Narodna in univerzitet knjižnica v Ljubljani "272764 PRI UNIVERZI V LJUBLJANI v krajevni skupnosti Dr. NUŠA KOLAR "S;5 : ; Ljubljana, september 1977 I PEDAGOŠKI INSTITUT PRI UNIVERZI V LJUBLJANI MINIMALNI PROGRAM PREDŠOLSKE VZGOJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI dr, Nuša Kolar Ljubljana, september 1977 7 K- 21 2 II 272764 11 -XI-1977 O Q ) L- &S NALOGO JE FINANCIRALA ZVEZA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA SR SLOVENIJE Nerecenzirani rokopis poročila o raziskovalni nalogi Samo za interno uporabo - 60 izvodov Razmnožil pedagoški inštitut pri univerzi v Ljubljani Gerbičeva 62, 61000 Ljubljana KAZALO : o o o o o o o o o oooooooo Uvod. Naloge KS v odnosu do vzgoje in izobraževanj; otrok o o o o o Združeno delo in družbeno varstvo otrok. VVZ kot center predšolske vzgoje v krajevni skupnosti o. . <> . o . . .. . ... . c.. .. o... ..... .. .. Ugotavljanje stanja v okviru organiziranja in izvajanja programa družbene predšolske vzgoje v krajevnih skupnostih do leta 1977°• • .... .o..o... Specifična vloga in namen predšolske vzgoje v KS. „ Namen in cilji programa predšolske vzgoje v KS ... Izhodišča za oblikovanje vzgojnega programa v okviru programa predšolske vzgoje v KS............ Usposabljanje in sodelovanje staršev v okviru pro¬ grama predšolske vzgoje v KS ............. „... .... Kako koristimo oz. vsebinsko zapolnimo minimalni 80 urni program .................................. Struktura programa predšolske vzgoje v KS ........ Vzgojni cilji ob vzgojnih področjih, na katera po¬ segajo. enote programa ............................ Primeri vsebinskih ter metodičnih rešitev v okviru programa .o...ooo.o..o.oo.oo..ooooooooo..oo Načrtovanje vzgojnoizobraževalnega dela ter pre¬ gled nad opravljenimi dejavnostmi po vzgojnem pro¬ gramu v KS. Načini dokumentiranja ................ Verifikacija izhodišč vzgojnega programa za delo v KS ter njegove zgradbe ......................... Priloge Viri Stran . 1 . 5 . 14 . 16 . 20 . 49 . 51 * 52 . 67 . 85 . 94 .100 .107 .122 .133 Uvod Družbeno organizirana predšolska vzgoja kot dopolnilo dru¬ žinski vzgoji se pri nas odvija v glavnem v dveh osnovnih smereh: - v dnevni vzgojnovarstveni dejavnosti v VVZ, ki vključuje - kot je razvidno iz naziva dejavnosti - tudi varstvo otrok v malih šolah s celoletnim programom, organiziranih pre¬ težno pri VVZ, redkeje pri osnovnih šolah, v malih šolah po "skrajšanem programu", organiziranih pretežno pri os¬ novnih šolah; - v tim. razširjenih (stalnih ali občasnih) oblikah, organi¬ ziranih pretežno v VVZ, redkeje v osnovnih šolah, v raznih drugih organizacijah, društvih (npr. TVD, prosvetno kultur¬ na) , v gledališčih ipd. Za uresničitev cilja omogočiti vsem otrokom v razvojno naj¬ plodnejši, to je predšolski dobi, maksimalne enotne razvojne možnosti, stremimo za tem, da omogočimo vsakemu vključitev vsaj v eno od družbeno organiziranih oblik predšolske vzgo¬ je, ki pa naj bo v interesu njene učinkovitosti zasnovana integrirano v vzgojna prizadevanja v otrokovi družini. Za razširitev možnosti vključevanja otrok v družbeno orga¬ nizirano predšolsko vzgojo vidimo 2 vzporedni poti: 1. Razširiti mreže VVZ, ki naloge vzgojnoizobraževalnega de¬ la opravljajo v okviru vsakodnevnega 8-10 urnega varstva otrok. 2. Razširiti pa tudi na novo osnovati druge oblike družbeno organizirane vzgoje, pri tem pa poskrbeti tudi za ustrez¬ no kvaliteto dela v smislu zahtev enotnih vzgojnoizobra- ževalnih možnosti, jih popularizirati in zagotoviti, da bodo resnično dostopne vsem otrokom. - 2 - v Ce izhajamo iz zahteve graditi te oblike na dejanskih potre¬ bah otrok oz. staršev kot zastopnikov interesov otrok, mora¬ mo te oblike zasnovati iz neposrednega življenjskega okolja družin« Ce želimo starše kot posrednike potreb in interesov njihovih otrok zajeti v te oblike družbeno organizirane vzgo je, moramo najprej poskrbeti - vsaj v večini primerov bo to potrebno - da se bodo zavedali vloge takšnih, družbeno orga¬ niziranih oblik vzgoje in izobraževanja otrok na predšolski stopnji in da bodo v njih tudi aktivno sodelovali, saj si brez sodelovanja staršev teh oblik ne moremo zamišljati« Ki) Skrb za razširitev mreže VVZ v okviru dnevnega otroške¬ ga varstva« Kljub še številnim težavam in pomanjkljivostim so vendar pri nas VVZ tako konceptualno, kot tudi v izvedbi (organizacij¬ sko, kadrovsko, programsko), pa tudi z zagotovljeno strokov- no službo usmerjanja (pedagoško svetovanje ZS SRS) dosegle stopnjo, na kateri so kos nalogam, ki so prednje postavljene V razširitvi mreže teh ustanov ob stalnem izpopolnjevanju kvalitete vzgojnega dela v njih vidimo dokaj jasno pot na¬ daljnjega razvoja družbeno organizirane predšolske vzgoje v tej smeri« K 2) Pot snovanja oz« širjenja že zasnovanih drugih oblik druž¬ beno organiziranih oblik predšolske vzgoje pa je manj utir¬ jena« Ni še konceptualno, programsko dodelana (predvsem razne njene pojavne oblike še niso medsebojno enotne, koor¬ dinirane), povezana je še s številnimi organizacijskimi te¬ žavami pa tudi s težavami v zvezi z izvajanjem (kadri, pro¬ stori ipd«)« - 3 - Jasno pa je, da je v različnih oblikah družbeno organizirane predšolske vzgoje treba iskati rešitve za razširitev možnosti vključevanja vseh otrok v načrtno, skupinsko predšolsko vzgo¬ jo . 0 tem govorijo tudi naša družbeno politična izhodišča* Med stališči in sklepi predsedstva CK ZKS o nadaljnji preosnovi vzgoje in izobraževanja*^ najdemo tudi smernico, kako pristo¬ piti k tej nalogi in sicer, "da je potrebno vzgojnovarstveno dejavnost za predšolske otroke vsebinsko bogatiti z različnimi oblikami ««« * , vzgojnovarstvene organizacije pa je potrebno razviti v centre za predšolsko vzgojo, da bodo sposobni pri¬ tegniti v vzgojne programe kar najhitreje vse otroke"« Tudi Izvršni odbor skupščine ZSOV SRS je v marcu leta 1977 raz¬ pravljal o vprašanjih nadaljnjega razvoja predšolske vzgoje; predvsem je podprl prizadevanja za pravičnejšo razdelitev vzgojnih dobrin in sicer s tako imenovanim minimalnim dele¬ žem, 80 urnim programom, za vse otroke v obdobju 1976-1980, ki naj bi omogočil predvsem otrokom iz nerazvitih in manj razvitih področij vključitev v družbeno orgeniziran vzgojno- izobraževalni proces« Nadaljnji razvoj predšolske vzgoje, ki zajema take družbeno organizirano, kot - vsaj posredno - tudi družinsko vzgojo, torej terja: ševnaprej si prizadevati za razvijanje načrtne družbeno organizirane vzgoje za predšolske otroke, pri tem pa je potrebno prožno iskati in koristiti razne oblike, ki se odpirajo, tako za povečanje njenih kapacitet, kot tudi za njeno kakovostno izboljšanje in s tem potrebno učinkovi¬ tost« Navedena in druga družbeno politična izhodišča nakazujejo po¬ trebo po ukrepanju, ki naj preko vključevanja različnih ob- k lik družbeno organizirane predšolske vzgoje omogoči usklajeno koriščenje teh. oblik otrokom v različno razvitih, med drugim tudi v obmejnih krajevnih območjih. Konkretizacija omenjenih izhodišč pa tudi zahteva zastaviti program družbeno organizirane vzgoje, mislimo predvsem na ok¬ vir 80 ur, tako, da bodo v čim večji meri upoštevane tako ot¬ rokove razvojne potrebe in zahteve vsestranskega oblikovanja, kot tudi zagotovljene objektivne možnosti, da se v izvajanje programa vključuje in ga je otrok tudi ob sodelovanju star- štev - v polni meri deležen. K uresničitvi te zahteve prispeva tudi ustrezna lokalizacija oblik družbeno organiziranega vzgojnega vplivanja. Zato je smotrno zastaviti vzgojni program v neposrednem okolju, v ka¬ terem otrok živi, ki je otroku regionalno, pa tudi psihološko blizu. V smislu upoštevanja te zahteve je Zveza prijateljev mladi¬ ne Slovenije zastavila med svojimi programskimi nalogami za leto 1977 - ko je izhajala iz gesla "Vsakemu otroku osnovne možnosti za rast in razvoj" - tudi pripravo programa predšol- Z) ske vzgoje v krajevni skupnosti. Ta program, zastavljen in izvajan v otroku najbližjem okolju, naj bi omogočil aktivno, samoupravno vzajemno aktivnost porabnikov in izvajalcev tako zastavljenega vzgojnega procesa; izkoristil naj bi tudi raz¬ lične razvojne pobude tega okolja, zagotovil pa otroku tudi njihovo življenjsko bližino. Posebno vlogo naj bi pri orga¬ nizaciji in izvajanju programa predšolske vzgoje v krajevni skupnosti imele ~ tudi v skladu z izhodišči predsedstva CK ZKS - vzgojnovarstvene organizacije kot centri za predšolsko vzgojo. Tako zamišljen program "razširjene" družbene predšolske vzgo¬ je je organizacijsko grajen torej na naslednjem: 5 - - Postavljen naj bi bil v krajevno skupnost, v kateri bi se odvijal proces verižnega izmenjavanja porabnikov in izva¬ jalcev, - Pri organiziranju in pri izvajanju vzgojnega programa naj bo VVZ center predšolske vzgoje, to mu pa nalaga posebne, pretežno dodatne naloge. Naloge KS v odnosu do vzgoje in izobraževanja otrok Predno začnemo razmišljati o samem vzgojnem programu, ki naj bi tekel v raznih oblikah družbene predšolske vzgoje, orga¬ nizirane v KS, opirajoče se na vlogo VVZ kot centra te dejav¬ nosti, pa razmislimo, ko se naslanjamo na naša družbeno po¬ litična izhodišča, kakšne so naloge KS, njene pravice, rele¬ vantne tudi v odnosu do pričujočega vprašanja predšolske vzgo¬ je, Potrebno pa je tudi uvodno razmišljanje o realizaciji na¬ log WZ kot centra predšolske vzgoje v KS, Ustava SRS (gl, čl, 72) opredeljuje naloge in pravice lju¬ di, združene v krajevni skupnosti takole: "Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb ter opravljanje nalog samouprav¬ no organizirajo v krajevno skupnost", V nadaljevanju je v okviru organiziranih krajevnih skupnosti v ustavi navedeno samoupravno sporazumevanje, ki skupaj še z drugimi načini omogočajo povezovanje v KS organiziranih delovnih ljudi in občanov "z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ,,,, ter z drugimi samoupravnimi or¬ ganizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelo¬ vanje in dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog". V odnosu do vprašanj otroškega varstva in vzgoje ter izobra' ževanja (pa tudi drugih skupnih potreb in interesov) pa 73» 6 — čl o ustave določa, da v krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju skupnih interesov in o oprav¬ ljanju nalog ter o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na teh področjih, da sprejemajo tudi programe in plan razvoja skupnosti, "s katerimi določijo tudi način združevanja in upo¬ rabe sredstev in dela za opravljanje posameznih nalog". V 140. čl o pa so navedene dokaj raznovrstne, številne oblike zadovoljevanja in uresničevanja skupnih potreb (med njimi zbo¬ ri v krajevnih organizacijah SZDL in drugih družbenopolitič¬ nih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih po¬ trošnikov in uporabnikov, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih), dalje z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v delegaciji in po delegatih v OZD .... z izvrševanjem določenih skupnih potreb in interesov preko organov in delovnih teles KS. Vzgoja in izobraževanje, kar vključuje tudi predšolsko vzgo¬ jo, vanjo zajeto pa tudi otroško varstvo, torej predstavlja¬ ta eno izmed interesnih področij ljudi, združenih v KS. Ti se odločajo oz. sledijo izvrševanju nalog, to pa v smislu solidarnega zadovoljevanja skupnih potreb, pomeni tudi vpra¬ šanja, ki v zvezi z vzgojo in izobraževanjem nastopajo. Gotovo so osnovni nosilci potreb vzgoje in izobraževanja star¬ ši, pa tudi pravic ter dolžnosti ostalih delovnih ljudi ter občanov v tej zvezi ne moremo zanemariti. Iz vloge staršev pa izhaja - o tem več pozneje - posebna na¬ loga, v oblikovanje programa za neposredno izvajanje vzgoje in izobraževanja otrok v KS, zajeti tudi skrb za usposabljanje njihovih staršev in drugih občanov za sodelovanje pri izvaja¬ nju pravic in dolžnosti, ki jih pri tem imajo. - 7 Ce povzamemo, najdemo v Programu ZPMS približno takole raz delitev nalog najpomembnejših dejavnikov v okviru programa družbene predšolske'vzgoje v krajevni skupnosti, to je med krajevno skupnostjo, društvi prijateljev mladine, in vzgojno- Krajevna skupnost predvsem načrtuje razporeditev kapacitet VVZ, pa tudi ureditve, opreme, vzdrževanja igrišč, delo tudi sofinancira, spremlja, popularizira uspešne oblike izvedenih vzgojnih dejavnosti., načrtujejo - skupaj z VVZ - vzgojni program, skrbijo za koor¬ dinacijo -- torej tudi skupaj z VVZ - z vsemi drugimi dejav¬ niki oz o izvajalci družbene predšolske vzgoje v KS, tudi sa¬ mostojno organizirajo nekatere dejavnosti za otroke, razvi¬ jajo tudi delo s starši« pripravi program vzgojnih dejavnosti in jih izvaja, ponudi pa tudi pomoč drugim izvajalcem programa (preko strokovnega mentorstva laičnim vzgojiteljem, ponudi prostore in opremo), skrbi za usposabljanje laičnih vzgojiteljev, ki izvajajo program v KS, spremlja razvoj vzgojnih dejavnosti in učin¬ kovanje vzgojnega vplivanja teh dejavnosti na psihofizični razvoj otrok« Posebno vlogo v KS imajo društva prijateljev mladine e Sku¬ pina delegatov iz DPM je na seminarju ZPM oblikovala in sprejela naslednje predloge in sklepe, med drugim tudi o vsebinskem delu društva prijateljev mladine v okviru kra- 5 ) jevne skupnosti , v naslednjem smislu: DPM usklaja svoje delo z delom vrtcev in šol, sodeluje z njimi in se hkrati DPM VVZ - 8 - povezuje in vključuje v svoje delovne akcije vse faktorje v KS in osebe, ki imajo smisel in veselje, da delajo z mladi¬ no in za mladino« Posebno skrb pa posveča DPM otrokom, ki niso redno vključeni v vzgojno varstvo« Pri tem sodeluje z WZ in pomaga pri organizaciji tem otrokom namenjene vzgoje« (Doslej so se najbolj uveljavile oblike, kot npr« organizira nje raznih iger in zaposlitev v VVZ ("Cicibanove urice", ali drugače poimenovane), proslave in izleti, športna rekreacija združena tudi s tekmovanjem za športno značko, taborništvo, organizacija letovanj ipd«) V Glasilu DPM pa v zvezi z omenjenim seminarjem navajajo na¬ slednje pomembno, na seminarju zavzeto stališče: Da bi bila družbeno organizirana predšolska vzgoja dosegljiva vsakemu otroku v njegovem neposrednem okolju, t»j« v družini in v KS, je nujno koordinirano sodelovanje vseh, ki delujejo na tem področju« V Programu ZPMS ^ so zamišljene naslednje naloge društev prijateljev mladine za predšolske otroke v krajevni skupno¬ sti : - načrtujejo skupaj z VVZ vzgojni program, - koordinirajo delo med različnimi dejavniki v krajevni skupnosti, - pridobivajo kadre za delo z otroki, - pričlobivajo prostore, igrišča, ki jih s pomočjo skupnosti otroškega varstva in krajevnih skupnosti opremljajo, - samostojno organizirajo nekatere oblike za otroke, zlasti kulturne prireditve, letovanja, - razvijajo delo s starši, jih izobražujejo in motivirajo za vključevanje predšolskih otrok v razne dejavnosti« V istem programu pa so zamišljene tudi naloge krajevne skup¬ nosti in sicer: - da planira razporeditev kapacitet VVZ ali oddelkov VVZ na svojem območju, planira ureditev, opremo in vzdrževanje otroških igrišč, spremlja in popularizira nekatere uspešne oblike vzgojnega dela s predšolskimi otroki. Jih sofinanci¬ ra in zagotavlja še druge pogoje za njihovo izvajanje« Med ostalimi dejavniki programa predšolske vzgoje v krajevni skupnosti pa program ZPMS za leto 1977 navaja naslednje (in njihove naloge): TVD Partizan (sodeluje pri.sestavi programa zlasti na področ¬ ju telesne vzgoje, ga izvaja s svojimi strokov¬ nimi vodniki, daje na razpolago prostore /no¬ tranje in zunanje/ za nekatere telesno-vzgojne pa tudi druge vzgojne dejavnosti v okviru tim« razširjenega programa (cicibanove urice), sprem¬ lja učinkovitost telesne vzgoje predšolskih ot¬ rok, ki se vključujejo v te dejavnosti)« Glasbena šola (sodeluje pri sestavi programa, zlasti na po¬ dročju estetske /glasbeno ritmične vzgoje, ki pa Je lahko povezana tudi z likovno-op« N«K„: če Je estetska zasnovana kot integrirana/, po¬ nudi prostor za izvajanje nekaterih oblik teh dejavnosti «««) Ljudska knjižnica - Pionirska knjižnica (imela naj bi kotiček, opremljen z dobrimi slikanicami za predšolske otroke, pa tudi kotiček vzgojne literature za družinsko vzgojo)« Pionirski dom (nudi mentorsko pomoč poklicnim, zlasti mlajšim vzgojiteljem pri izvajanju estetske vzgoje tako v programu programa v KS, kot tudi - zaradi za estetsko vzgojo v Pionirskem domu specializira¬ nih strokovnjakov - za redno dejavnost pri estet¬ ski vzgoji v VYZ)« - 10 - Zdravstveni dom - posvetovalnica za mater in otroka (vodila naj bi skrb za različne oblike preventivne skrbi za otroke, poglobljeno patronažno delo in vzgojno svetovanje mladim staršem, poskrbela za obvezni timski zdravstveni pregled vseh 3~letnih otrok z ukrepi kot preventivno zdravljenje, letovanje v klimatskih ali počitniških letoviščih, skrb za zdravo prehrano v družini in v družbeni prehrani, z izdelavo programa preventivne zdravstvene skr¬ bi za predšolske otroke, vključene v redno var¬ stvo v VVZ in v varstvenih družinah)= Osnovna šola (z nalogo nosilca male šole, kjer ni VVZ v KS, pa tudi občasnih oblik družbene vzgoje, z izobraže¬ vanjem staršev otrok /s koriščenjem strokovne službe osnovne šole - psiholog, pedagog, soci¬ alni delavec/)o Druge strokovne institucije ter družbene organizacije, ki ali sodelujejo z izvajalci, ali pa se pojavljajo kot izvajalci sa¬ mostojno, pa so v programu DPM navedel* naslednje: - svetovalni center ali vzgojna posvetovalnica, - otroški dispanzer in mentalno higienski oddelek, - društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim v občini, -- zveza socialistične mladine, - konferenca za družbeno aktivnost žensk, - zveza kulturno-prosvetnih organizacij ali KPD Svoboda v kra¬ jevni skupnosti, zveza tabornikov ali od„red, rdeči križ, zveza delavskih univerz, lutkovno gledališče, SZDL* Nekajp misli k programu PPM z vidika porazdelitve oz. usklaje¬ vanja nalog v zvezi s programom predšolske vzgoje v krajevni skupnosti„ 11 Pri porazdelitvi nalog, ki nastopajo v okviru programa, je po¬ trebno upoštevati značaj nalog, med drugim tudi z vidika de¬ litve istovrstnih nalog na več nosilcev, posebej pri nalogah, kot so: načrtovanje programa v celoti ter posameznih vzgojnih dejavnosti, organiziranje in izvajanje vzgojnih dejavnosti idro Smiselno je poskrbeti za več nosilcev (npr. kot načrtovalci so po programu DPM zamišljeni v DPM (skupaj z VVZ, za posamezne dejavnosti pa tudi TVD Partizan, glasbene šole, če to zahteva specifičnost vzgojne dejavnosti)« Smiselno je tudi predvideti dva možna - alternativna načrtovalca - v primerih, ko ni mogo¬ če zagotoviti obeh, ampak samo enega (npr« VVZ ali osnovna šola kot organizator in izvajalec male šole)« Mentorstvo je po programu DPM predvideno tako pri VVZ kot pri Pionirskem domu (pri izvajanju dejavnosti estetske vzgoje). Koordinatorska funkcija, povezovanje vseh dejavnikov je po programu DPM naloga DPM, VVZ kot centra predšolske vzgoje v KS. Potrebno bi bilo zagotoviti - z operativno zastavitvijo omenje¬ nih nalog - da zaradi več morebitnih nosilcev nalog ne bi pri¬ šlo do nedoločnega (ohlapnega) ali neenotnega pojmovanja ob¬ veznosti z neugodnimi učinki na redno, enotno izvajanje teh nalog. Posebej bi bilo potrebno jasno opredeliti naloge mentorstva in koordinatorske funkcije posameznih nosilcev nalog, da ne bi prišlo niti do podvajanja, niti do neenotnosti v izvajanju na¬ log. To konkretizacijo (operativizacijo) nalog bi bilo potreb¬ no na osnovi enotnih izhodišč, ki jih lahko predstavlja npr. program DPM, opraviti ob upoštevanju kcnkietnih prilik ob vsakem programu predšolske vzgoje v KS. - 12 Posebej pa bi bilo potrebno pred. konkretizacijo in operativno razdelitvijo nalog dejansko, empirično preveriti porazdelitev omenjenih nalog med posamezne nosilce (dejavnike v okviru pro¬ grama vzgoje v KS), ne pa izhajati samo iz zamišljene, fiktiv¬ ne razdelitve o možnih nosilcih teh nalog* Posebej kritično pa bi se kazalo ozreti na nalogo spremljanja učinkovitosti vzgojnih dejavnosti, ki Jih program DPM predvi¬ deva (nalaga) TVD Partizan (omejeno na telesno vzgojo), VVZ kot centra (z vidika vplivanja "na psihofizični razvoj", torej celovitega vplivanja*) Upoštevati Je treba pa strokovno zahtev¬ nost (metodologija, potreben instrumentariJ, časovna zahtev¬ nost) takega spremljanja, če naj bi bile naloge zastavljene ta¬ ko, da bi bile tudi uresničljive in uresničene* Komisije za sprejem otrok v VVZ naj bi bile ob krajevnih skup¬ nostih* Tako.bi starši bolj vrednotili mesto za sprejem otroka in se delovno vključevali v organizme svoje krajevne skupnosti* VVZ Je namreč strokovna institucija, izvajalec redne vzgojno- varstvene dejavnosti, pravica odločanja, kateri otrok naj bo sprejet v VVZ, naj bi ne bila njegova pristojnost* V KS Je DPM pobudnik, koordinator in spremljevalec dela z ot¬ roki* Zato Je potrebno, da se društvo ustanovi v vsaki KS* Odbor DPM naj sestavljajo starši in predstavniki družbenopo¬ litičnih organizacij in strokovnih institucij, ki bodo us¬ merjali delo društva na tem področju* 5 ) Dalje Je v omenjenem Glasilu ^ v zvezi z izvedbo programa predšolske vzgoje v KS poudarjeno, da mora biti središče po¬ zornosti na naslednjem: - 13 - da vključimo čim večje število otrok v vzgojnovarstveno dejav¬ nost VVZ in v celoletno pripravo na šolo, - da se v vsaki KS razvije VVZ v središče predšolske vzgoje za vse predšolske otroke in njihove starše, " da poskrbimo za občasne oblike družbene predšolske vzgoje za vse otroke v KS, predvsem za tiste, ki niso vključeni v dnev¬ no vzgojno--varstveno dejavnost v VVZ, Dalje je poudarjeno: Program predšolske vzgoje v KS mora biti odsev resničnih potreb predšolskih otrok in njihovih družin. Najdemo tudi konkretne predloge, ki naj pomagajo izvesti pro¬ gram , med njimi: V vsaki KS je treba določiti odgovornega no¬ silca vključevanja tistih predšolskih otrok, ki niso zajeti v VVZ. DPM naj bo v vsaki KS nosilec odgovornosti, da bo vsak otrok deležen oblik družbeno organizirane predšolske vzgoje. Skrb za vsebinsko in organizacijsko uresničevanje programa prevzame strokovna komisija, ki jo sestavljajo: strokovnjaki z različnih področij, vzgojiteljice v VVZ, predstavniki SIS, družbenopolitičnih organizacij in društev. Ta komisija naj se organizira pri DPM v KS, v občini pa pri ZPM ali SOV. Ob okvirni analizi doseženega stanja v zvezi z izvajanjem "raz¬ širjenega programa družbene predšolske vzgoje" v glasilu ugo¬ tavljajo, da so se doslej pod naslovom Cicibanove urice pojav¬ ljale različne vzgojne dejavnosti, ki so torej zajemale vsa vzgojna področja. Organizirane pa so bile stalno ali pa le občasno. Nadaljnji razvoj pa'glasilo nakazuje z naslednjim: Potrebno je pripraviti konkretne programe, jih finančno ovrednotiti in pritegniti k financiranju razen SOV tudi KS, starše, or¬ ganizacije združenega dela in druge. Minimalni program vzgoj- novarstvene dejavnosti za predšolske otroke predvideva letno 14 - financiranje 80 urnega programa za otroke, stare 5 let, ki ni¬ so v rednem varstvu v WZ. V zvezi s kadrom pa je izraženo: Škrk za kadre, ki izvajajo to delo, še ni zadovoljiva,, Zato "bo potrebno zagotoviti dovolj vzgojiteljev, jih za to delo ustrezno usposobiti in nagraditi= Potrebno bo pritegniti in usposobiti tudi laične vzgojitelje različnih profilov, ki se bodo vključili v neposredno delo v KS„ Glede na to, da primanjkuje strokovnih vzgojiteljic, lah¬ ko nekatere vzgojne dejavnosti uspešno vodijo tudi dijaki oz, študenti, morda povezano z obvezno strokovno prakso« Združeno delo in dr u žbeno varstvo otrok« V oktobru leta 1976 je bila XVIII« seja Sveta za vzgojo in var¬ stvo otrok Jugoslavije, kjer so obravnavali tudi najaktualnejša vprašanja in naloge na področju družbene skrbi za otroke na po¬ dročju uveljavitve delegatskih odnosov ter o pomenu in nalogah pri uveljavljanju Zakona o združenem delu« Predsednik Sveta dr« Dušan Ičevič je v uvodnem referatu med drugim izrazil tudi te-le misli oz« ugotovitve; ki zadevajo družbeno varstvo otrok: Opozoril je, da je predsednik Tito izrecno poudaril odgovornost celotne družbe za hitrejše ustvarjanje pogojev vsestranskega var stva in socialistične vzgoje otrok« V zvezi z realizacijo naloge družbene skrbi za otroka izraža Ičevič prepričanje, "da bodo novi odnosi, ko samoupravno zdru¬ ženi delavec upravlja s celotnim dohodkom, ki ga ustvarja in z vsemi sredstvi družbene reprodukcije, pripomogli k stabilnej¬ šim in ugodnejšim pogojem kompleksnega varstva in vzgoje ot¬ rok «««. Enovitost potreb je dovolj utemeljen razlog za uvrsti¬ tev družbenega varstva otrok na prioritetno mesto razvoja« To je splošna družbena nuja vsake družbe«" 15 - Opozarja, da .30 potreba v vseli krajevnih skupnostih ustanoviti društva in poskrbeti, da kodo le-ta povsod izvrševala svoje de javnostio Meni, da je "najvažnejše celotno dejavnost usmeriti na organiziranje, dogovarjanje in na akcije v samoupravni druž teni tazi, od koder izvirajo in kjer se neposredno kažejo in rešujejo konkretne družbene potrebe otrok"., Ičevič ugotavlja, da je mogoče s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori med osnovnimi organizacijami združenega dela in njihovimi skupnostmi kompleksno, načrtovati razvoj, zbirati in združevati sredstva in dejavnost za zadovoljevanje potreb otroko Posebej avtor prispevka opozarja tudi na vlogo organizacije SZDL, češ de, "vsestransko razvij.a svojo dejavnost, da zbira čimveč delavcev, strokovnjakov, staršev in vseh zainteresira¬ nih ljudi, ki naj organizirano sodelujejo pri družbenem var- stvu in vzgoji otrok <,<,„.,"0 Samo z združenimi akcijami bomo mogli uresničiti pomembne družbene naloge pri vsestranskem varstvu in vzgoji otrok", zaključuje« Na XVIII« seji Sveta za vzgojo in varstvo otrok pa je v svo¬ ji razpravi, vlogo krajevnih skupnosti poudarila tudi delegat¬ ka Olga Vipotnik, češ "da dela ne moremo dobro opraviti, ne da bi se naslonili na bazo in delo društev ter drugih subjek¬ tov v krajevnih skupnostih«" Opozarja pa tudi na vlogo infor¬ miranosti, med drugim tudi o problematiki potreb otrok kon¬ kretnega okolja« V zvezi z izvajanjem programa predšolske vzgoje v krajevni skupnosti pa bo potrebno poskrbeti tudi za dopolnitve zako¬ na o vzgojno-varstVeni dejavnosti, "zlasti z vidika razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti v republiki in razširjene dejav- nosti VVZ kot centrov za predšolsko vzgojo«" ' -16 - VVZ kot center predšolske vzgoje v krajevni skupnosti«, Izvajanje programa predšolske vzgoje v KS postavlja vzgojnovar- stveni zavod (VVZ) v vlogo centra predšolske vzgoje v tej KS. Prav je, da v razmišljanje o oblikovanju programa predšolske vzgoje v KS vključimo tudi vidik nalog, pa tudi konkretnih možnosti za njihovo realizacijo, VVZ, zastavljenega kot cen¬ tra predšolsVe vzgoje. 4) Ustavne spremembe spreminjajo status vzgojnovarstvenega za¬ voda; spreminja se iz proračunske ustanove v organizacijo, ki izmenjuje delo z uporabniki (Temeljna načela Ustave - III: "Delovni ljudje zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju vzgoje in izobraževa¬ nja .... tako, da svobodno menjavajo in združujejo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela") Temeljna načela - VII: Delovni ljudje in občani vzajemno in solidarno zagotavljajo možnosti za vsestranski razvoj otrok in vsega mladega rodu ter za oblikovanje in razvoj družine na podlagi načel socialistične etike in v ta namen organizirajo družbe¬ ne dejavnosti." Kot že omenjeno, je potrebna ne le kvantitativna rast, ampak tudi kvalitativna rast vzgojnovarstvene dejavnosti; ta pa predvideva nove oblike družbene predšolske vzgoje, namenjene otrokom, pa tudi skrb za izobraževanje staršev v okviru vzgojnovarstvenega zavoda. Vzgoja otrok postaja vse bolj naloga širše družbe (podružblja- nje vzgoje), VVZ kot institucija, ki ima strokovno usposobljeni kader vzgojiteljic, primerne prostore, didaktična sredstva itd. pa pri tem prevzema vlogo centra, koordinatorja, usmerjevalca širših družbenih prizadevanj pri vzgoji otrok. - 17 - Ob preobrazbi institucionalne vzgojnovarstvene dejavnosti in ob tem tudi institucionalne predšolske vzgoje se moramo zave¬ dati tudi naslednjega: Podružbljanje vzgoje pomeni tudi upo¬ števati/ smotrno koristiti, zavestno pritegniti in zaradi enot¬ nosti vplivanja koordinirati v vzgojnoizobraževalnem prizade¬ vanju vse faktorje, ki vzporedno pa tudi zaporedno učinkujejo na otroka namerno, pa tudi tiste, ki učinkujejo nenamerno. Med omenjenimi dejavniki so npr. javna občila (televizija, ra¬ dio, otroška literatura - slikanice); društva (npr« TVD, kul¬ turno prosvetna „»« ) ; organizacije, ki prirejajo predstave za otroke (gledališke, filmske, lutkovne glasbene šole, šo¬ le za učenje tujih jezikov z oddelki za predšolske otroke, v raznih okvirih organizirane likovne dejavnosti; gibalno rit¬ mična vzgoja itd« Med oblikovalne dejavnike pa sodi tudi otrokova soseščina, po¬ sebej vrstniki, s katerimi se bolj ali manj redno srečuje v bližini doma, npr. na dvorišču, pa tudi na igrišču ipd« Posebno vlogo pa imajo v odnosu, do naštetih in še drugih de¬ javnikov otrokovi starši, saj bolj ali manj zastopajo nepo¬ sredne uporabnike - otroke in so posredniki, ki omenjene mož¬ nosti vključevanja otrok v vzgojno rekreativne dejavnosti po¬ magajo realizirati« Torej lahko ugotovimo, da je predšolski otrok, tudi če ni vključen v vzgojnovarstveni zavod ali v malo šolo, dnevno ali občasno družbeno organizirano pred¬ šolsko vzgojo, vendar lahko v okolju, kjer živi, torej na področju določene krajevne skupnosti, deležen določenih raz¬ vojnih vzpodbud, ki sodijo med dejavnike družbeno organizi¬ rane vzgoje« Ko iščemo obstoječe oblike in nadaljnje možnosti podružbljanja predšolske vzgoje, med drugim tudi s ciljem izravnavanja vzgoj- - 18 - noizobraževalnih možnosti za vse otroke ob koriščenju različ¬ nih. oblik družbeno organiziranega vplivanja, moramo upošteva¬ ti tudi vlogo omenjenih, dejavnikov. V opisani situaciji učinkovanja in tudi zavestnega koriščenja različnih dejavnikov pa nastopa VVZ v posebni vlogi centra predšolske vzgoje v krajevni skupnosti, v kateri se njegove posamezne naloge kažejo v naslednjem: - Imeti mora pregled nad vsemi dejavniki, ki delujejo v otro¬ kovem okolju in naj, kjer je to mogoče neposredno, sicer pa vsaj posredno, usmerja ter koordinira vzgojno delo vseh de¬ javnikov, ki v določenem okolju učinkujejo na otroka in prispevajo k njegovemu oblikovanju. V ta okvir nalog sodi tudi delo s starši. - V sklopu predvidenega 80 urnega programa za otroke v krajev¬ ni skupnosti, ki niso redni varovanci VVZ, načrtuje in izva¬ ja vzgojno delo z upoštevanjem tudi tistih, dejavnikov, ki •vplivajo na otroka izven tega programa s tem, da - če je le zagotovljena prej omenjena koordinacija - zastavi delo po¬ sebej na tistem vzgojnem področju, kjer je potrebna dopol¬ nitev v smislu zahtev ciljev vsestranskega oblikovanja ot¬ rokove osebnosti. Vzgojno delo v okviru 80 urnega programa za'otroke v KS naj predstavlja organizacijsko, pa tudi vsebinsko jedro, v ka¬ tero je potrebno zajeti in medsebojno tudi uskladiti delo¬ vanje vseh dejavnikov. - Da med, zlasti pa na zaključku programa, poskrbi za sinte¬ zo ob sodelovanju vseh dejavnikov opravljenega vzgojnega dela v smislu zahtev enotnega programa. V osnutku programa predšolske vzgoje v krajevni skupnosti (pro¬ gram ZPMS za leto 1977) 6 ' ) najdemo tudi zamisel WZ kot centra za družbeno vzgojo v krajevni skupnosti v naslednjem smislu: - 19 - - da VVZ kot center pripravi v skladu z razvojem otroškega var stva in v sodelovanju s strokovnimi institucijami ter družbe nimi organizacijami ustrezen vzgojni program dejavnosti za predšolske otroke v krajevni skupnosti, - da ponudi tudi pomoč drugim izvajalcem programa, kot npr* strokovno mentorstvo vzgojiteljic laičnim vzgojiteljem, pro¬ store VVZ za izvajanje teh. dejavnosti, vodi skrb za usposa¬ bljanje laičnih vzgojiteljev, spremlja razvoj vzgojnih dejav nosti in učinkovitost vzgojnega vplivanja teh dejavnosti na psihofizični razvoj otrok* Posebne naloge VVZ kot centra predšolske vzgoje v KS izhajajo med drugim zlasti iz objektivnih okoliščin, konkretnih možno¬ sti za delo v okviru programa te vzgoje in so: - strokovno usposobljen kader za delo z otroki, - prostori in oprema* Pri že omenjeni vlogi VVZ kot centra predšolske vzgoje v KS je možno videti njegove naloge zlasti, v naslednjem.: - Je eden izmed organizatorjev in izvajalec programa* - Je osnovni povezovalec (koordinator) vzgojnega vplivanja različnih dejavnikov* - Sodeluje (med ostalimi strokovnjaki, mednje sodijo zlasti specializirani strokovnjaki za posamezna vzgojna področja, zlasti za telesno in estetsko vzgojo) z mentorstvom laič¬ nim oz* manj kvalificiranim izvajalcem vzgojnega programa* - Sodeluje pri organiziranju in izvajanju širšega pedagoške¬ ga usposabljanja staršev, je pa osnovni (edini) pobudnik in usmerjevalec staršev pri njihovem sodelovanju ob izvajanju v WZ odvijajočega se vzgojnega programa (ki pa zajema tu¬ di tim* razširjeni program - pojasnitev o tem sledi)* 20 V zvezi z opisano problematiko, posebej ob upoštevanju dokaj zapletene strukture delovanja več dejavnikov v okviru druž¬ beno organizirane vzgoje izven VVZ, pa tudi relativne novo¬ sti (v KS zamišljena družbeno organizirana predšolska vzgoja je še v fazi preizkušanja), je potrebno - ponovno poudarjamo poskrbeti zlasti za naslednje: 1, Najprej skrbno preveriti obstoječe stanje, izkoristiti iz¬ kušnje v zvezi z organiziranjem vzgojnih dejavnosti v ok¬ viru KS, s posebnim ozirom na vlogo, ki so jo odigrali po¬ samezni dejavniki o (Preveriti, ali zamišljene vloge sovpa¬ dajo z dejansko realiziranimi)o 2. Na temelju teh izkušenj (ugotavljanje obstoječega stanja) postaviti konkreten, operativen model funkcioniranja po¬ sameznih dejavnikov v vlogah pobudnikov, okvirnih načrto¬ valcev, oblikovalcev podrobnih (vzgojnih) načrtov, orga¬ nizatorjev, izvajalcev, mentorjev, spremljevalcev izvaja¬ nja (glede na učinkovitost)« Takšna empirična verifikacija dejanskih (ne le zamišljenih) možnosti za izvajanje nalog v okviru programa predšolske vzgo je v KS, bo preprečila nezaželen pojav podvajanja (dupliranja nalog, ki pa ima neredko učinek ali neusklajenega, večkrat prav nasprotujočega si delovanja, večkrat pa tudi posledice, da nalog, ker se zanašajo drug na drugega - nihče ne oprav¬ lja« Ugotavljanje stanja v okviru organiziranja in izvajanja pro ¬ grama družbene predšolske vzgoje v krajevnih skupnostih do leta 1977-0 Op«: Potrebno je opozoriti, da najdemo izrazite pobude za po¬ sebno, novo obliko organiziranja raznih oblik družbene pred¬ šolske vzgoje v okviru krajevnih skupnosti šele v obdobju 1976/1977, ko so se krajevne skupnosti tudi konstituirale - 21 kot posebne interesne skupnosti, ki naj združujejo interese kra¬ janov, med drugim tudi na področju vzgoje in izobraževanja in jim omogočijo pobudo ter aktivno sodelovanje tako pri organizi¬ ranju kot izvajanju raznih oblik vzgoje in izobraževanja otrok. Vendar ne bi mogli trditi, da časovno sovpadajo z omenjeno vlo¬ go krajevnih skupnosti tudi razne oblike vzgojnega dela, v na¬ šem primeru mislimo predvsem na predšolsko vzgojo, ki imajo cilj razširiti možnosti vključevanja v družbeno organizirano vzgojo tudi otrokom, ki niso vključeni v redno, dnevno organizirano vzgojno varstvo v VVZ. Zato je potrebno, če naj ugotovimo stanje, na katerem gradimo program predšolske vzgoje v KS, izhajati iz vseh omenjenih do¬ sežkov prej pojavljajočih se oblik v tem okviru, v tim. razšir¬ jeni (dopolnilni), ali drugače poimenovani dejavnosti za otro¬ ke izven rednega vzgojnega varstva v VVZ. Z namenom ugotavljanja stanja, vanje zajetih trendov, ki naka¬ zujejo nadaljnji razvoj objektivnih možnosti itd., smo pred oblikovanjem vzgojnega programa v okviru programa predšolske vzgoje v KS v okviru naloge, o kateri poročamo, poskusili do¬ biti podatke o dosedanjem prizadevanju na tem področju in nje¬ govih učinkih. Za pridobivanje teh podatkov smo koristili 2 vira: 1. Zvezo prijateljev mladine, ki kot družbena organizacija vodi na svojih območjih -• preko posameznih občinskih zvez - ne le skrb za razne oblike družbeno organizirane predšolske vzgo¬ je, ampak ima o tem (po navedbi republiške ZPM) tudi rela¬ tivno najbolj obsežne podatke. 2. Komisijo za vsebinska vprašanja pri Skupnosti vzgojnovar- stvenih zavodov SRS (preko te komisije smo pridobili tudi nekaj podatkov, ki jih ima o problematiki "razširjene de- 22 - javnosti VVZ" ZŠ SRS). (Od ostalih možnih respondentov na vprašanja, ki so nas zanimala, hi lahko prišli v poštev tudi VVZ, ki so pri vseh teh oblikah - zelo aktivno sode¬ lovali, vendar pa nimajo celostnega pregleda nad problema¬ tiko, ki nas je zanimala (posebej ne o vseh izvajalcih oz o organizatorjih ter oblikah vzgojnih dejavnosti, organizi¬ ranih in izvedenih v njihovem okviru). Tudi same krajevne skupnosti v času, ko so nam bili podatki potrebni, to je v začetku leta 1977? še niso v funkciji po¬ budnika oz o v ostalih vlogah v zvezi z družbeno predšolsko vzgojo otrok, toliko zaživele, da bi nam lahko posredovale od¬ govore na vprašanja, ki jih je bilo potrebno zastaviti. Za pridobivanje podatkov o obstoječem stanju v okviru proble¬ matike, ki nas je zanimala, s pomočjo občinskih ZPM smo obli¬ kovali anketni vprašalnik. V vprašalnik (gl. prilogo l) smo zajeli pridobivanje podatkov v zvezi z vzgojnimi dejavnostmi v okviru programa predšolske vzgoje o naslednjem: o doseda¬ njih organizatorjih, izvajalcih, o vrstah organiziranih pa tudi izvedenih vzgojnih aktivnosti, o pri tem uporabljenih napisanih pripomočkih, o težavah, s katerimi so se organiza¬ torji in izvajalci pri tem srečevali, o pogostosti za isto skupino otrok organiziranih (izvedenih) aktivnosti, ter o starosti v vzgojne dejavnosti zajetih otrok. Vsa vprašanja so bila zastavljena z vidika oblikovanja popreč ¬ ne ocene o pogostost i organiziranja, izvajanja, javljanja itd. Tale pristop utemeljujemo z naslednjim: Nismo mogli računati - vsaj ne enotno pri vseh respondentih - na natančne kvantitativne podatke, ki bi respondentom omogo¬ čili določnejše, preciznejše številčno opredeljevanje podat¬ kov v zvezi z zastavljenimi odgovori. 23 - Ker z anketo tudi nismo imeli namena prikazati situacijo pre¬ cizno, ampal le orientacijsko, z ugotavljanjem - kot že ome¬ njeno - obstoječih objektivnih možnosti, pripravljenosti, tren¬ dov, smo se lahko s takimi viri podatkov zadovoljili« Boljših pa si tudi nismo mogli obetati, ker podrobnejše evidence o teh dejavnostih ni oz« ni enotno vodena« Pogostost so respondenti opredeljevali z ocenjevalno lestvico 5 stopenj (z dodatno možnostjo ocene 0) s tem, da Je ocena 1 pomenila relativno najvišjo poprečno ocenjeno pogostost, ocena 2 Ji Je sledila itd« vse do ocene 5 oz. 0. Vprašalnik Je bil zastavljen kombinirano v zaprti in odprti ob¬ liki: vsako vprašanje Je nakazovalo nekaj možnih odgovorov z dodatkom pod "ostalo", kamor so respondenti navajali še dodat¬ ne odgovore. V vprašanje nismo posebej omejili časovnega obdobja, za katere v naj bi se odgovori nanašali. Časovno določilnico Je predstav¬ ljala le - že v naslovu vprašalnika omenjena - omejitev na čas delovanja krajevnih skupnosti. Predpostavljamo lahko neenotno pojmovanje respondentov, tako da so eni zajemali obdobje, ko so KS delovale kot formalno organizirane skupnosti, ostali pa obdobje, ko so delovale v smislu, npr. tudi stanovanjskih. Vendar se taki ohlapnosti zaradi pomanjkljive evidence o pred¬ metu ankete nismo mogli izogniti. Ne glede na navedene metodološ¬ ke pomanjkljivosti smo naš namen s tako zastavljenim vprašalni¬ kom, kot Je opisan, do neke mere le dosegli. Ankretni vprašalnik smo v februarju 1977 poslali 60 občinskim zvezam prijateljev mladine v Sloveniji. Vrnjenih pa smo dobi¬ li 22 izpolnjenih vprašalnikov, to Je cca 37 %■> Tako lahko govorimo o 37 %, priložnostno pridobljenem vzorcu. Predpostav¬ ljamo, da so se z izpolnjenim anketnim vprašalnikom odzvali 24 - aktivnejši, tisti, ki so imeli nad predmetom, za katerega smo vpraševali, boljši pregled, niso pa se tisti, ki so - morda tudi zaradi slabše aktivnosti, ali vsaj zaradi slabšega pre¬ gleda nad situacijo, bili v zadregi z odgovori o Če to drži, nam omenjeni vzorec vendar kaže sliko dejavnosti v okviru oblik družbeno organizirane vzgoje v Sloveniji, to je tam, kjer je bila do začetka leta 1977, ko smo izvedli anketo, toliko ure¬ jena, da jo je bilo možno tudi orisati„ V anketi so se odzvale naslednje, občinske ZPM: Kranj, Breži¬ ce, Postojna, Ljutomer, Vič-Rudnik, Lenart, Koper, Nova Go¬ rica, Slovenska Bistrica, Gornja Radgona, Kamnik, Šentjur pri Celju, Ribnica, Radlje ob Dravi, Ljubljana-Bežigrad, Hrastnik, v Trbovlje, Velenje, Žalec, Lendava, Domžale, Jesenice« Način obdelave in vrednotenja podatkov: Na osnovi poprečnih ocen pogostosti (izraženih številčno od 0-5) smo poiskali naslednje: L Arbitrarno smo vrstnemu redu pogostosti prisodili vrednost v točkah in sicer tako, da smo z 1 izraženo pogostost oceni¬ li z najvišjim številom točk, to je s 5 točkami, '2 s 4, 5 s 3, 4 z 2, 5 pa z L 2«, Seštevek točk nam je služil kot osnova za določitev ranga. 3« Na temelju seštevka točk smo določili tudi delež, izražen v %. Rezultati ankete 1. Organizatorji vzgojnih dejavnosti v okviru programa predšol¬ ske vzgoje v KS:. 25 - Med ostalimi organizatorji pa so pod "ostalo" navedeni: Zveza tabornikov (2 x), Center za estetsko vzgojo (2 x) , po 1 x pa: Ljudska univerza, Klub vzgojiteljev, lutkarji, gospodarske organizacije, knjižnica, družbeno-politične organizacije« 2„ Izvajalci vzgojnih dejavnosti: Skupaj i86 100 Med ostalimi izvajalci so dodatno navedeni: TVD, taborniki, Center za estetsko vzgojo, varuhinje, upoko¬ jenci, knjižničarka, ostali (nedoločeno, označeni, "imajo ve¬ selje za delo z otroki"). - 26 - 3° Vrst. 3 - organiziranih in izvedenih vzgojnih dejavnosti glede na vsebino: Med ostalimi vzgojnimi dejavnostmi'sta omenjeni: prometna vzgoja, letovanja* 4o Napisani pripomo č ki , ki Jih uporabljajo izvajalci vzgojnih dejavnosti v okviru programa KS* Op*: Ker respondenti niso dosledno navajali napisanih pripomoč¬ kov (četudi Je bilo v navodilih poudarjeno, naj navajajo pismene vire, kot so npr* vzgojni programi, priročniki ipd*), ampak mno¬ gi tudi razna didaktična in druga sredstva, navajamo odgovore 27 - na to vprašanje dvakrat: najprej z vsemi navedenimi, z navedbo krekvenc odgovorov; posebej pa bomo navedli pisne vire, kot jih je zahtevalo vprašanje. Nekateri na to vprašanje pridobljeni od¬ govori respondentov pa sploh niso uporabni, ker pod njimi ponov¬ no navajajo organizatorje ali izvajalce« Več respondentov (6 /21 %/) pa na to vprašanje odgovarja z od¬ govorom "o tem nimamo informacij"« Med didaktičnimi sredstvi posamezni (ne vsi) respondenti ob tem vprašanju navajajo: lutke (3), diafilme (2), igrače, diapro¬ jektor, knjige, slike, slikanice, didaktični material, ki se uporablja sicer v VVZ (sklicujejo se na to, da te dejavnosti potekajo v WZ)« Med pisnimi viri, torej o tem, kar je vprašanje zahtevalo, pa navajajo (nekateri tudi z navedbo avtorja in natančnim naslo¬ vom, drugi manj natančno /navajamo tako, kot je v vprašalniku navedeno,/nismo preverjali oz. korigirali naslove navajanih virov): - vzgojiteljicam v VVZ namenjeno strokovno literaturo, - vzgojni program za delo s 5"letnimi v VVZ (3 x), - vzgojni program za delo v VVZ (brez podrobnejše opredelitve), - Športna rekreacija in telesna vzgoja, - Trdina: Telesna vzgoja predšolskega otroka, - Trdina: Tudi predšolski otrok telovadi, - Voglar: Otrok in glasba, - Revija: Lutka, - Priročnik za športno značko, - Abecednik za telesno vzgojo, - Razvijajmo sposobnosti predšolskega otroka, - Starši in otroci vadimo skupaj, - Glasilo PPM, 28 - Otrok in družina (2 x) , - Letni program DPM in TVD Partizan, - Razvoj govora v predšolski dobi, - Otrok in okolje, - Ritmična vzgoja v predšolski dobi, - Gradivo Kulturne skupnosti, ~ Gradiva, ki jih je izdala ZPM. Eden izmed respondentov pa dodaja opombo, da čakajo na priroč nik, ki naj bi ga izdala ZPM„ Med ostalimi odgovori pa najdemo naslednje: - 29 - pomanjkanje prostorov (2 x) , po enkrat: težave zaradi prevoza (oddaljeni otroci), KS ne daje iniciative, neorganiziranost, slato nagrajevane vzgojiteljice«. 6= Kolikokrat in koliko časa so organizirane vzgojne dejav¬ nosti : R točk % samo po enkrat 1-2 uri 1 samo po enkrat več kot 2 uri 2 večkrat tedensko, skupaj do 10 ur 6 večkrat tedensko, skupaj več kot 10 ur 8 večkrat letno, skupaj 10--20 ur 3 večkrat letno, sirupa j 20-30 ur 5 večkrat letno, sirup a j 3O-4-O ur 7 večkrat letno, skupaj več kot 4-0 ur L \- 52 34 13 1 30 20 10 29 27 18 7 1 15 11 6 15 Skupaj 7o Vključevanje otrok v program z vidika starostnih skupin: - 30 rezultatov anketo: K 1 in 2 (Organizatorji in izvajalci vzgojnih, dejavnosti v okviru programa predšolske vzgoje v KS): Kot organizatorji, a tudi kot izvajalci so v anketi na prvem mestu omenjani vzgojnovarstveni zavodi z vzgojiteljicami, v dokajšnji meri tudi osnovne šole kot organizatorji in z uči¬ telji kot izvajalci* Lahko pa ugotovimo relativno šibek delež ostalih potencialnih organatorjev in izvajalcev (npr* glasbene šole, kulturno pro¬ svetna društva, zveze tabornikov, zlasti delež gospodarskih organizacij kot organizatorjev vzgojnih dejavnosti, npr, za otroke svojih delavcev, je neustrezen). Torej kapacitete vklju¬ čevanja v širjenje družbeno organiziranih oblik vzgoje za predšolske otroke delovne organizacije in delavce v združenem delu, ker sta vzgoja in izobraževanje družbena potreba, skrb vsakega, ne le staršev, so praktično neizkoriščene, K 3 (vrsta vzgojnih dejavnosti po vsebini): Na prvem mestu najdemo praznovanja in zabave, domnevamo - če¬ tudi tega vprašanja v anketi nismo postavili - ob novoletnem - 31 praznovanju- Na 2- mestu po številu točk in % precej blizu praznovanjem, so po pogostosti pravljične ure, sledijo na 3o mestu (63 točk) vadbene ure otrok, nato lutke (4. mesto - 54 točk),■gibalne aktivnosti ali podobne aktivnosti na ig¬ rišču, torej organizirano delo na igrišču, sprehodi, izle¬ ti na 60 mestu, itd- z nižjimi rangi- Sodeč posebej po odgovorih posameznih občinskih zvez, ki so navajale samo posamezne dejavnosti (z različno pogostostjo), nekaterih pa sploh ne, v dosedanji dejavnosti v okviru pred¬ šolske vzgoje, izvedene v KS, niso bile v zadovoljivi meri upoštevane potrebe mnogostranskega razvijanja otrok- le ob tej ugotovitvi pomislimo tudi, da so v mnogih zvezah, ki so sodelovale v anketi, tudi navedene - enostransko orientira¬ ne aktivnosti - nastopale redko, z majhnim številom ur, lah¬ ko zaključimo, da potrebam otrok po vsestranskem oblikova¬ nju, po večkratnem pojavljanju raznovrstnih aktivnosti, po tej poti ni bilo zadoščeno- Ce naj posebej omenimo na nizkih rangih po pogostostih po¬ javljajoče se vrste vzgojnih dejavnosti, moramo biti po¬ zorni na glasbene aktivnosti (lO- rang), ure ritmike (ll- rang) in mali kino (l 2 .rang), posebej še, ker so vse re¬ lativno redko izvajane aktivnosti zelo primerne za oblike d.ela v KS (ne zahtevajo posebnega sistema v kontinuiteti, ne stalnih skupin otrok, možno jih je izvajati tudi s skromnimi sredstvi itd.-) - K 4) (Pisni pripomočki, ki jih uporabljajo izvajalci vzgoj¬ nih dejavnosti v KS) Značilna je relativno visoka neinformiranost o tem, saj do¬ bra 1/5 respondentov, to je anketiranih občinskih zvez PM o tem nima informacij- Nekateri respondenti na tem mestu - 32 navajajo različne didaktične materiale« Nekaj pa jih je - niso pa v večini - ki navajajo to, kar je vprašanje zahte¬ valo« Pri tem pretežno odgovarjajo, da uporabljajo iste pro¬ grame in strokovne literature, ki služi vzgojiteljici pri rednem delu v VVZ. Neki respondent opozarja na potrebo do¬ biti za to delo poseben priročnik oz« program« Tudi od - z naslovi (nekateri tudi z avtorji) - navedene strokovne literature je največ take, ki je namenjena redne¬ mu delu v VVZ« Le 3 ali 4 od navedenih pisnih virov so tak¬ šne narave, da upoštevajo specifičnosti dela v KS. Lahko zaključimo, da so izvajalci za vzgojno delo z otroki v KS razmeroma slabo opremljeni s programskimi napotki, pa tudi z ostalimi, npr. metodičnimi pripomočki. Posebej je to pomanjkljivo v primerih, ko izvajajo vzgojno delo laični vzgojitelji, ki bi dober program ter druge, zlasti metodič¬ ne pripomočke, še kako potrebovali. Le izkušen, strokovno (v teoriji, ki jo zna prenašati v prakso) dobro podkovan vzgojitelj oz. učitelj, je sposo¬ ben splošno veljavne smernice za delo z določeno staro¬ stno skupino otrok smiselno uporabiti ob samostojni prede¬ lavi v specifičnih pogojih. Ob taki predelavi programskih in drugih smernic vzgojiteljem oz. drugim izvajalcem z različnimi izkušnjami in stopnjo usposobljenosti pa ni mogoče povsem izločiti nevarnosti sub¬ jektivne interpretacije, ki vodi do neenotnosti vzgojnega dela« K 5 (težave, s katerimi se srečujejo organizatorji in iz¬ vajalci vzg. programa v KS). - 33 - Naša anketa na prvem mestu odkriva pomanjkanje kadrov zaradi prezaposlenosti, na drugem pomanjkanje finančnih sredstev, na tretjem pomanjkanje podrobnih, operativnih programov, sledi¬ ta - na 4, in 5» mestu -■ težavni - nezadostno posebej za to delo usposobljenih pedagoških delavcev in pomanjkanje pri¬ pravljenosti za sodelovanje pri organiziranju in izvajanju načrtovanih oblik dela (med možnimi, na drugem mestu navede¬ ni vzroki, je tudi slabo nagrajevanje vzgojiteljice, kar je še posebej pereče, če pomislimo, da so ti kadri prezaposleni in da jih primanjkuj e)o K 6 (Kolikokrat in koliko časa so organizirane vzgojne de¬ javnosti?) Rezultati ankete kažejo, da se relativno najpogosteje pojav¬ ljajo kratkotrajne, nekaj ur trajajoče in to samo po enkrat organizirane vzgojne dejavnosti (teh je 4-5 % vseh), dokaj po¬ gosto (3= in 4. rang) pa tudi večkrat letno se ponavljajoče z več (10 - 20) ali tudi več kot 40 ur (30 %). Pri ocenjeva¬ nju vrednosti za otroke organiziranih vzgojnih aktivnosti mo¬ ramo dati prednost vsekakor večjemu obsegu ur, posebej pa večkratnemu združevanju istih otrok ob vzgojnih dejavnostih. Torej v pogledu časovnih karakteristik obstoječa situacija organiziranih vzgojnih aktivnosti še ne zadovoljuje: preveč otrok se zbira le po enkrat, premalo pa redno v letu več¬ krat. Tudi enostranost vzgojnih dejavnosti je mogoče pojas¬ niti s tako neustreznimi časovnimi karakteristikami vzgojnih aktivnosti v KS. K 7 (Vici j uče vanj e otrok v program z vidika starostnih skupin) Iz dobljenih podatkov je razvidno, da se vključuje razmeroma največ otrok med 5» in 6. letom, pa tudi med 3« in 5« (sku¬ paj 40 °/o) „ Otroci med 6. in 7= letom so razumljivo redkeje „ 34 ~ vključeni, kar pojasnjujemo z njihovo vključitvijo v malo šo¬ lo. Zaključki: Na temelju rezultatov ankete lahko izvedemo naslednje zaključ ke v zvezi z nadaljnjim snovanjem in izvajanjem predšolske vzgoje v KS: Glede na relativno majhen krog organizatorjev in izvajalcev, kot ga Je pokazala anketa, bi v prihodnosti morali ta krog razširiti, to pa preko splošne popularizacije predšolske vzgo Je ter z usposabljanjem izvajalcev. Razen poklicnih pedagoš¬ kih delavcev bi morali vključiti tudi laične kadre, ki bi so¬ delovali ob usmerjanju oz. mentorstvu kvalificiranih vzgoji¬ teljev. Pri popularizaciji lahko vidimo posebno vlogo krajevne skup¬ nosti, ne kot neposrednega organizatorja, ampak kot nosilca interesov in potreb po družbeni vzgoji otrok v KS samouprav¬ no organiziranih ljudi. Kot organizatorje v smislu predstavljenih izhodišč predšol¬ ske vzgoje si zamišljamo vzgojnoizobraževalne pa tudi druge (npr. družbene organizacije, kot Je npr. DPM, TVD Partizan), ki imajo za vzgojno delo usposobljene strokovnjake, oz. Jih lahko k sodelovanju pritegnejo. Pri tem pa Je potrebno poudariti nujnost dovolj enotne uspo¬ sobljenosti izvajalcev, ob tem pa tudi enotno zastavljenega vzgojnega programa, kar naj bi zagotovilo celostno razvija¬ nje otrok, pod čemer razumemo: mnogostransko razvijanje vseh osebnostnih karakteristik ter pritegnitev vseh dejavnikov v oblikovanje otrok. - 35 - Na potrebo po povezovanju raznih dejavnikov nas opozarjajo tu¬ di rezultati 3= anketnega vprašanja (vrsta izvedenih vzgojnih dejavnosti,, ki kaže dokaj enostransko zaposlovanje otrok) . Vsak organizator naj bi torej poskrbel za dovolj mnogostranske aktivnosti preko lastnih ali drugih izvajalcev, katerih delo pa bi moralo biti usklajeno« V zvezi s programi in drugimi pisnimi pripomočki je potrebno zaključiti naslednje: Organizatorjem in izvajalcem so potreb¬ ni posebni programi, pa tudi drugi pisni viri (npr« metodični in drugi priročniki), ki bodo upoštevali specifičnosti vzgo¬ je, organizirane v okviru KS, med drugim tudi sodelovanje kvalificiranih z laičnimi izvajalci« V odnosu do težav, s katerimi se srečujejo organizatorji ter izvajalci vzgojnega programa v KS -- na prvem mestu so to te¬ žave zaradi prezaposlenih delavcev - se kaže rešitev v posta¬ vitvi VVZ kot centra predšolske vzgoje, v racionalnem zapo¬ slovanju in v skrbi za novi pedagoški kader, ki bo posebej usposobljen in zadolžen za organizacijo in izvajanje progra¬ ma v KS, vključeval pa bo tudi v tej zvezi, potrebno delo s starši in vsemi ostalimi dejavniki, ki sooblikujejo otroka, če jih koordinirano zajamemo v enoten vzgojnoizobraževalni proces. Ob ugotovitvi (vpr. 6), kolikokrat in kako dolgo se isti ot¬ roci vključujejo v vzgojne aktivnosti, zaključujemo, da mar¬ sikje še prevladujejo kratkotrajne oblike enkratnega sreča¬ nja otrok, le ponekod, preredko, pa je srečati že tudi stal¬ ne j še oblike. Enoten 80 urni program kot minimalni program bo, če bo tu¬ di programsko ustrezno zasnovan in bo koristil možnosti vpli¬ vanja različnih dejavnikov, bistveno pripomogel k izboljšanju - 36 - obstoječega stanja. Na vprašanje 7 (vključevanje otrok v program z vidika sta- rostnih skupin) dobljeni podatki, da se najpogosteje vklju čujejo otroci med 5» in 6, letom, potrjuje ustreznost za¬ misli, naj bi bil ta program v največji meri namenjen ot¬ rokom v letu pred vstopom v malo šolo, S tem bi zajeli - skupaj z malo šolo - v družbeno organizirano vzgojo vse ot roke med 5» in 6, letom, nato pa bi krog širili še na osta le starostne letnike« Komisiji a za vsebinska vprašanja pri Skupnosti vzgojnovar- stvenih zavodov SRS nam je o dejavnostih, ki so za otroke v KS organizirane v VVZ v vseh slovenskih občinah posredo¬ vala naslednje podatke: - o številu oddelkov, - o številu vanje zajetih otrok, -- o številu praznovanj od organiziranih oz« izvedenih vzgojnih dejavnosti, - o številu letovanj oz, zimovanj, - o potujočih vrtcih kot oblikah dela z otroki, ki se v vzgojno-varstveno dejavnost občasno vključujejo, SWZ nam je posredovala tudi - kot primere - podrobnejše programe nekaterih VVZ v Sloveniji, namenjene vzgojnemu delu v okviru programa v KS oz, potujočih vrtcev in sicer iz naslednjih VVZ: VVZ Jelka, Ljubljana, VVZ Vrhnika, VVZ M, Majcen, Ljubljana, VVZ Jesenice, VVZ Velenje, KS Skale, - 37 ~ VVZ Velenje, VVZ T„ Čečeve, Celje, VVZ Ptuj o Skupaj smo torej dobili 0 vzorcev programov, izdelanih v VVZ za delo v okviru programa predšolske vzgoje v KS (imenovane¬ ga tudi Cicibanove urice, potujoči vrtec, dejavnosti za ot¬ roke, ki niso vključeni v VVZ, mini-program, vzgojno delo za zunanje otroke ipd«)* Iz navedenih primerov smo povzeli naslednje značilnosti do¬ slej izvajane razširjene dejavnosti v okviru VVZ: 1. 0 trajanju oz, časovnih karakteristikah: - 90 ur skupaj, deljeno na 2 tromesečji, spomladansko in . V/ Jesensko,vsakokrat po 45 ur ~ dnevno 3 ure (To Čečeve, Celje); - 60 ur, 30 tednov, 1 x tedensko a 2 uri, v 2 urah 4 za¬ poslitve« Po vzgojnih področjih pa: telesna vzgoja - 12 ur umska vzgoja - 18 ur estetska vzgoja - 18 ur moralna vzgoja - 12 ur (Ptuj) - 3 x 10 "ur" (v 3 skupinah, imenovanih: likovna pravljica Očka, mamica, telovadita z menoj; Glasbena pravljica) 0p„: Le v okviru telesne vzgoje so zaposlitve izrazito usmerjene le v telesno vzgojo, pri ostalih 2 področjih pa so vključene tudi ostale, pestrejše aktivnosti« Podatkov o času v urah oz« številu dejavnosti ob tem pri meru ni« (M,Maj cen, Ljubljana) - 38 - - Redno ob sobotah. (l-2 uri); za vsak mesec načrtovana po ena enota s 4 sestavinami (skupaj za 7 mesecev) « ~ 14 enot, vsaka 2 1/2 ure (ponedeljek, sreda)« - Vrhnika: potujoči vrtec - 1 x tedensko a 3 ure (predvi¬ denih 16 enot, skupaj 48 ur)« - 3 tromesečja (poletje odpade)« 0p„: ure oz« pogostost niso navedene« 2« Starost otrok, ki jim je program namenjen: 5~6, 3~7° 0 programski strukturi predstavljenih primerov: Primer: 90 iir (2 x 45 ur, 45 ur v 1 tromesečju): Vsaka enota je načrtovana z naslednjimi sestavinami: individualna zaposlitev, razgibanje, zaposlitev I, malica, zaposlitev II, sprehod, obisk, bivanje, vadbena ura na prostem« Primer 90 ur, po tromesečjih: v L tromesečju: individualne zaposlitve (od 3 skupnih ur najmanj 1/3 za individualno zaposlitev), intelektualna vzgoja (okolica, promet, delo odraslih, živalski svet, rastlinski svet, uvajanje v logično mi¬ šljenje, razvijanje matematičnih predstav, razvijanje govora - pravijice, dramatizacije, deklamacije, izštevan- ke, didaktične igre, lutke)« Moralna vzgoja z domačimi obveznostmi« Estetska vzgoja: likovna, glasbena, ritmična« Telesna vzgoja, zdravstveno higienske privajenosti« V okviru posameznih področij: naloge in smotri, vsebina« 39 ~ Primer 60 urnega programa je predstavljen s smotri, metodič¬ nimi napotki, rekviziti. Primer 3 x 10 ur s: smotri, vsebino, metodo, obliko, metodič¬ nimi postopki, sredstvi. Primer sobotnega "mini programa" - po mesecih: Izhodišče s širšimi vzgojnimi smotri, po posameznih mesečnih enotah so navedene teme z okvirnimi metodami (npr. film ...., deklamacija, risanje, pravljica, razgovor o ...) itd. Primer potujočega vrtca je predstavljen po posameznih enotah (l x tedensko a 3 ure): Npr.: U - umska vzgoja (smoter, vsebina, metodični postopek, sredstva) T -- telesna vzgoja (enako kot zgoraj) U - kulturne privajenosti (enako kot zgoraj). Programske sestavine so torej: telovadba, jezikovna vzgoja, glasbena vzgoja, zaposlitev po želji,ali: telesna vzgoja, spoznavanje okolja, likovna vzgoja, zaposlitev po želji. Primer programa, zamišljenega v okviru taborniške organiza¬ cije: podrobneje navedeni smotri v zvezi s to organizacijo (os nove taborniškega znanja), v tem okviru smotri spoznavanja oko lja, akcije (v zvezi s taborništvom), praznovanja, likovna vzgoja, zgodbe in pravljice, pesmi - igre. Od pridobljenih 1 primer kaže način evidentiranja v okviru programa opravljenega dela in sicer z naslednjimi sestavina¬ mi (vpisi): vzgojiteljica, datum, število in starost otrok, zaposlitve po želji (sredstva), skupne usmerjene zaposlitve (vzgojno področje, vsebina, sredstva - o vsakem področju). - 40 - Analiza vzgojnega dela (ugotovitve in pripombe): V gradivu, ki nam ga je posredovala komisija pri SWZ smo našli tudi raz¬ lično uporabljene nazive za dejavnosti, organizirane v KS za otroke in sicer: Cicibanova šola (urice); občasna dejavnost; potujoči vrtci; razširjena dejavnost; dejavnosti za otroke, ki niso vključeni v W0; mini-pr o gram; prijetne urice, mali vrtec. Analiza in interpretacija primerov programov: Vpogled v programe, ki so jih oblikovali navedeni VVZ za iz¬ vajanje predšolske vzgoje v KS, nam pokaže z vidika vrst vzgoj¬ nih dejavnosti naslednje: -- Pretežno je opaziti težnjo vključevati dejavnosti v smislu pospeševanja otrokovega vsestranskega razvoja; izjeme so enostransko oblikovani programi, - Struktura programov pretežno sledi shemi, uveljavljeni pri načrtovanju rednega vzgojnega dela (smotri, tema /vsebina/, metode z metodičnimi postopki, oblike dela), - Ni pa v nobenem od programov, ki smo jih imeli na vpogled, zajeto tudi učinkovanje ostalih dejavnikov družbeno organi¬ zirane vzgoje (ob vključevanju otrok npr, v TVD, v kulturno prosvetna društva, v koriščenje gledaliških, filmskih, lut¬ kovnih predstav za otroke /izven VVZ/, v TV in radijski program itd,) ter s tem povezane naloge koordiniranja v smislu dopolnjevanja. Opaziti pa je - vsaj v nekaterih od analiziranih primerov - prenašanje vzgojnih dejavnosti izrednega programa na program v okviru v KS organizirane predšolske vzgoje brez upošteva¬ nja specifičnih okoliščin tega dela (npr, časovne omejitve), posebej pri zastavljanju vzgojnih smotrov, ki bi morali biti za vzgojno dejavnost v KS specifični, predvsem osnovni, nato - 41 - postopno stopnjevani, ne pa - kot je opaziti v nekaterih pri¬ merih, ki smo jih imeli na vpogled, relativno zahtevni in iz celote iztrgani smotri« Premalo so upoštevane zahteve oz« možnosti vključevanja star¬ šev ter operativno izdelane ali vsaj nakazane oblike dela s starši. Glede na razpoložljivi čas (od 90 do cca 45 ur) se zdijo pro¬ grami - ker ne koristijo - oz. vsaj tega ne predstavljajo - možnosti ostalih dejavnikov družbeno organizirane vzgoje - preobsežno zasnovani, zlasti smotri so prezahtevni. Razen v 3. primeru nismo zasledili modela evidentiranja oz. ovrednotenja opravljenega vzgojnega dela. Povzetek: Vpogled oz. analitičen pristop k programom, ki kažejo priza¬ devanja načrtnega pristopa nekaterih VVZ v SRS k nalogam šir¬ jenja možnosti vključevanja otrok v družbeno organizirano predšolsko vzgojo, priča o prizadevnem pristopu, opozarja pa tudi na dokajšnjo heterogenost teh prizadevanj. To lahko ocenimo kot pozitivno le v iskanju različnih rešitev v fazi oblikovanja koncepta predšolske vzgoje v KS„ Iskanje pa bi moralo voditi k cilju enotnejših rešitev, ki bi vsem otro¬ kom zagotovile enotne minimalne razvojne možnosti, ki jih ta oblika družbeno organizirane vzgoje lahko da. Primerjava obeh virov podatkov o obstoječem stanju na po¬ dročju uvajanja predšolske vzgoje v KS (poimenovane različ¬ no, npr. kot razširjena dejavnost, minimalni program, vzgoj¬ ni program za "zunanje otroke", itd.) opozarja na vzgojno varstvene zavode kot osnovne nosilce sistematičnih prizade¬ vanj v omenjeni smeri, predvsem v prizadevanju za vsestran¬ sko oblikovanje otrok, podobno, kot so ga deležni otroci, ki VVZ redno obiskujejo. - 42 -- Nam pa analiza obstoječega stanja pokaže tudi, katera prizade¬ vanja bi kazalo še bolj podpreti, operativno izdelati, v kate¬ rih. smereh pa jih dopolniti. Poimenovanje..: Potrebno je ugotoviti, da oblike dela v okviru programa pred¬ šolske vzgoje v KS posamezni organizatorji oz, izvajalci zelo neenotno poimenujejo, številni uporabljeni nazivi so tudi ne¬ primerni, npr. Cicibanova šola nekateri so opisni in vključujejo tudi neadekvatne termine, npr, zunanji otroci ipd. Potrebno je torej poiskati ustrezno poimenovanje, ki bo eno¬ značno, ustrezno glede na namen in vsebino dejavnosti, pa tu¬ di dovolj popularno. Vpogled v dosedanje stanje glede vključevanja otrok, ki niso vključeni v družbeno predšolsko vzgojo v VVZ, nam je dopolnilo tudi gradivo ZŠ SRS, ki vsebuje o tim, dopolnilni dejavnosti (to so praznovanja, občasne vzgojne dejavnosti, stalne oblike vzgojnih dejavnosti, letovanja in zimovanja, potujoči vrtci) podatke, prikazane s številom otrok, ki so se v letu 1976 vklju čevali v eno izmed nakazanih oblik. Ob podatku - tudi iz omenje nega gradiva ZŠ - kolikšno je število otrok, ki so redni obi¬ skovalci W0, lahko obe skupini otrok primerjamo, S tem dobimo dokaj grob, a vendar zgovoren podatek, kolikšna je bila v letu 1976 skrb za razširitev vpliva družbene predšolske vzgoje, delno pa tudi o vrstah oz, kvaliteti te pomoči (npr, občasne, stalne oblike pomeni, da se v stalne v večji meri vključujejo večkrat isti otroci - četudi tudi tu kontinuiteta ni nujna, v občasnih pa je menjavanje še izrazitejše, Zimovanje, letovanje nakazuje po eni strani vrsto aktivnosti (plavanje, sončenje, igre ob vodi, smučanje, igre na snegu ,,,), ničesar pa ne pove o kontinuiteti pri vključitvi istih otrok v vzgojne aktivnosti. 43 - Zato je potrebno ponovno poudariti, da so ti podatki grobo orientacijski= Največ povedo o splošnih prizadevanjih v ok¬ viru posameznih občin, malo pa o kvaliteti tega dela v smi¬ slu kontinuiranosti in prizadevanja za vsestransko obliko¬ vanje« V spodnji tabeli navajamo po občinah število v letu 1976 v W 0 vključenih otrok ob primerjavi s številom otrok, ki so bili v letu 1976 vključeni v stalne oblike dela (četudi to niso bili nujno vedno isti otroci, ampak so se - tako do¬ mnevamo -- nekje oz, kdaj bolj, drugod manj - izmenjavali). Podatke prikazujemo v absolutnem številu in v %, kar naj po¬ kaže razmerje med otroki, ki so redno vključeni v W 0 in oni¬ mi, ki niso, Ce upoštevamo, da se otroci v drugi skupini verjetno izmenjavajo, moramo dobljeno, v % izraženo razmerje, tolmačiti še niže, kot ga izkazuje številka. Tabela 1 , Občina Število redno vključenih. otrok število in % v stalne vzg. aktive vključe¬ nih otrok število in % v občasne vzg.aktiv, vključ o otrok število štev« % od štev. % od redno redno vključ. vključ. - 45 - v J V V/ v Občina Število redno Število in % v Število in % vključenih stalne vzg« v. občasno aktive vključe- vzg*aktiv* nih otrok vključ*otrok - 46 - Povzetek in interpretacija iz tabele razvidnih podatkov o skrbi za otroke, ki niso redni varovanci W0 v letu 1976 v sloven¬ skih občinah v naslednjih smereh: - Katere oblike ter ukrepi v tej zvezi se pojavljajo in kako so razporejene v občinah« -• Kako so te skrbi preko raznih ukrepov deležni otroci, kakšna je v tej smeri enotnost možnosti otrok v različnih občinah. - Kakšno je razmerje med številom v redno vzgojo in varstvo v W0 vključenih otrok ter med tistimi, ki so bili -- v le¬ tu, o katerem imamo podatke - zajeti v stalne oblike dopol¬ nilno organiziranih dejavnosti (iz že pojasnjenih razlogov smo se omejili v tej primerjavi samo na te oblike). Tim. dopolnilna dejavnost je v statističnih podatkih predstav¬ ljena v naslednjih oblikah oz. ukrepih: praznovanja, občasne vzgojne dejavnosti, stalne vzgojne dejavnosti, letovanja oz. zimovanja, potujoči vrtci. V vseh, razen pri podatku o potujočih vrtcih - ti so izraženi le z da oz. ne, je obseg dejavnosti oz. razsežnost njihovega vplivanja na otroke izražena v številu otrok, ki se v nave¬ dene dopolnilne dejavnosti vključujejo. Kot že omenjeno, pa nam ti podatki ne razjasnijo, v kakšnem obsegu (posebej z zornega kota vsestranskega, kontinuiranega oblikovanja) so v omenjene vzgojne dejavnosti zajeti posa¬ mezni otroci, niti ne govorijo o vsebini teh dejavnosti, še manj o metodah oz. oblikah dela. Zato moramo te podatke vzeti kot grobo orientacijske. V več¬ ji meri kot o učinkih na otroke nas opozarjajo na prizade¬ vanja v raznih pri nas uvedenih oblikah dopolnilne dejavnosti - 47 W0 (torej prizadevanj razširiti družbeno organizirano pred¬ šolsko vzgojo na vse otroke v KS oz« občini) ter o odzivu po¬ pulacije, ki so ji namenjene« Podatki ZŠ, ki nam jih je posredovala komisija pri SWZ Slo¬ venije o prizadevanjih v slovenskih občinah za vključevanje otrok v družbeno organizirano predšolsko vzgojo še preko dru¬ gih možnih oblik, nam pokažejo -* če jih povzamemo globalno, še: - V 7 (12 %) občinah ni bila organizirana nobena od navedenih dopolnilnih dejavnosti, to pomeni, da so bili deležni druž¬ beno organizirane predšolske vzgoje samo otroci, ki so red¬ no obiskovali YVO. - Od evidentiranih dopolnilnih dejavnosti je bilo v 48 obči¬ nah (12 občin v svojih W0 teh dejavnosti niso organizi¬ rale) v letu 1976 zajetih skupaj 31«793 otrok« V poprečju bi to znašalo 662 na eno občino, nam pa ta podatek ne kaže realnega prizadevanja, saj so razlike v številu zajetih otrok med občinami zelo velike« Nadaljnji podatek, ki nam kaže prizadevanje za vključevanje predšolskih otrok v družbeno organizirano vzgojo, je o or¬ ganiziranju letovanj oz« zimovanj (pri tem ni jasno, ali je bilo namenjeno vsem otrokom v KS, ali le tistim, ki so red¬ no vključeni v W0)„ V 25 (od 60) občinah (42 %) so bila or¬ ganizirana letovanja oz« zimovanja, vanje pa vključenih dokaj različno število otrok (od 1 v občini Šmarje,do 652 v občini Ljubijana-Moste-Polje)» Prizadevanja za razširitev družbeno organizirane predšolske vzgoje nam kažejo tudi vključevanje tim« potujočih vrtcev, ki imajo vlogo prav v krajih z redkejšo mrežo W0„ Za leto 1976 zbrani podatki kažejo, da so bile te oblike organizira¬ ne v 4 občinah (cca 7 °/°) i torej razmeroma redko« ... 48 ~ Stalne oblike vzgojnih dejavnosti, torej tiste, ki od vseh v podatke zajetih oblikah dopolnilnih dejavnosti v največji meri kažejo skrb za kontinuirano vključevanje ter vsestran¬ sko oblikovanje otrok, so bile v letu 1976 organizirane v 35 (5.8 %) občinah, v 25 (42 %) pa ne. V vseh 35 občinah je bilo v stalne oblike dejavnosti zajetih 4,918 otrok, Ce ne upoštevamo, da so se ti - .tako domnevamo - izmenjavali, se niso kontinuirano vključevali in tudi, da so imele - spet domnevno -- te oblike v več primerih značaj eno¬ stranskega vzgojnega vplivanja (npr. telesna vzgoja, tabor¬ ništvo ali pd, ) - in ugotavljamo delež otrok, ki niso bili zajeti v redno vzgojo in varstvo v VVO v primerjavi s tisti¬ mi, ki so bili (približno 42 , 000 ), vidimo, da so otroci, ki niso bili zajeti v VVO, deležni družbeno organizirane vzgoje s približno l/lO deležem, Na osnovi te analize lahko ugotovimo, da v letu 1976 ugotov¬ ljena razširjena (dopolnilna) dejavnost VVO v Sloveniji (raz¬ širjena z namenom vključevanja v družbeno organizirano vzgo¬ jo tudi otroke, ki niso redno vanjo vključeni, bodisi, da sploh niso bili prijavljeni, ali pa so bili odklonjeni /teh je bilo v Sloveniji v letu 1976 10,935/) ne zadovoljuje. Ne ustreza z vidika števila otrok, ki jih zajema, če upošteva¬ mo s tega vidika stanje v vseh občinah skupaj, še manj pa z vidika enakih možnosti otrok v različnih regionalnih pogojih (občinah). Nekatere občine namreč sploh niso organizirale razširjenih dejavnosti, tiste pa, ki so jih, so jih v zelo različnem obsegu in tudi v dokaj različnih, z vidika raz¬ vojnih možnosti otrok, neenakovrednih oblikah, 0 vsebini in metodah ter oblikah dela, pretežno pa tudi o ča.sovnih karakteristikah (pogostost, trajanje ipd,) v letu 1976 evidentiranih razširjenih dejavnostih, pa vemo prav - 4-9 - maloo Nekaj nam o tem povedo spredaj navedeni primeri vzgoj¬ nih programov, ki so spet dokaj neenotno zasnovani, ni pa nam tudi znano ali oz. v kakšnem obsegu oz. kje se je delo po teh programih tudi dejansko odvijalo. Na osnovi v uvodu navedenih družbeno političnih izhodišč ter analize obstoječega stanja oz. prizadevanj v skrbi za čim šir¬ še vključevanje predšolskih otrok v družbeno organizirano vzgo¬ jo smo poskušali na pedagoškem inštitutu oblikovati model, ki naj bi ■- gradeč na dosedanjih dosežkih - nakazoval smernice pri širjenju družbeno organizirane vzgoje v njihovem najbliž¬ jem okolju - pojmovano regionalno in z vidika interesov - v organizacijskem okviru krajevnih skupnosti. Specifična vloga in namen predšolske vzgoje v KS. Program predšolske vzgoje, vzgojni program. Op.: Pojasnilo nekaterih terminov. V zvezi z našo problematiko se pojavljata dva pojma (termina): program, predšolske vzgoje v KS ter vzgojni program v tem ok¬ viru . Pod programom predšolske vzgoje v KS razumemo ~ sodeč tudi po 6T pojasnilu tega programa ' - celovitost ukrepov za razširitev predšolske vzgoje za uveljavitev pravic vseh otrok do družbe¬ no organizirane, skupinske, načrtne in strokovno vodene vzgo¬ je v obdobju pred otrokovim vstopom v šolo. Vzgojni, program pa je eden izmed prispevkov za realizacijo omenjenega, širše zasnovanega programa, neposredno namenjen izvedbi načrtovanih 80 ur vzgojnoizobraževalnega dela za vse otroke (kot je predvideno po programu SOV, ki te ure tu¬ di materialno pokriva). - 50 - Odvisno od zasnove vzgojnega programa pa je, kakšen je od¬ nos tega programa do širšega programa predšolske vzgoje v KS„ Čim bolj je namreč vzgojni program zasnovan celostno in v smislu povezovanja vseh dejavnikov, ki vzgojno nastopajo in učinkujejo na otroka v okviru KS, tem bolj se oba pro¬ grama zbližujeta in (vsaj delno) tudi pokrivata,, In obratno: če je vzgojni program zasnovan ozko, tako da se v njegovem okviru odvijajo dejavnosti le v okviru minimuma 80 ur, preko njih pa vpliv ne seže, tem večji je razkorak med širšim pro¬ gramom ter vzgojnim programom v tem okviru,, To pa pomeni, da se v okviru KS otroci vzgojno oblikujejo (vključujejo v vzgoj¬ ne dejavnosti) po več tirih (razen v 80 urni program še v druge dejavnosti), ni pa jasno in tudi ne zagotovljeno koor¬ dinirano učinkovanje teh dejavnikov. Za označevanje 80 urnega programa uporabljamo tudi izraz "mi¬ nimalni program", ki ga je potrebno pojasniti v odnosu do ta¬ ko pojmovane zasnove 80 urnega programa, kot je v našem ela¬ boratu predstavljen (osnovni program,"srečanja"), se povezuje s "podaljšanim programom", to pomeni koriščenju vseh obliko¬ valnih dejavnikov, ki so v določenem okolju otroku dostopni)« Ob takšnem pojmovanju pa lahko vidimo minimum dokaj različ¬ no« Enotno osnovo v smislu minimuma predstavlja le program srečanj, ki pa naj širi meje minimuma v čim večji meri in s tem širi možnosti vključevanja otrok v družbeno organizirano vzgojno vplivanje. Vedeti pa je tudi potrebno, da minimum v obsegu 80 ur ni re¬ zultat poglobljenega proučevanja odnosov med osnovnimi (mini¬ malnimi) vzgojnimi potrebami, to je zahtevami oblikovanja osnov vsestransko razvite osebnosti in časom, v katerem jih je možno realizirati, ampak dogovora in - domnevno - finan¬ čnih izračunov o sredstvih, ki jih je možno zagotoviti za minimalno zadovoljitev cilja vključitve vseh letnih otrok - 51 - v družbeno organizirano vzgojo in izobraževanje c Ob korišče¬ nju možnosti podaljšanega programa in ob splošno ugodni re¬ alizaciji programa pa otrokove razvojne možnosti ne ostajajo minimalne, ampak se širijo navzgor«, V predstavitvi na pedagoškem inštitutu izdelanega modela vzgoj nega programa v tem elaboratu uporabljamo tudi naslednje ter¬ mine : Osnovni program (program "srečanj") - nam pomeni vsebinsko me¬ todično zapolnitev enotno predvidenih 80 ur, to je neposred¬ nega komuniciranja otrok z izvajalci (vzgojiteljico oz« nje¬ nimi pomočniki)o Podaljšani (razširjeni) program nam pomeni vključitev, s tem pa tudi sinhronizacijo - tudi v smislu načrtovanja in ovred¬ notenja z osnovnim programom - vseh ostalih dejavnikov, ki izven okvira predvidenih 80 ur predstavljajo družbeno orga¬ nizirane razvojno vzpodbude (delno jih je otrok deležen v ok¬ viru družine, npr« ob koriščenju javnih občil, delno izven nje, npr. z vključevanjem v telesno kulturna ali druga društva v gledališču, v naravi /taborniki, izleti, šport ipd«,/ itd*). K amen in cilji programa predšolske vzgoje v KS (torej šir¬ šega programa, zajemajoč tudi vzgojni program)« - Zajeti, izhajajo iz neposrednega življenjskega okolja in s tem zajemajoč v sklop vzajemnega vplivanja čim širši krog izvajalcev in uporabnikov, ki se na različne načine vklju¬ čujejo v družbeno organizirano predšolsko vzgojo, npr„ dajejo pobude za vzgojno delo,, sodelujejo pri načrtovanju, organiziranju, izvajanju, sodelujejo kot vzgojni objekti in hkrati subj ekti„ 52 - -- Prispevati k socializaciji, zlasti v smislu aktivnega so¬ žitja v neposrednem življenjskem okolju, vseh v vzgojno- izobraževalnem procesu udeleženih, bolj ali manj tesne, zlasti pa aktivne socialne kontakte (npr. preko aktivno¬ sti, pri katerih sodelujejo, ali so celo njih izvajalci /npr. praznovanja, skrb, pozornost za druge ljudi, pose¬ bej stare, bolne ipd./). - Preko otrok oz. vzporedno z vplivanjem nanje vplivati tu¬ di na starše otrok, ki živijo v območju določene KS. - Prispevati, da otroci spoznavajo neposredno življenjsko okolje v aktivnem stiku z njimi; to okolje pa predstavlja tudi vir pobud za številne otrokove individualne in sku¬ pinske aktivnosti, npro za igro, delo, zaposlitve z ob¬ likovanjem materiala, likovno udejstvovanje ipd.;"omo¬ gočiti raznovrstne aktivnosti otrok in s tem prispevati k njihovemu mnogostranskemu oblikovanju. - Prispevati k ugodnemu počutju otrok v njihovem življenj¬ skem ambientu, s tem k občutju pripadnosti, domačnosti, kar naj zagotavlja otrokovo pripadnost določeni socialni sredini. Izhodišča za oblikovanje vzgojnega programa v okviru progra¬ ma predšolske vzgoje v krajevni skupnosti. 0p o : Glede na vlogo programa predšolske vzgoje v krajevni skupnosti, ki predstavlja skupno področje uresničevanja in¬ teresov in menjave dela porabnikov (starš e v-otrok) in iz¬ vajalcev (vzgojiteljev in drugih), je potrebno oblikovati mo¬ del sodelovanja, ki bo zagotovil smiselno menjavo dela pri realizaciji večstranskih potrob in interesov. Najprej je pri tem potrebno ugotavljati (upoštevati) konkretne potre¬ be, interese porabnikov, se z njimi ob oblikovanju in ob izvajanju vzgojnega programa dogovarjati; potrebno je upo- 53 - števati konkretne situacije otrok oz, njihove družine (ned drugim vzgojne možnosti, ki jih daje otroku družinsko okolje in druge pohude, ki jim jih okolje posreduje« Upoštevati je potrebno možnosti in želje staršev, npr« glede časa, kraja «»o, kjer naj hi stekel vzgojni program za otroke« Dogovori¬ ti se je potrebno o možnostih in načinih aktivnega vključe¬ vanja staršev v izvajanje programa, pa tudi o načinih kontak- tiranja, o njihovi vlogi pri izvajanju "podaljšanega" progra¬ ma itd« ) Razen s starši pa je potrebno računati še z drugimi dejav¬ niki (npr« delovne, družbene organizacije, strokovne), ki se vključujejo v proces nastajanja in izvajanja predšolske vzgo¬ je v KS (npr« kot sooblikovalci programa, kot organizatorji, kot izvajalci)« Posebej pa je dogovarjanje in - po možnosti - usklajeno na¬ črtovanje v sklopu programa potrebno zaradi povezovanja in koordiniranja vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri oblikovanju otroka (med drugim javna občila, tisk, telesnovzgojna društva, glasbene šole, itd«)« 1« Vzgojni program naj bi bil zasnovan skladno z zasnovami programa v okviru redne vzgojnovarstvene dejavnosti, ki teče v WZ„ To tudi pomeni, da mora biti usmerjen k cilju mnogostranskega oblikovanja otrok« Zahteva po izhajanju iz ciljev programa redne, vsakodnevne vzgojnovarstvene dejavnosti pa je pogojena tudi z zahtevo omogočiti enotne razvojne možnosti vsem otrokom« Minimalni, to je 80 urni program,naj bi v svojih elementih (vzgojni cilji, teme) izhajal iz vzgojnega programa v okvi¬ ru dnevnega, rednega varstva in vzgoje otrok v VVZ« Ob -• 5 2 i- - realizaciji v smislu zahtev mnogostranskega oblikovanja pa mora izvajalec iskati nekatere specifične metode in oblike dela„ Če upoštevamo možnosti pritegovanja različnih obliko¬ valnih dejavnikov v smislu "razširjenega in podaljšanega" programa, morajo metode in oblike dela zagotoviti pritegni¬ tev in sinhronizacijo vseh dejavnikov, pri tem pa izhajajo iz strukture osnovnega, 80 urnega programa« Zahteve mnogostranskega oblikovanja pa terjajo, da vzgojni program omogoči otrokom raznovrstne aktivnosti, ki naj bo¬ do po obsegu pa tudi po metodah in oblikah izvajanja (s tem pa tudi z vzgojnimi cilji) usklajene oz« medsebojno uravno¬ vešene o Iz tega izhodišča pa izhaja konkretna zahteva, ki zadeva or¬ ganizatorje oz« izvajalce tega programa« Ne morejo biti iz¬ ključni, niti prevladujoči niti kot organizatorji, niti kot izvajalci društva oz« organizacije, ki zaradi ozkega delo¬ kroga oz« značaja delovanja učinkujejo na otroka le v eni iz med smeri njegovega oblikovanja (npr« TVD Partizan, glasbene šole, Pionirska knjižnica, ipd«), če so ostale pri tem zane¬ marjene oz« sploh niso vključene« Če pa v določenih okoliščinah (npr« v manjših krajih, kjer so organizirana le posamezna društva) so, moramo poskrbeti, da svojo dejavnost razširijo s tem, da prevzamejo vlogo iniciatorja in organizatorja, v podrobnejše načrtovanje in izvajanje vzgojnih dejavnosti pa pritegnejo še druge - če ne skupin, pa posameznike, s funkcijo razširiti vzgojni program še v drugih smereh, v smislu zahtev mnogostranske¬ ga oblikovanja osebnosti« Npr«: Ob telesni vzgoji poskrbeti tudi za ostale, npr. intelektualne, govorne aktivnosti, li¬ kovne, glasbene, igro itd« - 55 Zato je posebej z vidika mnogostranskega oblikovanja najustrez¬ nejši organizator družbeno organizirano predšolske vzgoje v KS ustanova, ki pod svojo streho, zaradi zasnove svojega dela, združuje možnosti za omenjeno mnogostransko aktiviranje otrok, V tem smislu so v njej usposobljene tudi vzgojiteljice (tako za neposredno izvajanje talcih dejavnosti, kot tudi za usmer¬ janje drugih pri teh dejavnostih), v VVZ je tudi ustrezna oprema, prostori, didaktična sredstva itd. Ob zahtevi po uravnovešenem vsestranskem vplivanju na otroka je v vzgojnem programu, pa tudi v širšem programu družbene predšolske vzgoje v KS, potrebno razen okvirnega, oblikovati tudi operativnega, dokaj podrobno in konkretno zastavljene¬ ga, neposredno usmerjevanega, ki bo: - Predvidel (tudi v smislu obsega dejavnosti) vse, za vse¬ stransko oblikovanje otrok potrebne aktivnosti, - Oblikoval metode izvajanja v program zajetih ter v smi¬ slu ciljev mnogostranskega oblikovanja, - Predvidel za izvajanje raznovrstnih aktivnosti potrebnih strokovnjakov oz. izvajalcev, ki bodo delali s pomočjo mentorj ev-strokovnj akov. - Omogočil pa tudi spremljanje in evidenco o izvedenih ak¬ tivnostih v njihovem vzajemnem povezovanju. 2. Za uresničitev ciljev mnogostranskega oblikovanja otrok in za svobodno menjavo dela pri zadovoljevanju potreb otroške¬ ga varstva oz. predšolske vzgoje pa je potrebno preko vzgoj¬ nega programa, oblikovanega v okviru časovnih možnosti 80 ur, zajeti in sinhronizirati,če je potrebno, pa tudi vzpod¬ buditi vse dejavnike družbene vzgoje, ki v določeni krajev¬ ni skupnosti na otroka učinkujejo. - 56 - Zamisel vzgojnega programa v smeri razširjenega in podaljšane¬ ga vplivanjao Kot oe bilo že v uvodu omenjeno, v vsakem okolišu oz. v njem organizirani krajevni skupnosti, ponekod v večji, ponekod v manjši meri, nastopajo razen v VVZ z rednim vplivanjem organi¬ zirane oblike družbene vzgoje, še drugi dejavniki, tudi druž¬ beno organizirani, ki učinkujejo na otroka, nekateri intencio¬ nalno, nekateri funkcionalno. Sem sodijo zlasti javna občila, družinska vzgoja, telesno kulturna društva idr. Racionalen, enoten, intenziven pristop k vzgoji in izobraže¬ vanju otrok zahteva, da vse te dejavnike evidentiramo in jih usklajeno vključujemo v proces oblikovanja otrok. Kako to zahtevo v praksi realizirati? Najbolj smiselno, zato tudi najbolj racionalno in primerno tu¬ di ciljem intenzifikacije vzgojnoizobraževalnega vplivanja, bi bilo enotno načrtovanje vplivanja vseh dejavnikov. Bi se pa seveda moralo tudi časovno uskladiti, da vplivi enih dejavni¬ kov ne bi časovno prehitevali drugih, kar bi imelo neugodne učinke tudi na smeri vplivanja. Takšno usklajeno načrtovanje si zamišljamo kot dolgoročnejši cilj. Že zdaj pa bi morali - četudi še ne enotno načrtovane, vendar vzporedno in zaporedno učinkujoče dejavnike - vsaj pregledati (evidentirati) ter jih v okviru možnosti koristiti v osnovnem, 80 urnem programu. V tej zvezi si zamišljamo ta program v smislu kombiniranj a osnovnega, to je na čas 80 pur odvijajočega se programa.z razširjenim in podaljšanim, kar pomeni načrtno pritegovanje učinkovanja vseh ostalih dejavnikov družinske in družbeno - 57 - organizirane vzgoje, ki na območju krajevne skupnosti, v ka¬ terem program teče, delujejo« "Podaljšanje programa" pa je možno doseči tudi z naslednjimi v okviru 80 urnega programa sproženimi ukrepi: Možno (več¬ krat prav potrebno, na to potrebo pa večkrat opozorijo in dajejo celo pobudo za ukrepanje tudi otroci) je v okviru os¬ novnega programa sprožene aktivnosti doma nadaljevati ( Npr«: Nadaljevati z opazovanjem vremenskih pojavov, rastlin, dela ljudi dopolnjevati zbirke primernih predmetov (razgled¬ nice, znamke, prtički) . . .. jih doma urediti .... povedati, pokazati staršem, .... jih prositi za prispevek, zastaviti vprašanje « 0 ==, sprožiti likovno "razstavo", h kateri pri¬ spevajo otroci tudi z likovno aktivnostjo doma o«««, organi¬ zirati skupine otrok, ki bodo v "podaljšanem času", torej doma, nekaj opravili (npr. poskrbeli za pomoč staremu člove¬ ku, ponovili dramatizacijo, skupaj zapeli, zaigrali (drugim otrokom v soseščini) na preproste, v okviru 80 ur izdelane (ali posredovane) glasbene instrumente. Posebej primerna za "podaljševanje vplivanja" je igra, tako ustvarjalna kot didaktična. Glede na otrokovo starostno po¬ gojeno potrebo po igri je pričakovati, da bo naveden za¬ mišljen sistem vzpodbujanja učinkoval dovolj močno, da bo zagotavljal nadaljevanje otrokove aktivnosti v VVZ začete igre ali druge dejavnosti tudi doma. Tako "širjenje, podaljševanje" programa preko minimalnega ča¬ sovnega okvira 80 ur ima predvsem tele prednosti: - Je pomemben prispevek k realizaciji nalog mnogostranskega oblikovanja, ki med drugim zahteva tudi dovolj časa (80 ur pa je za to očitno premalo), omogoča torej dopolnjevanje vzgojnih dejavnosti, ki so v okviru 80 ur premalo ali sploh niso zastopane; ~ 58 - - Jc prispevek k usklajevanju vzgojnoizobraževalnih vplivov (četudi ne - če ni njihova dejavnost vnaprej načrtovana - v vplivanju na to, katere in kdaj se vključujejo, ampak v iskanju stičnih točk, dopolnil, možnosti pojasnjevanja itd.). S pomočjo podaljševanja programa je poudarjena tudi povezoval na vloga družine predvsem v dveh smereh: - s tem, da določene pobude, naloge ipd. otrok iz ustanove prinaša v družino, tam pa pritegne - neposredno ali po¬ sredno -- starše, - s tem, da se določene aktivnosti (npr. gledanje TV, poslu¬ šanje radia, urejanje zbirk ... ,razgovori s starši, opazo¬ vanja ipd.) odvijajo v okviru družine, spet ob neposred¬ nem ali posrednem sodelovanju staršev, ali pa vsaj -mnogo¬ krat - v njihovi prisotnosti. Iz take povezovalne vloge družine pa tudi s programom zami¬ šljenih ostalih možnosti vplivanja na starše preko programa predšolske vzgoje v KS sledi, da daje tale način tudi ugodne možnosti za povezovanje in usklajevanje družinske z družbe¬ no predšolsko vzgojo, pa tudi možnosti aktivnega a nevsilji¬ vega poseganja slednje v družinsko vzgojo. - Je prispevek h kontinuirani aktivnosti otrok; prehajanje v okviru 80 ur (npr. v okviru VVZ ali'podobno) izvedenega programa v podaljšani program (nadaljevanje v okviru dru¬ žine, ob sodelovanju staršev ali brez njih, ob gledanju televizije ali poslušanju radijskih oddaj, obisku gleda¬ lišča, TVD ipd.) zagotavlja smiselno, na neki način (po¬ sredno) načrtovano in usmerjano aktivnost otrok, ki bi bi¬ la sicer morda neusmerjena ali celo neizkoriščena (otrokom preprečuje tudi dolgočasje, z njim pogojeno neusmerjeno, 59 včasih celo negativno, otroku ali drugim škodljivo aktivnost, razposajenost). V omenjenem pa lahko vidimo tudi prispevek vzgoje otrok za smotrno, samostojno koriščenje prostega časa, priložnost, da otrok uvidi, uresniči, razvija svoje interese« - Je prispevek k otrokovi socializaciji; odvisno od metod or¬ ganiziranja podaljšanih aktivnosti najdemo v omenjenem kori¬ ščenju raznih dejavnikov tudi dobrodošle priložnosti, da se otroci tudi izven okvira 80 ur medsebojno srečujejo, so sku¬ paj aktivni ali se vsaj družijo (npr. ob gledanju televizi¬ je, v TVD ipd.). --Je prispevek - preko konkretnih primerov - pedagoškega osve¬ ščanja in vzpodbujanja staršev pa tudi drugih ljudi iz nepo¬ srednega otrokovega okolja, da aktivno sodelujejo pri vzgoj¬ nem usmerjanju otrok. - Je dejavnikom, ki delujejo v otrokovem okolju, ki so prema¬ lo opaženi in zato neizkoriščeni, ugodna priložnost, da otro¬ ke, preko njih pa tudi odrasle, nanje opozorimo;s tem jih vzpodbudimo k izkoriščanju pozitivnih vplivov, ki jih pri¬ našajo. - Omogoča upoštevati življenjske okoliščine, konkretne dejav¬ nike, ki nastopajo v okolju, kjer živijo različni otroci, večjo čustveno bližino na otrokov dom, navajen način živ¬ ljenja v družini, vezanih (neposredno ali posredno) pri- ložaosti, ki otroka oblikujejo« Življenjska in čustvena bližina dejavnosti pa se - tako do¬ mnevamo - prenaša na celotni program, tudi na dejavnosti, ki se odvijajo v okviru osnovnega programa. Tako postane za otroka bolj privlačen, manj je ob njem zavrt, bolj spontan. Po tej poti vidimo tudi prispevek k vživijanju otroka v nove z vzgojnim programom v KS sprožene okoliščine, ki mnogim ot¬ rokom - vsaj v začetku - povzročajo težave. Ob časovno kratkem, -■ 60 - tim. minimalnem, 80 urnem programu, pa je potrebno otrokovo nezavrto sodelovanje doseči čim prej. V zvezi s postavljenim izhodiščem celostnega in enotnega vpli¬ vanja v okviru vzgojnega programa v KS in vlogi VVZ kot cen¬ tra predšolske vzgoje v KS in s tem koordinatorja vseh ostalih dejavnikov, nastopi vprašanje, kakšna naj bi bila v omenjenem modelu vloga že. delujočih organizacij v okviru programa pred¬ šolske vzgoje v KS (npr. Center za estetsko vzgojo, Pionirski dom, oddelki za predšolske otroke pri TVD Partizan, tekmova¬ nje za športno značko, tečaji tujih jezikov za predšolske ot¬ roke itd.). Gotovo ne bi smeli zanemariti nobenega izmed že obstoječih, zlasti ne preverjenih, pri otrocih in starših že priljublje¬ nih dejavnikov. Bi pa v interesu mnogostranskega oblikovanja v otrok s tega vidika morali preveriti njihove programe. Ce bi se pokazalo potrebno, bi razširili njihovo dejavnost, po¬ vezujoč z osnovno, ki jo gojijo, tudi na ostale s ciljem harmoničnega oblikovanja osebnosti. Konkretno: Telovadba, organizirana pri TVD Partizan, naj bi postala ena izmed sestavin programa, VVZ kot center pred¬ šolske vzgoje v KS pa naj bi v smislu "dopolnjevane" aktiv¬ nosti nudil TVD ustrezno strokovno vodstvo oz. pomoč. Ali: Glasbena šola naj bi svoj program izvajala v okviru celotnega vzgojnega programa, tako da bi bila glasbena vzgo¬ ja enakovreden sestavni del drugih dejavnosti. To povezova¬ nje bi našlo svoj odraz v metodičnih postopkih. Če ugotovljeno strnemo,lahko ugotovimo, da zamišljeno po¬ daljševanje programa predšolske vzgoje v družinski krog ter še preko njega pomeni tudi racionalizatorski pristop, torej prizadevanje, ki nam zagotavlja, da tudi v skromnih časovnih 61 - in drugih objektivnih možnostih čimveč dosežemo. Je pa tudi prispevek k okrepitvi vzgojnoizobraževalnega vplivanja, to pa je imperativ sodobnega življenja, ki se reflektira tudi v samem otroku ,v njegovi želji in pripravljenosti biti ak¬ tiven, kaj spoznati, se česa naučiti, se uveljaviti, dose¬ či pa tudi priznanje. Lahko tudi pričakujemo ugoden učinek opisanega podaljševa¬ nja vzgojnega vplivanja na čas, ki ga preživlja otrok do¬ ma, v svojem najožjem življenjskem okolju, v stanovanjski soseščini tako, da v VVZ usmerjeni otroci začno tvoriti s pobudami za določene dejavnosti nekakšno jedro, okrog ka¬ terega se utegnejo združevati še ostali otroci. Tako lahko pričakujemo, da se v neposrednem življenjskem okolju name¬ sto večkrat neorganiziranih in kdaj tudi negativno delujo¬ čih skupin otrok oblikujejo takšne, ki jih vodijo pozitiv¬ ni cilji, jih tudi medsebojno povezujejo, ter prispevajo k socialnemu dozorevanju. S pomočjo takšnih jeder lahko dobi¬ vajo pozitivne pobude za udejstvovanje tudi otroci, ki ni¬ so vključeni v 80 urni program. J. Vzgojni program moramo zasnovati in predvideti njegovo izvajanje v različnih okoliščinah (izvajalci, prostor, oprema ipd.), pri tem pa naj bi bil program zastavljen enotno v smislu izhodišča enotnih razvojnih možnosti in poenotenja šolskega starta. Ob tem pomisleku pa je eno izmed izhodišč tudi, kako za izvajanje programa zagotoviti potrebno fleksibil¬ nost. V zamišljenem vzgojnem programu je kot konstanto možno pojmovati predviden, tudi finančno pokrit čas 80 ur, ki pa bo predstavljal resnično stalno, oporno točko ~ 62 le v primeru zadostne, enotne racionalne izrabe okvirno po¬ stavljenih časovnih možnosti- Od ostalih za izvajanje programa relevantnih okoliščin je pričakovati dokajšnjo variabilnost (razlike)- Ena teh, ki jo lahko predvidimo že na osnovi okvirne zasnove programa predšolske vzgoje v krajevni skupnosti, so organizatorji raznih oblik vzgojnih dejavnosti v okviru naloge vsestran¬ skega oblikovanja osebnosti- z) Ob že omenjenih - glej tudi program DPM za leto 1977 - različnih možnosti -■ nekateri od njih so se že dobro uve¬ ljavili, npr- TVD Partizan - organizatorjih, je potrebno računati z različno osnovno orientacijo, z razliko v nji¬ hovi osnovni usposobljenosti, interesih, itd„ Zato - v interesu enotnega, v vsestransko oblikovanje oseb¬ nosti usmerjenega vzgojnoizobraževalnega procesa - ne more¬ mo organizacije vzgojnih dejavnosti v okviru programa za otroke v krajevni skupnosti prepustiti presoji vsakega od različnih možnih organizatorjev; njihovo - sicer dragoce¬ no pripravljenost za sodelovanje pri organiziranju vzgoj¬ nih aktivnosti za otroke, je potrebno usmeriti s podrob¬ nejšimi navodili, ki naj bodo grajena na osnovnih izhodi¬ ščih za zagotovitev potrebne enotnosti- Podobno variabilnost, pa tudi podobne zahteve za. izravna¬ vanje razlik, torej podrobno programsko usmeritev, lahko pričakujemo pri izvajanju, torej pri pedagoških delavcih, - morda v odnosu do naloge vzgoje in izobraževanja - pa tudi pri ostalih, tudi laičnih kadrih, pripravljenih vklju¬ čiti se v izvajanje vzgojnega programa za otroke v okviru krajevne skupnosti- ~ 63 Razlike, ki zahtevajo fleksibilno prilagajanje v zvezi s pripravo (organizacijo) in izvedbo programa, pogojujejo tu¬ di različne regionalne (prirodne, razlike v življenju, na¬ činu dela ljudi ipd.) okoliščine, ki jih je pričakovati v različnih krajevnih skupnostih. Na življenjskih situacijah grajen vzgojni program -• ne da bi te situacije vsebinsko predvidel - dopušča organizator¬ ju, Še bolj pa izvajalcu, da pri samem vzgojnem delu išče vsebino, delno pa tudi z njo pogojeno vsebino dela v nepo¬ srednem življenjskem okolju otrok, njihovih staršev pa tu¬ di ostalih v vzgojni program tako ali drugače vključenih krajanov. 4. Eno od osnovnih vprašanj, ki se pojavljajo tako v zvezi z organizacijo kot z izvajanjem programa predšolske vzgoje v KS, je vprašanje izbire pa tudi usposabljanja delavcev za delo z otroki. Najprej - predno se lotimo težavnega iskanja ustreznega pe¬ dagoškega profila, ki bi bil hkrati tudi dovolj delovno sproščen za sprejemanje dodatnih nalog, moramo premisliti, katere so zahteve, ki bi jim morali ustrezati pedagoški delavci in njihovi pomočniki. Te so zlasti naslednje: Najprej ne bi smeli prezreti posebnih zahtev vzgojnega de¬ la, pogojenih s specifičnostmi otroka v predšolskem sta¬ rostnem razdobju. Pri tem je potrebno najprej opozoriti na posebno dojemljivost, plastičnost otrokovega živčnega sistema, ki pogojuje posebno odprtost otroka za obliko¬ valne vplive; ti pa puščajo tudi pomembne, dostikrat ne¬ popravljive sledove v razvoju njegove osebnosti. Zato in zaradi globalnega pristopa pri otrokovem oblikovanju, vzgojitelj učinkuje na otroka z vso svojo osebnostjo, - 64- predvsem s tem, kakršen je, kako živi, deluje, sodi k uspo¬ sobljenosti za delo s predšolskimi otroki, razen obvlada¬ nja določene vsebine, metod in oblik dela, tudi v smeri ciljev socialistične družbe harmonično oblikovana oseb¬ nost, ki bo na otroka vplivala tudi s svojim vzgledom. Zaradi omenjenih zahtev bi bilo v zvezi s pridobivanjem oz. izbiro kadrov za dejavnosti v okviru predšolske vzgoje v krajevni skupnosti potrebno poskrbeti ne za zasilne, am¬ pak za povsem zadovoljil j oče rešitve. Najustreznejši profil delavca v okviru predšolske vzgoje v KS je vzgojiteljica, usposobljena za delo s predšolskimi ot¬ roki v VVZ. Zaradi pričakovanih težav, s katerimi bi se predvidoma srečali, če bi hoteli kadrovati za to delo vzgo¬ jiteljice, ki jih še vedno primanjkuje, se - vsaj v neka¬ terih krajevnih skupnostih, ki bodo organizirale družbeno predšolsko vzgojo, ne bo mogoče izogniti nujnosti izkori¬ stiti pripravljenost tudi drugih pedagoških delavcev ali celo neprofesionalcev za izvajanje programa v okviru te vzgoje. Naloge vzgojiteljice z vidika njene časovne obremenitve v okviru opisane zasnove programa bi bile približno take: 1. Izvajanje vzgojnega programa v okviru srečanj (vsaka skupina 2-krat tedensko a 2,5 ur, kar bi dovoljevalo, da vzgojiteljica hkrati vodi približno 5 skupin (s tem v enem delovnem letu - od septembra do vključno junija - opravi a 00 ur za 1 skupino - 15 skupin, to je, če računamo v 1 skupini 25 otrok - 575 otrok). 2. Pri tem pa je potrebno računati še z nalogami dela s starši ter s - pretežno organizacijskimi-nalogami za povezovanje različnih dejavnikov v okviru razširje¬ nega in podaljšanega vplivanja, njihovo evidentiranje, koordiniranje, (usklajevanje tudi z načrtovanjem)., Iz omenjenega je razvidno, da nalog v okviru programa pred¬ šolske vzgoje ne bi mogle opravljati vzgojiteljice v dodat¬ ku (podaljšku) delovnega časa, ampak bi bila v vsaki usta¬ novi, ki bi organizirala ta program, vsaj po 1 vzgojitelji¬ ca (z nekajletnimi delovnimi izkušnjami), ki bi - ob pri¬ tegovanju ostalih za nekatere naloge in ob vključevanju drugih (starši, študenti, dijaki vzgojiteljskih šol ipd,) -• opravljala in odgovarjala za najpomembnejše in najob¬ sežnejše naloge» Predno pa se odločimo za to, bi bilo potrebno dobro premi¬ sliti, če so kadrovske kapacitete vzgojnovarstvenih zavo¬ dov, h katerim gravitirajo načrtovane dejavnosti v okviru krajevnih skupnosti, dobro, smotrno, racionalno izkorišče¬ ne, Predvsem velja v tej zvezi preveriti, ali se vzgoji¬ teljice v svojem delovnem času ukvarjajo z vzgojnim delom, ki zahteva njihovo stopnjo oz, specifičnost strokovne usposobljenosti, V primeru, da ugotovimo v redni dejavnosti vzgojiteljic v VVZ določene rezerve (npr, delovni čas zapolnjuje tudi s prisotnostjo pri spanju otrok), jih kaže izkoristiti v okviru dejavnosti predšolske vzgoje v KS. Seveda moramo rezervo v kadrovanju ustrezno usposobljenih kadrov za to delo iskati tudi v pripravljenosti vzgojite¬ ljic za delo v podaljšanem delovnem času. Je pa navedene rezerve - če z vzgojiteljicami ne moremo po¬ kriti vseh potreb za izvajanje programa - smiselneje, bolj racionalno kot za neposredno izvajanje, izkoristiti za opravljanje funkcij mentorjev v okviru predšolske vzgoje 66 - v KS. S tem lahko dosežemo dobro povezavo med delom v VVZ ter v okviru dejavnosti v KS. Pri koriščenju drugih pedagoških delavcev in neprofesional¬ nih, na področju vzgoje in izobraževanja laičnih kadrov, pa je potrebno opozoriti na naslednje: Na potrebo po izbiri z vidika za delo s predšolskimi ot¬ roki potrebnih, že omenjenih osebnostnih karakteristik, ki zagotavljajo dober stik z otrokom in potrebno vodlji¬ vost. - Da bo potrebno te kadre dodatno usposobiti (najbolje s hospitacijami, povezanimi s potrebnimi pojasnili; oboje naj bi kandidatom pokazalo vzorce za izvajanje programa, jih pa usmerilo tudi v lastno pobudnost). - Da bo potrebno oblikovati posebnostim nalog usmerjanja omenjenih neprofesionalnih kadrov prirejen model men¬ torstva. Vloga vzgojiteljice v programu predšolske vzgoje v KS, naj bi bila predvsem organizatorske, mentorske, koordinatorske narave. Tudi kot izvajalka vzgojnega programa bi morala iskati tak¬ šne oblike dela, ki bi ji omogočile, da racionalno koristi svojo strokovno usposobljenost tako neposredno za delo z otroki, kot tudi za usmerjanje ter usposabljanje drugih pri tem delu. Tako npr. bi - ob delitvi večje skupine otrok na manjše - v posameznih metodičnih fazah vzgojnega dela - lahko pri¬ tegnila za vodstvo manjših skupin otrok laične oz. pri¬ učene sodelavce, med njimi tudi starše. - 67 - Posebej je potrebno v tej zvezi opozoriti na pričakovan ugo¬ den vpliv vzporednega dela vzgojiteljice s starši pri izva- , v/ janju programa, zastavljenega v smislu "podaljšanega", Ze v VVZ aktivni starši bi se na ta način zelo organsko uvedli v naloge vodstva otrok pri nadaljevanju v VVZ sproženih vzgojnih aktivnosti. Najugodnejša rešitev kadrovskih vprašanj z vidika zagoto¬ vitve mentorstva ter opravljanja vseh drugih nalog (dogo¬ varjanje ob ugotavljanju obojestranskih interesov ...), izvedljivo pa v večjih krajevnih skupnostih oz, VVZ,je, če ima vzgojnovarstveni zavod posebno strokovno moč za naloge v zvezi s programom predšolske vzgoje v krajevni skupnosti, priporočljivo - kot že omenjeno -- v vlogi mentorja, peda¬ goškega vodje, preko teh nalog pa tudi izvajalca. Bi pa omenjeno prepletanje, izmenjavanje, sodelovanje raz¬ ličnih izvajalcev vzgojnega načrta zahtevalo dokaj dobro premišljen načrt tega dela, ki bi bil pa tudi tako zastav¬ ljen, da bi dovoljeval prožno prilagajanje konkretnim, - kot lahko pričakujemo - dokaj izpreminjajočim se okolišči¬ nam. (Npr. Pričakovati je, da se bodo skupine zaradi izo¬ stankov otrok, pa tudi staršev, izpreminjale; potrebno je računati tudi z različno zanesljivostjo ostalih sodelavcev oz. pomočnikov pri izvajanju programa itd.). Usposabljanje in sodelovanje staršev v okviru programa pred ¬ šolske vzgoje, v krajevni skupnosti. _ Naloge staršev v zvezi z usmerjanjem razvoja njihovih ot¬ rok, so zlasti naslednje: - So prvi usmerjevalci otrokovega razvoja v okviru družine in večkrat edini vse do otrokovega vstopa v osnovno šolo. -• 68 ~ So sovzgojitelji , ko se njihovi otroci vključijo v druž¬ beno organizirano vzgojo z različnimi nalogami. V času, ki ga otrok preživi doma, opravljajo tiste vzgojne naloge, ki sodijo po svojem značaju v okvir družinske vzgo¬ je« Ob sodelovanju s poklicnimi vzgojitelji in drugimi iz¬ vajalci opravljajo številne naloge v okviru programa druž¬ beno organizirane vzgoje« Posebne naloge pa prinaša staršem tudi program predšolske vzgoje v krajevni skupnosti« Načrtovanje pa tudi izvajanje programa predšolske vzgoje v KS temelji na tesnem, kontinuiranem sodelovanju staršev, torej tudi na vzdrževanju stalnih zvez organizatorjev in izvajalcev te vzgoje z njimi. To zahtevo pogojuje: -- zamisel z vključitvijo vseh dejavnikov integrirane vzgo¬ je v krajevni skupnosti, v kateri nastopajo starši v dvojni vlogi: kot eden izmed drugih, vsekakor najpomembnejši dejav¬ nik oblikovanja otroka, pa tudi kot porabniki, nosilci potreb in interesov v okviru združevanja dela v vzgojno- izobraževalnem procesu; - zamisel programa v smislu podaljševanja, ki postavlja starše kot sodelavce, sousmerjevalce vzgojnega procesa, sproženega v okviru 80 urnega osnovnega programa« Zavedati pa se moramo, da so - posebej pri predšolskem ot¬ roku - starši zelo pomembni, največkrat odločujoči posred¬ niki in pomočniki otroku, če naj izkoristi možnosti, ki mu jih dajejo v okolju, v katerem živi, posebej v krajevni skupnosti organizirane vzgojne dejavnosti. Pri tej posre- - 69 - dovalni vlogi pa seveda igrajo dokajšnjo vlogo razen objek¬ tivnih pogojev staršev (npro čas, potreben za spremstvo ot¬ roka, včasih oprema, denar za vstopnino ipd,), tudi njihovo razumevanje pomembnosti vključevanja otrok v vzgojne de¬ javnosti „ To pa je spet pogojeno z določenimi okoliščinami, na katere moremo bolj ali manj vplivati, npr= z izobrazbo, pedagoško osveščenostjo in drugimi, večkrat tudi socialno pogojenimi dejavniki, V sklopu vplivanja navedenih razlik med starši se povečujejo tudi razlike v možnostih otrok ko¬ ristiti v okolju obstoječe razvojne pobude, s tem pa tudi razlike v njihovih razvojnih možnostih. Načrtno delo s starši je torej tudi z vidika širjenja do¬ stopnosti raznih oblik družbeno organizirane predšolske vzgoje in njihovih učinkov na otroke več kot potrebno. Vloga staršev v oblikovanju in izvajanju vzgojnega programa v KS pa postavlja naslednje naloge dela s starši za njihovo navedenih obveznosti: - usposobiti oz o aktivirati jih za uveljavljanje njihovih pravic in dolžnosti pri združevanju dela za zadovoljeva¬ nje vzgojnoizobraževalnih potreb njihovih otrok; - jih pedagoško širše osvestiti oz, oblikovati; - jih usposobiti oz, usmerjati za izvajanje njihovih nalog v okviru vzgojnega programa v KS v smislu razširjenega in podaljšanega vplivanja. nujno, obvezno sestavino oblikovanja in izvajanja programa pr edšolske vzgoje v KS. Zaradi omenjene poudarjene vloge staršev v vzgojnoizobraže- valni dejavnosti v KS ter zaradi specifičnosti njihovih - 70 - nalog v njej pa je potrebno izdelati in izvajati ustrezen Te pomembne naloge ne smemo prepuščati slučaju, niti ravna¬ ti nenačrtno in nesistematično. Se pa moramo tudi v zvezi z omenjenimi nalogami zavedati težav. Prav gotovo niso najmanj pomembne tiste, ki jih po¬ gojujejo ob splošni obremenjenosti staršev in izvajalcev programa dela s starši, zelo skromne časovne možnosti. v Cas pa zahteva tako splošno usposabljanje staršev za ra¬ zumevanje in opravljanje vzgojiteljskih nalog, kot tudi usposabljanje za delo z otroki v okviru "podaljšanega" programa, seveda pa tudi delo samo. Pri tem pa moramo računati z nujnostjo, da starši čas za otroka morajo imeti, zlasti še, če želijo vzgojo otrok iz¬ boljšati, doseči pri njej večjo učinkovitost. Večkrat so¬ di med prve naloge dela s starši prav osveščanje o tej nuj¬ nosti. Računati pa moramo tudi z drugimi težavami, npr. z različ¬ nimi stopnjami pedagoške osveščenosti staršev v fazi, ko z njimi pričenjamo delo, kar lahko pogojuje različna izo¬ brazba, življenjske izkušnje (nanje vpliva tudi poklic), pa tudi osebnostne, zlasti karakterne posebnosti staršev itd. Zato je ena izmed osnovnih zahtev, če hočemo v okviru pro¬ grama predšolske vzgoje v KS delo s starši postaviti na realna tla in zastavljene naloge tudi uresničiti, raci¬ onalizacija, zelo premišljeno koriščenje vseh možnosti, ki se nam za to delo nudijo, tako tistih, ki jih predvide¬ vamo in morda tudi načrtujemo, kot tudi nepredvidenih. - 71 - Ena izmed zelo pomembnih rešitev v zvezi z zahtevami racio¬ nalizacije je, tako z vidika vzgojiteljic (ali drugih izva¬ jalcev), kot tudi staršev, v čim večji meri vzporedno ali vsaj kolikor mogoče časovno usklajeno, povezano delo z ot~ roki in s starši ,, Zasnova programa predšolske vzgoje z vanjo zajetim vzgojnim programom v smislu razširjenega in podaljšanega programa ta ko vzporednost posebej zahteva, delno pa jo nekatere oko¬ liščine izvajanja tega programa tudi omogočajo (olajšujejo) Realizacija teh možnosti pa zahteva dokaj skrbno načrtova¬ nje dela. Pomislimo na naslednjo, na videz morda manj pomembno okoli¬ ščino, ki pa jo lahko zelo dobro izkoristimo za navedeno paralelno oz. časovno usklajeno delo s starši in z otroki: "Vicijučevanje otrok v tim, minimalni, to je 80 urni program v KS, posebej če ga pojmujemo v smislu razširjenega in po¬ daljšanega, zahteva spričo njihove starosti (5-6 let) spremstvo staršev. Predvidevamo, da je to spremstvo po¬ trebno vsem otrokom vsaj v začetku vključevanja otrok v izvajanje programa, v primerih večje oddaljenosti oz, dislokacije ter pri manj samostojnih otrocih, pa tudi dlje časa ali ves čas. Dosedanje izkušnje, npr, v zvezi z malo šolo ali pa ob ne¬ katerih drugih za otroke organiziranih vzgojnih dejavno¬ sti, npr. v okviru Cicibanovih uric, telovadbe ipd., ka¬ žejo, da je večkrat prav zahteva spremstva in v tej zve¬ zi za starše "prazen" ali tudi v resnici izgubljen čas, ovira, ki, žal, učinkuje neugodno na vključevanje otrok v omenjene organizirane vzgojne dejavnosti. Spremstvo star¬ šev pa je okoliščina, ki jo je možno in potrebno dobro iz¬ koristiti. - 72 - Odpira se možnost, ki jo velja izkoristiti, da namreč vzpo ¬ redno s programom za otroke, načrtujemo in izvajamo tudi program dela s starši. čas, trajanje, načine in oblike kontaktiranja s starši mo¬ ramo prilagoditi najprej že omenjenim ciljem in namenom us¬ posabljanja oz o sodelovanja s starši v okviru izvajanja programa vzgoje v KS* Upoštevajoč zahteve racionalizacije in izvedljivosti načrtovanega sodelovanja z vsemi starši, katerih otroci se vključujejo v vzgojne dejavnosti, mora¬ mo pa precej pozornosti nameniti tudi spoznavanju konkret¬ nih možnosti različnih staršev za sodelovanje oz. komunici¬ ranje o Vedeti moramo kdaj, za koliko časa *.* lahko posa¬ mezni prihajajo, ali lahko računamo z njihovo stalno, kon¬ tinuirano udeležbo, ali le občasno; ali kot spremljevalec otroku prihaja vedno isti od staršev (lahko tudi kak drug član družine), ali se izmenjujejo* Ob predvidoma neenotnih talcih in podobnih prilikah je potrebno model sodelovanja zastaviti fleksibilno, prilagodljivo različnim možnostim* Tako morajo oblike sodelovanja oz* usposabljanja staršev zajemati tako kontinuirano, sistematično delo kot tudi ob¬ časna, včasih celo samo posamezna srečanja* Nadaljnja, pomembna zahteva pri načrtovanju sodelovanja s starši je tudi nevsiljenost, spontanost ob sodelovanju* Starši naj bi - zlasti v vlogi vzgojiteljičinih pomočni¬ kov (npr* pri izvajanju "podaljšanega programa", ki pote¬ ka predvsem doma, v otrokovi družini) - začutili, da je sodelovanje življenjska nujnost; zanj pa bi jih morali tudi motivirati z vidika interesa otrok, pa tudi lastnega zanimanja* Vlogo posrednika za ustvarjanje življenjske nujnosti, ne- prisiljenosti sodelovanja naj bi odigral v smislu povezo- 73 - vanj a staršev in drugih vzgojiteljev zasnovan vzgojni, pro¬ gram,, Ta naj hi najprej sprožil aktivnosti otrok v okviru "osnovnega programa" (to je programa, ki naj hi se odvi¬ jal v predvidenem času 80 ur); te aktivnosti, zasnovane v smeri njihovega nadaljevanja os. razširitve z vključeva¬ njem še ostalih oblikovalnih dejavnikov (društev, TV, ra¬ dio, gledališče, itd.), hi prenesel v družino otrok in vzpodbudil starše, da se v nadaljevanje oz. razširitev vklju¬ čijo« Osnovno, predvidoma najpogostejšo in najbolj kontinuirano ter spontano pril o žnost komuniciranja s cilji usposabljanja in sodelovanja s starši bi torej predstavljalo opisano spremijanj e otrok k vzgojnim dejavnostim v okviru programa predšolske vzgoje v KS„ Razen tega pa bi občasno - ne prepogosto, prilagojeno ča¬ sovnim možnostim staršev, o katerih bi se morali prej pogo¬ voriti - vključevali starše z namenom, da jih informiramo in za vzgojno delo usposabljamo tudi ob drugih priložnostih, ko bi prihajali k raznim oblikam komuniciranja sami, brez otroko Tretjo okvirno obliko, ki si jo zamišljamo, pa bi predstav¬ ljalo pismeno komuniciranje s starši, obveščanje o tekočih dejavnostih otrok, posebej z vidika obveznosti staršev v tej zvezi« V načrtovanje dela s starši pa sodi tudi predvidevanje kon¬ kretnih možnosti, tudi nalog, ki jih bi staršem prinašale razne oblike komuniciranja« Kajti nikakor se ne bi smeli zadovoljiti - če želimo starše za sodelovanje pridobiti, pa tudi obdržati - le s pasivnimi oblikami (npr. posluša¬ nje predavanj, opazovanje otrok, didaktičnih sredstev ipd«), 74 - ampak bi morali starše tudi čim bolj aktivno vključevati. S tem bi jih na najbolj učinkovit način seznanjali tudi z nji hovimi nalogami pa tudi oblikami in metodami dela, ki jih lahko tudi sami doma uporabljajo v okviru "razširjenega in podaljšanega" programa. Seveda aktivno vključevanje ne bi moglo postati obvezno pra vilo, zlasti ne aktiviranje vseh hkrati, ampak kot ena iz- med metod dela, tako pogosto, kolikor to dovoljujejo možno¬ sti. Konkretne oblike dela s starši za dosego ciljev in namenov sodelovanja z njimi v okviru programa predšolske vzgoje v KS bi bila lahko naslednja, če bi izhajali iz že omenjenih treh osnovnih okvirnih oblik (izkoristili bi spremstvo ot¬ roka, posebej organizirane oblike, brez otrok in pismene oblike). Nekatere so se že v dosedanjem delu, bodisi v ok¬ viru redne vzgoje in varstva, bodisi v okviru "razširjene dejavnosti VVZ", uveljavile. Na primer: - Občasno prisostvovanje, delno pa tudi aktivno sodelova¬ nje staršev ob vodstvu vzgojiteljice, pri izvajanju ne¬ katerih, za to sodelovanje primernih enot vzgojnega programa. To prisostvovanje (neke vrste hospitiranje, lahko bi rek¬ li tudi "odprte vzgojne dejavnosti") naj bi prispevalo ■ predvsem k informiranju staršev o izvajanju vzgojnega programa, dalo pa naj bi jim tudi pobude za lastno vzgojno delo z otroki v okviru družine. Aktivno sodelo¬ vanje staršev ob takšnih priložnostih pa bi bilo možno in smiselno predvsem, kadar se vzgojne dejavnosti od- - 75 - vijajo v več manjših skupinah otrok, omejeno seveda na tiste, ki oh primerni inštrukciji vzgojiteljice dovo¬ ljujejo, da za določen čas vodstvo prevzame tudi laik, najbolj s tem, da se vanje aktivno vključi, npr. igre, pripovedovanje oz. poslušanje pravljic, zgodb ipd. (Nekatere, strokovno zahtevnejše dejavnosti, npr. vod¬ stvo likovnih dejavnosti, gibalno ritmičnih ipd., pa so za takšno sodelovanje manj primerne oz. pridejo v poštev po daljšem času komuniciranja oz. usposabljanja staršev z njimi.) Na hospitacije vezane ali samostojne obravnave določe¬ nih vzgojnih vprašanj (tematskih enot). Pobude zanje dajo starši ali vzgojiteljica (oz. drugi izvajalci pro¬ grama) v ustni ali pisni obliki, eni in drugi pa po mož¬ nosti v enakem obsegu sodelujejo tudi pri reševanju vpra¬ šanj, sproženih v omenjenih enotah; tako so v razgovor zajete družinske in tudi ostale vzgojno pomembne situ¬ acije. Stalni ali občasni prikazi ("razstave") didaktičnih sred¬ stev, ki naj bi jih poznali tudi starši (npr. igrače, knjige,.didaktična sredstva, ki so izdelki vzgojiteljic ali izdelana kako drugače, izdelki otrok ipd.). Vse omenjeno naj bi bilo opremljeno z opisi, pojasnili (ka¬ ko se uporablja, kdaj, .kako je nastalo ipd.) kot dopol¬ nitvami samega prikaza sredstev. Pojasnila naj bi pri¬ spevala k razumljivosti razstavljenega tudi brez nepo¬ srednega vodstva (s takimi ogledi in■drugimi, še na drugih mestih omenjenimi dejavnostmi bi starši izkori¬ stili čas, ko čakajo, da otroka odvedejo domov). Pedagoška knjižnica za starše (z izbiro primernih, star¬ šem dostopnih pedagoških knjig in revij) v mirnem pro¬ storu. - 76 - Op„: Če upoštevamo izobrazbeno stopnjo, starost, izkušenost itčL= staršev, je priporočljivo vplivati na starše pri ko¬ riščenju literature še z dodatnimi,najbolje - z vidika ra¬ cionalizacije - pisnimi, sicer pa tudi ustnimi usmeritvami ter jih smiselno prilagoditi tudi posameznim staršem glede na značilnosti, ki nastopajo pri vzgoji določenih otroko Pisne usmeritve so lahko npr« v obliki opozoril na določe¬ ne knjige, članke, od-stavke v njih, lahko tudi z dodatnimi opombami, opozorili, nasveti, usmeritvami za uporabo na¬ sveta v konkretni situaciji itd= Omenjeno usmerjanje in neposredno ali posredno vodstvo lah¬ ko knjižnico "oživi", ji poveča neposredno uporabnost, pri¬ speva pa tudi k splošnemu usposabljanju staršev za kori¬ ščenje napisanih virov. - Staršem naj bodo dostopni tudi razni zapisi (dokumentaci¬ ja), ki v razumljivi obliki - v tem smislu moramo dokumen¬ tacijo izbrati - posredni je informacije o vzgojnih dejav¬ nostih, ki se odvijajo v ustanovi, jim pa - vsaj nekateri od njih - dajo tudi pobude za njihovo lastno vzgojno ak¬ tivnost v okviru družine. Sem sodijo npr. prikazi razpore¬ da dnevnih dejavnosti, programi dela, predstavitev dela tistih delavcev, ki jim starši neposredno pri njihovem de¬ lu ne morejo slediti, je pa z vidika vzgojnih ciljev tudi pomembno (npr. sestavljanje jedilnikov /malice/, če otro¬ ci dobijo kak obrok v ustanovi). Predstavimo lahko tudi sezname v VVZ (redno, dnevno dejavnost) vključenih otrok, kriterije za sprejem otrok, razpored dejavnosti na igrišču itd. Op.: Smiselno in praktično je, če so omenjeni zapisi v pe¬ dagoški, staršem namenjeni knjižnici. - 77 - Tudi zapisi o otrocih (zdravstveno telesne značilnosti oz. razvoj, prav tako duševne posebnosti in razvoj), predstav¬ ljeni v primerni, razumljivi, čimbolj popularni obliki (npro kot epizode iz življenja, nanje vezano vzgojno ukre¬ panje) dopolnjujejo informiranost staršev in jih usmerjajo v sledenje posebnostim in razvoju otrok tudi v družinskem krogu. "Knjiga zapisov staršev o otrocih" naj bi jim dala prilož¬ nost oz. jih vzpodbudila, da po vzgledu zapisov vzgojite¬ ljice in z njimi vzbujenega zanimanja staršev za značil¬ nosti in razvoj otrok ter vzgojno ukrepanje z njimi, v pisni obliki (ob drugih priložnostih pa seveda tudi ustno, vendar je pisna racionalnejša, ker izpolnjuje čas, ko starši čakajo na otroke) izražajo svoje vtise, opažanja, želje, predloge, zastavljajo vprašanja ipd. Op.: Takšna knjiga zapisov staršev bi predstavljala vzgoji¬ teljici pomemben vir tudi za načrtovanje in izvajanje že omenjene oblike sodelovanja s starši, ki smo jo imenovali "obravnava tematskih enot". Četudi težje dosegljiv, vendar - vsaj pri nekaterih star¬ ših - ni neuresničljiv, je tudi cilj, kako preko sprožene¬ ga zanimanja za otroke ("knjiga zapisov") doseči, da bi se starši pojavljali tudi kot avtorji prispevkov o otrocih, o problemih družinske vzgoje ali v javnem tisku, ali pa vsaj - če bi to organizirali - v internem glasilu ene ali več VVZ v okviru KS. Vzgojiteljičina usmeritev (tema, obseg pri¬ spevka ipd.) pa tudi konkretna pomoč (naslov revije, potreb¬ ni podatki ipd.) bi mnoge starše vzpodbudila, da bi se po¬ javili tudi kot avtorji prispevkov v tisku. Pričakujemo lah¬ ko, da bi v tej smeri sprožena aktivnost ugodno vplivala na njihovo zanimanje pri branju prispevkov drugih avtorjev. 78 - Op„: Zelo dobra, mobilizacijska usmeritev staršev za njiho¬ vo lastno sestavljanje in publiciranje prispevkov o otro¬ cih in o vzgoji je seveda podobna dejavnost vzgojiteljic, posebej če v njenih publicističnih prispevkih zasledijo problematiko, ki je tudi njihova in jim zato konkretno po¬ maga pri njenem reševanju- Možnost aktiviranja staršev, hkrati pa tudi vzgojiteljic v omenjeni smeri pisne predstavitve vzgojne problematike, je tudi koriščenje problematike oz- poteka obravnav v okviru navedenih "tematskih enot"- če pri tem prevzame pobudo vzgo¬ jiteljica tudi z načinom zapisovanja poteka razgovora, pov¬ zemanja, neposredno k podobni aktivnosti usmerja tudi star¬ še- "Zbori staršev" naj bi bili organizirani vsaj dvakrat v ča¬ su izvajanja tim- minimalnega programa v KS, na začetku in ob zaključku. Namen zborov naj bi bil predvsem v tem, da se starši sezna¬ nijo, se pogovorijo o vprašanjih, ki vse zanimajo, lahko tu¬ di o takih, ki so jih sprožile druge oblike kontaktiranja (npr- prikazi sredstev, zapisi o otrocih, dokumentacija o poteku dela ipd.). Podoben, vendar bolj deloven, določen značaj naj bi imeli "večeri staršev", organizirani z namenom, da bi starši sku¬ paj ter ob sodelovanju vzgojiteljice ali njenega pomočni¬ ka, izdelali kakšne potrebne predmete (preproste igračke, didaktična sredstva, darila za novo leto, opreme za punčke - igračke ipd-). Takšne dejavnosti naj bi v prvi vrsti omo¬ gočile neprisiljeno kontaktiranje staršev (posebej pri¬ merno za takšne, ki samo govorno težje dobijo kontakte z drugimi!), hkrati pa bi prispevale k pocenitvi stroškov za " 79 - vzgojne dejavnosti, omogočile pa bi tudi pripraviti otrokom presenečenje o Tekoče pisno obveščanje vzgojiteljice - s pomočjo temu na¬ menjenega zvezka ("zvezek sporočil", ki ga staršem prinaša in vzgojiteljici odnaša otrok). Tak način komuniciranja naj bi služil v prvi vrsti obveščanju staršev o dejavnostih v okviru "razširjenega programa", pri katerih naj bi starši - za dopolnitev minimalnega programa 80 ur - sodelovali. Možno pa je v te namene uporabiti - ker je racionalnejše - tudi (na ciklostilu) razmnožena obvestila, 0 morebitnih težavah oz, drugih vprašanjih, ki v zvezi s ta¬ kimi obvestili nastopijo, pa naj starši - ako tega ne opra¬ vijo ustno - vzgojiteljico sproti obveščajo. Vzgojne aktivnosti, pri katerih z otroki sodelujejo starši in jih s tem v njihovi aktivnosti vzpodbujajo ter usmerja¬ jo, hkrati pa preko vzgojiteljičinega vodstva dobijo za usmerjanje otrok potrebne napotke. Doslej se je v tej sme¬ ri najbolj uveljavila telovadba staršev skupaj z otroki. Podobne možnosti pa se odpirajo tudi na ostalih področjih, npr. pravljice, dramatizacije, lutkovni prizori (lutke vo¬ dijo starši in otroci), glasba /petje, igranje na instrumen¬ te/, nekatere igre, npr. namizne didaktične. Pri teh in po¬ dobnih aktivnostih se Starši vključujejo v aktivnosti po¬ dobno kot otroci, pri tem pa prevzemajo tudi vlogo vzgoji- teljičinih pomočnikov. S pomočjo sodelovanja staršev na opisan način bi se ce¬ lotna skupina otrok občasno delila na manjše - te bi prev¬ zeli starši delo v skupinah bi se lahko odvijalo v skup¬ nem prostoru, po možnosti pa bi bile skupine prostorsko ločene. -- 80 Posebej pa je potrebno omeniti in razmisliti o obliki sode¬ lovanja s starši za izvajanje "podaljšanega programa", ki si ga brez njih ne moremo zamisliti o Vloga staršev v tem odnosu je dvojna: - da prevzamejo posredniško vlogo s tem, da omogočajo otro¬ kom koriščenje vzgojnoizobraževalnih možnosti raznih de¬ javnikov izven programa 80 ur v VVZ (npr. TVD, TV, radio, knjižnica, gledališče, šport itd.), - da sodelujejo pri nadaljevanju programa, ki se - sprožen v okviru 80 ur - organsko, v smislu umevne nujnosti, na¬ daljuje še v okviru družine. Vloga vzgojiteljice ob omenjeni vlogi staršev pa je, da jih obvešča o dejavnikih, ki naj jih otroci koristijo (se vklju¬ čujejo v dejavnosti), ter o načinih, s katerimi naj z otro¬ ki sodelujejo pri podaljševanju osnovnega programa. Ce pa naj' bi dosegli namen sodelovanja s starši, bi morali to sodelovanje načrtovati, razporediti pripravljenost vseh staršev, njihovo aktivnost tudi časovno določiti, se z nji¬ mi domeniti o nalogah, o načinih udejstvovanja. Predvideti je potrebno tudi konkretne, preproste, neobreme- njujoče oblike sporazumevanja o možnostih staršev, npr. te¬ denski vplivi staršev v seznam predvidenih aktivnosti (z navedbo časa, ki ga imajo na voljo), ipd. Ne bi pa bilo smotrno, če bi starši samo hospitirali (pa¬ sivno opazovali), pa tudi ne, če bi sodelovalo hkrati več staršev, kot je potrebno. Tudi ne bi smeli dovoliti, da bi se starši pretirano ukvarjali s svojim otrokom, mu izrazi¬ to dajali prednost pred drugimi. - 81 Oblikovanje modela dela s starši predstavlja toroJ nujno se ¬ stavi no načrtovanja in izvajanja programa predšolske vzgoje v KS „ Pri tem Je zelo pomembno upoštevati tudi zahtevo racionali¬ zacije z vidika dela vzgojiteljice. Nekatere dejavnosti iz programa za otroke ter iz programa za starše lahko potekajo vzporedno in vzgojiteljice dodatno časovno ne obremenjujejo, zahtevajo pa seveda dvojno pripravo. So pa oblike sodelova¬ nja s starši, ki ne dopuščajo paralelnega poteka, te Je treba seveda organizirati posebej, v času, ki ustreza tako staršem kot vzgojiteljicam. 5= Vzgojni program za delo s predšolskimi otroki v KS Je po¬ trebno v njegovih osnovnih karakteristikah (vzgojni smotri, vsebina, metode) pr ilagoditi tudi starostnim značilnostim otrok , ki Jim Je namenjen, upoštevajoč pri tem tudi znotraj starostnega razpona nastale individualne razlike, pa tudi z regionalnimi vplivi pogojene razlike med posameznimi ot¬ roki oz. skupinami otrok. Pri tem pa Je potrebno upoštevati tudi različne okolišči¬ ne, ki bodo pogojevale različen starostni sestav otrok, ki se bodo vključevali v okviru 80 urnega programa v KS orga¬ nizirane vzgojne dejavnosti. Tako Je treba predvideti, da bo v nekaterih KS mogoče organizirati starostno čiste skupine letnih otrok, v nekaterih pa se bodo mednje pomešali tudi mlajši otroci. Dalje lahko predpostavljamo, da bodo (so) skupine otrok, oblikovane v okviru predšolske vzgoje, organizirane v krajevnih skupnostih, v primerjavi z otroki, ki so redni obiskovalci VVZ (vključeni v okviru celodnevne vzgoje ter varstva), še bolj heterogene, ker so otroci izpostavljeni pred,pa tudi po vključitvi v 80 urni program heterogenim vplivom v družini in izven nje, čas skupnega programa (80 ur), ki naj bi kompenziral te razli- - 82 ke, pa je razmeroma kratek in mu ne moremo pripisati enake učinkovitosti kot programu celodnevne vzgoje ob varstvu. Zato mora biti program zasnovan tako, da dopušča individu¬ alizacijo ter delo v manjših skupinah« Tej zahtevi morajo biti prilagojene tudi pri vzgojnem delu uporabljene oblike dela« Je pa tudi verjetno, da bodo v večjih KS, kjer je tudi več otrok, ki se bodo vključevali v KS, lahko skupine za iz¬ vajanje vzgojnega programa tudi starostno čiste in bolj ho¬ mogene« Iz te dvojne možnosti sledi - v smislu zahtev flek¬ sibilnosti programa - zahteva oblikovati program, ki bo uporaben tako v starostno čistih, kot v starostno mešanih skupinah in bo omogočil optimalno izkoristiti možnosti, ki jih imajo za svoj razvoj otroci tako v enih kot v drugih« 6« Eno izmed izhodišč programa predšolske vzgoje v KS je tudi težnja, da se različne vzgojne dejavnosti, tako tiste, ki so organizirane v okviru programa 80 ur, kot tiste v okvi¬ ru razširjenega programa, odvijajo prostorsko blizu, po •možnosti na istem kraju« Na istem prostoru izvedene razno¬ vrstne vzgojne dejavnosti je - tudi v otrokovi zavesti - lažje zliti v organsko enoto in doseči homogenost v vzgoj¬ nem učinkovanju, pospeševati kontinuiteto dela« Razen tega je na enem kraju lažje doseči potrebno kvaliteto in enot¬ nost v opremi, didaktičnih sredstvih« Dislocirano, torej na različnih krajih, je smiselno izva¬ jati le tiste dejavnosti,- ki to zahtevajo (npr« telovadbo, če ni na voljo telovadnica, "mali kino", če ni na stalnem mestu dovolj primeren prostor oz. aparatura itd.)« V smislu omenjene zahteve homogenosti v izvajanju osnov¬ nega (80 urnega) in podaljšanega oz. razširjenega programa tudi ni priporočljivo podvajati vzgojnih dejavnosti, četudi hi bilo praktično to možno, npr. izvesti istovrstne v okvi¬ ru minimalnega, 80 urnega programa, poleg tega pa še v ok¬ viru drugih organizacij, npr. Pionirskega doma, pri tem pa zanemariti dejavnosti druge vrste. Koriščenje dveh možno¬ sti je smiselno in v prid enotnemu cilju le, če je medse¬ bojno usklajeno tako, da se dopolnjuje, predstavlja utrje¬ vanje ipd., to pa seveda zahteva primerno vodstvo. Pa tudi v primeru prostorskih težav, s katerimi je potrebno računati in otežujejo upoštevanje omenjenega izhodišča pro¬ storske enotnosti, zato se pa posamezne vzgojne dejavnosti morajo odvijati na različnih krajih, je nujno poskati neki center in nanj v čim večji meri navezovati dejavnosti, ki se odvijajo izven njega. (To je možno npr. s tem, da se tam pogovarjamo o "dislocirani", obesimo slike, postavimo iz¬ delke otrok, vodimo "dnevnik" zapisov, kaj smo vsak dan de¬ lali ipd. ) Glede prostorskih možnosti se je potrebno zavzeti za na¬ slednje: Za izvajanje vzgojnega programa v KS moramo poj¬ movati kot ustrezen le prostor, ki je tudi primerno o- premljen, a ne le s pohištvom, ki omogoča predšolskim ot¬ rokom ustrezne in potrebne dejavnosti, ampak tudi z didak¬ tičnimi sredstvi, prav'tako nujno potrebnimi za dejavno¬ sti v okviru vzgojnega programa. Pri konkretizaciji te zahteve moramo izhajati iz znanih dejstev o vplivu ustrez¬ no oblikovanega in opremljenega prostora na sodelovanje otrok (prostor vpliva s svojo opremo in sredstvi na sode¬ lovanje otrok, neposredno, posredno pa preko vpliva na nj egovo počutj e). Ustrezen prostor s potrebno opremo pa lahko najdemo.le v vzgojnovarstvenih zavodih in v nekaterih osnovnih šolah, ... 8 4 - kjer imajo potrebam predšolskih otrok posebej prirejene pro¬ store za izvajanje programa male šole« 7» VVZ kot centri predšolske vzgoje v KS naj bi - zaradi racio- nalnega koriščenja skromnih kapacitet, zajemali samo tiste o troke., ki niso redno vključeni v varstvo in vzgo,jo. v okvi ¬ ru WZ« Seveda pa bi bilo navedeno smiselno le, če bi poskrbeli in izvajali enoten program, ki bi enim kot drugim otrokom, to™ rej tistim, ki so zajeti v VVZ in onim, ki bi bili zajeti v predšolsko vzgojo v KS, zagotovili v osnovi enotne mož¬ nosti mnogostranskega oblikovanja, četudi - razumljivo - v različnem obsegu (izkoriščajoč v okviru programa KS možno¬ sti razširjenega in podaljšanega vplivanja v večji meri, ne bi pa te možnosti smeli zanemariti tudi v okviru redne družbeno organizirane predšolske vzgoje v WZ)„ S ciljem socializacije, hkrati pa zagotovitev kompaktnosti (homogenosti) vzgojnega dela ob vključevanju dejavnikov ta¬ ko osnovnega programa kot tudi programa razširjenih in po¬ daljšanih dejavnikov, je potrebno poskrbeti za dovolj trdno p ovezane skupine otrok, ki se bodo - četudi občasno, v okvi¬ ru dejavnosti podaljšanega programa, npr« pri gledanju TV doma, pri vključitvi v športno akcijo, ob vzgojnem učinko¬ vanju staršev ipd« ~ vendar čutili še dovolj povezane, da bo le-ta vplivala na kontinuiteto v okviru izvajanega redne¬ ga programa, s tem pa na oblikovanje socialne grupacije v smislu delovne povezanosti, solidarnosti, medsebojnega do¬ polnjevanja« Eden izmed prispevkov v nakazani smeri je tudi zn simbol pripadnosti (v obliki znakov, trakov, čepic ipd«)« Te znake nosijo otroci, jih pa uporabljajo tudi za oznako prostorov, svojih izdelkov, kot simbol imena oz« priimka« - 85 - Kako koristimo oz. vs lebinsko zapolnimo minimalni 80 urni p rogram., Pri koriščenju za izvajanje vzgojnega programa namenjenih 80 ur razpoložljivega časa oz, razporeditvi tega časa na vzgojne dejavnosti v skladu s cilji vsestranskega obliko¬ vanja otroka, v tem elaboratu izhajamo iz opisanega modela vzgojnega programa, to je : - Z zasnove programa v smislu razširjenega in podaljšanega vplivanja, s tem pa na koriščenje in usklajevanje čimveč (vseh)dejavnikov pri oblikovanju otroka. Tako razen s predvidenimi 80 urami za osnovni program, računamo še s časovnimi možnostmi za vključevanje otrok v družbeno or¬ ganizirano vzgojo izven teh. - Upoštevati moramo vrste programskih enot z vidika nalog vsestranskega vplivanja oz. možnosti kompenzacije eno¬ vrstnih enot z drugimi. Kriteriji, po katerih bi se odločali o pogostosti, s tem pa tudi o številu in razmerju med posameznimi, v vključevanju različnih vzgojnih dejavnosti v program in o tem, ali bi jih izvajali v VVZ (v okviru "srečanj"), ali v okviru "podaljša¬ nega vplivanja", ali kombinirano, so naslednji: 1. Pomembnost vzgojne dejavnosti glede na vzgojne cilje v odnosu do pospeševanja mnogostranskega oblikovanja otrok, posredno pa tudi v odnosu do nalog pospeševanja šolske zrelosti. Posebej bi morali upoštevati, ali sta pogo¬ stost oz. ponavljanje določenih dejavnosti tudi pogoj za njihovo učinkovitost, npr. za oblikovanje navad ali privajenosti ipd. 2. Značaj dejavnosti z vidika zahtev strokovnega vodstva. Pri tem upoštevamo, da nekatere dejavnosti, ne glede na njihov pomen za oblikovanje otrok, zahtevajo pri orga- -- 86 - nizaciji, izvajanju (vodstvu) več strokovne usposoblje¬ nosti kot druge o Razširjenost oz. razvitost dejavnosti, v katere naj bi se otrok vključil, izven VVZ, koliko torej sanje po¬ skrbijo drugi dejavniki (društva, organizacije), pa tudi to, koliko so ti dejavniki uglašeni (usklajeni) z VVZ oz. s programom v VVZ odvijajočih se "srečanj"« 4. Značaj dejavnosti z vidika časa, ki ga izvedba zahteva* S tega vidika je potrebno dejavnosti v okviru "srečanj" omejiti na tiste, ki jih je mogoče v ustrezni zaporedno¬ sti razporediti v času, ki je na razpolago v okviru po¬ sameznih srečanj. S tega vidika - ob upoštevanju zahtev racionalizacije za koriščenje 80 urnega programa za čimbolj mnogostransko oblikovanje otrok - ni priporočljivo vnašati v program dejavnosti, kot so npr«: daljši izleti, prireditve ob praznovanju, zabavah, športne dejavnosti, združene s tekmovanjem 3 (časovno) zahtevnejše oblikovanje priroč¬ nega ali odpadnega materiala, (časovno) zahtevnejše dramatizacije, (časovno)zahtevnejše ustvarjalne igre« Primernejše, ker jih je možno izvesti tudi v relativno kratkem času, razen tega pa njihov vpliv še podaljša¬ ti (multiplicirati) na dejavnosti, kot so npr«: telo¬ vadba, skrb za higieno, govorne aktivnosti (razgovori, krajše pripovedi, zlasti pa kratke življenjsko potrebne komunikacije /sporočila, prošnje, zahteve, mnenja, oce¬ ne, prepovedi ipd«/, opazovanje - združena z miselno in govorno aktivnostjo /primerjanje, sklepanje, izvajanje zaključkov, posploševanje/, krajše igre, didaktične in igre v vlogah/, risanje, slikanje ali podobne tehnike, predvsem v funkciji izražanja opazovane vsebine oz« do¬ živetij «) - 87 - 5. Značaj dejavnosti z vidika njene usmerjevalne vloge (vpli¬ vanje preko programa "srečanj" na usmerjanje d.ejavnosti v okviru podaljšanega vplivanja)« V tej smeri imajo prednost predvsem govorne, aktivnosti , ki povezujejo obe navedeni vrsti aktivnosti v okviru razširjene dejavnosti v obeh smereh, tako da aktivnosti v okviru "srečanj" usmerijo, pripravijo otroke, vzbudijo interes ipd« na aktivnosti v okviru "podaljšanega programa", kot tudi v obratni smeri, da je aktivnosti v okviru podaljšanega programa možno (potrebno) v srečanjih, ki sledijo, še govorno obdelati (se o njih pogovoriti, dati otrokom možnosti, da izrazi¬ jo govorno svoja doživetja itd.). Podobno vlogo, predvsem v izkoriščanju že izvedene aktivnosti otrok v okviru po¬ daljšanega vplivanja, lahko vidimo v okviru likovnih ak¬ tivnosti (izražanje doživetij) ipd« Glede na omenjeno moramo pri koriščenju oz. vsebinskem zapol¬ njevanju programskih enot upoštevati možnosti oz. zahteve "srečanj" vzgojiteljice z otroki v okviru časovnega 80 urne¬ ga minimuma in tudi možnosti oz. zahteve podaljšanih oz, raz¬ širjenih vplivov, to je vplivov ostalih dejavnikov, računa¬ joč pri tem na pomoč otrokove družine. Povezujoč obe možnosti, je potrebno zadostiti zahtevam vse¬ stranskega oblikovanja otrok. Pri tem pa je potrebno upoštevati specifičnosti različnih nalog v okviru vsestranskega oblikovanja, od katerih je ene v večji meri možno izvesti v okviru podaljšanega vpli¬ vanja, druge pa zahtevajo neposredno učinkovanje v okviru neposrednih "srečanj" otrok z vzgojiteljico, tretje spet pa so primerne za dopolnjevanje vplivov v okviru neposrednih srečanj in podaljševanja s koriščenjem ostalih oblikovalnih dejavnikov. Konkretizacija programskih izhodišč zahteva tudi predhodno preverjan je (ugotavljanje) dejanskih možnosti , ki jih za re 1 alizacijo programa predšolske vzgoje, organizirane v KS, lahko pričakujemo o Potrebno je poznati stvarne možnosti, na katerih lahko gradimo konkretno vzgojno delo, tako možnosti v okviru "osnovnega programa" (imenovali smo ga tudi "sre¬ čanja", torej neposrednega kontaktiranja otrok z vzgojite¬ ljico), kot tudi možnosti, ki jih imamo v določeni KS za koriščenje dejavnikov, ki nam predstavljajo tim. podaljšani program. Pri tem pa je seveda potreben aktiven pristop, to pomeni, da moramo v preverjanje vključiti ne le obstoječe, ampak tudi še potencialne, doslej ne -■ ali premalo izkori¬ ščene možnosti. Enako pomembno kot načrtovanje konkretnih nalog v okviru programa pa je tudi njihovo e videntiranj e ter oyre dno t enj e , posebej pomembno z vidika nalog ustvarjanja zvez ter sin¬ hronizacije vplivov različnih dejavnikov, ki se vključujejo oz. jih želimo vključiti v enoten proces oblikovanja otro¬ ka. Pri tem je posebej potrebno upoštevati zahtevnost na¬ loge posredovanja obveznosti v zvezi s tem vsem sodelujo¬ čim, predvsem staršem, ki - kot predvidevamo -- predstavlja¬ jo najtesnejšo zvezo z vzgojiteljico in ji pri vključevanju ostalih dejavnikov lahko tudi največ pomagajo. Zaradi številnosti dejavnikov, ki (lahko) učinkujejo na otroka v okviru podaljšanega programa in največkrat njiho¬ ve precejšnje razpršenosti, naj bi vzgojiteljica zaradi racionalnega koriščenja vseh v enotnem vzgojnoizobraževal- nem procesu delujočih in potencialnih dejavnikov izdelala sistem za povezovanje oz. sinhronizacijo teh dejavnikov. Pri tem bi uporabljala metode in tehnike, ki bi prispevale k racionalizaciji tega ukrepanja. - 8 9 - V postopek koriščenja dejavnikov za vzgojno vplivanje na ot¬ roka v okviru podaljšanega programa sodi: Evidentiranj e , pridobivanje informacij o možnostih za vklju¬ čevanje otrok (o organizacijah /društvih, ustanovah ipd./, ki organizirajo za predšolske otroke primerne vzgojne dejav¬ nosti, o kraju, času, trajanju, vsebini in namenu /ciljih/ ipd.). Evidentiranje pa je potrebno tudi po izvedenih de¬ javnostih (koliko otrok se je vključilo, učinek /če ga je bilo mogoče opaziti oz. izzvati/, posebej z vidika povezave med osnovnim in podaljšanim programom glede na naloge mno- gostranskega oblikovanja. Povezovanje in usklajevanje Skladno z vlogo VVZ kot centra predšolske vzgoje v KS ter iz tega statusa izvirajočih nalog VVZ tudi v ondosu do organi¬ ziranja oz. izvajanja programa predšolske vzgoje sledi nuj¬ nost, da VVZ v okviru KS pripada tudi naloga oz. pravica ostale dejavnike na področju KS ne le evidentirati, ampak tu¬ di vplivati na njihovo dejavnost skladno z enotnim programom predšolske vzgoje otrok v KS. Iz tega izhaja zahteva tudi institucionalnega povezovanja vseh dejavnikov, ki delujejo v omenjenem okviru KS. Ob doseženi okvirni programski usklajenosti, pa si mora za namene konkretizacije posameznih programskih enot ob uskla¬ jenem delovanju ostalih dejavnikov, prizadevati vzgojitelji¬ ca kot izvajalka programa tudi za enotnost v vsebini in me¬ todah vzgojnega dela, pa tudi za usklajenost terminov, pri¬ mernost kraja oz. prostorov, kjer se dejavnosti odvijajo ipd. V zvezi z omenjenimi vprašanji usklajenega delovanja je po¬ trebno še posebej opozoriti na pomen tega v okviru delova¬ nja javnih občil, zlasti radia in televizije. - 90 V usklajenem delovanju lahko vidimo tudi vzajemno korist: program VVZ in radio--televizijski se lahko medsebojno do¬ polnjujeta in drug drugega pomagata popularizirati, veča¬ ti krog porabnikov ter vplivati na kvaliteto v program za¬ jetega vzgojnega dela in na njegovo učinkovitost« Povezovanje s posredniki, posredovanje sporočil Glede na že omenjeno vlogo posrednikov, ki vzgojiteljici omogočijo realizacijo podaljšanega programa, (predvsem so taki posredniki starši), je potrebno premisliti hudi o tehnikah in metodah komuniciranja vzgojiteljice s temi pomočniki, da bo to potekalo redno in brez nepotrebnih iz¬ gub časa. Nekatere oblike posredovanja sporočil staršem so omenjena že med oblikami sodelovanja s starši« Predvsem je primer¬ na uporaba -- "zvezka sporočil". Zvezek sporočil ima namen zlasti: -omogočiti evidenco in z njo kontinuiteto in enotnost (pri vseh v skupino zajetih otrocih) v smislu zasnove po¬ vezovanja osnovnega programa (izvedenega v okviru skupin "srečanj") s podaljšanim programom; - v smislu te zasnove omogočiti tudi racionalno obliko red¬ nega kontaktiranja vzgojiteljice s starši (sporočila vzgo¬ jiteljice staršem in obratno); - dati otrokom viden izraz njihovega udejstvovanja, dosež¬ kov (nalepke in drugi znaki o izvedenih dejavnostih); - razvijati v otrocih skrb in odgovornost, da prenašajo zvezek in - kolikor je to njihova naloga - poskrbijo tu¬ di za potrebne oznake, nalepke ipd«, ki naj simbolizira¬ jo izvršene dejavnosti« - 91 - O tem namenu in načinih sporazumevanja preko "zvezka sporo¬ čil" se vzgojiteljica pogovori (in jim tudi konkretno po¬ kaže) na uvodnem "ztoru staršev"c Sestavine "zvezka sporočil" naj bi torej bile naslednje: Bolj ali manj redna (ob vsakem "srečanju") sporočila vzgoji ¬ telj ice staršem (npro obvestila o možnostih za otrokovo udejstvovanje v času med "srečanjema" v zvezi z RTV progra¬ mom (vključno navedba časa, načina usmerjanja /npr. da naj gledajo skupaj z otrokom, spregovorijo nekaj besed .../, o ■ukrepih v zvezi s higieno, telesnim razgibanjem /vsakodnev¬ na telovadba, oz. telovadbo v okviru TVD, izleti/, o igrah, ki naj jih omogočijo otrokom, igračah, slikanicah, ki jih je priporočljivo nabaviti .... ; opozorila, na kaj naj pa¬ zijo pri otrocih (da bodo izvršili določene obveznosti, v zvezi s prihajanjem ipd.). Povratna sporočila staršev vzgojiteljici (priporočljivo v kratkih, prej domenjenih opisnih oblikah, z znaki, vneseni¬ mi v rubrike, v ta namen začrtane v zvezku, o izpolnjenem predlaganem (ali še dodanem) podaljšanem programu. Dodati je možno - če so potrebna - tudi vprašanja staršev, njiho¬ ve predloge, ki jih vnašajo otroci sami (nalepke ali grafič¬ no izraženi simboli). Razmisliti pa je treba tudi o takšnih sporočilih, ki so ra¬ zumljiva tudi otroku, vsaj v tem, da ga spomnijo na neko priložnost, ki naj je ne bi zamudil (npr. TV oddajo, pri¬ spevek za zbirko, telovadba v TVD ipd.). V ta namen je pri¬ poročljivo uporabljati sličice, ki lahko priložnost, na ka¬ tero otroka spomnijo, tudi simbolizirajo (npr. slika ekrana, telovadca ipd.). - 92 - Z vnašanjem takšnih sličic v "zvezek sporočil" dosežemo, da poleg vzgojiteljice in staršev prevzame del skrbi za ude¬ ležbo pri podaljšanem programu tudi otrok« Možna je tudi varianta, da otroci s sličicami evidentirajo naknadno vse dejavnosti, ki so se jih udeležili« Torej naj bi bila vsaka aktivnost simbolizirana z določenim, tudi ot¬ rokom poznanim znaJ.com« V smislu zahteve omenjenih sestavin sporočil preko zvezka ga je potrebno strukturirati tako, da v pregledni obliki dopušča vnašanje vsega omenjenega in vzgojiteljici omogo¬ ča, da hitro dobi vpogled v kontinuiteto dela v okviru po¬ daljšanega programa in - po pismeni poti - vzpostavi stik s starši« Gotovo pa pregledi, ki jih imajo o dejavnostih v okviru po¬ daljšanega programa posamezni otroci oz« njihovi starši, ne morejo nadomestiti centralne evidence, ki naj bi jo ime¬ la vzgojiteljica, tako ob načrtovanju dejavnosti, kot tudi za pregled nad realiziranim programom cele skupine otrok« Ge so za vzgojne aktivnosti, ki tečejo vzporedno s progra¬ mom predšolske vzgoje v KS organizirane posebne oblike evi¬ dentiranja (npr« tekmovalna knjižica v zvezi s športno znač¬ ko), jih po možnosti vključimo v sklop celotnega evidenti¬ ranja (pri tem je možno - ker je knjižica za pridobivanje športnih značk natiskana)- to evidenco voditi posebej, mož¬ no pa jo je tudi z manjšimi spremembami v načinih vpisova¬ nja povezati z evidenco vseh ostalih prizadevanj za teles¬ no zdravje in higieno v smislu celostnega pojmovanja nalog telesne vzgoje, ki ne dopušča omejevanja samo na eno smer skrbi za zdravje, ampak zahteva pritegnitev - zato je pri¬ poročljiva tudi evidenca na istem mestu, ker daje pregled - 93 - v vse ukrepe v smeri skrbi za telesno zdravje; hkrati pa naj bi bila ■- po možnosti na istem mestu - evidentirane - v smislu zahtev globalnega oblikovanja osebnosti - tudi ostale vzgojne aktivnosti o Prostorska bližina evidentiranja bi, bolje kot ločeno, odražala povezanost dejanj oz, ukrepov v smeri oblikovanja različnih plati celostne osebnosti, opo¬ zarjala pa tudi na nadaljnje potrebne oz, možne ukrei^e za boljše koordiniranje o Primeri sporočil staršem za njihovo ukrepanje v zvezi z za- mislijo podaljšanega programa. - Obvestila (opozorila) o TV programu, primernem za otroke, ter o načinih usmerjanja tor vodenja otrok pri tem. - Pojasnitev nalog v zvezi z utrjevanjem oz. dopolnjevanjem v okviru osnovnega programa načete problematike, npr. na¬ daljevanja razgovora, postavitev vprašanj otrokom, odgo¬ vor otrokom na zastavljena vprašanja o določeni temi; nadaljevanje pri srečanju začetega izdelka (iz prirodne- ga ali odpadnega materiala, preproste igračke, pripomočki za telovadbo /npr. zastavice, narokavniki ipd./). -- Naloge (z načini reševanja) staršev za vzdrževanje konti¬ nuitete z osnovnim programom ter za izkoriščanje specifič ¬ nih možnosti v okviru družine , zlasti: vsakodnevni spre¬ hodi ali V3aj bivanje otrok na prostem, higiena /npr. ko¬ panje, umivanje rok/ ipd. - Obvestila (opozorila) o prireditvah za otroke, ki se od¬ vijajo izven programa 80 ur (telovadba v TVD, predstave /lutke, gledališče ipd./), praznovanje praznikov, udelež¬ ba v zvezi s športno oz. "trim" značko ter o možnostih siceršnjih športnih aktivnosti (za otroke skupaj s starši ali samo za otroke). - Delovne naloge v okviru družine (osebno delo, pomoč star¬ šem, delovne "akcije" zbiranje časopisa, sprožena v ok- - 94 - - viru "osnovnega programa" - izvedeno v skupinah, tudi te so organizirane v okviru "osnovnega programa", pri nada¬ ljevanju akcije pa sodelujejo starši ali podobno. Primeri povratnih sporočil staršev, vzgojiteljici: - Obvestila o realizaciji predlaganih smernic, predlogov, po možnosti z znalci (npr. vpisan datum, ko je bil otrok prisoten pri prireditvi, v krožku, je gledal TV oddajo, je bil izveden izlet, razgovor s starši, opazovanje, de¬ lovna naloga ipd.). -- Obvestila (tudi z datumom in s kratkim opisom), vključi¬ tev otroka v okviru podaljšanega programa, ki jih vzgo¬ jiteljica ni predvidela. - Opombe o otrocih (npr. o njihovem zadržanju, vedenju do¬ ma, interesu, ki ga pokažejo v odnosu do dejavnosti v okviru "osnovnega" in "podaljšanega" programa). - Predlogi, želje staršev (v zvezi z zadolžitvami otrok in staršev v okviru podaljšanega programa in ostalo). Struktura programa predšolske, vzgoje, v krajevni skupnosti. Pri oblikovanju predloga zgradbe vzgojnega programa za de¬ lo s predšolskimi otroki v KS smo' sledili uveljavljenemu modelu načrtovanja vzgojnega dela v VVZ, v katerem so pred¬ stavljeni predvsem vzgojni smotri in v tej zvezi nakazane vsebine z okvirnimi metodičnimi smernicami. Ob tem pa naj bi programska zgradba ter njegova vsebina upoštevala tudi specifičnosti, posebne zahteve in tudi možnosti, v katerih naj bi se ta program v praksi odvijal, v prvi vrsti njegova zasnova v smeri pritegnitve vseh dejavnikov, ki v njegovem okolju (krajevni skupnosti) otroka oblikujejo. Dalje je potrebno pri odločanju o zgradbi programa za vzgo¬ jno delo z otroki v KS upoštevati heterogenost okoliščin, v katerih se to delo odvija, posebej v "podaljšanem" programu« Med drugim nas je pri strukturiranju predloga programa usmer jala tudi želja s programom izvajalce ne le obvezovati, am¬ pak jim s konkretnimi napotki tudi pomagati in jih tako tu¬ di razbremeniti pri njihovem delu« Takšne konkretne smerni¬ ce pa naj bi predstavljale tudi prispevek k poenotenju vzgoj nega dela različnih izvajalcev v okviru 80 urnega programa v KS ter v njem sproženega nadaljnjega oz« vzporednega vzgojne ga dela z otroki« Zavedali smo se tudi, da je tim« "osnovni program" (t«j= program dela ob neposrednih stikih otrok v vzgojiteljico, imenujemo jih tudi "srečanja") relativno manj podvržen spre¬ membam, ki jih pogojujejo različne objektivne okoliščine, kot pa program tim« podaljšanega vplivanja« Zato smo osnov¬ ni program bolj podrobno, konkretneje oblikovali, ob njem pa predvideli alternativne možnosti, ki izhajajo iz podalj¬ šanega, to je različnih deležev dejavnikov izven 80 urne¬ ga programa v različnih krajevnih skupnostih« Zavedali smo se med drugim tudi, da se je za konkretiza¬ cijo v programu zastavljenih vzgojnih ciljev, pa tudi za realizacijo programiranih vsebin in metodičnih postopkov, potrebno odločiti tudi o pogostosti vključevanja tem, ki posegajo na različna vzgojna področja in tako ustrezno raz¬ porediti aktivnosti za mnogostransko oblikovanje otrok« V ta namen smo razmislili o kriterijih, ki naj bi nam poma¬ gali pri tem in videli naslednje: 1« Pomembnost vzgojnih ciljev z vidika oblikovanja osnovnih karakteristik članov samoupravne socialistične družbene skupnosti« 2» Pogojenost s ciljem določene sposobnosti, lastnosti, - 96 - spretnosti ipd., od pogostosti, ponavljanja oz, rednega ritma v ponavljanju istih dejavnosti. Med cilje vzgojne dejavnosti, pri katerih vidimo njihov učinek v tesni zvezi s ponavljanjem, sodijo zlasti na¬ slednji: - oblikovanje navad (skrbi za zdravje, med njimi higi¬ enske, navade, ki vodijo k utrjevanju organizma, kul¬ turne privajenosti in navade), delovna vzgoja, cilji socializacije, govorne vzgoje, ustvarjalnost, 3o Otrokove razvojno pogojene potrebe in z njimi pogojena spontano se pojavljajoča zahteva otrok po določeni de¬ javnosti, V ta sklop sodijo zlasti igre v vlogah, d, Pogojenost vzgojnih dejavnosti z življenjskimi situaci¬ jami, ki nastopajo pogosto in v določenem ritmu, ki spro¬ ži tudi ni^jnost, da se temu ritmu odzovemo s podobnim ritmom v vzgojnih dejavnostih, V ta sklop sodijo predvsem cilji spoznavanja neposred¬ nega življenjskega okolja, dejavnosti ljudi, prirodnih objektov in pojavov, prometa, 5, Razmerje v možnostih realizacije določenih ciljev v os¬ novnem in tudi v podaljšanem programu (in tudi možno¬ sti, da starši ali drugi posredniki v izvajanju podalj¬ šanega programa dovolj kvalificirano "vstopijo" v iz¬ vajanje programa j.čim bolj specifične, strokovno zahtev¬ ne so naloge, manjše so možnosti, da jih prepušča vzgo¬ jiteljica laikom, iz tega pa izhaja zahteva, da se po¬ gosteje pojavljajo v osnovnem programu). Glede na navedeno ločimo aktivnosti (ukrepe), ki jih uvaja¬ mo v izvajanje osnovnega programa in tiste, ki jih uvajamo v podaljšani program. Med temi pa spet tiste, ki jih uvaja¬ mo redno (ob vsakokratnem srečanju oz, vsak dan) ter tiste, ki jih uvajamo samo občasno, to je ob nekaterih srečanjih v okviru osnovnega programa ali v nekaterih priložnostih podaljšanega vplivanja. - 97 - 6. Moramo pa upoštevati tudi mesto enote v programu glede na stopnjo realizacije vzgojnega cilja, zlasti pa na to, ali ima uvajalno vlogo, utrjevalno ali pa sodi med zaključne ukrepe pri doseganju vzgojnega cilja. Potrebno pa je tudi koristiti možnosti podaljšanega vpli¬ vanja, ki - čeprav navadno manj zgoščeno (intenzivno) ter manj usmerjeno - presegajo obdobje 80 ur, torej možnosti nadaljevanja, ki ga - po možnosti v čimbolj spontani obli¬ ki - nudijo v okviru 80 urnega programa izvedene vzgojne dejavnosti (npr.: otroci se še po zaključenem 80 urnem pro¬ gramu občasno vračajo v ustanovo, kjer so v programu so¬ delovali, lahko pomešani med druge otroke, lahko ob praz¬ ničnih priložnostih ipd.). 7° Važno je tudi zagotoviti hkrati dovolj zgoščena srečanja v okviru "osnovnega programa" (npr. 2 x tedensko), hkrati pa poskrbeti za dovolj presledkov med posameznimi, ki dovolju¬ jejo učinkovanje dejavnikov v okviru "podaljšanega programa" in izvedbo v okviru "srečanj" sproženih akcij (nalog). Za¬ gotoviti pa je potrebno tudi dovolj časa za vsakokratno iz¬ vedbo programskih enot. Ce bi 80 razpoložljivih ur razdelili na 4 mesece ter uva¬ jali program "srečanj" 2 x tedensko, bi celotni program razpadel v približno 25 po 2 1/2 uri trajajočih enot. Doba 4 mesecev je tudi dovolj dolga za doseganje ciljev os¬ novne socializacije otrok, če je skupina otrok, v kateri se 2 x tedensko srečujejo, dovolj konstantna. Glede na omenjeno (pomen pri vsestranskem oblikovanju, vlo¬ ga ponavljanja oz. utrjevanja, možnosti neposrednega in "podaljšanega" vplivanja) moramo v programu razlikovati : 98 - - sestavine (elemente) posameznih 2 1/2 ur trajajočih enot, ki bi se pojavljale vsakokrat ob srečanju in - tiste, ki bi se pojavljale le občasno, izmeničn o. K tistim, ki bi se naj pojavljale vsakokrat, sodijo zlasti: - telesno razgibavanje in utrjevanje, skrb za zdravo prehra¬ no ter za higienske in kulturne navade, - govorne, vključujoč miselne aktivnosti ter opazovanje (razgovori s poslušanjem govora drugih, vzgojiteljice in vrstnikov ter aktivni govor otrok), - aktivnosti za medsebojno zbliževanje otrok oz. za dose¬ ganje ostalih ciljev socializacije, - aktivnosti v okviru delovne vzgoje, - aktivnosti v okviru likovne vzgoje (risanje oz. oblikova¬ nje)« Navedene aktivnosti zahtevajo redno ponavljanje ter neposred¬ no, strokovno vodstvo, jih v večji ali manjši meri pogojuje¬ jo zahteve vsakodnevnega življenja otrok. Razen tega jih je težje - vsaj ne v sistematični obliki - najti v okviru dejavnikov "podaljšanega vplivanja". Občasno (izmenično) pa bi se pojavljale: - govorne aktivnosti, izvedene kot pripovedovanje (posluša¬ nje) zgodb in pravljic, deklamacije, dramatizacije, opi¬ sovanje slik, prizori - izvedeni z lutkami, - glasbene in gibalno ritmične aktivnosti (poslušanje glas¬ be, instrumenti /otroški orkester/), - športne (tekmovalne) aktivnosti, - proslave in zabave. - 99 - V smislu navedenih kriterijev naj bi bilo v okviru "podalj¬ šanega programa" težišče na naslednjem: - na športnih aktivnostih (vključujoč tekmovanje za športno značko), - na izletih, - na prireditvah in zabavah (npr. novo leto, pustovanje), - na intenzivni telesni vadbi, ki zahteva posebne pogoje, npr„ večji prostor - telovadnico, orodje ipd«), - na raznih družabnih oz. kulturnih prireditvah (npr. pred¬ stave za otroke, RTV oddaje)„ Pomembnost aktivnosti, ki zahtevajo redno ponavljanje, v pri merjavi s tistimi, za katere zadostuje, da jih v program vključujemo občasno, pa bi se izražala tudi v naslednjem,, V podobnem smislu, tudi v razmerju glede posameznih dejav¬ nosti namenjenega časa ter presledkov med njimi, naj bi se navedene vzgojne aktivnosti odvijale v okviru "podaljšane¬ ga programa"c To konkretno pomeni: Tudi v dneh, ko otroci ne bi prihajali v VVZ (k "srečanjem"), naj bi vsak dan oprav ljali naslednje (po možnosti pod vodstvom oz. z usmeritvami staršev): - telovadili bi (doma ali v TVD), bili bi dovolj časa na svežem zraku, - se pogovarjali, ob tem pa opazovali ali razmišljali, - se povezovali z drugimi otroki iz soseščine ob določenih, v VVZ ali v družini sproženih nalogah, - se delovno udejstvovali. Poleg tega pa bi vmesni čas med "srečanji", torej možnosti "podaljšanega programa", koristili za občasno (izmenično) poslušanje glasbe, petje, gledanje televizije, risanje ali oblikovanje materiala, za gibalno ritmične aktivnosti ipd.). 100 Z dopolnjevanjem programa "srečanj" s programom "podaljša¬ nega vplivanja" lahko vidimo kombinacijo globinskega (in¬ tenzivnega) pristopa s površinskim« To pomeni, da bi pri konkretizaciji okvirnih programskih izhodišč koristili ob¬ likovalne vplive vseh dejavnikov, ki jih je v svojem okolju lahko deležen otrok, v okviru "srečanj" pa bi nekatere te¬ meljiteje obdelali (se o njih pogovorili, dodali pojasnila, če bi bila potrebna, koristili morebitne pobude za likovno, gibalno ritmično ali podobno reprodukcijo otrok itd.)« Sledeč opisanim splošnim izhodiščem in zahtevam konkretnega oblikovanja vzgojnega programa v tem elaboratu predstavlja¬ mo tim. minimalni vzgojni program za delo z otroki v okvi¬ ru krajevne skupnosti z naslednjim: 1. Z opisom podrobnih, operativnih vzgojnih ciljev na vzgoj¬ nih področjih, ki prispevajo k mnogostranskemu oblikova¬ nju otrok z okvirnimi smernicami za njihovo realizacijo v okviru osnovnega 80 urnega ter koriščenjem možnosti, ki jih daje "podaljšani program". 2. S primeri, kako vsebinsko in metodično, v okviru osnov¬ nega in podaljšanega programa, realizirati nekatere ci¬ lje tega programa. 3. S primeri 'žgtadbe nekaterih enot vzgojnih dejavnosti, v okviru programa, zamišljenih v okviru 2 1/2 urne teden¬ ske celote. 1. Vzgojni cilji, ob vzgojnih področjih., na katera posega¬ jo enote program a 1. Medsebojno seznanjanje otrok v skupini, seznanjanje z vzgojiteljico in z drugimi ljudmi, s katerimi se bodo otroci srečevali v ustanovi. 101 Cilji so usmerjeni zlasti na naslednja področja: sociali ¬ zacije : (preko spoznavanja posameznikov naj otroci spoz¬ najo skupino, v kateri bodo v okviru izvajanja programa živeli; do posameznikov naj izražajo potrebno pozornost s tem, da se medsebojno poimensko (ne pa s priimki) na- zivajo; vzgojiteljici naj se čustveno približajo tudi s tem, da jo primerno poimenujejo /tov. ter ime/; prisrčnost poimenovanja naj prispeva tudi k domačemu počutju otrok v skupini; primerno poimenovanje in medsebojna pozornost do otrok v skupini in do vzgojiteljice naj prispeva tudi k siceršnji vljudnosti in pozornosti do ljudi)« Na področju zapomnitve: imena, in priimke morajo - postop¬ no - obdržati v spominu in jih tudi obnavljati« Smernice za ukrepanje: V okviru "srečanj": Takoj, ko se oblikuje skupina otrok, po možnosti ob prvem srečanju skupine z vzgojiteljico, je primerno poskrbeti za posebno, po možnosti domiselno, lahko tudi nekoliko svečano (neobičajno) seznanjanje otrok medsebojno in z vzgojiteljico (kako se imenujejo, kako jih kličejo doma, kje stanujejo, kako prihajajo ipd«)« Tudi kasneje je do¬ bro koristiti razne priložnosti, da gojimo medsebojno po¬ zornost otrok« Domenijo naj se tudi, kako bodo poimeno¬ vali vzgojiteljico« V okviru podaljšanega programa: staršem doma naj pripo¬ vedujejo, kako se imenuje tovarišica ter kako je ime dru¬ gim otrokom« 2» Spoznavanje okolja, v katerem se bo odvijal program, z vidika kraja, kjer je,prostora, soseščine, poti do usta¬ nove, pa tudi ureditve in drugih karakteristik prostora 102 - ter predmetov v njem. Cilji: uvajanje v prostorsko ori¬ entacijo, npr= na poti v ustanovo, v postopno osamosva¬ janje na poti k prostorsko določenemu cilju, vzpodbuja¬ nja k opazovanju ter poimenovanju nekaterih stavb, ki jih otrok na poti srečuje in tudi sicer v življenju pozna /npr= trgovina, bolnica ali pod«/; uvajanje v prometna pravila ter navajanje na previdnost v prometu ipd.), osa¬ mosvajanje otrok pri gibanju v prostoru (igralnici in v drugih prostorih), uporabi, ravnanju s predmeti v prosto¬ ru; Smernice za ukrepanje: V okviru "srečanj": Skupno spoznavanje (opazovanje, razgovori - obnavljanje) poti v ustanovo, vzgojiteljica opisuje svojo lastno; pri¬ poročljiva je ponazoritev (peskovnik, s postavljanjem fi¬ gur na mizo ali pod.); skupno opazovanje igralnice s poimenovanjem predmetov v njej, osnovnih odnosov med nji¬ mi (spredaj, zadaj, v sredini, zgoraj ...); utrjevanje ob igrah oz. z delom (urejanje, preurejanje igralnice) ipd. V okviru "podaljšanega programa": Preko staršev (obvesti¬ ti jih) na poti v ustanovo, opazovati, obnavljati, govor¬ no izražati opazovano. 3» Utrjevanje domačega okolja: (Cilji: prispevati k domačemu počutju /s povezovanjem starega, znanega z novim, manj znanim/; prispevati k medsebojnemu povezovanju otrok z vzbujanjem zanimanja, kako živijo otroci, ki tvorijo isto skupino, doma /nji¬ hovi starši in ostali člani družine, kaj delajo, kako se imenujejo ipd./). - loj -- Smernice za ukrepanje: V okviru "srečanj": Vzgojiteljica nevsiljivo pokaže zanimanje za družine ot¬ rok, pripoveduje o svoji lastni družini, sproži ob pri¬ ložnosti razgovor o družinskih članih, je pozorna (usmer¬ ja otroke) na pravilno poimenovanje, preproste primerja¬ ve (po velikosti, po dejavnosti, ki jo opravljajo dru¬ žinski člani ipd.)„ V okviru "podaljšanega programa" preko posredovanja star¬ šev vzdrževati zanimanje za družino (npr. preko otrokom manj znanih informacij, kot so npr. o starosti otrok, o tem, kaj - okvirno - starši poklicno delajo ipd.). 4. Širjenje obzorja s spoznavanjem otrokovega življenjskega okolja (delo in življenje ljudi, predmeti, ki jih upora¬ bljajo in njihove lastnosti, priroda /rastline, živali, prirodni pojavi/). (Cilji: razvijanje odnosa do prirode, vzpodbujanje k opa¬ zovanju in razvijanje sposobnosti opazovanja /tudi samo¬ stojnega, ponavljajočega se/, vzpodbujanje k govornemu izražanju opazovane vsebine, k aktivni skrbi za gojitev rastlin ter živali itd.). Smernice za ukrepanje: V okviru "srečanj": Opazovanje naravnih predmetov na sprehodu, s pogledom skozi okno; ob opazovanju slik; gojitev rastlin (lončni¬ ce, na gredici), živali (ptička ipd.), zadolžitve otrok v tej zvezi; občasni razgovori, posebej ob opazovanih spremembah ipd. - 104 V okviru podaljšanega programa: preko posredovanja star¬ šev tudi doma gojiti rastline, morda živali, jih opazo¬ vati, zanje skrbeti (odgovarjati za posamezne naloge v zvezi s to skrbjo); ogledati si otrokom razumljive TV oddaje, ki prikazujejo živalski in rastlinski svet ter prirodne pojave,, 5« Uvajati otroka v delovne obveznosti (naloge), ki jih mo¬ ra dnevno (večkrat) opravljati bodisi zase ali za druge v ustanovi in doma, npr. pospraviti igrače in druge pred¬ mete za osebno uporabo, kaj prinesti, pospraviti v gos¬ podinjstvu, obveznosti, omenjene pod 4« (Cilji: uvajati v načine opravljanja nekaterih vrst de¬ la, razvijanja delavoljnosti (delovna vzgoja), redoljub- nosti in natančnost, vztrajnost /pri nalogah, ki zahte¬ vajo daljši čas/)o Smernice za ukrepanje o V okviru "srečanj": Razvidne so že ob nakazanih ciljih« V okviru podaljšanega programa: sprožiti in preko star¬ šev ter z njihovo pomočjo nadaljevati dogovorjene enkrat¬ ne, ponavljajoče se delovne naloge, pa tudi "akcije", npr« zbiranje časopisov, krpic in drugih primernih pred¬ metov« 6« Uvajati otroke v skrb za zdravje, v razvijanje higienskih privajenosti in navad, pa tudi v skrb za zdravje z utrje¬ vanjem na zraku, z gibanjem (vsakodnevno telovadbo), jih uvajati v dostopne športe s cilji, da otroci spoznajo, kaj lahko sami za svoje zdravje storijo, se navajajo (da redno ponavljajo potrebna dejanja), vzpodbujajo k temu pa tudi druge (starše in druge otroke)« Smernice za ukrepanje: V okviru "srečanj": dnevno (vsakokrat) izvedemo telovad¬ bo; uvedemo "karton zdravja" (hkrati vzpodbudimo in ne- - 105 - posredno uvajamo dejavnosti za osebno higieno - umivanje rok ipd), bivanje na prostem z utrjevanjem. V okviru "podaljšanega programa": Vključitev otroka v TVD (v akcijo starši in otroci ali samo otroci,, v akcijo za pridobivanje športne značke)....; vzpodbudimo, da sledi¬ jo "trimu" po TV programu; usmerimo otroka, (posredniki starši), da vodi pregled akcij, opravljenih v zvezi s skrbjo za zdravje v "kartonu zdravja" (v tem okviru tudi pregled športnih značk (lahko v posebnem zvezku). 7« Uvajati v kulturno vedenje (pozdravljanje odraslih in vr¬ stnikov, uporaba "hvala, prosim") s cilji: pospeševati pozornost do soljudi, vplivati na socializacijo. Smernice za ukrepanje: V okviru "srečanj": redna skrb, da otroci uporabljajo vljudnostne izraze. V okviru podaljšanega programa: preko staršev poskrbeti, da se otroci v omenjenem smislu kulturno vedejo tudi do¬ ma oz. povsod drugje. 8. Uvajati otroke v sprejemanje in posredovanje njim pri¬ mernih literarnih del (zgodbe, pravljice, pesmi) s ci¬ ljem, da začno dojemati lepoto besednega izraza in se ga veseliti ter ga tudi posnemati (dobesedno obnavlja¬ nje (pesmi), prosto (zgodbe, pravljice). Smernice za ukrepanje: V okviru "srečanj": posredovanje zgodb, pravljic, pesmi ter obnavljanje. V okviru "podaljšanega programa"; preko staršev vzpod¬ buditi otroke k poslušanju radijskih oddaj, ki jim po- 106 sredujejo literarne umetnine, usmeriti jih k gledanju to¬ vrstnih TV oddaj (oh primernem pojasnilu staršev), Vzpodbuditi otroke, da v VVZ posredovane zgodbe, pesmi „o o posredujejo doma staršem, drugim otrokom ,,, 9 ° Uvajati v glasbo: poslušanje (otrokom primerne vokalne in instrumentalne glasbe) in petje s ciljem: v osnovi spoznavati (dojemati) lepoto glasbenega izraza, vzbuja¬ ti življenjsko radost preko petja in poslušanja glasbe„ Smernice za ukrepanje: V okviru "srečanj": posredovanje otrokom primerne glas¬ be ter petje pesmi, V okviru "podaljšanega programa": preko staršev vplivati, da bodo otroci doma poslušali primerne glasbene oddaje preko radia, gramofonskih plošč oz, magnetofonskih posnet¬ kov, da bodo sami oz. skupaj z drugimi družinskimi člani tudi peli. Koordinirati (se povezati), če otrok obiskuje tudi "glasbeni vrtec", 10, Uvajati v likovne dejavnosti (risanje, slikanje ipd, ter na oblikovanje raznega prirodnega in odpadnega materiala), (Cilji: usposobijo in navadijo naj se, da bodo svoje vti¬ se, doživetja ustvarjalno, osebno svojstveno izražali, znali pa z likovnim izrazom tudi komunicirati svoja spo¬ ročila drugim; usposabljati jih na uporabo različnih ma¬ terialov, razvijati v tej zvezi potrebne spretnosti, vključno spretnosti v ravnanju s preprostimi orodji /osnove delovne in politehnične vzgoje/). Smernice za ukrepanje: V okviru "srečanj": Izvajanje likovnih dejavnosti z upo¬ rabo različnih tehnik. 107 - V okviru "podaljšanega programa": preko staršev vplivati, da bodo otroci v VVZ izgotovljene izdelke (risbe ipd.) pokazali doma, doma pa naj tudi sami rišejo oz„ oblikuje¬ jo material (ter te izdelke kasneje v ustanovi pokažejo vzgojiteljici in drugim otrokom). 11 o' Vzpodbujati in vsebinsko usmerjati otrokovo igro v vlo¬ gah (ustvarjalno) in s pravili (didaktične in razgibalne). Smernice za ukrepanje: V okviru "srečanj": dati otrokom igralne možnosti in po¬ bude za igranje (tudi s sredstvi, igračami ipd.), jih vzpod¬ buditi k igri v domačem okolju. V okviru "podaljšanega programa": Glej zgoraj. S posredo¬ vanjem staršev, ki jim posredujejo informacije o didak¬ tičnih igrah oz. zanje potrebnih sredstvih ter načinih usmerjanja oz. vodenja otrok pri njihovem izvajanju. Vzpodbuditi starše, da dajo otrokom za igro tudi potrebne objektivne možnosti (prostor, sredstva /tudi odpadni . predmeti/, ne jih prekinjati itd.). 2. Primeri vsebinskih ter metodičnih rešitev v okviru pro¬ grama kombinacije "osnovnega" (pobude, usmeritev) in "podaljšanega programa" (nadaljevanje sproženih dejav¬ nosti v raznih oblikah za uresničenje nekaterih od na¬ kazanih ciljev). Primer 1: Vzgojni cilj: Navajanje na dnevno telesno razgibavanje in bivanje na svežem zraku. 108 V okviru "srečanj" izvajamo redno telovadbo, občasno or¬ ganiziramo tudi sprehod, večkrat pa krajše bivanje, zdru¬ ženo z neko vzgojno aktivnostjo (npr 0 delo, igra, telo¬ vadba) na svežem zraku. Dalje v primerni, privlačni ob¬ liki preprosto pojasnimo otrokom pomen dnevnega gibanja in bivanja na svežem zraku. Spomnimo jih tudi na razne akcije, ki jih srečujejo v življenju, tudi na televiziji (trim na TV), radiu na telesno kulturna društva, kjer ljudje telovadijo, spomnimo jih na športnike (kako postanejo tako spretni, da zmagujejo na skakalnicah, na ledu, na smučeh, pri plavanju) in predlagamo, kaj lahko ukrenejo sami (vsak dan telovadijo, k temu vzpodbudijo tudi starše, da z njimi sodelujejo), gredo na sveži zrak, na trim, nedeljski izlet (vzpodbuda: vsak otrok bo narisal nekaj, kar je zanimivega na nedeljskem izletu, v telovadnici ipd,, videl, sam naredil ipd,). Organiziramo lahko tudi trim značke, kartone (z evidenco, kaj smo sto¬ rili za zdravje, razgibanje), 0 akciji informiramo tudi starše in jih vključimo v aktivno sodelovanje (otrokom naj bodo vzgled, jih vzpodbujajo, spomnijo, pomagajo pri vodenju trim-kartonov, opozorijo na trim na TV, jih pa lahko tudi usmerijo, da se vključijo v TVD, športni (smu¬ čarski, plavalni ,,,) krožek, tečaj ipd. Primer 2: Vzgojni cilj: Razvijanje socialnih odnosov otrok do sta¬ rejših ljudi, pripravljenost pomagati jim ali jim kako drugače izkazovati pozornost, V okviru srečanj v VVZ v spontanem razgovoru, sproženem po pripovedovanju kratke zgodbe iz življenja, - po mož¬ nosti tudi po opazovanju primera starega človeka, ki je potreben pomoči - opozoriti otroke na ljudi, ki živijo v - 109 - njihovem okolju in bi jih lahko otroci razveselili, če bi jih obiskali, pozdravili, pomagali, jim pripravili kakšno presenečenje« (Vzgojiteljica seveda pred izvedbo te eno¬ te preveri, kakšne možnosti za navedene aktivnosti, name¬ njene starim oz„ bolnim ljudem iz soseščine, otroci imajo v določenem okolju« Skladno s temi ugotovitvami usmerja razgovor oz. napotke otrokom za njihovo aktivnost čim konkretneje: komu, kdaj, kako naj pomagajo, ga razveseli¬ jo z majhno pozornostjo ipd„ Poveže se tudi s starši; mor¬ da lahko koristi tudi primerno televizijsko ali radijsko oddajo, priporoči knjigo, ki jo otrokom preberejo starši, lutkovno predstavo ipd«)« Primer 3: Vzgojni cilj: Razvijanje logičnega mišljenja« Ob "srečanjih" v VVZ rešujejo otroci uganke, lotto ali podobne cilju ustrezne didaktične igre; iščejo zveze ob opazovanih priročnih ali drugih pojavih, ob katerih se pojavljajo možnosti pojasnitve "zakaj se je to in to zgo¬ dilo, kaj bi bilo, če «««" ipd« Vzgojiteljica na podobne možnosti, namizne igre in po¬ dobne materiale, opozori tudi starše .««, ki naj usmer¬ jajo k ustreznim, tudi miselno zahtevnim aktivnostim otroke doma; opozori jih na tovrstne miselne naloge v kakšni reviji, časopisu (npr« Otrok in družina ipd«), morda tudi.v.televizijskem programu «««, izdela naloge, ki jih otroci v obliki igre rešujejo doma, nato pa pri¬ nesejo s seboj, jih primerjajo «=« Primer d-: Vzgojni cilj: Navajanje na osebno higieno« 110 - Vzgojnim ukrepom v okviru "srečanj" (prepričevanje, po¬ vezano z aktivnostmi, npr„ umivanje rok, če je potrebno tudi zob o o o) sledi "podaljšano" vplivanje doma, pri tem pa je potrebno koristiti različne vire otrokovih izkušenj v zvezi z osebno higieno in tudi načine usmerjanja k njej (televizija, radio, knjige, vzgledi drugih), priporočati ukrepe za povečanje privlačnosti v skrbi za osebno higi¬ eno (npro s privlačnimi sredstvi, kot so ščetke, milo, kozarčki ipdo)* Primer 5: Vzgojni cilj: Razvijanje kulturnih navad pozdravljanja, uporabe "hvala, prosim" ipd„ Odvisno od stopnje v razvitosti omenjenih navad pri ot¬ rocih, ko se vključijo v skupino oz. od enotnosti sku¬ pine v razvitosti kulturnih navad, vzgojiteljica v okvi¬ ru vsakega "srečanja" koristi različne priložnosti in metode, da oblikuje oz. utrjuje potrebne navade. Če je potrebno več prepričevanja, je smiselno uporabiti tudi druge metode, npr. lutkovni prizor, prebrati zgodbo, ki učinkuje v smeri zastavljenega cilja ipd„ V isti smeri pa morajo - tudi za to mora poskrbeti vzgo¬ jiteljica - vplivati oz. vzpodbujati otroke tudi staršio 3o Primeri zgradbe nekaterih enot vzgojnih dejavnosti v okviru programa, zamišljenih za izvedbo v časovni enoti 2 1/2 ur o Pri zgradbi enote iz elementov vzgojni cilj, tema (vse¬ bina) ter metodična zasnova, je potrebno upoštevati tudi mesto določene enote v celotnem programu z vidika, - 111 ali sodi enota na začetek, v sredino ali na zaključek ce¬ lotnega. programa (glej več o tem na strani 112)» Pri tem je potrebno razen s kontinuiteto oz, zaporedno¬ stjo posameznih vsebinskih sestavin enot računati še s psihičnim stanjem otroka, ki je v posameznih fazah iz¬ vajanja programa družbeno organizirane, skupinske, na¬ črtne vzgoje gotovo različno o Začetne, uvajalne enote npr« imajo v programu posebno mesto glede na to, da otroke uvedejo v nov, mnogim pov¬ sem neznan način življenja oz, udejstvovanje; dalje po¬ meni tudi ločitev od staršev (za mnoge otroke tudi nove zahteve, ki jih je treba premostiti)« Potrebno je tudi računati z različno, pri mnogih otrocih slabo razvito koncentracijo pozornosti in še dokaj pomanjkljivimi ver¬ balnimi sposobnostmi« V okviru začetnih, uvajalnih enot je potrebno otrokom sporočiti (verbalno) osnovne zahteve organiziranega življenja oz« udejstvovanja (prihajanja, kaj naj prinašajo s seboj, odnašajo, zahteve vedenja /prva orientacija v nakazani smeri je potrebna že ob prvem stiku, v kasnejših enotah pa se bo k istemu vzgo¬ jiteljica še vračala v smislu dopolnjevanja, utrjevanja, kontrole/ ipd«)« Dalje prve enote zahtevajo, da uvaja¬ mo otroke v skupino, v kateri se bo odvijal vzgojni pro¬ gram; da poskrbimo za medsebojno seznanjanje, za sez¬ nanjanje z vzgojiteljico; otroci naj tudi dobijo prve napotke, kako druge poimenujejo, usmeritve za kulturno vedenje, ipd« Op«: Izvedbo prve enote nam lahko olajšajo starši, če jih v smislu omenjene priprave prosimo za pomoč in jih usmerimo, kako že v družinskem krogu otroke pripravijo na prihod v ustanovo in s tem na prvo enoto programa« Primer zgradbe L enote in metodični napotki za n,jeno izvedbo: - Organiziramo skromno, kratkotrajno slovesnost, v okviru katere vzgojiteljica (morda tudi kdo od otrok /rednih varovancev VVZ/ novince v ustanovi pozdravi, jim - po možnosti - pripravi (izroči) majhno presenečenje, naj¬ bolje otroški izdelek)« - Predstavitev vzgojiteljice (kako ji je ime, kako jo naj otroci kličejo ter nekaj podatkov /zaradi zbližanja in kot vzpodbudo otrokom za njihovo nadaljnje sodelovanje/, npr« v smislu kje stanuje, njena družina /če živi v soseščini z nekaterimi otroki, naj tudi to poudari/«) - Predstavitev otrok (v podobni smeri kot prej vzgojite¬ ljica: ime, stanovanje /lahko tudi opisno, če ne pozna¬ jo naslova npr« v bližini «««/, družina)« - Pojasnitev načina življenja oz« udejstvovanje v okviru izvajanja programa (priporočljivo je uporabiti ponazo¬ ritev /film, diafilm, fotografije/ otrok pri dejavnostih v okviru načrtovanega dela« - Ogled prostorov, v katerih se bo odvijal program in po¬ možnih, ki jih bod-o otroci uporabljali /posebej sani¬ tarije/« - Pojasnitev oz. dogovor v zvezi s prihajanjem (kako, ali sami, v spremstvu, čigavem). Op.: V tej zvezi potrebne informacije naj vzgojiteljica poizve že prej, jih tudi evidentira ter kontrolira, kako otroci prihajajo in odhajajo, to je posebej po¬ membno v gosto naseljenih, prometnih krajih, pa tudi v krajih, v katerih otroci za pot potrebujejo dalj ča¬ sa. V okviru tega pomenka je smiselno organizirati tudi skupine otrok, ki bodo prihajali skupaj, sami otroci, ali v spremstvu enega od staršev ter jih obvezati npr. da se počakajo, da pokličejo drug drugega (osveščanje 113 ob pripadnosti skupini ter o odgovornosti v okviru sku¬ pine) o Dogovor, pojasnitev o razporeditvi otrok v prostoru (pojasnjena naj bo možnost različne, menjajoče se, sproščene razporeditve, odvisna od značaja aktivno¬ sti «) Vzgojiteljica - tudi kot ilustracijo verbalne pojasnit¬ ve o razporeditvi otrok - formira skupino (otroci npr« posedejo na stole v krogu ali v drugi formaciji na ode¬ jo na tleh), Jim pove, da Jim bo povedala zgodbo (lah¬ ko Jo poimenuje tudi pravljico), Jih usmeri, kako naj se pri tem vedejo (mirno sede, dobro poslušajo), Jih za to motivira, ne govore «„», (sicer ne bodo sliša¬ li), pravljico bodo nato povedali še sami (tudi star¬ šem ali drugim doma), pa tudi iz nje kaj narisali ...,). Sledi pripovedovanje zgodbe - najbolje s tematiko, ki sodi k uvajanju otrok v novi način življenja, v skupin¬ ske dejavnosti, v medsebojno seznanjanje, zanimanje drug za drugega ipd« Metodično navodilo: Priporočljivo Je v pripovedovanje vključiti tudi stavlJanje vprašanj (usmerjenih na sku¬ pino ali na posameznike z namenom čimprej Jih uvajati v govorno verbalno komuniciranje, opogumiti Jih, da bodo govorili pred poslušalci in znali druge posluša¬ ti) ter izzivati vsaj kratke, preproste odzive otrok« Na vsebino pripovedovanega navezati kratko pesmico in Jo otrokom zapeti (ali zaigrati na instrument), po možnosti pa Jo tudi gibalno ritmično izraziti ter vzpodbuditi k sodelovanju pri tem tudi otroke (le bolj sproščene, ni nujno, da sodelujejo vsi); vzpodbujanje zavisi od pripravljenosti otrok za sodelovanje - lahko v smislu, da naj "delajo tako kot tovarišica" ali pa tudi, da naj "delajo drugače, po svoje"« Z vzpodbudo: zgodbico, ki so Jo slišali, bodo povedali - 114 doma, da pa si jo 'bodo bolje zapomnili, pa tudi pokaza¬ li, bodo nekaj iz zgodbice narisali« Op«: Odvisno od izkušenosti otrok.jih vzgojiteljica pri usmerjanju na vsebino risanja bolj ali manj tesno usmerja« Če vidi, da si sami znajo zamisliti temo in da tudi obvladajo svinčnik, naj ostane le pri okvirni usmeritvi "nekaj iz zgodbice", sicer pa je potrebna podrobnejša usmeri¬ tev kot predlog z več možnostmi, v posameznih prime¬ rih, če bi sicer kakšnega otroka ne uspela aktivno vključiti, pa z enim samim predlogom (npr« nariši dek¬ lico s torbo ali pod«)« Enoto nadaljujemo z igro« Odvisno od izkušenj, želja otrok bomo igro bolj ali manj usmerili in jo tudi bolj ali manj tesno vodili« Igra je lahko ustvarjalna ali po pravilih, v večjih ali manjših skupinah ali pa in¬ dividualna« Na primer: Ena skupina se igra "gospodinj¬ stvo", druga "frizerja" (pobude dobivajo otroci tudi iz ureditve prostora in predmetov, ki "izzivajo" k ig¬ ri), posamezniki z didaktičnimi igračami« Op«: Vzpodbujanje in usmerjanje otroka ob igri je nalo¬ ga, ki - če naj bo dobro opravljena - zahteva daljši čas« Zato ob prvem srečanju z otroki v okviru programa ne moremo pričakovati, da nam bo uspelo pri vseh spro¬ žiti spontano igro« Če vzgojiteljica opazi, da posamez¬ ni otroci ne sodelujejo v nobeni igri in tudi ne iz¬ ražajo želje po takšnem sodelovanju, so torej neaktiv¬ ni, jih poskusi aktivirati kako drugače (lahko z risa¬ njem, slikanico ali pod« Čas, ki ga namenimo igri, za- visi od vrste iger, zavzetosti otrok zanje in seveda od časa, ki je v okviru enote za to na voljo« Ker je potrebno preprečiti nasilno prekinjanje, je smiselno usmerjati otroke v igre, ki jih je možno v času, ki je na voljo, čim bolj priročno zaključiti - 115 - (npr« kosilo je pripravljeno, frizura urejena ipčL) = - Odvisno od časa, ki nam še ostane, po zaključeni igri usmerimo otroke v organizirano pospravljanje, pri tem zasledujemo neki cilj (za nami bodo prišli drugi otro¬ ci, tako - kot smo našli mi, moramo zapustiti tudi drugim otrokom ...) ter, potrebno, zlasti v začetku, z opisom konkretnih nalog, ki jih je treba opraviti /pospraviti, zložiti igrače, pobrisati mize, pomesti tla, nekatere delovne naloge zahtevajo tudi sodelova¬ nje vzgojiteljice .../. - Na zaključku otrokom izročimo "zvezke sporočil staršem"« Ob tem jim pojasnimo njihov namen (starši bodo tako ve¬ deli, kaj so otroci v vrtcu delali, pa tudi, kaj naj potem delajo še doma /da bodo vsi to delali, da se bo¬ do drugič, ko bodo spet vsi skupaj, lahko pogovarjali: kaj so videli na televiziji, poslušali v radiu, bili so pri telovadbi, tekmovali so za športno značko, šli so s starši kaj pogledat, telovadili so sami)« Hkrati pa jim opišimo tudi eno izmed nalog, načrtovano v okviru podaljšanega programa do naslednjega srečanja (npr. usmeritev na izlet s starši ipd«).Povejmo pa otrokom, da je to tudi napisano in naj zvezek pokažejo staršem. (Op.: 0 načinu komuniciranja preko "zvezka sporočil" so poučeni tudi starši, ki se pod sporočijo, ko so ga prebrali, podpišejo, opišejo pa tudi, ali in kako so naročilo, nasvet za detivnost v podaljšanem programu sprejeli oz. izvedli.) Zgradba enot v sredini programa ( po že zaključeni uvajal ¬ ni fazi). Zgradbo teh enot naj usmehjajo naslednje naloge: - 116 - V okviru vsake enote je potrebno poskrbeti za igro* V vsaki enoti je potrebno preveriti realizacijo v okvi¬ ru podaljšanega programa tako, da vzgojiteljica dobi vpogled v to za vse otroke (predvsem o tem, v kakšne aktivnosti so se vključevali doma, izven doma ...) Op.: Pri tem razen koriščenja informacij iz "zvezka sporočil" oz, iz raznih oblik komuniciranja s starši uporablja neposredne stike z otroki v okviru posamez¬ nih enot izvajanja osnovnega programa (tinn srečanj). Ob njih z različnimi metodičnimi prijemi (spontane iz¬ jave otrok, vprašanja vzgojiteljice ter odgovori ot¬ rok ipd.) dopolni sliko o dejavnostih otrok v času med dvema "srečanjema". Vsako enoto "srečanja" naj vzgojiteljica tematsko z različnimi, izpreminjajočimi se metodičnimi postopki, naveže na skupna doživetja otrok v okviru podaljšane¬ ga programa (npr. obnovijo, morda tudi dramatizirajo televizijsko zgodbo, zapojejo pesem, ki so jo posluša¬ li na radiu, telovadijo, se igrajo razgibalne igre), podobno, kot so v telovadnici TVD ali v okviru kakšne druge, v podaljšanem vplivanju organizirane vzgojne aktivnosti. Možno pa je koristiti v okviru "srečanj" tudi indivi¬ dualne pobude otrok v času podaljšanega vplivanja, npr. doživetja na izletu s starši, v družinskem krogu. Po¬ samezniki npr. o njih pripovedujejo drugim, s tem pa z asociacijami izzovejo pripovedovanje še o doživetjih drugih ipd. V okviru vsake enote je treba vključiti možnosti govor¬ nega komuniciranja otrok med seboj, z vzgojiteljico (po¬ slušanje, aktivni govor), povezano s spoznavanjem oko¬ lja in - večkrat oboje poteka vzporedno - preverjanjem - H7 -- o izvedenem podaljšanem programu (kar oboje predstavlja tudi stalne, obvezne sestavine vsake enote). - V okviru vsake enote je treba poskrbeti tudi za telesno razgibanje (v okviru širšega, na program podaljšanega vplivanja vezanega programa) za zagotovitev potrebnih navad vsakodnevne telovadbe. - Vsaka enota naj prinaša tudi različne delovne obvezno¬ sti otrok (med drugim pospravljanje po izvedenih aktiv¬ nostih oz. sploh za seboj, občasno, ne vsak dan,pa tudi večje "delovne akcije", npr„ urejanje kotičkov, knjiž¬ nic ipd. o - Redno naj bo tudi vključeno usmerjanje h kulturnemu ve¬ denju (pozdravljanje in drugi vljudnostni izrazi, osebna higiena -v okviru možnostih in potreb, npr„ umivanje rok, če je potrebno in možno, tudi umivanje zob po jedi)o - Izmenično pa se v enotah pojavljajo dejavnosti: likov¬ ne, glasbene, pripovedovanje /poslušanje/ pravljic, zgodb, dramatizacije o Primer zgradbe enote v sred.ini izvajanja programu: 1. Igralne aktivnosti (iz ponudbe igrač, razporejenih po mizah oz. v kotičkih, torej spontane /po željah/, po formiranosti skupin pa individualne, skupinske in /redkeje/ skupne).0p„: Resnično skupno igro (vključu¬ je vse otroke v oddelku) je možno doseči le, če jo uvedemo usmerjeno (z dokaj tesnim, neposrednim vod¬ stvom ) ,kar pa zahteva predhodno enotno, skupno usmeri¬ tev otrok v določeno življenjsko tematiko, s katero bi bili otroci k igri vzpodbujeni in naj bi jo v igri imitirali o - 118 2« Od. igre otroke postopno preusmerimo v delovno aktivnost, pospravljanje po igri, urejanje, redne obveznosti, npr. v zvezi s prirodnim kotičkom (zalivanje rastlin, hranje¬ nje živali, če imamo prirodni kotiček ali pod«)« Op«: V času, ko tečejo pod 1 in 2 omenjene aktivnosti, vzgojiteljica (posebej če ji pri vodstvu skupine še kdo, npr« od staršev pomaga) pregleda zvezke sporočil, da do¬ bi pregled, o izvedenih dejavnostih v okviru podaljšanega programa ter informacije o sodelovanju staršev v okviru tega programa« 3« Sledi razgovor, ki vključuje npr« naslednjo tematiko: ka¬ ko so otroci preživeli čas med dvema srečanjema /posamez¬ niki o tem kaj povedo, odvisno od razvojne stopnje otrok oz« njihove govorne sproščenosti pa je, koliko od njih pričakujemo« Svoje doživljaje povedo v kratkih stavkih, ali navajajo samo s posameznimi naslovi, npr« TV oddaj, prireditev, „« Posebej vključujemo doživetja na skupnih izletih s starši, v katere zajamemo zlasti vsebino opa¬ zovanj (narave, promet, dejavnosti ljudi ipd«) 4« Po možnosti poiščemo v vsebini razgovora izhodišče za posredovanje pesmi (zapete ali deklamacije) ter v naveza¬ vi na razgovor ali po njem otrokom predvajamo (zapojemo) ali povemo pesem, ki pa naj jo otroci brez prisilnega memoriranja tudi obnovijo« (Npr« skupaj, posamezniki ali pod«)« 5« Sledi lahko likovna dejavnost (variante: risanje oz« sli¬ kanje, oblikovanje priročnega materiala /posebej primerno lahko izkoristimo priročne predmete, ki so jih otroci prinesli s seboj n.nabrali na izletu s starši , vsebinsko vezana (izvor pobud) na razgovor, ta pa na doživetja otrok v okviru podaljšanega dela programa« - 119 - 6. Razgibanje - po možnosti na prostem ali vsaj pri odprtem okrni, na terasi ali pod. 7= Na zaključku otrokom vpišemo v "zvezek sporočil" obvesti¬ la oz. priporočila staršem v zvezi z izvajanjem podalj¬ šanega programa (oz. uporabimo - zaradi racionalizacije - tehnike razmnoženih listov, ki jih vložimo v mape /na¬ mesto zvezkov/). Hkrati pa otrokom ustno sporočimo neka¬ tere naloge, npr. staršem naj povedo .... pokažejo .... spomnimo jih na domenjene redne obveznosti, npr. telo¬ vadba, higiena .... Zgradba enot v fazi zaključevanja programa Zgradbo teh enot naj bi usmerjale naslednje naloge: - Doseči neko zaključeno celoto vzgojnoizobraževalnega de¬ la v okviru 80 urnega programa in s sintezo pridobiti vpogled v opravljeno delo in tudi v morebitne pomanj¬ kljivosti, ki pa. jih je možno v zaključnih enotah še nadoknaditi oz. korigirati. Tak sintetični pregled naj bi služil predvsem vzgoji¬ teljici v pomoč pri oblikovanju zadnjih enot. celotnega programa. Vendar pa naj bi vzgojiteljica poskrbela tu¬ di za neko preprosto, otrokom razumljivo sintezo s ci¬ ljem, da jih navaja na pregled opravljenega dela, na povezovanje njegovih posameznih sestavin in faz, kar pa naj vodi tudi do zadovoljstva in prispeva k utrjeva¬ nju vezi med otroki, ki so bili vključeni v tako de¬ javnost. - Poskrbe naj za ugodno čustveno vzdušje, praznično raz¬ položenje, otroke in njihove starše je treba pripraviti na "slovo", ki pa naj ne pomeni zaključka v program - 120 zanetili dejavnosti, ampak je za nadaljevanje teh dejav¬ nosti vzpodbuda (zlasti v okviru dejavnikov podaljša¬ nega programa, v okviru male šole)„ Primer zgradbe enote ob zaključku izvajanja programa.«, Op,: Tovrstne enote sodijo v program dela, ko izvajamo zadnje 6-4 enote«, 1«, Vzgojiteljica z vprašanjem ob enem izmed "zvezkov sporočil", ki konkretno ponazarja že izvedene aktiv¬ nosti, izzove razgovor, v katerem obnavljajo, s čim so se ukvarjali v okviru "srečanj" vse leto«, Njena naloga ob tem razgovoru je, da ga dopolnjuje tako, da spomni otroke tudi na tiste aktivnosti, ki jih sami ne omenjajo in povzema (npr, podobne, različne več¬ krat se ponavljajoče itd.). Priporočljivo je uporabiti tudi grafični prikaz dejav¬ nosti, razdeljenih npr. po vzgojnih področjih z zna¬ ki, ki ta področja simbolizirajo. Op.: Vzgojnih področij ni priporočljivo poimenovati, ampak uporabljajmo opisni način, npr.: ko smo kaj le¬ pega naredili, zapeli ... poskrbeli za zdravje ipd. 2. Pod 1 naveden grafični prikaz daje neko - seveda zelo približno - sliko o količini dejavnosti na raznih vzgojnih področjih in morda omogoča, da otroci že na pogled presodijo, kje so "več delali, naredili kje pa manj". Sledi vzpodbuda, da bi to, kar je bilo pomanjkljivo, opravili še zdaj (risali, poslušali glasbo ali pod.). - 121 - 3» Sledi dejavnost, za katero se domenijo,, 4-c Vzgojiteljica otroke spomni na slovo (kmalu bodo nehali hoditi v vrtec, bodo pa še hodili „„„ (opišemo tudi druge dejavnosti, ki jih bodo v okviru "podaljšanega programa" ■ tudi potem še opravljali). Omeniti je smiselno -■ kot po¬ budo za nadaljevanje vzgojnih aktivnosti - da zdaj že vedo, da morajo vsak dan telovaditi ,,,, kdaj naj gle¬ dajo televizijo, poslušajo radio , Tudi potem se bodo otroci še srečevali (opišemo kje, kdaj o,,), ne bodo pa vsi skupaj hodili več v to skupino ,,, Ker so bili toliko časa skupaj in jim je bilo prijetno, se bodo poslovili, 5° Sledi kratek razgovor v smeri, kaj in kako v življenju (npr, doma) praznujemo (na osnovi konkretnih primerov, ki jih poznajo otroci na osnovi lastnih doživljajev), nato pa predlog, ki mu spet sledi razgovor o tem, kako bi' lahko to slovo praznovali, 6, Povzamemo, kaj od tega, kar otroci predlagajo, je spre¬ jemljivo, kaj ne in zakaj ne, ugotovimo in razdelimo na¬ loge, ki naj bi jih opravili otroci in tudi vzgojitelji¬ ca v zvezi s pripravami na praznovanje slovesa. Tako do¬ bimo naloge, ki naj bi jih otroci opravili individual¬ no doma (sami ali s pomočjo staršev, npr, obnovili kakšno pesmico, kaj narisali, pozorno poslušali oddajo, da bi jo potem obnovili ter to vnesemo z znaki v "zvezke spo¬ ročil", Zabeležimo pa tudi takšne naloge, ki naj bi jih opravili skupno, 7° Eno teh nalog opravimo takoj, npr, risanje (kolektivno) plakata, vabil na praznično slovo ali pod. - 122 - 8. Domenimo se za opravljanje ostalih nalog (kdaj, kako, kje, sami ali v skupini, brez ali s pomočjo ipd*)* Načrtovanje vzgojnoizobraževalnega dela ter pregled nad opravljenimi dejavnostmi v okviru vzgojnega programa v KS * N ačini dokumentiranja. Pomen načrtovanja in pregleda ter ustreznih načinov doku¬ mentiranja* Poleg splošno znane vloge vsakega načrtovanja in evidenti¬ ranja izvedenega vzgojnoizobraževalnega dela v okviru de¬ javnosti VVO, je' v zvezi s to vlogo v odnosu do programa v KS, zasnovanega v smeri kombiniranja "osnovnega" s "podalj¬ šanim" programom, potrebno poudariti naslednje: Načrtovanje in pregled nad opravljenim delom je še posebej pomembno: - ob koriščenju in usklajevanju različnih dejavnikov v pro¬ cesu vzgojno-izobraževalnega vplivanja na otroka; - ob raznovrstnih okoliščinah za izvajanje programa, kot jih je pričakovati v okviru različnih KS; - ob vključevanju več izvajalcev v izvajanje programa (npr* vzgojiteljica z več pomočniki)* Iz navedenih posebnosti, ki še poudarjajo vlogo načrtovanja in pregleda nad izvršenim delom, izhajajo tudi zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju in dokumentiranju vzgojno-izobraževalnega dela v okviru programa v KS* Te so zlasti: - V osnovnih izhodiščih (po oblikovanosti načrtov oz* pri¬ prav, po njihovih sestavinah, po načinih predstavitve na¬ črtovanih oz* opravljenih elementov vzgojno-izobraževalnega - 123 dela ipdo) sledimo sicer v delu VVO uveljavljenim načinom in si prizadevamo za enotnost načrtovanja in evidentira¬ nja c - Stremimo h preglednosti in urejenosti (sistematičnosti) načrtovanega in opravljenega prikazanega vzgojnoizobra- ževalnega dela, - Omogočiti je potrebno upoštevanje različnih okoliščin,v katerih se bo odvijalo vzgojnoizobraževalno delo, torej fleksibilno uveljavljanje specifičnosti razmer v različ¬ nih KS, pa tudi sprememb zaradi izpreminjajočih se oko¬ liščino - Potrebna je racionalizacija s tem, da vsebujejo načrti (priprave) in analize (pregledi) opravljenega dela samo ti¬ ste elemente, ki usmerjajo delo oz 0 ga predstavljajo (za¬ to se izogibamo ponavljanja, podvajanja, npr. iz drugih virov razvidnih podatkov, dolgih besednih opisov ipdo)o Upoštevajoč navedeno, v okviru na pedagoškem inštitutu za¬ mišljenega 80 urnega vzgojnega programa , predlagamo glede načrtovanja in evidentiranja (dokumentiranja) vzgojnoizo- braževalnega dela naslednje: lo Glede vrst načrtov oz„ evidenc: a) Načrt za celotno obodbje, to je za eno delovno dobo (lahko je to eno leto ali nekaj mesecev), ki zajema zamisel celotnega dela za določeno skupino otrok ter isto obdobje tako, da zajema pregled opravljenega dela v okviru vzgojnih aktivnosti, b) Dnevno načrtovanje (priprave) ter evidence (analize, kontrole) (oz. - če program ne teče vsak dan - posamez¬ nih programskih, npr, 2 x tedenskih enot /a 2 1/2 ure/). 124 - K a) Vir za oblikovanje načrta za celotno obdobje predstav¬ ljajo v tem elaboratu predstavljena izhodišča in smer¬ nice (posebej pogl. o zgradbi programa na str .»Ah«), še zlasti predlagana razmerja v vključevanju različnih vzgojnih dejavnosti v vzgojno delo. Načrtovanje "osnovnega" programa: V okviru priprav za načrtovanje v celoti mora vzgojite¬ ljica (oz. tisti, ki načrtuje) poiskati podatke zlasti o naslednjem: - 0 dejavnikih družbeno organiziranega vplivanja na otroka, ki jih bo v svojem delovnem okolišu mogla vključevati v svoje delo, posebej v okviru "podalj¬ šanega" programa in o načinih sporazumevanja z njimi ter usklajevanja dela, - 0 izvajalcih in pomočnikih, na katere se bo pri svo¬ jem delu lahko opirala (zlasti mora vedeti, v kakšni meri lahko računa z aktivnostjo staršev kot pomočni¬ kov pri vzgojnem delu)« - 0 času, ki ji bo na voljo (ali more računati z 80 predvidenimi urami), ter o okoliščinah prostora in didaktičnih sredstev, ki jih bo lahko uporabljala« Konkretizacijo splošnih izhodišč programa za celotno obdobje predstavlja: - določitev obsega (količine) z vidika doseganja vzgoj¬ nih ciljev različnih vrst vzgojnih dejavnosti (oz. dejavnosti otrok) ter razmerja med njimi; - konkretizacijo (operativizacijo) vzgojnih ciljev, h katerim naj dejavnosti prispevajo (op«: Razvidni so tudi iz našega elaborata, gl« str« 199 «)« 125 - Obseg vključitve raznovrstnih vzgojnih dejavnosti in razmerje med njimi zavisi od sprejetih izhodišč« Če se odločimo za izhodišča, predstavljena v tem elaboratu, v katerih dajemo prednost določenim dejavnostim pred drugimi, ter predlagamo razdelitev 80 ur na 4 mesece z 2 x tedenskimi "srečanji" v okviru "osnovnega" pro¬ grama, tako da celoten program razpade v približno 25 po 2 1/2 uri trajajočih enot, gl« str. Q