»««»«»e«»««■ir* «w te* «»■*•*#*•**,*»*» ; Posamezne Storilk« t Na» 5 j »:;diif Din —’("»(!, ob 11». ; J delj.ih Din 1*~* • • * ,?AlL)ii* izhaja vsak dan, m.ven " . tiettalj* iu praznikov, ob 18. nri % * * >1* urntjnj nsirtlednjetta tliie »ar stane ■ , mesečno r>o posti D 10*—, z& ino- a « tvrn-dro D 18 —, dobavljen na dom S „ D U*-», du izkaznice D 10*—* * ; in ^ orati po dogovoru, I Naroča *e >ri opravi „TAB0HA*, ■ ' MAR180U, .Javčičeva ulica 'itev; 4. ■ PoMntna DlaSana v ©otovfnt FwwwFeiwwwsr» • « s*#fr ^ c/ II!. " svSaribor, sobota 19. avgusta 1922. f*MBMccn» Storilk* » N*, ritdno Din -*50, *b no-doljab Din l*—• CBBDKlaT IO to a.haja * H trt-boru, Jurčičeva ul. ak. 4* L nud-atropje. T«!«l©n interurb. št. 27&. UPRAVA «• naboja v Jurčičevi nliai št. 4, pritličju, devno. Tele* iOtt št. 24. SHS poštnočekovai *•» eun štav. 11.787. Na naročila brez denarja m n« ^tira* — Bokopiui a« na vračajo. ••■Maaaai toto: Številka: 186. s*mm ninsmszasuMDMKm *?SS ■}*wi •f.fctSi h rmi tii-5®.®? Sovpri o kr&i hrvatske poli-* U.Č, p3-' besedji, kriza ni navadna i.';čj;V 86 'cg;;qa)‘na.vcčj.na politikov' /^ega planit kUasi a- pokrajino pro- vplivati na razvoj f',ri! \r'ia ra.';'!':ot’ v državi, ki je na-jkV1 :’°.vc'jl te&t .p.l.emna 'ali pokra j i-]{“,n bal ere por,tanka so sodclova- f-i;ij ‘,:%5 /-tvn6‘islT politi'!-:i,"in' če.ta ve-, pi-ij. llRJ0 ' Prednost .abstinenci pred j kriv)111?1 in bojem — tedaj jo to j Urn!1' nanje. iri, razni vzpel odi nas' hiar’,C'i-,S,ft tslC:l bbjsti-nenena politika o-; in‘ '1 “aaor razgreto železo na zraku’ 8am?bid sebi v napotje. —■ ^-vabga- abstinenčna politika se ros !n 11 "' bo dolgp. pa bodo vsi nV pJ"s.1 Politiki' spoznali, da so bili jj, ,‘riVi.poti. Hrvntkka abstinenca bi če bi mogla upati naj A Preobrat- v -njenem smislu. De p ve 7‘-b'i&ve eo tako dalekossž-■ njltd>se lahko izvrže edinole z držav- > ^.^l'evrr-i-05n. -Jasno jo, da nebo pred} Uk; bopurdil- niti sedanji režim,! dela Cro,?a’ Db'i eni politiki hr.vatskega j a ,, ^oga naroda. Id stoje na podla-! w«?*io države.•'Radič mora ali iz-; 40^,.ta P^vrat in se- nasloniti na ino-j ip^r4*50 “»dorje. ali pa so postaviti na’ Političen program v okvirju že i Poiti0'11-00 'Edinstvene države. Drugo j je w ®1’.iu če ne najde, te ali one poti,! .k- 0S°.Fn, da se posuši kakor rastlina,j difi t na3c,° več hrane v.zemlji. In Ra-j D*£jj°vT®8, ssnSi«,,. dasiravno baš v zad-i ol5oi. .£s‘\Jj dela mnogo hrnpn. Ker. soj da * '*Jad’ča zbirajo ljudje, ki pravijo, j Wrut ^^dstavitelji večino hrvatske/ra timi.. a fa ki so za sedaj res tudi leai-•ske „^?j.kPt taki, tedaj je križa' Hrvat Državno posojilo stoji trdno. j Lažnjive vesti bSokaških listov. Beograd. 17- avgmsta. Današnji so dobro obnaša. Pogodba pa je tudi za j »Obzor« ve porefe-rpi, da iz ameriškega skupino Bler obvezna brez ozira na to, j posojila ne lx* nič. K tem poročilom do- ali je emisija- posojila v Ameriki kon-j zna vam o. da so vse te vesti neresnične oana ali ne. Prva poši-lja tev denarja iz. in tendenčne. Pavno danes je dobil lin. Ameriko pride natanko mesec dni^poj minister od Elerove skupine obvestilo, sprejetju zakona o posojilu, kakor da odide 24. avgusta, iz Amerike 20 mi- predvideva -pogodba, lijonov dolarjev, 3 in pol milijonov je 0 pa že na potu. Subskripcija v Ameriki Dalmacija pred gladom. Zagreb, 18. avgusta. (Izvirno.) valstvu. Nujno jo potrebno, da se da Iz vseh krajev Dalmacije prihajajo ne- kredit za pravočasno nabavo žita,^ ker prestano porazne vesti o gladu, ki preti nevarnost, da bodo špekulanti vse preti tej pokrajini bodočo zimo. Strašna suša. ki traja brez prestanka že več mescev, je uničila-še. ono malo setve v krajih, kjer je narod sploh imel kaj za posejati, kakor v imotski. kninski .in sin.iski krajini. Listi pozivajo vlado, naj stori vse mogoče, da še preprečijo strahote, ki jih bo glad prinesel prebi- razprodali v inozemstvo in bomo tako za prehrano pasivnih krajev zopet morali kupovati žito od Romunije in Argentini je. Iz cele srednje in severne Dalmacije odhajajo ljudje dan za dnem na delo po ostali kraljevini in se tudi že v Zagrebu samem opaža veliko brezposelnih Dalmatincev. Avstrijske poSom. D u n a j, 18. • avgusta- Danes ne avstrijska krona v -Ourihu padla na 0.00 'A, kar pomeni katastrofo. V poznih urah včeraj že je izdala avstr, vlada komunike, da bo,po povratku obeh delegatov iz Londona presodila še enkrat v zadnjih 14 dneh nastali politični položaj in izročila Zvezi narodov spome- —o— nico, v kateri bo odklanjala nadaljno odgovornost za vzdržan je miru in redu. Zveza narodov in vsi merodajni mednarodni činitelji morajo uvideti, da je za sanacijo avstriskega položaja treba nujno storiti že davno potrebne korake. , a. y( ‘‘'c izven diskusije. Tn kriza jo ifcj, 'aVr,<>T>rftvnem oziru negativna, kWT>2 0!\rO7a državnega obstoja, do-ijiv ^!a'dja v sedanji obliki. • Škod-te a .-10 ha v političnem oziru, ker že e- orionti- Janu?3’* i?° mo® enostransko ____________ . . Hi]-;n• Volilnih mas. Hrvatski politični- ^ 1 • C-S -i va 1-il /vlm i li liaHli i Rn?a Prazna .demonstracija* Elo-1 hite 'Ib. itikn je tedaj ropotanje praz-j M 8 1 m°v, ki bi lahko- bogato mleli, če! bvm-n rvalska politika vodila s pozi-S J«n Programom. S 1jenV<-rIan ^ kak političen blok sestavin Jz kotorogecih skupin, ki idejno, &a /®^ama-tično nimajo nič skttpnc-1 rpk Panoge svoje ad boe - znvez-SVo.iim ili° Ti0 -fa nedavno hudo zamoril a'fa° P1 kleč im političnim c®rkVj .' h ker se je žaljivo izražal o ^p8ol r,., duhovščini. Zadnjo dni pa jo ^•šč-an° Plaineuic-o. ki je vzburila hirtT°v, °i° 'P jim hudo ogrenila horof..^. ? ° politike. Kakor smo že vjPačfinskt^ Radič podal izjavo proti ‘kti Ur-ir j. , kandidatom na skupni VS-1, f]a at^kega bloka in zahte-?din0]p * D se na deželi postavijo • S tem H\atne liste njegove str/’ so druuu ______________________i.- .i PRIHOD KRALJEVE DVO.TICD V; MARIJANSKE LAŽNE. . Marijanske Lažne, 17. avgusta. (Izvirno.) Jugoslovenska kraljeva dvojjca dospela danes. pop. semkaj. KONCEM JESENI SESTANEK VRHOVNEGA SVETA. Pariz. 17. avgusta. (Izvirno.) »Petit Parisien« poroča, da se sestane vrhovni svet koncem jeseni na konferenci v Bruslju. FINANČNO STANJE V ŠVICI. Bern, 17. avgusta. (Izvirno.) Ravnateljstvo švicarske narodne banke jo sklenilo znižati lom h ar dne postavke od 414% na 4% in diskont od 2% na 2%. NOVA GOSPODARSKA KRIZA NA ČEŠKEM. . . Moravska O s r a v a . 17. avgusta. (Izvirno.) Ker se v mezdni porijo-d.i od 20. maja do 15. julija ni dosegla določena množina premoga, to je 7 do 7.57 meterskih stotov, smejo lastniki premogovnikov znižati mezde. Odstopili pa so od tega pod pogojem, da se delavni čas podaljša od dosedanjih G na 8 ur. Ker pa rudarji toga- predloga niso sprejeli, so podjetniki sklenili, da z 31. avgustom odpovejo kolektivno pogodbo. Pogoji za novo kolektivno pogodbo se bodo v kratkem objavili in določili rok za nova pogajanja* AVTONOMNA JONIJA. Atene, 17. avgusta. (Izvirno) Zastopniki Italije, Francije in Anglije so predali zunanjemu ministru Baltazziju kolektivno noto, ki pravi mod drugim: Prokiamacija avtonomije .Tonije gre za tem, da se ustvari v Mali Aziji nov političen in administrativen režim, glede katerega pa si pridržujejo zavezniki vse nadaljno korake, kor se bo ta režim uredil po bodoči mirovni pogodbi. STAVKA V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 17. avgusta. (Izvirno,) Delavci starih peštanjskih ladjedelnic so radi mezdnih sporov stopili t ------------- v stavko. Skupno stavka krog 1000 60 dobili meščanski sloji, v delavcev. NA IRSKEM B<:.,7 BREZ KONCA. Dublin. 17. avgusta. (Izvirno-) Narodna vojska je zopet zasedla Dun-dalk, ki so ga v pondeljek zavzeli u-porniki. Vsled eksplozije neke mine je bilo porušenih' v sredini mesta nad dvajset trgovskih lokalov in drugih poslopij. K sreči je bila pri tem ubita samo ena oseba. —o— MEDNARODNA TEKMA TELEFONISTOV V BERLINU. Berlin, 17. avgusta. (Izv.) Danes popoldne je pozdravil udeležence mednarodne tekme telegrafistov državni predsednik. Tekme so so udeležile vso evropske države izvzemši Anglijo, Francijo, Belgijo in Poljsko. Tudi Rusija je poslala svoje zastopnike. Tekma so otvori jutri popoldne na svečan način. Vsi govori, ki se bodo govorili ob tej priliki, se bodo potom mikrofona, ki bo postavljen na govorniškem mestu, prenesli na brezžično postajo v Konigmusf crhausenu, od koder se bodo potom brezžičnega telefona poslušali po vsej Evropi. —o— POŽAR V PLZENSKEM GLEDALIŠČU. Plzen j. 17. avgusta, (Izv.) Danes zjutraj je nastal v shrambi za gledališke dekoracije in kostume plzenskega mestnega gledališča požar, ki je uničil skoraj ves inventar. Škoda, ki jo trpi mestna občina, so ceni na štiri milijone kron, ter je le deloma pokrita z zavarovalnino. Kakor poroča gledališko ravnateljstvo, bodoča gledališka sezona radi tega ni v nevarnosti. Uvedena jo stroga preiskava, kako je nastal o-geni in no čegavi krivdi. ŠAH. L'o n .d d,n, 17. avgusta. Capablanca in Alješin vodita borbo še vedno, medtem pa je dr. Vidmar podlegel Rubin-steinu. Igral jo jako duhovito, vendar je pa po trdovratnem odporu moral* podleči. ■'*' ‘ - : - | prvi vrsti pa inteligenca, ostro in neizprosno nezaupnico. Kmečko ljudstvo je Radičeva, »posest«; samo on sme žeti na. njivah seljačke politike. »Bodoča« republika bodi čisto seljacka, zato pa ni treba pri novem »plebiscitu« (Radičeva terminologija za volitve v Jugoslaviji) nobenih »seljačkih« kandidatov iz zaj©dninarskih vrst. O Radičevi izjavi se sedaj razpravlja na dolgo in šroko. Nikdo ne taji. da je pilula zelo grenka. Hrvatska inteligenca si je to pilulo zaslužila in jo naj le mirno požre. Dolžnost n amodne inteligence bi bila, da popravi napake preteklosti in da gre med ljudstvo r pozitivnim, treznim programom. Dvigne naj ga in vsposo-bi za samostojno mišljenje, organizira naj njegovo produktivno moč in jo napelje v korist zdrave, delotvorne državnosti. Toda ta inteligenca je po prvem konfliktu v Beogradu vrgla Puške v koruzo in se pridružila kmečkemu demagogu, ki svojo politiko gradi na hujskanju proti mestom in »kapu-t.ašem«. Ta politika je bila slep« in — kakor vidimo — brezuspešna, __ zakaj Radič bo svojo prepotenco izkoristil do zadnje pičice in njegovim zaveznikom ne preostane nič drugega, da sprejmejo Radičev program in priznajo vse konsekvence tega programa, alf pa krenejo na samostojna politična P°ta- „ .... -- Ta alternativa se sedaj opaža v Er-vatskem bloku in ne bo dolgo, pa so Im opažala še jasneje. Do večje jasnosti in izrazitejše orientacije mora prjti. Politična tvorba ad hoc mora razpasti; morda stopi na njeno mesto_ druga, _kl pa bo že upoštevala izkušnje zadnjih dveh let. Tega procesa ne bodo mogli zadržati niti Radio niti njegovi frankovski trabanti. Ljudje kakor Radič, Prebeg, Maček na eni strani in Lorko-; vic, Laginja, ŠiJovlč i. dr. na dragi strani, vendarle ne spadajo skupaj. ~r* Združili go se pač le ad Koo, čvrsto! preverjeni, da bodo preprečili vidovdansko ustavo, a ta hokus - pokus sef je izjalovil, ker je bil osnovan na negaciji, ne pa na pozitivnem pTogramaiič-nem sporazumu. Zanimivo je, da Radič udriha po dr. Laginji. ker je sprejel funkcijo, v), naši državni komisiji za ureditev! roškega vprašanja. Odlični hrvafski federalist in blokaški poslanec dr. Ladislav Polič pa je bil od naše vlade imenovan za zastopnika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pri Zvezi naro-do. Tudi dr. Poliča bo zadel Radičev* »anatbema«. Vlada je storila prav, da je pritegnila hrvatske opozicionalce H pozitivnemu delu; samo na ta način bo paralizirala trditev o velikosrbski hegemoniji. Sporazum bo šel konso-kventno dalje po tej poti — in čim doslednejša bo. tembolj se bo rušila trhla stavba Hrvatskega bloka. Nekaj misli k obrtnfškf razstavi. Obrtništvo se je razvilo v stariK časih po več ali manj talentiranih ljudeh, ki so se v gotovi vrsti dela specijau lizirali. Razumljivo je, da je tak obrtnik v početku vložil v svoje delo vso svojo dušo, vso voljo in energijo, da je dosegel potom časa vsaj do gotove mere neko prakso ter zamogel svoje izdelke izdelovati hitreje, enostavneje in boljše. Ako pogledamo stare kovaške izdelke, nože. sablje itd. s krasnimi! gravitacijami, mizarske proizvode, škrinje, omare in podobno z najlepšimi rezbarijami, moramo priznati, da so ljudje, ki so jih izdelali, bili umetniki tako v ideji kakor tudi v tehniki. Dobro kovače, lončarje, sedlarje, mizarje, zidarje itd, se je iskalo na daleč. Vsled tega, ker je bilo obrtnikov malo ter se jo po obrtniških izdelkih obilo (povpraševalo se je vedno več ljudi pričelo pri že dovršenih mojstrih učiti te ali one panoge rokodelstva ter izvrše-: vtalo obrt samostojno. Obrtniški stan je vedno bolj naraščal, s tem pa je izginjala tudi prvotna umetnost, otopeval i# oni ustvarjalni umetniški čut, ker ae taikemu učencu dovršenega mojstra ni bilo treba več truditi, ustvarjati iz ; lastnega, ampak je enostavno mehanično kopiral ono, kar je videl pri uči-: tel ju. Tako je obrtništvo prešlo od u-: motnosti v šablono. Le malo število ' obrtnikov je ostalo samotvornih, le malo jih je uporabljalo lastno fantazijo ter izpolnjevalo svojo stroko. Na ! to se je tndi obrt razdelil. Izdelki napravljeni po eni m isti obliki in načinu, naučen in prisvojeni od drugih, so ■ipostali obča obrt; dela izgotovi jena po lastni fantaziji, po lastni tehniki in načinu, kjer je bilo treba posebnega 'talenta pa so dobila današnje obiležje ■umetnosti. Danes se izmed nekdanjih p obrti smatra ®a umetnost samo še sli- • ka.rst.vo, kiparstvo, arhitekturo in gla-1 sbo, dočim je vse drago obrt, čeprav • zahteva često tudi marsikatera obrt • duševno delo in talent. > Kljub temu pa, da se obrt ne sraa-ftra: za »prirojeno umetnost«, koraka s polnim in čilim korakom naprej ter so ■ izpopolnjuje z dneva v dan. Poglejmo Me krog sebe, pa bomo videli tisoč in ; tisoč življenskih potrebščin, katere so f izdelali obrtniki in brez katerih hi si v dandanes, čeprav so včasih malenkost- > ne, sploh ne bi mogli zamisliti udobne-f ga življenja. Večino teh predmetov pa ^izdoluje danes industrijo, ki pa v bist-; vu ni prav nič drugega kakor velika f obrt, ki se je stopnjema razvila iz ma-! le. Vsak obrtnik postane laihko iudu-| etrijalec, ako so njegovi izdelki dobri in iskani in ako ima sredstva, da lahko !• razširi in pomnoži produkcijo. V tem j oziru kaže posebno naša jugoslovenska obrt po osvobojen ju znaten napredek ' in uspeh. V zadnjih letih smo imeli v naši državi že dva velesejma ter več 'manjših in večjih obrtnih razstav, ki bo v veliki meri pripomogle da se je '■ videlo in sposaalo kaj zamoremo na-; praviti mi sami v lastni državi. Za . mnoge panoge obrti in industrije se - pred temi sejmi in razstavami sploh ni ; vedelo, da jih imamo sami doma. Lan-! sko leto je tndi naše mariborsko obrtni-fštvo napravilo razstavo, ki je pokazala lep napredek tukajšnje obrti. Poka-i zala je, kaj vse zamore obrtnik napra-1 viti s svojim trudom, znanjem in dobro voljo. Videli smo na tej razstavi izdelke, ki so bili naravnost dovršeni in katere bi bilo brez strahu mogoče vzporediiti z najboljšimi tovrstnimi inozemskimi produkti. Pri tem pa moramo še posebej povdariti, da se je večina naših mojstrov izučila v naši ožji domovini in to največ pri manjših obrtnikih, kjer niso imeli prilike videti velikih modernih podjetij svoje stroke * Instinkt in intelekt živali. V zadnjih" desetletjih se vedno bolj množe prizadevanja naravoslovcev in zoologov, katerim so se v zadnjem času pridružili tudi psrhijatri, doprinesti dokazov za to, da imajo tudi živali du-_• šo ter da ne slede le prirojenim in po-.dedovanim nagonom. Seveda prihajajo ’ pri razpravljanju o tem predmetu v poštev le živali višjih vnst. Državna organizacija mravelj, in čebel je vzburjala že davno poprej vseobče zanimanje ter .pokazala, da se pri njenem pro-: /učevanju ne sme omejevati le na ozko 6 taktilnem drazu®1^' vec gibe v gibala, tako da stiso1® ^ lina skupaj liste, vendar pa tu nihče mogel govoriti o rianiea . ^ kretanju. Ako napravljajo ^ nižjih živaKh', vtis »motren« potem govorimo o instinktib^o .c$> skih dejanjih. Toda tudi vse zaV vrste ne stoje v tem oziru nf^/0\)nel stopnji. Ena žival je lahko^ ša nego druga. Čelo v dražmj1 _ so razlike (taktilne; traumatid1 mične, električne); Lovski »li® Ties se bistveno raalifeuje od p**, gpri ja;enak"o so-razlikujejo ▼ ••*T? jtf ^ solunoStrh tudi ■ lahki konji težkih mrežnih' konj. golob? P^ . ^ od hišnih'g^ldbev itd- Izrajsa^ % čenjanje živali- je čiste drnga^.^,! ščeno kakor izražanje in ljudi; poleg intelokta se uve'- ,r9$y cesto tudi nagon in instinkt; d nuui ---- jJniO rv razburjenja in občutja ^ živalili izraza v igri, mittijl«1 • membd raflsivslcoenja. /mati* ■ XV V:^.- • Maribor, 19 avgusta 1922.’ r*T KBO 8«> Stran 3 A . —* V tovarni usnja Petovia v Ptuju je dne 7.^t. m. izbruhnila stavka delavska, ki še danes traja. — Selnica ob Dravi. Organizacija ^'ojiiih invalidov, poverjeništvo. Mari- ■°r se zahvaljuje vsem p. n. sodeloval-C8m> Posebno pa gospodu stražmojstru, gospodu nadučitelju Majcenu in gospodom finančne straže za njihovo Ameriko požrtvovalnost v korist ubogim vpjnim žrtvam, kakor tudi vsem p. n. obiskovalcem veselice vojnih invalidov. V *'i*tega dobička so bile razdeljene Sedeče podpore: Marija Lorbek 400 K, Franja Kunej 200 K. Josip Čander 200 Šeta.rič 200 K, Anton Kaubo K, Franjo Namestnik 150 K, ' An-on Kure 150 K, Franjo Sivec 150 K, yrg34iizac.l;ja vojnih invalidov, poverjeništvo Maribor. — Zadeva kraljeviča Gjorgja. — Vprašanje princa Gjorgja je ostalo :^udi na ■ sadnjem kronskem svetu ne-*es«no. Kralj pa je na podlagi dvorcih statutom’ osebno kot šef vladarskega doma za.bi*a,nil kraljeviču Gjorgju vstop v dvor, porabo avtomobila. yo-*^>.konj m bencina. Poseben ministrski 'om^te se je na Bledu zedinil v tem, to. p;-ide. vprašanje kraljeviča Gjorgja pjedjivorni svet, pred katerim bo kra-3eyjc moral dajati tudi odgovor za ■;mce, ki jih je v javnosti zadj al kro-•Iti. r., > T .^aPe2 zbolel? V poudeljek so se • aasirrle v Kirnu' vesti o ..papeževi bo-0X11V ^snica je. da so ukinjeni vsi ®PrejemL Vendar se poroča, da se nje-0 stanje poboljšava. Češkoslovaška zastava na Jadra-■j?!* dni je skupina češkoslovaških '•lakov odplula na posebnem maternem -oanu jz bakarske luke.- Pred odhorlom 0 razvili na »Nirvani« češkoslovaško ^tavo in zapeli narodne: himne. ‘Ija-i Prebivalstvo jim je priredilo °urne ovacije. XIV. svetovni kongres espernnti-S°7.se ie vršil od S. do 16. avg. t. I v ■ttelsiugforsu, . ' ■ , g ~~ ,^a polnomočnega ministra v iJT*8 glasom poročila »Pravde« ■ *W§Qovan dr. Otokar. Rybar, ki se baje i J^^rava odreči notranje-političnemu 2? T\-in 50 posvetiti popolnoma diplomatski 'službi. ' x Smrt Arturja Grtffitha. Dne 12. • Bi- je umrl -nenadno, vsled izliva kr-mozeg, Artur Griffith. predsednik ff Parlamenta irske svobodne dr-ave> star krog SOjet. ; ; ^7“. Praška sladkorna borza se je po weoietnem prekinjenju zopet otvorila.. » Vinski sejem in razstava vin v **grebu se- vrši od 17. do 23. sept. Za n.-:!01? }dada že danes veliko zianima-v inozemstvu. t~~ Za »Jadransko Stražo«, ki, ka-JT.^no, propagira našo vojno mor-rp_,ico; vlada poseben inters v Srbiji, ^il osnovan,'v Prištini v Južni glavni odbor >Jadranske Straže« od^Zf*6111 60 *as*opniki vseh slojev. V . ooru sedfta med drugimi pravoslav-lu.111 mnslimanski duhovnik. >?• ti način manifestirajo naši južni brat- svobodo jpgoslovenskga Jadrana. brezposelnih imajo po kem v ^^vitvah na Češkoslovaški "j. s*®d rapidnega dviganja češke tem j postaja križa v industriji in s ®ržavna kriza vedno večja. n^e *zvozne carine za živila* aje • i komite za pobijanje dragi- ^ 3® glaaom zadnjih vesti odločil, *vi* Prepove izvoza, živil, ampak da a 12vo®no carino. B^a^šne. notarje Imajo na Hrvat-javni bilježnik. dr. NikoLa y Brodu na S. je imel do zad-na svo3i pisarni madžarski drža-.,, \eta že oibstoja ujedinjena ®®*ti kr a rva»s’^\ »republikanec« pa knjigarne (pravzaprav papirnice) sploh ne prodajajo zabavnih knjig. Bilo bi zanimivo izvedeti, koliko srbskih knjig se proda na Hrvatskem in v Sloveniji. Žal da dotični knjigarnar vsled tehničnih zaprek ni mogel zbrati statističnega gradiva. —Bolj še viki še vedno kupčujejo s carskimi dijamantL Belgijski carinski uradniki so' zaplenili 180.000 fr. vredni dragulj, katerem je dokazano, da je last bivše carske rodbine Romanov. Dragulj so., poslali v Belgijo ruski boljše viki na naslov svojih agentov v Bruselju, ki bi ga morali vnovčiti. —Slab! izgle&i za letošnjo žetev. Beograjska »Tribuna« poroča, da vlada glasom službenih poročil po vsej državi velika suša. Afco bo vročina trajala še nekaj dni, bodo uničeni skoraj vsi poljski pridelki. Računa, se, da bo letošnja žetev za polovico slabša od o-bičajne. . ■. — Patentirana radičevska pamet. V Petrinji je tamošnja pravoslavna cerkev razpisala popravo cerkve in je ponudila oglas tudi tamošnjemu b]o-kaškemu listu: »Hrv. Banovina«. 1T-prava pa je ta oglas odklonila, češ, da političnim nasprotnikom ne oglašuje. Torej je cerkev politični nasprotnik? Patent, patent, blokaši! Obrtniški vei ee so mu oniio j- ~~~v 8V> Stefana, Ker so mu 3e d-r Ar-i ta izzivajoči grb, ®icer '^ viožii tožbo proti njim in saradi zločina javnega nasiljaO). v4*10 ?® podajajo srbske knjige. »tatistiV^1'9''38^ ^igarnar objavlja v Boo" ^i. d0 &vod‘ jo v ° nabavnih knjigah, ki izide^ žav? TvP* Ui’n 556 razpečujejo po dr-na leto n3,1^6 knJige prodajajo eto 10°« do 1200 izvodov. Polovico Slovftniii t —““ Jxrvai®KQm JU vež knjL^a ^eo?Eai06* SacI in Podgo- ^ajavofln Proda v Kolašinu .— “®«a.aaJoto = Y P.eči in Ulcinju rco pa osta-Hrvatekem in Fran No vali: Obrtna razstava v Ce^u. Že samo impozantna zgradba osnovne šole zgrajena v podobi četveroivo;a s prvim in drugim nadstropjem je tako prikladna za razstavo, da bi je boljše ne bilo mogoče urediti tudi če bi jo ( bili celjski obrtniki zgradili nalašč v i ta namen. Misel prirediti razstavo ravno v tem poslopju je bila zelo srečna, ker s tem je razstava dobila res pravo veljavo ker prihajajo vsi razstavljeni predmeti lepo do popolnega izraza. Tujca presneti že takoj pri vstopu vhod, pred katerim je postavljen v lfepem slogu krasen slavolok. Skozi vhod se pride v pritličje, meza-niu in na širok.hodnik, iz katerega vodijo vrata v posamezne sobe, kjer se nahajajo razstavni predmeti, razvrščeni v zelo okusnih in pestrih skupinah. Po tej razvrstitvi še opazi, da naši obrtniki niso le mojstri v delu, ampak tudi ,v umetniško-dekorativnem poslu, ki vrednost predmetov le še povečuje ter vzbuja več zanimanja in pozornosti. In to volja za vse razstavne prostore. — Razstave se je vdeležilo lepo število obrtnikov tako da človeka res preseneti krasen razvoj, ki je zajel naše obrtništvo po' osvobojenjtl. Da kakor malokateri drugi stan se ilaše obrtništvo zaveda, velikega pomena napredka in izpopolnitve za. nas narod in sploh za našo mlado državo. Največ zaslug za razvoj obrtništva-, posebno pa za razvoj celjskega obrtništva ter m lep aranžma sedanje razstave pa ima neumorni predsednik g. Ivan Rebek. z».to mu moramo izreči vso zahvalo in čast. Na razstavi so zastopane skoro vse stroke, najbolj pa ugajajo pečarski izdelki. Pečarji so pokazali z izdelki :z-loženimi na tej razstavi, da imajo dober okus in za naše razmere skoro popolno dovršenost. Pa tudi mizarstvo je pokazalo svojo spretnost- Najbolj izmed vseh razstavljenih predmetov so me pa vendar zanimali izdelki kiparja Hohnjeca, kateremu moram na uspehu res odkritosrčno čestitati. Ti izdelki bi delali čast vsaki razstavi. P.o vsem tem napredku, ki ga kaže ta. razstava, smemo z mirnim srcem zreti v bodočnost naše obrti in pričakovati od nje še jako veliko, krasen razvoj in napredek. Smatral sem za svojo sveto dolžnost, da opozorim na to svoje tovariše obrtnike. Celjska obrtna razstava, ne dela časti le celjskim tovarišem, ampak tudi.vsem nam v celi državi, ker jo moramo tudi smatrati za našo. naj pa potem živimo že v ^Mariboru ali v Bitolju ali kjerkoli drugje. Podobne prireditve moramo podpirati vsi brez izjeme stroke in razlike delovnega kraja, to je naša moralna in materi-jalua dolžnost. Vsled tega/ pozivam vse tovariše obrtnike, da ppsetijo celjsko, obrtno razstavo, ker bodo od tega po-sota gotovo prav veliko profifirali. Tako so delali obrtniki drugih narodov in tako delajmo tudi mi in naša pridnost in vztrajnost mora obroditi dobre sadove v korist nas samih in nase mlade države. Torej .vsi na celjsko obrtno razstavo. ■ , Mariborske vesli. Maribor 18. avgusta 1922, m Vspeisi ponemčevanja. Kam je privedlo avstrijsko ponemčevanje Slovence, dokazuje najlepše sijajen dokument, katerega smo prejeli danes potom »Marburger ZeHumg«. Dopis, katerega je napisal nek tukajšnji človek in katerega objavljamo spodaj^ v celoti strogo po originalu, dokazuje kake nemščine so se naučili Slovenci v avstrijskih nemških šolah. Da, ta nemščina dela vso čast tistim, ki so jo zaplodili in Nemci v Gradcu in_ drugod smejo biti res ponosni na svoje »brate Nemce« v Mariboru, ki znajo tale o nemščino. Kakor je cela stvar smešna, je pa na drugi strani vendar žalostno, da se naši ljudje smešijo raje javno z neznanjem svoje nemščine, kakor pa da bi pisali lepo slovensko. Dopis se glasi: Delavsko bolez društvo Mar Fri-tag den 18. 8. 22. jst eine bežbehung iber dem renen Maizteržcft. Zamtg um 7 ur comen kumf paim goldenen rouz tan faren zom žtoz umzug jeder ratfa-rer bot eine polaihtug mit fokl oder rot lompe. Zumtg um 9. ur vider ca-men kan in klup lokal, tan iz umeuk mit mizik nahmitag Mojster žoft re-nen fom Muta 50 kil cil iz Korožka ce-zta kilometer Žnidarič pite di geerti or-nog cu halten poin cil nah tem renen foren mi zum fezt. Alfrai Tuzzuz Maribor.« — Bazpisali bi lahko nagrado za razrešitev tega rebusa. m Absolventi trgovskih šol in ta-kezvani dijašld rok v vojaški službi. I'o rešitvi ministra vojne in mornarice z dne 29. junija 1921.. št. 30-673, ^razglašeni v Službenm vojnem listu št. 25, z dne 12. julija 1921, so imeli samo tisti dijaki trgovskih akademij in trgovskih šol pravico do dijaškega roka v vojaški službi, ki so pred vstopom V strokovno šolo dovršili spodnjo srednjo šolo. Ministrstvo vojne in mornarice jo z razpisom z dne 4. julija 1922, F. B. br. 30.512, zgornjo rešitev glede na dijaški rok v vojaški službi razveljavilo. Ta ukrep se je storil na predstavko^ 4a velja za vstop na strokovne šole štiri-razredna meščanska šola enako kakor nižja srednja šola In je vsaj z nižjo realko tudi glede učnega načrta iste vrednosti. Na ta način je popravljena krivica, ki se je godila doslej onim absolventom trgovskih in drugih ^strokovnih šol glede priznanja dijaškega roka v vojaški službi, ki so pred vstopom v strokovno šolo dovršili meščansko šolo. Hkrati pa je s tem izrečeno tudi najlepše priznanje našemu me-’ šoanskemu šolstvu. m Brezprimerna zlobnost. Na ograji razstavnega prostora v Prešernovi ul. je naslikal slikar Horvat na reklamni deski tvrdke A. R. Legat lep pisalui stroj. V noči od torka na sredo pa je zlobna roka s kamnom ali s kakim drugim predmetom sliko in napis opraskala in pokvarila. Uvedena je preiskava in so krivcu, ki tega niti ne sluf.i, že na sledu ter bo sprejel zasluženo plačilo, Da se pa v bodoče tako zlobuo poškodovanje prepreči, je razstavni odbor najel stalno stražo, lci bo vsakega zlobneža izročila sodišču. m Otvoritev mestne mesnice. Mes!ni .magistrat nam sporoča: Mestna občina mariborska otvori v soboto dne 19. avg-. 1922. svojo lastno mesnico. Meso se bo prodajalo na stojnici na Rotovškem trgu in sicer po lastnih cenah. (To je prvi akt mestne občine za revnejše prebivalstvo Maribora, za katero je meso po današnjih'»mesarskih« cenah res pravi lnksus. Veseli nas, Veseli nas, da. se je občina vendarle enkrat predramila in zeloti bi bilo, da se tudi drugih panogah aprovizncije mssta kakor dobavo krompirja, drv itd. store pravočasno primerni koraki, da ne bo na zimo zopet ista pesem ... Op. ur.) m Prvenstvena kolesarska dirka. Prihodnjo nedeljo se vrši dirkalna kolesarska tekma med prvim narodiim kolesarskim društvom na naši severni meji »Penmcm ■ in delavskim kolesarskim društvom na progi Vuzenica— Maribor. Cilj v Koroškem predmestju (Koroška cesta). Po dirki se vrši pri Gambrinu vrtna veselica, na. kateri sodeluje. pevsko društvo »Zarja« in godbeni odsek »Drave«, častna darila ža dirkače so razstavljena v izložbi trgovino Kamičnik v Gosposki ulici. Za prireditev vlada veliko zanimanje. m Naraščanje draginje v Mariboru*' Prejeli smo: »Tabor« je nedavno orno« njail, da je piri mariborskih trgovcih izginila moka. Te dni se je zopet prikazala toda kg po 34—36 K. Sladkor stane od včeraj 90 K in temu primerno so narastle tudi cene drugim potrebščinam. Kako naj izhaja pri ted draginji uradništvo in delavstvo, je res prava uganka. • 1 m Poziv! Dotičnik, la je v noči od torka na sredo poškodoval reklamrn. ploščo tvrdke A. R. Legat na plotu razstavnega prostora v Prešernovi ni. je znan in se poživlja, da se v teku treh dni oglasi pri slikarju Horvatu ali v pisarni razstavnega odbora na razstavnem prostoru v svrho poravnave napravljene škode, ker se ga bo v nasprotnem slučaju brez pardona izročilo sodišču. m Mar - stan- odnosno gradbena akcija v Mariboru je otvorila danes svojo pisarno na mestnem magistratu (pritličje), kamor se naj obrnejo vsi interesenti glede dozidave, prezidave hiš stanovanj itd., kjer dobe vsa potrebna pojasnila in navodila brezplačno. Po drobnejše bomo še poročali- m Legitimacije za graški velesejem so prispele ter se dobe pri kr. dVorn\ špediciji »Orient« na Meljski cesti št. 12 ter pri njenih podružnicah. Cena 20 Din., s priporočeno dostavitvijo 22 Din. Denar se mora poslati naprej. m Obsojena navijalca cen. Pred ne^ kaj tedni sta bila gostilničar Ivan Kaučič iz Melja in trgovec Ignacij' Tischler na Aleksandrovi cesti obsojena vsak na 1000 Din. globe in Tischlei še na 24 ur zapora, ker je kupil od Kaučiča neko »vino« v podobi skvaiv jenega jesiha po 10 K liter ter istega, ne da bi ga prepeljal v svojo klet, prodal naprej kot vino po 16 K, torej z nad 30% dobičkom. To popolnoma nevžitne pijačo je kupil Kaučič na Koroškem po 5.50 K. Pri vzklicni razpravi je o-krožno sodišče včeraj potrdilo sodbo' prvega sodnika, zvišalo pa je kazen pri Tischlerju na 3000 Din. globe in 24 ur zapora. m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do' 19. in od 21. do 23. ure. Orkester pomnožen. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. —« Dnevno koncerti. Narodno gledališče. Iz gledališke pisarne. Narodno gledališče v Maribora potrebuje še nekaj pevcev za zbor in sicer prvih tenoristov in drugih basistov. Kdor refleks tira na tozadevni angažma, naj se bla/. govoli javiti v gledališki pisarni. Slovenska ulica 17. Kulturain umetnost x III. umetniška razstava v Mariboru. Klub »Grohar«, ki priredi letofe o priliki Prve pokrajinske obrtne razstave v Mariboru in skupaj ž njo od 8. do 17. septembra v telovadnici dekliške ljudske in meščanske šole v Can-karjevi ulici svojo HI. umetniško razstavo. opozarja vse svoje člane in iv metnike, da je treba dostaviti umetui-ne določene za razstavo najkasneje dc 25. t. m. klubovemu tajniku (Rehar, uredništvo »Tabora«), ker se na. pozne* je dostavljena dela ne bo moglo več ozirati. Objave. § Mestni kino. »Kralj Cclconde«, pustolovščina v 2 delih; I. epoha »Tajnost zlate nožnice« v 6 činih se pred< vaja v petek, soboto, nedeljo in pon* deljek. Popusti tokrat neveljavni. Gospodarstvo. _ g Mariborsko sejinsko poročilo. Na svinjski sejem dne 11. t. m. se je pripeljalo 240 svinj in 3 koze. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov komad K 400—600 ; 7—9 tednov komad K 800—900; 3—4 mesece K 1400—1500; 4—6 mesecev komad 1600—1900; 8—10 mosec-ev komad K 2200—3000; 1 leto stari komad K 4000—5000; živa teža 1 kg K 73; 1 koza K 600. Bernhard Kellermann: PREDOR Roman. -(Dalje.J (38) Maud ni 'delala nikomur nobene zali, bila je obzirna, prijazna, solnčna, sočustvovala je z drugimi ob njih Msodi iskreno, in zato je bila vsem ljuba in mnogim častita- — Kot članica zdravstvenega odbora je prišla v skoro vsako delavsko hišo. V italijanskem, poljskem in ruskem okraju je izbojevala odločno in zmagovito borbo zoper nesnago in mrčes. Izposlovala je, da so vse hiše tedaj pa tedaj razkužili in od vrha do tal očistili. Hiše so bile skoraj povsem iz cementa, da jih je bilo moči nmiti kakor pralnico. Njeni poseti so njo in ljudi zbližali in bila jim je na pomoč z nasvetom in dejanjem, kjer je le mogla- Njena gospodinjska šola je bila zasedena do zadnjega prostora. Uslužbene so bile odlične učiteljice, prav tako za kuhinjo kakor za krojnico. Maud ni vnemarila prigledovanja in nadzorovanja, da bi imela svoje naprave zdržema pred očmi. Proučila je dobršno knjižnico zadevnega slovstva, da si usvoji potrebne teoretične vede. In, Bog ve, da je res! ni ji bila baš lahka reč, vse urediti tako, da je bilo pravo in dobro, zlasti ker po prirodi ni imela posebnega organizatorskega daru. Pa je šlo. In Maud je bila ponosna na pohvalo, ki jo je časopisje dajalo njenim ustanovam. Torišče njene poglavitne dejaluosti pa je bila okre-valnica za ženske in za otroke. Okrevalnica je stala tik njenega selskega dvorca, treba je bilo le prek dveh vrtov- Prihajala je vanjo vsak dan točno ob devetih zjutraj in jo obhojevala, brigala se je za sleherno varovanko ter čestokrat po-mogla iz svojega, če je bil okrevalnični budžet izčrpan. S prav posebno skrbnostjo je obdajala njej izročeno devo. — Imela je opravil, razveseljivih dožitkov, uspehov, njene dotike z ljudmi in z življenjem so bile zdaj plodnejše in innogoternejše, a Maud si je pošteno priznavala, da ji vse to zakonske sreče nadomestiti ne more. Dve leti, tri leta je preživela z Maconi v najčistejši sreči — pa je prišel predor in ga ji je ugrabil. Saj jo je Mac še ljubil, res! Bil je pozoren, ljubezniv, gotovo da; ali tako, kakor je bilo prej, ni bilo več — kaj bi si lagala! Videvala ga je sedaj češče nego v prvih letih graditve. Svoje pisarnice je pač obdržal v Ne\vyorku, o- pravilnice pa si je uredil v predorskem mestu, kjer je cesto bival s kratkimi presledki tedne in tedne. Na to se ne bi mogla tožiti. Toda Mac sam je bil sedaj ves drug. One breztegotnosti, one otročje veselosrčnosti, ki sta jo prvo dobo njunega zakonstva tolikanj presenečali in zadivljali, je bilo v njem svojpot manj in manj. Resen kakor pri delu in v javnosti je bil tudi doma. Prizadeval si je , da bi bil videti tako bodre in dobre voljb kakor prej, pa ni vselej uspel. BI je razmišljen, navdan z opravili, n oči mu kar n ostavil tisti na videz neprisebni izraz, katerega stvarja premotrivanje ene in iste na osredek stavljene misli. Tudi mu je bilo lice vse bolj vdrto in trdo. Preminili so časi, ko si jo je posajal na kolena in jo je ljubkoval; poljubil jo je, kadar je prišel ali odhajal, ji pogledal v oči, se nasmehnil — toda njena ženska slut-nost se ni dala ukaniti- Čudno se ji je zdelo, da ni pozabil vsa ta leta nikoli več na noben »važni dan«, kakor na Edithih ali njen rojstni dan, na njun poročni dan, na božič, akotudi so ga opravki pojali. Nekoč pa je Maud po slučaju zapazila, da so v njegovi žepni knjižici ti dnevi rdeče oznamenjeni —. Nasmehnila se je vdana v svoje prilike: pomni jih s pomočki, ne več s srcem, ki bi ga vsak dan domišljalo. (Dalje prihodnjič.) Maribor« Cl&arai štev. prodaja žičnate žimnice (Draht-cinsatz) po K 520, afrik-žirnnipe 3-delnc po K 1900, impregnirane plahte za vozove, mlatilnice, konje, kvadrntmeter po K 250, vrv! za zvonove, studence, seno in perilo, vsaka debelost in dolgost kg K 100, 140, Strange za konja par K 44 do K 90, uzde navadne in pic{r 'O K 30 in K,86, zaloga lila:, :, žamet rižasti, platna, racme-Iina, plavotiska, llncerdriik, cajghfače, spodnje hlače, srajce vsake vrste, predpasnike vsake vrste, predpasnike iz klota in plavotiska, obleke za dekleta, moSke predpasnike, robce, slamnjače, po najnižjih ce-1382 nah. 5—b Glavni urednik: R a d i v o j Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Podpirajte slovenske tvrdke! S e*?©, slamo« drva, premogi, Sita, ks-offsspSB’, sa$Je in draige d©S@3ifjs® pritieSk® kupuje in prodaja H KI © K E S CSSET, 1*3 a 1“ S fo © f, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 88. 1328 Zamenjam stanovanje v Ljubljani, obstoječe iz dveh malih s©b in kuhinjo proti enakemu stanovanju v Mariboru. Ponudbe pod »Takoj na razpolago" na upravo lista. 1409 3-2 Dobre mleko in dragi rnleJjj izdelki so dobijo v m.e> Ivana, Golob, Siovenskjf »• ’ 1111 iu-j Mladim »oroBasneem s«w» soba. iNaslov povo ScmcsScjen stavbeni risar se i3če k« takoj. lz->oiAia P' ta, prosto stanotanio za£ "‘_ ca •/.nsfarornno Ponudbe; ‘ beni ri*at“ na upravrnSivo ga lijta z prepisi i 7 Srednje t«tM konf, J-;'** in pol lela star, f-p’’-0. ,, v ako vožnjo, ,la. P10 * jjco ci fe naj obrnejo nn, .„ M. Berdajs. Maribor. 1«* * Zatekel se je mlati pas, nje \e!iko-ti, sivo barve-bitelj dobi proli ? . o-1 ni v Jožu Voiajakovi pjvtlič; !Tičem slikarske po*0??] o?/ Grajska ul. 3,.Maribor. H-0" Kuhinjska omara l^ ^ postelja MO Din. »ložkom. trdi les' 160 gure, pregrinja o ;/,a ,i{ne Din, nra SOO Dni, e' mizice, vaze, podon® * okvirii. omara, trdi les, c\^ut in dr. Vpraša se: RolovW^ St. 8, I. nadstr., levo. Omare, mehki les, omar i j. les, umivalniki in drup^,;. (rj fitvo. VprrSa se: Roto' 'wgi St. 8. I nadstr- levo Suhe gobe, lioovo cvetje,' 1 saSsjsf^« S i r c - R a n t, Kranj, telet, int. St. 9, in nudi po najnižjih cenah na debelo sladkor, riž, Olje, kavo itd, Prosim za ponudbe pob z vzorci, 1403 Glavni trg 1. Prvovrstna po-j strežba in znižane cene. —* Koštomaj. 1398 6—1\ S draga eno, s8aa@„ drea, fcmmpSr, sa«3|© in ©srajia tl ppgdeBSs© kupuje in prodaja A K ® 0SST, M 58 r I te O sr, Aleksandrova ce* št. 57. Telefon št. 88. 1 Prsti lugu Vozni red lužne žeSeznice »jaSJa ©d I.IisafiiSa 1622. E«ferIiJ©r gl» kn — Postojna — Trst — — Ha,sdlmp®šta fe prSk3!u2k0 Pst. Ki „33 Po!, tl. 225 Pel. Tl. 47 Pof.vL 223 B.vl; 7 B.vl. 3 i 1 Pof.v!. 35 Po!, vl. 221 Pot. tl. 43 •B.vl. 201 B.vl. 9 B.vl. 5 n Se T3 O X? O »— CJ E * Postaje V- B C/> *a o o- d M B.vl. 204 B.vl 10 Pof.vl, 222 Pof.vl. 60 Pot. vi. 42 Pof.vl. 224 B.vl. 8 B.vl. 4 Pot. vL 36 Pot: vl. 226 Pot.vl. 48 B.vl. 6 23-50 •0-21 70-45 71-01 17-20 17-51 15-22 15-58 14-10 13-50 : t J 10-05 10-36 8-25 9-01 5-2o! 4-00 5-51 . 2-35 - • 1-40 • 19 oilb. Maribor t;!. Volbilvor. . . Pragersko > prih. 1-33 3-20 • 6-30 5-41 7-32 6-44 9-42 9-09 11-15 10-30 14-34 • 14-54 • 16-19 15-46 18-25 17-36 22-07 21-32 23-35 . 99-15 16-35 m 9-55 7-08 4-43 • 22 Piiij .... Obl • 5-10 • * • 9-59 't. * •! “ • h • 1 /'•05 e . in 93-9,? 17-43 «.• . 'p 11-03 8-30 5-32 • 65 nrik fakovec • • . odh. 23-59 • 3-50 • «< • 8-42 • • • 15"45 e . e 17-58 11-18 9-00 5-47 • nilli. nrih. 23-44 • — e ^ • 8-22 • >> • 15-06 • ' ’ e 'k*,} • # ’> • 18-41 19-90 • > • - • 12-01 9-56 10-30 6-25 7-00 • • 'v.' • 95 pt&. Olilt. Koioriba . . odh. prib. 23-08 22 28 • . ■ e i • e • i-'. • • 7-36 6-59 i* ; 14-20 ■J C S ' ;V * 19-53 11-05 7-28 106 prili. Ifaav-Kanijss . . odh. 22-00 • $ • • . 6-21 • • 0-3R ', 'V 1R-06 # 1 i 10-51 6-06 • - 26 oHh. SoTmslia Biifricn . . . n i' • , e • 6-31 9-00 • i » m 15-37 21-23 • ' ■ 18-30 12-15 9-25 6-50 • 30 priti. Slov. Bistrica meslo m < .• . • V • . e 5-40 8-30 • ■ v-,-% 14-20 • mo e • 0-52 • • .v ■ v'4 18-22 « • e • • • 11-07 9-54 10-31 6-22 • • >■ • r • • • 33 48 54 odS. ptili. PdiJane Foniici • . . n N •J • • • • • • • e b-15 5-05 4-30 8-49 • e ’ • ‘ * V' i _ \ e .. e • •' • • 15-26 n-;;o 11-40 « -• • 21-12 e • t e .» 1*21 fm "■■■ 18-51 15-03 a i-36 6-51 53 oih. Grobelno ...... • • • 8-20 • 13-43 • 14-b/ e 20-43 • 99-13 16-33 116-33 9-58 2-45 82 nrih. Hogtrfoc ... • • 4-54 • Ji 11-45 13-51 12"54 • 17-13 « 1-41 »; *• 19-11 15-17 14-54 1 11-56 711 3-38 68 prih. ofl1. 2-16 , 7-57 : 13-28 14-34 • 20-20 22-32 1-49 19-19 i V 14-55 1 112-01 •7-16: S. 0. E. 3-39 2-57 flli*!. Coljo ■ • • . . . • prih- nrih. '0. 2-15 0.1 E. U.S. L 7-49 • ■ — 13-18 13-48 14-27 • 20-14 22-22 R vi 99-00 17-18 9-38 7-49 501 6-45 101 prili. Velenje . , 502 12 5-35 • - • , 9-3b B. vl. 17-11 20-23 2-S2 11 19-59 15-91 i (12-34 7-36 4-07 92 lirlb nrih. 1-49 14-00 7-20 7-15 j • 13-22 13-53 14 19-40 • *?-3 7 91 -55 90-05 15-31 12-48 14-20 . . 4-17 Oiih. , Zidani most • • • • • prih. O 1-37 • 7-05 • ‘ • 13-12 13-43 17-15 19-25 • . 7-?3 P.9-94 17-32 1fi-i7 10-211 9-17 • 5-10 168 priliJ 7s!jrcb In?, bi. . odh. ■ • 12-24 • *. • • * 11-07 • 9-30 • 16-31 20-14 ?o-no 13-50 6-3.5 20-40 17-40595 Beograd . . . m • 23-45 . ■ . • * 19-40 • iy-40 • « b-J.5 4-10 ,V50 93-58 21-37 . • • 16-35 16-55 i . ) 14-21 17-46 15-24 15.50 10-12 • 5-21 5-31 i 156 ofi. LjebTiana qL kolodvor . . urili. • • 0-32 0-12 • 6-15 5-52 5-40 •v* '• • • i e • 12-09.12-19 11-4210-54 16-10 14-26 18-00 fi-47 9-20 18-34 20-31 17-37 . 7-10 220 prib. odh. • 22-41 # 4-17 • • • 10-20 8-3U 12-20 • • • i* 1?-2? 5-10 % ‘ 91-20 23-40 20-45 . 9-40 # 301 N f Trst ...... jfit . 19-45 0-40 • • • y-ou VOU 9-00 ' • ' • 7 40 • m • • 18-25 12-45 • • 327 f* Budimpeila ..... » 17-00 . • • • (21-25 • ■ • , • • if, *t: ■■ 3*29 ,3:I8 •Ti: • -■v 8-*05 2-48 2*26 2-06 :VP I. 23‘52 ir 16-40 B. vi. , 6 B. vl. ,10 Pot. 11. 14 Ms?. *1. 70 M vl. 72 Po?, vl. 12 Ms?, vl. 74 B. vl. 4 Mri. vi. 76 Pot. vl. 16 B .m 1 odhod 1- 0 B V) 0-05 3-55 5-15 5-55 6-38 8-20 12-57 15-35 17-15 18-50 odhod * i e 6-27 7-01 e 13-19 . 17-44 14 prih. 0-29 4-19 5-40 7-07 8-47 • 15-59 17-52 19-18 prih. 0-32 4-22 6-40 7-17 9-40 • 16-02 18-05 20-35 odhod • 1 ■ • « '■ • 9-06 • • 19-46 • 53 prih. • 't 9-29 • • • 20-07 • odhod V, ' • 10-30 • , 21-00 76 prih. 1-24 5-13 8-00 • 11-00 16-53 * 22-00 66 2-30 6-21 9-34 • • 13-07 • 18-04 • 0-30 119 M • • • 6-28 * . n 6-14 9-50 14-50 • • 'fui r-.vmj • 19-15 • 21-27 ■ 6-30 290 n V Postaje f^••••••■■ SpleBffeJd — SSpass . . . . flornla Radgona IJuSomar . . . . flra: gin feolod*or . . . ■ Bruck a.M. • « ............. Praha W. Q. . . Wicn S« B. *■•■■■■ u E