List 30. .VJtl . < ? ^ «vi. S Wft t 1r *T f 1 I - * ' f .H J » » , * lr fl • # j-1 * • v» tU: i- .040. Obrtnija vršile še po starem volilnem redu. Tirolski deželni zbor Pravica pekov. zadnji seji trgovske in obrtne zbornice kranj- V dalmatinskem deželnem zboru "so ske je prišlo na razpravo tudi važno vprašanje, ali je vlada zaključila, ker se je bala, da začno Italijani zaradi trentinske avtonomije obstrukcijo. Pogajanja mej vlado in mej italijanskimi in nemškimi poslanci se nadaljujejo in vlada upa, da bodo imela uspeh. letos debate jako živahne. V ospredju stoje narodna in državno- smejo branjevci za kruh, ki ga prodajajo, sami narejati pravna prizadevanja Hrvatov. Posebno senzacijo je obudil govor poslanca Biankinija. Ta je rekel, da je Hrvatom lahko žal, ker so se borili za Avstrijo proti Turkom, zakaj če bili prišli pod Turčijo, bi bili danes lahko svobodni in ne- odvisni, kakor so Srbi in Bolgari. V češkem deželnem Pri zboru se je začela v sredo proračunska razprava, priliki so Vsenemci izrekli, da se De udeleže spravnih konferenc, ki jih pripravlja vlada, dokler ne bo uveljavljen nemški državni jezik. S tem so spravne konference v naprej obsojene. Kailay odstopi ? Skupni finančni minister in voditelj uprave Bosne in Hercegovine, je končno vender dogospodaril in odstopi. Benjamin Kailay To se zgodi, čim uredi gotove stvari v bosanski upravi. V prvi vrsti stoji mej temi stvarmi tajni dolg v znesku 20 milijonov, ki ga je na- pravil Kailay. Ta dolg se poplača iz denarja, je dovoljen za zgradbo bosanskih železnic in čim bo stvar v redu, pobere testo. Zadruga pekov in kolačnikov v Ljubljani je vložila pri mestnem magistratu vlogo, v kateri prosi, da bi se branjevcem in prodajalcem kruha, ki niso do- nesli dokaza usposobljenosti za izvrševanje pekovskega obrta, prepovedalo, izdelovati testo za kruh. ki ga prodajajo. Mestni magistrat je tej prošnji ustregel. Nekateri interesentje so se proti temu pritožili, in c. kr. deželna vlada je zbornico vprašala za mnenje o tej zadevi. Zbornica se je že v svoji plenarni seji dne . marca 1. 1898. izrekla o tem vprašanju. Zavzela je stališče, da prodajalci kruha, izdelujoči sami testo, ne segajo v pravice pekov, če dado to testo peči upra- Kallay kopita. Tako se vsaj v obče sodi. Kallayev naslednik vičenim pekom, češ, da izdelovanje testa ni subsu bo Madjar: ali sekcijski šef Talian, bil kraljevski ko- mirati misar pri letošnjem srbskem cerkvenem kongresu in Čigar je žena Srbkinja, ali pa bivši generalni konzul v Srbiji Burian. Češko-nemška sprava Jasna izjava čeških po- slancev, da na noben način ne dopuste parlamentarne rešitve pojmu rokodelskega obrta in da ima značaj domačega obrta. Odsek je to vprašanje iznova temeljito pretresel, prišel do zaključka, da je zapustiti dosedanje stališče, in sklenil častiti zbornici predlagati, nagodbe, ako se jim ne da zadoščenje za razveljavljen je jezi- da se izjavi, da branjevci in prodajalci kruha, ki ni- Letnik LX. NOVICE Stran 293. majo pekarske pravice, niso upravičeni in za izdelovanje testa, ki ga vrše eden ali posamezni obrtniki za testa za kruh, ki ga prodajajo, tudi če dado to testo izgotovitev kruha v prodajo v njih obrtu, izdelovanje peči upravičenim pekom. To pa iz naslednjih razlogov, testa, ki kot tako ni predmet porabe ali prodaje, Izdelovanje testa je po mnenju odsekovem sma- ampak ga šele pek mora narediti za takega, gotovo trati za bistven del opravil pri narejanju kruha. Za ne more subsumirati pojmu domačega obrta. In dalje: izdelovanje testa je treba vsaj tolike, če ne večje » Če delo, potrebno za izgotovitev kruha, razdelimo v spretnosti, kakor za peko kruha. Izdelovanje testa in dva stadija; v izdelavo testa in v peko testa, je ena peka, oboje je po mnenju zborničnem v taki zvezi izmed teh manipulacij za napravo kruha gotovo da ni moči reči: pri prvem še niso dani znaki za ravno tako potrebna, kakor druga, in naprava testa pojem rokodelskega obrta, ampak šele pri drugi. Izdelovanje testa za kruh, ki je namenjen za prodajo, po mnenju odsekovem tudi ni moči smatrati za domač obrt. Pač bi imelo zmisel, izdelovanje kruha sploh, to je izdelovanje testa in njega peko smatrati za domač obrt, toda ločiti obe deli in reči: izdelovanje testa je domač obrt, njega peka pa ne, po mnenju odsekovem ne gre. Z ene strani sta obe opravili, kakor že omenjeno, v tako tesni zvezi, da ni moči govoriti o testu kot o kakem kruhovem poluproduktu, ki bi se dal samostojno razpečati, z druge strani pa odsek z ozirom na to, da je izdelovanje testa smatrati vsaj za tako težko opravilo kakor peko kruha, ne uvidi, zakaj bi se samo izdelovanje testa smelo izvrševati kot domač obrt, njega peka pa ne. Če se branjevcem in prodajalcem kruha odreka pravica, da smejo kruh t peči, izvršujoč s tem domač obrt, se mora dosledno tudi zanikati, da bi kot izvrševalci domačega obrta smeli delati testo. Svoj nazor, da prodajalci kruha, ki nimajo karske pravice, tudi pe- niso upravičeni v izdelovanje testa, in da izdelovanja testa ni moči smatrati za domaČ obrt, odsek lahko podpre z razsodbami upravnega sodišča. Dasi je upravno sodišče v svoji razsodbi z dne 27. maja 1886, št. 1485 (Budwinski št. 3081, ozir. dr. Friedrich Frey in dr. Rudolf Maresch: Samm- gotovo ni manj važna. Naučitev pekovskega obrta se torej enakomerno razteza na obe manipulacije, in trgovec z viktualijami, če hoče za kruh, ki ga pro- daja v svoji prodajalni, sam delati testo, bo moral v smislu zadnjega odstavka 38. obrt. nov. sposob nostni dokaz donesti, ravno tako, kakor opravlja peko testa. tisti, ki se v Odsek je predlagal: častita zbornica skleni, naj smislu poroča deželni vladi. Zbornični tem svetnik gosp. Karol Luckmann je rekel, da je zoper vsako tesnosrčno razsekavanje obrtnih pravic, kajti s tem se obrtnikom ne pomaga. Najboljši dokaz sposobnosti so izdelki posameznega obrtnika, konsument si že sam naredi sodbo. Kjer gre za to, da na eni strani ni dobička, na drugi pa škoda, je stopiti na liberalno stališče. Govornik je za to, da se trgovcem z mešanim blagom in branjevcem pravica. ne jemlje stara Ko je zbornični svetnik gosp. Ivan Schrey toplo priporočil odsekov predlog, kažoč na veliko škodo, katero trpe peki, je glasov sprejet. bil odsekov predlog z večino Kmetijstvo lung von Gutachten und Entscheidungen über den Umfang der Gewerberechte, I zvezek št. 22) izreklo, da naprava testa za kruh še sama zase ne nareja pojma rokodelskega obrta in da se sme vršiti brez sposobnostnega dokazila ter pa spada v pojem domačega obrta, ako jo opravljajo domači ljudje v novejšem času v dveh razsodbah se v 11 nasprotnem smislu, in to v določno razsodbi izreklo dne z Občni zbor kmetijske družbe kranjske. veliki dvorani „Mestnega domaa vršil se je m. letošnji občni zbor c. kr. kmetijske družbe 10. kranjske o mnogoštevilni udeležbi članov iz vseh oktobra 1899, št. 8091 (Frey-Maresch, III. zvezek lovanje, da se deželni predsednik baron Hein, krajev naše dežele. i Zborovanje je otvoril družbin predsednik pl. Deteta, ki je pozdravil navzoče člane, ter izrekel obža- po št. 4468), navedeni tudi po mestnem magistratu, ozi- nujnih opravkih zadržan, ne more udeležiti zboro- roma po zadrugi pekov in kolačnikov v Ljubljani, in vanja Predstavil je potem vladnega zastopnika in pa v razsodbi z dne 20. aprila 1898, št. 2118 (Bud- referenta o kulturnih zadevah okrajnega glavarja vi- winski št. 11.630, oziroma Frey-Maresch, III. zvezek teza Laschana in se hvaležno spominjal bivšega refe- št. 4640). Ta razsodba pravi med drugim: „Če tudi renta barona Schönbergerja, ki je zlasti energično pojem domačega obrta v zakonu ni določen, je vender podpiral akcijo glede regeneracije naših vinogradov. izključna uporaba domačih ljudi pri izdelovanju ka- Kmetijska družba je tudi v preteklem letu lepo na-kega prometnega predmeta le jeden izmed znakov predovala. Denarni promet je znašal čez pol milijona domačega obrta. Ker pa je bistveni znak domačega kron. Predsednik je pozdravil tudi mnogoštevilno obrta ta, da se celi prebivalski krogi poleg svojega navzoče veleposestnike, ki se tako živo zanimajo za pravega opravila pečajo z napravo in razpečavanjem družbo ter se spominjal umrlih družabnikov, zlasti enega in istega porabnega predmeta, se izdelovanje stavbenega svetnika Witschla, ki je bil skoraj 50 let Stran 294 Letnik LX. član kmetijske družbe, prošta Serajnika in ravnatelja dva polletna tečaja, ki sta bila oba dobro obiskana. kranjske hranilnice dr. Suppana. klicem presvetlemu trikratnim slava- Ta šola pa je z ozirom na cesarju premenjene razmere po- zaklical predsednik stale v marsičem nezadostna, zato se vrše obravnave glede njene reorganizacije in že na prihodnjem občnem Vladni zastopnik vitez Laschan sporočil je zboru bo glavnemu odboru mogoče, o tem kaj defini- svoj ogovor. občnemu zboru pozdrav deželnega predsednika in pa tivnega poročati, oziroma predlagati Iz družbene zagotovila, da vlada z zanimanjem sledi razpravam drevesnice se je udom lani pod običajnimi pogoji kmetijske dražbe ter stvarnemu in uspešnemu nje- oddalo okroglo 20.000 visokodebelnih drevesec in čez nemu delovanju. Potem pa je družbin ravnatelj Pire 1000 pritlikavcev. Družbena drevesnica je sedaj naj obširno poročal o delovanju družbe v preteklem letu Iz večja izmed vseh drevesnic v Avstriji, vzdrževana iz varčnostnih ozirov se poročilo ni dalo posebej javnih sredstev, in glavni odbor je lahko ponosen na natisniti, pač pa se bode objavilo v „Kmetovalcu a Kakor posnamemo svoje delo, katero iz zanimivega poročila, imela Je polagoma dovršil v prospeh domačega sadjarstva. Tudi gospodarski uspehi na družba koncem lanskega leta 5163 članov, torej zopet dvorcu, kateri je družba na Viču vzela v zakup, so znatno več, kakor prejšnje leto. Člani so bili razde ljeni v 112 podružnic. Od lanskega občnega zbora so pasme, kobile pa bili ugodni; tamošnja goveja živina je simodolske so pinegavke. Mej najvažnejšimi se na novo ustanovile podružnice v Beli peči, Go- podjetji je družbena gospodinjska šola v Ljubljani. renjskem, Radomljah, Ribnem Selu, Rakeku in Uncu in letošnji občni zbor je njih ustanovitev potrdil. Podružnice nahajajo se po celi deželi, ter so družbi glavna moč. Družbena udnina znaša 4 krone na leto; polovico je dobi glavni odbor, da članom brezplačno pošilja uradno glasilo „Kmetovalec", druga polovica pa ostane podružnicam, da imajo sredstev za svoje potrebe, če ne vzamejo za nadomestek sadnega drevja. kjer se gojenke teoretično in praktično podučujejo v vseh strokah gospodinjstva. Družbeno uradno glasilo, izvrstno urejevani „Kmetovalec4, izhaja v 6000 izvodih. Kmetijska družba je jedina v Avstriji, ki za svoje gnojil spravila v roke kmetskim gospodarjem Družba je že pred petnajstimi leti začela svojim udom preskrbovati razne kmetijske potrebščine, pri čemer pa zase ne vzame nikakega dobička. Edino družbena zasluga je, da je prve kilograme umetnih de- poslovanje nič ne jemlje od letnine udov, čeprav za vetih letih se 16 poraba umetnih gnojil povzdignila to ne dobiva nič državne podpore. dohodki iz na preko 200 vagonov na leto. To je uspeh, ki sam udnine, potem z državnimi in deželnimi podporami, jasno govori. Tudi modro galico je družba upeljala katere dobivajo podružnice v določene namene, lahko za škropljenje trt in pa oljne tropine za krmo. Pre- uspešno delujejo ter družabnikom v resnici koristijo, skrbuje pa tudi brezpredenično deteljno seme i. t. d. Posredovanje gospodarskih potrebščin pri družbi se To dejstvo je zato posebno važno, ker mora družba računati' do malega s samimi kmetskimi posestniki. Družba je mnogokrat mogla uspešno delovati s pomočjo svojih podružnic, posebno pri pospeševanju sadjarstva, vinstva, pri porabi skupnih kmetijskih strojev in pri vsakem naročanju kmetijskih potrebščin. Podružnice imajo sedaj 28 drevesnic, ki vsako leto v svojem okraju oddajo lepo število sadnih dreves. Posebno je treba povdarjati delavnost kme- je sedaj raztegnilo skoraj na vse gospodarske potrebščine. Pri preskrbovanju gospodarskih potrebščin pa one se družba drži načela, kolikor mogeče oddajati potrebščine, ki jih trgovci po deželi doslej niso imeli, ker se vsekakor hoče izogniti konkurenci trgovskemu stanu. Govedorejo družba pospeševala s tem, da je tijskih podružnic pri novem zasajanju vinogradov pri Čemur sta jih krepko podpirala c. kr. deželna vlada in pa deželni odbor. Dvajset podružnic ima trtnice v obsegu 15 ha\ pet izmed teh trtnic dobiva redne večje državne in deželne podpore. Mnogo trtnic ima tudi vzorne vinograde. Podružnične trtnice so pridelale lani 118.000 cepljenk in 227.000 korenjakov. Za skupno porabo imajo podružnice blizu 200 kmetijskih strojev. Razven teh strojev imajo nekatere podružnice naprave za porabo sadja in sicer moštar-nice, priprave za kuhanje sadnega žganja in sušilnice. Odkar je družba začela preskrbovati kmetijske potrebščine, imajo podružnice tudi nalogo, naročati skupno oddajala čistokrvne bike plemenjake, ter je priredila premovanja. Z državno podporo je družba nakupila in oddala živinorejcem za polovico kupne cene čistokrvnih bikov-plemenjakov, in sicer pinegavske, pomurske in simodolske pasme. Premovanja goveje živine so bila lani v Kranju, Mokronogu in na Jeličnem vrhu. Na isti način se je pospeševala tudi svinjereja in ovčarstvo. Kolikor je glavni odbor zmogel, je podpiral tudi kmetijski pouk. Poročevalec je naglašal, da družba polaga veliko važnost kmetijskemu zadružništvu, ter je v ta namen zlasti podpirala ustanovitev mlekarskih zadrug. Občni zbor je vzel poročilo o vsestranski delav- da se s tem zmanjšajo prevozni stroški; pa tudi nosti glavnega odbora odobruje na znanje ter izrekel plačevanje se jim v oziru vrednih slučajih olajša Glede družbenih zavodov in podjetij naj ome- iskreno zahvalo kmetijskemu ministrstvu, deželni vladi, deželnemu zastopu in kranjski hranilnici, ki so družbo nimo. da je imela podkovska šola v prošlem letu v njenem delovanju izdatno podpirali Letnik LX. NOVICE Stran 295. Ravnatelj Pire je poročal dalje o kmetijske družbe kranjske računskem sklepu in bilanci za leto 1901, ter o proračunu za prihodnje leto. Skupnih dohodkov je bilo 290.711 kron; ostanek v blagajnici znašal je koncem leta 45.209 kron. Za nakup gospodarskih potrebščin se je izdalo 166.004 krone, za tisek in upravo „Kmetovalca" 10.758 kron, za plače osobju 10.708 K, za drevesnice 16.419 kron, za dvorec na Viču 6424 kron, za podkovsko šolo 3561 kron, za gospodinjsko šolo 4313 kron, za govedorejo 3256 kron, za planinarstvo 2000 kron, za sadjarstvo 8848 kron, za mlekarstvo 4900 kron, za čebelarstvo 1050 kron i. t. d. Družbena aktiva znašajo 131.864 kron, pasiva pa 45.053 kron in je torej imela družba koncem lanskega leta 86.810 kron čistega premoženja. O izidu dopolnilnih volitev za glavni odbor smo že poročali; pripomnimo le še, da sta bila za računska preglednika izvoljena gg. Karol Ž a g a r in Fran Triller. Volitvi sledila so poročila in predlogi raznih podružnic. Podružnica novomeška je predlagala, naj kmetijska družba deluje na to, da se ustanovi na Dolenjskem centralni zavod za stratificiranje trt. Po pojasnilih gg. Pirca in Gombača pa je g. Rohr-man predlog modifikoval v tem smislu, naj se v omenjeni namen daje podružnicam primerna podpora. Nadalje se je sprejel predlog novomeške podružnice, naj družba deluje na to, da se upeljejo na ljudskih šolah kmetijsko-nadaljevalni tečaji in da se nastavi na tukajšnjem učiteljišču strokovni učitelj za pouk v kmetijstvu. Po vinorodnih občinah naj se do prihodnje spomladi priredi pouk o potrebi splošnega in izdatnega kajenja proti slani. Ob enem se je glavnemu odboru naročilo, naj izposluje primerno pre-membo pravil za ustanovitev zavodov in postaj za rejo prešičev in naj ustanovitev takih postaj pospešuje zlasti v onih krajih, kjer se že sedaj pečajo s prašičjo rejo. Podružnica vipavska je predložila pet nasvetov. Glede nasveta, naj družba vpliva, da dobe posamezne vasi mrjasce čistega plemena, izjavil je ravnatelj Pire, da se to že godi, glede drugega nasveta, naj se družba zavzame za to, da se bo zakon o živinoreji bolj natančno izvrševal, pa je omenil, da se je družba že obrnila do vlade s tozadevno prošnjo. Sprejeta sta bila nadalje nasveta, naj se skuša upe-Ijati boljše ovčje pleme in pa izposlovati na mero-dajnem mestu, da bi smeli sadjerejci brez davka kuhati žganje iz sadja lastnega pridelka. Peti nasvet, naj kmetijska družba deluje na to, da se ustanovi v Ljubljani centralna vinarska zadruga s podružnicami za vsako vinorodno okrožje pod vodstvom strokovnjakov in pod nadzorstvom dežele in države, utemeljeval je g. nadučitelj Skala, ki je zlasti poudarjal, da vinorejci nimajo prilike spečati svojega vina. Skrb take centralne zadruge bodi tudi, da si kranjska vina pridobe renomš, kateri po pravici zaslužijo. Gospod Rohrman je naglašal, da bi se morale ustanoviti najprej okrajne zadruge, potem šele centrala. Istega mnenja je tudi ravnatelj Pire, ki naglaša tudi potrebo, da se v Ljubljani otvori poskušna klet, kjer naj bi se točilo zanesljivo pristno vino. Vinorejci si morajo konsumentov sami poiskati, a ne čakati, da pridejo sami; tako se postopa tudi drugod. Tako spremenjeni nasvet je bil soglasno sprejet. Predlog eolsko-podkrajske podružnice, na bi se skupni pašniki čimprej razdelili, se je izročil glavnemu odboru, da ga odstopi in priporoči vladi, predlog podružnice mokronoške, naj bi Dolenjska dobila v konje-rejskem odseku vsaj enega odbornika, pa se odstopi omenjenemu odseku. Pri nasvetih posameznih družabnikov je priporočal nadučitelj Radelj iz Trebnjega, naj bi družba skrbela, da se na Kranjskem namestu sive ajde upelje črna ajda, ki je za čebelorejo mnogo ugodnejša, kateremu predlogu se je pridružil nadučitelj Li kozar iz Preserja za Gorenjsko. Sklenilo se je, naj družba svojim članom oddaja tudi črno ajdo. Nadučitelj Šega iz Logatca je nasvetoval, naj se pri kmetijski družbi osnuje poseben mlekarski odsek, kateremu bodi naloga snovati v primernih krajih mlekarske zadruge, že obstoječe pa moralno in gmotno podpirati; ustanovi naj se zveza mlekarskih zadrug in mlekarska centrala, ki bo preskrbela izdelkom slovenskih mlekarn pristop na svetovni trg. Pri tej priliki je omenil ravnatelj Pire, da se je glavni odbor že obrnil na ministrstvo, naj se nam dä mlekarski inštruktor za Kranjsko; šele potem bo mogoče izvršiti navedene zadeve. V istem smislu je pojasnil vprašanje tudi podpredsednik Povše. Župnik Piber je izrazil željo, naj bi se v Bohinju večkrat priredilo premovanje goveje živine. Ravnatelj Pire izjavi, da se bo glavni odbor na to željo po možnosti oziral. Končno je učitelj Dermelj vprašal predsednika za pojasnilo, zakaj neka stranka tako vstrajno ruje proti kmetijski družbi, čeravno ta deluje jako uspešno in blagodejno v prospeh našega kmetijstva. Zaželje-nega pojasnila seveda ni dobil. Ker je bil dnevni red končan, je predsednik ob poldvanajstih zaključil občni zbor. Kmetijske raznoterosti. Obisk živinozdravniških visokih šol v Avstriji je silno slab. Tekom šolskega leta 1901/1902. je bilo na Dunaju v vseh štirih letnikih le 49 slušateljev-veterinarjev, doSim izkazujejo v Berolinu 344, v Monakovem 273 živinozdravniških slušateljev. Da v Avstriji nastane prav v kratkem pomanjkanje živinozdravniškega naraščaja je brezdvomno. Za izvoz perutnine iz Avstrije na Belgijsko izdale so se z ukazom notranjega ministrstva z dne 30. junija t. 1. št. 2893 nove določbe, na katere so prizadeti krogi posebno Letnik LX. v ta namen opozarjajo, da se ognejo morebitnih stroškov in škode. Človeška in goveja tuberkuloza tudi po naj- novejših dokazih profesorja Befringa jedna in ista bolezen, prehaja od človeka na žival in nasprotno, ter so dvomi profesor Kocha glede tega breidvomno opovrženi torej . V malenkost, to pričajo znaki. Najbolj oponirala mi je v nji pesem „Prevzetega Kranjca", posebno pri rimah, „lajbče pa vse šniraste" ima „hlače kažemiraste", predočila mi je živa mladostna fantazija uprav seda- boju proti njega secesijonističnega gigerla, samo, da je imel vrh nevarni bolezni treba bode tedaj odločne pomoči sredi klobuks še od strani veterinarstva in se isto nikakor ne bo smelo prezreti. 9 knof « Prve naj gostejše solze so žalja izvabila mi je z oči žalostna usoda „Svetinove * Poučni zabavni Kirdžali! Ne vem, če se nahaja v vrsti naše slovenske novejše salonske literature katera knjiga, koja bi po- toliko popularnosti doživela, kakor svoje dni ta donavska povest. Seveda smo sedaj razvajeni, neugaja nam kmalo še tako duhovit pisatelj, kajti današnji pisatelji soplodoviti; nekateri zalagajo vsaki lepoznanski list s svojo tvarino že tri leta naprej, Samozaložnikov nam pa manjka, in ravno v sedanji dobi, tudi čita-teljev, ker preplavljajo politični listi s svojimi bor- bami za obstanek vse čitateljsko občinstvo. Svoje dni ni bilo tako. Bili smo skromni. Zame bile so v najnežnejši mladosti vzor najlepšega „Bilderbucha" sanjske bukvice, katere sera že tako na pamet znala, da sem vedela pod katero številko se nahaja „kača petelin", „strah" » in » afna i dasi številk nisem še poznala. Cele ure mi je bila to najljubša zabava. Prva svetovna knjiga bila je tedanji mladini samo umevno „Pavliha", za njim je sledil „Lažnjivi Klukec". Skoraj se mi vsiljuje misel, da je teh umotvorov največ zvedla Giontinijeva knjigarna, in da kupčija ni bila preslaba, ker nisi našel rodbine, v kateri se ne bi nahajali ti vzorni izvodi. Metke a > v veliko zabavo celega omizja poslušalcev, kateri so imeli svoj užitek v ihtenju mojem in me znali vedno se mi laskajoč z novo pridobiti, tej zame bolesti polni uri čitanja, kajti utisek ostal mi je vedno jednak, in solza porajala je solzo, da si se je ponavljalo morebiti po desetkrat. Blažilno vplivala je na mene uprav za kroge mojim jednake, pisana „Babica". Prav na skrivnem seveda, zasedla je prvo mesto v mojem srcu nesrečna „Viktorca", katero je tako neusmiljeno zapustil nje „črni vojak", na katerega bi najraje spustila vso svojo jezo in zaničevanje. Sedaj pride Kirdžalijeva doba! O sladki spomin! Vem, kolikor Vas je mojedobnikov, ohranili ste si še tiste mladostne utise, istotako živo v srcu svojem, kakor jaz. Nismo li vzrastli pod istem obnebjem! Nas ni ogrevalo vse isto solnce? Nismo li sopli isti zrak? Posedali po istih šolskih klopeh, prejemali vedo iz ust istih učiteljev? Ni čuda torej, da smo bili vsi jednega duha, kar je razvnelo in vzhitilo jednega, to je električno vplivalo na nas vse. o Kirdžali", to je bil naš vzor, naš junak, naš polubog! Naravno torej da je bil izvoljenec vsake „Sare Mihaele a Kirdžali ? Ljubavna pisma tiste dobe, bila so najoriginalnejša, kar sem jih kedaj čitala. Še danes prav dobro vem, s kakim ponosom prebirala sem prvi ljubavni list, katerega mi je pisal dolgopet, plavolas petošolec z navpik počesanimi dolgimi lasmi, z uvodom: „Donava, ponosna reka, z vso svojo silovito močjo, ne more Pozneje se mi je v srce smilila uboga grofinja pogasiti velikanskega ognja v mojem srcu, kateri n Grizelda" še več simpatije si je pa stekla „Geno- plamti samo za te angelj moj!" Piramidalno kaj ne? _ % vefa" s „Schmerzenreichom" in košuto. Dokler se Vse umestne fraze prišle so na vrsto, ker manj kakor človek naslaja in zadovoljuje s tako književnostjo, osem strani pisanih izrazov v vsakojakih vaziantih je še najbolj srečen, kajti otrok je, in ne ve še iskati naslikane ljubezni, bilo bi nezaslišano. In ljubezen razločka med seboj in drugimi stanovi. dvanajstem letu, doletela me čast, vsak večer po jedno ali dve uri glasno čitati svojemu de- deku, ali druge ravno izhajajoče časopise, kakor „Novice", „Obzor pušo* a i n Zora a » o Brenceljna a m „Jurja s itd. in kadar je tistega tvorila nestalo, stare » Dobtinice u Posebno zanimale me niso, ker tako obrabljene knjige nikdar še nisem videla, kakor so bile tiste „Drobtinice;" platnice in listi so bili od premnogega obračanja tako zaokrožene, kjer bi mogli biti vogali, da je že dostikrat celega stavka manjkalo. Lahko si torej mislite, kako nečastno se mi je zdelo iz take strgane knjige čitati. Ni čuda, da bila tako izdelana, ker zajemali so z mojim očetom še osem bratov in sester, in Bog ve, kdo še vse, vso svojo učenost, poduk, znanstvo itd. iz nje, in to ni vzbuja ljubezen govorila na Kje kaka dekle, katera ne od prvo ljubavno pismo Pokazati sem vender morala, da čitam tudi jaz „Kirdžalija", pobrala sem iz njega vse mogoče in nemogoče, resnično in neresnično opisana čutila, katera gojim v ljubečem srcu svojem do smotra svojega, obožavanega » Kird žalija", in podpis obligaten pri vsih sledečih pismih je bil tvoja ljubeča te Sara Mihaela". Platonična ta ljubezen trajala je blizu do dva meseca. Skoraj mesec dni bila sva oba že skupaj na počitnicah v prijazni vasici blizu Ljubljane Do sedaj govorila nisva še nikoli, ali tem pogosteje si dopisovala. Vedno gosteje, slednjič vsaki dan. Toliko pisem sedaj pol generacije ne spiše v to svrho, kakor se jih je tisti čas Imela sem pri svojem varuhu svojo sobico. katero sem osobito v noči najbolj izrabljala, ker pri svitu sla Stran 297. Letnik LX botne nočne lučice, teklo je moje pero po papirju včasih do belega dne. In moj ideal? Trudil se je mogoče še desetkrat bolj ko jaz, odgovarjal mi je po dnevi na moja najobskurnejša pisma, katera je v noči porajala fantastična nezmiselj. Njegovi svojci so si mislili, kako pridno študira naš Janko, v resnici pa je tudi moral študirati, sestavljati dolga ljubavna pisma za mene. Žalibog, da vsa krasota in milota te kratek čas trpi, tako tudi moja ljubezen po „Kirdžaliju" ni bila dolzega obstanka. . Nekega dne, ko poldne zazvoni, pride varuh moj domu, ko ravno k mizi sedemo. Gravitetično potegne iz svojega žepa list, čigar rožnobojna vna-njost se mi je koj sumljiva zdela, pogladi ga po čez, in mi ga pred oči držeč vpraša: „Poznaš li to pisavo?" Kolikor je bilo v mojem životu krvi, vem da mi je šinila v lice, ker videla sem skrivnost svojo izdano, postavljeno v javnost. Molčala sem, akoravno je bila podpisana „Sara Mihaela", vender mi vest ni dala lagati, torej sem molče priznala svojo krivdo svoj greh. Z grozovitim „poberi se mi iz pred oči v svojo sobo" pobrala sem se prav skromno in ponižno, da si sem preje občutila veliko slast do kosila na m' te dni poskušali streljati z novimi topovi Ti novi Korb premeščena v Bovec njeno mesto pa gdč. Ivana Jereb iz Bovca pride nosijo silno Polkovni zdravnik v Klatovem fcega streli daleč gosp. dr. Vit. Červinka je imenovan okrožnim zdravnikom voini erar odškodi v Žužemberku 80 topovi morali zaradi Prebivalci vasi Dobec zapustiti svoja bivališča, za kar pa jih Vodovod brez vode V Bezuljaku pri Cerknic Kuratorij kmetijsko-kemičnega preskuševališča je sestavljen tako Načelnik deželni glavar Oton Det člani: okr. glavar Viljem vit. Lasch an deželnovladni svetnik dr. Fr. Z u p dež. poslanec Fr. vitez Lang trgovske in obrtne zbornice Jos. Lenarčič dež predsednik P o v š e in odvetnik dr Makso W u r z b a c h »Slovenska Šolska Matica«. Ker se bodo začele nov vodovod, pa vender nič vode in morajo hoditi v imajo Begunje po vodo Talijo za rešitev življenja v znesku 52 kron 50 vin. je deželna vlada priznala pomožnemu uradniku gosp odbornik Viktorju Jebačinu v Ljublj ki je z nevarnostjo za lastno življ društvene knjige za 1902 rešil iz vode neko ženo. Reforma štajerskega deželnozborskega volil v kratkem tiskati, tako da iz- nega reda propadla. V torek se v seji štajerskega bil osnovan idejo vsekako proti koncu tega leta, je treba že zdaj določiti deželnega zbora odločila usoda tega načrta, število letošnjih društvenikov „Slov. Šolske Matice". Zato prosi popolnoma v smislu nemških nacijonalcev. Zato pač ni nikaka odbor poverjenike, da vsaj do konca julija t. na- škoda, da je namera propadla. Manjšina socialni demokrat znanijo odboru svoje člane in pošljejo zanje letnino po 4 krone. Riegler in klerikalci so vsakemu paragrafu predlagali Za letos izda društvo velezanimive knjige: Pedagoški spremembo, katere predloge je večina vselej odbila. Tako se Letopis, 2) Zgodovino (2. snopič) in 3) Učne slike k čitankam. Razen tega založi Matica: Slovenski jezik. Vadnica za želno desko tesno združeni pouk v slovnici, pravopisju in spisju V zvezkih. Spisala H. Schreiner in dr. Bezjak. Letos izideta tudi v novem volilnem načrtu predlagalo, naj se odpravijo privilegiji takozvanega v de- vpisanega veleposestva, število veleposestniških . Najhujša krivica pa je bi nekateri trgi še nadalje mandatov naj se zniža od 12 na da prva dva zvezka. Obenem se prosi, naj se pošiljajo dopisi volili s kmečkimi občinami. Zato je popolnoma v smislu Slo administrativne vsebine tajniku, gosp. nadučitelju Fr. Grabršku, vencev predlagal poslanec Hagenhofer, naj se nastopni spodnj denar pa blagajniku, gosp. gimn. ravnatelju Andr. Senekoviču štajerski trgi naj bi po novem načrtu še vedno volili s v Ljubljani Za društvenem odboru 1901. izdane knjige je še dobiti pri kmečkimi občinami, uvrste v skupino mest in trgov: Šent Jurij jušni železnici, Kozje, Podsreda, Podčetrtek, Pilštanj, Vransko Devet ustanov za kranjske učitelje. Za 1902 Braslovče, Konjice, Vitanje, Lemberg, Šmarje, Rečica, Planina je razpisanih šestero ustanov prof. Fr. Metelka za učitelje Rajhenburg, Velenje, Makole, Studenice Lenard v Slo na Kranjskem po 84 kron in troje ustanov bivšega vrtnar- venski Gorici, Št. Lovrenc, Veržej in Ptujska gora. Pri vsakem skega društva po 75 kron 60 vin. Opravičeni za prve usta- imenu se je posebej glasovalo. Ker je večina vse predloge nove so nravni, vestni, slovenščino v ljudskih šolah skrbno manjš zavrgla zadnj zapustila dvorano, na kar se goječi in z vrtnarstvom se baveči učitelji. Za druge ustanove moral načrt opustiti, ker ni bilo dvetretjinske večine NOVICE Stran 299. Posredovanje za kmetijske moške posle. Vojno je pregnal junak Jan Žižka na gori Vitkovo prvo ministrstvo je dovolilo graški dobrodelni posredovalnici, da ji nemško križarsko" vojsko roparsko a 15 j- «vtv.xw v,« j. .v)ßav, — u xt/. julija 1410 so zmagali pošljejo vsi vojaški oddelki, ki «e dopolnjujejo na Štajerskem, Poljaki roparske nemške križarje pod Grunewaldom. Razni zaznamke vojakov iz slojev kmetijskih delavcev, ki si želijo češki junaki so teiaj hiteli bratom Poljakom na pomoč. In po po dosluženi vojaški dobi službe kot kmetijski posli in delavci, zmagi je pesnik Jan Hus zapel junakom Poljakom slavo. Posredovalnica^ bo to preskrbovala brezplačno. temelj V Šoštanju so postavili za novo nemško šolo, ki jo bo zidal „Schulverein". Povedati moramo, da se uprizarja že zdaj gonja na lov napolnili novo šolo. za slovenskimi otroci, da Načrt zakona o uredbi učiteljskih plač na Goriškem je izdelan in že predložen. Plače so 600, 700 800 z razmerjem po vrstah v 10' V 10' III. 8/ 10- Stanarina: vodja ljudske šole 500 kron, začasnim učiteljem 400 kron razredne šole) služil Opravnina 100, 150, 200, 300 kron Cela pokojnina v 40 letih Ako je kdo let, pa je postal nesposoben, ako temu ni sam kriv, dobi pokojnino za 10 let Drugače dobi odpravnino do 5 let službe enkratno, pozneje pa dvakratno letno plačo. Toda manj nego 800 kron za učitelja in 600 kron za učiteljico pokojnina ne sme znašati. — Udove dobe polovico pokojnine, tikala soprogu, toda ne pod 600 kron in ne nad 80 °/0 zadnje možove plače. Otroci dobe do 20. leta po 166 kron. Ako so otroci v šolah tudi po 20 letu, jim lahko ostane prispevek do 24 leta Ta načrt pride baje že jeseni v razpravo! Laška demonstracija. V zadnji seji obč. odbora v Pazinu je predlagalo županstvo, naj se izreče cesarju zahvala za 1000 kron, katere je daroval za zgradbo cerkve. Proti temu, da se izreče cesarju zahvala za ta dar, sta glasovala c kr. notar dr. Cech in c kr. višji davčni blagajnik Rovis. Kako se o tem dogodku sodi, pač ni treba šele pripovedovati. Roparski napad pri belem dnevu. V četrtek teden je poskusil neki hudobnež na javni cesti v Trstu oropati poštnega raznašalca denarnih vrednotnic Napadeni se je branil ter dosegel, da je bil napadalec prijet. Samomor v zaporu. V Senožečah je bil v preiskavi oženjeni Josip Mahnič iz Dolenje vasi pri Senožečah. Bil je na sumu, da je izvršil zavraten umor. Pred nekaj dnevi so ga našli mrtvega. Obesil se je bil z vrvjo, ki jo je napravil iz svoje srajce. Bržčas ga je pognala v smrt zavest, da bo obsojen zaradi umora. Ubil se je na mostu pri Otočah Železniški uslužbenec g. Albin Jakše iz Ljubljane. Pripeljal se je sinoči z Bleda na kolesu brez zavore ter padel s tako silo ob ograjo, da je obležal mrtev. znamenju križa so drli Nemci v slovanske zemlje, da bi uničili Slovana in ukradli njegove zemlje. Poskusen umor in samomor. 12. t. m. so ho- zapreti v Belgradu civilnega inženerja Jurija Selica, in teli sicer radi nekega prestopka proti nravnosti. Selic pa je streljal na svoje zasledovalce, in ko je videl, da se ne more rešiti, je ustrelil z revolverjem, ki ga je imel seboj, samega sebe. Selic je bil star 35 let, neoženjen in je bil v Belgradu lastnik neke agencijske prodajalne. Čudna strela. V Belgiji so med nevihto zadnjo nedeljo v neki gostilni veselo plesali. Naenkrat trešči v hišo in plesalci obstali so strahu kakor okamneli. Nikdo se ni upal bežati. Ko je minul prvi strah jeli so se ogledovati začudeno drug druzega, ker vsi so črni kot zamorci. Strela je namreč z svojim udarcem ometla ves dimnik in saje so se vsule na spodaj stoječe plesalce, ter jih popolnoma počrnila. Veseli so bili, da so odšli hujšej nesreči, zadovoljili so se z to svojo najnovejšo podobo. Napad na drž. pravnika v sodišču. kr. sodiščem v Italiji )e bila razprava, ko v sodnijsko Pred dvo- rano vstopi advokat Vekoslav Pagliano Šel ie naravnost proti državnemu pravdniku odvetniku Jos. Bellavita in je nanj ustrelil. Bellavita lahko ranjen hitel k sodnikom, da se za njih skrije, ali sodniki so tudi bežali v bližnjo sobo in se ondi zaprli. Nastala je silna zmešnjava, ker so vsi bežali in hiteli, da se obvarujejo Paglianovega revolverja. Pagliani ni pa mogel streljati, ker ga je ustavil kancelist Grrattarola, kateri mu je tudi revolver odvzel, moža potisnil v bližnjo sobo, kjer ga je zaprl in stražam izročil. Uzrok napadu ni poznan, menenja so, da je Pagliano to izvršil v nezavednosti. Neprestreljiva tkanina. Neki mladi Italijan Be- nedeti je izumil neko vrsto tkanine, je neprestreljiva: . t. m. so se vršili v Rimu poskusi v pričo vojnega ministra in zast. druzih držav. Ovili so s to tkanino jednega osla in jednega petelina in streljali nanja z angleškimi najmočnejšimi revolverji in italijanskimi vojaškimi puškami Poskusi so se izvrstno sponesli, kajti kroglje so odletele in niso tkanine nič poškodovale. Ta tkanina je debela tri milimetre. Iznajdi- telj ni dovolil, da bi si tkanino kdo natanko ogledoval, marveč konstatirati so smeli samo, kako kroglje odletajo. Poročajo, da Nenavaden žar o zahodu solnca. Dunaja se javlja, da so v petek dne 12. t. m. opazovali Čuden Žar o zahodu solnca. Nebo je bilo na več krajih v raznih rdečih barvah razsvetljeno in sicer ne, kakor navadno, vse v eni barvi, ampak različno rdeče svetlo in rdeče temno. Ta pojav so napovedali učenjaki in že na več krajih se je pokazal v drugih deželah v Angliji in Nemčiji. Pripisati ga je zadnjim vulkanskim izbruhom na Martiniku, kateri so ozračje napolnili s pepelom, ki se po ozračju vrti in ti oblaki prahu in pepela po-vzroČujejo take pojave. Vročina je bila te dni prav neznosna osobito v Trstu, kjer ni bilo čuti najmanjše sapice vetra, a po dnevu od solnca ugrete stene še po noči povzročale veliko sparino. Vse te dni so imeli oi 30 do 32 0 C vročine. Tuii po drugih mestih je vročina velika, na Francoskem je v nekaterih mestih vsled dosegla 36 0 C. V Parizu je bilo dosedaj do 36° C, a velikanskega pocestnega prometa zrak popolnoma zadušljiv. se bodo vršili poskusi tudi s šrapneli in topovi. »Novi Petrograd« v konkurzu. Pred tremi leti je nakupil petrograjski stavbenik in milijonar Šalit na otoku reke Neve z imenom Gralodaj razsežna zemljišča z namenom, da sezida tu mesto „Novi Petrograd". Delniška družba, se je pod jednakim imenom ustanovila ter vložila kapitala 12 milijonov rubljev, je začela zidati mesto in je sezidala Že 800 šestnadstropnih modernih poslopij. Ali nade, jih je stavila družba v svoje ogromno podjetje, se niso izpolnile in se je nadalnje zidanje ustavilo. Družba je prišla v konkurz, stavbišca se prodajo na dražbi rubljev. in delničarji imajo škode 5 milijonov Nov izbruh na Martiniku. Iz Fort de France javljajo 12. t. m.: Minulo noč okoli polnoči se je pojavil nov izbruh, ki je povzročil mej prebivalstvom veliko vznemirjenje. Povzročena škoda še ni znana. Brzojavna zveza je pretrgana. Kuga v Indiji. Ruski list „Vjestnik Sudehnoj Me- Italiji je vročina tako velika, da ljudje umirajo vsled solnčarice. dicini" poroča o kugi v Indiji in pravi da je obolelo na Ministrstvo je dobilo obvestilo/ da okoli 100 oseb. Slovanska praznika. umrlo po raznih mestih strašni bolezni v Bombay-u od maja do junija 853 14 in 15. julij sta slavna oseb; od teh da jih je umrlo 815; v provinciji Pengiat pa jih v isti dobi obolelo 23.642, a umrlo jih je 22.042. spominska dneva češkega in poljskega naroda. 14. jul. 1420 tem času je v Indiji umrlo za kugo skupaj 28.334 oseb. Stran 300. NOVICE Letnik LX. Nov zdravilni vrelec, 35° virati vsled zadnjega potresa v Solunu. toplote, iz- Brezžični brzojav in šah. Popotniki na ladiji „Campania" so se dolgočasili. Imeli so pa na ladiji aparat za brzojavljenje brez žic. Brzojavili so kar na slepo in brezžični brzojavni aparat na 80 milj oddaljeni ladiji „Philadelphia" se je odzval. Na to so ponudili potniki ladije pania" onim na „Philadelphiji" igro na šah in n Cam- odzvali, da sprejmejo ponudbo, obeh ladijah na krovu razprostrli Ob ti so se 2. uri popoludne so na šahni deski in igra potom brezžičnega brzojava se je pričela. Igrali so do večera. Zvezo je pretrgala ladija „Lucania u je brzojavila, da ima brzo- javna naročila sporočiti „Campaniji". landija. Dežela, v kateri ni ječ ne policijstov, je Is Ljudje so ondi vseskozi pošteni in zgodovina te dežele ve povedati samo dva slučaja v katerih sta bila kaz- novana dva človeka radi tatvine. Prvi je kradel za svojo stradajočo družino ter je bil kaznovan dovolj s sramoto, katero si je nadel s tem činom. Drugi pa bil bogat, vender je vkradel sedemnajst ovac. Kazen za to bila mu je od nalašč za to sklicanega zbora naložena: da mora plačati storjeno škodo, prodati svoje posestvo ter za vedno zapustiti deželo, kar je tudi takoj storil. Islandija spada k danski državi in tam se rešujejo slučajno tožbe v ali oni zadevi. V Islandiji sami pa nimajo jetnišnic in sodnikov. Kolera na Kitajskem. V Pekingu, glavnem mestu Kitajske, se kolera tako širi, da umrje vsaki dan na stotine oseb na tej epidemiji. Mišji »dež«. Nedavno se je pojavila v bližini mesteca Bougie v Algeriji čudna prikazen. Naenkrat se stemni nebo in na zemljo so začele padati črne miši tako gosto, da so bila tla v malih sekundah popolnoma pokrita samih Mnogo teh živalic se je nataknilo v padcu na špicaste kole, • v • misi. s katerimi so ograjena domovja. Arabci, prebivajo v teh zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn ure pooblastila tako dolgo, zaloge, re- klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. \X Y \ s m X trn 7 ti Sk k 7 tli H / / / /, /// / ■ J//, A krajih, so se te prikazni tako prestrašili, da so bežali in klicali: „Alah, Alah!" misleč, da je kazen božja. Ta prirodna uganjka pa je bila kmalu razvozljana. Močen vihar (ciklon), je pribučal iz puščave, kjer vse mrgoli miši, je te živalice dvignil tam od tal ter jih nesel po zraku pred mestece Bougie, kjer so popadale na zemljo. Nov način lepotičenja. V Ameriki, v deželi iz-najdeb, so se začeli na povsem nov način lepotičiti; geslo tega lepotičenja je miruj. Lepotici se na ta način: Vleže se na gld. 4-20 3 Hi Ui i v nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. prava srebrna remont, ura s posrebr- njeno amor. žepno verižico tokom. zemljo, z obrazom proti nebu. Vse napete mišice vratu, rok, nog, sploh celega telesa se morajo umiriti tako, da klijent niti ne sme Čutiti, ako mu kdo vzdigne glavo. Imeti mora čut, kakor da bi ne imel glave, in glava mora sloneti popolnoma v roki dotičnega. Isto se mora čutiti tudi pri roki ali nogi. človek pride po potem postane Ako dolgotrajnem mirovanju do te virtuoznosti, lep ! Seveda je vse to amerikansko. prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom. prava I4karat zlata remont, žepna ura v lepi baržunasti škatulji gantno verižico. Za vsako aro se jamči leta. Loterijske srečke. V Brnu dne 23. julija t. L: 69, 49, 70, 48, 83. Na Dunaji dne 19. julija t. 1.: 54, 71, 68, 34, 39 V Gradci dne 19. julija t. 1.: 78, 31, 53, 71, 19. Nepovoljne se zamenja denar nazaj pošlje torej brez rizike Tem enaka naznanila rej ena Pošilja se proti gotovini p on a povzetju olzer tovarniška zaloga Založnik avstrijske zlatnine uradniške zveze debelo. Tržne cene. V Ljubljani dne 25. julija 1902. Pšenica 10 K 7 ječmen oves K \ ajda K 6 50 Avstrijsko. Ilustrovani ceniki zastonj franko Agentje sprejmejo proso K 6 — h, turšica K 6 30 h, leča K 12«- h, fižol K 7 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Odgovorni urednik Rajko Pirkovič Tisk in založba Blasnikovi nasledniki