številka 8 / letnik 62 / Ljubljana, 27. februar 2003 Glasilo t (E Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije Stavka v Loki Pro se nadaljuje V škofjeloškem tekstilnem podjetju Loka Pro stavka večina delavk že četrti teden. Zaradi groženj v. d. direktorja Gorazda Krajnika morajo še prihajati na delovna mesta in ne morejo dobiti dopusta ali prostih dni. Prav zato imajo delavke še dodatne stroške in so brloge že v hudi socialni stiski. Na pobudo območne organizacije ZSSS za Gorenjsko je škofjeloški Rdeči križ najbolj ogroženim Javkajočim delavkam že prejšnji teden razsolil pakete z nekaj hrane in pralnim praškom. Seznam 61-tih delavk je naredil stavkovni °dbor in te so potem dobile paket v vrednosti štirih tisočakov, in sicer na dva družinska člana po enega. Za pomoč so zaprosile tudi druge stavkajoče in peščica tistih, ki še delajo. Po besedah Milene Sitar bo Rdeči križ po svojih kriterijih odločil, ali jim jo bo tudi dodelil. Denarno pomoč sta svojim občankam obljubila tudi občina Škofja Loka, ki ima, kot ena redkih slovenskih občin, že dve leti ustanovljen sklad za socialno pomoč revnim prebivalcem in občinski center za socialno delo. Vendar je ta pomoč namenjena le Škof-jeločankam, ki jih je med 88 stavkajočimi skoraj tri četrtine. Tudi dvajset delavk iz občine Gorenja vas - Poljane je vložilo prošnjo za socialno pomoč. Čeprav njihova ob- čina posebnega sklada za te namene nima, so po besedah Sitarjeve na občini obljubili, da bodo najbolj ogroženim pomagali tudi oni. Delavke so pred manj kot dvema tednoma vložile predlog za stečaj. Sodišče je presodilo, da so zanj izpolnjeni vsi pogoji, in predlog poslalo v. d. direktorja. Ta mora v petnajstih dneh podpisati izjavo, da soglaša s stečajem in da delavkam ne more plačati zaostalih obveznosti. Očitno bo Gorazd Krajnik s podpisom izjave zavlačeval do skrajnega roka, 4. marca. Vsaj do takrat bodo morale delavke še vztrajati na delovnih mestih. M. M. Iz vsebine Pogovor z Dušanom Semoličem, predsednikom ZSSS: V ospredju bo boj proti •I ■ ■ • ••• amerikanizaciji industrijskih odnosov Stran 4 in 5 SKEI obiskal Werner Neugebauer, predsednik IGM Bavarske: Do bi nižje plače ohranjale delovna mesta, je iluzija Stran 12 Sandi Bartol: Zbrali bomo potrebnih 40.000 podpisov Sekretarja Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) smo vprašali, kaj je novega v zvezi z obratovalnim časom prodajaln in dodatki za nedeljsko delo trgovcev. Ker mu 9. marca poteče mandat, smo se zanimali tudi o tem, kdo ga bo nadomestil na tem zahtevnem in izpostavljenem mestu. Na vprašanje o obratovalnem času trgovin ob nedeljah je Bartol odgovoril, da je sindikat poskušal uporabiti vse legalne poti za omejitev nedeljskega obratovanja. Ker zastavljenih ciljev ni dosegel, so se odločili, da predsedniku državnega zbora predajo skoraj 2000 podpisov v podporo zahtevi za zbiranje podpisov za predhodni zakonodajni referendum o omejitvi obratovanja trgovin ob nedeljah. Iz kabineta Boruta Pahorja so jih obvestili, da bo vodstvo SDTS sprejel v petek, 28. februarja, ob 12. uri. Kaj pa je sindikat vse poskušal? O spremembah 17. člena zakona o trgovini so opravili kar 13 krogov pogajanj. Ker na pogajanjih niso uspeli omejiti nedeljskega obratovanja, so se s tremi poslanskimi skupinami dogovorili za vložitev amandmajev v to smer. Ker v parlamentu nobeden od amandmajev ni dobil zadostne podpore, so poskušali še z vetom v državnem svetu. Tu so skoraj uspeli, saj je zanj zmanjkal le en sam glas. V teh razmerah se je kongres SDTS odločil za referendumsko pot. Ker so se v vodstvu sindikata zavedali, da je ta pot zelo zahtevna, so bili veseli, da je Nova Slovenija v državni zbor vložila predlog sprememb zakona, ki bi obratovanje ob nedeljah praktično prepovedal. V sindikatu so pričakovali, da bo državni zbor ta zakon obravnaval prednostno že na februarski seji. Obveščeni so, da bo uvrščen na marčevsko sejo in da bo o njem odločeno verjetno šele pred dopusti. Predlog Nove Slovenije je podprla le ZLSD, poleg LDS so bili proti tudi vodje poslanskih skupin SLS in Desusa. Za referendumsko pot so se v SDTS odlo- ™ »Zbrali bomo potrebnih 40.000 podpisov« čili, čeprav vedo, da bodo predmet hudih napadov uprave največjega slovenskega trgovca. Zavedajo se tudi, da se naklonjenost referendumom v naši državi zmanjšuje, saj jih je zaradi ravnanja poslancev in političnih strank razpisanih preveč. Pričakujejo tudi očitke o pajdašenju s cerkvijo, ki razumljivo želi dela proste nedelje. Bartolje prepričan, da bo SDTS uspelo zbrati potrebnih 40.000 podpisov. Čeprav bo rok za njihovo zbiranje določil Pahor, je zelo verjetno, da jih bo treba zbrati v marcu in aprilu. Pričakuje tudi, da bodo pri tem sodelovali tudi drugi sindikati, povezani v ZSSS. Tudi vse javnomnenjske ankete kažejo, da velika večina Slovencev ob nedeljah ne nakupuje in tudi ne namerava nakupovati. Kaj pa je novega na pogajanjih o večjih dodatkih za nedeljsko delo? V začetku decembra prekinjena pogajanja so obnovili in za pogajalsko mizo bodo spet sedli 5. marca. Pogajanja je SDTS prekinil zaradi zelo trdega stališča upravnega odbora združenja za trgovino pri GZS, da pristajajo le na povečanje dodatka s 50 na 60 odstotkov. Na uro nedeljskega dela trgovke začetnice to znese 40 tolarjev neto, za sedemurno nedeljsko delo pa 280 tolarjev več. SDTS je med tem premorom prenovil svojo pogajalsko skupino, ki jo po novem vodi diplomirani pravnik Gregor Cerar iz strokovne službe pri predsedstvu ZSSS. Vodstvo sindikata pričakuje, da bo nadaljevanje pogajanj lažje zlasti zaradi visokih dobičkov večine trgovskih podjetij. Če se direktorji hvalijo s tem, bi bilo prav, da se hvalijo tudi s plačami svojih delavcev, ne pa da o njih nočejo govoriti. V SDTS bi bili zadovoljni, če bi se ta dodatek povečal na 90 odstotkov, kar v žepu trgovke začetnice v številkah za sedem ur nedeljskega dela pomeni 1100 tolarjev več. Bartol pa ne izključuje tudi možnosti podpisa aneksa k tarifni prilogi, s katerim bi uveljavili povečanje dodatka na 60 odstotkov. V tem primeru pa bi SDTS zahteval takojšnje nadaljevanje pogajanj o povečanju izhodiščnih plač in uveljavitvi novega plačnega modela. Kako pa tečejo postopki za izvolitev novega sekretarja SDTS? Čeprav je bilo evidentiranje zelo široko, je na kandidaturo pristal le Ladislav Kaluža, sedanji sekretar območne organizacije ZSSS Celje. Bartol meni, da je z dosedanjim delom dokazal, da bo kos zahtevnim nalogam in nadaljeval uresničevanje sprejetih programskih ciljev. O novem sekretarju bo republiški odbor odločal na seji 11. marca. Bartol še dodaja, da podatki o finančnem položaju SDTS kažejo, da bo imel novi sekretar dovolj trdno podlago za uspešno delo sindikata tudi v prihodnje. Pričakuje tudi, da bo odmevno delo sindikata povečalo zaupanje med zaposlenimi, kar pomeni tudi povečanje članstva tega sindikata, ki je že sedaj med najmočnejšimi v Sloveniji. F. K. Pred 4. skupščino sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Osrednja točka bodo volitve Predsedstvo Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS) je sklenilo, da bo 4. skupščina tega sindikata 14. marca v Portorožu. Na njej bo sodelovalo 55 delegatov in številni gostje. Prišli bodo tudi kolegi iz držav, nastalih na ozemlju bivše Jugoslavije, s katerimi je SKVNS obnovil sodelovanje. Dnevni red skupščine bo tradicionalen, poročilo o delu v minulem mandatnem obdobju, spremembe in dopolnitve statuta, program dela in volitve novega vodstva. Kot nam je povedal sekretar SKVNS Miloš Mikolič, se je razprava pred skupščino v največji meri vrtela o predlogu spremembe statuta, po kateri bi predsednik svojo funkcijo opravljal profesionalno. Čeprav so bila mnenja o tem deljena, se je predsedstvo sindikata odločilo kadrovske priprave voditi ob upoštevanju predlagane nove statutarne ureditve. Za predsednika je bilo verjetno tudi zaradi tega evidentiranih kar precej kandidatov. Naj večjo podporo je dobila Dragica Andlo- vič iz Maribora, ki je vodila pogajalsko skupino sindikata. Poleg nje so bili evidentirani še Damjan Kavčič iz Kranja, Stane Zupančič in Anto-an Gavrilov iz Ljubljane. Za neprofesionalno opravljanje predsedniške funkcije sta bila evidentirana še Iztok Majhenič in Vasja Piškur iz Ljubljane. Predsedstvo bo na kandidatno listo uvrstilo le kandidate, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in bodo dobili zadostno podporo članstva. SKVNS bo tudi v novem mandatnem obdobju imel tri podpredsednike, za področje komunale kandidirajo Črtomir Jaramaz, Drago Horvatič in Ana Turin, za področje nepremičnin Vladimir Stopar in Boris Bužgon, za področje varovanja pa Borut Srimšek in Iztok Majhenič. I |T5 PTTfl (7HPY!TTHTiW! ki i® l3'la ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova P V ro it* l"! 11 M 4,1000 Ljubljana • ZaizdajateljaMilanUtroša,tel.01/43-41-244 • OdgovorniurednikFrančekKavčič,tel.01/43-41-232,novinarurednikTomažKšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 280 tolarjev • Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688 • Tisk: De d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 140 Za 28. februar je sklican 2. kongres Sindikata tekstilne in Pred 2. kongresom sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije usnjarskopredelovalne industrije Slovenije (Stupis). Dnevni red je dokaj standarden, °bravnava in sprejem Poročila o delu med ^ ■ in tem kongresom, sprememb in dopolnitev statuta, programskih usmeritev in volitve novih organov in funkcionarjev. Za predsednika kandidira dosedanji Podpredsednik Jože Turki, za podpredsednici Martina Horžen in Danica Merlin, za sekretarja pa dosedanji predsednik Tone Rozman. Iz predlogov listin smo za objavo strnili več ugotovitev in novih usmeritev. Kolektivno pogodbo delavnosti braniti z vsemi sredstvi Predlog poročila ugotavlja, da se je število zaposlenih v tekstilni, oblačilni in usnjarski 'ndustriji od leta 1998 do septembra 2001 od skoraj 37.000 zmanjšalo na malo manj kot d 1-000. Povprečne plače v predelovalnih dejavnostih so bile za kakšnih 20 odstotkov več-Je od povprečnih v tekstilni, oblačilni in usnjarski industriji. V štirih letih je stečaj ali Prisilno poravnavo doživelo skoraj 80 podjetij. Republiški odbor Stupisa je spremljal rezultate gospodarjenja v podjetjih in na tej Podlagi postavljal javne zahteve za izboljšanje socialnega položaja zaposlenih. V prižgi poročila je objavljenih kar pet opozoril ln zahtev vladi, državnemu zboru in drugim, da ukrepajo za izboljšanje razmer v tekstilni. oblačilni in usnjarski industriji. Objav-Ueni so tudi odgovori vlade in drugih pri-st°jnih organov. Kolektivna pogodba dejavnosti je bila sklenjena v letu 1997, Njena veljavnost je bila jr'krat podaljšana z aneksi in velja do konca leta 2003. O pravicah zaposlenih iz kolek- tivne pogodbe je republiški odbor članstvo redno obveščal prek svojega informatorja. Stavke celotne dejavnosti ni bilo, stavkalo pa je več kot 2000 zaposlenih v 13 podjetjih. Glavni razlog za stavke so bile neizplačane plače za dva ali več mesecev. Iz članarine je republiški odbor Stupisa izločal sredstva za solidarnost in za stavke. Iz solidarnostnih sredstev je v zadnjih štirih letih posameznikom in sindikatom podjetij nakazal skupaj kakšnih 25 milijonov tolarjev pomoči. Z Adriaticom pa je Stupis sklenil pogodbo, po kateri so člani nezgodno zavarovani. V predlogu programske usmeritve med drugim piše, da bo Stupis bil boj za ohranitev delovnih mest. Če le-teh v dejavnosti ne bo mogoče obdržati, si bo prizadeval, da bi jih odprli drugje. Pri tem pa si bo prizadeval, da bi cena dela zaposlenim zagotavljala materialno in socialno varnost. Zaradi tega cilja bo Stupis branil kolektivno pogodbo dejavnosti z vsemi sredstvi sindikalnega boja. Hkrati si bo prizadeval tudi za to, da bi delavci ohranili že dosežene pra- vice. Normativni del kolektivne pogodbe naj bi nadgradili z novim zakonom o delovnih razmerjih, pogoji za delo sindikata, nadomestili in dodatki. V tarifnem delu kolektivne pogodbe si bo sindikat prizadeval za nov plačni model. Plače naj bi usklajevali v zneskih in ne v odstotkih. Stupis si bo prizadeval za zmanjšanje razlik med minimalno plačo in izhodiščnimi plačami. Namesto internih aktov naj bi v podjetjih podpisovali kolektivne pogodbe. Stalna naloga Stupisa bo pritiskati na državne organe, da pripravijo strategijo ohranitve tekstilne in usnjarske industrije. Prizadevali si bodo, da bi bili slabo plačani delavci (minimalne plače naj ne bi bile obdavčene) razbremenjeni davčnih bremen, delavske plače bodo skušali povečati z zmanjševanjem obdavčitev in prispevkov. Prispevek za prostovoljno zavarovanje je treba spremeniti, saj je v letnem znesku sedaj enak eni mesečni delavski plači. Če bodo družbe gospodarile z dobičkom, naj bi zaposleni bili pri tem udeleženi. V družbah naj bi se uveljavila tudi 13. plača in navada, da delodajalci delavcem plačajo dodatno pokojninsko zavarovanje. Stupis bo odprt za povezovanje z drugimi sindikati v ZSSS in si prizadeval za akcijsko enotnost slovenskih sindikatov. F. K. Sindikat upokojencev Slovenije Upokojenci - poskrbimo zase! Upokojenci, ki smo se zbrali pod okriljem 'iV°bodnih sindikatov, želimo prek svoje sin-'kalne organizacije vplivati na to, da bi se [Medgeneracijska pogodba uresničevala v ce-,?t'; Ko smo bili še aktivni, smo zagotav-Juli sredstva za takrat upokojene, sedaj pa Upravičeno pričakujemo, da bodo sedaj za-Posleni za nas prav tako zagotavljali potreb-Ma sredstva. Ugotavljamo, da si je država iz blagajne 12 sposodila 24 milijard tolarjev - s či-er smo se strinjali - iz pojasnila Stojana ^ rijja iz DURS-a sklepamo da ta dolg sploh c bo poravnan, saj bo kmalu potekel 10-ep zastaralni rok. ke r- te®a v*atla že pripravlja nove dav-„ ’ ^pdo tudi vplivali na kakovost naše-fig P^živetja do konca življenja. Iz dnev-koj casoPisja smo razbrali, da smo bili upo-karT^I S sPremembo zakonodaje v letu 2000 nin nldez lup*'' d realnosti. Denarno nadomes-s 0 ali denarno pomoč prejema ^aino vsak peti brezposelni dela-ec- Drugi so že tako dolgo brez-v Jul ni, da so vse pravice na zali za zaposlovanje že izčrpani V^uljni vzrok za zmanjševa-t^.uzposelnosti je še vedno čr-ŠtevJ 'Z ev‘c'ence’ medtem ko se p' ° delovnih mest bistveno ne kih e^uie- P° statističnih podat-deb Se tUcH veliko brezposelnih NekVC6V zaPoslt za določen čas. Zao at,ere delavce isti delodajalec cel0 S' Za določen čas štirikrat ali VeČkrat na leto. Dejansko pa so razmere povsem drugačne. Danes je strah za socialno varnost med delavci še večji, kot je bil v preteklosti. Kdor ne verjame, naj za nekaj dni pride na našo območno organizacijo, kjer se vsak dan oglasi s svojimi težavami in stiskami na desetine delavcev.« »Mariborsko gospodarstvo je še vedno na mrtvi točki. Pozitivnih premikov je premalo. Očitno se bodo v mestu bolj kot industrija razvijale terciarne dejavnosti, saj mestu vračajo njegovo nekdanjo gospodarsko moč novi trgovski centri, banke, storitvene in podobne dejavnosti. Če bo razvoj zares krenil po tej poti, nas čaka še veliko dela, saj je za to potrebna drugačna struktura delovne sile. Zdaj je med brezposelnimi skoraj polovica delavcev brez poklicne izobrazbe.« K temu, daje najhujša gospodarska in socialna kriza v Mariboru in Podravju minila, so po besedah Krašovčeve veliko prispevali tudi Svobodni sindikati, ki so v zadnjem desetletju velikemu številu delavcev pomagali prebroditi najhujše težave. Da bi se krivulja gospodarstva v regiji začela ponovno vzpenjati, pa bodo morali še veliko več kot doslej narediti vsi drugi socialni partnerji, od države in lokalnih skupnosti do lastnikov podjetij in menedžerjev. Tomaž Kšela Sindikalna lista Februar 2003 Gospodarske dejavnosti Javni sektor" (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 3.500.00 1.750.00 1.218.00 4.511.00 2.254.00 1.570.00 2. Kilometrina (od 29. 10. 2002 dalje) 55,83 55,83 (od 12. 11. 2002 dalje) 53,94 53,94 (od 26. 11. 2002 dalje) 52,26 52,26 (od 10. 12. 2002 dalje) 53,70 53,70 (od 24. 12. 2002 dalje) 54,99 54,99 (od 4. 2. 2003 dalje) 55,02 55,02 (od 18. 2. 2003 dalje) 55,05 55,05 3. Ločeno življenje* 97.203,00 65.845,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2003) - po SKPGD (na delovni dan) 698,00 698,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 68.964,00 55.354,00 - za 20 let 103.446,00 83.031,00 - za 30 let 137.928,00 110.708,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 484.016,00 758.655,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči' - po SKPD - ob smrti delavca 145.805,00 110.708,00 - ob smrti v ožji družini 72.902,00 - 4. Minimalna plača (od 1.12. 2002) 103.643,00 103.643,00 5. Zajamčena plača (od 1. 12. 2002) 50.559,00 50.559,00 6. Regres za letni dopust - najmanj minimalna plača po zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 42/02, člen 131) 103.643,00 - socialni partnerji so se dogovorili, da znaša minimalni regres za leto 2003 132.170,00 SIT, kar bo v kratkem objavljeno v uradnem dokumentu 132,170,00 132.170,00 -ali največ 165.342,00 (70 % povprečne slovenske plače) * I. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za letni dopust v negospodarstvu je določen z Aneksom, Uradni list RS št. 99/01. 4. Izhodiščna plača za I. tarifni razred v Splošni kolektivni pogodbi za negospodarstvo za januar 2003 znaša 52.473 SIT. 5. Osnova za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja od t. januarja 2003 znaša na mesec bruto 173.374 in neto 110.708 SIT (podatek za nekdanje gospodarstvo). Strokovna sluiba ZSSS Zdravilišče na Rakitni mora ostati namenjeno otrokom! Mladinsko klimatsko zdravilišče (MKZ) Rakitna že nekaj časa doživlja spremembe. Tega sicer na zunaj ni videti, saj na igriščih, smučišču in v prostorih zdravilišča odmeva otroški živžav, sem in tja hitijo vzgojiteljice in mlade družine, parkirišče je polno, iz kuhinje pa prijetno diši. Zaposleni se borijo, da bi zdravilišče obstalo in da bi jih otroci, tudi skupaj s starši ali vzgojiteljicami, še obiskovali. »Mnogi starši nam zatrjujejo, da se mali bolniki po klimatskem zdravljenju na Rakitni dalj časa bolje počutijo in zato se z njimi vedno znova vračajo,« je povedal Jože Matjašec, vršilec dolžnosti direktorja MKZ. Bivanje na Rakitni je dolgoročna naložba za zdravje otrok in tega se zaveda tudi 35 zaposlenih, ki so nekaj mesecev z negotovostjo spremljali razplet dogodkov v zvezi s statusom zdravilišča. Ti so na trenutke kazali tudi na ukinitev zdravilišča oziroma popolno spremembo njegovega delovanja. Pravzaprav je bilo zdravilišče že od leta 1995 brez ustanovitelja in status »v ustanavljanju« se jih je že predolgo držal. Država ni želela biti ustanoviteljica, zato je lastnica postala občina Brezovica. Vendar se je župan Drago Stanovnik lotil reševanja težav zdravilišča precej po svoje. Dogodki so se začeli odvijati hitreje že lani jeseni, ko so delavci na internetu zvedeli, daje župan, kar brez pooblastil občinskega sveta, podpisal akt o ustanovitvi MKZ Rakitna kot družbe z omejeno odgovornostjo. Sredi decembra je odstopil direktor zdravilišča Anton Mravljak, kije to dolžnost opravljal deset let, njegovo mesto pa je kot vršilec dolžnosti prevzel njegov dotedanji namestnik Jože Matjašec. On in vsi drugi zaposleni menijo, da zdravilišče ne bi smelo biti organizirano kot gospodarska družba, ampak kot javni zavod. To jim je nedavno tudi uspelo. V začetku tega tedna so bili namreč obveščeni o vpisu zavoda v sodni register. Naslednji korak je priprava akta o ustanovitvi, ki naj bi ga naredila občina v sodelovanju z zavodom, temu pa bo sledil še sprejem statuta, česar se mora lotiti zavod sam. »Moram povedati, da nam je do sedaj veliko pomagalo vodstvo sindikata zdravstva in socialnega skrbstva, ki deluje pri ZSSS, še posebej Erih Šerbec,« poudarja Matjašec. Prav vsi zaposleni so člani tega sindikata in so v svojem mišljenju, naj zdravilišče ostane javni zavod, popolnoma enotni. »Različne govorice smo slišali o usodi zdravilišča, nič pa nam ni bilo povedano uradno. Kakorkoli se bodo že zadeve razpletale, nam se ne zdi prav, da bi kdorkoli na račun otrok koval dobičke,« odločno pristavi Maja Kotnik, predsednica sindikata zavoda, in dodaja, da so med malimi obiskovalci tudi takšni iz družin, ki same ne zmorejo stroškov klimatskega zdravljenja svojih otrok. Novo vodstvo MKZ bo, ko bo sprejet statut, tudi objavilo razpis za novega direktorja zavoda. Jože Matjašec za direktorja ne bo kandidiral, saj je medicinski tehnik in pravi, da se pri opravljanju tega dela najbolje počuti. Meni pa, da bi bilo za nadaljnje delovanje zavoda zelo dobro, če bi bil direktor specialist pediatrije. Od njega bi lahko tudi pričakovali, da bo našel prave sogovornike med zdravniki, od katerih je najbolj odvisno, ali bodo še pisali napotnice za klimatsko zdravljenje otrok. Astmatičnih otrok naj bi bilo po nekaterih podatkih v Sloveniji veliko, tudi do 15 odstotkov. Uradna medicina ni enotna in tež- nje, najbrž predvsem farmacevtov, da se astmatična obolenja vse bolj zdravijo le z zdravili, so precej močne. Kemija pa ne more pozdraviti vsega in gibanje na svežem zraku je dolgoročno boljša investicija v otrokovo zdravje in v kvaliteto življenja, menijo tisti, ki imajo s klimatskim zdravljenjem otrok dolgoletne izkušnje. S temi argumenti so zaposleni na Rakitni nastopili pred občinskimi svetniki, z njimi pa skušajo prepričati tudi najbolj skeptične zdravnike. V zavodu poteka strokovno dobro podkovana »šola za astmo«, ki je razdeljena na tri sklope. Zdravnik staršem otrok razloži osnove zdravljenja, medicinski tehnik jim pokaže pripomočke in njihovo uporabo, višja respiratorna fizioterapevtka pa jih seznani z dihalnimi vajami in načini Mladinsko klimatsko zdravilišče (MKZ) na Rakitni je edino srednjegorsko klimatsko zdravilišče v Sloveniji. Na njegovi nadmorski višini (840 metrov) je klima še posebej ugodna za zdravljenje astmatikov in drugih pljučnih bolnikov. Že v začetku prejšnjega stoletja je zato tam delovalo okrevališče za tovrstne bolnike, že vsaj pol stoletja pa se v zdravilišču zdravijo otroci iz vse Slovenije. Konec osemdesetih let so bile s sredstvi občinskega samoprispevka popolnoma obnovljene vse dotedanje zgradbe in prizidani kuhinja in jedilnica. Zdravilišče ima 80 postelj. Te so v prvi vrsti namenjene otrokom, ki jih na klimatsko zdravljenje napoti zdravstvena zavarovalnica. Ker je takšnih za rentabilno delovanje zdravilišča premalo, so se lotili izvajanja dodatnega programa za šolarje, starše in predšolske otroke. Tako organizirajo še letovanja in zimovanja šolskih in predšolskih otrok, šole v naravi ter enodnevne izlete s pravljičnimi, naravoslovnimi in športnimi vsebinami. Da bi MKZ Rakitna delovalo nemoteno, bi morali letno realizirati 20.000 oskrbnih dni, trenutno pa jih le 12.000. Jože Matjašec, vršilec dolžnosti direktorja MKZ Rakitna, se skupaj z zaposlenimi trudi, da bi otroci v ta kraj še prihajali. sproščanja. V zdravilišču je tako zaposleno različno medicinsko osebje, ki pregleduje otroke in jih zdravi. Tu so še vzgojiteljice, ki skrbijo za njihovo dobro počutje in zabavo v različ- nih delavnicah. Imajo še športnega pedagoga, saj je na območju zdravilišča veliko športnih površin, od igral, igrišč, plezalne stene, sankališča in smučišča in s tem neomejenih možnosti za različne športne aktivnosti in dviganje telesne kondicije malih obiskovalcev. Seveda pa je za dobro delovanje zdravilišča zaposlenega še nekaj tehničnega osebja. »Moja naloga je, da peljem delo naprej, dokler ne bo izvoljeno novo vodstvo, da se trudim, da bo zdravilišče ostalo namenjeno otrokom, na katerih se ne bo služilo, in da naredim vse, da nas bo zdravniška stroka podprla in sprevidela, da Slovenija ne sme ostati brez edinega srednjegorskega klimatskega zdravilišča za otroke,« pravi Matjašec. Zdi se mu nepojmljivo, da v nekaterih zdravstvenih domovih že trdijo staršem, da na Rakitni zdravilih' če ne deluje več. Prav zato se Matjašec trudi informirati pediatre, da ni tako, in obiskuj6 zdravstvene centre po vsej Sloveniji. Zdravilišče bi sicer potrebovalo nekaj fi' nančnih sredstev, da bi nekatere stvari posodobili, vsebine pa so že zdaj otrokom in drugim obiskovalcem zelo prijazne. Že direktof Mravljak je namreč omogočil mamicam z otroki, mlajšimi od enega leta, ki so bili na zdravljenje na Rakitno napoteni, zastonj bivanje v zdravilišču. Tega jim ne plača zavarovalnici; ampak zdravilišče, saj se zavedajo, da malč^1 rabijo ob sebi stalno enega odraslega in daj1-tudi za njih najbolje in najceneje, da so to U1 njihove mame. ■ Sonce pa na Rakitni še vedno sije, otro6 se igrajo, njihove sapnice pa poželjivo vsf kavajo čist in prijeten zrak. Da bi le dol£ ostalo tako. , Mojca a enotnos SINDIKAT OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE št. 8 / 27. februar 2003 11 Seminar Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih Maribor Uidi delavci v obrti morajo obvladati poslovno komuniciranje Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih v Mariboru je konec prejšnjega tedna v Radencih pripravil seminar o poslovnem komuniciranju. Sodelovalo je okoli 40 udeležencev, polovica članov sindikata obrtnih delavcev, drugo polovico pa so tvorili predstavniki območnih obrtnih zbornic iz Maribora, Ruš, Pesnice in Lenarta. Udeležen-ci so najprej govorili o poslovnem bontonu |n komuniciranju. Delavci pri samostojnih podjetnikih se namreč pogosto srečujejo s strankami in naročniki, zato morajo biti vešči tudi v poslovnem komuniciranju. O tem je uvodoma govorila Zlatka Dreo iz podjetja za svetovalne, organizacijske, založniške in posredniške storitve Izza iz Slovenske Bistrice. Po njenih besedah obstajata dve vrsti komunikacij: verbalne in neverbalne. Gre za go-vorico telesa, za zunanji videz človeka, za prostor, v katerem sprejema stranke, za vonjave, ki se širijo od njega in podobno. Na neverbalne komunikacije ljudje radi pozabljajo, čeprav strankam marsikdaj povedo več kot verbalne. Raziskave kažejo, da na celoten vtis, ki ga na človeka naredi sporočilo sogovornika, besede vplivajo samo 7 odstotkov, neje-zikovne sestavine pa 55 odstotkov, 38 odstotkov pa na celoten vtis vpliva ton glasu. Pri komuniciranju v poslovnem svetuje zelo Pomemben tudi prvi vtis. Po najnovejših raziskavah dobi kar 90 odstotkov ljudi prvi vtis 0 sogovorniku že po 15 sekundah (po starih raziskavah v 90 sekundah), po 30 minutah pa 'ma vtis o sogovorniku že 97 odstotkov ljudi. Zato je zelo pomembno, kako človek svojo osebnost predstavlja navzven. Pri tem je še zlasti pomembno, kako je urejen in kako kaže spoštovanje do sebe in drugih. Osebno urejenost kaže zlasti z osebno higieno, barvno koloristiko, obleko, osebnimi dodatki in na Podobne načne. Neurejen obrtnik in pri njem Zaposlen delavec bosta denimo težko prepri-j^ia stranke, da so njune storitve visoko kakovostne in brezhibne. Pri poslovnem komuniciranju je zelo pomembno spoštovati tudi bonton, saj z njim člo-Vek kaže spoštovanje do sogovornika. Zato morajo moški pozdravljati ženske, mlajši sta-rejše, podrejeni nadrejene, tisti, ki vstopa v ?rostor, pa mora pozdraviti vse, ki so že v njem. v °vek, ki ima spoštljiv odnos do dingih, upo-. °va tudi pravila predstavljanja, ogovarjanja n druga pravila, ki veljajo med ljudmi. Seve-s‘l Je pomembno, da se ljudje v poslovnem vVetu tudi pravilno naslavljajo, da znajo pra- ' J1« pisati strokovne in druge nazive in po-u°bno. d 9brtniki in pri njih zaposleni delavci, ki so-j0 uJejo v poslovnem komuniciranju, mora-P(>znati tudi bonton pri različnih pogostit- in dob ' P0fri°vnih obedih, ki običajno sledijo r° sklenjenim kupčijam ali dobro oprav Udeležencem seminarja je predaval tudi dr. Igor Lukšič s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Ijenim poslom. Nasploh morajo dandanes delavci v obrti dobro poznati pravila poslovnega komuniciranja, saj s svojim odnosom do strank, naročnikov in poslovnih partnerjev ne vplivajo samo na svoj ugled, temveč tudi na ugled poslovalnice. Delavec, ki s svojim odnosom do strank povečuje ugled poslovalnice, ima večje zaposlitvene možnosti, zagotovo pa bo tudi njegovo delo bolje nagrajeno in plačano, saj dandanes tudi poslovno komuniciranje sodi v delokrog številnih delavcev v obrti, še zlasti v storitvenih dejavnostih. Temo o strankah in strankarstvu v Sloveniji in Evropi je predstavil Igor Lukšič s Fakultete za družbene vede iz Ljubljane. Prek strank posamezne interesne skupine v družbi artikulirajo svoje interese. Poleg tega stranke mobilizirajo svoje članstvo za sodelovanje na volitvah, skrbijo za konstrukcijo in usposabljanje voditeljev, prispevajo k socializaciji ljudi, zagotavljajo stabilnost političnega sistema in seveda vodijo različne razvojne politike. Udeleženci so v sproščeni razpravi temeljito analizirali in prečesali strankarsko sceno v Sloveniji. V preteklosti so bili na področju kadrovske politike v državni upravi in državnih podjetjih marsikdaj politični kriteriji pred strokovnimi, v zadnjih letih pa se strokovnost postopno vendarle uveljavlja kot odločilen kriterij pri kadrovanju ljudi na odgovorna mesta v državi in gospodarstvu. Udeleženci so bili zelo zadovoljni s seminarjem, na katerem so skupaj sodelovali predstavniki delodajalcev in sindikata obrtnih delavcev. Takšni seminarji namreč veliko prispevajo h krepitvi socialnega dialoga v obrti in podjetništvu Po seminaiju seje na programsko-volilni seji sestal upravni odbor Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih v Mariboru. Poročilo o delu sklada v letu 2002 je predstavil njegov predsednik Janez Gubenšek. Povedal je, daje sklad veliko pozornosti posvetil tako dodatnemu izobraževanju delavcev kot usposabljanju na tečajih, seminarjih in strokovnih ekskurzijah. Več delavcev seje redno šolalo tudi na srednji, višji in visoki stopnji, saj so v obratovalnicah potrebni čedalje bolj usposobljeni delavci. Vseeno pa je največ zahtevkov za usposabljanje delavcev v tečajih in seminarjih. Tako imenovano dodatno funkcionalno izobraževanje je logična posledica zakonskih določil in tehničnih in tehnoloških potreb obratovalnic. Gubenšek je predstavil tudi podatke o številu delavcev, ki sojih uspeli lani vključiti v izobraževanje in usposabljanje. Mojstrski izpit je s pomočjo sklada opravilo 20 delavcev. Na višjih šolah so študirali štirje delavci, na visokih šolah jih je študiralo šest. En delavec je študiral celo na tretji stopnji Ekonomsko-po-slovne fakultete v Mariboru. Delavci so pokazali veliko zanimanja tudi za tečaje in seminarje, ki jih je organiziral sklad, saj jih je na njih sodelovalo okoli 320. Precej delavcev je sodelovalo tudi na strokovnih ekskurzijah in na ogledih sejmov, kjer delavci v obrti spoznajo veliko novih strojev in tehnologij. Sicer pa je sklad lani od delavcev v obrti prejel 749 vlog za vračilo šolnin. Kakor je dejal Gubenšek, je mariborski sklad lani doletela tudi čast, da je izvedel projekt v okviru programa Leonardo da Vinci z imenom Nova naloga skladov za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih. Program dela sklada za letošnje leto je predstavil sekretar Vlado Belšak. Dejal je, daje teorija brez prakse kot sedlo brez konja in obratno, zato se mora vsakdo ob delu nenehno izobraževati in usposabljati. Sklad si prizadeva, da bi se v izobraževanje vključilo čim več delavcev in si na ta način povečalo možnosti za napredovanje. Poleg tega pa usposobljen delavec veliko lažje ohrani zaposlitev. Delo sklada v letošnjem letu se po Belšakovih besedah ne bo veliko razlikovalo od dela v lanskem letu, samo še več delavcev si bodo prizadevali pritegniti v izobraževanje in usposabljanje. Zaradi tega bodo več pozornosti posvetili informiranju delavcev o možnostih, ki jim jih sklad nudi. T. K. SKEI obiskal Vtferner Neugebauer, predsednik IGM Bavarske Da bi nižje plače ohranjale delovna mesta, je iluzija Predsednik in sekretar IGM Bavarske VVerner Neugebauer in Hort Lischka sta se prejšnji teden udeležila seje republiškega odbora SKEI. Predstavila sta sedanje razmere v nemških sindikatih, proti katerim se vodi prava medijska gonja. Ker na sindikalno gibanje v tej državi vplivajo tudi spremembe na svetovni politični in gospodarski sceni, se nemški sindikati pred vsem tem branijo na različne načine. Predstavljamo njihove izkušnje in razmišljanja, saj so vsaj delno uporabna tudi v naših razmerah. IGM Bavarske ima 390.000 članov, 19.000 jih je lani vstopilo v ta sindikat, med novimi člani je polovica mlajših od 25 let. Letos je za ta sindikat prelomno leto, saj se bo upokojila četrtina funkcionarjev. Da bi zapolnili vrzel, so v zadnjih letih zaposlili 14 mlajših kolegov, ki po eno- do dveletnem izobraževanju prevzemajo naloge svojih upokojenih kolegov. O kadrih veliko govorijo tudi zaradi spremembe na vrhu IG Metali, po jesenskem kongresu se bo namreč upokojil tudi dolgoletni šef Claus Zwickel. Ker bo leta 2005 prenehal veljati svetovni sporazum o tekstilu, bo polovica od 25.000 zaposlenih v tej dejavnosti na Bavarskem izgubila delo. Klasični način izdelovanja oblačil se na Bavarskem ne bo ohranil. V tej deželi bo ostal le razvoj, trgovanje in del tehničnega tekstila. Problemi bodo povezani s tem, da v tej dejavnosti delajo večinoma ženske. Ker nemško gospodarstvo raste po manj kot enoodstotni stopnji, je otežen razvoj in ni novih delovnih mest. Do dveinpolodstotne rasti bi lahko prišlo šele v začetku leta 2004. Na zadnjih volitvah v nemški parlament je nepričakovano zmagala rdeče-zelena koalicija. Mogoče je njen uspeh tudi posledica nasprotovanja vojni v Iraku. Notranja politika Nemčije je katastrofalna, saj vanjo prodira neoliberalizem. To je najbolj vidno pri socialnodemokratskem ministru za delo, ki se je postavil na stališče, da je treba bolj odpreti možnosti odpuščanja zaposlenih v manjših podjetjih. Takšna politika zvezne vlade je povzročila velik neuspeh na deželnih volitvah v Hessnu in Spodnji Saški. “Ker je bila udeležba na volitvah le 61-odstotna, je SPD izgubila veliko več glasov, kot jih je pridobila CDU. V teh dveh državah torej niso zmagali črni, ampak izgubili rdeči. To je kazen za odmik od prejšnje politike,” meni Neugebauer. Glavni razlog neuspešnosti vladajoče koalicije pa je naraščajoča brezposelnost. Ob ciljanih največ treh milijonih je na zavodih za zaposlovanje sedaj registriranih 4,6 milijona brezposelnih oseb. Med posameznimi deželami pa so glede brezposelnosti velike razlike, na Bavarskem znaša le 6 odstotkov, na Pomor-janskem pa kar 25 odstotkov. V medijih poteka proti sindikatom huda kampanja. Kritiki jih primerjajo celo s kugo, kar si je dovolil tudi Hitler. Neugebauer je prepričan, da so to kampanjo naročili in plačali delodajalci. Njihov cilj je prepričati javnost, da so sindikalisti trde glave in ne znajo misliti ter zato blokirajo razvoj. Naraščajoča brezposelnost je za sindikate slaba reklama. Zaradi ekonomskega položaja Nemčije ne bi smeli zganjati panike, saj je še vedno četrta najmočnejša država na svetu. Sreča za IGM pa je, da se mu letos ni treba pogajati o novi tarifni pogodbi. Zanjo so se dogovorili lani in velja še letos. Lani so po dogovom plače povečali za 4 odstotke, letos pa bo povečanje 3,1 -odstotno. To je več, kot znaša inflacija. Novost bo tudi ena kolektivna pogodba za delavce in nameščence, dosedaj so ime- li vsak svojo. Z njo želijo plače kvalificiranih delavcev poenotiti s plačami primerljivo izobraženih nameščencev. Fizično delo bo tako vrednoteno boljše kot dosedaj. Za to potezo so se odločili tudi zaradi tega, ker delavcev že primanjkuje. Uvedli bodo tudi ocenjevanje storilnosti nameščencev. Od 420 milijonov evrov članarine, kolikor letno vplača 2,6 milijona članov IGM v vsej Nemčiji, gre 15 odstotkov za izobraževanje in usposabljanje sindikalnih zaupnikov. Ta sindikat ima kakšnih 100.000 neprofesionalnih zaupnikov, toliko je tudi članov svetov delavcev, 15.000 zaupnikov pa skrbi za podmladek. Za svoje zaupnike organizira IGM različne oblike seminarjev. Sindikat ima kar sedem svojih šol, med njimi je ena za mlade. IGM ima med profesionalci polovico administrativnih, polovico pa političnih kadrov. Pravna služba je organizirana le pri DGBfZve-zi nemških sindikatov). Nove politične kadre usposabljajo eno do dve leti, delno po individualnih programih. Kadrujejo zlasti takšne, ki imajo dobre ocene tudi pri rednem strokovnem izobraževanju. Na naše vprašanje, ali bi večja strpnost IGM omogočila ohranitev več delovnih mest, je Neugebauer dejal, daje to pravljica. Ko so se leta 2001 plače povečale za dva odstotka, so podjetja ustvarila rekordne dobičke. Podjetniki še nikoli niso dosegli takšnih dobičkov. Od avgusta 2001 pa so bavarski delodajalci mesečno odpustili po 2000 delavcev. Podjetja delavcev nikoli ne zaposlujejo iz usmiljenja, ampak le če imajo dovolj dela in naročil. Edina njihova težava sedaj je pomanjkanje naročil. Siemens je na primer odpustil 30.000 delavcev in ob tem plače članov uprave povečal za 27 odstotkov. Je IGM pripravljen za kakšno reformo koncepta socialnopravne države, smo še vprašali. Na reforme je pripravljen, vendar le, če se bodo delodajalci držali zakonov. Sprejemljivi bodo le socialni in pravični predlogi. Velika sprememba politike IGM je v tem, daje za določen čas v slabo stoječih podjetjih pripravljen dopustiti izplačevanje nižjih plač, kot so določene v tarifnih sporazumih. Delodajalec, ki to predlaga, morajamčiti, da bo kmalu boljše. To je mogoče, saj želi tudi sindikat ohraniti čim več podjetij in delovnih mest. Iluzija pa je, da bi z zniževanjem plač lahko rešili tekstilna podjetja. Delo seje iz Nemčije najprej selilo v Slovenijo, sedaj se seli v vzhodnoevropske države in še kam dlje. Je delo v razvitih državah zaradi visokih plač sploh mogoče ohraniti, je zanimalo člane republiškega odbora SKEI. Neugebauer odgovarja, daje to, da se delo seli k cenejši delovni sili, normalno. Ker pa je zemlja okrogla, bo čez čas spet prišlo nazaj. Če sedanjih delovnih mest v neki državi ni mogoče ohraniti, je bistveno, da se namesto njih odpirajo nova. Novih proizvodov pa ne delajo delavci v tretjih državah' Ljudi je treba zanje resda preusposobiti. Nauk za SKEI in druge sindikate je torej ne dovoliti, da se programi selijo drugam, ne bi namesto njih uvedli nove. Sindikati pa strukturnih sprememb ne morejo preprečevat1’ če bi tako ravnali, bi le izgubljali. . Zaupniki SKEI so se zanimali zlasti za notranjeorganiza-cijaska vprašanja. Delavci Libele Maxime dočakali stečaj Zaposleni v celjskem podjetju Li-bela Maxima so dolgo živeli v negotovosti. Razlog je bil slab poslovni položaj podjetja, zaradi katerega jih je v začetku januarja direktor Janez Fischer poslal na čakanje. Pravna služba pri območni organizaciji ZSSS Celje je menila, da so ■sklepi o čakanju na delo nezakoniti. Še posebej naj bi bili neskladni z novim zakonom o delovnih razmerjih in kolektivno pogodbo dejavnosti. Prejšnji teden pa je sodišče za podjetje uvedlo stečajni posto- pek. Kolikšne bodo terjatve do stečajne mase, je težko reči, precej jih bodo prijavili tudi delavci. Pri tem bodo imeli kar resne težave, saj jih bo zaradi nereda pri izplačilih in gotovinskih izplačilih težko izračunati. Povrh pa podjetje skoraj ni imelo premoženja. Podjetje je zaposlenim dolžno plače za december in januar, regresa za leti 2001 in 2002. Stečajni upravitelj Rudi Hramec je 18 zaposlenim že izročil sklepe o prenehanju delovnega razmerja, kar jim bo omogočilo prijavo na zavodu za zaposlovanje. Njihova prva možnost, da pridejo do nekaj denarja, bo prijava zahtevka na jamstvenem skladu. F. K. Boxmark bo odpustil trajno presežne delavce V podjetju Boxmark v Kidričevem, ki izdeluje prevleke za avtomobilsko industrijo, je prišlo do velikega znižanja naročil. Vzrok za to je grožnja vojne v Iraku, zaradi katere potrošniki v razvitem svetu kupujejo manj avtomobilov. Zaradi tega so v Boxmarku, ki daje delo 1569 delavkam in delavcem, napovedali, da bodo morali konec februarja odpustiti 46 trajno presežnih delavcev. Po besedah direktor- ja Bojana Vaude bi glede na trenutne rezultate poslovanja morali odpustiti okoli 100 delavcev, vendar si v podjetju prizadevajo, da bi odpustili čim manj zaposlenih, saj so v njihovo usposabljanje vložili veliko sredstev. Najprej bodo odpustili delavce, ki so v Boxmarku začeli delati nazadnje in so zaposleni za določen čas. Po besedah sekretarja območne organizacije ZSSS na Ptuju Borisa Frajnkoviča STUP1S v Box-marku nima sindikalne podružnice, ima pa večje število posameznih članic in članov. Njihove pravice sindikat ščiti v skladu z delovnopravno zakonodajo in kolektivno pogodbo. T. K. icm r-f Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije !■ Izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo (Ur. 1. RS, št. 37/96), Aneks št. 1 (Ur. I. RS št. 14/99), Aneks št. 2 (Ur. I. RS št. 50/90), Aneks št. 3 (Ur. 1. RS št. 73/00), Aneks št. 4 (Ur. I. RS št. 25/02), Aneks št. 5 (Ur. 1. RS št. 60/02) ZA FEBRUAR 2003 V SIT Zahtevnostna skupina tarifni razred Relativno razmerje od 1. 2. 2002 Izhodiščna bruto plača od 1. 12. 2002 I. Enostavna dela 1,0000 78.458 II. Manj zahtevna dela 1,1148 87.465 III. Srednje zahtevna dela 1,2390 97.209 IV. Zahtevna dela 1,4302 112.211 V. Bolj zahtevna dela 1,5736 123.462 VI. Zelo zahtevna dela 1,8604 145.963 Vil. Visoko zahtevna dela 2,1950 172.215 ^111. Najbolj zahtevna dela IX. Izjemno pomembna 2,5296 198.467 najbolj zahtevna dela 3,0076 235.970 Eskalacija (Ur. 1. RS št. 109/2002) 2,00 % (december 2002) Aneks št. 4 h KPD (Ur. 1. RS št. 25/02) s 1.2. 2002 + 3.250 sit po posamez-nem tarifnem razredu na januar 2002, aneks št. 5 h KPD (Ur. 1. RS št. 60/02) Regres za letni dopust za leto 2002 niinimalno (ni še uradno objavljeno) 132.170 " Po uredbi vlade 70 % povprečne plače v RS 183.495 'A Povračila stroškov v zvezi z delom regres za prehrano FEBRUAR 2003 dnevnice - cela - polovična - znižana 25.163 SIT 3.500 SIT 1.750 SIT 1.218 SIT 55,05 SIT " kilometrina (od 18.2.2003) 1' Nekateri drugi prejemki J^ejne nagrade: a 1 KPU za skupno delovno dobo ali delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, ^neks št. 2 (Ur. 1. RS št. 50/99) ^ Za 10 let 78.458 SIT _ Za ^0 let 117.687 SIT 3° ^ 156.916 SIT davnina ob upokojitvi: 503.019 SIT ali* 'Varnostne pomoči: - nmtndelavca 335.346 SIT ali* 167.673 SIT ali* - n Jsa bolezen dogovor delodajalec in sindikat “domestilo za ločeno življenje 67.069 SIT ali* 5. Drugo - minimalna plača od 1. 12. 2002 (Ur. 1. RS št. 109/2002) - zajamčena plača od 1.8. 2002 (Ur. 1. RS št. 109/2002) - povprečna mesečna bruto plača za DECEMBER 2002 na zaposlenega v RS - povprečna mesečna bruto plača za OKTOBER-DECEMBER 2002 103.643 SIT 50.559 SIT 262.136 SIT na zaposlenega v RS začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (Ur. 1. RS št. 69/2002) 251.632 SIT - bruto 167.673 SIT - neto 107.068 SIT povprečna mesečna bruto plača po dejavnostih DECEMBER 2002 D Predelovalne dejavnosti skupaj DJ/27 in 28 Proizvodnja kovin in kovinskih 219.587 SIT izdelkov 210.682 SIT DK/29 Proizvodnja strojev in naprav DL/30,31,32 in 33 Proizvodnja električne 208.768 SIT in optične opreme 230.665 SIT DM/34 in 35 Proizvodnja vozil in plovil 215.069 SIT Pojasnila 1. Izhodiščne plače: Količniki povišanja plač (Ur. I. RS št. 109/2002), Aneks št. 4 h KPD (Ur. I. RS št. 25/2002), Aneks št. 5 h KPD Vir: Tarifna priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti (Ur. I. RS, št. 31/96), Aneks št. 2, Aneks št. 3, Aneks št. 4, Aneks št. 5, Zakon 2. Regres za letni dopust: Dogovor za leto 2003 minimalno 132.170 (ni še uradno objavljeno), po uredbi vlade RS največ 70 % povprečne plače. 3. Povračila stroškov v zvezi z delom: - REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS v preteklih treh mesecih - DNEVNICE: določene z uredbo - KILOMETRINA: * 30 % cene neosvinčenega motornega bencina (95 okt.) Vir: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Ur. 1. RS, št. 72/93, 43/94, 62/94, 7/95, 5/98, 48/2001), KPD 4. Izračun nekaterih drugih osebnih prejemkov: - JUBILEJNE NAGRADE: Aneks št. 2 (Ur. I. RS št. 50/99) - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI: * osnova so tri povprečne bruto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače delavca, če je to ugodneje za delavca - SOLIDARNOSTNE POMOČI: * najmanj ena povprečna bruto plača delavcev pri delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca - NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE: * najmanj 40 % povprečne plače delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca Vir: KPD, SKP OPOMBA: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Ur. I. RS, št. 19/97) določa začasno osnovo za določanje višine prejemkov pod 2., 3. oz. 4. alinejo. Sprememba osnove je bila objavljena v Ur. 1. RS št. 69/2002. Oskar Komac, sekretar za ekonomsko-finančne zadeve ■N »Bravo!« je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi vese-5 lo vzkliknil mizar Tone. »Končno bomo delavci začeli za pošteno delo dobivati poštene plače.« »Tone, kaj pa je s tabo?« je nejevoljno povprašal rezkar Vili. »Ali si morda zbolel? Imaš morda vročino?« »Ne, zakaj?« je presenečeno povprašal Tone. »Nasprotno, prav dobro se počutim. Dobre novice človeka vedno napolnijo z novo energijo in mu dajo nov polet!« »Tone, o čem govoriš?« je razburjeno dejal Vili. »Kje si slišal kakšno dobro novico ? Ali je morda dob-| ra novica, da se Združene države Ame-. rike pripravljajo na vojno z Irakom ? A li I je dobra novica, da se države Evropske ^ unije zaradi ameriške politike do Iraka gledajo kot pes in mačka? Ali je morda 1 dobra novica, da se pokojnine niso po-I večale že celo večnost in da polovica 1 upokojencev v tej državi životari? Ne 1 vem, o kakšnih dobrih novicah govoriš!« »No, dobra novica je, da bomo konč-\ no za pošteno delo dobili poštene pla-I če,« je dejal Tone. »To pa ni mačji ka-I šelj!« »O kakšnem poštenem plačilu za pošteno delo govoriš?« je za-| mahnil z roko Vili. »Kdo te je zopet potegnil za nos?« »Finančni minister je pred dnevi dejal, da se bodo naše plače | uskladile z evropskimi,« je veselo dejal Tone. »Ej, Tone, Tone!« se je zarežal skladiščnik Rudi. »Zopet so te I naplahtali. Finančni minister se je v svoji ljubljanski izjavi zavzel za to, da bi se naše plače namesto z našo inflacijo v bodoče | usklajevale z inflacijo v Evropski uniji.« »Torej se bodo naše plače vendarle usklajevale na evropski način, ali ne?« je vprašujoče pogledal okoli sebe Tone. »Če se bodo plače \ usklajevale na evropski način, bomo prej kot slej vendarle imeli evropske plače. Tako sem razumel izjavo finančnega ministra.« »Ej, Tone, Tone!« je zastokal Rudi. »Zopet si napačno razumel. | Poslušaj: minister za finance je predlagal, da bi naše balkanske | plače usklajevali z evropsko inflacijo namesto z našo. Ker je naša inflacija nekajkrat višja od inflacije v Evropski uniji, minis-; trova ljubljanska izjava v resnici pomeni, da se zavzema za to, da I bi naše plače še bolj zaostajale za plačami v Evropski uniji kot | doslej.« »Ob tem pa je treba vedeti še to: pri rasti plač v Evropski uniji 100-odstotno upoštevajo rast inflacije, poleg tega pa do določe-■ nega odstotka upoštevajo tudi rast dodane vrednosti ali pa rast bruto domačega proizvoda,« je dodal Vili. »Zato plače v Evropski uniji iz leta v leto realno rastejo, medtem ko pri nas rast plač ne dosega niti inflacije. Sedaj se je minister za finance dejansko | zavzel za to, da bi plače realno še bolj zaostajale za domačo in-| flacijo kot doslej.« »Hm, hm,« je začel mencati Tone. »Sam pa ministra za finance nisem razumel tako. Njegovo ljubljansko izjavo razumem kot napoved, da bodo tudi plače v Sloveniji postale primerljive s plačami v Evropski uniji. Moja legitimna pravica je, da ministrovo ljubljansko izjavo razumem tako, kot jo razumem.« »Tone, zares je tvoja pravica, da si ministrovo ljubljansko izjavo razlagaš tako, kakor si jo razumel, vendar pa to še ne pomeni, da boš zato dobil tudi višjo plačo. Ne glede na to, kako si razlagaš njegovo izjavo, se ti bo plača realno znižala, če se ministrovemu predlogu ne bodo uprli sindikati« »Joj, joj,« je zastokala Sonja iz računovodstva. »Naši ministri imajo s svojimi izjavami zadnje čase zares same nevšečnosti. Poglejte, kaj se je zgodilo z vilensko izjavo, ki jo je podpisal naš zunanji minister. Američani, Francozi in Nemci ter mnoge druge države razumejo izjavo kot podporo ameriški politiki, naš zunanji minister in vlada pa vztrajata, da ta izjava krepi avtoriteto OZN. Nekaj podobnega se sedaj dogaja tudi z ljubljansko izjavo finančnega ministra, ki je v nasprotju z dogovorom o politiki plač in ki ignorira socialno partnerstvo.« »Morda bi bilo najbolje, da bi sindikati po vzoru demonstracij za mir in proti vojni v Iraku organizirali demonstracije proti ljubljanski izjavi finančnega ministra, za pošteno socialno partnerstvo in proti samovolji države na področju plačne politike in pri opredeljevanju ekonomskega položaja delavcev,« je dejal Rudi. »Morda bi tudi finančni minister začel drugače interpretirati svojo ljubljansko izjavo!« Kdo ve, koliko časa bi še tako klepetali, če ne bi ravno v tistem trenutku in kuhinje v menzo pridrvela kuharica Špela z veliko skledo ričeta za repete. »Fantje, z demonstracijami pa se, lepo prosim, ne igrati,« je dejala. »Zakaj pa ne?« smo presenečeno povprašali vsi v en glas, saj je Špela vedno veljala za odločno žensko, ki je na demonstracijah in stavkah sodelovala v prvih vrstah. »Ali ste videli, kaj se je zgodilo po demostracijah proti vilenski izjavi in za mir?« je z vprašanjem odgovorila Špela. »Minister za zunanje zadeve je šel takoj na dopust!« »No, in kakšno zvezo ima to z demonstracijami proti ljubljanski izjavi in za socialno partnerstvo?« je povprašal Rudi. »Pa še kakšno zvezo ima!« je vzkliknila Špela. »Kaj če zaradi demonstracij proti ljubljanski izjavi in za socialno partnerstvo na dopust pobegne še finančni minister in, bog ne daj, nato še njegov predhodnik in skupaj z. njim cela vlada?« »Glede na to, kakšne izjave dajejo, bi si morda naši ministri malce dopusta celo zaslužili!« je pribil Vili. »Fantje, kaj ste nori!« je vzkliknila Špela. »Slovenija mora ostali demokratična država, zato si moramo na vse načine prizadevati, da nam ministri ne bi pobegnili na dopust ali da ne bi, joj groza, morda celo odstopili!« »Zakaj pa ne?« smo še bolj presenečeno povprašali vsi v en glas. »Zato vendar, ker od imenovanja nove vlade še ni minilo sto dni! V tem času v demokraciji vlade ni dovoljeno kritizirati, kaj šele odstavljati. Si predstavljate, kakšna blamaža za Slovenijo bi bila, če bi naša vlada že na začetku svojega mandata pobegnila - denimo na kolektivni dopust,« je odločno dejala Špela. »Pri presojanju izjav naših ministrov moramo biti zato bolj prizanesljivi, saj so vendar še vedno v pripravniški dobi! Po sto dneh pa jim ne bomo več prizanašali!« A "N P&e: Tomaž Kšela Vi Iz dnevnika delavca Jožeta Ljubljanska izjava J Kulturni praznik »Kje si proslavljal kulturni praznik?« »Kot običajno!« »Kje? V Cankarjevem domu?« »Ne. Pod mizo v Jurčičevem hramu!« Popoln moški »Ali imate knjigo Popolni moški?« »Oddelek za znanstveno fantastiko je v drugem nadstropju!« Idealen moški »Ali zares vse ženske iščejo idealnega moške-ga?« »Seveda, vendar šele po poroki!« Korajža velja »Ali te je kaj strah smrti?« je sin vprašal očeta na smrtni postelji. »Ne lomi ga! Če to prestane vsaka baba, bom pa še jaz!« Nostalgija »Dragi, tokrat nama bo zares lepo. Počitnice bova preživela zopet tam kot pred dvajsetimi leti!« »Kje sva že bila takrat?« »Kako naj vem zate, saj se še nisva poznala!« Novi blagajnik »Ali v vašem podjetju zares iščete novega bl“' gajnika?« »Res! S pomočjo policije ...« Prvenstvo Gorenja v veleslalomu Prejšnjo nedeljo se je več kot 200 ljubiteljev smučanja udeležilo Gorenjade 2003. Tekmo v veleslalomu na Rogli je zanje Pripravilo Društvo za športno rekreacijo Gorenja. Za priznanja so se merili posamezniki in eki-Pe 15 proizvodnih programov. Tekma je bila tudi svojevrsten zaključek smučarskih tečajev, v katerih se je to zimo učilo vijuganja 300 zaposlenih v Gorenju in njihovih otrok. Iz Gorenja sta tudi reprezentanta Ana Drev in Bernard Vajdič. Na tej tekmi pa sta se najbolj izkazala Jani Živko, nekdanji mladinski smučarski reprezentant, in Varja Gove-dič, nekdanja atletinja, bila bi peta med moškimi. Živko je po tekmi menil, da je bila proga prehitra in ni bila prilagojena manj izkušenim smučarjem. H. J. Rezultati: Ženske A: 1. Varja Govedič, 2. Marja Plevnik, 3. Laura Klančnik; ženske B: L. Marjana Štrigl, 2. Tatjana Skok, 3. Bernarda Meža; ženske C: 1. Zdenka Šmigoc, 2. Nežka Kopitar, 3. Tanja Viher; ženske D: 1. Marjana Rošer, 2. Marjana Premužič. Moški A: 1. Jani Živko, 2. Andrej Felle, 3. David Ducman; moški B: 1. Matej Prus, 2. Roman Jeromelj, 3. Branko Goršek; moški C: 1. Brane Jelovčan, 2. Mitja Bajec, 3. Beno Zager; moški D: I. Teobald Zorko, 2. Marko Podkrižnik, 3. Franc Blagotinšek. Ekipni vrstni red: 1. HZA, 2. Skupne službe, 3. Servis. I Če boste na smučanju nasankali Preden greste uživat v zimskih radostih, obiščite poslovalnico Vzajemne ali spletno stran www.vzajemna.si in si uredite zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica v sodelovanju z asistenčmm partnerjem Elvia. brezplačen telefon 080 20 60, www.vzajemna.si, wap.vzajemna.si m Vzajemna /drantvend zavarovalnica, d v/ Jaz zate, ti zame. /d'1v«*i'd zav.jrt>vd!nu..i, d v / , MpU uln , Ljubljana a enotnos NAGRADNA KRIŽANKA 16 iiEB® št. 8 / 27. februar 2003 IžilJE fiHII *’ GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 8 (27. 2. 2003): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreži16 in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrad^ 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in davčn številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljk3' 10. marca 2003. Pravilna rešitev gesel iz 6. številke Nove Delavske enotnosti: 1. DEM^ KOŠIR. 2. SVETOVNI PRVAK, 3. DESKAR NA SNEGU, 4. BOB, 5. Bl3‘_ LON. Nagrado 5000 tolarjev prejme Franc Gone, Rudavska ul. 4, 9220 L6 dava.