„DOM IN SVET5' 1892, štev. 2.                                         95
med prosti narod, izbrisala je že marsikateri narodni stvari prvotni značaj, in tako nekako le pobiramo; vendar so tudi ti pobirki zanimivi in dragoceni. Slavni učenjaki vseh narodov jih raziskujejo, in mnogo časopisov jih zbira. Lanska češka razstava je porodila marsikatero lepo in koristno misel, dala pa je Čehom tudi nov zbornik za preučevanje^ češkega naroda na Češkem, Moravskem in v Sleziji; ta zbornik se zove »Česky lid«. Izdaje ga knjigarna F. Šimačka, urejujeta pa ga s pomočjo mnogih pisateljev in učenjakov znana preiskovalca starin in narodnih stvarij dr. Čenek Zibrt in pa dr. Lubor Niederle. Izšla sta tega zbornika v veliki osmerki (str 220) dva zvezka, vseh izide na leto šest in bodo veljali 4 gld. Nisem mogel, da ne opozorim Slovence — čakal sem precej dolgo, da se oglasi kdo drugi — na ta znameniti zbornik. »Česky lid« se bode bavil, kakor pravi naslov, z vsem, kar se tiče preprostega češkega naroda. Donašal bode razne antropološke razprave, podatke iz češkega bajeslovja, njegove pravne nazore, običaje, pripovedke, pesmi, prazne vere, pregovore; govoril bode o narodni godbi, plesu, noši, umetelnosti itd. Izšla dva zvezka sta nam najbolje spričevalo, kako hoče izpolnjevati »Česky lid« svojo nalogo. Izmed drugih spisov opozarjam le na koreniti članek pisateljice Renate Tvršove: »Češke lidove vvšivani na zemske jubilejni vystave« (narodne všitke pojasnjujejo lepe slike\ potem na »Povery a zvyky lidu moravskeho pfi hospodafstvl«, katere priobčuje znani narodni preiskovalec prof. Fr. Bartoš. J. Koula opisuje v spisu »O kroji lidu slovenskeho« slovaško narodno nošo, katero nam predstavljajo mnoge lepe slike, 0. Hostinsky preiskuje narodno pesem, Jos. Koštal priobčuje, kar pripovedujejo Čehi o povodnem možu (vodnik, molek, hastrman\ a Ana Kellnerova pripoveduje ljubeznivo v preprostem narodnem govoru običaje okoli Do-mažlic. Kogar zanimajo izkopine, čitaj: »Hroby se skrčenjmi kostrami v Čechach« od dr. J. Matiegka in pa podatke o arheoloških najdbah. Posebno zanimiv je pa »Českj' lid« zaradi tega, ker nam podaje natančen popis in pregled časopisov in najnovejših del vseh evropejskih narodov, kateri se bavijo z istimi predmeti. Ne samo Čehi, vsi učenjaki so navdušeno pozdravili ta koristni zbornik.                                   j.—e.
»Moderni humanita« dle ruznych do-kladu napsal Vilem Sladomel. 8°. Str. 71. Brno 1890. Nakl. knihtisk. benediktinii rajhr. Cena 50 kr. — Majhna je sieer ta knjižica, toda zlata vredna. Na jasen način se nam v njej opisuje,
Naše slike. »Petero čutov«. Tako imenuje umetnik znamenito sliko, o kateri mi je pred kratkim pripovedoval slovenski slikar, da jo je videl nekdaj v Belvederu na Dunaju. Slika kaže pelorico avstrijskih veteranov v stari   vo-
kako pada človeška družba, odvrnivša se od Boga in cerkve, v največjo bedo, telesno in duševno, zgrešava svoj namen in zahaja v novo poganstvo. Spis se deli v štiri dele. Prvi, od str. 1—35, podaje nam zgodovinski razvoj modernega humanizma od dobe Henrika VIII. na Angleškem, od koder je prišel v Belgijo, od todi na Francosko, Nemško in drugam. — Drugi del (str. 36—43) ima naslov »Verouka humanity«. Pisec kaže, kako zametava prostozidarstvo glavne resnice katoliške vere, kakor: osebnega Boga, sv. Trojico, odkupljenje po Kristusu, neumrjoč-nost ctuše itd. — Tretji del je »Nravouka hum«. (str. 44—60). Ali je možno govoriti o nravnosti ondi, kjer ni vere v Boga in večno življenje ? — Četrti del »Pospohty život« (str. 60—71) razlaga razmerje med prostozidarstvom in človeškim društvom. — Spis kaže veliko in temeljito poznavanje tega predmeta, s katerim se je pisatelj tudi res bavil in že pisal o njem (n. pr. Svobodne zednafstvi ... v Praze 1890).
Št. Z—c.
Poljsko  slovstvo,
»Celowošč w naturze.« (Smotrenost v prirodi). Studyum przvrodniczo-filozoficzne; napisal Ks. Marvan Morawski T. J. prof. uniw. Jagel. Wydanie drugie przerobione. Krakovv. 1891. — To je druga poljudno pisana modro-slovna knjiga veleučenega profesorja Moraw-skega. Jako važna je tvarina, katero obdeluje, ker nudi nam dokaz iz pameti, da je Bog v istini. Primerno namenu poljudnemu ne nahajamo tu dolgih, težkih in natančnih šolskih dokazov in silogizmov, a to nam obilo nadomešča s krasnimi slikami in obrazi. Razdeljena je snov po 9 razdelkih z uvodom in dodatkom.
Najprej nam pove, kaj je »celowošč-smotre-nost«, da je namreč primerna uravnava sredstev do smotra: Na to nam kaže v prirodi tako primerno uravnavo v jako živih obrazih. Ta pri-rodni ustroj pa ni slučajen, ampak izvira iz jasnega namena, kar prelepo dokazuje nasproti materijalistom. Jednako zaman se trudi evolu-cijonizem podreti smotrenost prirode. Potem pa vpraša, kje je razum, ki je določil smoter in izbral sredstva, in odgovarja, da je nad svetom. Ta nadsvetni razum je postavil za smoter vsej prirodi človeka; človekov smoter in namen pa je stvarnik, kije začetnik te smotrenosti v prirodi.
Priporočamo vsem poljščine veščim to knjigo; izvestno jih bode jako zanimala in zabavala.
Dr. J. J.
jaški, časti vredni obleki, v mali, njim namenjeni sobici — recimo v kaki mestni hiši —, kjer se prijateljsko zabavajo. V zimskem mrazu so si privoščili vsak po svoje nekoliko užitka. Dalje nam ni treba razlagati,  zakaj naš krasni
Razne stvari.