Iz Jugoslaviie. — Naša zastopnika sta v Beogradu izročila sledečo spomen'co v zadevi črtan:a prosvetnega proračuna za Slovenijo: Udruženje jugoslovanskega učiteljstva poverieništvo Ljubljana ki ima v svoji organizaciji 2500 članov učiteljstva v Sloveniji, podaja v zadevi črtanja" raznih postavk kredita v budžetu prosvcte za Slovenijo sledeči Memorandum. V budžetu za Slovenijo so b'le poleg raznih drugih Dostavk črtane sledeče: 1. Funkcijske doklade za upravo šole šol. voditel.em. 2. Nagrade za ekskurendne šolc (ishrana). 3. Okrajne učit. konference. 4. Nagrade učiteljicam za ženska ročna dela. 5. Jedna svota v oddelku »višj; školski nadzornici«. 6. Jedna svota v oddelku »srezki školskii nadzornici«. * To črtanje je tem občutneje ker so vse navedene Dostavke zakonito zaiamčene in se na ta način uva;ajo popolnoma brezpravne razmere v šolsko upravo in izgubi učiteljstvo v dekretih priznane in dosedai varovane praviice. Razlogi: Ad 1. Funkc .ske doklade za upravo šol: upravitelji osnovnih šol imajo pravico na funkciiske doklade oo § 2. naredbe deželne vlade za Slovenijo od 14. febr. 1919. Ti dodatki niso ukinieni z zakonom od 23. lul. 1919. eod. (Službene Novine br. 86 iz god. 1921) »O izmenama i doounaina u zakonu o narodnim školama od 19. aprila 1904.« Pripomniti moramo. da upravitelji šol in učitelji v Sloveniji ne prejemajo stanarine in ne kuriva kakor učiteljstvo v ostalih pokrajinah države. Ad 2. Ekskurendne šole (u budžetu: šolske stanice) so v Sloveniji stalne šole v oddaljenih in hribovitih krajih, kjer se poučuie do dva dni na teden. Pripomniti moramo, da se mora z ukinjenjem te postavke ukiniti poučevan.e dece v nad 200 takih šolah. Nagrade za te učitelje so zajam- ¦čene na temelju naredbe ministerstva prosvete od 14. junija 1921 god. 0. N. br. 25.536. Ad 3. Okrajne učiteljske konference (zborovi), ki se prdrejajo enkrat v letu so tako eminentne važnosti za dviganje šolstva in bi bila ogromna škoda. ako bi bila ta postavka kii ni visoka črtana iz budžeta. Ad 4. Učiteljice za ženska ročna dela imaio pravo na nagrade po naredbi Ministra Prosvete od 14. iun. 1921 god.. 0. N. br. 25.536. Ad 5. V postavki »visi školski nadzornici« je razlika 6500 Din, vsled česar položai istega ni siguren. Ad 6. V postavki »honorari« so prizadeti okrajni šolski nadzorniki. z razliko 11.840 Din, ki ,im pripada po kralj. uredbi od 11. febr. 1921. god. Službene Novine br. 40. Izpuščenii so r>o>Dolnoma krediti za službene inšpekcije (putnine i dnevnice) po naredbi br. 63« dne 11. febr. 1921. Zaradi črtania budžeta so ukinjeni študijskii dopusti na Višji pedagoški šoli, na konservatoriju i.n vsi ostali študijski dopusti. * Podpisano pover.ieništvo se obrača tem potom na naslov da se ukinjene postavke vzpostavijo in odobre. ker pomem"a to črtanie velik zastoi in" povzroča nazadovan.e narodne prosvete v Sloveniji. Podp:sano poverjeništvo naiodločneje protestira !da se z ukin.enjem zakomito zaiameenih in v dekretih določenih pravic odvzema vero in zaupanie v avtoriteto zakona in pravne razmere tako v na.širših masah naroda in v vrstah učiteljstva v Sloveniii. — Glavni odbor UJU ln pragmatka. Glavni odbor UJU je poslal zakonodajTiemu odboru spomenico. v kateri izraža stališče, da naj se v plenumu zakonodainega odbora pri reševaniu uradniškega zakona upoštevaio sledeče zahteve učitelistva- 1. zakon o uradništvu naj vsebu.ie določbo. da se uč;telji nastavliajo s kral.evskim ukazom; 2. da začetne učiteljske plače ne morejo biti maniše. nego so danes: 3. da se v nogledu klasifikaciie učiteljstva obdrže odredbe iz proiekta novega zakona o narodn':h šolah; 4. da pristoja učiteljstvu pravica. pritožiti se državnemu svetu proti kazni. ki io izreče minister prosvete: 5. da se učiteljstvu zasigura politične pravice; 6. da imaio omožene uoiteljice popolne osebne doklade; 7. da se ob razpisu stalnih učiteljskih mest upoštevajo tudi rodbinske potrebe; 8. da se učiteljstvu v iužni Srbiji zasigura posebne doklade v višini 50 do 100 odstotkov od doklad, predvidenih v novem zakonu: 9. da se draginiske doklade povečaio sorazmerno z naraščanjem cen živlienskih potrebščin in 10. (da se o-b priliki razmestitve učiteljstva v e.rupe. vsi učitelji s predpisanimi kvalHikacijami razdele v 1.. 2. in 3. grupo druge kategorije in da naj znaša položaina plača prve grupe druge kategorije 3300 Din letno. Vprašanje naš h gmotnih zahtev od držare. Prejeli smo naslednji zaključni konmnike: 6. novembra t. 1. sta sprejela deputacijo državnih nameščencev iz vseh ookraiin kraljevine ffiinister financ in minister za socialno politiko. — Na vprašanje deputacije, v koliko bo minister finamc uvaževal v resoluciji beograjskega kongresa državnih nameščencev z dne 29. in 30. oktobra 1922 izražei.e zahteve, ie finančni minister izjavil: 1. Zakon o civilnih državnih nameščencih ie pododbor zakonodainega odbora završil. Izveštaj ie že predložen plermmu zakonodajnega odbora. 2. Maksimiranje rodbinskih doklad za nižje državne nameščence se ukine. Iz maksimirania se izvzamejo osebne draginjske doklade. omeji pa se iznos (suma) rodbinskih doklad na določeno število rodbinskih članov. 3. Izenačenje draginjskih doklad za vse kraje v kraljevini se bo izvedlo na osnovi zakona o civilnih državnih nameščencih s pričetkom prihodnjega budžetnega leta. Po možnosti pa se bo izenačenie izvršilo tudi prej. če bodo na razpolago zadostni novi viri državnih dohodkov. 4. Glede izplačila enkratnega nabavnega prispevka finančni minister ni dal določnega odgovora, pač pa je bil mnenia. d^ bi se ta prispevek mogel izplačati v okviru event. ponovnega zvišania trošarine na vino in špirit. Minister za socialno politiko ie izjavil, da bi se dalo tudi za ta večji izdatek najti potrebno kritje. Plenarna seja »Glavnega Saveza drž. činovnika i službenika« koji so prisostvovali tudi delegati novih pokraiin. je na to sklenila, da se za primer neizpolnitve pod točkami 1.. 2. in 4. navedenih obečani finančnega ministra skliče 8. decembra t. I. v Beogradu ponovni kongres državnih nameščencev iz vseh pokrajin, istočasno Pa se bodo v vseh večjih kra^ tih kraljevine vršili protestni shodi državnih nameščencev. Za Osrednjo Zvezo javnih nameščencev v Sloveniji: Maks Lilleg s. r.. predsednik. Joža Bekš s. r., tajnik. — Vprašanje vpokojencev. Na seji 8. nov. ministrskega sveta ie minister za konstituanto Trifkovič poročal o končnih izpremembah uradniškega zakona. katere je sklenil pododbor zakonodajnega odbora Vse sporne točke so izločene in ie vlada vrhutega sklenila, da se v zakon sprejme tudi določba. s katero se urejuje vprašanje UDokojencev. ki so bili upokojeni pred sprejetjem službene pragmatike. V dalji debati je na celi črti prodrla ideja popolne enakopravnosti upokojencev iz vseh pokrajin, in sicer imajodobitiupokojenci predpragmatiko enake prejemke z bodočimi upokojenci. Kdor je bil upokoien po dokončaniu celokupne službene dobe. preide v novo razmerje brez pegleda. Kdor pa je bil upokoien prej in reflektira na pokoinino po novi pragmatiki. se mora podvreči pregledu službenega zdravnika. da se ugotovi njegova sposobnost za službo. — Izjava odbora Učit. društva za kranfski okraj. Pri odborovi seji z dne 9. nov. 1922. se ;ie tov. Lajovicu znova nudila prilika da dokaže trditve. ki jih je o naši organizaciji objavil v nestanovskih listih. Po temeljitem razmotrivanju se je odbor prepričal da so vse niegove izjave neresnične. — Fr. Luznar, predsednik, Josip Lapajne, tajnik. Jania Miklavčičeva, Franja Slaparjeva, Anton Sepaher, Josip Brtoncelj. — Izjava. Tov. Laicvcu naznanjam, da organizacije ne vzdržujemo zato. da bi se med seboi ruvalii temveč da se stanovsko krepimo. Zaganjati se v ljudi, ki so »Zavezo« vzdrževali, ko ste drugi preobračali po'litične_ in stanovske kozolce, ni baš junaško. Cast in slonova koža —• sta dvoje! — Josip Lapajne. — Učiteljem-dobrovoljcem se štejejo voina leta dvojno. To določa »Finančni zakon za leto 1922—23«, razglašen v »Službenih Novinah SHS« št. 167 A., z dne 31. iulija 1922. v 6'enu 282.. ki se trlasi: Vsem upokojenim in aktivnim državnim uradnikorn s pravico do pokojnine v Srbiii in Črni gori. ki so bili kot taki v voinali od leta 1912. do vštetega leta 1920. v vojaški službi. se priznava pravica do službenih let za pokoinino iz člena 22.. točke 3. pod a) zakona o ustroju voiske. Vsem ostalim aktivnim državnim ukaznim uradnikom Srbije in Črne gore, ki so službovali kot taki v voinih letih 1912. do 1920., a niso opravljali vojaške službe. se priznava za pokojnino vsako 1-eto z 18 meseci. — Vsem absolviranim študentoin d .akom in ostalim voinikom Srbiie in Črne eore in dobrovoljjeem urednikom iz nov.h ookrajin, ki niso bili ukazni državni uradniki. se vštejejo. ako dobe ukaz ali zvanfe s katerim še spofena ookojn.na leta ki so ili prebili v vojni. po odbitku časa dijaškega roka dvoino v leta ukazne službe in v leta za pokoinino. — Vsi uradniki, ki so iim priznana službe,na leta po čl. 22., tč. 3. pod a), zakona o ustroju voiske. imaio pravico. za leta vplačati prispevke v uradniški vdovski fond. To pravico imajo tudi vdove umrlih in izŁa voine oogrešanih državnih uradnikov in častnikov do dne smrti svoiih hraniteljev (Ur. list. št. 105, z dne 9. okt. 1922.) — Vštetje službenih let učiteljicam in učlteljein prizadetim zaradi voine. Tozadevni zakon je bil razglašen v »Službenih Novinah«. št. 229, z dne 14. oktobra 1922, in se glasi: 1. Učiteliem, ki so dovršili učiteljišče v času od dne 1. maja 1912 do dne 1. januarja 1919 v tuzemstvu ali inozemstvu. pa niso bili postavljeni za stalne učitelje po dovršeni šoli. bodisi ker so stopili v voisko ta potem v voino. bodisi iz drugih vzrokov. ustvarjenih z vojno. se Driznava ves pretekli čas. od zvršetka šole do postavitve v leta stalne službe za pokojnino in povišek po odbitku časa obvezne službe v stalnem kadru, a brez pravice do odškodnine za pretekli čas. samo da morajo vplačati za ta uvažena leta prisoevke v pokojninski fond; 2. uč*steljicam. ki so v času od dne 1. maia 1914 do dne 1. januaria 1919 dovršile učiteljišče v državi ali v inozemstvu. pa niso moff.e biti iz raznih vzrokov. ustvarienih z voino, takoi postavljene za stalne učiteljice — se všteva ta čas po odbitku 6 mesecev v leta staLne službe. a b^r pravice do odškodnine za pretekli čas. samo da morajo vnlačati za ta čas prispevke v pokohiinski fond: 3. začasnim učiteliem n učitel.(.cam ali vršiteliem ali vršiteljicam učkeljske službd ki so opravili učiteliski izpit za stalne ali ga opravili do konca leta 1922. se priznavajo za pokojnino in povišek. a brez pravice do odškodnine vsa ona leta. prebita v službi. v katerih so bili ocenjen.i najmani s povolino oceno, samo. da morajo vplačati za ta iim priznana leta prispevke v pokojninski fond. — Našemu m':nistru za prosveto priporočamo, naj razglasi ta zakonodajiii sklep ter skrbi za njegovo izvršavanie. (»Ur. List« štev. 110. z dne 24. oktobra 1922). — Za cel mesec za nazai šs niso prejeli plaoe — škandalozne razmere. Narodna Prosveta poroča: G. iyedniče, molimo vas da u našem cenienom Hstu oštampate ovo nekoliko redaka. Evo več 30. oktobra i ioš ne primismo platu, pa kad čcmo primiti za novembar! ? Dole potpisati do sada srno dva puta išli u Bo^ siljgrad da primimo platu a kad tamo dodemo oni nama kažu da nemaju novaca — gosp. fin. činovnici su več primili sve prinadležnosti. JVli smo od Bosiljgrada udaljeni 30 km a od Bugarske granice 1 km vazdušne linije. A da znaiu g. činovnici kakav ie tai put od 30 km sigurno nebi nas toliko mučili, jer taj put to su kozje putanje gde na nekim mestima .edva čovek teško prede — a prinudeni s-rao da po nekoliko puta mesečno napuštamo rad u školi. da idemo u Bosiljgrad za platu koju ni do danas ne primasmo. Ako se i dalje bude ovako postupalo s nama moračemo započeti rad napustiti, a tražiti srestava za opstanak. Molimo g. uredniče intervenišlte kod pretpostavljenih da nam se plate izdadu i da se činovnici za ovakvo, maltretiratije prosvetnih radnika najstrožije kazne. Učtivi: Rade Dam.anovič i Jakša Bukovič. učitelji. ¦ — Naročnike »Narodne Prosvete« v Slovsn'j!_ opozarjaano, fda nai poravnajo naročnino in zaostanke po nakaznici. ker ne prejmeio poštnih položnic. — Risarska razstava. V nedeljo, dne 19. t. m. od 9.—12. ure in od 13.—17. ure ter v pomedeIjek dne 20. t. m. od 9.—12. ure bodo razstavlieni okrašeni o v i tki za risbev risalnici kr. učiteljišč, Resljeva cesta 10. II. nadstropje. Izložena bodo vsa. tudi najslabša dela. — Razstava ie interna in preprosta; pristopna pa bo tudi učitelistvu. drugim strokovnjakom in staršem gojencev in eoienk. __ — Zagrizenost kat. duhovnika. Zupnik Al. V. v S., ie dognal, da ie »Zvonček« — čujte! — »svobodomiseln« list in kot tak »proti kat. misli«. zakai pisal ie pred kratkim predsedniku kr. šol. s\'eta med drugiim dobesedno naslednje: »Svetujem Vam. da začnete vendar e,nkrat s katoliško mislijo tudi v našem krajnem šolskem svetu. Zato predlagam: Črta naj se vsak denar za svobodomiselne časopise in sicer: 1. Za »Zvonček«, 2. za »Popotnik«. »Učit. Tovariš« menda ni naročen pri nas in ga ni treba. Naroči naj se nekai izvodov »katekizma« (srednjega in nekaj »Zgodb sv. pisma«. Kako so delovale te besede na pri seji poleg šol. vodie edino navzoča pripadnika SKS. ni toliko zanimivo kot je zanimiv logični sklep ki sledi iz gorenjih župnikovih besed: da bo učitelj. ki bo izposoial dec: iz šo-larske knjižnce »Zvonček«, deloval nroti katoliški misli! Da potem učitelj, ki ie zaenkrat hočeš-nočeš navezan na krai. ooleg takesra dubovnika ki se notabene rad po-baha, da ie okr. glavar niegov »sošolec«. nima priietnega živlienja. mora biti iasno vsakeinu potr]u]ejo to številni slučaji iz vseh let, odkar ie župnik v Soteski. Opozariamo na ta značilni slučai vi§. šol. svet že danes. ker jasno kaže, kie je iskati krivcev nesporazuma med cerkvijo in šolo. — Iz mestnega šolsfeega sveta v Ljubliani. O zadnji redni seii mestnega šolskega sveta, ki se ie vršila v torek, dne 24. oktobra t. 1.. smo pre;eli sledeče ooročilo. Predsednik proglasi sklepčnost, oozdravi navzoče in otvori sejo. Zapisnikar poroča o bistvenih stvareh iz predsedstva an pove. kako so bile rešene. kar se vzame na znanie. Zapisnik zadnie redne seje z dne 28. avgusta t. 1. odobn se brez usrovora. Poročili okrainega šolskesfa nadzornika o osebnih izoremembah med učiteljstvom izza zadnje upravne dobe .in pa o daljših dopustih v tem času, prošenih ali dovoljenih oziroma prošenih in dovoiljenih, se vzame na znanje. Ponovno se sklepa o prošniah za izprazn.ieno učno mesto stalnega strokovnega učitelia II. skupine na I. mestni deški meščanski šoli in se nasvetuie višjemu šolskemu svetu tronredlmg. Poročilo šokskih zdravnikov o delovanju v šolskem letu 1921./22. se vzame na znanie in se spre.imejo nekateri s t.em Dorooilom združeni nasveti. Sklepa se o dveh disciplinarnih slučajih. Razpravlia se o nedostatkih na tukajšnjih meščanskih šolah in se sklene predložiti tozadevno poročilo višjemu šolskemu svetu v eventualno primerno uvaževanje. Na več vprašani internega značaia se dado uradna pojasn.la. Potem se seia za- ključi. — Dva sveža groba. V predzadnjem listu ste iavili, da je umrl upok. šol. vod. Davorin Juduič. Z Judničem sem se bil seznanil o priliki zborovanja naše »Zaveze« v Gorici, takrat, ko se mi je bilo posrečilo" ustanoviti odsek za ocenjevanje mladinskih spisov. V odbor tega odseka je prišel tudi Judnič. Vestno in marljivo ie opravljal svoj posel. Kot načelnik tega odseka sem se nanj vselej lahko zanesel. — Judnič je bil rodoljnben učitelj, ves vnet za rajski hčerki, za pravico in resnico. Bil je tudi zelo inteligenten mož. Absolviral ie vso gimnazijo in vseučilišče. Njegova stroka ie bila matematika in fizika, ki ii je nekaj časa tudi poučeval na učiteljišču v Kopru. — Kakor domala vsi talenti, bil je tudi Judnič nesrečen, silno trpcč pod pritiskom osobnih razmer. Preganjali so ga in mu metali polena pod noge, dokler ga niso pregnali v predčasni pokoi. — O tem sem prejel pismo, ki kratko a dobro opisuje blagega pokojnika. Zato naj mi bo dovoljeno, da doslovno podam to pismo gg. tovarišem: — »Prišlo je nepričakovano hitro. Zadela da je srčna kag. Ob pol 12. jc še poučeval, nato mu je postalo siabo in ob en četrt na 13. je izdilinil svojo blago dušo. Bil je vedno čil in svež na duhu, tudi telesno ni bil posebno slab; zadnje čase ga ie tu in tam prijela mala slabost, vendar ni popustil in je še vedno z največjo vnemo in z velikimi načrti širil prosveto. Bil je uč itelj - trpin v pravem pomenu besede. V shižbovanju zasledovan zaradi slovanskega mišljenja, je mislil, da najde v pokoju mir. Radi male pokojnine si ni. moge! privoščiti težko zasluženega počitka, zato je poučeval.3 leta v Christo.ovem zavodu, ptitem je dobil dovoljenje in ie otvoril tečai za trgovske predmete. D a 1 j e svojemu narodu, ki ga je tako iskreno ljubil, še svoje poslednje življenske moči, dokler ni utrujena njegova glava klonila pod težo življenja ter njegova duša splavala v vsemirie, radujoč se uspehov 38letnega delovanja na prosvetnem polju.« — Tako mo; poročevalec, jaz pa kličem ganotim srcem: Sladko spavaj Davorine, svojega stanu trpin, večno solnce naj Ti sine, žij med nami Tvoj spomin! * Druga žrtev nemile Morane je tovarišica Lo.izka Logonderjeva, učiteljica v Škofii Loki. Aioj Bog, ali je mogoče, da je umrla ta čvrsta, mlada, blaga. pridna deklica? In vendar je tako! »Sic erat in fatis« trdi Ovid in »Gegen das Schicksal vermag kein Sterblicher kampfen,« pravi Berthold. Tudi Lojzkino mater, vdovo, je zadela slična nesreča. Imela se je v drugo poročiti, ko -si ji uname sod špirita in uboga žena postane žrtev — plamena! Lojzka je ostala takrat osamel otrok. Šolala se je pri Uršulinkah v _kcrfji Loki. Dovršivši učiteljišče, so io Uršulinke spreiele za učite.jico zunanje šole. Stanovala je v Stari Loki, kjer je imela krasno posestvo, ki reprezentuje dandanes veliko vrednost. V njeni hiši, rekše vili, je gostilna, kjer je bila Lojzka na hrani in je pri gospodinjstvu vsestransko pomagala. Kadar sem z Bukovice šel v Škofjo Loko, sem se pomudil rad v tej gostilni. Z Lojzko sva jo udarila časih »po italijanski«, ako sva hotela, da najti navzočni gostje ne umejo. Vselej me je prijazna Lojzka tudi nagovorila: »No, gospod Janko, le izvlečite svoj notes«, pa mi berite kako svojo najnoveišo pesmico.« Rad sem blagl koleginji ustrezal. Lpjzka je bila zaročena z absolviranim medicincem, g. I. Rantom. Pripravljala se je tudi na drugi izpit. Po dovršenem usposobljenostnem izpitu in po Rantovi promociji sta se nameravala poročiti. Kdo bi ne blagroval mladega para? Zadnjič sem Lojzko videl pred meseci v Selcih, ko je z obširnim nahrbtnikom šla v spremstvu svoiega zaročnika na Ratitovec. Kar žarela je same sreče. In zdaj leži ona pod zemlio, a on plaka za blago deklico! — Kakor doznajem se je Lojzke lotila — angina (davica), ki se jej je pridružilo še zastrupljenje krvi. Hoteli so io odDeljati v avtu v ljubljansko bolnico, toda na poti je blaga deklica izdihnila. — Nehote mi prihajajo na misel moji verzi, ki sem jih posnel po togujočem Eenau-u: Kaj s r e ča tvoja je, srce? Le h i p, ki komaj se rodi, za vedno spet se potopi v brezdanje večnosti morje!... Lojzka Logonderjeva, blaga dušica, spavai v Bogu! — Kandiia pri Novem mestu, 6. nov. 1922. Janko Leban. — Diiaki naše kraljevine, ki žele študirati na kakšni nemški univerzi, višji tehnični ali trgovski šoli se opozarjajo naj ne hodijo v Nemčijo, preden se ne pozovejo. Prošnje za vpis na kaki nemški šoli se morajo naslavljati na našega častnega konzula v Berlinu (G. John Wiener, Berlin, Mohrenstrasse 33) s sledečimi prilogami: a) šolsko izpričevalo, ki je enako vredno kot zrelostno izpričevalo kake nemške devetletne šole z uradnim dokazpm, da se prosilcu na osnovi tega izpričevala dovoljuje brez ovire vpis na domači visoki šoli, za izrednega slušatelja ie potrebno prinesti dokaz o zadostni šoiski izobrazbi. b) Potidilo o obnašaniu za čas od končanih študij. c) Dokaz, da dovolj zna nemški jezik, kar se posebno smatra za dokazano, ako ima v zrelostnem izpričevaln inozemske šole potrdilo, da ie lastnik izpričevala v najvišjih razredih prisostvoval najmanj 3 šolska leta pouku nemškega jezika z dovoljnim uspehom. č) Dokaz o potrebnih sredstvih za šolanje. d) Svojeročno napisani življenjepis, ki vsebuje polno ime, dan in kral rojstva, vera, državljanstvo, bivališče in poklic staršev, šolanje, vojaško razmerje itd. e) Inozeriici, ki se nahaja.ip v Nemčiji morajo prinestl potni list, ki se po vpogledu takoj vrne. — Vsa potrdila, ki niso izdana od pristojnega nemškega konzula, mora ta overoviti. Potrdilu v tujem ieziku se ima priložiti overovljen prevod. — Qtnenjeni konzulat bo sporazumno s pristojni.nl ministrstvi porazdelil v začetku vsakega šolskega leta prijavljene dijake na posamezne nemške šole, pri čemer se bo po možnosti oziral na njehove želje. Izrecno se pristavlja, da o pripustitvi na kakšno nemško šolo odloča pristojno ministrstvo. — Dijaki bodo pravočasno obveščeni, ali in kateri šoli so prideljeni. — Vsem šolskim vrtnarjem! Da uredimo spomiladno dobavo divjakov za šolske vrtove je nujno potrebno, da vemo koliko bodo rabile posamezne šole. K d o r tedaj potrebuje divjake. nai naznani do dne 24. nov. t. 1. številp in vrstp na naslov : »Višji šolski svet. oddelek za šolskp vrtnarstvo.« — Na zakasnela naznanila se ne bp v nobenem slučaiu pziralo, zato prosimp točnosti. — Divjaki bpdp pp 1 in 2 K komad. Nadaljna ppjasnila glede plačila. dobave i-td. bodp objavliena v Uč. Tpv. in »Slovenskem sadjarju«. — Lansko leto sp nastaie pri dobavi divjakov neljube nerednosti, katere pa ni zakrivilp strok. nadzorstvo za šol. vrtnarstvo ki ima vsled nereda še danes posla s to zadevo. — Vse one. ki še niso plačali spomladne dobave prosimp, da brez odlasra poravnaio račune da moremo tudi mi urediti naše. Onim. ki so prcveč plačali, vrnemo ob ureditvi denar. — Fr. Črnagoj. A. Skulj. — V Htijsfcem okraju so do 15. decembra razoisane v stalno namestitev nastopne službe: Nadučiteljski na dvorazrednicah v Doleh in na Vačah; voditeljske na enorazrednicah v Kolovratu. Št. Lambertu, na Polju in na Primskovem; učiteljske v Doleh. Sv. Križu, na Krki. na Polšniku, v Šmartnem, Toplicah. Vel. Gabru, V.šnii arori in Zagoriu. Natančneje v Uradnem lisru. —k Iz knjige nasilja. (Ob obletnici rapallske pogodbe.) Cilji laškega nasilja. — Knjiga nasilja. — Cerkvene razmere. — Naša društva. — PoMtično živl;enje. — Laška justica. — Krnski dogodki. — 12. novembra 1920. — Učiteljstvo kočevskega okraja in drugo — oozor! Z urad. štev. 3707. pd 20. pkt. t. 1. razpisuje pkra... šol. svet v Kočevju vsega skupaj 21 učiteliskih mest v stalno nameščenje. Med temi mesti so nekatera krajevnp zelo ugodna. druga pa tudi velike važnosti v narodnem oziru. Bpjim se pa. da bp kot vedno doslei le malo prosilcev (prosilk) in da bo okraj trpel še nadalje pod občutnim pomanjkaniem učnega osob.ia posebno moških oseb. Tovariši, tpvarišice!. ki niste še definitivni ki nimate še stalnega mesta. ne prezrite teh vrstic. ki Vam jih piše ppazpva<lec razmer v pkraju z željo, da neha dosedania brezbrižnost in da se vsaj v zadniem trenotku odloči zadostno število učiteljstva in vloži prošnje za razpisana mesta in to posebno za najvažnejša. Saj ni naš okrai koncem sveta. ni. tudi pri nas so vsai take ako me boljše razmere kot drugod v Sloveniji. — Če ni povsod ugodnih prometnih zvez, je to nedostatek. ki se oa vsai deloma izjednači z drugimi razmerami. — Težko ie pa dandanes povsod naše delo in življenje. — Stalnost službenega mesta ie pa tudi velika dobrina. ki io bodo oni, ki nimajp še stalnega mesta občutili in pogrešali posebno ko bo spreiet novi šolski zakon. — Uspcsobljenostni izpiti v jesenskemroku v Mariboru. K usposobljenostnim izpitotn pred izpraševalno komisijp v Mariboru_ ki so se vršile v času pd 3. do 9. novembra t. 1. pod predsedstvom ravnatelia Matije Pirca. se je priglasilo 37 kandidatov in kandidatinj. Izmed teh so uspešno prestali: a) meščanskošolski izpit: Mlinarič Josipina (II. skupina), Tominšek Helena (I. skupina. z odliko): b) ljudskošolski izpit: Kurnik France Blažič Štefan. Aparnik Gojmir, Hasl Dragotin. Mauer Lavoslava. Čeh (Stancer) Marica Unger Tilica. Kravarič Janko. Gradišnik Stanko. Križman Josip S. Bernardeta Novačan. Resman Jakob. Vodošek Marjeta. Lebič Ivan, Sokol (Zaplotnik) Antonija. Wittine Jos;p. Trebše Terezija. Čiček Franjo. Rainer Milkp Ferk Bogomir: c) dopolnilni ljudskpšplski izpit: Habacht Ivan. Pojbič Julij, Feriančič Antonija, Mayer Gize-la, Vukan Koloman. Tratnik Ana Zver Matija, Hajdn Marjeta: č) špecijalni izpit iz francpščin e : Mirovič (Globpčnik) Josipina.