Št. 52.
V Ljubljani, torek dne 4. marca 1919,
Leto III.
NAPREJ
lio mMmli socialno dioKii MU
Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan popoldne.
UNiolitr« tal npravmiitv« ▼ Ljubljani, Frančiškanska ali ca i»«v. % L nadsti.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po poiti i dostavljanjem na dom ta celo leto K 42*—, ca pol leU K Sl'—, sa Četrt leta K 10'SO, ta mesec K 3 50. Za Nemčijo celo leto K M, s> ostalo tujino in Ameriko K 54.
TaseraU: BDostopna petlt vratiča 30 ▼; pofojen prostor 11*—; razglasi In poslan« TTStica po 60 v; večkratne objave po dogovora primeren popuat
Reklamacij« u liat a« poštnine prost«.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Zveza narodov.
Veliko se govori o Zvezi narodov vsepovsod. To, že sicer staro idejo, je na novo zasnoval VVilson, ki se na vse načine trudi, da se ja ideja tudi uresniči. Prvi oficijelni načrt Zveze narodov, ki sestoji iz 26 členov, so prinesli že časopisi, mi ga vsled pomanjkanja Prostora ne bomo priobčili. — Na plenarni seji mirovne konference v Parizu je govoril Wilson daljši govor in prečital osnovo za Zvezo narodov. Ne more se Wilsonu očitati, da se ne trudi prav marljivo, da vstvari Zvezo narodov z glavnim ciljem:preprečiti v bodočnosti vsako vojsko. Eritentina zmaga je namreč tako opijanila državnike zaveznikov, da se zdi, da niso zmožni z jasnim očesom pogledati v bodočnost in da v prvi vrsti hočejo zadovoljiti sebo, zmagovalce. Poglejmo samo na Italijo, poglejmo samo nove premirne pogoje Nemčiji! Kakšne strašne slutnje imamo glede pravičnega miru in prikrajšanja naših najsvetejših pravic °d strani Italije v prvi vrsti? Le vprašajmo človeka, kogarkoli hočemo in vsak bo izrazil svoje nezaupanje in boječi dvom o pravičnem rešenju svetovnega miru napram pariški konferenci! Le poglejmo v časopisje! Koliko izpraševanja o poteku razprav v Parizu, koliko boječega preplašenja, v skrajni sili obračanja na velikega Wllsona. Pošiljajo se mu prošnje, resolucije iz vseh koncev in krajev! S tem je že podana nezaupnica celi pariški konferenci! Wilson se na vse načine trudi, da uveljavi svojih 14 točk! Ali Francija, Italija, zdaj ena, zdaj druga država etentina ima kaj zoper eno ali drugo teh točk. In Wilson jih mora semtertja postrašiti, da Amerika začne graditi brodovje. J ako približno je to težko prerekanje v Parizu. in zakaj tako? Pač zato, ker imperializem enega hoče požreti drugega, oziroma imperializem enega noče priznati pravic drugega malega, brezpravnega, premaganega! In naši ljudje se kolnejo nad Italijo. Ali to ni prav! Kolnejo naj rajši italijanski imperializem, pa ne ljudstva samega, i talij, proletarca! In na tihem si šepečejo, češ še vojsko bomo morali imeti s temi Italijani! Do tega sicer vendar ne bo prišlo, ali s tem sc zopet odreka vsako zaupanje ‘mperiallzmu, zanikuje se s tem možnost Pravičnosti imperializma. Imperializem je brutalna sila in jasno je, dokler vlada ta zmaj, da .0 trajnega miru sploh priti ne more! Da, lepa Je ideja Wllsonova, vzvišeni so njegovi nadeni, ali kaj, ko se nam zdi, da je vse njegovo * . s.am0 narkoza sveta, omotica, da ta ideja stari imperializem samo prerodi, da mu zelo Prefrigano vtisne pečat demokratizma. Zmago Proletarijata, internacionalnega proletarijata se noče onemogočiti za nedosledni čas' Ta mir ki se sklepa v Parizu, kar vsak ve, bo med državen, pa ne mednaroden mir!
Pa poglejmp še malo natančneje Wilso-uovo osnovo Zveze narodov! Po vesteh, ki prihajajo iz Pariza, bi sestavljale Zvezo narodov one države, ki so v svetovni vojni bile člani cn-tente. Nevtralne države bi se pozneje pripustile k Zvezi, takozvane sovražne države pa ‘'i bile še sedaj izključene iz te Zveze. Ali naj Potem more taka Zveza narodov delovati za Pomirjen je narodov sveta, oziroma za cbčo .rilzoroženje? Taka Zveza narodov bo Zveza zbranih narodov, nov imperializem! i Govor Wilsonov, ki smo ga zgoraj omenili, l)'I lep, ves drugačen, kot oni, ki smo jih bili v°fdaj slišali od diplomatov. Wilson je izrekel toi 0 resnico: »Stopilo bo na poprišče veliko j, ,0 delavskega naroda celega sveta, t. j. možje,
^ tle in otroci, ki vsak dan prenašajo veliko ^ Srne vzdržavanja sveta, pa naj si nam bo to ie h*0, ali ne!<< To Prvikrat v zgodovini, da diplomat izrekel brez strahu take besede, da p Pripozmal komu da last in oblast sveta pri-Tok razvoja ljudstva gre preko njihovih
*Iav. Osnova Zveze narodov vsebuje mnogo lepega in. duhu časa odgovarjajočega, posebno to, da naj bo to zveza zveza miru in ne vojske. Osnova temelji na lepih, zdravih, demokratskih Idejah. Ali vprašajmo se, ali je mogoče, da se taka liga miru osnuje danes, ko prevladuje kapitalizem, danes pri tem družabnem redu!
V zgodovini najdemo vse polno primer Zveze narodov, ki so pa bile vedno le zveze državnih interesov in intrig. In glavna misel teh zvez je bila ta, da v slučaju sile nastopijo skupno z vojsko. Da, v nekem oziru so bile te zveze zveze miru, v kolikor so vzdržavale mir s silo. Ali razumljivo je, da se vse take zveze niso mogle vzdržati. Rimljani, Grki so imeli že take zveze. Da se angleški imperializem še vzdržuje, je v/.rtk vsestranska samostojnost njegovih svetovnih delov. Tudi rimska cerkev je gojila idejo zveze narodov, ali rimski papeži so hoteli zavladati svetu in to je pokopalo tudi vzvišeno idejo rimske cerkve. Tudi mirovno sodišče v Haagu je bila taka liga miru, ah že ob prvem početku zapisana samo formalnosti in iluzornosti. Enakih idej o mirovnih sodiščih in zvezah je hilo v novejšem času povsod dosti, ali vse je propadlo. Kaka usoda bo zadela Wllsonovo Zvezo narodov, bomo že še videli. Konštatiramo, da je vse kaj drugega razumevati pod pojmom »narod« državo, kot je to de faeto izraženo v Wilsonovi Zvezi »narodov«, kot pa etnološki »narod«. Mi se pač od Zveze »narodov« pod prvim pojmom ne pade-jamo nobenega uspeha. Od današnjih teritori-jalno omejenih držav, upravljanih po interesih kapitala, ne pričakujemo prav ničesar in take države tudi medsebojno ne bodo nikoli mirno životarile, ker živele itak ne bodo. Kaj nam pomore svoboda morja, če ostanejo še vedno vzroki vojske na kopnem? Kaj nam koristi enakost trgovskih odnošajev, ko pa ostane zaščitna carina, ko ostane v internacionaliziranih kolonijah še vedno ona kapitalistična ekspan-zivnost i‘d.
Zvezo trajnega miru morejo edinole osnovati delavske mase narodov, t. j. zveza svobodnih narodnih republik, osnovanih na enakih demokratskih, socialnih in političnih pravicah, na narodni samoodredbi. kar znači socializem! Ta pomeni mir med narodi in srečo ljudi! To je luč prave svobode, vedno oživljajoči vir te luči: socialistična organizacija in politična oblast proletarijata! To je edina rešitev, Wilso-nova Zveza narodov pa je mrtvorojenček!
Dedščina vojne.
Štiri leta svetovne vojne nam niso zapustila samo materijalne sledove, temveč tudi duševne posledice najhujše in najslabše vrste. Štiri leta je bilo človeško življenje ceneje kot robidnice. Vsak ponesrečen napad, vsak predrzen, dvomljiv korak odlikovanja pohlepnega poveljnika, ki sc ga sam seveda ni udeležil, je pognal cele bataljone, več sto ljudi v smrt. Nikdo ni vprašal po tem. Nobenega sodnika ni bilo, ki bi obsodil krivce. Kolikim so dutn-dum krogle raztrgale meso in koliko jc tak pretrpel! Koliko ljudi so raztrgalo granatel Koliko življenj so uničili dušeči plini fn druge »moderne« ljudi uničujoče naprave 1 Koliko življenj jo končalo v strelskih jarkih vsled lakote, strela, plina itd. Koliko jih ]e odšlo z bojišča brez udov, slepih, gluhih, uničenih vsled hudih živčnih bolezni?
Oni pa, ki so se vrnili domov, so prinesli seboj še hujšo sledove vojne, ki -jih bodo podedovali tudi njihovi potomci. Oni se postavljajo s tem, koliko so jih pomorili ali napravili nesrečne. S tem so postavljajo, ker so slepi in gluhi napram človeštvu. Oni so se vrnili domov krvoločni ter se za vsako najmanjšo stvar stepo, v mi-Icin slučaju s pestmi, toda po navadi so takoj noži ali pa še kaj hujšega, na vrsti. Vse to so posledice vojne.
In sedaj nam poročajo, da nam preti zopet vojna Torej, da naj se prične še enkrat to strašno klanje?! Ali sc mora ravno s pomočjo vojne uujti sporazum? Ali ni mogoče drugače določiti pravične državne meje? To-
liko se je govorilo in tako so hvalisali in spoštovali vsi aliiranci 14 točk Wlisona, ki so pa ostale na papirju, da nam sedai zopet preti vojna. Ki« je pravična Francij,v Anglija in Italija, ki nam je z višine obetala svobodo? Kjo so naši zavezniki? Cehi pravilo, da »o — nevtralni.
Da se izognemo novi vojni, novi moritvi, apeliramo na vse sodruge vseh držav in narodov, da naj preprečijo s svojim’vplivom novo vojno in naj posredujejo za pravično ureditev sveta. Mi vam bomo stali vedno ob strani in se bomo borili, ne z Jeklenim orožjem, za pravično ureditev sveta in za odpravo požrešnega žrela militarizma.
Politični pregled.
— Puljski Ust »L' Azlone« za zažiranje Jugoslovanov. Laški listi, kateri so začeli izhajati še le po zasedenju primorskih pokrajin, ue zaostajajo prav nič v hujskanju in imperijalizmu za listi kraljestva. Prvenstvo gre pa gotovo puljskemu »L’ Azione«, ki zahteva, da se močne manjšine jugoslovanske v Primorju kratkomalp zatrejo, kajti 40 milijonov Italijanov ima pravico na naravne meje, katere potrebujejo, ker bi sicer postali proletarci med narodi. Italijanski »sacro egoifctno« z vsem svojim cinizmom iii vso brezobzirnostjo!
= Zborovanje izvrševalnega odbora JDS se je vršilo v nedeljo v posvetovalnici mestne občine ljubljanske. Sprejete so bile sledeče resolucije: Izvrševalni odbor JDS, zbran na zborovanju 2. marca 1919, ponavlja zahtevo, da se Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pridruži tudi zasedena Dalmacija, Reka, Istra, Trst kot avtonomna luka, Gorica z vsem slovenskim delom Goriške, Beljak, Celovec, Velikovec z okolišem, Maribor s krepkim zavarovanjem Dravske doline, Radgona, domovina prekmurskih Slovencev, vsa Vojvodina in zlasti Temešvar z okolico. V svetem prepričanju, da je le s to ureditvijo mogoča zagotovitev trajnega miru, opozarja javno mnenje In vest vsega sveta, da pomisli na usodne posledice, če bi teptani narod Srbov, Hrvatov in Slovencev še nadalje moral voditi borbo za neodrešene brate. Ne smemo se strašiti nobenega koraka, da zaprečimo nov zločin na našem narodu. Osrednja vlada se poživlja, da takoj odpokliče mirovno delegacijo Kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev iz Pariza, ako bi hotela interallirana konferenca pod laškim terorizmom anulirati svečane obljube zatiranim narodom in vzeti za temelj ograničenja na zapadu londonski pakt, ki je sramoten madež in pravcata skrunitev prapora rešiteljev zatiranih narodov. — Izvrševalni odbor JDS v Ljubljani pozdravlja in odobrava sklepe z zborovanja s predstavitelji ena-komislečih strank v Sarajevu; želi, da pride do ustanovitve ene jugoslovanske demokratske stranke za vse ozemlje Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Izvrševalni odbor poživlja poslance JDS v narodnem predstavništvu, da pospešijo delo za konstituanto, kot od naroda voljene zakonodajne zbornice. — Volitve v konstituan-te naj se vrše na čim širši podlagi s splošna, enako, neposredno volilno pravico s proporč-nim sistemom; volijo naj vsi moški in ženski državljani od 21. leta dalje; popolna svoboda volitve naj bo zajamčena. — Načrt ustave, ki ga je predložiti v sklepanje konstituanti, naj vsprejine načela demokratskih modernih držav; državo naj vodi ena zakonodajna zbornica: velike občine m večja gospodarska okrožja naj dajo temelj ustroju enotno urejevane države; vsprejemaino monarhično obliko države z narodno dinastijo Karagjorgjevičev na čelu i a kralj bodi predstavitelj narodove volje. — Izvrševalni odbor naroča poslancem JDS, da smatrajo za najnujnejše ureditev prehrane ter dobavo drugih življenjskih potrebščin z znižanjem njih cen. Sporedno s tem je rešiti pereče gospodarsko in in gmoti«) vprašanje tiradni-štva, kakor vseh javnih nameščencev sploh.
— Izvrševaini odbor JDS poživlja deželno vlado za Slovenijo, da priporoča osrednji vladi čini skorajšnje sklicanje deželnega sveta kot kontrolni in posvetovalni organ deželni vladi.
— Z zahvalo in zadoščenjem pozdravljamo vest iz Belgrada, ki nam naznanja sklep središnje vlade, da da na raizpolago znaten znesek v pokritje stroškov za pripravo ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. Izvrševaini odbor zahvaljuje vseučiliško komisijo v Ljubljani, ki je svoje temeljito delo pospešila tako, da je dozorelo do izvršitve.
== Italijani ne izplačujejo uradnlštva v Dalmaciji. LDU. Šibenik, L (DunKU.) Po nalogu guvernerja Milla je od 1. marca ustavljena plača vsem poglavarstvenim, kakor tudi poštnim uradnikom. Dozdeva se, da se bo ustavila plača tudi drugim urdnikom in profesorjem.
= Srbska misija na Dunaju. LDU, Dunaj, L marca. (ČTU.) Kakor doznava »Deutsches Volksblatt« prispe že prihodnje dni srbska vojaška misija, sestoječa iz več častnikov in približno 100 mož, na Dunaj. Srbska misija bo imela iste pravice, kakor italijanska misija, ki je sedaj na Dunaju.
== Usoda avstrijskih in nemških ladij. LDU. Lyon, 2. Glasom »Times« se bodo vse nemške in avstrijske trgovske križarke in pomožne ladje, kojih je 71 in koje so brez nadaljnjih tež-koč lahko spremeni v trgovske ladje, smatrale kakor one, ki so ali internirane ali vsidrane v sovražniških pristaniščih.
— Italijanski dolgovi. LDU. Rim, 2. Glasom oficijelnega poročila je narastel konsolidirani dolg italijanske države od leta 1914. naprej od 15 na 48 milijard lir. V tej vsoti niso obseženi dolgovi, katere je kontrahirala Italija v inozemstvu, niti njeni viseči dolgovi.
= Zahteve ženskih članov nemške narodne skupščine. LDU. Weimar, 2. (Brezžično.) Vsi ženski člani nemške narodne skupščine so stavili predlog, ki zahteva, naj se takoj razveljavi blokada ih naj se nemški vojni ujetniki takoj odpuste v domovino.
. = Zračili promet med Dunajem in Padovo. LDU. Dunaj, 3. (DunKU.) Včeraj ob pol šestih popoldne je dospelo na Dunaj več kapronijev, ki so opoldne odpluli iz Padove. Pripeljali so nekaj popotnikov in uradno pošto za italijansko misijo.
= Dunajski komunisti proti narodni skupščini. LDU. Dunaj. 3. (DunKU.) Danes je bilo zborovanje komunistov, ki so protestirali proti temu, da še sestane narodna skupščina, ker narodna skupščina ni pravo zastopstvo proletarijata.
= Čehi izgubljajo zaupanje v antanto. LDU. Praga, 1. (ČTU.) Večerna izdaja »Pravo Lidu« piše: Povelje francoskega generala, da se mora. izprazniti tešinsko ozemlje, je povzročilo pri nas ozlovoljenost, da celo razočaranje. Omajala se'je vera v antanto. Antantne države so še bojevale proti Nemcem in Avsrriicem; zato jih je v naših očeh obdajala avreola, ki se je še ojačila, ker so antantne države ob koncu vojne priznale samostojnost naše države. Proslavljali smo one. ki so strli nemški imperija-lizem. »Pravo Lidu« svari h koncu svojega članka, naj ne pada češki narod v stari greh ekstremov, t. j. iz slepega zaupanja do antante v popolno nezaupljivost do nje.
Čehi ustavljajo izdajanje časopisov. Oblasti v Pragi so ustavile nemški dnevnik »Bohemia«, ker se je na podlagi dokumentov ugotovila zveza »Bohemie« z nemškim konzulatom in sokrivda lista na propagandi tuje države. — Čehi nastopajo dosledno proti samoodločbi narodov. Seveda razpošilja njihov korespondenčni urad dolga poročila o vohunski aferi, a s tem ne bodo mnogo dosegli, posebno pa ne bodo mogli zakriti svojih imperijalističnih teženj. Tudi Nemci na Češkem imajo pravico, da sami odločajo o svoji usodi.
—• Krvavo persekudje delavskega gibanja na Ru-munskem. »Pester Lloyd« prinaša poročilo o zadnjih do-godkih v Romuniji, odkoder ne dobivamo že dolge mesece nobenih vesti. O delavskem Ribanju na Rumunskem pravi tist. da mu dela vlada velike sitnost. Delavsko gibanje je bilo tu pred vojsko slabo, industrija mala in strokovno organizacije sploh niso bHo dovollene. Med vojno se je pa zaneslo v Rumunjo socialistično gibanj*, iz Rusije. Oibanje zelo podpira brezposelnost, draginja in lakota. Ko je odšla nemška armada iz dežele, se le začelo delavstvo strokovno organizirati. Oibanje s-udejstvuje, v innogošteviln h stavkah, ki so se razširile na vse stroke. Stavke so potekle popolnoma mirno, tudi pri demonstracijah se javnega miru ni kršilo. Vkljub temu se je začelo od vladine strani z najostrejšim zasledovanjem delavstva. Socalno-dcmokratično glavno glasilo so ustavili, razpuščali socialno-demokratična dru štva in konečno je segla vlada še po ostrejših sredstvih. T)ne 26. decembra m. I. se je vršila stavka typografov.
Stavka je bila le demonstracijska in trajala je le en dan Stavkujoči so se zbrali pred svojim organizacijskim lokalom, kamor je poslala vlada koinpanijo lovcev, ki so pozvali stavkujoče, da se razidejo, a so začeli takoj streljati vanje s strojnimi puškami. Trideset typografov je bilo mrtvih, veliko število ranjenih. Vodje stavkujočih, s sodrugom Constantinescom na čelu, so bili ujeti, društveni dom je bil oplenjen, deloma tudi upepeljen, denar in knjige društev so konfiscirali. Aretirane so v zaporu na najhujše načine trpinčili; doslej so še v bolnicah. Časopisje o tem ni smelo poročati ničesar. Vlada je objavila le lažnjiva uradna poročila, kjer je pisala o typograi-skem gibanju kot o boljševiški akciji. Pripravljali so velik proces o veleizdaji proti aretiranim, a vsa poizvedovanja so morali ustaviti, ker niso našli v zaplenjenih spisih dovoljnega materijala za obtožbo. Danes silijo i kon. servativni listi vlado, naj dokaže, da gre tu za boljše viško gibanje. — Tako poroča list. Rumunska vlada si s tem ni ničesar pridobila; delavskemu gibanju je zelo ko ristila, kar kažejo poznejša poročila; sebi pa škodila, da sama ne ve kako ... — Nam pa služi to lahko za pri mero, iz koje vidimo, koliko smemo zaupati vladi, ki je v meščanskih rokah in koje orodje je vojaštvo in zopet vojaštvo. Torej o vladi, ki vlada z bajonetom in ne sliši sosednjih Rusov, ki ji kličejo: Z militarizmom dol! Pa to je vse odveč! Kmalu prale čas, ko ji tega ne bodemo več pravili m i, ampak ko se bo ona prepričala sama, a bo že prepozno. Kajti rdeči val ne pozna nobenih ovir.
= Boljševiki In bernski socialistični kongres. »Riječ SHS« prinaša brzojavko iz Ženeve, da je boljševiška vlada pozvala bernski socialistični kongres, da se njeni udeleženci napotijo na lice mesta v Rusijo, da se informirajo o tamošnjih razmerah.
= Poslovanje zveze narodov prične nekoliko — pozno. LDU. Ženeva, 1. (CTU.) »Pro-gres de Lyon« poroča, da bo zveza narodov pričela svoje redno poslovanje še le meseca marca 1921.
= Stavka časopisnih uslužbencev v Berlinu. LDU. Berlin, 2. (Brezžično.) V več berlinskih časopisnih obratih so pričeli stavkati, tako v obratih Mosse (»Berliner Tagcblatt« in »Volkszeitung«), Ulstein (»Vossische Zeitung«, »Berliner Zeitung am Mittag« in »Morgen-post«) in Scherl (»Lokalanzeiger« in »Tag«). Tudi »Kreuzzeitung« ni mogla iziti.
= Špartakovci proglasili brunšviško republiko. LDU. Nauen, 2. (Brezžično.) Rudarji brunšviških premogovnih okrajev so odklonili, pridružiti se generalni stavki. Špartakovsko zborovanje dne 28. februarja je proglasilo brunšviško republiko svetov. Mir se ni kalil.
= Boljševiki na Portugalskem. LDU. Amsterdam, 1. (DunKU.) »Morning Post« poroča iz Madrida; Iz Lisbone došle osebe poročajo, da so se v mestu izza sobote vgnezdili boljševiki. Boljševiki so stavili državi ultimatum, v katerem zahtevajo razpustitev parlamenta, decentralizacijo uprave in odstranitev policije ter privatnih bank. Vlada je izjavila, da bo razpustila parlament in da odkloni vse druge zahteve. Nato so nastali cestni boji, napravili so barikade in pripeljali topove iz mornariškega arzenala. Obenem so bili prerezani vsi električni kablji tako, da je bilo mesto brez razsvetljave. Vladne uradne prostore je naskočilo približno 3000 oseb. Boji se še nadaljujejo. Še v soboto dopoldne je bila prekinjena vsaka zveza s Portugalsko.
Dopisi
Celje. Celjska »Nova Doba« od 26. februarja protestira proti pisanju lista »Naprej«, ki je v svojem članku ra/.kazal terorizem proti našim sodrugom v celjski cinkarni. Prištevati nas hočo sedaj k nemškutarskim zagri-zenceni, kakor je bil dr. Ambroschtz itd. »Nova Doba« ali takozvani narodnjaki vedo, da so si enaki gospodje, kakor dr. Jabornegg, dr. Ambrosch tz, za časa vojske zaslužili pri celjskem delavstvu in pri slovensko mislečem meščanstvu največje sovraštvo. Celjski delavci pa tudi vedo, (izzemši nekaj narodnih pctolizcev), da or-ganizirant delavci, pa četudi Nemci, z imenovanimi gospodi niso imeli noben h stikov, kakor trdi »Nova Doba«. Vzrok tej trditvi je drug. Gospodje »Narodnjaki« imajo strah pred socializmom, ki povsod napreduje! Bližajo se vol tve v kouštituanto. Seveda agitirajo zoper socialiste in širijo laži, da so socialisti nemškutarji! Ali gospodje vse zastonj! Delavci, kmetje, bajtarji, rokodelci, uradniki so danes po štiriletni vojski bolj zdravega uma kakor poprej! Glad In strah v strelskih jarkih nas ie dobro izučil! Delavci in delavke, le poglejte, kako se nas boji »purgarija!«
Mar bor. V soboto 1. t. m. zvečer je priredilo delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« podružnica Maribor v tukajšnjem Narodnem Domu prvo predavanje. Udeležilo se ga je vse polno občinstva. Predaval je so-drug Anton Kristan o utopističnem socializmu ter o temeljnih načelih socialne demokracije. — Predavanja se bodo odslej redno vršila.
Studenci pri Mariboru. Na nedeljo popoldne 2. t. m. se je vršilo pri Vlakoviču veliko zborovanje tukajšnje socialno-demokratične stranke. Govoril je sodr. Anton Kristan o političnem jjoložaju. Njegova izvajanja, so zbrani poslušalci burno odobravali. —• Sodr. Nachtiga! se je pečal v daljšem govoru z lokalnimi razmerami v Studencih in v Mariboru. —■ Naša reč res lepo napreduje; treba pa je še več shodov, da se pojmi, ki so v marsičem še nejasni, razbistre.
Maribor. Nelepa agitacija. Mariborske »Male Novice« so klerikalen list ki rad hujska zoper soc. demokrate; često pa na prav neokusen način. Tako priobčuje v št. 23 od Ž5. februarja med drugim tudi to-lc notico; »V »Volksheimu« v Mariboru (Berggasse 4) so navdušeni internacionalni sodrugi napisali na stene vse polno Kernstockovih verzov:	»Lieber rauchgeschvvSrztc-
Triimmcr, als ein windisch Maribor!« Nemški in nern-čurski socialni demokratje so danes ravnotako ali pa še celo bolj zagrizeni sc-vrfižniki Slovencev, kakor njih nemškonacionalni sodrugi. Več kot 4 leta so navdušeno vozili najboljše ljudi na fronto — na morišče — in niso štrajkali. Ko pa smo dobili svobodno Jugoslavijo in ie odklenkalo nemškim mogotcem, pa so začeli štrajkati. Takšni so socialni demokratje! —« Ko sem prebral t0 I notico sem šel gledat, če je to res. Ali ves »Volksheim« sem pregledal in preiskal, a nobenih ne takih in ne T dobnih verzov nisem našel. Prepričal sem se, da ta b's* laže in ima le namen socialno demokracijo obrekovati. Priporočamo g. 2ebotu, da naj bolj pazi na sredstva, U jih rabi v novinarskem boju. Tudi drug list, ki izhaja v Mariboru, namreč »Mariborski Delavec« se rad peča s soc. demokrati. List je v službi tukajšnjih liberalnih gospodov. Svetujemo mu, naj bo saj pravičen in naj.ne hujska, kajti to bi vzbujalo marsikaj, kar bi ne bilo v korist tukajšnji slovenski stvari. Podpisan je na tein listu za odgovornega urednika gosp. prof. Voglar, ki je poslanec v Beogradu! O mariborskih razmerah bi bilo veliko pisati. Za enkrat naj to zadošča; drugič več.
Dnevne v**sti.
— Streljanje po Ljubljani se kar nadaljuie. Nedavno so obstrelili vojaka v Zvonarski ulici, pred par dnevi zopet drugega. Prišla je patrulja in ker je vojak P°' begnil, so streljali za njim in ga ranili v trebuh. Pred-snočnjem pa je bilo zopet pokanje menda po Staren1 trgu ali Mestnem trgu. Tc.neumnosti bi pa v Ljubljani že vendar bilo lahko enkrat konec. Spravlja Sc s tem pa-sante v nevarnost, vrhutega pa še dobiva mesto Ljubljana lice prave ciganske vasi, kjer rogovili skrajno neotesan element nebrzdano kakor hoče. Kdo je temu kriv, je postranska stvar, a dogajati se to ne sme več. — Snoči okolo 9. ure so zopet streljali po Starem trgu-
— »Zlati« časi. Ljubljanska mestna aprovizacija toži, da nima moke za peko kruha, zato bomo najbrž« že ta teden osrečeni s tem, da se začno v vojnih prodajalnah prodajati »bele« štručke po 25 dkg za neznatno ceno — dveh kron. Lo tega še ne vemo, koliko jih bomo smeli kupiti. S tem pričenja »raj« za proleta-rizirane sloje! — Razni branjevci in branjevko so nas pa pretekli teden razočarali s pristnimi »krofi«. Kar sline so se nam cedile, ko smo jih zagledali. Pozabil' smo namreč že, da so take dobrote sploh kdaj eksistirale. Cena komadu seveda ne presega vsote — dveh kron. — Bolj in bolj se bližamo »svobodnim« razmeram. Prekupčevalci in enake ljudske pijavke imajo do volj moke in masti za »pustne krofe«, ljudstvo bo pa v najkrajšem času brez zabele, brez kruha. Tako si nismo predstavljali »svobode« v mladi Jugoslaviji. Mislil' smo, da bomo svobodni v pravem pomenu besede, ne pa v tem, da bodo gotovi oderuhi »svobodno« golju-j fali, kradli in polnili svoje malhe s tisočaki. Pristojne j oblasti naj bi tu posegle vmes s svojo težko roko in na pravile red, sicer se utegne zgoditi, da bo ljudstvo pre-j vzelo vlogo sodnika. Ne gre tu za to, kaj ie »postavic«, temveč le za to, kaj je v korist ljudstvu. Vemo, d"| ta naš poziv ne bo všeč gotovim klikam, a kaj hočete ljudstvo nam je več nego vsa bagatelizirana in parfu mirana frakarija. Gospodje, zganite se, da ne bo prepozno!	—a	—r.
— Uradni L!st štev. 57. je izšla. Priobčuje razglas dijaških ustanov, ki so razpisane za šolsko leto 1918/19-
— Vzgledna slovenska mladina. Za Cankarjev spo menik so zložili sedmošolci višje realke v Ljubljan' (V1F. a) svoto po 100 K. Novomeški dijaki in dijakinj" pa so zložili skupaj svoto po 153 K. S tem kaže naš" mladina, da noče zaostati za češko. Čast ji. Živeli njih naslednikil
— Ponarejeni kolekl. Koleke po 1, 2 in 3 K so začel' v Trstu v škodo naše nove države ponarejati. Nekateri imajo to hibo, da napis 1 krona, 2 kroni, 3 krone h' pravilen. Ker je policija že dne 28. februarja v Ljub liani aretirala neko žensko iz Trsta, katera je hotel" večjo množino ponarejenih kolekov prodajati, se občih' stvo, posebno pa uslužbenci trafik, trgovin in gostile" opozarjajo, da je treba na take škodljivce naše držav" strogo paziti in jih izročiti našim varnostnim organoh1. Prosi se občinstvo, da naznani ustmeno ali pismeno P°' licijskemu ravnateljstvu, če je kdo v prodajalnah fX>' nujal koleke.
— Potni listi In propustnice, katere ie policijsko rav natcljstvo v Ljubljani v zadnjem tedmi odposlalo h"
Štev. 52.
NAPREJ.
naslovu raznih prosilcev v Nemško Avstrijo, so se od tam vrnili z napisom »Einfuhrverbot, zuriick«, ali »Un-zuiflsslg, zurlickleiten«.
— Predavanja o spolnih boleznih. Slovensko zdravniško društvo javlja društvom in javnim oblastvom, da jim je na razpolago za predavanja o spolnih boleznih. Slovensko zdravniško društvo opozarja javnost na nevarnost, ki preti ljudstvu vsied razširjenja spolnih bolezni. Vsled boljše izrabe časa bi biio umestno, da bi priredilo morda po več društev skupaj predavanje.
— »Društvo slovenskih vpodabljajočih umetnikov v Ljubljani«. 1. izredni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 16. marca t. 1. ob 9. dopoldne v Stritarjevi ulici štev. 5, II- nadstropje s sledečim sporedom: I. odborovo poročilo; It. predloga o imenovanju dveh častnih članov; HI. predlog o akciji za ustanovitev »Umetniškega doma«; iv. diskusija o vprašanju umetniških ateljejev; V. načrt o ustanovitvi umetno-obrtne šole v Ljubljani (kot predlog merodajnim činitcljem); VI. slučajnosti. -Kot odgovor na razne vprašalne in priglašcvalne do-Dse javimo sledeče: Kot redni člani se sprejemajo lc Hsii. ki so že dokazali svojo umetniško sposobnost in Pr.merno zrelost. Dopisujoči člani morejo biti izven slo venskega ozemlja živeči slovanski in drugorodni umet-n‘ki, sploh iiteratje in znanstveniki, ki jih Imenuje od-Hor. Ustauovnik postane lahko vsak, ki plača 300 kron ustanovnine naenkrat ali v treh obrokih. Ustanovniki dobe, ko bo to omogočeno, umetniško publikacijo, ki je društvo izda v ta namen. Vabimo vse prijatelje vpo-dabijajoče umetnosti, naj pristopijo kot ustanovniki Društvena pravila bodo razposlana takoj po natisu.
— Umrl je včeraj dopoldne v tukajšnji deželni bolnici srbski podporočnik Miro Leknič. Pogreb bo 5. t. m
. ob 3. uri popoldne iz deželne bolnice.
—■ Zdravstveno stanje vojaštva v Ljubljani. Poročajo nam: Kot prvi bolniki s pegavcem so prišli v Ljubljano ruski ujetniki z dežele, kjer so bili že nekaj časa. Prepeljali so se v Ljubljano najprvo v deželno in potem v garnizijsko bolnico. Početkom meseca februarja se je pojavilo zopet šest primerov pegavca v belgijski vojašnici, in sicer sta oboleli dve strežnici in štirje vojaki, od katerih jili je prišlo nekaj iz ruskega ujetništva. Takrat se je razkužil ves I. trakt v belgijski vojašnici; osebe, ki so bile v tej sobi, so se izolirale. Dne 24. t. m. sta se pojavila dva nova priimora pegavca; eden izmed bolnikov sc je nahajal 18 dni, drugi 23 dni na objektu. Najbrže izvira infekcija od že prej omenjenih bolnikov. Navedeni trakt se je raznšil, oddelek I. se je razušil in razkužil. Zopetno razušenje sc nadaljuje. Sprejem in odhod bolnikov na tem traktu je ustavljen za 21 dni.
— Slovensko obrtno društvo bo začelo Izdajati strokovni Ust »Obrtni vestnik«, ki bo prinašal najnovejše stvari na polju obrti. List bo zastopal interese slovenskih obrtnikov in bo strogo strokoven, nepolitičen list
— Garnizijska bolnica v Ljubljani sprejme začasno šest brivcev v službovanje proti dnevnemu honorarju 20 kron. Prosilci se imajo zglasiti pri poveljstvu gami. zijske bolnice in izkazati s spričevali, da sc Izučeni brivci.
— Spored koncerta 10. marca t. I., ki ga priredi gdč. Cirila Medvedova v prid siročadi SHS.:	1. Arenskij:
estrel, 2. Škerjanc: Chauson violette, 3. Pesmi po .: tai-poju; 3. Mussorskij: Otroška izba; a) z njanjo, b) v kotu, c) Večerna molitev; 4. Debussy: Trois Prčludes potir piano; 5. Brahms: Utešeno hrepenenje viola; Mirko Dežela: 6. Debussy: Trois Chansons de france; 7. Mus-sorgskij: Otroška izba; a) S punčko, b) Hrošč. Na klavirju spremlja L. M. Škerjanc. Predprodaja vstopnic in besedila v trafiki v Prešernovi ulici od danes naprej.
— Važno za vse pripadnike mornarice, (gažlste, podčastnike in mornarje). L Razglaša se, da sc imajo vse osebe mornarice, ki stanujejo v področju deželne vlade v Ljubljani v vseh zadevah izključno obračati samo na evidenčni in informativni urad za mornarico v Ljubljani. T a urad bo vse pismene vloge predlagal v rešitev oddelku za mornarico v Zagrebu. — Istotako imajo osebe mornarice tega področja evidenčnemu uradu za mornarico v Ljubljani predložiti potrdila glede eventu-elnih njihovih terjatev na plači itd. Ta urad bo dokumente predložiti pomorski intcndanci pri oddelku zs, mornarico v Zagrebu, kjer se bo odločilo zaradi dohodkov in se jih nakazalo. Izplačali sc bodo nato v Ljubljani. — 2. Vsi dalje služeči podčastniki mornarice, ki še nimajo 10 službenih let in kateri se še do sedaj niso Prijavili, se pozivljejo v lastnem interesu, da se ali osebno ■Hi pismeno javijo pri evidenčnem in informativnem
radu za mornarico v Ljubljani, ker je izšle za nje jako Važna naredba. — 3. Opozarja se vse mornarje, da je Pravilni nap;s na trakovih mornariških čepic z odredbo odločeno od sedaj naprej samo: »R at n a m o r n a -r i e -4«. — 4. Vse stalno ošobje mornarice, katero stanuje v Ljubljani, naj se zglasi v evidenčnem uradu za mornarico radi sprejema legitimacije. — Izven Ljubljano stanujočim sc bodo te legitimacije odposlale po »ošti.
«- _________________________________________________________
Shodi.
■ Krajevna politična organizacija za Ljubljano ima v
mahrovi hiši, I. nadstropje, desno, svojo pisarno. Uradne l,r° vsak dan od 6. do 7. ure zvečer.
V Spodnji Šiški se bo vrš.la v šolskih prostorih vsako sredo ob pol 8. uri zvečer politična šola.
Shod kovinarjev se vrši v sredo, dne 5. t. m. takoj po delu v dvorani »Mestnega doma«. Dnevni red: 1. Položaj kovinarjev. 2. Volitev delegatov za strokovni kongres in kovinarsko konferenco. 3. Raznoterosti.
iz stranke.
Seja izvrševalnega odbora danes ob 8. uri zvečer v upravi „Napreja“.
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. Da ustreže gledališka uprava željam sl. občinstva iz dežele, se bodo odslej po možnosti uprizarjala vsa boljša dramska in operna dela tudi popoldne. Te predstave se bodo vršile v prvi vrsti za sl. občinstvo iz dežele, katero se bo potom dnevnih ča-: sopisnih notic pravočasno obveščalo. Prva taka pred-i stava* bo v sredo ob 3. popoldne v opernem gledališču. Predvajala se bo »Prodana nevesta«. Gledališka	uprava opozarja	gg. uradnike	iz Ljubljane
in okolice	na predstavo,	ki	se vrši 5. t.	m. zvečer v
dramskem	gledališču ob	znižanih cenah.	Predvajal se
bo »Tugomer«. Predstava	je	v prvi vrsti	namenjena sl.
uradništvit.
Repertoar Narodnega gledališča. Dramsko gledališče. V torek, dne 4. marca ob pol 3. popoldne »... ulica štev. 15« izven abonementa. — V sredo, dne 5. marca ob 7. zvečer »Tugomer«, uradniška predstava ob znižanih cenah. Izven abonementa. — V četrtek, dne 6. marca ob 3. popoldne dijaška predstava »Svet« Izven abonementa. —* Zvečer ob pol 8. »... ulica štev. 15« za abonement »B«. —• Operno gledališče. V torek, dne 4. marca ob pol 8. zvečer »Boheme« izven abonementa. — V sredo ,dne 5. marca ob 3. popoldne »Prodana nevesta« izven abonementa. —• V četrtek, dne 6. marca ob pol 8. zvečer »Boheme« za abonement »C«.
Boheme. Prva slika: Podstrešna sobica. Marcel slika. Rudolf gleda skozi okno. Ker nimajo drv, kurijo z dramskimi rokopisi Rudolfa. Ves premražen vstopi Kolin, njemu sledita dva dečka z jedili, drvami in cigarami. Cheunard, ki pride za njimi, pripoveduje, odkod vse to bogastvo. Toda nihče ga ne posluša; vsi planejo na jedila, katera jim Cheunard odvzame. Pusti jim le vmo. Popivajo. Gospodar Bernard vstopi in zahteva od Marcela stanarino. V pijanosti pripoveduje o svojih ljubavnih dogodljajih. Ko pove, da je oženjen, ga v komičnem moralnem zgražanju vržejo iz sobe. Denar si razdele, da ga zapravijo v Ouartier latiii. Ostane samo Rudolf. Nekdo potrka. Mimi, kateri je na stopnjicah ugasnila luč, prosi, da ji prižge. Ona odide, a se vrne čez nekoliko minut, ker je pozabila ključ. Obe sveči ugasneta. V temi najde Rudolf ključ, ter ga vtakne v žep. Drug drugemu pripovedujeta svoje doživljaje. Rudolfa nestrpno kličejo tovariši. On hoče ostati sam z Mimi, toda Mimi se odloči, da gre z njim. Druga silit a. Ouartier latin. Na cesti dren, kramarji hvalijo svojo robo. Prijatelji vstopijo v kavarno; medtem ko jedo, pride Musetta, nekdanja ljubica Marcela, z njenim bogatim ljubimcem Alcindorom. Ona skuša vzbuditi pozornost Marcela, kar se ji navsezadnje posreči. Hlini se, da jo boli noga, ter pošlje Aleindorja, da se ga iznebi, k čeyljarju. Marcel in Musetta se objameta. Prijatelji hočejo poravnati račun; presenečeni vidijo, da je Chaunaj-dovo bogastvo izginilo. Reši jih Mussette, ki pusti ves račun napisati na ime Aleindorja. Straža prihaja. Vse hiti gledat vojake. Marcel in Kolin nosita Mussette. Natakar mu predloži račun. On ga čita in se prestrašen zvrne na stol. Tretja slika. Pri mitnici. Kramarji prihajajo. Mimi želi govoriti z Marcelom, ki £ivl v majhni gostilni in riše napise za gostilničarja. Ona zelo kašlja. Pripoveduje mu o slabem življenju z Rudolfom, kateri jo je to noč zapustil. Marcel ji pove, da spi Rudolf v gostilnici. Rudolf se je ravnokar prebudil, ter išče Marcfela. Mimi se skrije. Rudolf pripoveduje o njem neozdravljivi bolezni. Mimi sliši vse. Nazadnje jo izda hud napad kašlja. Marcel gre k Mussetti. Rudolf in Mimi se hočeta ločiti, pa se potem vendar sprijaznita. Mussette pride z Marcelom, ki je ljubosumen. V prepiru se razidejo. C e t r t a s 1 i k a. Podstrešna sobica. Marcel m Rudolf navidezno delata. Chaunard in Collln prideta z jestvinami. Paradirajo dolgo kosilo, ples in duet. Mussette prinese na smrt bolno Mimi. Vsi pomagajo umirajoči, ki ostane sama z ljub.mcem. Govorita o prošlosti. Ostali se vrnejo. Medtem, ko Mussette glasno moli, umre Mimi. — Giacomo Puccini se je rodil 22. junija 1858. Dandanes je eden najbolj znanih italijanskih oper- i nih komponistov. Zavojeval si je vse evropejske odre. Njegova glavna dela so: Manon (izšla' 1893. leta), Boheme (1897), Tosca (1900), Madame Butterfly (1904), Deklica iz zlatega Zapada (1910).
Otvoritvena seja državnega vjeca.
B c 1 g r a (i, 1. marca.
Sodrugom v Sloveniji pošiljajo pozdnve zastopniki socialno-demokratične stranke v državnem vječu. Po dolgem pričakovanju se je končno vendarle sešlo državno vječe, kjer naj so prične razpravljati o usodi jedva
ustanovljene države. Velika naloga čaka naše zastopnike posebno glede vprašanja prehrane, socialne politike in drugih nujnih zahtev. Treba bo nastopiti z vsemi' močmi za to, da nastanejo čim preje redne razmere in kot se vidi, navdaja večino zastopnikov ista misel. Mar. s kaj je šo nejasnega, posebno glede grupacije strank. Vsekakor bo pa tudi v tem oziru kmalu nastala jasnejša slika. V naslednjem podajam poročilo'o poteku prve in otvoritvene seje državnega vječa.
Ob pol 11. dopoldne so se sešli zastopniki iz cele Jugoslavije v začasno narodno predstavništvo. Poslanci so prihajali v dvorano v skupinah in se med seboj prisrčno pozdravljali. Na ministrski klopi so sedeli vsi ministri, ki sc nahajajo v Belgradu. — Prostori v zbornici so sledeče zasedeni: Na skrajni levici sede srbski sarnostalci, V. L. S. ter hrvatski poslanci s katoliškim programom. Poleg njih sede srbski nacionalci, poleg sa. mostalcev Lorkovičeva Napredna demokratična stranka, muslimanska skupina dr. Spaha in Hrasnice, hrvatski Starčevičanci ter člani »Hrvatske narodne zajednice« iz Bosne. V centru, toda blizu levice, je zavzela prostor socialnodemokratska stranka. Pravi cen-trum pa je zasedla JDS. Na skrajni desnici so stari radikalci in nekaj poslancev iz Vojvodine, ki pripadajo srbskim radikalcem. — Minister za konštituanto dr. Kramer je prečita! v slovenskem jeziku ukaz o sezivu začasnega narodnega predstavništva. — Poslanec Gjuro Džamonja (iz Bosne) je predlagal za starostnega predsednika najstarejšega člana Gligorija Jeftanoviča iz Sarajeva. (Soglasno sprejeto.) — Predsednik je spregovoril nato svoj pozdravni govor, v katerem je izraža! veselje in srečo, da je mogel na pragu groba in svoje starosti doživeti veliki dan svobode in narodnega uje-dinjenja. Pozdravil je narodne poslance, ki jih čakajo težke naloge v tej korporaciji. Potem je predlagal, da se sprejme zakon o poslovnem redu: Poslovni red srbske narodne skupščine bodi začasni poslovni red prvega narodnega predstavništva. (Sprejeto.) — Predsednik je predlagal, da se za začasne tajnike izvolijo sledeči zastopniki: Miljutin Dragovič, dr. Ivo N. Novak, dr Vladimir Corovič, dr. Josip Lovrenčič. (Sprejeto.) — Srbski nacionalec Živojin Kafaelovič je pozdravljal uie-dinjenjc enokrvnega naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev. — Seja se je nato prekinila. Druga seja bo v torek, dne 4. t. m. ob 9. uri dopoldne.
Zadnje vesti
Odredba trgovinskega ministrstva SHS.
LDIJ. Z a g r e b , 3. Trgovinsko ministrstvi; po izdalo naredbo, da se mora poslovati v vse! trgovskih in industrijalnih obratih n0 trgovskih knjigah in administrativno lc srbski, slovenski alt hrvatski. Nameščati se smej'o le državljani kraljevine SHS. Kdor ravna proti teinu, izgubi koncesijo.
Agrarna reforma na Ogrskem.
LDU. Budi ni pesta, 3. (DunKU.) Minister za poljedelstvo Buza in gospodarski minister Szabo sta dala sotrudniku lista »Az Est« pojasnila o razdelitvi zemljišč. Agrarna reforma sc je pričela po vsej deželi. Prihodnje tri dni bo 150 komisij pričelo na različnih mestih dežele svoje delovanje. Kasneje jim bo sledilo še 200 komisij. Zakon o agrarni reformi zagotovi ljudstvu pravico do zemlje za večne čase.
Ruimmska kraljica beži v inozemstvo.
LDU. Budimpešta, 3. (OTU.) Iz Se-gedina poročajo: Včeraj so francoske čete obkolile kolodvor v Segedinu in pozvale občinstvo, naj se odstrani. Ob eni popoldne je dospel dvorni vlak s francoskim vojaštvom. V tem vlaku se je peljala rumumska kraljica s tremi otroku Govori sc, da sq v Rumuniji izbruhnili nemiri in da ie kraljica morala pobegniti s svojo rodbino. Včeraj je kraljica v dvornem vlaku nadaljevala svoje potovanje čez Subotico v Pariz.
Socializacija v Nemčiji.
LDU. B e r 1 i n , 3. (ČTU.) Iz VVeimarja poročajo: V parlamentarnih krogih hočejo v predlogu glede socializacije videti namen, postaviti vlado pred končno odločitev. Posebno nemška demokratična stranka, v čile vrstah je mnogo zastopnikov industrije in veletrgovine, je proti prerani socializaciji in uvedbi obratnih svetov, dočim gre centrum v tem vnrašaniu zelo daleč. V tem in v deistvu, da je socialno demokratična frakcija odločena, vztrajati na svojem stališču, tudi za primer_ nevarnosti, da spravi kabinet v težek položai, je iskati glavni vzrok govoric o krizi v kabineta.
Poročila Iz Nemčije.
LDU. Essen, 2. (ČTU.) V ruhrskem ozemlju so izbruhnile nove stavke. Stavkarski položai v srednji Nemčiji je neizpremenjen. — LDU. B e r 1 i n , 2. (ČTU.) Na včerajšnjem zborovanju neodvisnih socialnih demokratov se je
ugotovilo, da je stranka štela pred revolucijo 100.000 članov, po revoluciji pa je naraslo število na 300.000. — LDU. B e r 1 i n , 2. (CTU.) Vladne čete so zasedle danes popoldne vsa važnejša poslopja. Izgredov ni bilo. Vladne čete korakajo tudi proti Lipskem. Telefonska zveza z Lipskim je prekinjena. V Lipskem so bili izgredi. — LDU. Berlin, 3. (DunKU.) Na današnji seji berlinskih delavskih svetov so sprejeli ravno še z večino predlog komunistov za proglasitev generalne stavke. Neodvisni so glasovali za predlog, večinski socialisti in demo-kratje pa proti. — LDU. B e r 1 i n , 3. (Č'l U.)
V Halleju so v soboto popoldne izbruhnili hudi boji. Na obeh straneh je bilo precej ranjenih. Kakor pripovedujejo snoči iz Halleja semkaj dospeli potniki, imajo vladne čete pet mrtvih. Načelnik štaba M5rkerjevega zbora, stotnik Ja-kobsen, ki je bil desna roka Markerjeva, je težko ranjen. V nedeljo je bilo razmeroma mirno; računati pa je, da bo tekom tedna prišlo do novih hudih bojev.
V Moskvi udušiH upor proti boliševikom,
LDU. Moskva, 2. Brezžična brzojavka UTU. V Moskvi so udušili upor socialnih rcvo-Uicionarcev levice proti sovjetski vladi. 'Jsc voditelje upora so aretirali.
Bolfševikl imajo zasedeni dvo tretjini Ukrafne.
LDU. London, 2. (DunKU.) Reuterjev urad poroča: Boljševiki imajo v rokah dve tretjini Ukrajine. Ukrajinski višji poveljnik Petljura se pogaja s francoskim višjim poveljnikom v Odesi, da mu pošlje pomoč proti boljševikom. Interaliirani odsek je izročil Petljuri pogoje premirja, glasom kater'h se prepuščajo ] Lvov in petrolejski okoliši v rokah Poljakov.
Nemiri na Španskem.
LDU. Madrid, 3. (CTU.) Vsled pomanjkanja živil je množica včeraj navalila na pekarne in mesnice ter jih oplenila. Proglašeno je bilo obsedno stanje, nakar je bil mir in red zopet vzpostavljen. Vlada je zasegla vse pekarne. Romanones je izjavil, da so se protesti proti prodajalcem živil tako množili, da je bil pris.ljen poseči k resnim odredbam.
Amerika najame sedem milijard posojila.
LDU. W a s h i n g t o n , 2. Reuterjev urad poroča: Senat je sprejel zakonski načrt o posojilu sedmih milijard. Seja je vsled obstrukcije republikancev trajala 20 ur.   ________________________
Razno.
* Strogo zaupno. V »Arbeiter Zeitung« priobčuje iiiki bivši uslu/bonec tvrdke Julius Meinl okrožnico, ki jo je razpošiljal lastnik tvrdke podružnicam. Ta okrožnica je imela sledečo vsebino:	»Strogo	zaupno!
Vsakega, kdor poroča o tem drugi, v moji trgovini nezaposleni osebi, odpustim iz službe. — V opozordot Zvišanje cene pri kakao. Takoj po prejetju tega poročila zvišajte cene kakau, ki ga imate še v zalogi, od 2 K 80 vin. na 3 K 60 vin., pozneje še več, do 12 K. Poročajte mi takoj, koliko ga imate še v zalogi. —• Cene čokoladi se zvišajo od 3 K 20 vin. na 4 K 40 vin. Pn vseh celih ploščicah se ima cena prelepiti z novim nu-meracijskim listom«. —- Tako so se cene venomer dvigale, a zaloga je bila vodno stara. Enako so delali t>-siovci tudi pri nas. Cim bolj je bil »naroden«, tembolj je odiral narod.
* Poročilo zadrskega župana D’ AjinunzUi. Zadrski župan Ziliotti prosi v poročilu, polnem nadutih in puhlih iraz, naj reši D' Annunzio uboge dalmatinske Lahe pred nenasitnimi in požrešnimi Jugoslovani, polnimi peklen-skih zvijač. Zader imenuje srce in simbol cele Dalmacije, ki ječi pod suženstvom, hujšim in ponižujočim kot v dobi propadle Avstrije. Nov dokaz hinavskega laškega značaja. Stotisoči Jugoslovanov na Goriškem iti v Istri ječi pod italijanskim robstvom, kako veseli bi bili, če bi imeli isto prostost, kot dalmatinski Italijani!
* Zračna zveza Pariz-London. Aerobus »Goliatli« je preletel te dni s pilotom, z mehanikom in z 12 pasažirji na krovu, črto Pariz-London. Odletel je ob 11. uri 15 minut dopoldne v. letališča Toussus le Noble pri Parizu in
pristal — ne da bi se spotoma kaj ustavil — ob pol štirih popoldne v Londonu.
* Nov način zdravljenja španske hripe. Štokholmski zdravnik Bj&rnson poroča o novem načinu zdravljenja španske bolezni. Pacientov hrbet se izpostavi močnemu električnemu svetlobnemu toku, kar povzroča močno potenje, nato se nadaljuje zdravljenje s pomočjo obkladkov. Od vseh pacijentov, ki jih je zdravil Bjornson na ta način, ni umrl nobeden, nasprotno so vsi v dveh do petih dneh ozdraveli.
Aprovizacija.
V sredo no bo govejega mosa. Mesarji v sredo ns bodo prodajali goveje meso, ker jo izostala zadostna dobava živine po Vnovčevalnici za živino, iz istega vzroka tudi mestna aprovizacija ne bo mogla pred petkom, oziroma soboto oddajati mesa zavodom in gostilničarjem ter strankam ubožne akcije B.
Stranke, ki dobivajo meso pri Buril, sc imajo zglasiti v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13, I. nad stropje, v sredo, dne 5. t. m., kjer dobijo nove izkaznice za meso. Prinesti ie seboj: 1. staro izkaznico za meso, 2. rumeno ali zeleno rodbinsko legitimacijo, 3. železničarji, nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb in 4. kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice za meso so neveljavne, kakor hitro dobe stranko nove izkaznice.
Amerikanski sladkor in kavlua primes za V. okraj. Stranke V. okraja dobe v sredo, dne 5. t. ni. na izkaznice za krompir amerikanski sladkor in kavino primes pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma sladkorja iti četrt kilograma kavine primesi, kar stane 5 kron. Določa se tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 230, od 9. do 10. štev. 231 do 460, od 10. do 11. štev. 461 do 690, popoldne od 2. do 3. štev. 691 do 920, od 3. do 4. štev. 921 do 1150, od 4. do 5. štev. 1151 do konca.
Amerikanskl sladkor in kavina primes za VI. okrai. Stranke VI. okraja dobe v četrtek, dne 6. t. m. na izkaznice za krompir amerikanski sladkor in kavino primes pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma sladkorja in četrt kilograma kavine primesi, kar stane 5 kron. Določa se tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 220, od 9. do 10. štev. 221 do 440, od 10. do U. štev. -141 o 660 .popoldne od 2. do 3. štev. 661 do 880, od 3. do 4. štev. 881 do 1100, od 4. do 5. štev. 1101 do konca.
Belo štruce. Mestna aprovizjacija je sklenila začasno pogodbo z neko hrvatsko parno pekarno za dobavo belih štruc iz pšenične moke. Štruco bodo 25 dekagramov težke in se bodo prodajale od srede, dne 5. t. in dalje po dve kroni v vojnih prodajalnah na Bregu, v Prešernovi ulici in v Šolskem drevoredu. Prispelo bo vsaki dan 2000 štruc, če nastane potreba, dobilo se jih bo dnevno do 5000 kosov. V očigled popolnemu po manjkanju krušne moke, je bila mestna aprovizacija prisiljena poseči po tem obupnem sredstvu, da bo ob činstvu v najhujšem času vsaj nekaj kruha na razpolago.	_________________
Izdajatelj in odgovorni urednik JosipPetejan.
Tisk »Učitellske tiskarne« v Ljubljani._____
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
r. z. z o. z. sprejme
Št. 2765.
Razpis ustanove za ljubljanske reve.
Mestni magistrat Ima oddati tri mesta GROF LAM-BERGOVE ustanove, eno po 28 vinarjev, dvo po 30 vinarjev na dan.
Pravico do teh mest Imajo revno samice ati vdover ki so v Ljubljano pristojne in poštenega vedenja.
Nekolekovano prošnjo z natančno navedbo razmer (zaslužka, žo užlvanlh rednih podpor, števila nepreskrbljenih otrok, zdravstvenega stanja Itd.) ter stanovanjskega naslova Jo vlagati pri vložnem zapisnik« mestnega magistrata do vštetega 15. marca 1919.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 26. februarja 1919.
št. 3029.
Razpis sirotinske ustanove.
Mestna občina iiua oddati eno mesto JOŽEFE JALLENOVE ustanove v letnem znesku 8-4 K.
Pravico do te ustanovo imajo revni otroci brez 51 a' rišev (obestranske sirote), ki so rojeni v iari Morij« oznanenja, Sv. Petra alt Sv. Jakoba v Ljubljani in S* niso izpolnili 14. leta, t. J. uživati se sme ustanovo lc do 14. leta starosti
Nekolkovane prošnje naj vložo varhl takih otrok Pr> vložnem zaplsidku mestnega magistrata najkasneje do vštetega 22. marca 1919.
Prošnji je priložiti otrokov rojstni Ui krstni list, mrtvaška lista starišev, če Uodl otrok že v šolo, tudi dokaz o učnih uspehih; navesti je v prošnji, na čigav« stroške se otrok vzgaja, ali uživa kaj rednih podpor od Javne strani in pri kom je v oskrbi, oziroma komu roko bi bilo ustanovo izplačevati.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 26. februarja 1919.
!! POZOR!!
! - Nikakega veriženja več -!
Vsi, ki želite odpomoci navijanju cen, najboljše storite, da si brez izkaznic nakupite mu-nufakturnega blaga v poljubni množini v skladišču na Francovem nabrežju št. 1 (Filipov dvorec) pri Frančiškanskem mostu.
Razprodaja se vrši dnevno dopoludne od 8. — 12. in popoludne od 2. — 5. dokler bo kaj zaloge. Prodaja se pod nakupno ceno. Pri večjem nakupu izdaten popust, ter edino ugodna prilika >.a trgovce na deželi.
tehniškega vodjo
(faktorja).
Prednost imajo oni, ki so v taki službi že poslovali. Pismene ponudbe naj se pošljejo na ravnateljstvo Učiteljske tiskarne v Ljubljani
do 15. marca 1.1.
Čevlji tovarne :
Peter Kolina s
iz najfinejšega ševro- boks- in lak-usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenab.
= Trpežni zimski =
iz fine teletine z gumijastimi podelati po K 85*— za moške,
K 73’— za ženske.
V zalogi Ljubljana na Bregu.
— Delniška glavnica — K 19,000.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekofci račun proti ugodnemu obrestovanju.
1
Ljubljani.
Poslovnica razredne loterije.
Podružnice: Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru.
Rezervni fondi okroglo K 4,000.000.
Kn£uje_j^prodaia_jr_s^ejM|_8t^ vrednostnih papirjev, financira ararične dobavo _in__<lovol1jjje
  aorovizacitnke kredite —