Posamezna številka: 1 Din Poštnina p'ačana v gotovini I Leto 2 . k 7. NEODVISEN STROKOVNI LIST. MZŠŠSis^* šmkss^ Liubiisna, 22. februarja 1923. izhaja 7., 1S.5 22. m 30. v mesecu ¥ boi ra naše pravice. Enoten Ministarstvo za socijalno politiko sklicuje za 26. februarja 1923 v Beograd konferenco, na kateri se bo izdela! pravilnik o izvedbi zakona o zaščiti delavcev. Na konferenco so vabljene delodajalske organizacije iz vseh pokrajin, delavskim organizacijam pa vkljub energični zahtevi pristop na konferenco ni dovoljen. O interesih delavskega razreda hoče buržoazija odločati sama, ne da sliši mnenje širokih mas delavstva, katerih se zakon o zaščiti delavcev najbolj tiče. Vlada, oziroma njeno ministarstvo za n e socijalno politiko, se zaveda svojega nesramnega postopanja. Eta bi se oprala pred svetom poživlja, kot zastopnike delavstva — delavske zbornice, one delavske zbornice, katere je imenoval minister Žerjav, brez da bi jih volilo delavstvo, brez da bi jim delavstvo dalo svoje zaupanje. Konferenca se bo vršila in zastopniki delodajalcev ne bodo naleteli na nikak odpor, saj delavstva ne bo nihče zastopal. Zastopniki delavskih zbornic so pa državni nameščenci, ministarstvo n e -socijalne politike jih plačuje, tako da tudi oni ne bodo mogli zastopati drugačnega stališča, kot njihov šef-radikalec, buržua minister. Že januarja meseca so se vršile konference v Beogradu, na katerih so gospodje pretresali pravilnik o izvedbi zakona o zaščiti delavcev. ifT tudi tet*aj n*s0 pripustili delav-skih zastopnike^ na konferenco, smo slutili, da pripravljajo vlada in kapitalisti za delavstvo nov atentat na delavske pravice, nov napad na proletarske pridobitve. Toda projekt, kateri je plod teh konferenc v januarju in na katerih so sodelovali tudi zastopniki delavskih zbornic, je najbolj ciničen poskus buržuazne vlade, odvzeti proletarijatu najosnovnejše življenske pravice, kar jih zgodovina pozna. Zakon o zaščiti delavcev je bi! sprejet in odobren v državnem zboru, potrjen je od kralja in stopil je v veljavo že pred 7 meseci. Kapitalisti so doslej ta zakon sabotirali in vse pritožbe delavskih zastopnikov, da podjetniki ne izpolnjujejo zakonov so ostale brezuspešne. Vladni orga-i9?, katerih dolžnost bi bila, da pomagajo zakonom do veljave, so pomagali gaziti državne zakone, ker so gospoda kapitalisti tako želeli, ker so buržuji tako zahtevali. Efe se rešijo očitanja, da ne izpolnjujejo zakonov, da gazijo zakone nastop. so se oprijeli pravilnika in na ožji konferenci podjetnikov in ministrskih uradnikov hočejo potom pravilnika odvzeti delavstvu še ono malo pravic, kar mu jih daje zakon o zaščiti delavstva. Par podjetnikov in nekaj uradnikov vlade hoče razveljaviti določbe, katere je postavila državna zbornica. Samo nekaj stvari bomo navedli iz projektiranega pravilnika in videli boste, v kako veliki nevarnosti se nahajajo pridobitve, katere si je proletarijat v hudih bojih zadnjih desetletij pridobil. O reguliranju delavnega časa, pravi pravilnik, da se v gotovih obr-tih delavni čas lahko dnevno podaljša za 2 uri — odobrava torej 16 urno delo in daje podjetniku svobodo, da od svojih delavcev in nameščencev zahteva 10 urno delo. Ravno tako odobrava pravilnik tudi nadurno in nedeljsko delo, — Delavstvo se je desetletja borilo za osemurni delavnik in komaj si ga je priborilo, že ga hoče buržoazija odvzeti. Nikdar proletarijat ne bo dopustil, da bi kapitalisti uspeli, da dosežejo podaljšanje delavnega časa. Ne podaljšanje, ampak skrajšanje delavnega časa zahtevamo in to bomo zahtevali, dokler bomo delali za — druge. Kapitalisti niso izpolnjevali zakona o zaščiti delavcev, ki govori v prid delavstva, proletarijat pa se ne bo držal pravilnika, ki govori v škodo delavstva, Najreakctjonarnejše so pa one točke pravilnika, ki govore o volitvah delavskih zaupnikov, o njihovih pravicah in dolžnostih. Pravilnik jemije aktivno in pasivno volilno pravico onim delavcem, ki so »pristaši načela o nasilni spremembi obstoječega družabnega reda«. Z označbo »pristaš načela o nasilni spremembi obstoječega družabnega reda« hoče pravilnik izločiti predvsem vse komuniste. V Zagorju bi m pr. od 1269 delavcev bilo pripu-sceno k volitvam okrog 120 rudar-jev, vsem drugim bi glasom pravilnika bila volilna pravica odvzeta. Pod ^ »pristaš načela nasilne spremembe obstoječega družabnega reda« bodo podjetniki lahko svojevoljno uvrstili vse one delavce, ki so sposobni, da bi v funkciji delavskih zaupnikov z uspehom branili pravice in interese delavstva. S to določbo je dana podjetniku mogočnost, da upliva na izvolitev zaupnikov in da bodo izvoljeni samo taki zaupniki, kateri so po volji delodajalcem. Poleg teh skrajno reakcijoharath določb pa hoče pravilnik degradirati delavske zaupnike na stopnjo podjetniških špijonov. Delavski zaupniki bi se po pravilniku ne smeli aktivno udeleževati v delavskem pokretu. Torej oni ne bi smeli sodelovati v organizacijah, ne bi smeh zagovarjati in zastopati delavskih zahtev niti pozivati delavce, da se organizirajo, Pravilnik zaupnikom niti ne dovoli, da bi stavkali. Oni morajo vsako stavko preprečiti, o najmanjšem gibanju med delavstvom poročati državnim oblastem in še več enakih dolžnosti nalaga pravil- nik delavskim zaupnikom. Delavski zaupniki bi po pravilniku postal? orodje podjetnikov m državnih oblasti za pobijanje delavskega pokreta. Delavski zaupniki naj bi zavirali delo v organizacijah in preprečili vsako akcijo strokovnih organizacij. Skratka delavski zaupniki naj bi bili veriga, s katero hočejo kapitalisti zasužnjiti delavski razred. Vse te in še mnogo, mnogo drugih določb pravilnika, hočejo na konferenci 26, februarja sprejeti in jih odobriti. Ker ne dovolijo, da bi delavski zastopniki konferenci prisostvovali in tam povedali, kako sodi proletarijat o projektiranem pravilniku, sklicujemo shode celokupno delavstvo, da bodo vlada in pa mimstarstvo za socijalno politiko spoznala, da si delavski razred ne pnsti krajšati pravic, katere si je priboril z velikimi žrtvami. DOLI S PROJEKTIRANIM PRAVILNIKOM! na protestnih shodih. 18 zloglasnega protiustavnega zakona o zaščiti države. Kdo naj odloča o tem, kakega naziranja je posamezen delavec? šikanam in izigravanju delavstva hoče ministrstvo odpreti vrata na široko in na strokovnem polju hoče nadaljevati policajsko politično preganjanje razrednega delavstva. Z drugo določbo hoče ministrstvo preprečiti, da bi delavstvo volilo svoje najboljše zastopnike za zaupnike, hoče pa obenem vzgajati stavkokaze. Mi delavci smo1 med seboj enaki in enakovredni. Iste dolžnosti imamo, zahtevamo tudi iste pravice! Ne pustimo, da bi se kateremukoli izmed nas zaradi njegovega prepričanja jemala pravica, solidarni smo v boju proti kapitalizmu in njegovi družbi. v nedelfi», dsee 25. febrnarja HSUTTESTNE SHODE vsega organiziranega delavstva v Mariboru, v CePu, ma »Jesenicafe, v Trbovlja«, v Mežici, Zagorju, v Hrastniku, v Ptuju, v šsuštanju, v Koževju, v Eajlsenburgw, v Velenju, v Krmelju, v Hudi jami in v LJuMSaiit ¥ stotoj 24. februarja ©Ib ©. url zvečer v Mestnem sIömim. Gori označene shode sklicujeta ZVEZA NEODVISNIH STROKOVNIH ORGANIZACIJ in STROKOVNA KOMISIJA, s katero se je dosegel ^ sporazum za enoten nastop v akciji zoper projektirani pravilnik. V vseh krajih, kjer se bodo shodi vršili, naj organizacije ene in druge centrale v sporazumu pripravijo vse potrebno in privedejo na protestne ŽIVELE DELAVSKE PRAVICE! ŽIVELA DELAVSKA SVOBODA! RESOLUCIJA katero bomo predlagali K zakonu o zaščiti delavcev je izdalo • ministrstvo za socialno politiko pravilnik o delavskih zaupnikih. V §§ 6. in 15. tega načrta je določba, da nimajo pasivne volilne pravice oni delavci, ki priznavajo načelo o nasilni izpremembi obstoječega družabnega reda in da mora volilni odbor iz kandidatne liste črtati one, ki nimajo pogojev za pasivno volilno pravico. V členu 34 pa je prepovedano, da bi smeli delavski zaupniki aktivno sodelovati v delavskem gibanju v Podjetju. Z ogorčenjem protestiramo proti navedenim določbam načrta praviln i i. Prva določba nasprotuje ustavi, ki določa enake pravice za vse državljane in nima zakonite podlage niti v členu Mi delavci hočemo imeti za nas vse neomejeno pravico v boju za našo eksistenco in zato ne moremo trpeti, da bi se kogarkoli izmed nas izigravalo proti nam. lato zahtevamo: da ministrstvo za socijalno politiko črta v pravilniku o zaupnikih zgorajšnje nesprejemljive določil, ter da vsem delavcem pasivno volilno pravico in ni- kogar ne izključuje iz mezdnega gibanja. Naredba ministrstva ni zakon —• v zakonu pa, za take odredbe ni zaslombe! m se bomo držali zakona, a ne naredbe, ki nasprotuje zakonu in ustavi! Kakor že ponovno, tako zahtevamo tudi danes, za vse vrste podjetij — za industrijska in obrtniška — zakoniti osemurni delavnik! ŽIVEL OSEMURNI DELAVNIK! 2. zvišanje podpor, da dosežejo eksistenčni minimum; 3. oddaja cenih živil, kurjave in obleke; 4. ureditev azilov in kuhinj; 5. pocenitev plina in elektrike; 6. stroške je prenesti na posedujoče. V Nemčiji narašča brezposelnost zlasti vsled zasedbe Pöruhrja od Francozov in vsled večnega padanja nemške marke. Povsodi pa igra poleg tega važno it togo odkrito in prikrito ukinjen je osemurnega delavnika. Naraščanje nezaposlenosti v indu-strijskih državah bo imelo brez dvoma upliv tudi,na naš delovni trg. Če se ne bo v novi sezoni zidalo v tej meri kot lani in če brezposelne delavne sile ne bodo našle dela v inozemstvu, potem je nevarnost, da nastopi tudi pri nas brezposelnost, ki bo imela za posledico, da bodo delavski zaslužki še slabši kakor so danes. Vzroki ofenzive kapitala. Poročil© o državni konferenci. (Popoklnevna seja 27. I. 1923.) Gospodarske krize so bistveni znak kapitalističnega družabnega reda. Povpraševanje po blagu in lov za profitom sta oni sili, ki urejujeta obseg in kakovost produkcije. Kadar se pojavi na trgu veliko povpraševanje po blagu, takrat gre blago hitro v denar in cene priono naraščati. Podjetniki to hitro opazijo in oni prično govoriti, da se je pojavila konjunktura. V fabrikah se prične mrzlično delo, podjetniki prično sprejemati nove delavce, razširijo svoje. obrate, produkcija se pomnoži, profiti narastejo. To traja nekaj časa. Naenkrat se občuti, da pojenjuje povpraševanje po blagu, blago ne gre več v denar, vrača se v magacine, ki se polnijo. Javi se gospodarska kriza. Cene prično padati, podjetniki odpuščajo delavce, ustavljajo obrate, dokler ne naraste zopet povpraševanje. Kriza je menjala s konjunkturo, tako je bilo pred vojno. In tudi danes peto leto po svetovni vojni doživljamo gospodarsko krizo, ki traja že tretje leto. Ali ta kriza nima ničesar skupnega s predvojnimi krizami razen vnanjih znakov. Odkar pišemo zgodovino kapitalizma, še človeštvo ni doživeto tako težke in tako obsežne krize, kakršna je sedanja. Vsi znaki kažejo, da današnja gospodarska kriza ni samo prehoden pojav, marveč zdi se, da je danes kapitalizem sam v* krizi, da se bori za biti ali nebtti. Značilne so v tem oziru besede, ki jih je spričo današnje gospodarse krize zapisal urednik kapitalističnega lista »Der öster. Volkswirt« v številki z dne 26. febr. 1921: »Ni izgleda, da bi kriza, ki je padla na svetovno gospodarstvo, potekla tako, kakor je bilo to pri prejšnjih krizah ... Tekom krize bomo opazili kolebanja, trenotno zboljšanje, ki bo zbu- Doslej so poznale brezposelnost samo dežele z visoko valuto, dočim so bili zlasti obrati v Nemčiji in Nemški Avstriji v polnem teku. V poslednjem času pa se je pojavila tudi tu brezposelnost. Dunaj je pred kratkim odmeval od težkih korakov brezposelnih množic, katerih število še vedno narašča. In v zadnjem Času se pojavlja brezposelnost v večji meri tudi v Nemčiji, dočim je v ostalem kapitalističnem svetu Podlistek. Akcijski program in taktika neodvisnih strokovnih organizacij. (Predlog izvrševalnega odbora CMSO za zemeljsko [državno] konferenco.) (Nadaljevanje.) 26. Delavske organizacije se morajo v boju proti posameznim ali združenim delodajalcem, po danih prilikah, posluževati vseh izkušenj, za osvoboditev delavskega razreda. Radi tega mora delavstvo vsako stavko potom svoje organizacije temeljito pripraviti. Skrbeti je treba zlasti, da se pripravi močan kader delavcev, ki se bodo borili tudi proti štrajkbreherjem in raznim provokatorjem kakor tudi proti raznim organizacijam, katere buržuazlja vstvarja za desorganizacijo delavskih akcij s tem, da mesto stavkajočih delavcev postavlja in sprejema na delo stavkolomce in s tem, da preganja, zapira in ubija delavske voditelje. V takih slučajih je vpostavitev posebne obrarrlbne čete življenskega pomena za uspeh akcije, za uspeh delavskega razreda. V bojih večjega obsega se mora obračati pažnja posebno dovozu in izvozu blaga in sirovin v ali iz podjetja, če se tako kontrolo uvoza in izvoza opusti je uspeh akcije dvomljiv. 27. Cel gospodarski boj delavskega razreda v najbližji bodočnosti se mora skoncentrirati v paroli: Kontrola nad produkcijo, in kontrolo produkcije morajo naše organizacije izvesti, predno bo vlada- dilo upanje na ozdravljenje, ali prava ozdravitev ni mogoča ... Trajanje in poostritev svetovne krize bo poklicalo na plan delavce zmagovitih dežel. Ti ne bodo mirno gledali, da se znižajo mezde radi tega, ker jih cene industrijskih produktov ne morejo prenašati. Ne bodo mirno gledali, kako se množe množice nezaposlenih ... Na koncu te krize stoji razkroj družabnega reda v eni deželi prej, v drugi pozneje: Povsodi mora biti konec socijalna revolucija.« Skratka, kapitalizem je stopil v svojo zgodovinsko krizo, bori se za biti in nebiti in ž njim ves kapitalistični razred. Svetovna vojna je izpodmaknila kapitalizmu tla, da se ne more več naravno razvijati in napredovati. Kapitalizem je dosegel ono točko, ko stoji njegov obstoj v kričečem na-sprotstvu z življenskimi potrebami širokih ljudskih množic. Dočim je prej pospeševal produkcijo, je postal sedaj ovira. Kapitalizem danes ni niti v stanu, da vzdržuje najvažnejši faktor produkcije — delavski razred. Na celem svetu se je poslabšal položaj delavskega razreda. Dočim v Ameriki uporabljajo žito kot kurjavo, vlada v Evropi glad. Kapitalizem je v razkroju, današnja kriza je uvod v njegov razpad. Razumljivo je, da se kapitalisti z vsemi sredstvi bojujejo, da bi premagali krizo in rešili gospodarski sistem, s katerim je tako ozko spojena njihova usoda, njihov obstanek ali pogin. Če se kapitalističnemu razredu ne posreči, da si zasigura obr estovani e s pomočjo razširjenja svetovnega trga, t. j. da otvori pot svojemu blagu v nove dežele, potem mu preostane samo še ena možnost: povečanje izkoiiščanja proletarijata, Buržuazlja je nastopila to pot, pričela je z ofenzivo proti delavskemu razredu. razen Amerike in Francije še skoro vedno ista kakor 1. 1921. V vseh teh kapitalističnih državah uživajo brezposelni podpore, ki pa daleko ne dosegajo eksistenčnega minimuma. V Nemčiji imajo brezposelni svoje posebne svete, ki so pred kratkim stavili naslednje zahteve: 1. takojšnji začetek produktivnega dela in uporaba brezposelnih pri tem , delu; joči razred našel surogate za kontrolo. Pobijati je treba vse poskuse vladajočega razreda in reformistov, da bi se vpostavile paritetne kontrolne komisije. Pripovedke reformistov o socijalizaciji v kapitalistični družbi imajo samo ta namen, da delavski razred odvrnejo od nepomirljivega razrednega boja, kateri edino more dovesti delavski razred do Ivončncga cilja: do zmage dela nad kapitalom. 28. Da bi delavce odvrnili od pažnje na neposredne naloge in da bi v delavstvu vzbudili malomeščanske težnje, poskušajo reformisti, združeni z buržuazijo propagirati idejo soudeležbe na dobičku, t. j. delavcem naj se vrne tnali del nadvrednosti njihovega lastnega dela. To metodo demoraliziranja delavskih mas je treba podvreči ostri m neusmiljeni kritiki. Ne soudeležbo na dobičku, ampak odprava kapitalističnega profita, to je parola strokovnih organizacij, ki stoje na stališču nepomirljivega razrednega boja. 29. Da bi paralizirala in uničila bojno moč delavskega razreda, buržuazna država pod raznimi pretvezami, da ščiti narodne interese itd- militarizira posamezna podjetja in celo cele vrste industrije, poleg tega pa zabranjuje stavke in vrši še celo vrsto drugih represalij. Da se zavaruje pred gospodarskimi krizami, uvaja država neka sodišča »dobrih« ljudi, ki naj blažijo spor med delom in kapitalom. V nekaterih deželah je v interesu kapitala uveden neposreden davek na delavske mezde, od katerih se delavec komaj preživlja. Kapitalisti hočejo vojne dolgove naprtiti na ramena delavcev in tudi stroške silno drage državne uprave hočejo zvaliti na delavski razred. Podjetniki figurirajo pri tem kot davčni uradniki. Proti takim nameram ka- Nato sc oglasi k besedi sodrug Novica Petrovič, zastopnik Saveza bančnih, trgovskih in industrijskih uradnikov, ki pozdravlja konferenco in izjavlja, da je solidaren z delom konference, ter da njegov Savez sodeluje v vseh akcijah z C. M. S. O. Upa, da bodo končno tudi člani njegovega saveza spoznali potrebo ujedinjenja in da se bodo končno združili z ostalimi razrednimi sodrugi fizičnimi delavci. 'On bo to stremljenje najaktivnejše podpiral. (Odobravanje.) Sodrug M. Kaljevič ste zahvaljuje ss. Joštu in Petroviču za pozdrave in lepe želje. Sodrugu Joštu pripominja, da je njihova organizacija najbolj nesrečna, ker se ne more odločiti za nobeno centralno instanco; upa, da bodo tudi tiskarji uvideli potrebo, da pristopijo centralni instanci in da jih bomo kmalu lahko pozdravili kot člane CMSO. za kar se bo s. Jošt gotovo trudil. S. Petroviču pravi, kako se moti včlik del privatnih in državnih na-stavljencev, ko misli, da ne spada v vrste proletarijata, ko zanika dejstvo, da je njihov prostor v vrstah fizičnega delavstva. Te zablode uradništva je treba energično pobijati, posebno velja ta naloga za one uradnike, ki so se že povzpeli tako visoko, da vedo, da so tudi oni proletarci. Upa, da bodo tudi uradniki uvideli, da se ne morejo uspešno boriti za zboljšanje njihovega položaja, če se ne bodo nasloniti na celokupen delavski razred. S. Kordič podaja nato poročilo verifikacijskega odbora, ki je potrdil vse mandate, t. j. 120. Od teli 114 z glasovalno in 6 s posvetovalno pravico. Konferenca sprejme poročilo verifikacijskega odbora. Nato poroča s. Ga v ra Predojevic o delovanju pokrajinskega M. S. O. .za Hrvatsko in Slavonijo. On navaja, da je teror policijskih oblasti v teh pokrajinah mnogo hujši, kot po ostalih pokrajinah. V poslednjem Času se opaža vkljub vsem zaprekam močnejše organizacijsko gibanje. Navaja vse poskuse, ki . so bili storjeni za dosego enotne fronte in podčrtava razliko med stališči, s katerih se enotna fronta po raznih pokrajinah različno posmatra. S. Ivan Baznik poroča o delovanju neodvisnih strokovnih organizacij v Sloveniji in omenja, da je delavstvo purističnega razreda .se morajo strokovne organizacije kar najodldčnejše. boriti. 30. V boju za izboljšanje delovnih pogojev, za čim višji eksistenčni minimum in za kontrolo nad produkcijo se moramo vedno zavedati, da je ta vprašanja nemogoče rešiti v okviru kapitalističnega družabnega reda- Zato morajo naše strokovne organizacije zahtevati in boriti se za posamezne koncesije in buržuazijo prisilitj, da izvaja socijaino-potitično zakonodajo. Joda vedno je treba naglašati in masam delavstva razlagati, da se more socijalna vprašanja rešiti le z uničenjem kapitalizma. II. NEPOSREDNE NALOGE katere imajo neodvisne strokovne organizacije v današnji fazi boja? V prvi vrsti pač 1. Vpostavitev strokovnih organizacij- Povsod, kjer so preje že obstojale strokovne organizacije in kjer še niso obnovljene je treba najeriergičrfeiše delati na to, da se one zopet vpostavijo. Toda pri tem ni treba sentimentalno postopati in težiti samo za čim večjim številom organizacij. V dveh zadnjih letih, odkar so bile naše strokovne organizacije nasilno razpuščene so se razmere v mnogih krajih zelo spremenile. Zato je najpotrebnejše vpostavljati organizacije tudi tam, kjer jih doslej še ni bilo, a so zanje dani vsi predpogoji. V prvi je potrebno obrniti osobito pažnjo industrijskim krajem in industrijskim pokrajinam, kjer so delavske množice kompakt-nejše. Prav posebno pozornost je treba posvetiti važnim industrijskim strokam. 1 ain kjer organizacije že obstojajo, jih je treba krepiti in širiti. •. Glavna težnja našiti strokovnih o/Sd-nizacij pri vpostavitvi organizacij naj bo dolgo časa bilo pod vplivom socijal-patrrjotov-reformistov, ki paktirajo z buržuazijo in izdajajo 'načela razrednega boja. Po preobratu je delavstvo obrnilo hrbet soc. patrijotom, ki so podpirali ministerijalizem bankirja A. Kristana in nasprotovali ujedinjenju z hrvaškim in srbskim proletarijatom. Tedaj so rudarji zapustili Cobalovo »Unijo« in se organizirali v »Savezu rudarskih radnika za Jugoslavijo« v Beogradu in okrepili svojo organizacijo. da je postala poleg železničarske najmočnejša organizacija v ..Sloveniji. Strokovni pokret je v njegovem lepem razvoju zavrla »Obznana« in potem »Zakon o zaščiti države«.' Vse strokovne organizacije, ki niso bile pod socijalpatrijotskim uplivom so bile deloma razpuščene, deloma ustavljene; Delavske zaupnike in funkcijonarje organizacij je vlada zapirala in izganjala iz industrijskih centrov. Socijalpatri-jotje so ta čas terorja izrabili za to, da so se s pomočjo policije polastili premoženja razpuščenih organizacij in tako so lokali »Splošne železničarske organizacije« še danes zapečateni, ključe pa ima Krekićeva koterija. Hoteli so se polastiti celo »Železničarskega doma«, kar pa jim ni uspelo. Dalje podrobneje razlaga, kako vlogo so soci-jalpatrijotje imeli cel čas preganjanja. Pred nekaj meseci je delavstvu uspelo, da si zopet vstvarja svoje neodvisne organizacije in v pokrajinski Z. N. S. O. se je včlanilo od decembra 7 organizacij s preko 7100 člani. Upa, da bo z intenzivnim delom to število kmalu podvojeno. S. Nikola Jovanovič, delegat Zveze delavske omladine protestira, ker se mu ne da glasovalno pravico, ampak samo posvetovalno. Navaja težko stanje omladine in čita nekatere statistične podatke. Pravi, da je tudi v interesu odraslih delavcev, da posvetijo delavski omladini večjo pažnjo. C. M. S. O. doslej ni pokazal dovolj zanimanja za omladinsko gibanje in želi, da se temu vprašanju v bodoče pokloni več pozornosti. S. Vidosav Trepčanin izvaja: Mogoče, da je G. M. S. O. delala tudi kake napake, misli pa, da je več napak pri nas prisotnih delegatih. To pričajo številke o dolgu za »Organizovani Radnik«, v katerih se zrcali naša aktiv- pregrupiranje onranizacij po strokah y industrijske zveze in pa izvedba popolnega ■organizacijskega jedinstva in centralizma v organizacijskem sistemu. Moramo si pa biti na jasnem, da teh ciljev ne bomo mogli tako hitro doseči, nikdar pa jih ne bomo dosegli, če ne bomo odločno in vstrajno delali za njihovo izvedbo. Načrt za pregrupiranje strokovnih organizacij v industrijske zveze bo izdelal CMSO, ki bo izvoljen na zemaljski (državni) konferenci. Po razvoju industrije in obrtništva .sodeč, se bo pregrupiranje moralo izvršiti na tej podlagi: 1. Zveza transportnih in prometnih delavcev in uslužbencev, kamor spadajo delavci in uslužbenci železnic in vseh pomožnih obratov, ki spadajo pod upravo železnic, kakor: kurilnice, delavnice, delavci na gradbi prog potem delavstvo m uslužbenci paroplovnih družb, tramvajskih družb in ostalih prometnih sredstev. Poštni, telegrafski, telefonski delavci in uslužbenci, ko-čija.ži in nosači itd. 2. Zveza stavbinskih delavcev. (Zidarji, tesarji, kamnoseki) opekarne, pleskarji, "dimnikarji delavci v kanalizaciji, pečarji, delavci pri gradbah cest itd. 3. Zveza živilskih delavcev. Peki, mesarji, delavci v klavnicah, mlinarji, slaščičarji, delavci konservnih tovarn, pivovarne, natakarji, kuharice itd. 4. Zveza rudarskih delavcev. (Delavci in nastavljene! vseh vrst rudnikov in kamnolomov.) 5. Zveza delavcev lesne industrije. (Mizarji, tapetniki, ščetkarji, parketarji, delavstvo tovarn za pohištvo, za kopita, za zaboje, za sode, rešeta itd. Brezposelnost na pohodu. iwst. Pojasnjuje kako je prišlo, da »O. R.« v njegovem kraju niso redno plačevali. Z delovanjem C. M. S. O. je zadovoljen. S. Ivan Makuc je mišljenja, da je C: M. S. O. bil dovolj agilen. Izjavlja, đa je slovenski proletarijat za ujedinjenje na podlagi demokratičnega centra-iizma, da pa vsled silne reakcije in terorja tega ni mogoče takoj izvesti. S. Velja Petrovič konstatira, da je poročilo s. Gavre Predojeviča pomanjkljivo in nepopolno. Zadovoljuje se s poročili iz Bosne in Slovenije. Tudi poročilo s. Kraljeviča ni popolno in za njega'ni zadostno. Vse to je posledica tega, ker se je C. M. S, O. skrpucal iz raznovrstnih ljudr in tako bo vsikdar. kadar se kaka instanca osnuje na novih pogoriščih (!) (nekateri delegati vpijejo: ven z njim). Upa, da bodo v novi izvrševalni odbor izvoljeni boljši in sposobnejši sodrugi. S. Života jevtovič poroča o težkem stanju bosanskega in dalmatinskega proletarijata. C. M. S. O. bo moral napeti vse sile, da se bo bosanskemu proletarijatu dovolilo združevanje v organizacijah. S, Milan Vovič poroča o stanju v Derventi, kjer je cel pokret bil navezan na nekoliko posameznih ljudi, ki so potem izdali delavski razred. Z delovanjem C. M. S. O. je zadovoljen. S. Danilo Panjarac se strinja s poročilom s. Jevtoviča. S, Jošt povdarja, da je vprašanje delavske omladine eminentne važnosti, saj je mladina vendar nosilec bodočnosti. S. Dragutin Bukvić konstatira, da je debata zašla na napačen tir. Navaja težkoče, s katerimi se je moral boriti C. M. S. O. Da je bila zveza s pokrajinami slaba, je pripisovati dejstvu, da ni bilo ljudi, katere bi se lahko poslalo. C. M. S. O. je storil, kar je pač mogel. Ž@!eziiižar!L R4ZMERE LOKALNIH ŽELEZNIČARJEV V SLOVENIJI. Ljubljana —Vrhnika; Grobelno — Rogatec; Popčane—Konjice; Slovenska Bistrica — mesto. Lokalne železnice v Sloveniji so podrejene posebni upravi lokalnih železnic. To upravo lokalnih železnic vodi obratno ravnateljstvo juž. žel. v Ljubljani. Te lokalne železnice stoje v . obratu juž. žel. Meseca novembra m. L so se lokalni železničarji vseh prog v Sloveniji sestali na skupni konferenci, ki se je vršila v Grobelnem. Konferenca se je bavila z gmotnim in socijalnim položajem železničarjev vseh lokalnih železnic. Ugotovilo se je, da so lokalni železničarji ravno tako kakor južni in državni železničarji Slovenije in Dalmacije izgubili vse svoje nekdanje že desetletja pridobljene socijalne pridobitve in sicer:, delavske odbore, personalno komisijo, bolniško blagajno, zavarovalnico zoper' nezgode, penzijske fonde, osemurni delavnik itd. Mesto dosedanjih socijalnih institucij, so stopile druge, ki so mnogo slabše, zlasti tudi radi tega, ker so prišle v roke delodajalcev in so izgubile delavsko samoupravo. Lokalni železničarji so danes izročeni najhujšemu in brezobzirnemu izkoriščanju, so brez socijalne zaščite in brez koalicijske pravice. Uprava lokalnih železnic je dosedaj samo deloma dala one poboljške, ki jih je vlada dovolila državnim in privatnim železničarjem. Te poboljške sc državni in južni železničarji ..že zdavnaj dobili. Ravnateljstvo lokalnih železnic se ne gane. Nastopa tako, kakor da bi se ga. to niti ne tikalo. Radi tega je konferenca odposlala resolucijo na vsa merodajna mesta, v kateri navaja. vsa poslabšanja in zahteva, da se s temi metodami poslabšanja in zavlačevanja preneha. Resolucija vsebuje 29 točk. Uprava oziroma direkcija lokalnih železnic še dosedaj ni nanjo odgovorila. Minoli mesec je bila tozadevno deputacija lokalnih železničarjev pri ravnateljstvu lokalnih železnic, seveda je to vse obljubilo, da bo izvršilo kar je v njegovi moči. Kakor po navadi, bo tudi sedaj ostalo pri samih obljubah. Lokalni železničarji so v gmotnem oziru zgubili: draginjske doklade* odtegnjene, vsled davka. Stanarino, ki je bila potom pragmatike zakonito uvedena. Preureditev kronske v dinarsko plačo se jc izvršila na škodo osobja tako, da so izgubili po enega, dva do tri napredovalim razrede. Z ukinitvijo stanarine je odpadla ena petina, ki se je zaračunavala v penzijski fond. Stalno nameščenje osobja na sistemiziranih mestih se popolnoma opušča. Preskrba osobja s službeno obleko se opušča. Osobje je primorano opravljati 16 urno dnevno službo, brez vsake odškodnine. Za čezurno delo se ne daje nikako nagrade, kakor je to zakonito predvideno. Uveden je 12 urni delavnik mesto 8 urnega. Strojnemu in vlakospremnemu osobju se ne izplačuje po odloku ministrskega syeta z dne 15. junija 1922, štev. 241/1922 povišana kilometrina. Kilometrina je bila povišana: 1. Za strojevodja in kurjača 120%; 2. za vlakovodjo 170%; 3. za manipulante in sprevodnike 150%: 4. za zavirače 140%: 5. za nadziratelje in premikače 130%. Povišanje kilometrine stopi v veljavo s 1. aprilom 1923, izplačevanje se ima početi s L julijem 1923. Strojno osobje dobiva poleg kilometrine še 100% nagrade na kilometrino za Sledenje premoga in držanje strojev. Na progi normalnotirni ozkotirni zobčasti i Službeni značaj za brze in osebne vlake C • © © C C £ ta o «rt > © o- s ■ «2« N Ä > za tovorne, vojaške in materijalne vlake i -S ■ f ■ • rG © , © C 2 « C >!£ - ^ N B za tovorne vlake za vse vlake dinarskih stotink (para) za kilometer Strojevodja 8-80 ii-— 13-20 ■13-20 16 50 35 — Kurjač 5-50 7-70 9-90 j 9 9>) 12 10 24-20 Vlakovodja 8-10 10-80 13-50 1350 16-20 1620 Manipulant, sprevodn. 6 25 875 10— . 10 — 12 50 1 12-50 Zavirač 6-— 840 960 9-60 12— i !-~ J Postajne rezerve:’ Nadziratelj 9-20, premikač 5:75, kretničar 2-50. Strojevodja 13-20. kurjač 990 Ukalnih železnic je iz-' ' p 1 Ulli- '-jen 13, tega pravilnika je Delivec kilometrina. txe, ki se računa po značaju posamezno , m opravlja službo strojnega prog in vrsti vlaka po sledeči razpredelnici ali vlakovnega osobja, dobi namesto trošarine, odškodnino za prepotovane kilometre, ki se računa po značaju posameznih Službeni značaj Na progi normalnotirni. za brze in mešane in. osebne vlake I brzo tovorne vlake za tovorne, vojaške, materijalne vlako ozkotirni j za osebne in ! mešane vlake dinarskih stotink (para) za kilometer za tovorne vlake Strojevodja — r- 4*— 5 — 100% -t r— 6-— 6 — ~'78kr* Kurjač 2-50 3-50 4-50 - 4-50 5-50 Vlakovodja S — 4-— 5- — 5-— f’/ - Manipulant, sprevodnik, zavirač 3-— 3-50 '4-— 4' — Ö- — Tu navedena kilometrina v parah se za progo Poljčane—Konjice računa v vinarjih. V število prepotovanih kilometrov se vračunava: 1. Faktično prepotovano število kilometrov za vse osobje, strojno in vlakovno. 2. Držanje pare v končnih in medpo-stajah, računajoč eno uro držanje pare za 3 km; to velja samo za strojno osobje. 3. Premikanje na postajah, računajoč eno uro premikanja za 12 km vožnje in sicer: a) Po postavki osebnih vlakov pri premikanju v končnih postajah za strojno in vlakovno osobje. b) Po postavki osebnih vlakov pri premikanju v medpostajah, za strojno in vlakovno osobje; c) V večjih postajah, kjer se vrši premikanje s posebnim strojem in osobjem, za strojno osobje po postavkah za tovorne vlake, za premikalno osobje in sicer za nadziratelja premikanja, po postavki tovornega vlaka za zavirače, za premikače postavki osebnega vlaka za zavirače; v poštev pridejo postavke normalnotirnih prog. 4. Pri vožnji s samim polgorkim ali mrzlim strojem, priliče strojnemu osobju kilometrina po postavkah za brze in osebne vlake. 5. Za režijska dela dobiva strojno in vozovno osobje polovico kilometrine, ki je določena za dotično vrsto vlaka. Kadar potuje v režiji (brez službe) s samim strojem. dobi polovico kilometrine, določene za brze in osebne vlake. Držanje pare in premikanje se računa samo, če, traja najmanj četrt ure; vsaka nadaljna začeta četrtinka ure se računa za celo četrtinko. Premikanje je smatrati za pretrgano, ako traja prekinjenje nad četrt ure. Ako prebije strojno in vozno osobje vsled službenih potreb več nego 3 dni (72 ur) izven mesta stalnega zaposlovanja, dobi za ves ta čas poleg kilometrine tudi polovico predpisane trošnine (dijurne). V izrednih primerih, če osobje v tem času ne potuje (ne napravi kilometrov), zaračuna se mu cela trošarina brez omejitve na 3 dni. Za kilometrino je merodajno le število prepotovanih kilometrov brez ozira na dnevni čas. V kilometrino se vračuna tudi držanje pare in premikanje po navedenih postavkah. Pri postankih vlakov v medpostajah, določenih v voznem redu, pri pripravljenosti strojev’ v kurilnicah bodisi, da prevzemajo vlak ali, da se izogne ponovnemu zakurjenju ali zamrznjenju, se držanje pare ne računa. Pač pa se zaračuna držanje pare v medpostajah, ako traja postanek vlaka vsled prometnih neprilik čez 2 uri. RaVno-tako se pri odhodu vlaka sme držanje pa- re le tedaj zaračunati, ako je za vlak določeni in pripravljeni stroj z osobjem vred čakal na odhod preko 2 uri. V obeh primerih mora to vlakovni odpravnik vpisati v potni list strojevodje. Premikanje se zaračuna strojnemu osobju pri vseh vlakih v končnih in medpostajah, vlakovnemu osobju istotako, a le v medpostajah. Strojevodjem pripravnikom, ki so dodeljeni vožnji v svrho praktičnega vež-banja se računa kilometrina po postavki za kurjače. Končnemu sprevodniku (zaviraču) se premikanje ne vračuna, ker se ga ne vdeležuje. Premikanje se zaračuna tudi onemu strojnemu in premikalnetnu osobju v večjih postajah, kjer je zato posebno strojn* in premikalno osobje na razpolago. Tudi tu se računa ena ura premikanja za 12 km po postavkah tovornega oz. osebnega vlaka. 2. odstavek točke 5. se popravi v toliko, da se začeta četrtinka računa za celo četrtinko šele po končani vsoti vpisanega časa, držanje pare in premikanja po končani vožnji. Iz prve tabele je razvidno kako kilometrino bi moralo sprejemati strojno in vlakospremno osobje, poleg tega dobiva strojno osobje še 100% nagrade na kilometrino ža štedenje premoga in držanja stroja. Druga tabela kaže kilometrino, uvedeno na progah lokalnih železnic v Sloveniji. Kakor se govori, bo ravnateljstvo lok. žel. šele ta mesec povišalo kilometrino in šc to samo strojnemu osobju za 100%. O 100%ni nagradi na kilometrino za strojno osobje ni niti govora; isto jc za ostalo vlakospremno osobje; ravnateljstvo noče ničesar ukreniti, da se jim izplača njim pripadajočo kilometrino. Kakšna razlika je na zaslužku med kilometrino teh dveh tabel, nam dokazujejo naslednje številke: strojno in vlakospremno osobje prepotuje povprečno mesečno . 2200 km; za te prepotovane kilometre bi moralo prejeti strojno in vlakospremno osobje kilometrino, navedeno v Službeni ^značaj Bi imel prijemati || Prijema j! Zaslužena kilometrina kilometrine J| kilometrine jj se mu ne izplača na progi nornialrio- tirni . j normalno-ozkotirm j .« ■ -, tirni ozkotirni 41-25 D 1 normalno-j tirni 374 — D ozkotirni 638-55 D Strojevodja 484- D 780-8 D || 110-— D Kurjač . 348- - D 434-— Đ || '77-— D 30-35 D 271'— D 403-65 D I Vlakovodja 237-0 D 297- • D I 88’— D 33-— D 145-6 D 204'— D Manipulant, sprevodnik 192-5 D 220-- - Ü jj 77-— D 27-5 D 115-5 D 192-5 D Kavirač 184'— D 211-— D ji 77-— D 27-5 D ■ 107 — D 184-5 D Kakor je razvidno iz tabele 111, je uprava lokalnih železnic cd 1. aprila m. 1. do 1. februarja letos odtrgala na zaslužku za, dobo 10 mesecev, in sicer: strojevodji na normalnotirni progi 3740 D. kurjaču » » » 2710 » vlakovodji » . » >■ 2640 » sprevodniku » » » 1155 » zaviraču » . » ' » 1070 »’ strojevodji na ozkotirni progi 0385.5 Din. kurjaču ,» * » 4036.5 » vlakovodji » ' •>> > 2460 . » sprevodniku » » . » 1925 » zaviraču » 1845 » Strojno osobje na normalnotirni progi ne dobiva niti '/*, na ozkotirni progi pa komaj ‘/s one kilometrine, ki jo je vlada priznala. Najbolj vnebovpijoče pa • je to, da se strojnemu in vlakospremnemu osobju proge Poljčane—Konjice ne plačuje kilometrina navedena v tabeli II. ozkotirne železnice v parah, nego v vinarjih. (Glej tabelo II:) Na kak način si ravnateljstvo lok. žel. dovoljuje sabotirati sklepe min. sveta in na tako podli način izkoriščati osobje proge Poljčane-Konjice. Kje je tukaj vlada in merodajni faktorji ali spe in ne Zaukažejo, da se ima temu osobju plačati kilometrina v parali. Vso osebje v državi prejema na ozkotirnih železnicah v tabeli L navedeno kilometrino, vlakovno osobje proge Poljčane-Konjice pa samo eno petino, strojno osobje Pa samo eno osmino mu v resnici pripadajoče kilometrine. Zraven tega pa se temu osobju ne zaračunava noben premik nikoder. Ob enem se je strojnemu osobju ukinila tudi ona nagrada, ki so jo pod prejš- njo upravo prejemali za popravljanje strojev in vozov. Ravnateljstvo se izgovarja, da ima izgubo od te proge kar pa je vedni izgovor kapitalistov, ki hočejo na najbolj nesramen način izkoriščati železničarje. Ravno tak odgovor jc dalo ravnateljstvo lok. žel. strojnemu osobju ostaiih prog, ko so zahtevali, da se jim da ona kilometrina in nagrada, ki jo prejema ostalo strojno osobje v celi državi. Da pa delajo lok. žel. z. dobičkom nam dokazuje občni zbor delničarjev' lokalne železnice Ljubljana-Vrhni-ka, ki se je vršil meseca decembra m. 1-iz poročila o poslovanju v letih 1919., 192U m 1921. posnemamo, da je bilo: (v letu 1918: skupnih dohodkov 189.993.01 K, skupnih izdatkov 156.774.03 K); v letu 1919: skupnih dohodkov 546.724.69 K, skupnih izdatkov 380.889.55 K: v letu 1920: skupnih dohodkov 1,316.540.46 K, skupnih izdatkov 1 milijon 48.574.89 K; v letu 1921: skupnih dohodkov 2,125.936.21 K, skupnih izdatkov 2,031.735.99 K. Prebitek znaša torej (v letu 1918 33.218.98 K), v letu 1919 141.658.49 K, v letu 1920 63.923.89 K, v letu 1921. 139 tisoč 356.06 K- Skupni prebitek za tri leta znaša 344.737.94 K-je popolno jasno, da kapitalisti delničarji in naj se ti izsesevalci delavskega razreda dajo ime kakoršnega hočejo, napenjajo vse sile, da bolj kakor je mogoče izkoriščajo proletarijat na najbru-tainejšf način. Za nje je zakon o zaščiti delavcev deveta friga. Zatorej je naloga celokupnega delavstva, da si postavimo trdne strokovne organizacije, ker edino na ta način bo mogoče ustaviti ofenzivo kapitala napram delavstvu. 1919, 1920, in 1921 Železničarjem Zgodovina se ponavlja. Teror in preganjanje na južni železnici. Obratno ravnateljstvo j. ž. se vrača k nekdanjim avstrijskim metodam. Denunciranja, preganjanja, odpuščanja, uvedbo zloglasnega § 14, penzijoniranja, premeščanja kakor pred 30 leti za časa Gutmanove dobe so na dnevnem redu. Sistem je isti, samo .osebe se menjajo, ki brezvestno mečejo to ubogo železničarsko paro na cesto. Na službeno pragmatiko se ne ozira. 1-na okrožnica razveljavlja drugo; stari barbarski avstrijski režim se ponavlja. Po § 14 sta bila odpuščena sledeča uslužbenca: 1013—1 23. 9. II. 23. Kurilnica Ljubljana- Z ozirom na dejstvo, da ima tamošnji strojevodja Rudolf Kirschner pravico do Pokojnine, ki odgovarja 100% njegove place, mu dovoljujemo, da stopi takoj v trajni bolniški stalež, sicer bi bili primorani v smislu § 14 splošnega službenega reda mu brez vsega štiritedensko odpovedati službo, odnosno ga po preteku tega. roka vpo-kojiti. Obvestite imenovanega dokazno proti potrdilu, katerega semkaj predložite. Ing. Šega. Dne 8. 8. 22 je bil po § 14 z trimesečno odpravnino odpuščen iz službe resident Alojz Šibove in z 10. 11. 22 upokojen, star 49 let. On je bil odpuščen iz službe, opravljal je pa nadalje isto službo kot honorarni uradnik. Kot revident je prejemal z vsemi dokladami in nagradami 1750 Din mesečno, sedaj pa prejema plačo kot delavec 700 Din mesečno in opravlja isto službo kakor jo je opravljal popred. Zato pa ima južna železnica eno delavsko moč 1050 Din mesečno ceneje. Ali ni to najpodlejši način znižanja plač in izkoriščevanja slovenskega železničarskega osobja v korist francoskim in italijanskim kapitalistom? To je način umetnega zniževanja plač. Kaj naj počne človek z ono malo pokojnino, ki jo dobiva mesečno sedaj, ko je vse svoje mlade in sveže sile dal kapitalistom južne železnice? Ako bi se postopalo po starosti, pravilno in nepristransko ter se vse one upokojilo, ki imajo pravico do 100% penzije od svoje plače, potem bi se dalo govoriti o nepristranskem postopanju. Vsakemu je dobro znano, da ne more nobeden živeti s to pokojnino, ki jo danes prejema- ^ Vprašamo se, kaj je storil strojevodja Rudolf Kirschner, da se nn ta način postopa napram njemu? On jc predsednik Neodvisne Strok. Žel. Org. v ljubljanski kurilnici in zaradi tega, ker se je vedno in povsod boril in zastopal interese železničarjev, se ga po § 14 postavi na cesto. To je torej vzrok, da sc obratno ravnateljstvo’ južne železnice reši človeka, ki je imet pogum nastopati prati izkoriščevaniu železniškega osobja. Da je tako postopanje obratnega ravnateljstva južne železnice povsem brutalno in nečloveško, to uvideva vsak posameznik. Potreba je, da celokupni železničarji podvzamejo vse korake ter upotrebijo vsa razpoložljiva sredstva, da se tako postopanje napram osobju prepreči. Naloga železničarjev je, še predno se ta metoda razpase, da odgovarja z enotno akcijo proti takim ukrepom. Jasno je sedaj, kaj Imajo južni železničarji za upati in pričakovati od tega ravnateljstva, v slučaju podržavljenja, ko sedaj tik pred podržavljenjem izvaja najhujši teror nad tem osebjem. Tukaj je jasna slika, koliko imajo južni železničarji za pričakovati, da obratno ravnateljstvo v resnici vse one, od preobrata sem, storjene krivice še pred podržavljenjem južne železnice poravna. Človeka nehote obdaja čustvo in misli, da se to obratno ravnateljstvo j. ž. nahaja nekje tam v Makedoniji in se na ta način rešuje socijalna zakonodaja, to je bolniška zavarovanja, zavarovanje zoper starost in onemoglost. Ako primerjamo globo, da je osobje samo ene postaje, kjer jih približno 500 opravlja službo, v teku enega meseca plačalo 18.000 Diu. globe- Potem lahko mirno trdimo, da so se pri nas povsem utrdile balkanske razmere, kjer se socijalna beda rešuje potom glob, bolniško vprašanje potom službene odpovedi in zavarovanje za starost in onemoglost potoni postavitve na cesto. Železničarji vsi na piani Vodimo boj, proti temu barbarskemu postopanju in brezvestnemu izkoriščevanju železniškega osobja od strani uprave juž. žeL odnosno obratnega ravnateljstva juž. žel. v Ljubljani In njenih hlapcev. Razredno zavedni železničarji Južna železnica v rokah g. komisarja Bogoljuba Prediča in križev pot sprevodnika Janeza. O križevem potu sprevodnika Janeza smo pisali v »Borbi« št. 2. dne 13. januarja 1923, imamo pa dostaviti še to, da je sprevodnik Janez vložil tožbo pri sodišču v Ljubljani, ki je gosp. Bogomila Prediča obsodilo radi žalitve sprevodnika Janeza. Sprevodnik Janez je na to sodnijski akt odposlal obratnemu ravnateljstvu juž. žel. v Ljubljani, nakar mu je to po večmesečni odtegnitvi iz službe kot sprevodnik zopet dovolilo opravljati službo, ki mu pripada, ali le za kratek čas. Po dvakratni vožnji ga je videl g. komisar Bogoljub Predič, ter je takoj proti temu protestiral pri obratnem r ravnateljstvu juž. žel. in zahteval, da se ga takoj od te službe odtegne. In res je obratno ravnateljstvo dalo takoj tozadevni ukaz. Oosp. komisar Bogoljub Predič se je baje izrazil, ako se to ne zgodi, on ustavi vlak. Pa naj eden reče, da mi nismo Balkanci. Kje je ministrstvo notranjih zadev? Kje je ministrstvo saobraćaja? Kaj obratno ravnateljstvo juž. žel. v Ljubljanil To sploh ne pride v poštev, ker je promet med Ljubljano—Postojno odvisen le od milosti in dobre volje gosp. policijskega komisarja Bogoljuba Prediča v Rakeku. Kdor tega ne verjame, pa naj vpraša sprevodnika Janeza, ha, ha, ha! CapUo sprevodnik Janez. Člansko zborovanje podružnice Spodnja Šiška NSŽO, ki se je vršilo v Železni- čarskem domu 18. t. m. je bilo dobro obiskano. Poročal je s. Baznik o organizato-rlčnem delu. Govorili so tudi drugi sodrugi, ki so bičali malomarnost nekaterih sodru-gov, ki jo kažejo napram organizaciji in poživljali k intenzivnejšemu delu. Taka članska zborovanja naj bi se vršila pogosteje, najmanj pa enkrat na mesec. Društveno vodstvo NSŽO je v nedeljo, 18- t. m. sklicalo nenastavljeno osobje južne železnice v Železničarski dom, kjer je s. Jernejčič, kot čian odbora provizijskega sklada podal poročilo o seji tega odbora, ki se je vršila na Dunaju. — Dotaknil se je okrožnice uprave južne železnice, ki je pravkar izšla in da se delavca ako je bolan 6 mesecev lahko odpusti. Prej je bil termin na 1 leto. Tako se nam vedno slabša in slabša naš položaj. In delavec je brez pomoči in moči zoper takšna počenjanja. Edino močna organizacija bo v stanu odpomo-či. — Omenja tudi, kako je bilo službeno razmerje, ko so v ravnateljstvu j. ž. sedeli trdi Nemci. Dasi se je bil narodnostni boj med Slovenci in Nemci je slovenski železničar imel pristop do najvišje gospode, kadar je hotel. Sedaj, ko smo v demokratski, uacijonalni državi, ko smo v »svoji« državi ne sme delavec pred gospodo na ravnateljstvo. Obdani so s kitajskim zidom in če hočeš k njim, sam ali v deputaciji, govore, naj se naredi pismena vloga. Potem se šele preštudira, ali se deputacijo aii delavca sprejme ali ne- — Zapostavlja se nas povsod in kmalu bomo stali na stališču popolnoma brezpravne raje, ako se ne strnemo v močno in edino železničarsko organizacijo. Shod v Poljčanah. 18. t. m. je »Savez železničara« sklical v Poljčanah shod železničarjev, da ustanovi svojo podružnico. »Savezu železničara« je pač dobro znano, da obstoji tam že podružnica NSŽO, a vkljub temu je sklical shod, da razdvoji železničarje. Razdvojeni, po njegovem mnenju, bodo gotovo prej dosegli svoje pravice, nego združeni v enotni organizaciji-Železničarji, tu vidite, kako se dela. Savezu železničarja so potrebni člani in — članarina, ker so drugače tajniki na cesti. Shod je pokazal, da so železničarji vsi za »Neodvisno Strokovno železničarsko organizacijo.« Zanimiva obravnava se je vršili v ije-tek 16. t. m. proti drž. železnici, ki teče že dve leti in pol. Tožijo vsled štrajka odpuščeni železničarji državno železnico. Pri čitanju protokolov so prišle na dan naravnost gorostasne stvari in denuncijacije, ki jim ni para- Celo na obrazih sodnikov se je opazil stud, kako brezvestno in podlo jc izpovedal, da zaščiti sebe, marsikateri železničar zoper tožitelje. O zanimivosti protokolov in poteku obravnave bomo v eni prihodnjih številk začeli priobčevati daljši dopis. Vsem ki plačujejo provizijskl sklad. -Vsi železničarji ki so v zasedenem ozemlju plačali provizijskl sklad italijanski železniški upravi a ga potem, ko so pripadli pod Jugoslavijo, morali za isti čas zopet plačati, tako da so ga plačali dvakrat, se poživljajo, da nam naznanijo svoja imena, od kedaj In do kedaj so plačali dvakrat in koliko so plačali. Podpisani se zahvaljujem vsem sodru-gom, ki so mi v slučaju bolezni moje žene pomagali s podporo, nabrano v znesku 2488 kron. — Andrej Gril, nadpremikač drž. žel. iyderü. Rudarji v mezdnem gibanju. V soboto, 17. februarja 1923 so se v knjižnični dvorani pokrajinske vlade v Ljubljani vršila pogajanja. Rudarsko delavstvo so zastopali funkcijonarji »Zveze rudarskih delavcev« Iz Trbovelj in zastopnik »Zveze Neodvisnih strokovnih organizacij«, Trboveljsko premogokopno družbo ravnatelja Skubic in Heinrich, predsedoval pa je rudarski glavar dvorni svetnik inž. Stergar. Namen pogajanj je bil, konstatirati za koliko so se cene življenskih potrebščin podražile od avgusta 1922 do 15. februarja 1923 in sorazmerno narastii draginji povišati tudi mezde rudarskega delavstva- Glasom pogodbe, sklenjene v avgustu 1922 in dopolnjene na razpravah v oktobru in decembru 1922, se za podlago dnevnih cen življenskih potrebščin in oblačil vzame povprečna cena med cenami rudniškega konsuma v Trbovljah in cenami delavskega konsumnega društva »Posavje« v Trbovljah. Trboveljska družba se je na pogajanjih postavila na intransingentno stališče, da se cene n. pr. beli moki 32,— kron pretirane in da ona v svojih konsumih prodaja isto moko po 29,— kron. Šele ko so zastopniki delavstva dokazali, da kvaliteta moke v rudniških konsumih zaostaja daleč za kvaliteto moke v delavskem konsumu in da trb. prem. družba nižjo ceno doseže Se na račun kakovosti svoje moke, je moral zastopnik trb. družbe priznati upravičenost cen življenskih potrebščin v delavskem konsumu. Pri življenskih potrebščinah se je dognalo, da so cene pri krušni moki, koruzni moki in krompiriu padle, da so pa pri vseh drugih potrebščinah cene narastle-Ker je v pogodbi iz avgusta meseca vzeta za podlago za izračunanje eksistenčnega minimuma zelo minimalna količina živil, znaša podražitev živil od avgusta do 15. februarja le 3.03 odstotka, kar pa v avgustu sklenjeni pogodbi ne upravičuje zvišanja mezd. Ker se pa za povišanje mezd vzame v račun tudi povišanje cen oblačil in ker so se oblačila od avgusta 1922 do 15- februarja 1923 podražila za najmanj 28 odstot- kov bi z ozirom na to moralo slediti povišanje mezd za najmanj 30 odstotkov, je na obravnavi trboveljska družba izjavila, da ne more priznati cen, katere je za obravnavo predložilo delavsko konsumm) društvo »Posavje« v Trbovljah. S to izjavo^ je trboveljska premogokopna družba prekršila pogodbo in delavstvo ima sedaj enako pravico, da ne priznava skrajno minimalno določenih količin in slabe kvalitete življenskih potrebščin, ki so postavljene kot podlaga za izračunavanje eksistenčnega minimuma, kakor tudi ima pravico, da zahteva izboljšanje tabele oblačil, ki je bila postavljena v pogodbi avgusta meseca. Trboveljska družba je n. pr. izjavila, da ima v manuiakturnem oddelku konsuma v • Trbovljah srednje fine praznične delavske obleke po 860, 940 in 1000 dinarjev in da najfinejša luksuzna obleka v njenem konsumu stane 1250 dinarjev. Kako smešna je ta lažnjiva trditev ravnatelja Skubica, ki dobro ve, da so predah manufakturnega oddelka prazni, da so obleke po 860 dinarjev še iz leta 1918 in da take preperele, preležane obleke nihče ne mara, ker bi po par mesecih razpadle. Da se razkrije in razkrinka neutemeljene in lažnjive izjave zastopnikov trboveljske premogokopne družbe, se bo po od sodnije imenovanih izvedencih pregledalo obleke po 860 dinarjev, o katerih govori ravnatelj Skubic in po sodnih izvedencih se bo tudi v prisotnosti zastopnikov »Zveze rudarskih delavcev« dognalo, za koliko odstotkov so se oblačila od avgusta 1922 do 15. februarja 1923 podražila in na podlagi teh zaključkov se bodo razprave nadaljevale, kakor je pričakovati že 22. februarja 1923. Pogodbo, sklenjeno v avgustu 1923 je trboveljska premogokopna družba laliko brezobzirno pogazila, ker rudarsko delavstvo še ni pripravljeno, da svoje upravičene zahteve brani v boju, v štrajku. Rudarji naj ne pozabijo besed sodruga Janka Petakoviča, ki je povdarjal pri^ vsaki priliki, da podjetnika ne prisiliš s prošnjami, niti z energičnimi zahtevami, ampak ie tedaj, če ga potiplješ na edinem ranljivem mestu, to je pri profitu. Pri profitu ga pa primeš le s štrajkom; ker, če ne deiaš, mu Lastmik in izdajateii: »Zveza Neodv. Strok. Org. za Slovenijo«. odvzameš uadTrednosi svojega dela, «tu odvzameš profit. Zato pa mora delavec biti vsak čas pripravljeni, da prične boj z najuspešnejšim sredstvom — s štrajkom. Moč in važnost organizacije ne leži samo v številu ampak tudi v akcijski sposobnosti. Rudarji! Močno organizacijo ste vstvarili, glejte še, da se usposobite za akcijo, za boj in trboveljska družba se ne bo več upala upirati vašim zahtevam. Trbovlje. Mi smo se tudi namenili enkrat oglasiti v »Strokovni Borbi« radi naših zaupnikov. Njim se predbaciva to in ono in 15. t. m. se je izjavi! paznik g. Biezovšek proti nekemu strojniku, da s. Mravlja igra veliko vlogo pri delavcih, ki so zaposleni pri vrtanju kamenja, namreč s tem, ker omenjeni zaupnik uvideva, da omenjenega dela ne more opravljati en sam delavec, ter zahteva več delovnih moči. Ker pa smo mi delavci zahtevali od omenjenega zaupnika, da naj pri obrato-vodji intervenira zaradi tega, ker je enemu samemu delavcu nevarno vrtati kamenito steno, izjavljamo, da je zaupnik Mravlja izvršil le svojo dolžnost. Mi smo izvolili svoje zaupnike zato, da vršijo svojo dolžnost in zahtevamo od gg. paznikov, da sc jih zato ne šikanira. Delavcem pa kličemo: Vsi r neodvisno strokovno organizacijo Zvezo rudarskih delavcev, ker tam je moč delavstva. Le potom nje si zboljšamo svoj gmotni položaj. Zavedni delavci »Agnesa«. Stavbind. Draginja gre z velikimi koraki naprej. Beda stavbinskiii delavcev postaja vsak dan večja in večja. Dnine so v razmerju z naraščajočo draginj«) daleč zaostale. Napetost med dninami in cenami življenskih potrebščin je zadnja štiri ieta vsak dan ostrejša. Deževni dnevi preteklega leta izmučili so stavbinsko delavstvo do skrajne mere. In poleg vsega tega se med stavbenimi podjetniki v Sloveniji opaža gibanje za podaljšanje delovnega časa in za ZBlžanje dnin. Stavbinsko delavstvo združeno v svoji strokovni organizaciji, v Osredujem društvu stavbinskih delavcev, je razmotrivalo položaj stavbinskih delavcev v Sloveniji in v Jugoslaviji, ter je na svojih odborovih sejaji tarifne komisije sklenilo, stavbinske-mu delavstvu pomagati za zboljšanje položaja. Glede enotnega nastopa stavbinskih delavcev se je razpravljalo na sestanku stavbinskih delavcev, ki se je vršil dne 31. januarja t- 1. v Delavskem domu na Turjaškem trgu- Osrednje društvo stavbinskih delavcev na slovenskem ozemlju v Ljubljani izdelalo je nov načrt kolektivne pogodbe za stavbeno industrijo v Sloveniji, katerega bomo priobčili. Z ostalimi organizacijami se je dosegel sporazum, da se za obrambo pravic stavbinskega delavstva nastopi enotno, ter se je glede tega držal shod vseii stavbinskih delavcev v Mestnem domu dne 16. t. m., ki je načrt nove pogodbe sprejel in sklenil, da vsi stavbinski delavci nastopijo enotno, ker bo le na ta način dosežen popolen uspeh. Radi pomanjkanja prostora prinesemo prihodnjič podrobnejše poročilo o sestankih in o tem shodu. Stavbinske delavce opozarjamo, da se trdno oklenejo svoje strokovne organizacije, kar je edina pot k zboljšanju njihovega slabega gospodarskega in socijalnoga položaja. Proti enotnem naskoku stavbenih podjetnikov na lačne želoclce stavbinskega delavca naj bo odgovor, močna in enotna organizacija stavbinskih delavcev, ki zastopa razreden boj. Od zavednosti in složnosti stavbinskih delavcev je odvisno, v koliko bodo njihove upravičene zahteve uveljavljene. Torej stavbinski delavci na plan! gieška valuta na žrtvah in trpljenju delavstva. Zakaj ne sme se pozabiti, da taka visoka valuta nikakor ne pomeni še splošnega blagostanja. Sterling je drag, zato pa je velika brezposelnost in beda in trpljenje med delavstvom. Tako ustvarja buržuazija na solzah proletarijata svoja bogastva. — S. E. Stefanovič je izstopil iz izvrševal-nega odbora S. S. D. L. — Korun in Svetek sta izstopila iz Bernotove stranke in hočeta izdajati svoj list. — Neodvisna delav. stranka Jugoslavije je že vložila svojo kandidatno listo. Tudi SSDL je vložila kandidatne liste. Josip Kopač je izstopil iz ljubljanske krajevne skupine socijal. stranke. — Nacb-tigal, glavni zaupnik mariborskega železniškega delavstva je sprejel kandidaturo na Usti radikalne stranke, To je tisti Nachtigai, ki je hotel s pomočjo policije vzeti železničarjem v Ljubijani njihov delavski dom. Uamo. 1/. Vevške papirnice. Z nami se je pričelo postopati kot s sužnji. Kakor pred desetletji v caristični Rusiji, tako danes pri nas delajo s potrpežljivo delavsko paro-Trpinči se nas in izkorišča, da je groza. Vemo, da so Vevče za nekatere nemške uacijonaliste Amerika, ali za nas delavce so Vevče pravi pekel. Nemški pritepenci, pa tudi nekatere slovenske hlapčevske kreature nam govore: »Ich bin euer Herrgott, ihr seid aber meine Knechte!« Nimamo nič proti Nemcem, ker so druge narodnosti, ne dopustimo pa, da bi nas brez povoda in brez v'?: rok a kdo maltretiral zato ker smo delavci Za danes govorimo splošno, če pa to ne bo pomagalo, bomo drugič prišli na dan z imeni in konkretnimi slučaji, za katere se bo zavzelo tudi državno pravdni-štvo. Delavstvo pa je deloma tudi samo krivo, da so v Vevčah zavladale take balkanske manire, ker si ne upa energično nastopiti proti takim izpadom. Dokler pri nas ne bo delavstvo prišlo do spoznanja, da je le potom organizacije mogoče braniti svoje Interese, bo nad njim pel bič kapitalističnih valptov. Delavec. Vabilo na II. redni občni zbor »Nabav Ijalne zadruge« uslužbencev in upokojencev drž. že!, za Slovenijo v Ljubljani, ki se bo vršil dne 25. febr. 1923 v dvorani gostilne »Pri Levu« (Gosposvetska cesta št. 16) v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2, Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1922. 4. Sklepanje o uporabi čistega dobička (v smislu uredbe z dne 5. decembra 1920). 5. Določitev vsote v smislu § 28 točke 9 pravil. 6. Sprememba pravil. 7. Volitev 3 članov načelstva. S. Volitev nadzorstva. 9. Slučajnosti. — Dostop na občni zbor imajo le člani zadruge proti članski izkaznici ali pa nakupovalni knjižici! — Pripomba: V slučaju nesklepčnosti ob določeni uri, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor ne glede na število prisotnih z istim dnevnim redom. —-Upravni odbor. Občni zbor »Neodvisne strokovne zveze strojnikov in knrjačev« se vrši 1. aprila 1923 z dnevnim redom: 1. Poročilo obeh odborov. 2. Sprememba pravil v svrho združenja obeh organizacij v eno, — Odbora- Tedenske novice. Tedenske novice. Francozi sklenejo zasesti tudi nemška pomorska mesta radi kontrole nemškega izvoza in uvoza. — Stavka železničarjev in rudarjev v Poruhr-ju traja dalje — Turki priznavajo neodvisnost Armenije, Sirije, Palestine in Mezopotamije. — V Cirilovi tiskarni v Mariboru, so Orjunaši razbili več strojev. — Italijan-ski poslanik v Beogradu službeno obvešča našo vlado o odobritvi rapallske pogodbe. — Zakon o zaščiti države je sprejet na Češkoslovaškem. Buržuazija se ščiti povsod zoper proletarijat. — V Italiji fašisti preganjajo komuniste- — Stavka ljubljanskega cestnožeiezniškega uslužbenstva je končana povoljno. — Francozi so povedali pariškemu carističnemu poslaniku Maklakovemu, da ga kot poslanika več ne priznajo. — Horthy, ogrski državni upravnik ima namen, proglasiti se za madžarskega kralja. —- Rezultat ljudskega štetja na Češkoslovaškem je bil objavljen 15. tm. Šteje 13,611.340 prebivalcev, na kvadratni km pride 97 oseb. — Angleški šterlingi so dosegli pred par dnevi svojo nekdanjo predvojno vrednost-To je edini denar v Evropi, ki je doživel tako srečo. Da se je to zgodilo se ima zahvaliti Anglija pomnoženemu izvozu svojin surovin in pridelku ter strašnemu znižanju plač delavcem. To poslednje je P'ovz^^|i!)’ da zamore prodajati Anglija svoje Priau i-, ncc, o - „m; ie zrastia an- POZOR! Delavci tvornice gamaš in sandal »Ilirija« (lastnik Drag. Weiss) v Bjelovaru, opozarjajo vse, ki bi hoteli sprejeti službo v tej tovarni, naj sklenejo popreje z lastnikom pismen ugovor glede plače in 14 dnevnega odpovednega roka. V tej tovarni imajo to »lepo« navado, da sicer delavce odpuščajo brez vsakega vzroka. Poslan©.* Ako dokaže dopisnikar, da sem jaz na seji brivskih mojstrov rabil besede za katere se me napada v S. B., sem pripravljen dati 2000 kron za Delavski dom, če mi tega ne dokaže smatram dotičnega dopisnika za lažnika in obrekovalca. Ignacij Kovačič, brivski mojster. Sp. Šiška. *) Za spise pod tem naslovom uredništvo ne odgovarja. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Turjaški trg 2./IL Posamezna številka 1 dinar. Mesečna naročnina 4 dinarje. Odgovorni urednik: Ivan Baznik. — Tisk »Zvezne tiskarne«.