so svojo nalogo prav dobro vršili in se niso nič pokvarili. Naglašala sta tudi, da je bil gori v višini silen mraz. Stratosferna letalca sta imela tudi še v ponedeljek vse polno obiskovalcev. Popoldne se je pripeljal k njima z avtom iz Ljubljane belgijski konzul g. dr. Dular. Iz Petrovcev sta se potem v spremstvu dr. Dularja odpeljala z avtom v Ljubljano, kjer je na njun sprejem čakala pred ljubljanskem magistratom množice ljudi. Prispeti bi morala v Ljubljano okoli 22. ure, a ker se je avto pokvaril, sta se pripeljala v Ljubljano šele ob 1. zjutraj, ko se je bila množica že davno prej razšla v domnevi, da ju sploh ne bo. Avto ju je pripeljal pred Union, ker so bili zanju pripravljeni prostori. Tam so ju že čakali belgijski novinarji, ki so pripotovali nalašč zaradi njiju v Ljubljano. V torek sta storila vse potrebne korake za prevoz balona in gondole nazaj v Belgijo. Seveda jima v Ljubljani ni manjkalo obiskovalcev, zlasti zastopnikov tiska. Profesor Cosyns se je v razgovoru z docentom dr. inž. Klincem zanimal tudi za naše podzemske jame, ker je prav tako navdušen raziskovalec podzemlja kakor nadzemlja. Profesor Cosyns se je naposled odločil še za govor v radiu. Točno ob 12i5 je direktor pošte g. dr. Tavzes v radijski oddajni postaji pozdravil oba gosta, zatem pa je podal kratko poročilo o svojem poletu profesor Cosyns v obliki razgovora z gospodom dr. Tavzesom. V razgovoru je zlasti na-glasil, da ima o naši domovini najlepše vtiske. Ljudje so dobri in prijazni in kraji lepi. Radijsko oddajo, ki so jo gotovo stotisoči po svetu poslušali z napetim zanimanjem, so prenašale tudi zagrebška in beograjska in vse avstrijske, del češkoslovaških in vse belgijske radijske postaje, preko Bruslja pa tudi nekatere francoske. Francoski konzul gosp. Remerand je osebno prišel v postajo, da je pozdravil belgijska znanstvenika. Popoldjie sta belgijska gosta v spremstvu konzula dr. Dularja napravila izlet proti Kamniku, kjer sta se iskreno navdušila za naše lepe kraje. Vrnila sta se proti večeru v Ljubljano, kjer je bila za 20'30 napovedan pred mestno hišo slavnosten sprejem. Kakor prejšnji večer, se je tudi zdaj zbrala na Mestnem trgu velika množica ljudi, ki je navdušeno pozdravljala draga gosta. Po pozdravnih nagovorih se je profesor Cosyns opravičil, da ne zna našega jezika, in je v francoščini izrekel prav toplo zahvalo za vso prijaznost in pomoč, ki so mu jo nudili naši ljudje v Prekmurju in vsi, Za zasluge, ki sta si jih pridobila na znanstvenem poprišču s poletom v stratosfero, je NJ. Vel. kralj odlikoval profesorja Cosynsa z redom sv. Save III. stopnje, van der Elsta pa z redom sv. Save IV. stopnje. Prav tako je Nf. Vel. belgijski kralj Leopold odlikoval profesorja Cosynsa in njegovega sodelavca z visokimi odlikovanji. Včeraj v sredo sta se draga belgijska gosta odpeljala s potniškim letalom v Zagreb, odkoder bosta nadaljevala pot na Dunaj in dalje v Bruselj, kamor dospeta po vsej priliki danes proti večeru. Delo za izboljšanje konjereje Dne 15. t. m. dopoldne je v okviru kmečkega praznika na Krškem polju izvršilo *Konjerejsko društvo za dravsko banovino premiranje plemenskih konj za sreza Brežice in Krško. Premiranja se vršijo že dolgo vrsto let in so nekaka, sicer premalo organizirana plemenska odbira. Stremijo za tem, da javno odlikujejo najboljše živali in tako privedejo konjerejca do tega, da nagrajeno žival po možnosti obdrži za pleme. Mnogo pa pripomorejo premiranja tudi k zasledovanju plemenskega smotra v dotičnem okolišu, kakor so ga določili odločilni činitelji. Konjerejsko društvo za dravsko banovino je to delo prevzelo od nekdanje Štajerske konjerejsko družbe in konjerejskega odseka Kmetijske družbe v Ljubljani. Te organizaciji sta bili prej polslužbeni na podlagi pogodb, ki sta ju sklenili z avstrijskim kmetiiskim ministrom. Danes dela ta organizacija sicer brez pogodbe, vendar sporazumno z vsemi javnimi organi, to je z ministrstvom za kmetijstvo, bansko upravo, upravo žrebčarne, sreskimi kmetijskimi odbori in sre-skimi načelstvi. Sedanje društvo upravlja vse zadeve konjereje, izdaja publikacije in vodi premiranje plemenskih konj. Ta premiranja so se vršila prej po vseh srezih, danes so se, žal, zaradi pomanjkanja sredstev morala omejiti na konjerejsko najvažnejše sreze. Razen v Krškem se bodo letos še vršila v nastopnih krajih: v Ptuju, Ormožu, Ljutomeru, Beltincih, pri Sv. Lenardu v Slovenskih goricah; na Igu in v Lescah. Ob priliki mladinskega kmečkega praznika v Novem mestu se priredi tam najhna razstava. Denarna sredstva za te prireditve dobiva Konjerejsko društvo od ministrstva za kmetijstvo, baiiske uprave in sreskih " ' «DOMOVINA» št. H ■ Potek druge stavke v trbo veljskih premogovnikih ■ • • ;; ■' •; ' : . Stran 2 — kmetijskih odborov, tuintam tudi od katere občine, kar pa je zelo redko. Društvo kot tako se pa vzdržuje le od članarine. V Krško je bilo prignanih 135 živali; od teh je bilo odlikovanih 56, in sicer v I. skupini (kobile z žrebeti) 22, v II. skupini (žrebice, 3 in 4 leta stare; zadnje morajo biti oplemenjene) 19, v III. skupini (žrebice, 2 leti stare) 10 ■ in v IV. skupini (1 leto stare žrebice) 5. Razdelile so se nagrade v skupnem znesku 6500 Din, in to 4000 Din iz državnih in banovinskih sredstev, 1500 Din od sreskega kmetijskega odbora v Brežicah, 1000 Din pa od enakega odbora v Krškem. Kobile z žrebeti so bile v mnogih primerih slabše rejene. Videlo se jim je, da veliko delajo. Žrebice v vseh ostalih skupinah so pa. bile pretežno izredno lepe. Dolžnost konjerejcev je, da nagrajene živali obdrže. za pleme. ..'J Letos je pričelo Konjerejsko društvo plemensko izbiro in sestavljanje rodovniških knjig. To delo se seveda ne bo dalo tako hitro izvesti. Trajalo bo to načrtno delo več let. Komisija določi kobile, ki pridejo v rodovniške knjige, in vsaka taka dobi rodovniški žig. Vsaka oplemenitev kobile in vsako rojstvo žrebeta se vpišeta. Zarod se oceni. Vse to se lahko vrši seveda le s pristankom in najvestnejšim sodelovanjem konjerejca. Prvo premiranje je bilo letos v Brežicah in se je tam začelo to delo. Bilo je izbranih 12 kobil, ki so sposobne za vpis v rodovniške knjige. Prav razveseljivo je, da so se vsi lastniki teh kobil odločili za sodelovanje. Živali, so vse dobile žig. Upamo za trdno, da bo po vsej banovini enako zanimanje. Dokler ne bomo imeli celotnega dela v plemenski izbiri dovolj zgrajenega, se bodo vodile rodovniške knjige osredotočeno, prepise pa bomo imeli pri vseh pristojnih podružnicah Konjerej-skega društva. Smoter pa mora biti, da si bodo podružnice vzgojile sposobne poslovodje, ki bodo ta posel opravljali. V današnjih časih, ko vse kmetijske pridelke tako s težavo in skoro na pol zastonj prodajamo, vidimo, da dobro in lepo doseže vendar b o 1 j -š o, četudi še zmerom skromno ceno. Posebno pa je to pri konjih. Konjerejci, pomagajte torej vsak po svoji moči, da bo konjereja napredovala. —r. Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe? Ivan Albreht: 4 GOLSKISVETNIK Kakor v eno samo bitje vlita sva šla proti r»asi. «Kaj sva storila?* mi je zdaj pa zdaj naslonila kodrasto glavico na prsi. «Moja, moja>, sem drhtel v mehko svilo bujnih las, da je kakor v razkošnem prividu po-drhtevalo njeno vitko telo. Dolgo sva stala na dvorišču za šolo in šepetala. Zvezde so že bledele, ko se je prestrašila: «Kaj poreko tvoji?* «Kdo?* «Mati.» Ka&or meč me je zarezalo vprašanje, pa sem se všibil: «Zame živiš samo ti.* Z dolgim poljubom se mi je zahvalila in šinila v vežo. Kakor prikazen je izginila bela v temo. Stopil sem na naš vrt in se plazil od drevesa do drevesa. Kolena so se mi šibila in v glavi mi je kljuvalo, ko šine senca predme: «Pa si boš zgodaj preskrbel ministranta za novo mašo.* Sikaje se je zažarelo. Spoznal sem Andreja. Kakor pes sem se prihulil in zlezel v hišo. Tedaj se je rezko oglasil petelin. ^Judeži* me je zaskelelo in kakor mrlič sem ©mahnil na posteljo. * Kakor smo zadnjič poročali, se je na Veliki Šmaren zjutraj končala tudi druga gladovna stavka v trboveljskih revirjih. Trboveljski rudarji so smatrali sporazum, ki je bil sklenjen v začetku meseca med Trboveljsko premogokopno družbo in delavskimi zastopniki in ki bi naj stopil 15. L* m. veljavo, za in so zato spet posegli po obupnem sredstvu, ki jim je že enkrat prineslo uspeh. Odšli so v rove in ostali v njih biez hrane. Sporočili so družbi, da svoje gladovne stavke ne bodo prekinili, dokler družba ne sprejme njihovih zahtev. Te zahteve pa je vodstvo družbe označilo za nesprejemljive. Tako je položaj ostal neizpremenjen in skrajno napet do predzadnjega ponedeljka, ko je prišel v Ljubljano minister za gozdove in rudnike g. dr. Ulmanski, ki je bil telefonično obveščen o nastanku druge gladovne stavke. Pod njegovim predsedstvom so se vršila ves predzadnji ponedeljek pri banski upravi pogajanja med "zastopniki Trboveljske premogokopne družbe, delavstva in državnih oblastev. Družba je po posredovanju ministra Ulmanskega pristala na nekatere nove olajšave in na odgoditev uveljavljenja nove ureditve mezdnega razmerja. Obvezala se je med drugim na novo, da za dobo devetih mesecev ne bo odpuščala rudarjev in da bo s sprejemom tudi manj dobičkonosnih naročil poizkušala povečati število delovnih dni, tako da bi rudarji več zaslužili. Ta sporazum naj bi stopil v veljavo 1. septembra. Družba je vse to sporočila rudarjem s posebno okrožnico, obenem pa je tudi rudarsko glavarstvo objavilo razglas, v katerem priporoča rudarjem, naj te predloge sprejmejo in pridejo iz rovov. Posebno odposlanstvo je javilo v ponedeljek J Dne 15. t. m. je bil na zgodovinskem Krškem polju kmečki praznik v spomin na kmečko Gol-goto v dobi tlačanstva, ko je bil pri Krškem del vojske Matije Gubca poražen od plemenitaške Prepad, kamor stopim, mi zeva nasproti. Nikdar nisem mislil, da je življenje lahko tako pošastno in usoda tolikanj brezobzirna, vendar sem sredi najlepših načrtov postal naenkrat dvoživka in se studim sam sebi. Kar sem mislil o kmetih, je neumnost. Praktični in pametni ljudje so to, ki vedo, kaj hočejo, in imajo dovolj volje in jasnega gledanja za uresničenje svojega hotenja, jaz pa sem voščenjak in brezpomembna senca, ki ne zna goli resničnosti gledati v obraz. Za zrelega so me proglasili v šoli, a sem piškav zelenec. Slednji vetrc niha z menoj. Kamor potegne, tja me zanese in me vrti, kakor mu je drago. Zdaj obljubim slehernemu vse, karkoli želi. In smešno: Ko govorim, niti nimam občulka, da lažem, četudi se nekako medlo zavedam, da le ni res, kar pravim. Z Elo se spet redno shajava. Vselej grem k njej s trdnim sklepom, da ji povem resnico, češ: živiva še nekaj tednov, nekaj begotnih dni, potlej bo konec! Ali ka jo zagledam in slišim njen topli smeh, se mi zmeša beseda in sploh ne morem govoriti nič razen tega, kar vem, da ona želi. Tako ji dan za dnem iznova pripovedujem laž, ki ji menda tisti trenutek celo sam verjamem. Nazadnje se vdam še vročemu klicu krvi in sem čisto žival. Ona mi jecljaje ponavlja, kako je srečna, in gori v blaženosti, v meni pa se tre •kakor da sem na mučilnem kolesju. Izkušal sem že moliti, toda beseda ni mogla priklicati tiste vere, ki bi bila potrebna. Samo strupeno se je režalo y meni in sem obmolknil zvečer te predloge stavkujočim rudarjem. Po daljšem posvetovanju so rudarji zavzeli stališče, da teh predlogov še ne smatrajo za zadostne. Zahtevali so zlasti, naj se podaljša rok, do kdaj naj traja še dosedanje mezdno in sploh uslužben-sko razmerje. Pogajanja naj se še nadaljujejo. Do izida teh pogajanj pa ostanejo rudarji v rovih. Tako se je tudi zgodilo. Minister dr. Ulmanski, ki je ostal predzadnji ponedeljek zvečer še v Ljubljani, je izjavil, pripravljenost, da še enkrat-posreduje. Nato so se še predzadnji torek ves dan s kratkim opoldanskim odmorom nadaljevala pogajanja pri banski upravi. Na novo odločno posredovanje g. ministra je vodstvo družbe naposled pristalo na to, da se dosedanje razmerje podaljša še do 15. oktobra. Do takrat se bodo morali rudarji izraziti, ali sprejmejo predloge in pogoje, na katere je družba pristala prejšnjega dne in ki jih je sporočila rudarjem v svoji okrožnici. S tem sporočilom so se rudarski zastopniki z avtomobilom odpeljali v Trbovlje. Glas o njihovem prihodu in novem rudarskem uspehu se je v 'poznih večernih urah z veliko naglico razširil po revirjih in prispel tudi v rove. Ponoči se je vršilo v glavnem trboveljskem rovu posvetovanje rudarskih zastopnikov. Izid'posvetovanja je bil sklep, da se stavka v sredo na praznik zjutraj konča. Sklep je bil sporočen tudi v vse ostale rove in na praznik v dopoldanskih urah so se rudarji vrnili iz rovov, težko pričakovani od svojcev. Kakor ves čas med stavko je ostalo delavstvo strogo disciplinirano tudi ob njenem zaključku pri povratku iz rovov. Red in mir se nista kalila v nobenem primeru. vojske. Zaradi kmečkega praznika sta se Krško in njegova okolica okrasila z zastavami. Dopoldne je bila prirejena razstava konj s premiranjem za sreze Krško, Brežice in Novo mesto. To prire- kakor obsojenec pred eksekucijo. Ali naj povem zadnjo željo? Konec bi rad in ničesar drugega. Slabiči preganjajo v težavah zavest s pijačo. Tudi jaz sem jo že, vendar si nisem s tem niti za las zrahljal zadrge, ki me davi. Včasih, ko samo noč prisluškuje mojim razbeljenim mislim, me mamljivo zavabi poslednja uteha: tiho bi vrgel to breme raz sebe. Zjutraj naj bi našli na postelji nemo truplo. Zanj se gotovo ne bo nihče tepel. Mati bi se zdrznila, bi morda jokala, vendar bi se pomirila: njen račun z Bogom je poravnan in ji ni bilo treba lagati! Brat bi se lahko oženil, tete in strici bi obdržali svoje groše, Ela pa bi... Kaj? Strah bi je bilo na večer, kadar bi mislila name. Potem bi prišel drugi in bi zabrisal name spomin. Tako se mi razpleta slika in roka prime hladno orožje, tedaj pa ledeno vame: «Kaj bo jutri? Da, -kaj bo jutri, ta nepremagljiva radovednost, rodi blazen strah. Roka zadrhti in orožje neslišno obleži na blazini. Kaj bo jutri? Zdaj sem tu, se zavedam, mislim, čutim, potem pa naenkrat bolečina in nič več, čisto nič. Življenje pojde svojo pot, dan se bo vrstil za nočjo, ljudje bodo rasli in ginili in rasli, jaz pa: nič! Te misli, tega strašnega občutka nevednosti, ne morem premagati. Konec! Ali kako, le kako? Krsta, tesno odmerjeni prostor v zemlji, joj, ali naj se v teh nekaj pedi prostora stisne moj , ki je prevozila progo 1775 m v 4.44 min. Pri II. dirki za ameriške dirkače domače reje, daljava 2700 m, so startali 3 dirkači in je dobil: I. darilo g. Bon Božo iz Krškega s 51etno kobilo «Dizmo», ki je prevozila progo 3050m v 5.35 min.; II. darilo g. Petan Josip iz Sromelj s 31etno kobilo «Marico», ki je prevozila progo 2850 metrov v 5.37 min. Pri III. dirki za konje od 5 let in starejše, daljava 2700 m, je startalo 7 dirkačev in je dobil: I. darilo g. Lipej Ivan z Bizeljskega z 81etno kobilo «Posilno>, ki je prevozila progo 2800 m v 5.59 min.; II. darilo g. Kučič Jože iz Krškega s 71etnim konjem cPubijem*, ki je prevozil progo Vendar vem, da se mora nekaj zgoditi z menoj, mora... 1 * * * Izkušal bom povedati vse natanko, kakor se je zgodilo. Mogoče je to res brez pomena, vendar moram, ker bi sicer zblaznel. Molčanje me teži kakor gora. Včasih mi je, da bi zdirjal in na ves glas vpil svoj greh, se razgalil in tožil, obtožil sam sebe in usodo, ki me tako razjarjeno biča. In mi pride večkrat: Roko ogledujem in ne morem verjeti. To ni moja roka, saj sem vendar umrl. Ne, tako ne pridem dalje! Izkušal bom brez olepšavanja in pretiravanja čisto mirno povedati samo suha dejstva. Takole mislim: Ela je bržkone čula govoriti, za kakšen stan sem se odločil. Nekaj večerov zapovrstjo je bila tedaj zamišljena in plaha in mi je vedno ponavljala pred razstankom, da bi me rada vprašala nekaj zelo važnega. Ko sem potlej hotel vedeti, kaj, je vsa zadrhtela, se mi izvila in je sfooraj stekla domov. Njeno vedenje me je tedaj še bolj plašilo in begalo. Do brezupnosti razbičan sem ji naposled zagrozil, da je ne pogledam več, ako mi takoj ne pove, kar ima na srcu. Tedaj se me je krčevito oklenila in me vprašala, ali je res, kar šušljajo po Zalesju. • " " t Prvi trenutek me je ostro presunilo, a potlej sem bil na mah miren. Še danes ne razumem tistega ledenega miru, s kakršnim sem ji go- 2700 m v 6.09 min.; III. darilo g. Turk Janez iz Roj s 5letno kobilo «Danico*, ki je prevozila progo 2700 m v 6.15 min. Pri IV. dirki za ameriške dirkače (ljubljanska dirka), daljava 2700 m, so startali 4 dirkači in je dobil: I. darilo g. Krušič Ivan iz Ljubljane s 61etnim žrebcem «Egonom*, ki je prevozil progo 2925 m v 4.55 min.; II. darilo g. Krušič Ivan iz Ljubljane s 161etnim konjem «Posilnim*, ki je prevozil progo 3125 m v 5.04 min. Pri tej točki voril. Do pičice vse sem ji zaupal, kaj sva govorila z materjo in kaj sem obljubil. Ko sem končal, sem se šele ozrl nanjo. Joj, njene oči! Suhe in brez bleska so me presunile in sem se opotekel kakor v omotici. Čez dolgo in kakor iz groba sem slišal: «Kajne, z menoj si se hotel posloviti od vsega posvetnega?* Ko le nisem nič odgovoril, je dostavila preprosto, a s tisto sočno vernostjo, kakršno imajo kmetje: «Bog ti povrni, jaz ti ne morem ...* Tedaj se je šele sprostila njena bolečina v solze. V tem bolestnem joku je spet utonil moj mir. Vrgel sem se prednjo in jo prosil odpuščanja. Rotil sem jo, naj mi pomaga, in se zaklinjal, da nisem niti slutil, s kakšnimi vezmi mi je mati utesnila življenje. V vročični grozi sem poljubljal rob njenega krila in ji nazadnje slovesno obljubil, da hočem s smrtjo presekati ta pošastni vozel. Tedaj začutim na licu njeno dlan, vročo in še rosno od solz. Nenadno sva bila spet sklenjena v objemu. Šepetaje in s hlastno naglico mi je ponavljala, da pojde z menoj. «Če je življenje tako, pojdeva*, sva se domenila v grozničavi tresavici. Stopil sem domov po samokres. Kakor da grem po knjigo, ki sem jo bil v naglici pozabil, tako sem šel, samo nekako bolj slovesno mi je bilo pri srcu. Sam sebi sem se zdel junaški in na moč važen, središče vsega življenja. Ela me je čakala zunaj na polju. je bil disklasificiran Bon Božo, ker je čez cilj galopiral. Prevozil je progo 2.700 m v 4.49 min.| Pri V. dirki, jahalni dirki, daljava 2700 m brea zaprek in brez izenačenja teže, je startalo 9 dirkačev in je dobil: I. darilo g. Kerin Franjo od Sv. Križa s 61etno kobilo «Lino» v 3.47 min.;' II. darilo g. Škof Karol z Bizeljskega z lOletnol kobilo «Ledi* v 4.03 min.; III. darilo g. TurK Janez iz Roj s 61etnim konjem «Donijem». X 4.03 ^ min. 4 Na vrtu se mi je zazdelo, da čujem korake.; Oprezno sem se ozrl na vse strani, vendar nisem' opazil nikogar. V mesečini so bile razpredene krivenčaste sence po tleh in le tu in tam je za« šelestelo listje. Kakor tat sem se splazil v hišo? pregledal orožje in se prepričal, da je vse v redu,' Potlej sem šinil spet venkaj in hitel k Eli. Silovito se mi je mudilo in skoraj dirjal sem. Kakor pa sem bežal, se mi je venomer zdelo, da nekdo! teče za menoj, ali ko sem postal, ni bilo ve8 spremljajočega koraka. , «Imaš?* me je sprejela Ela. Nemo sem ji pri^ trdil in pokazal orožje. Vzela ga je v roko in gafil grede radovedno ogledovala v mesečini, ko sva" stopala v najino zatišje. ^ «Poročna noč*, je omahnila tamkaj name in( me prosila, naj hitim. Iskren poljub, obupno strasten in žgoč, pa je na kratko razdaljo stopila predme, se vzravnala, stisnila ustna in zaprla' oči. t «Zdaj!* je brez zvoka ukazalo iz nje. Bretf volje sem naperil. Tedaj so se oglasili petelini«1 «Gotovo je tudi naš vmes in se mi roga s svojimP klicem*, me je izpreletelo. V brezimnem strahuf se mi je stresla roka, pa je odjeknilo v noč. Elajj se je nemo zgrudila, jaz pa sem hitro naperil? proti sebi. Kakor v zasmeh se je še krepkeje oglasil petelin. Odjeknilo je še drugič in tretjič^ pa sem omahnil in v medleči zavesti čutil Elino1 bližino. Njena roka me je še iskala, se mi zdi, paj sem se izaubil. Pri VI. dirki, zagrebški jahalni dirki z zaprekami, daljava 2700 m, so startali 4 dirkači in je dobil: I. darilo g. Stajnko Viljem od Jugo-sokola, Zagreb II, z 81etno Kobilo «Maro> v 4.15 min.; II. darilo g. Wolf Tucko iz Zagreba s 71etno kobilo «Seko* v 4.25 min.; III. darilo gospod Fuchs Marcel iz Zagreba s 51etno kobilo «Dunavko* v 4.45 min. Konjskih dirk se je udeležil tudi zastopnik centrale jugoslovenskih dirkalnih društev gospod Konig Franc iz Celja. Po končanih konjskih dirkah so se vršile kolesarske dirke in je dobil pri športni kolesarski dirki I. darilo g. Medvešek Franc z Blance in II. darilo Rihar Janko iz Krškega. Pri kolesarski dirki Društva kmečkih fantov in deklet je dobil I. darilo g. Grame Jože iz Hrastja in II. darilo g. Pfeifer Alojzij iz Hrastja. Dopoldne sta se vršila v Krškem razstava in premiranje konj, o čemer poročamo na drugem mestu. Mr. ph. Anion Ustar lekarnar v Ljubljani naznanja, da je Do 5000 udeležencev zadruž-niškega shoda v Beogradu V nedeljo se je v Beogradu vršil zbor odposlancev zadrug za kmetijska posojila. Zaradi velikega števila udeležencev, ki jih cenijo do 5000, se je moralo zborovanje opraviti na prostoru SK ^Jugoslavije*. . Shod je otvoril senator g. Milutin Drago-v i č, predsednik Državne zveze zadrug za kmetijska posojila, in med drugim izvajal, da je naše zadružništvo brez plemenskega, pokrajinskega, verskega in strankarskega pobarvanja. Zadružništvo druži v sebi vse kraje naše kraljevine in vse dele našega naroda, katerega zastopniki so se zbrali na shodu. Zadružništvo za kmetijska posojila deluje na tem, da se našemu kmetu nudijo v razmerah, ko mu je to potrebno, ugodna posojila za čim boljše obdelovanje zemlje. Poleg dajanja posojil naše zadružništvo tudi uči varčevati zadružnike in tudi kmetovalce, ki se še niso pridružili zadružni misli. Po Dragovičevem govoru je bila prečitana ?danostna brzojavka Nj. Vel. kralju, nato pa se je izvršila posvetitev zvezne zastave. Zatem je nastopil stari srbski zadružni borec gospod Mihajlo Avramovič in izrekel pozdrave. Njegovo obsežno poročilo pa je prečital g. Dragomir Mihaj-lovič. V poročilu obravnava g. Avramovič vprašanje, ali zadružništvo, kakršno je danes, ustreza življenjskim potrebam današnjega kmetijstva. Pred tem glavnim vprašanjem da padejo vsa drobna vprašanja, ki se tičejo oblik. Jasno je, da današnje zadružništvo ne zadostuje potrebam kmetijstva. Današnje kmetijstvo, ki je izpostav- ljeno neprestanim izpremembam, potrebuje močne zadružne sile, a te sile so zdaj razcepljene. Takšno zadružništvo ne more vršiti svoje naloge. G. Avramovič naglaša v poročilu potrebo pre-osnovanja, mirno in premišljeno delo, red v organizaciji in vzajemnost brez koristolovstva. Sledili so še številni drugi govorniki, med njimi iz dravske banovine g. Ivan A ž m a n. Naposled se je sestavil velik sprevod, ki je krenil po beograjskih ulicah. PRESELIL SVOJO LEKARNO »PRI SV. PETRU" V POSLOPJE TVRDKE BAT'A V ŠELEN-BURGOVI UL. 7. NASPROTI GLAVNI POŠTI. Popoldne je zbor v dvorani Delavske zbornice nadaljeval delo. Na dnevnem redu so bila važna poročila, nanašajoča se na poglede zveze na današnje gospodarsko stanje, na razna kmetijska vprašanja, na vlogo šole v kmetijstvu in zadružništvu in na zadružništvo kot gospodarski in družabni činitelj. Lepo uspel zbor je pokazal, da v naši državi zadružna misel močno napreduje in da se postavlja na vedno trdnejše osnove. V naši državi 41.355 letnih žrtev jetike V zvezi z ustanovljenjem odseka za jetiko kot strokovnjak za praktično pobijanje te bolezni. v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje je minister g. dr. Fran Novak dal listom tole izjavo: Dosedanje delo v borbi proti jetiki v naši državi ni čisto ustrezno. Podatki, ki jih imamo, dokazujejo, da je jetika veliko ljudsko zlo in socialna bolezen v pravem smislu besede. Zato so potrebni najresnejši in najraznovrstnejši ukrepi za njeno načrtno zatiranje. Rešitev tako velikega vprašanja pa zahteva obstoj organa ali strokovno osebo, ki mora poznati vsa pota, po katerih se širi jetika ne le kot medicinski, marveč tudi kot socialni pojav. Po primeru drugih držav smo ustanovili v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje odsek za jetiko. Za šefa sem imenoval dr. Ivana Matka, docenta na zdravniški fakulteti v Pragi in šefa oddelka v mariborski bolnišnici. Znan je G. dr. Matko je že prevzel svojo dolžnost. Želim pa po možnosti uresničiti tudi druge predloge iz resolucije prvega jugoslovanskega kongresa proti jetiki. Prepričan sem, da bodo počasi ti napori obrodili dobre sadove in da bodo izpolnili naša pričakovanja. Vse prosvetljene države so že začele odločno zatiranje te bolezni, saj jetika v vseh državah zahteva velike žrtve. V Franciji Je umrlo leta 1929. 66.843 oseb za jetiko pri 40 milijonih prebivalcev. V Italiji, kjer je nad 40 milijonov prebivalcev, je istega leta umrlo 59.27 oseb. V Veliki Britaniji brez Škotske in Irske znaša to število 38.173. V naši državi ?, 14 milijoni brenz zadostno urejenega pobijanja jetike, pa kažejo podatki za to leto 41.335 žrtev. Za oskrbo in za zdravljenje tega velikega števila jetičnih žrtev pa imamo komaj nekaj nad 40 zdravilišč in 2000 po- Moj Bog, kako je bilo potem, tega ne morem' povedati. Zdaj še ne. Mesec dni sem v semenišču in se mi zdi večnost. Materino željo sem izpolnil, ali kakšno bo moje življenje... Zakaj se me ni takrat usmilila smrt! Uklet sem s svojim bremenom, mrtvec med živimi in cam brez pravice So življenja... Dasi sem bil truden, bi bil vendar še rad prebiral Boštjanove zapiske. Čemu je neki tako nenadno prekinil? Skoraj smešno se mi je zdelo, kako si je motel ta človek iz malenkostnega mladostnega doživetja skovati celo dramo. Nekaj časa sem še brskal po orumenelih listih. Morda se danes Boštjan vsemu temu smeje? Zarja se je dramila, ko sem končno zatisnil OČi. Kakor v snu sem še čul zvoniti jutrnico, prebudil pa sem se šele proti poldnevu, ko so me prav na posteljo ščegetali slepeči solnčni prameni. \ IV. Gospod Boštjan je bil bled in kakor splašen, /to je stopil k meni. «Zelo mi ustrežeš*, sem glasno pregnal misli, ki so venomer iskale ključ do njegove zagonetne notranjosti. Stopila sva po vasi. Kmetje so naju spoštljivo pozdravljali. Dasi jim je toča na pridelkih napravila precej škode, se mi je le zdelo, da žup-nikova navzočnost vpliva na farane blagodejno in pomirjevalno. Tu in tam naju je kdo ustavil in brž potožil, kako je hudo, Boštjan pa je slehernemu privoščil prijazno besedo. S čudovito mirnostjo je tolažil ljudi, ki so se mu zahvaljevali in ga povsod vabili v hišo. Otro-kom je delil razne nabožne podobice, tu in tam pa je stisnil komu tudi novec v roko. Obljubil je občanom, da zaprosi pri oblastvih pomoči zanje ter naročal, naj pridejo možje zvečer k njemu na pomenek. stelj v raznih zdraviliščih in bolnišnicah. Anglija z najmanjšim številom žrtev te bolezni je imela že leta 1929. 635 zdravilišč in 22.127 postelj v bolnišnicah. Češkoslovaška z malone enakim številom prebivalstva kakor naša država je imela tisto leto 27.938 žrtev jetike in 230 zdravilišč ter 8000 postelj v bolnišnicah in zatočiščih. Dejstvo, da so še druge države, kjer jetika še huje mori ljudi, nas ne sme ovirati pri delu. Pri nas umre po doslej znanih podatkih dnevno 100 do 110 oseb za jetiko. V samem Beogradu dve do tri osebe. Osrednji urad za zavarovanje delavcev porabi letno za zdravljenje jetičnih delavcev in njihovih rodbin okrog 60 milijonov dinarjev. Kakor drugod bomo tudi mi potrebovali za naš boj dalje časa in bo treba naš načrt razdeliti na več let v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Razen tega mora zasebna pobuda ostati še naprej važen činitelj na tem področju dela. Njeno sodelovanje bo olajšalo na eni strani pravilno izvrševanje zakonskih ukrepov, na drugi strani pa bo pomnožilo sadove tega dela. Politični pregled V nedeljo je bil v Nemčiji plebiscit, pri katerem se je moralo nemško prebivalstvo izreči, ali odobrava poverjenje poslov državnega predsednika kancelarju Hitlerju ali ne. Izid je bil tak, da je dobil Hitler devet desetin oddanih glasov. Zanj je glasovalo 38 milijonov, proti njemu pa le štirje milijoni volilcev. Vseh volilnih upravičencev je v Nemčiji okroglo 45 milijonov. Nemško časopisje naglaša, da je ta plebiscit dokazal popolno edinstvo nemškega naroda, medtem ko nekateri tuji listi poudarjajo, da tudi ni podcenjevati pomembnosti onih dobrih štirih milijonov volilcev, ki so pogumno glasovali proti Hitlerju. Italija je uradno sporočila avstrijski vladi, da pristaja na povečanje avstrijske vojske zaradi ohranitve neodvisnosti avstrijske republike. O tem sta govorila italijanski vladni predsednik Mussolini in avstrijski zvezni podkancelar knez Starhemberg na zadnjem sestanku v Rimu. Podobno kakor italijanska sta tudi francoska in angleška vlada obvestili avstrijsko vlado. Havasov poročevalec v Rimu opozarja, da je podkancelar Starhemberg, ko je bil v Italiji, dolgo časa razpravljal z avstrijskim konzulom v Trstu. To dejstvo je zanimivo, ker je postal Trst po dogovoru, podpisanem v Rimu marca letos med Italijo in Avstrijo, uradni avstrijski izhod na morje. V Trstu je bilo tudi glavno središče narodnosocialističnega dela proti avstrijski vladi. Zato so ta odsek narodnih socialistov italijanska oblastva razpustila in aretirala večje število avstrijskih in nemških državljanov, pri katerih so našla bombe, revolverje in razstrelivo. Havasov poročevalec pristavlja, da bosta Mussolini in avstrijski zvezni kancelar Schuschnigg na svojem sestanku sklenila vrsto novih ukrepov v korist Avstrije. Tem ukrepom se bosta morda pridružili tudi Francija in Velika Britanija. V torek se je vršil v Firenci mednarodni sestanek avstrijskega zveznega kancelarja Schuschnigga in italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. Po pariškem «Matinu* je bil glavni predmet razgovorov stalna vojaška zveza med Italijo in Avstrijo. Italija naj bi s tem dobila pravico, da vkoraka v Avstrijo, kadar bi se ji videlo to potrebno. Po vesteh ameriškega lista «Newyork He* ralda> ki kaže, da bo v kratkem med Rusijo in Francijo podpisan vojaškoobrambni dogovor z naslovom dogovor o medsebojni pomoči. Dogovor bosta podpisala v Ženevi septembra ruski komisar za zunanje zadeve Maksim Litvinov in. francoski zunanji minister Louis Barthou. Pred podpisom tega obrambnega sporazuma stopi Rusija v Društvo narodov. Angleški državniki smatrajo, da je podpis takega obrambnega sporazuma med Francijo in Rusijo verjeten in da bi tega dogovora ne bilo, če bi Nemčija in Poljska pristopili k vzhodnemu dogovoru sedmih držav. PTUJ. Občinske organizacije JNS priredijo javne shode, in sicer 2. septembra v Leskovcu pri Ptuju, 8. septembra pri Sv. Barbari v Halozah, 9. septembra pa v Koračicah pri Sv. Tomažu. Shodi bodo povsod po rani sv. maši. Poročal bo narodni poslanec g. Lovro Petovar. Milka Adamičeva: 4 POLKOVNIKOV GROB Nikoli nisem ničesar očitala tvoji materi, vendar še danes ne razumem, kako je moglo to dobro dete tako lahkomiselno ravnati s seboj...* Kakor kavelj se je zadrla ta povest v Daničino srce in kadar je zvečer razmišljala o njej, je vedno zaspala v solzah. * Naslednje dni je spravljala svoje reči v kov-čeg. Kakor otrok se je veselila počitnic. Babica in njen skromni' domek sta ji spet živo zaživela pred očmi, da je komaj pričakala ure odhoda. Pri Gablovčevih je naročila voz, da jo popelje do postaje v trgu. Dolgo ga ni bilo in Danica je postajala že nestrpna. Zdajci je potrkalo in vstopila je Sabina z naročjem svežega cvetja in koškom dišečega sadja. To je bil vesel pozdrav s Suhega polja, ki naj bi ga Danica nesla svoji babici. Danica se je ginjena zahvaljevala. «Popelje me Gablovčev hlapec in ti me spremiš, Sabina !> «Ne morem! Kako mi je žal, a baš danes moram biti v trgovini. Oče so odšli z gospodom župnikom v trg.> «Ah, kaka škoda!* Danica si je nateknila klobuk in rokavice ter odhitela po slovo k upraviteljevi gospodinji. Od upravitelja samega se je bila poslovila že .včeraj. «Na to bi bila skoraj pozabila*, se je muzala, pri-šedši nazaj. «Uj, to bi bila zamera... Ali po tebi, Sabina, mi bo v resnici dolg čas. Pisala ti bom!> Voz se je ustavil pred hišo. Lepo rumeno pre-pleskan koleselj, pregrnjen s kosmatim, zelenkastim kocem. Danica je hitela urejevati, kar je ostalo še nerednega po sobi. Spustila je žaluzije, zaklenila predale in odhitela s kovčegom na plan. Sabina je nosila za njo dežnik in plašč. «Zame ne bo nič ostalo, ker vse sami znosite!* je pozdravljal z voza Andrej in se obenem opravičil: «Hlapec je šel s kobilo v Za vrh. Saj ne boste hudi, gospica, če vas potegnem jaz do postaje.* «0, o, tako imeniten voznik!* se je smejala Danica. Burno je pritisnila Sabini na lica poljub, katerega ji je ta nekako v zadregi vrnila. Nato je s srnjo gibnostjo skočila na voz in povabila Andreja: cSpredaj ne boste sedeli, oba imava dovolj prostora zadaj!* Andrej se je presedel. «Na svidenje zvečer, Sabinkab je zaklical nazaj in švrknil z bičem po konjiču. V diru je šinil voz izpred šole in kmalu je videla Sabina le še oblak prahu, ki je zagrinjal odhajajoča. II. Danica je prispela na postajo rojstnega mesta v najhujšem nalivu. Babice ni bilo na peronu. Danica je sklenila vzeti izvoščka. da io popelje do stanovanja. Prijazen mlad gospod ji je pomagal nesti kovčeg do voza. Bil je Daničin sopotnik in ji je vso pot ponujal svojo vsiljivo prijaznost. Komaj je čakala prilike, da se ga znebi... O moških splošno ni imela posebno dobrega mnenja in je le težko verjela kaki priliznjeni besedi navdušenega oboževalca. Sanjala je vedno le o poštenem fantu, kateremu bo sijala duša v očeh, ki ji bo s stiskom desnice vlil zaupanje. Ki jo bo objel brez besede in osladnega klepetanja ter jo pritisnil na prsi, da bo začutila njegovo pošteno srce. Ko se je vozila po mokrih mestnih ulicah, se je nehote spomnila Andreja. Kako hitro je minila davi vožnja do postaje. Andrej je podil konjiča, kakor bi se bog ve kako mudilo. Ni dosti govoril, le tu in tam je pokazal med potjo z bičem na hribček ali cerkvico, o kateri je mislil, da bi Danico zanimala. Njegov smeli obraz se je vtisnil v babičino dušo, da ga je imela še zdaj jasno pred očmi. Nasmehnila se je ob spominu. Andrejev obraz ni imel senčice nepoštenosti. Danica je vedela, da bi mogla od srca govoriti z njim. «Ali on je že napol Sabinin!* Spet se je za-smejala in odpravila neumne misli. Voznik je medtem obstal v eni izmed majhnih ulic v severnem delu mesta. Danica je plačala in izstopila. Skozi široko dvorišče je držala pot po ozkih, lesenih stopnicah do babičinega stanovanja. Pol-steklena vrata kuhinje, ki so sledala na hodnik z i* Sejmi 26. avgusta: Veliki Gaber; £7. avgusta: Št. Vid (Bloke), Ljubno ob Savinji i (za blago), Rajhenburg, Breg pri Ptuju; $>8. avgusta: Sv. Trojica v Slovenskih goricah, i Novo mesto, Moravče; 29. avgusta: Zagorje ob Savi, Muta, Poljčane, Za-> lec, Sv. Filip v Veračah; 00. avgusta: Velika Loka. 1. septembra: Zigarski vrh pri Sevnici. Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah (prišteje &e k tečajem še premija 28.5 %): \l holandski goldinar za 23.01 do 23.12 Din; jI nemško marko za 13.41 do 13.52 Din; 1 angleški funt šterling za 170.50 do 172.10 Din; 1 ameriški dolar za 33.30 do 33.58 Din; 100 francoskih frankov za 223.93 do 225.05 Din; 100 češkoslovaških kron za 141.01 do 141.87 Din; 100 italijanskih lir za 291.01 do 293.41 Din. Vojna škoda, ki se je zelo dvignila, se je [trgovala po 338 do 344 Din. Avstrijski šilingi jeo bili v zasebnem kliringu v Ljubljani po 8 do [8.10 Din. ____ Kratke vesti = Letos bo v Evropi za 130.000 starih centov premalo hmelja. Po poročilih, ki jih je zbral in objavil v «Prager Presses dr. Otto Hartig, se bo pridelalo v Nemčiji, Češkoslovaški, Franciji, Poljski, Jugoslaviji, Belgiji in ostalih okoliših Evrope skupno 326.000 starih centov hmelja nasproti 407.638 starim centom v lanskem letu. To 6e pravi, da bo letošnji svetovni pridelek hmelja za okrog 81.000 starih stotov manjši nasproti lanskemu letu. Rusija in Anglija niso v teh številkah upoštevani. Prav gotovo pa se bodo te cenitve ob obiranju še v tem ali onem hmeljskem okolišu izpremenile na eno ali drugo stran, toda ni dvoma, da bo letošnja evropska kontinentalna jbmeljska letina zaostala za lansko. Poraba piva l se je v letošnjem vročem poletju po svetu zelo 1 dvignila. Ako računamo da znaša ,povišek porabe 5 dobimo: Po Barthu potrebujejo dežele, ki proizvajajo pivo s kontinentalnim hmeljem, 426.280 starih centov. Ako se je poraba piva in s tem hmelja povečala za 6 % le v polovici teh držav, dobimo povišek porabe v množini 10.657 starih centov. Ce postavimo k temu še možni izvoz v Ameriko, Anglijo in drugam v množini 20.000 starih centov, se izkaže potreba pivovarn v višini 456.937 starih centov hmelja. Ce odštejemo gori označeno cenitev pridelka, dobimo primanjkljaj 130.937 starih centov. Četudi se pozneje v kakem okolišu cenitev pridelka poveča, vendar to položaja ne more izpremeniti. Letina je nezadostna in hmeljarji se zavedajo, da je to glavni tvorec v razvoju cen. = Izvoz konj v Nemčijo. V pogodbi z Nemčijo je po dolgih letih spet določen izvoz 500 konj v to državo. Doslej se je izvozilo 300 glav. Zanimivo je to, da so bili ti konji skoro vsi iz Ča-kovca. Skoro brez izjeme so belgijske pasme, stari 4 do 6 let in kobile. Njih cene so bile od 5000 do 7000 Din za glavo. Prevzeli so konje nemški trgovci in kakor se čuje, jih dalje prevzame od trgovcev nemška vojska za artiljerijo. — Ilranilniška razstava. Ko je pred tremi leti prišlo v Jugoslaviji do splošnega dviganja vlog iz vseh vrst denarnih zavodov, se je pokazalo, kako malo se pri nas uvažuje pomen denarnih zavodov za napredek gospodarstva. Ali se zavedamo, da z nepotrebnim odtegovanjem vlog denarnemu zavodu in s skrivanjem dvignjenega zneska povečujemo brezposelnost in spravljamo v nevarnost zavodove dolžnike? Pri tem pa sami sebe oropamo obresti, ki bi nam jih sicer nosila naša vloga. Odlično mesto med denarnimi zavodi v Sloveniji zavzemajo hranilnice, ki vse uživajo jamstvo banovine ali ene, odnosno tudi več občin. Delovanje teh naših zavodov je občekoristno. Na to delovanje in te koristi hoče najširšo javnost opozoriti hranilniška razstava, ki naj prepriča občinstvo, da je prostor denarju v denarnem zavodu, ne pa doma, ker je možen napredek le, ako morejo denarni zavodi, predvsem posojilnice, dajati nova posojila. Nalaganje odvisne gotovine in dajanje posojil sta prvi pogoj za rešitev sedanje gospodarske stiske. Razstavljeno gradivo izvira iz 15 raznih držav ter predočuje važen pomen hranilnic v telesu narodnega gospodarstva. = Nekaj posebnega na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. septembra bo arhitektonska razstava, ki jo priredi Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana. Razstava bo deljena na dva dela. Prvi del razstave bodo sestavljali načrti iz področja kmetijskega stavbarstva, drugi del pa načrti za malo hišo. Razstava kmetijskega stavbarstva bo obsegala: 1.) načrt za kmetijo v nižinskem kraju (avtor inž. arh. Maks Strenar), 2.) načrt za kmetijo v alpskem kraju (avtor inž. arh. Jože Platner) in 3.) regulacija vasi (avtor inž. arh. Herman Hus). Drugi del razstave je namenjen mali hiši. Tu bodo prikazane male hiše v načrtih, od počitniške hiše do hiš za eno ali več družin. = Mizarstvo na velesejmu. Na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani bo spet zastopano naše pohištveno mizarstvo v širšem obsegu. Obiskovalci naj si temeljito ogledajo to razstavo v paviljonih E in F. DOMAČE NOVOSTI * Kraljica Marija je blagovolila prevzeti pokroviteljstvo festivala slovanskih narodnih plesov in slovanske glasbe v Ljubljani. To visoko odlikovanje je gotovo najvišje priznanje pomembnosti teh prireditev. * Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer je nastopil svoj redni dopust in zato do nadaljnjega ne bo sprejemal strank. * Počastitev spomina ruskih vojakov, ki so padli za Jugoslavijo. V Beogradu so v nedeljo blagoslovili temelje spomenika ruskim vojakom, ki so žrtvovali svoje življenje med svetovno vojno na našem področju. Pri obrambi Beograda sta se poleg francoskih in angleških baterij udejstvo-vali tudi dve ruski bateriji. Ruski topničarji so se borili pod poveljstvom majorja Ivkoviča. Med strašnimi napadi avstrijske premoči so ruski topničarji svoje orožje sami uničili ter se pomešali med pešce in skoro vsi padli. Pri obrambi Beograda se je nadalje udejstvovala tudi četa ruskih pionirjev. Po ustanovitvi divizije jugoslovenskih dobrovoljcev pa je prispela na solunsko fronto ob koncu julija 1916. tudi posebna ruska brigada. Za njo sta prišli še dve ruski brigadi istega leta, v začetku julija 1917. pa četrta ruska brigada, s katero so se združili tudi ostanki prvih treh. Ruski vojaki so se borili z največjim požrtvovanjem. * Slovanski plesi. Pod tem naslovom pripravljata tujsko-prometni svet mestne občine Ijub- jOgrajo, so bila do polovice zagrnjena s prozorno itenčico, polno čipkastih vložkov. . Danica je že po stopnicah čutila prijeten vonj ,po sveži barvi. Kava, kakršno je znala kuhati le njena babica. Obšel jo je ugoden občutek domačnosti, da je skoro stekla proti kuhinjskim vratom. «Babica!> «Danica!» Objeli sta se in poljubljali. A nato je začela babica po svoji navadi skrbeti: cLačen si, otrok moj. Sedi, sedi vendar.s Odhitela je v sobo in predvsem prinesla Danici evoje obnošene podpetnike, misleč, da ima premočeno obuvalo. Danica ni .liti povedala, da se je pripeljala. Babica, ki je bila vajena vse življenje le varčevati, bi ta majhen luksuz imenovala potratnost. Danica jo je ljubeče opazovala, kako je hitela nalivati kavo, in veselo je drsela po kuhinji s solzo radosti v očeh. O, babica je ljubila svojo vnukinjo kajkor lastnega otroka, to je Danica nedela. «Torej zdaj ostaneš kar dva meseca domab jo je ponovno objela babica, ko sta posrebali kavo. «Prihranila sem nekaj denarja. Ne boš se dolgočasila v počitnicah. Oh, kako težko sem te pričakovala. Zaradi plohe nisem mogla na po-stajo.> •cAli kaj bi vendan, je ugovarjala Danica. 'cSaj to ni bilo potrebno, Lepše je, da si me tako lepo pričakala doina. Tako dobro je pri tebi, ljuba babica. Kar ne morem si misliti, da pojdem po dveh mesecih spet nazaj v samotno izbico v Suhem polju. No, zadnji čas je bilo sicer nekaj družbe, ali prav, prav se vendar še nisem vživela tam doli.> Danica je pričela pripovedovati o zadnjih dogodkih in je nekajkrat prav pohvalno omenila Andreja in Sabino. «Prihodnjo jesen se bosta poročila. Ah, babica, na deželi cvete sreča v mnogo večji meri kakor tu v mestu. Ta.n je vse tako naravno, nič narejenega. In če posije še nekoliko solnčka v srce dveh bitij, se mi zdi, da bi človek vriskal od veselja.> Babica jo je začudeno pogledala.. Vendar se je Danica v trenutku spet iztreznila in se za-smejala. «Kakor da sem postala spet otrok tam doli, kajne babica? A zdaj pogledam v sobo, ali je še vse tako, kakor je bilo.> Stopila je v spalnico, kjer je stala v kotu sobe njena postelja in nad njo je visela velika slika pokojne matere. Danica je pristopila in se zagledala v njen obraz... ^Materine oči so se hotele smehljati, ko je bila slikana, a usta so jo izdajala, da ni bilo veselja v njenem srcu... Kako žalostno je bilo tvoje življenje, uboga mamicam, je pomišljala Danica. «Ali boš mogla izprositi svojemu otroku kaj boljšega zdaj, ko si tam v vesolju, kjer vlada in deli usodo svojim otrokom edino On? Ali boš pomagala voditi moje življe-nje?> Danica je začutila, da bi mogla moliti k materi kakor k svetnici. Veliko mržnjo je začutila v tem trenutku do svoje tete. Ona je bila kriva materine nesreče. Zakaj ni pustila očeta materi, da bi jo bil ljubil? Mater je pretepal, teto je oboževal. Vendar pa je vedel, da je mati boljša od tete. Mati ni znala nastopiti. Premehka je bila. Čakala je, vedno le čakala, da oče spozna krivico in se vrne k njej. Prepad je bil med njima vse življenje. Živela sta drug poleg drugega kakor dve mrtvi telesi, katerih duše so bladile bog ve kod. Dokler ni oče obolel... Takrat je mati vračala z dobrim, kar ji je bil oče prizadel hudega. Takrat bi se bilo nemara še preobrnilo njuno življenje... Oče je spoznal, toda kal jeze in sovraštva je bila pregloboko izpodjedla njegovo zdravje; pospešila je bolezen in sledila je hitra očetova smrt. Danica se je jela urno preoblačiti in se silila, misliti na kaj drugega. Na mizici pri oknu je stal gramofon. Poiskala je v omari ploščo in ga navila. Vreme se je bilo medtem zvedrilo. Odprla je okno in se naslonila nanj. Prisluhnila je zvokom prijetne Straussove melodije. Znova so ji misli pohitele k materi in očetu, a nato jih je kakor s silo okrenila k Andreju... Šele čez čas se je zavedla, kaj je mislila. Zaprla je okno in ustavila gramofon. S komaj vidno senčico na obrazu je odšla v kuhinjo. Pomagala je babici pri pripravljanju večerje in kramljala z njo. Drugega dne je spala pozno v dopoldne. Prav za prav ni spala, ampak le mirno ležala in sanja- ljanske in ljubljanski velesejem veliko prireditev, ki se bo vršila v zvezi z glasbeno razstavo v okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani od 1. do 10. septembra. Pri prireditvi bodo sodelovali vsi slovanski narodi razen lužiških Srbov. Spored je takle: Jugoslovani: Belo-krajinsko kolo — Raj pod lipo pri Ziljanih (koroška Avstrija) — Istrsko kolo (društvo «Istra» iz Zagreba) — Kajkavsko kolo iz Lupoglava (Dr-inež) — Slavonsko kolo iz Andrijevcev — Kolo z otoka Krka (stari horvacki tanec iz Dobrinja) — Narodno kolo iz Korčule (Moreška in Kumpanija) t— gumadijsko kolo iz Požarevca — Slovaško kolo iz Novega Sada — Bunjevačko kolo iz Su-botice — Banatsko kolo iz Pančeva — Kolo iz skopske Črne gore — Črnogorsko kolo — Baranj-sko kolo iz Belega Manastira — HercegovaČko kolo iz Trebinja; Čehi: Krojovy odbor narodo-hospodarske společnosti v Plznu — Druga sokol-ska župa v Brnu (tri skupine po osem oseb) — Slovaška skupina iz Bratislave; Poljaki: poljska skupina iz Zakopane; Bolgari: bolgarsko kolo iz Sofije; Rusi: Ruski emigranti. Prireditve bodo na sokolskem telovadišču v Tivoliju. * Ustanovitev nove gorenjske selekcijske ive-le. V nedeljo dne 12. t. m. se je na ustanovni skupščini v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani ustanovila nova Zveza selekcijskih organizacij za gorenjsko cikasto govedo v Ljubljani. Skupščino je vodil načelnik kmetijskega oddelka g. inž. Josip Zidanšek s sodelovanjem banovinskega živinorejskega referenta g. inž. Josipa Wenka. Zveza, ki bo obsegala območje cikaste pasme v srezih Radovljici, Kranju, Kamniku, Ljubljani in Logatcu, ima svoj sedež v Ljubljani. K njej bo pristopilo po vsej priliki 12 selekcijskih edinic iz kranjskega, 8 iz kamniškega, 4 iz radovljiškega sreza in 1 iz sreza Ljubljane, skupaj 25 članic. Za načelnika je bil izvoljen g. Josip Burgar iz Hraš, za podnačelnika g. Ivan Ažman iz Lesc, za tajnika kmetijski referent g. Josip Sustič. Zveza ima uradne dneve vsak prvi četrtek v mesecu pri kmetijskem oddelku v Ljubljani, Gosposka ulica štev. 15 (v pritličju), v Kranju pa vsak ponedeljek dopoldne pri sreskem načelništvu v sobi št. 7. Naslov za dopise je: Gorenjska selekcijska zveza, kmetijski referent, v Kranju. Nova zveza bo priredila v letošnji jeseni po odredbi banske uprave šest rodovniških premovanj goveje živine, in sicer 25. septembra na Brdu, 23. septembra v Naklem in 13. oktobra v Škofji Loki. Kranjski gori, 11. oktobra v Velesovein, 12. okto- bra bodo v Naklem in 13. oktobra v Skofji Loki. K premovalnim nagradam bodo prispevali ban-ska uprava in pristojni sreski kmetijski odbori. Gorenjska selekcijska zveza bo vršila zelo pomembno gospodarsko nalogo, da izboljša živinorejo samo iz sebe s smotreno plemensko odbiro po načinu samopomoči. Njeno delo bo obsežno in tudi zelo težavno, znatni pa bodo tudi stroški. Zato je treba, da uvažujejo pomen selekcijske zveze vsi odločilni činitelji, razen banovine pa predvsem sreski kmetijski odbori in občine. * Za letalske tekme, ki se bodo vršile na prestolonaslednikov rojstni dan kakor prejšnja leta, je zrakoplovno poveljništvo v Novem Sadu že iz-bralo tekmovalce. Tekma bo razdeljena na tri skupine, in sicer na tekmo vojaških dvosedežnih letal in na tekmi lovskih in šolskih letal. Prva skupina bo tekmovala na progi Novi Sad—Zagreb —Sarajevo—Kraljevo—Skopi je—Beograd— Novi Sad, ki je dolga 1367 km, druga skupina (lovska letala) na 140 km dolgi progi Novi Sad— Beograd—Novi Sad, šolska letala pa na progi Novi Sad—Stari Bečej—Osijek—Beograd—Valje-vo—Novi Sad (492 km). Po pravilih tega tekmovanja bosta tekmovala lanska zmagovalca kape-tan Hauer in poročnik izvidnik Kel, med novimi tekmovalci pa bodo tudi narednik pilot Franc Godec, narednik pilot Alojz Skvarča, podnared-nik pilot Jakob Ozebek in narednik pilot Kiavta Viktor. * Konjske dirke na Bledu. Kolo jahačev ln vozačerv prestolonaslednik Peter je 19. t. m. priredilo na Bledu dirke, ki so pri krasnem vremenu lepo uspele. Udeležba je bila velika; prišli so letoviščarji kakor tudi domače ljudstvo z Bleda in iz okolice. Tudi Nj. Vel. kraljica je z vsemi tremi kraljeviči počastila prireditev. Dalje je prisostvoval dirkam tudi minister za telesno vzgojo dr. Angjelinovič. Izid dirk je bil naslednji: V veliki dirki mesta Ljubljane je odnesel prvo nagrado v znesku 1200 Din konj Walterja Wosch-nagga «Denes»; Drugo nagrado v znesku 600 Din je dobil Janko Kocjan s svojim žrebcem «Rudi-jem», tretjo v znesku 400 Din Franc Kodela z žrebcem «Uskokom 11», četrto v znesku 300 Din pa Erik Krisper s kobilo «Posilno>. Pri jahalni dirki preko šibja je dobil prvo nagrado v znesku 800 Din podporočnik Mihajlovič s kobilo «Volgo», drugo v znesku 500 Din policijski nadstražnik Anton Pavlovčič na «Perunu», tretjo v znesku 300 Din pa policijski stražnik Valentinčič s kobilo «Savo». Pri gorenjski dirki je dobil prvo ASPIRIN pomaga pri zvlSanl tem« peraturl. ASPIRIN Je mala" tableta z velikim učinkom. VMkt tableta |ma vtiani et% e«$»f.J ev * A SPI R I N ► V. « »JugtU. k. i.. Zalreb. "" 0«Im )«'r«J. pod S. Br. 12.314 od 25. VJ.1««. nagrado Horvat z Jesenic s svojim konjem «Go-lom», drugo pa Legat iz Lesc s kobilo «Ledo»'. Kobila «01ga» Novaka iz Radovljice je bila prav. za prav prva, pa je bila diskvalificirana, ker je prekoračila cilj v galopu. Pri dirki letovišča Bleda je odnesel prvo nagrado v znesku 1000 Din Walter Woschnagg s svojo kobilo «Tatjano», drugo v znesku 500 Din Janez Prešeren z žrebcem «Finičem», tretjo v znesku 300 Din Erik Krisper s konjem «Kavalirjem», četrto v znesku 200 Din Josip Marinko s kobilo «Baro>. Pri hendikepski dirki (handicap) je odnesel prvo nagrado v znesku 1000 Din Erik Krisper s konjem «Kavalir-jem», drugo v znesku 500 Din Črtomir Dolar s kobilo «Aginico», tretjo v znesku 300 Din Franc Kodela s konjem «Uskokom 11» in četrto v znesku 200 Din Erik Krisper s kobilo «Posilno». \ * Naselbine starih Keltov in Ilirov pri Vačah. Raziskovanje keltske naselbine na Slemšku daje gosp. dr. Valterju Šmidu precejšne uspehe. Naselbina je bila obširna ter je zavzemala z grobovi vred vse slemško gričevje in obronke tja do Mačkovca. Gotovo je, da so se takratni ljudje predvsem pečali z izdelovanjem železnih izdelkov, poleg tega pa tudi gojili govedo. V mnogih' hišEth so našli delavci žlindro in železo. Poleg' kupa žlindre so dobili precejšno v skalo vsekano rila z odprtimi očmi, ki so ji počasi lezle od predmeta do predmeta v sobi, ne da bi se misli natančneje ukvarjale s tem, kar so gledale oči. Njene misli so plule čisto drugam, tja nekam v neznani svet, kjer se ustavljajo sanje vseh mladih src, ki hrepenijo in želijo nečesa... Nečesa, kar bi dvignilo in zamamilo dušo in jo sprostilo vsega posvetnega, hudega, vsakdanjega. Danici je bilo nepopisno sladko pri tem lenuharjenju. Čutila je, da jo nekaj dviga in ziblje nalahno, kakor na perotih. Srce se ji je ogrevalo ob neznani toploti, ki ji je prešinjala vse ude. Čutila je v sebi toliko dobrote, bi jo mogla deliti vsemu svetu... Vsem, vsem je želela ta trenutek sreče ... Stara mati je drsala s copatami in tiho prestavljala po kuhinji posodo. Danica je prisluhnila tem korakom kakor tihi, uspavajoči godbi... Čutila je skrbno srce za temi previdnimi stopinjami, boječimi se, da ne bi zbudila ljubljene vnukinje. Lahko bi bila zaklicala v kuhinjo dobri babici, da je skrb odveč, da Danica ne spi, ampak bedi. Toda tako sladko je bilo to dremanje ob tihem, enakomernem drsanju babičinih copat. Stegnila je roko izpod odeje in dosegla s prsti jabolko, ki je ležalo na nočni omarici. Sinoči ga je bila pozabila pojesti. Babica je skrbela za to njeno malo razvado. Solnce je bilo prisvetilo prav do predpostelnjaka ter risalo svetle proge po njegovi ornamentiki. Danica jih je z zadovoljstvom opazovala. Zdajci je ura zveneče odbila enajsto. Z enim skokom je bila Danica iz postelje in odprla vrata v kuhinjo. Oklenila je svoji polni roki okoli babičinega vratu in ji pogladila zgubano čelo. Po kosilu je sklenila, da napravi sprehod po mestu in obenem obišče prijateljico. Med pet jo je kupila dve moderni kartici, eno za Sabino, drugo za Andreja. Dolgo je izbirala. Nazadnje je poslala lepšo Andreju. Ko sta zdrknili v poštni nabiralnik, si je to očitala in obšel jo je občutek nezadovoljnosti... III. V Suhem polju je pripekala neznosna vročina. Ljudje so vzdihovali na polju, kjer je venelo zelenje pod dušečo solnčno pripeko. Prerokovali so slabo letino. Sabina je pomagala ono popoldne z materjo v župuišču, kjer so sušili seno. Redke bilke je grozilo uničiti še neurje, ki se je z zamolklim gromom oznanjevalo izza Osojnika. Ljudje so hiteli. Ženske so brisale s predpasniki potna čela. Župnik je pomagal sam. Ko so udarile prve težke kaplje na zemljo, so pograbili zadnje ostanke za vozom in speljali proti župni-kovemu kozolcu. Nato se je med bliskom in gromom usula debela toča. Župnik je molil v veliki župniščni kuhinji in ljudje so pridno odgovarjali na njegove besede. Nihče se ni dotaknil obilne malice, ki jo je delila župnikova kuharica, dokler je po zamreženih kuhinjskih šipah tolkla debela toča. Šele, ko se je naliv izpremenil v gost dež, so ljudje primaknili stole in posedli okoli velike javorjeve mize. Župnikov jabolčnik je bil okusen in kuharica' Zefa ni štedila z njim. Zraven je narezala debele kose sadne pogače s koščki prekajene slanine. Dišalo jim je. Pogovor se je sukal okoli nevihte. Ljudje so skrbeli, kam je udarilo in precenjevali' škodo, ki jo je naredila toča. Zraven je pridno krožila majolka in Zefa je prijazno priganjala k' jedi. Zdajci je udaril v cerkvi plat zvona, nato še enkrat in v presledkih še večkrat. Vsi so otrpnili od groze. Dobro so poznali način tega zvonjenja in vedeli za njegov pomen. «Nekje v vasi je udarilob ja izustil nekdo misel vseh, a nato so se dvignili vsi kakor na notranje povelje in odhiteli, da pomagajo nesrečniku. Sabina in organisfovka sta ostali v župni-šču. Kuharica Zefa je zatrjevala, da bo dež kmalu prenehal in da bosta lahko šli domov. Ostali sta še malo, a ker je Sabina le prigovarjala, dasi je še vedno deževalo, jima je Zefa ponudila širok dežnik, pod katerega sta se stisnili obe ženski ter hiteli proti domu čez široke rumenkaste luže, ki jih je naplavila nevihta. Sabina je s strahom zapazila svoj razdejani vrt. Neurje ga je bilo upeh-stošilo. Rože so sklanjale svoje cvetove k tlom in valjale pisane glavice po gosti blatni vodi. Ob kraju, kjer je bila zemlja nekoliko vzpeta, pa so se belili kupi debele toče. «Gablovčevim je zapalilo kozolec!» je v eni sapi izpovedal organist Pernek, ko sta vstopili. «Gablovčevim!» se je zavzela mati, Sabina pa je že grabila za ruto, da hiti pomagat. kotanjo in glinasto posodo, kjer so topili železno rudo. Da so gojili govedo, pričajo živalske čeljusti in okostje. Se zanimivejše znake davnega življenja je dr. Smid odkril v izkopanih grobovih, ležečih na bregu proti Vačam. Na enem mestu so našli sedem trupel. Težka ilovnata zemlja je tako dobro ohranila mrliče, da je dr. Smid mogel od-kopati 15 lobanj. Naravnost sijajno so ohranjeni sobje pri nekaterih mrličih. Trupla, ki pri njih najdejo koralde z jantarskimi jagodami, bodo menda ženska, trupla pa, kjer najdejo pri njih sulice ali obročke na rokah in nogah, bodo naj-brže moška. Tu in tam se dobijo pri truplih tudi zaponke, železne ali bronaste. Dr. Smid bo potem sam ali s pomočjo strokovnjakov preiskaval najdene predmete, zlasti lobanje. Da bi keltsko naselbino na Vačah res vsestransko obdelal, je naprosil doktor Smid vseučiliškega profesorja inž. černjača, da zadevno ozemlje zemljepisno obdela. * Zeleni prapor. Kmečka himna. Besedilo spesnil Griša K o r i t n i k, za moški zbor uglas-bil Zorko P r e 1 o v e c. Izdala in založila Zveza kmečkih fantov in deklet v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 1. Cena partituri je 2 dinarja. Razmnoževanje po zakonu prepovedano. Pevski zbori so e to skladbo dobili učinkovito himno, ki bo šla rada v ušesa, ker je pevna in prav lahko izvedljiva. Zveza kmečkih fantov in deklet ji želi preskrbeti še prireditev za mešani zbor in tudi za godbo na pihala, ker se lahko uporabi kot koračnica. Izdaja je z lepo naslovno stranjo in ličnim notnim tiskom zelo okusna. Naroča se na naslov založnice, ki jo bo pa bržčas oddala v prodajo vsem ostalim našim knjigarnam. * Smrt zavedne koroške Slovenke. V Št. Gan-dolfu, občina Kotmara vas, je umrla bivša po-6estnica gospa Marija Waldhauserjfeva, rojena Šašljeva. S pokojnico, ki je dosegla starost 73 let, je legla v grob dobra slovenska žena in mati, kakor jih ima malo koroška dežela. Rutarjeva mama, kakor so jo imenovali, je po rodu iz Saš-ljeve rodbine, znane po svoji neustrašeni narodni zavesti. Njen brat, restavrater g. Sašelj je še eden prvoboriteljev slovenstva. Svoje številne otroke je vzgojila pokojnica v zavedne Slovence. Bodi ohranjen zavedni Slovenki lep spomin! * Mednarodna šahovska tekma v Mariboru se je končala 15. t. m. Na prvem in drugem mestu sta Pirca in Steiner. Imata vsak po 6 in pol točke. Na tretjem mestu je Vera Menčikova s 5 točkami Četrto in peto mesto si delita Spielmann in Rejfir s 4 in pol točke, šesti je profesor dr. Astaloš s 3, sedmi Milan Vidmar mlajši z 2 in pol, osmi Stu-pan z 2 in zadnji dr. Drezga, ki je dosegel 1 in pol točke. Prva turnirska nagrada znaša 3000, druga 2000, tretja 1500, četrta 1000 in peta 800 dinarjev, medtem ko dobijo ostali po 100 Din od točke. * Huda nesreča v gorah. V steni Mojstravke se je te dni ponesrečila Ljubljančanka Pavla Jesi-hova. Nesreča se je zgodila takole: Pavla Jesi hova je odšla z g. Lipovcem .ob 2. uri zjutraj iz koče v Tamarju. Šla sta po poti čez Sleme na Vršič in pri studencu sta zavila v steno. Približno okoli 11. se je pripetila nesreča. Jesihovi se je izruval klin in je padla kakih 20 m globoko. Zlomila si je roko in nogo ter dobila tudi hude notranje poškodbe. G. Lipovec jo je zavaroval v steni in je hitel takoj v dolino po pomoč. Jesihovo so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. * Smitna nesreča pod tramvajem. Te dni se je na Celovški cesti v Dravljah pri Ljubljani pripetila huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Voz električne cestne železnice se je zaletel v kolesarja, ga podrl in vlekel nekaj metrov s seboj. Kolesarja so nezavestnega potegnili izpod Voza in poklicali reševalni avto. Ponesrečenec pa je med prevozom izdihnil. Bil je to 351etni tesar pri stavbnem podjetju inž. Dukiča Alojzij Stare iz Dragofajne pri Smledniku. * Nič ji ne pomaga, če se še bolj drži in skriva f— umazanost v perilu. Bela in gosta pena Zlato-rogovega mila jo gotovo najde, raztopi in odplavi. Zato vse vpitje nič ne pomaga: Kdor hoče poceni prati in imeti belo in duhteče perilo, mora prati z Zlatorogom! V Zlatorogu tiči vsa tajna in umetnost imeti snežno, belo in trdno perilo. Gospa, poizkusite tudi vi prati z Zlatorogovim milom in kmalu bosta nerazdružljiva prijatelja. Zlatorog-ovo milo je res dobro in domače. Zato zahtevajte pri svojem trgovcu le Zlatorogovo milo! * Smrt v skalnatem plazu. Ob potu, ki drži za Krškim v bližnjo vas Cesto, je kamnolom, v katerem so zadnji čas nakopali mnogo kamenja in peska. Dinamit, ki so ga uporabljali za razstrelivo, je razmajal pečino na široko in globoko. Te razpoke je razmočilo tudi zadnje deževje. Nesreča je hotela, da je prišel v bližino take pečine z nekaterimi otroki vred tudi desetletni učenec osnovne šole Drago Ovsenjak. Naenkrat se je pečina vdrla, zagrmele so navzdol velikanske skale in mali Drago se je znašel zasut in pobit sredi skalovja. Na klic otrok sta pritekla dva gospoda, odhajajoča na vlak v Zagreb, in napol mrtvega otroka izkopala izpod kamenja. Nato je prišel prestrašeni dečkov oče, ki je poskrbel, da so sinka nemudoma odpeljali v krško bolnišnico, kjer je pa zvečer izdihnil. Pri revmatizmu, protinu (gihtu), živčnih in ženskih boleznih dokazano uspešno zdravljenje s kopanjem kakor tudi s pitjem s staroznanimi radiotermalnimi vrelci. DOLENJSKE TOPLICE PRI NOVEM MESTU Zdravnik zdravilišča: Dr. Rudolf Rožič. * Pojasnila daje in prospekte razpošila uprava kopališča v Toplicah. 127 * Smrt pod vlakom. Te dni je vlak pri Celju povozil neko starejšo žensko, ki je sedela na tiru. "Vlak se je hitro ustavil. Žensko, ki je bila še živa, so naložili v voz, s postaje jo je pa avto celjske reševalne postaje prepeljal v bolnišnico, kjer je pa kmalu po prevozu umrla. Ugotovilo se je, da je nesrečnica 621etna služkinja Katarina Stegenškova s Spodnje Hudinje. * Smrtna nesreča v Savinjskih planinah. Na praznik dopoldne se je pri nabiranju planink pod Mrzlo goro v Hudem prašku smrtno ponesrečil abiturient mariborske gimnazije Franc Kropej iz Konjic. Kropej je odšel zjutraj z Gro-belškom Luko, absolventom kmetijske šole, iz Frischaufovega doma nabirat planinke. Pri nabiranju sta vzela vsak svojo smer in se ločila. Grobelšek se je že ob 9. uri vrnil v Frischaufov dom. Ker pa Kropeja dolgo časa ni bilo nazaj, je oskrbnik zbral nekaj turistov, s katerimi se mu je posrečilo najti truplo. Kropej je imel razbito glavo. Kako se je nesreča zgodila, ni znano. Kraj, kjer se je ponesrečil, je zelo nevaren, ker se v slabem vremenu rado kruši kamenje. * Strela zažgala kozolec. Predzadnjo nedeljo popoldne je strela udarila v kozolec Antona Pin-tarja na Uncu. Rešili so le en voz pa še ta je gorel. Sreča je bila, da je sapa pihala v nasprotno stran, ker so bila ogrožena tudi druga poslopja. * Požara v ptujski okolici. V eni zadnjih noči je nastal požar na dveh straneh. Pri posestniku Alojziju Boletu v Jiršovcih pri Sv. Urbanu je zgorelo gospodarsko poslopje do tal z vsemi poljskimi pridelki; z veliko muko in nevarnostjo so rešili iz gorečega hleva dve kravi in 13 svinj. Na kak način je nastal ogenj, še ni pojasnjeno. Drugi požar je bil pri posestniku Martinu Čušu v Gradišaku pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Zgorela sta gospodarsko poslopje in strešni stolp hiše. Ostala poslopja se je posrečilo rešiti. * Velik požar pod Sv. Goro. Na Šmaren je gorelo gospodarsko poslopje pri Kovaču na Ovšah. Z največjim naporom so rešili tik gorečega poslopja stoječo hišo, krito z opeko. S poslopjem vred so zgoreli vitelj, slamoreznica, mlatilnica in šest .glav goveje živine. * Požigalec na Spodnji Polskavi. V eni zadnjih noči je zgorelo gospodarsko poslopje g. Kobana v Spodnji Polskavi. Plameni so švigali visoko proti nebu, goreče ogorke pa je trosil lahek veter daleč na okrog. Ubogi ljudje niso vedeli, ali naj pomagajo gasiti pri g. Kobanu ali pa naj izpraz-njujejo svoje hiše. Vse kaže, da je zažgal spet požigalec, ki opravlja svoje zločinsko delo že dalje časa. * Umor 80Ietne ženice. V noči na 16. t. m. se je zgodil v Gošiču blizu Sv. Vida pri Cerknici grd zločin. Gošič je naselbina dveh domačij, ki pa je v zadnjem času štela le enega prebivalca. Ena hiša je prazna, v drugi pa je prebivala 80-letna Marija Tekavčeva, katere sinovi so v Ameriki. Dne 16. t. m. zjutraj je opazila ženska, ki je Tekavčevi nosila mleko, skozi okno, da leži stara ženica na tleh. Odprli so hišo in našli Te-kavčevo nezavestno in po obrazu vso obtolčeno. Na vratu so se ji poznali znaki davljenja. Nesrečnica je umrla, ne da bi se zavedla. Ker je bilo po hiši vse razmetano, je očitno, da gre za roparski umor. Oroništvo je vztrajno na delu, da izsledi zločinca. * Uboj v jezi. V Podslivnici pri Cerknici je 601etni posestnik Anton Primožič pri prepiru zaradi kokoši v jezi zamahnil z motiko po sosedu. Ranjenca so poslali v ljubljansko bolnišnico, kjer je pa umrl. * Izseljenska razstava. Naša dolžnost je, da se poglobimo v delo in življenje našega izseljenca delavca. Rudolf Selič iz Hoensbroeka na Ho-landskem nam bo s svojo izseljensko razstavo, ki bo v okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani od 1. do 10. septembra, prikazal jugo-slovensko izseljenstvo v Nemčiji, Holandiji in Belgiji. Razstava bo zanimiva in naj služi zlasti iz- popolnitvi vezi med domovino in izseljenstvom. Javen shod JNS v Križevcih pri Ljutomeru Sreska organizacija Jugoslovenske nacionalne stranke za srez ljutomersko-radgonski sklicuje za nedeljo 26. t. m. ob 8. uri javen shod na glavnem trgu v Križevcih. Na shodu bodo govorili minister in narodni poslanec g. Pucelj, senator g. dr. Miroslav Ploj in narodni poslanci gg. Lovro Petovar, Milan Dobrovoljec in Jakob Zemljič. Vabimo somišljenike kakor tudi vse one, ki danes še ne stoje v naših vrstah, da se zanesljivo udeleže shoda, na katerem boste slišali resnico o splošnem političnem in gospodarskem položaju in o delu JNS in narodnih poslancev v narodni skupščini in med narodom. Prosvetna šola Sokola kraljevine Jugoslavije v Novem Sadu Prosvetni odbor Sokola kraljevine Jugoslavije je priredil v Novem Sadu tretji štirinajstdnevni prosvetni tečaj (od 3. do 17. t. m.). Udeležilo se ga je 50 sokolskih prosvetnih delavcev iz vse države. Vodja te najvišje sokolske šole je predsednik prosvetnega odbora SKJ br. dr. Vladimir Belajčič. Tudi ostali predavatelji so poznani sokolski prosvetni delavci.*Od njih naj omenim le br. dr. Maksa Kovačiča, gimnazijskega ravnatelja iz Ptuja, in br. Ivana Lavrenčiča iz Maribora. Učiteljsko društvo v Novem Sadu je odstopilo za ta čas prosvetni šoli svoj konvikt; v njem so imeli tečajniki stanovanja in predavanja. Udeleženci tečaja so naredili več izletov v okolico Novega Sada, kjer so položili venec na grob Zmaja Jovana Jovanoviča in na spominsko plor ščo, ki stoji na mestu, kjer je bilo v petrovara-dinski trdnjavi ustreljenih med svetovno vojno več srbskih nacionalistov. Na zeleni Fruški gori so si ogledali znamenita samostana Krušedol in Ravanico z grobovi srbskih despotov in truplo kneza Lazarja, kosovskega junaka, ki je še prav dobro ohranjeno. Nepozabljen bo ostal vsem obisk letališča. Tečajniki so si lahko ogledali Novi Sad tudi iz letala. V petek 17. t. m. so se udeleženci tečaja odpeljali na svoje domove, kjer bodo še z večjim navdušenjem širili sokolsko misel med ljudmi. Edo Golob, Mala Nedelja. Ljudska samopomoč v zdravilstvu V politiki za malega kmeta bi morala skrb za zdravje zavzemati važno, ako ne prvo mesto, kajti revnemu kmetu je zdravje najdražji zaklad. Priznati moramo, da smo v svobodni državi v tem pogledu ustvarili veliko, toda na žalost več na papirju kakor za prave dnevne potrebe. Lepih zdravstvenih zakonov, ki se zlasti tičejo naše vasi, imamo več, toda ti zakoni nimajo v sebi življenjske sile. Mnogi zakoni in pravilniki gredo daleč preko naših razmer in zahtevajo od ljudstva stvari, ki niti v več desetletjih ne bodo ustvarjene. Naša zdravstvena zakonodaja je premalo dejanska in zida preveč v oblake! Najvažnejše je vprašanje ureditve zdravniške službe na kmetih. Za kmeta je vprašanje ureditve* bolniškega zavarovanja z mnogih Tidikov važnejše in potrebnejše kakor za delavce in nameščence, ki so te socialne dobrote deležni že skoraj 50 let. Naš povprečni, mali kmet ima manj možnosti, da se v primeru potrebe zadostno in učinkovito poslužuje zdravniške pomoči kakor ostali sloji in stanovi. Naš kmet denarnega gospodarstva skoraj ne pozna. Zdravniški računi so pa še vedno visoki, včasih nedosegljivo visoki. Malo resnejša bolezen mora kmeta ali gospodarsko uničiti ali pa mora vdano čakati na smrt, da pride in cozdravi*. Zakoni (n. pr. zakon o bolnišnicah, zakon o zdravstvenih občinah) predvidevajo sicer, da morajo občinski zdravniki siromašno prebivalstvo zdraviti brezplačno, toda ta pomoč je malenkostna in neurejena. Občani se le v skrajni sili poslužijo te pomoči, ki je navadno res samo pomoč v sili. Vemo tudi, kako navadno brezplačna pomoč izgleda. Na zdravnikih gotovo ne leži krivda, ako ubožno skrbstvo na deželi ljudstva ne more zadovoljiti! Zdravniki ne morejo nositi bremen zdravniškega skrbstva za naše revne vasi. Napačno je, ako bi moralo ostati pri tem, da bi zdravniki siromašnim občanom nudili svojo pomoč kot neko milost za 6 let, doma iz Ločice na Štajerskem. Franc Am-brožič, star 56 let, doma iz Jurjevca pri Ribnici. Ignacij Knaflič, star 55 let, doma iz Cernika pri Št. Rupertu, odkoder je prišel v Ameriko pred B3 leti. — V Pittsburgu je umrla Leopoldina Bergantova, stara 55 let. — V Ellyju je nenadno Umrl Franc Podjed, po domače Šlosarjev, doma iz Dvorij na Gorenjskem. — V istem kraju je Umrl Janez Puželj, doma iz Sodražice. Pri delu se je naenkrat zgrudil in izdihnil. Najbrž ga je pobrala solnčarica. Zapušča ženo in šest otrok. Sin znanega ameriškega Slovenca Janez Turk z West Allisa je nedavno znova dobil častno nagrado za svojo glasbeno nadarjenost in določen je bil, da odpotuje s skupino godbenikov iz Mil-jpaukeeja v godbi ameriške legije na turnejo po Svropi. Godba šteje nad 600 mladih godbenikov jn je odnesla že trikrat prvenstvo med ameriškimi godbami. Nastopila bo v Švici, Franciji, \ngliji, Nemčiji, Italiji in morda tudi v Jugoslaviji. Turk je edini Slovenec v nji. Izbrani so ibili samo odlikovani prvaki v posameznih instrumentih. — Gregor Mamek je postal žrtev po-iara v svoji popravljalnici v Chicagu. Ogenj je aastal zvečer in Mamek, ki je stanoval za pro-lajalno, je planil v njo, da bi rešil vsaj nekaj svojega premoženja. Dobil je pa tako hude ope-iline, da so ga prinesli iz hiše že onesveščenega n je drugi dan v bolnišnici umrl. — V jezeru Michiganu je utonil 191etni Slovenec Albert Valte. — V Forest Cityju se je smrtno ponesrečil Josip .Cerovšek, star 53 let. Zapušča ženo, sina, mater, Srate in sestre. V istem kraju je v rudniku elek-•ični tok ubil Franca Tomažina, ki zapušča ženo i pet otrok. te 15, Rue Lafayette, PARIŠ jodpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle hajkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Ho-landiji in Luksembureu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — fJa zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 Za kuhinjo •t ; Palačinke z mlečno kremo. Pripravi mlečno itremo: četrt litra mleka, tri rumenjake, dve žlici jvanilijevega sladkorja in pol žlice moke žvrkljaj ft loncu in kuhaj, da se zgosti, a zavreti ne sme. nKo je krema gosta, jo postavi na hladno in jo še {večkrat žvrkljaj. Medtem pa speci deset navadnih palačink. Kozo v velikosti palačink dobro namaži, položi vanjo eno palačinko, jo potresi s seseklja-himi orehi ali mandeljni in rozinami ter pomaži z nekaj žlicami kreme, nato položi drugo palačinko^ jo spet potresi z mandeljni in rozinami ter pomaži s kremo. Tako ponavljaj, da vse porabiš. Na vrhu pomaži s kremo, potresi mandeljne in pokapaj z raztopljenim sirovim maslom, nato pa speci. Pečene palačinke zvrni na topel krožnik, razrezi kot torto in daj kot močnato jed na mizo. Mladi golobčki v pikantni omaki. Očiščene go-lobčke duši na masti s čebulo in vso zelenjavo, prideni tudi nekoliko zrn brinja. Duši vse do mehkega in toliko časa, da se golobčki lepo za-pečejo. Ko so pečeni, jih zalij s četrt litra kisle smetane in jih pokrite pusti na kraju pečice. Med" tem ko se golobčki pečejo in dušijo, pa pripravi tole: jetra in želodčke golobov in pet dek kuhane gnjati zmelji na strojčku, prepraži na masti z nekoliko peteršilja, popra, dveh sardel in žlico kaper, primešaj še žlico smetane in namaži, ko je gotovo, na tenke rezine žemelj, ki si jih že prej v pečici opekla. Nato golob&ke razreži, zloži v skledo, polij s sokom, okoli pa obloži z namazanimi kruhki. Zraven daš še salato. Jabolčna žolča 9 smetano. Olupi in zreži eno in pol kile jabolk ter jih skuhaj v prav malo vode, da dobiš zelo gosto čežano. Zavri v pol litra vode 30 dek sladkorja, naribano lepinico in sok ene limone. Ko je sladkor kuhan, primešaj kuhano jabolčno čežano. V malo vode pa raztopi 16 listov želatine in jo primešaj čežani. Vse skupaj še dobro zmešaj, nato pa zlij v skledo, ki si jo z mrzlo vodo oplahnila, ter postavi skledo na hladno, da se jed strdi. Preden daš na mizo, stolci sladko smetano, jo osladi z vanilijevim sladkorjem in nadevaj na strjeno čežano. Ocvrte telečje noge. (Ko kupiš pri mesarju telečje noge, ga prosi, da jih po dolžini preseka.) Telečje noge dobro operi in jih skuhaj z vso zelenjavo. Ko so kuhane, jih dobro ocedi, zloži tako, da so ploščate, ter jih z drugo desko malo obteži, da ostanejo ploščate. Potem jih povaljaj v moki, raztepenem jajcu in drobtinah, nato pa jih na masti ocvri. Zraven lahko daš poljubno omako in še solato, če hočeš. Sadna pogača. Vmesi v testo 28 dek moke, osminko kile sirovega masla, dve žlici kisle smetane in dve deki v malo mleka vzhajanega kvas-ca (namestu kvasca vzameš lahko pecilni prašek). Vmeseno testo razdeli na dva dela in naj pokrito počiva pol ure, nato testo tanko razvaljaj, ga položi na pomazano pekačo, ga nadevaj s poljubnim sadjem, ki si ga pa prej dobro posula s sladkorjem. Zdaj razvaljaj še drugo polovico testa, ga položi po sadju, pomaži z raztepenim jajcem in speci. Pečeno in hladno razreži na poljubne kose in posuj z vanilijevim sladkorjem. Zdrobova pogača. Zmešaj v loncu pet rumenjakov, 12 dek sladkorja, sok in lupinico pol limone, osminko litra kisle smetane, trd sneg petih beljakov, 10 dek zdroba in pet dek zmletih (olup-Ijenih) mandeljnov ali orehov. Kozo ali tortni model dobro namaži in zlij testo noter, na testo pa naloži poljubno sadje, ki se bo samo pogrez-nilo v testo. Zatem peci tri četrt ure v zmerno topli pečici (sadje zreži na drobne kosce in ga vsaj pol ure pred uporabo dobro posuj s sladkorjem). Daš toplo ali hladno na mizo. Zrezki iz telečje glave. Skuhaj telečjo glavo z vso zelenjavo, kuhano meso previdno odloči od kosti in ga povaljaj v moki, raztepenem jajcu in drobtinah. Nato pa zrezke na masti ocvri. Vodo, v kateri si kuhala glavo, porabi za juho. Zakuhaj v to juho malo riža, ki si &a pa prej prepražila na malo sirovega masla. Začini juho še z juha-nom. Lahko pa v juho zakuhaš cmočke, livance in drugo. ■ Zeljnati kipnik. Tri četrti kile presnega zelja zreži na tanke rezance, ga posoli, poškropi s kisom in naj pokrit stoji eno uro. Sedem dek slanine zreži na drobne kocke in prepraži, da za-rumeni, nato zelje dobro otisni in ga deni na slanino dušit. Duši ga do mehkega. Skuhaj pol kile krompirja. Kuhanega olupi in zreži na tanke plošče. Zreži še četrt kile kuhane svinjske gnjati. Zdaj namaži primerno kozo, naloži na dno malo zelja, potem gnjat, krompir, pač menjaje se, a na vrhu naj bo krompir. Po vrhu poškropi z mastjo in kislo- smetano, nato pa speci. Daš kot samostojno jed na mizo. Praktični nasveti Oljnate steklenice in sploh umazana stekle-nina se da najbolje pomiti s prstjo ne s peskom. Nasuj v steklenico do polovice prsti, nalij vode, potem pa dobro stresaj. Ponovi to večkrat, dokler ni steklenica popolnoma čista. Ce je olje močno prisušeno, pusti steklenico, napolnjeno s prstjo In vodo, prej nekaj časa stati. Svilene obleke bodo mnogo trpežnejše, če jih ne pereš z milom, ampak samo v vodi, v kateri si raztopila malo mila. Svileno blago smeš izpirati samo v mlačni vodi, in sicer tako dolgo, da izgine iz njega vsaka sled mila. Ko je oprano, ga tudi nikar ne izžemaj, ampak pusti, da se samo posuši. Najbolje je, da obleko obesiš na vrv, da se voda izcedi, in potem zaviješ v krpe ter še vlažno zlikaš. Kako odstraniš s perila ali obleke madeže od potu. Najboljši je za to salmijakov cvet, ki ga dobiš v vsaki drogeriji in tudi po trgovinah z mešanim blagom. Eno žlico salmijaka deni na štiri žlice vode in s to tekočino madeže večkrat zmoči. Potem pusti, da se posuši, nato pa obleko ali perilo lahko še opereš. Proti kolcanju pomaga, če vzameš nekaj kapljic glicerina v kozarcu vode, ki jo pa moraš hitro izpiti. PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 26. avgusta do 2. septembra. Nedelja, 26. avgusta: 815: poročila; 8 30: gimnastika (Pustišek Ivko); 9.00: reproducirane orgelske skladbe; 9.30: versko predavanje (doktor Gvidon Rant); 10.00: prenos iz stolnice; 11.00: radijski orkester; 12.00: čas, plošče; 16.00: obiranje in spravljanje sadja (Humek Martin); 16.30: šramelkvartet Starič, vmes plošče (vokalne); 20.00: pevski oktet «Danica» z Viča; 20.45: radijski orkester; 22.00: čas, poročila, valčkova ura (plošče). Ponedeljek, 27. avgusta: 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 19.00: iz ruske književnosti: Taras Ševčenko ob 1201etnici (dr. Pre-obraženski); 19.30: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 20.00: delavska godba «Zarja»; 21.00: radijski orkester: slovenske narodne; 22.00: čas, poročila, lahka glasba. Torek, 28. avgusta: 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 19.00: otroški kotiček (Mirko Kunčič); 19.30: poročilo o knjigi Josepha Marža «Die Adriafrage* (Ciril Kočevar); 20.00: radijski orkester: klasična glasba; 21.00 Tijardo-vičeva «Mala Floramy> na ploščah; 22.10: čas, poročila; 22.30: angleške plošče. Sreda, 29. avgusta: 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 19.00: O verstvih (Fran Terseglav); 19.30: literarna ura (profesor France Vodnik); 20.00: vokalni koncert Julija Betetta s spremljevanjem radijskega orkestra; 21.00: Slovenski vokalni kvintet; 22.00: čas, poročila, lahka glasba. Četrtek, 30. avgusta: 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 19.00: plošče po željah; 19.30: Salzburške slavnostne igre (Ciril Debevc); 20.C0: prenos iz Salzburga: simfonični koncert, dirigent Toscanini; 22.00 čas, poročila, prenos z vrta Uniona. Petek, 31. avgusta: 12.15: plošče; 12.45; poročila; 13.00: čas, plošče; 19.00 plošče; 19.30: Slike iz narave (Joža Herfort); 20.00: plošče; 20.15: prenos iz Zagreba; 21.45: čas, poročila; 22.00: radijski orkester. Sobota, 1. septembra: 10.00: otvoritev vele-sejemske jesenske razstave; 10.20: radijski orkester (prenos z velesejma); 10.40: vojaška godba (prenos z velesejma); 12.00: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 17.30: specialni koncert; 18.30: plošče; 19.00 primorska ura (Venturini); 19.30: zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.00: radijski orkester; 21.00: prenos z velesejma: 22.00: čas. poročila, plošče. pot njunega življenja končana. Oba sta premožna [kupčij dotlej ni poznala še nobena borza na svet Brat in sestra sta se našla po dolgih letih Mnogo prahu je dvignila med gospodo madžarske prestolnice zgodba lepe plesalke Laure Bokodyjeve. Zgodba se je pričela pred dobrimi desetimi leti. Laura je bila hči premožnih staršev. Že v zgodnji mladosti se je navduševala za plesno umetnost in hotela ji je posvetiti vse svoje življenje. Toda starši so smatrali ime Bokody za preveč ugledno, da bi ga mogla nositi poklicna plesalka. Tako je naletela hči na nepremagljiv odpor Svojih staršev. Ker jo je pa plesna umetnost tako mikala, da se ji ni mogla odreči, je kratkomalo pobegnila od doma. S seboj je vzela samo dragocen rodbinski okrasek."V pismu se je poslovila od domačih in jim sporočila, da je njeno hrepenenje po plesni umetnosti močnejše od odpora neizprosnih staršev. Veg let niso domači vedeli, kaj je z njo. Zaman so jo iskali, zaman jo je brat pozival, naj se vrne, ko je zbolela mati, kmalu zanjo pa še oče. Laura ni na noben poziv odgovorila. Mater in očeta je hčerina odločitev tako potrla, da sta kmalu umrla. Vse premoženje je podedoval sin. Pa tudi z njim se je usoda čudno igrala. Robert Bokody je z nesrečnimi špekulacijami zapravil vse, kar so mu bili zapustili starši. Prebijal se je skozi življenje, kal^or je vedel in znal. Naposled ga je zanesla usoda na demantna polja Južne Afrike, kjer se je pa njegov položaj obrnil na bolje. V Pretoriji je bil zaposlen kot delavec v demantnih rudnikih in kmalu je prihranil toliko denarja, da si je kupil v Natalu hotel. V njem si je uredil tudi igralnico in v tej igralnici se je spet prekrižala življenjska pot brata in sestre, ki sta se bila ločila v Budimpešti. V igralnico je prišel nekega dne Portugalec, da bi poizkusil srečo. Ni imel sicer denarja, pač pa je ponujal dragocen okrasek. Svetovali so mu, naj se obrne na lastnika hotela. Tako je tudi storil in ko je odprl pred njim škatlo, je Robert Bokody ostrmel. Zagledal je namreč okrasek svoje rodbine, ki ga je bila vzela s seboj njegova sestra Laura, ko je pobegnila od doma. Robert je vprašal Portugalca, odkod ima to dragocenost. Bil je tako razburjen, da se je komaj premagoval. Portugalec mu je zatrjeval, da je prišel do okraska na pošten način. Začel mu je praviti, kakšno pustolovščino je doživel v Abesiniji. Tam mu je baje neki zamorski deček v šotoru podtaknil listek papirja; na njem je bila napisana obupna prošnja za pomoč. Deček ga je odvedel po ovinkih v harem, kjer so s silo držali belo dekle. Ubogo dekle ga je milo prosilo, naj ji pomaga iz harema, iz tega pekla abesinskega rodbinskega življenja. Portugalec se je več tednov skrbno pripravljal za pomoč. Če bi se mu ugrabijenje ne bilo posrečilo, bi bila drzen poizkus oba pošteno plačala v deželi, kjer je bila predaleč pomoč in preblizu kruta pravica poldivjega ljudstva. Toda ugrabljenje se je posrečilo. S tem pa zadeva še ni bila urejena. Skozi pragozdove in pustinje sta bežala Portugalec in Laura Bokodyjeva pred osve-to razjarjenega lastnika harema. Po dolgi, nevarni in naporni poti sta prispela naposled v Johannesburg, kjer je Laura dala rodbinski okrasek Portugalcu v znak hvaležnosti, da jo je rešil. Naposled je Portugalec Robertu povedal, da živi njegova sestra v Johannesburgu, kjer ima bar. Robert se je takoj odpeljal v Johannesburg in izkazalo se je, da je govoril Portugalec resnico. Brat in sestra sta se po dolgih letih burnega življenja spet srečno našla. Mnogo sveta sta prepotovala oba in marsikaj sta doživela. Laura pa ni vedela, da so jo starši in brat klicali domov. Nobeno pismo je ni doseglo. Zdgj Iq morda burna in vrniti se nameravata v Budimpešto. X Ogromne dediščine ne morejo najti. Iz Seattla pri New Yorku poročajo o čudnem primeru ogromne dediščine. Nedavno je umrla tam Sara Smith-Collardova, ki je zapustila 15,000.000 dolarjev svojim nečakom s pogojem, da plačajo en dolar možu, ki je bila od njega ločena. Toda to ne bo tako lahko, kakor se vidi na prvi pogled. Milijoni so sicer vabljivi in dediči bogate tete bi jih z največjim \eseljem spravili, če bi to šlo tako lahko. Izvršitev oporoke je bila poverjeni odvetniku Tuckerju, ki pa ne more najti dediščine. Smith-Collardova je bila nedvomno bogata, pa tudi zelo čudaška. Nekoč je spravila v star lonec za dohrib 30,000.000 bankovcev,: v ročni torbici je nosila za več milijonov dolarjev drago^ cenosti, po hotelih je kradla milo in ga zavijala v 500dolarske bankovce. Višek je pa dosegla s svojim čudaštvom po smrti. Svoje premoženje je namreč naložila tako dobro, da ga nihče ne more najti. Njeni nečaki so kar zeleni od jeze. Nekdo se pa vendarle smeje, namreč bivši mož bogate starke, ki pravi, da lahko do smrti čaka na svojo dediščino, saj znaša samo en dolar in bi mu z njo itak ne bilo nič pomagano. X Rečni roparji so napadli parnik. V potnike preoblečeni morski roparji so napadli na reki Sungari mandžurski parnik «Jinkau» in premagali po srditem boju njegovo posadko. To je nov napad kitajskih rečnih roparjev, ki postajajo vedno predrznejši. Parnik je bil na poti iz Kirina v Sansin, plul je po reki Sungari, kjer je le malo čolnov. Oddaljen je bil samo nekaj kilometrov od Harbina, ko so ga .napadli roparji. (Mornarji so se jim odločno uprli. Če bi ne bilo roparjem prihitelo na pomoč še 60 članov tolpe, bi bili kmalu premagani. V odločilnem trenutku je pa planilo na krov še 60 tolovajev in to je odločilo bitko. Posadka se je morala vdati. Roparji so pobrali, kar je bilo na parniku kaj vrednega, in pobegnili. 30 članov posadke so odvlekli s seboj za talce za pogajanja o odkupnini. Z ostanki posadke je parnik priplul v Harbin, kjer je kapitan obvestil oblastva o napadu. Oblastva so takoj poslala za roparji s topovi oborožen motorni čoln. X Največji borzni špekulant v Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah živi mož, ki je na videz skromen. Vsakdo bi dejal, da je kak skromen uradnik. Nima niti stalnega stanovanja, marveč živi v preprosti hotelski sobi. Zaman bi pri njem povpraševali po služabništvu in tajnikih ali tajnicah, in vendar je to mož, ki ima največji vpliv na gospodarsko življenje Zedinjenih držav. Pred njim se tresejo vsi, ki imajo kaj izgubiti. Z borzami se igra ko mačka z miško in ameriška vlada ve, da ima v njem najnevarnejšega nasprotnika svojih gospodarskih načrtov. Ta mož je Arthur Cutten, ki ima ogromne množine delnic vseh mogočih podjetij. Mož je borzni špekulant in noče biti prav nič drugega nego borzni špekulant. Nikoli ni hotel izvajati nobenega vpliva na podjetja, ki jih je imel v rokah, in nikoli ni hotel biti ne industrjec in ne trgovec, samo igralec na borzi, ampak silno spreten igralec. Ma milijarde premoženja ima v delnicah, pa ga upravlja vsega brez knjigovodstva. Cutten špekulira od svoje najranejše mladosti. Začel je svojo pot pred približno 40 leti kot skromen uslužbenec s štirimi dolarji r.a teden. Začel je štediti in čez nekaj let z neznatnim kapitalom špekulirati. Ko je štel 26 let, je zbral že lepo premoženje, s 40 leti, tik pred svetovno vojno, pa je bil že milijonar. Tedaj so se začeli njegovi največji uspehi. Od leta 1920. dalje se peča Cutten, ki je bil pa medtem doživel tudi velike izgube, samo z milijonskimi kupčijami. Leta 1924. je pri eni sami borzni kupčiji spravil poldrugi milijon dolarjev čistega dobička. Naslednje leto so bile njegove špekulacije tako obsežne, da so znašali dobički v posameznih kupčijah 10 do 15 milijonov. Meseca decembra je sklenil kupčije za 20 miljionov mernikov žita. Tako orjaških tu. Toda prihodnjega aprila so začeli tečaji pa* dati in Cutten je izgubljal in izgubljal. Pa mo| je obdržal krepke živce in celo sklenil kupčije š^ za nadaljnjih šest milijonov mernikov. Jeseni ne le poravnal vse izgube, marveč je spravil i žep še znaten dobiček. Zdaj je postal strah Chij caga. Kadarkoli se prikaže na borzi,, se začnejo tečaji majati v osnovah, če Cutten kupuje, se dvij gajo tečaji kakor na nevidno povelje. Če prodajaj . padajo. Umevno'je, da ga vlada spričo tega moj tenja kliče večkrat na odgovor in zmernost, s Cutten se za to ne zmeni. Davno že ne kupčuje več samo z žitom in turščico, marveč spet z delJ nicami raznih podjetij, katerih tečaje požene od 80 na 570 in od 100 na 625 dolarjev. Ko jih nato , proda, znaša njegov dobiček samo v New Yorku 150 milijonov zlatih dolarjev. Toda . spet se je sreča obrnila in meseca oktobra leta 1929, je doj živel ogromne izgube. Pa se ni dal zbegati. Ome^ jil se je na špekulacijo z žitom, v kateri je najbolj domač, in se preselil" iz New Yorka v Chicagoj Kljub vladnim protinaporom je Cutten spet zma-i gal in v enem samem letu zaslužil 100 milijonov dolarjev. Rooseveltova vlada je poklicala Cuttena pred preiskovalno komisijo senata, državni tajnik za kmetijsvo Hugh Wallace pa mu je prepovedal dostop do vseh žitnih borz, vendar je malo verjetno, da bi se dal ta špekulant ugnati. X Smrtne obsodbe v Avstriji. Pred dunajskimi vojaškim sodiščem se neprestano vrše obravnave zdaj zaradi te, zdaj zaradi druge reči. Nedavno je bila zaključena razprava proti devetim polP cijskim uslužbencem, ki so bili obtoženi udeleži be pri napadu na kancelarjevo palačo. Štirje po< licijski uradniki Hohlrab, Hackel, Leeb in Mait* zen, so bili obsojeni na smrt. Dalje so bili ob' • sojeni na težko ječo: Dobeck in Schrott na dosmrtno, Pangerl na 251etno in Frohlich in Steiner na 201etno. Dne 18. t. m. pa se je po tridnevnem trajanju pred vojaškim sodiščem na Dunaju končala razprava proti 13 obtožencem, ki so bili obtoženi napada na dunajsko radijsko postajo. Vsi obtoženci so bili proglašeni za krive zločina vele-' izdaje, ki so jo zagrešili, ker so v zvezi z napadom na palačo kancelarja zasedli poslopje radijske postaje, se uprli z orožjem ter hoteli izzvati državljansko vojno. Vodja upora Domes je bil obsojen na smrt na vešalih, ostalih 12 obtožencev pa na dosmrtno ječo. Ob istem času je zasedal tudi preki sod v Innsbrucku, ki je obsodil obtoženca Abergerja in Hagena na smrt na vešalih.; Obtoženca sta prevzela razstrelivne snovi, ki s a prispele iz Miinchna, ter jih razdelila. Aberger je izpovedal razburljiva odkritja o povelju za> prevrat, ki ga je izdala miinchenska legija za dan 25. julija. Oba obsojenca sta bila pomiloščena, in sicer Aberger na dosmrtno ječo, Hagen pa na 20 let ječe. Domes na Dunaju pa je bil obešen.' X 4001etnica odkritja Kanade. V Montrealu bodo slovesno proslavili 4001etnico, odkar je Francoz Jacques Cartier odkril Kanado. Pri tej priliki bodo razpravljali o francoskem jeziku, kulturi in književnosti v Severni Ameriki. Na/ kongresu bodo mnoge ugledne francoske osebnosti iz Kanade govorile o duhovnem vplivu Francije v Severni Ameriki in obratno o severno-: ameriškem vplivu na duhovno in književno živ- ljenje Francije. X Razbojniki so izropali cerkev. Dne 12. t. napo prvi maši so zakrinkani roparji napadli žup-nišče neke cerkve blizu Budimpešte in zahtevali od župnika, naj jim izroči vse cerkveno premo-; ženje in ves denar cerkvene občine, ki je bil pripravljen za popravilo cerkve in župnišča.' Vsega je bilo okrog 100.000 pengov. Župnik se je branil in klical na pomoč. Posrečilo se mu je sklicati vaščane še prej, preden so ga razbojniki ustrelili. Med razbojniki, ki so se zabarikadirali v župnišču, in vaščani se je razvila nato pravcata bi&a, ki je trajala več ur. Razbojniki, ki jih je bilo okrog 10, so v salvah streljali na vaščane in so tri ubili, 12 pa ranili. Naposled so se razbojniki z obilnim plenom umaknili in pobegnili na konjih. X Kako se branimo vročine. Motnje prebave, slab tek, glavobol in podobne reči so prav pogosta posledica poletne vročine. Krivi smo navadno sami, ker se ne znamo ali nočemo izogniti vročim žarkom. Poleti ni dobro ležati in sedeti po dolge ure brez gibanja po solncu. Tam ni samo nezdravo, temveč tudi skrajno nevarno. Če se že hočemo solnčiti (kar je v pravi meri zdravo), potem moramo storiti to tako, da ležemo le za kratek čas na solnce, potem pa spet hodimo, pri čemer moramo obiskati tudi senco. O obleki in obuvalu ve menda že vsakdo, kakšna inora biti poleti. Pač pa jih ni mnogo, ki bi vedeli, da so lasje naravna zaščita glave in da je fcato pogrešno, izbriti jih do konca in stopati potem gologlav po solncu. To ima za posledico lahko trajne kvare. Lahko, luknjičavo pokrivalo je prijetno tudi v največji vročini, če že nimaš las — iseveda pa spadajo težki klobuki za ta čas v Omaro. Kar se tiče hrane, bi moral pač vsakdo vedeti, da je zelenjava poleti najprimernejša, ker ti pomaga prenašati vročino. Nezmerno pitje kakršnihkoli pijač, tudi vode, pa je škodljivo. Potiš se potem neprestano in si še bolj žejen. Najnarav-hejša in najboljša «pijača* je v vročih dneh sveže «adje, vroč (ne hladen čaj) po žličkah je tudi izvrsten za žejo. Če hočeš imeti hlad v stanovanju, katemni prostore, ko si jih dobro prezračil, preden posije močno solnce vanje. Vmesna vrata pa pusti odprta, da ne postane zrak dušljiv. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Zobje. Mihec: «Moj oče je bil pri zdravniku in je flobil nove zobe.* Tonček: «Kaj bo pa s starimi?* Mihec: «Najbrž jih bo predelal, da jih bom potem moral nositi jaz, kakor nosim hlače in druge reči po očetu.* Pri izpitu. Profesor: «Kaj veste o privlačnosti zemlje, gospod kandidat?* Kandidat: «Vem samo to, gospod profesor, da Je okrog dveh ponoči najhujša.* V šoli. Učitelj: «Včeraj te ni bilo, Gašperček. Zakaj mi danes nisi prinesel opravičila?* Gašperček: «Mamica je danes odpotovala. Ali eme napisati opravičilo očka?* Zvit migljaj. Mihec: cOčka, če bi bil jaz tvoj očka, bi ti takoj kupil tistole kolo .. .* Pogojen podli brezvestne!. Dramska predstava je minila in prijatelj je glavnemu igralcu čestital: «Se nikdar nisem videl, da bi kdo tako odlično pogodil podlega brez-vestneža. Le kako si mogel pogoditi tak tip?* Igralec: «Tega nisem iznašel jaz, pač pa sem napravil mešanico vsega tega, kar mi moja žena pravi, kadar je jezna.* Izpred sodišča. Sodnik: «Ne morem vam priznati olajševalnih okolnosti, ker niste prvič pred sodiščem.* Obtoženec: «Vem, gospod predsednik, toda izvolite se ozirati na mojega zagovornika; to je njegov prvi zagovor.* Ribam vode. Gospa: «Neža, ali ste že dali danes zlatim ribicam vode?* Služkinja: «Saj še včerajšnje niso popile!*: Pri izkušnji. Režiser: «Ta krik mora biti močan, izražati mora čim večji strah. Mislite si, gospodična, da ste izgubili svoj krstni list, a vaša najboljša prijateljica ga je našla, pa boste lahko močno krik-nili.. .* Dober detektiv. Gospa: «Ali ste vi detektiv?* Gospod: «Gotovo.* Gospa: