Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska nI 6/1. Vse po-liljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vrano. Telefon uredn. 2312. JSIfl TOVARIŠ Stanovsko poliftšško glasilo UJU. - Poverjeništvo LJubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po ceniku od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Proti prosvetnemu centralizmu*. Veliika ovira v naši 'prosvetni upravi je v tem, da je pretežni del prosvetne admini« stracije koncentriran v ministrstvu prosvete. S prosvetnim centralizmom grešimo prati temeljnemu principu, ki mora veljati za vsako delo. Sveto je čustvo vsakega člo» veka, ki hoče dobro delati, a tako delo je mogoče le, če se dela z ljubeznijo in ener« gijo in se pušča svoboda iniciative pri izbi* ranju dela in pri sami izvedbi istega. Nihče ne mara biti rob! Vsakdo hoče biti svobo« den človek in svoboden delavec. Po tujem receptu nihče ne dela z voljo. Samo v svo« bodi se dela s polnim uspehom. Ta psiholo« ška činjenica mora biti jaka komponenta pri ustanavljanju temeljnih načel prosvetne uprave. Blagoslovljena je ideja samouprave v vsaki grani državne uprave, to velja tudi v prosveti. Tudi v prosvetni upravi je treba paziti na stotine stvari; neprestano jih je treba obdržati v videku, dokler niso izve* dene. Nihče pa tega ne more izvesti tako, kakor neposredni interesent, ki mu je na srcu .prosvetno delo, katero neprestano motri iz ljubezni doi istega, ne miruije dotlej, da vse zapreke niso odstranjene in prosvetno delo izvršeno. Tako vedno za prosveto bu« deče oko mora biti pri prosvetnem inspek« toratu, Oblastnem šolskem odboru, sreskem šolskem nadzorniku in pri krajevnem šob skem odboru. Vso iniciativo prosvete kon« centrirati v ministrstvu prosvete se pravi ovirati prosvetno delo naroda. Druga glavna komponenta, ki jo je tre« ba pri ureditvi prosvetne uprave imeti v vi» deku, je vsakomur znano dejstvo, da mini« strstvo prosvete ne more ugodno izvrševati niti v tehniškem pogledu vsega administra« tivno«prosvetnega dela, ki je sedaj končen« trirano v ministrstvu prosvete. To koncem tracijo so odredili ljudje, ki ne poznajo v dovoljni meri obsežnega raznovrstnega ad= ministrativnofcprosvetnega dela v kulturni državi. V ministrstvu prosvete so koncentrirani mnogi malenkostni posli, od katerih bi se pretežni del lahko prenesel na prosvetne in* spektorate. V mali Srbiji so se lahko vsi ti posli iz* vrševali v ministrstvu. S povečanjem terito« rija in na to z ujedinjenjem v kraljevino, ki ima obsežno Tazvito šolsko administracijo, so se ti posli v velikih dimenzijah pomno» žili. Nezmiselno je bilo koncentrirati vse te posle v ministrstvu v zmislu istih predpisov, ki so nekdaj veljali in bili dobri za malo Srbijo. Ministrstvu prosvete bi bilo potreba pustiti v strokovnem pogledu samo posle vrhovne šolske politike. Druge strokovne posle bi bilo treba prenesti na podrejene prosvetne oblasti. V personalnih zadevah bi bilo treba prepustiti ministrstvu samo ukaz« ne zadeve, a druge malenkostne posle naj bi vršili prosvetni inšpektorati. * Dr. Sigmund Čajkovac, narodni poslanik Kmečke Demokratske Koalicije, profesor višje pedagoške šole v Zagrebu, predsednik Hrvatskega Pedagoškega Knji« ževnega zbora, bivši načelnik za Osn. Nast. v min. prosvete pod min. prosvete St. Radi« čem, je priobčil uvaževanja vredno razpravo v »Napredku«, ki jo ponatiskujemo, ker se sklada z načelnim stališčem, ki ga je tudi »Učiteljski Tovariš« zastopal in ga zastopa tudi sedanje poverjeništvo UJU. Tako bi se ministrstvo prosvete lahko intenzivneje bavilo s strokovnimi zadevami na polju modernih šolskih reform. Sedaj je naše ministrstvo uprav zasuto v pretežni množini s spisi male važnosti. Zbog reševa« nja teh malenkostnih zadev sploh ne dospe do reševanja večjih šolskih vprašanj. Ta dejstva so obče znana, posebno pa meni kot bivšemu načelniku ministrstva prosvete. Vsak dan sem bil fizično izčrpan samo s podpisovanjem spisov po več ur. Zbog ta* kega mehaničnega dela, zbog mnogih dnev« nih posetov in mnogih intervencij iz vseh krajev države, klone človek fizično ter pri takih razmerah ne more biti niti pravega govora o strokovnem delovanju na šolskih reformah. Bil sem v ministrstvu prosvete na Du« naju, v Pragi, Miinchnu, v Dresdenu, a ni« kjer nisem videl onega navala osobja in nuj* nih intervencij in to brez izjeme politične narave in političnih partizanov, kakor je to v Beogradu. Dekoncentracija prosvetne uprave z de« politizacijo učiteljstva ter osamosvojitev od politične (policijske) oblasti, je tretja kom: ponenta, ki jo moramo vzeti v obzir pri res ševanju vprašanja prosvetne uprave z novo šolsko zakonodajo. Zbor vseh predsednikov učiteljskih društev iz Slovenije v Mariboru, v nedeljo, dne 15. aprila 1928. Blagajniško poročilo. Zaradi boljšega pregleda je blagajnik tov. R. Grum razdelil svoje poročilo na: 1. Društvena poslovanja. Nekatera društva ne pošiljajo redno svojih mesečnih prijav. To stanje se mora izboljšati, ker je v tem baza blagajniškim knjigam poverjeništva in točna evidenca članstva. Našteva društva, ki so v zaostanku s prijavami. Nekatera društva še dolgujejo prispevek za »Zvezo drž. nameščencev«. Prispevek zanje je centralna blagajna morala plačati, dočim društvenih prispevkov ni prejela. Za pevski zbor prispeva le <18 društev. Dolgovi društev so precej narastli. Čita društva, ki dolgujejo, vštevši vsote za april skupno 68.560 Din. 2. Centralna blagajna (poverjeništva.) Blagajnik čita vsote, ki jih dolgujejo dolžniki za Tovariša in Popotnika, vsota dolgov je zapopadena v skupnem (zgoraj navedeni vsoti) dolgu društev. Tiskarni plačujemo sproti. »Učit. Tovariš« je aktiven le z inserati, s katerimi se krije za 37.858-75 Din; »Popotnik« je aktiven za 15.694-50 Din. Ta vsota se uporablja za kritje upravnih stroškov Poverjeništva. »Učit. naraščaj« in samoizobraževalna akcija učiteljstva je razpolagala z 22.160-80 Din, od tega se ie izdalo 18.715-30 Din, in sicer za učit. naraščaj v Ljubljani 1589 Din, v Mariboru pa 7200 Din, ostalo se je porabilo za samoizobraževalno akcijo in I. izobraževalni tečaj. (Navaja posamezne vsote.) Sirova bilanca izkazuje brez »Zvončka« — prometa 1,368.700-19 Din. Čita posamezne postavke. • Glede »Zvončka« bo podal podrobno poročilo na prihodnji seji, ker se je nabavila nova knjiga, v katero še niso prenesene vse postavke. Je pa list aktiven. Čita vsote, ki jih zahteva ves aparat Poverjeništva. Za to prejema Poverj. le 20.000 Din, s tem je nemogoče izhajati, za to morajo priskočiti na pomoč listi, ki so aktivni Revizija »Zvončka« za leto 1924 in 1925 se vrši in bo izkazala ob sklepu manco v znesku ca. 40—50.000 Din. Manco bi bil večji, ako bi poverjeništvo imelo vpogled v knjigi, ki ju ni več. Kar pa je knjig, so tako pomanjkljivo vodene, da ni mogoče vsega dognati. Člana bivšega poverj., ki sta dolžna odplačati svoj dolg poverjeništvu, plačujeta redno. 3. Tiskarna. Poverjenik: Vsi koraki, da bi postala tiskarna last organizacije, so bili brezuspešni Medtem, ko je bilo pov. mnenja, da morajo naša gospodarska podjetja služiti organizaciji, so bili odločilni člani nasprotnega mnenja. Z ozirom na vse to smo stopili z njo v strogo trgovska pogajanja in sklenili z njo pogodbo. Blagajnik čita pogodbo. 2e pri prvi in drugi točki blagajnikovega poročila se je razvila kratka debata, ki so se je udeležili tov. Burnikova, Volavšek, Kopriva, Skulj in Grum. Slo je predvsem za stvarna pojasnila k podanemu poročilu. Nekoliko daljša debata se je razvila po prečitani pogodbi z Učiteljsko tiskarno. Stavljeno je bilo vprašanje glede knjižnice poverjeništva. Debate so se udeležili tov. Stravs, Dimnik, Volavšek, Skulj, Mlekuž, Ljubic in Macarol. Po končani debati ie bil sprejet sledeči predlog tov. Stravsa: Širji sosvet poziva poverjeništvo, da v najkrajšem času razreši vprašanje lastnine knjižnice. Nato je bil sprejet še predlog tov. Macarola — da naj se pogodba s Učiteljsko tiskarno razpošlje na vsa društva, da bodo člani na jasnem. Pogodba z Učiteljsko tiskarno se soglasno odobri. 4. Proračun. Da se na skupščini ne bo izgubljalo časa po nepotrebnem, čita blagajnik Skiciran proračun za bodoče poslovno leto. Proračup izkazuje izdatkov v znesku 468.800 Din, kritja za 467.000 Din, torej primanjklaja 1300 Din, ki se bo kril s prihranki. Za Zvezo drž. nameščencev in za pevski zbor se vodijo računi posebej. Članarina za člana znaša mesečno 13-20 Din. V tej vsoti je zapopadeno vse, tudi zveza drž. nameščencev ter pevski zbor. Sprejme se Planerjev predlog, da se postavka za učit. naraščaj in za samoizobraževalno akcijo loči v dva dela, in sicer se določi za vsakega po 50 p mesečno. Sprejme se Hočevarjev predlog, da se v listu objavljajo okrožnice splošnega značaja, in po pošti pošiljajo le one rezervatne vsebine. S tem se bodo stroški za poštnino zmanjšali. Istotako se sprejme Dimnikov predlog, naj se razpošlje proračun društvenim odborom do 30. t. m. Ti-le naj pošljejo svoje predloge do zadnjega maja. Nato reguliraj Poverjeništvo proračun, kolikor se da in ga objavi v 1. štev. Učit. tov. v mesecu juniju. Musek: Tudi mi bi morali prej poznati proračun centrale v Beogradu, ako hočemo pravilno sestaviti svoje proračune. Pozvati ie izvršni odbor, da kmalu sestavi proračun in nas z njim seznani. (Sprejeto.) Blagajnik predlaga, da naj društva razmotri-vajo na svojih zborih, kakšno stališče naj skupščina zavzame z ozirom na to, da zahteva Beograd enkratni prispevek a 5 Din za prošlo leto, ker je širji sosvet v Celju predsedniku tov. Petroviču obljubil, da bo skupščina letos rešila to vprašanje. Oba predloga sta bila sprejeta. Po končani debati o blagajniškem poročilu je bil dnevni red v toliko spremenjen, da je podal tov. Dimnik poročilo o tisku pred poročili odsekov. Poročilo o tisku. Urednik Učit. Tovariša, tov. Ivan Dimnik je očrta! glavne naloge, ki jih je skupščina v Kranju naložila poverjeništvu glede tiska. Nato je prešel tozadevno k posameznim listom in institucijam. Glede Učiteljskega Tovariša se je dotaknil sledečih vprašanj: Informacije iz inozemstva in za inozemstvo o našem gibanju; informacije za list iz Beograda ter iz drugih delov države in informiranje centr. tiska in drugih listov v državi o našem gibanju; stalna poročila o delu poverjeništva Kaj se godi? MILITARIZACIJA UČITELJSTVA IN UČI-TELJSKE SLUŽBE. Iz Slovenije je odšlo več učiteljev 'služiti kadrski rok v Bileči in v Sarajevo. Po 3—6 mesecih jim je izdalo ministrstvo vojne objavo, da jih začasno odpušča, četudi še niso dovršili kadrskega roka in jih pošilja sredi šolskega leta za učitelje v Macedonijo. Kadrski rok bodo pa nadalje odslužili v letošnjih in naslednjih počitnicah. Tako je odšlo iz Bileča 45 učiteljev, med njimi 5 Slovencev v Macedonijo, iz Sarajeva pa do 90 in med njimi tudi več Slovencev. Dekreti 'so prišli nenadoma in nepričakovano, tako da jih je mnogo moralo oditi v vojaških oblekah na učiteljsko službeno mesto. Vsi so bili pozvani, da vlože naknadno prošnje za učiteljsko službo na ministrstvo prosvete. Ker nekateri . tega niso storili, >so dobili kratkomalo od ' ministrstva prosvete uverenje, s katerim se jih namešča kot učitelje v Macedoniji. Najlepše pa je to, da morajo ti učitelji učiti v Macedoniji po tamošnjih od-■ redbah tudi veronauk in sicer deco pravoslavne vere, čepTav so sami rimoka-i toliki in jim je podrobno pravoslaven verski nauk neznan. Lahko si mislimo, kako poučujejo tudi v srbohrvatskem učnem i jeziku. V smislu čl. 4 al. 5 čin. zak. ne more ! postati nihče državni uslužbenec, če je do-) vršil 21 leto, pa ne odslužil kadrskega ro-5 ka, oziroma, če ni oproščen vojaške službe. , Po čl. 50 vojnega zakona so pa oproščeni | le začasno nesposobni, če ne postanejo ; sposobni do 25. leta ter stalno nesposobni ! in dijaki, ki _pa morajo prositi, da se jim preloži rok v kadru (čl. 52 voj. zak.) Opozarjamo gg. narodne poslance na ! ta najnovejši način militarizacije učiteljske službe, na nove metode podeljevanja učiteljskih mest brez prošenj in na postopanje z učiteljstvom, ki se javi na službo v kadru. Če bodo obveljale take metode za nameščanje učiteljstva, potem bomo kmalu več kot balkanizirani! od tedna do tedna v listu; stalni dopisi v smeri programa; honoriraijje takih dopisov; iniciativnost in informativnost glede samoizobrazbe; brošure; in-formativnost v pravnih in gospodarskih vprašanjih učiteljstva ter zveze uredništva v to svrho; obramba skupnih interesov in nastop proti krivicam potom tiska; društvena poročila in vabila; kulturno in prosvetno izvenšolsko delo učiteljstva; potreba razširjenja lista; nekrologi; književne novosti. Glede Popotnika se je dotaknil sledečih vprašanj: Tesnejši stiki odsekov za reformo šole in lista; so-trudništvo reformatorjev pri listu; oddelek za samo izobrazbo učiteljstva; stiki s centralnim odsekom; poročila iz krožkov; informativnost o modernih ped. smereh inozemstva; organizacija zamene in sotrudnikov iz tujih listov; razširjenje obsega listu; honoriranje dopisov; prednost dopisov iz po-verjeniške akcije o samoizobrazbi, reformi šole in izvenšolskem delu (nadaljevalnem šolstvu) pred drugimi dopisi. Glede Zvončka: Reformističen šolski časopis; anketa priznanih mladinskih pisateljev o listu; organizacija glede opreme, vsebine, slik; prirodoznanstveno gradivo, iz moderne tehnike, iznajdbe, slike; stik z odborom Mladinske Matice, razširjenje obsega listu; predpogoj je, da pristopijo novi sotrudniki k listu. Mladinska Matica: težnje Matice; odbor; pravilnik; delo. Slovenska Šolska Matica: sklepi skupščine; položaj; Pedagoška centrala; stališče poverjeništva in interesi celokupnega učiteljstva z ozirom na ti dve instituciji. Celoten pregled izvedbe Stavljenega programa v letošnjem letu. (Konec prihodnjič.) Seznam Mladinske Matice kaže, da bo polovica šol prijavila že 10.000 članov. Kje je druga polovica šol? Pošljite naročilnice ali vsaj bloke nazaj! _ LISTEK. JOS. DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. Drugi razred. Konj: Koliko jih imajo; cena; visokost; teža; barva; glava, vrat, prsa, noge, hrbet, križ; kaj z njimi vozijo; s čim jih hranijo; kaj najrajši jedo; s čim jih krmijo pred težko in dolgo vožnjo; kakšne navade imajo njihovi konji; koliko kvintalov speljejo; kako z njimi ravnajo; voznik v gostilni, konj pred gostilno v mrazu ali ponoči; voz mora imeti ponoči luč; voznik mora voziti na desno; kakšne barve in velikosti so konji v vasi; ižrebe; mo« kri konji od dežja ali potu; napol suho seno je škodljivo. Vsi sveti: Kako so ljudje oblečeni; okrašeni grobovi; ljubezen do mrtvih; spo« štovanje do grobov; cvetice na grobovih; za« puščeni grobovi; okrasiti moramo zapuščene grobove; zakaj so zapuščeni; ne krasti cvetic in sveč na grobovih; tudi oče, mati, stari oče in stara mati bodo umrli; ljubezen do njih; hudo bo, ko bodo umrli. Čebele: Panj; hranjiči; iz koliko desk so narejeni; oblika desk; luknjica; koliko de« lov ima Žnidaršičev panj; mreža; sat in med; celice; sesterokotnik; mrenica; kako vzamejo satje iz hranjičev; kako iz Žniadršieevega panja; ali umorijo čebele; s čim jih umorijo; stroj za trčanje; satnice še porabijo; kako zopet položijo satje v panj; v hranjiču to ni mogoče; satje porabijo za vosek; po čem prodajajo med; po čem ga v prodajalni pro« dajajo; ali vzamejo ves med iz panja; hrana za -čebele pozimi; matica in delavke. K o mp ostni c a: ; Plevel, zemlja, pe« pel, bili, suha trava, smeti, kuhinjski ostanki na kupu; trohni; večkrat premešamo; plevel in bili na poti; dober gnoj. Gnojišče: Oblika kupov; obzidano gnojišče; moker ali suh gnoj; rahel ali stla« čen; amonijak; voda odnaša amonijak; gnoj gori; zalivanje gnoja; šir. in dolž. gnojišča. Gnojnična jama: V gnojnici je amonijak; gnojnica po potih; po jarkih; veli« ka škoda; jama; dožina, širina in globina ja« me; iz česa so tla in stene; s čim je jama po« krita; gnojišče nad gnojnično jamo; kaj za« livajo z gnojnico; sesalka; gnojnični sod; kdaj zalivajo. Požar: Kako je nastal; požarna tbram« ba; brizgalna; drugo orodje; kako so gasilci oblečeni; kaj so rešili; pomoč nesrečnim; za« varovalnina; brez hiše; potreba požarne hram« be; previdnost pred ognjem; kam vržejo vži« galice ali ostanke cigaret; otroci in vžigalice; vedno mora biti kdo pri ognju. Meje: Javornik; Snežnik; Italija; Itali« jani; Slovenci v Italiji; kako ravnajo Italijani s Slovenci; ali so radi Slovenci pod Italijo; enkrat bodo rešeni. Prvi december: Slovenci, Srbi in Hrvatje; ali razumejo Srba ali Hrvata; ali bi razumeli Nemca ali Italijana; en kralj; ena država. Kovač: Kdo je podkoval vola; kako je skoval podkev; meh; oglje; razbeljeno žele« zo; tnalo; kladivo; klešče; kako so volu re* zali parklje; kako so podkev priibili; koliko je kovač računal; nepodkovan vol se zbode; kovačeve roke; predpasnik; obraz; težko delo; kako natakne obroč na kolo. Ključavničar: Kdo je popravil kiju« čavnico; ključ; pero v ključavnici; kovač in ključavničar; kaj še dela ključavničar; vitrih; pile; žlindra; francoz; vijaki; sveder na stroj; železo v ognju je mehkejše; koliko računa ključavničar. Klepar: Kositar; cink; tžveplena ki« slina; med; kakšne reči dela; kaj popravlja; ali živi revno ali bogato; zakaj; ali živi le ob kleparstvu; kdo še dela kleparska dela. Luna in zvezde: Kakšna luna je se» daj; kdaj vzhaja; kdaj zahaja; ali se vidi čez dan; kaj je neki luna; kaj so zvezde; rimska cesta; veliki voz; severnica; večernica; Mars; kdaj je jasno; zvezde migljajo; lepota. (Dalje prihodnjič.) Pedagoški in stanovski kongresi v inozemstvu. Splošne vesti. (Izvirno poročilo „Učiteljskemu Tovarišu"). MEDNARODNI PEDAGOŠKI KONGRES V BERLINU. SODOBNA NEMŠKA OSNOVNA ŠOLA. Dne 12. aprila ob 10. uri je otvoril dr. Becker kongres s programatičnim govorom v natlačeno polni dvorani »Grosses Schauspiel« haus«. »Mednarodni duh in mednarodna vzgo« ja«. Kongresa se udeležuje okoli 500—6000 učiteljev iz Francoske, Angleške, Nemške, Holandske, Švedske, Poljske, Čehoslovaške, Bolgarske, Letske, Litvanske, Avstrijske in Jugoslavije. Becker je izvajal v glavnem to*le: Če družijo vzgojitelji mednarodno je gotovo na« men, da se z narodi pobratijo. Kaj pomagajo narodom mednarodne zveze, če se pa mla« dina vzgaja v sebičnem narodnostnem duhu. Mi tičimo še vedno v dobi absolutnega na* rodnega mišljenja. Dokler ne bodo narodi čutili v sebi tudi človeštva, toliko časa se ne more meriti pravi mednarodni duh. V skup« nem delu narodov lahko nastane mednarod« na zveza, mednarodni duh pa le iz novega čustvovanja med človekom in človekom. Kar ljudi loči, če osebno izvzamemo je narodno, kar jih veže je človeško. Iz tega govora se vidi, da je Nemce, An« gleže in Francoze svetovna vojna vendarle nekaj naučila. Da ni dovolj, če je človek za« grizen narodnjak, ampak, da je še globlja sila in moč v človeku, ki jih veže in dela od« visne, ker človek in tudi narod, pa če tudi je večstomilijonski, bo živel v današnjem gospo« darsko«duševnem normalno le mednarodno. Tu na tem kongresu se grade začetki šele tipanja mednarodnega duha, a tik za tem more neposredno priti mednarodna gospo« darska osvoboditev. S tega stališča je ta kongres pozdraviti. Od 12.—17. se vrše važne razstave, pre« davanja, ogledi po važnih šolah novodobnega nemškega šolstva. Iz celotnega vtisa še vedno sili pruski duh in ostro narodnostna vzgoja. O čisti de« lovni šoli ni niti govora. To je zgolj formalen reformizem. Priti mora mlajše, bolj ostro usmerjeno učiteijstvo, ki bo v smislu delovne šole rešilo vzgojno preobrazbo šolstva. Le redke so izjeme, ki gredo čisto novo pot. Povsod se vidi skoro le posnemanje. Kuhlmann mi je v osebnem pogovoru v Lipskem zelo lepo označil na vprašanje: »Kaj misli o berlinskem šolstvu in delovni šoli ter njega reformi pisave« sledeče: »Ko so Ber« linčani hoteli upeljati novo šolo so od same priprave zboleli«. Naslov kongresa ni pravi: »Novodobno nemško šolstvo«, pravilno bi moralo biti »Berlinsko«pruska šola«, ker Lipčani in Ham« buržani niso tu razstavili mnogo — oni gredo pač samostojno pot in delali bi krivico Nem« cem, ko bi jih vse hoteli imeti za prusake. Moj osebni občutek je to, da Slovenci nismo ravno najslabši, in da bodo morali Prusi še večkrat oboleti predno pridejo do čiste sa« mostojne delovne šole. S tem seveda ni rečeno, da človek tu ne pridobi prav nič. Ampak svetujem vsako« mur, komur je mar nova šola, naj se pomudi rajše več časa pri lipskih in hamburških to« variših, ker bo od njih mnogo več dobil. Zanimiva so bila predavanja: ministra prosvete: Dr. Becker: »Mednarodni duh in narodna vzgoja«, 'Kretschmann: '»Moderno šolsko poslopje«, Feuerstack: »Posebno svoj« stvo dekliške vzgoje v osnovni šoli«, dr. Karsen: »Nemške poskusne šole«, Kohne: »Poročilo o hamburških poskusnih šolah« in Gločkel: »Dunajska šolska reforma«. Celoten vtis tega vzgojeslovnega kon« gresa jasno kaže v predavanjih in šol« ski razstavi, v čustvovanju učiteljstva in šol« skih oblastih, da se poslavlja nerad stari pru« ski militaristični duh, narodna zagrizenost, meščanski individualizem kapitala in z njim vred vsa stara učeča okostenela šola disci« pline in da namesto stare razpadajoče me« ščanske družbe stopa sicer še tipajoče ali vendarle samoniklo zavestno nova družba delovnega ljudstva, ki ustvarja novo delovno šolo v vsej pestrosti in prostosti. Res je, da je vmes še polno reformnih kompromisov, ki nazaj nočejo, a naprej ne morejo. Preteklost jih vleče nazaj, a bodoč« nost je prevelika razlika polpreteklega živ« ljenja. A kljub vsemu se vidi, da gre tok časa naprej in navzgor h končni zmagi popolne svobode nove šole s sodelovanjem otroka, učitelja in staršev z vso družbo, ki vzgoji nov rod in drugačno človeštvo prepojeno s človečansko dobroto lepote, resnice in med« narodnega sodelovanja ter pravične porazde« litve gospodarskih in prosvetnih vrednot. Stanislav Žagar. Berlin, 16. aprila 1928. MEDNARODNA ZVEZA UČITELJSKIH UDRUŽENJ. Dne 14. apirla 1928 je otvoril ob 9%. predsednik Wolff zasedanje Mednarodne zveze učiteljskih udruženj, v kateri so včla« njeni: Angleži 6, Nemci 6, Bulgari 3, Fran« cozi 6, Holandska 3, Latiška 2, Litavska 2, Poljska 5, Švedska 2, Švica 3, Češka 4, Jugo« slavij a 3, Estonska 2. Predsednik Wolff je podal predsedniško poročilo in povdarjal velik pomen te medna« rodne zveze. Dumas je podal tajniško poro« čilo in razvoj od leta 1926, iz katerega je razvidno, da ima zveza 83.000 članov in da se zveza ugodno razvija in ima namen združiti vse učitelje sveta in jih prepojiti z duhom miru in sprave narodov k skupnemu sodelo« vanju v korist človeštva. K temu poročilu je govorilo več govor« nikov, ki so predlagali razne načine, kako bi se zveza zboljšala in zvečala. Za tajniškim poročilom je blagajnik La« pierre podal blagajniško poročilo, ki se je odobrilo. Vsako učiteljsko udruženje plača 25 dolarjev osnovne pristopnine in na vsakih 1000 članov še 2 dolarja na leto. Dne 15. aprila 1928 so se sprejele razne važne resolucije raznih učiteljskih udruženj in dne 16. aprila 1928 so obravnavali slučaj« nosti ter se je zasedanje zaključilo. Vsled obveznosti, da so seje tajne in vsled izjave, da bo tajništvo izdalo poročilo o vsem, kar sme v javnost, sem podal le okvirno gibanje zasedanja. Po izdanem po« ročilu podam svoje mnenje in misli k temu zasedanju. S tovariškim pozdravom Stanislav Žagar. Berlin, 16. aprila 1928. O BERLINSKI ŠOLSKI RAZSTAVI. Globina nemške šolske reforme, ki se« veda še ni dokončana — saj se reformno gibanje v svojem bistvu sploh dokončati ne more — se je zrcalila iz šolske razstave, ki je bila otvorjena istočasno s pedagoškim kongresom v Berlinu (12. aprila do 17. apri« la). Čeprav razstava ni nudila kritičnemu obiskovalcu sinteze i učnega in vzgojnega dela na nemških osnovnih šolah, je vendar — prežeta reformnega duha — pobudno vplivala na vsakogar, ki se vglablja v načela novodobnega šolstva. Izredno pozornost so vzbujali razstavni prostori z izdelki raznih poskusnih šol (Leipzig, Dresden, Hamburg, Wien). Laskava mnenja Sn prizn,anja, po« dana od tisočev obiskovalcev, so pričala, da doseže novodobna šola naravnost eklatantne rezultate. V samostojnem in samopridobitnem du« hovnem in manualnem delu so otroci ustvar« jali razstavljene izdelke iz raznih življenskih poprišč, poslužujoč se papirja, lepenke, gli« ne, šibja itd. Otroška roka je oblikovala hi« storična bivališča in znamenitosti, lorograf« sike enote itd. Le škoda, da nam vsled ogromne pestro« sti razstavljenih izdelkov ni mogoče spuščati se na tem mestu v posameznosti, čeprav bi baš s tem šele dostojno ocenili to velikopo« tezno prireditev, ki je bila predmet dolgo« veznih razprav v tukajšnjem časopisju. Berlin, 20. aprila 1928. K—č. Nadaljevalno šolstvo. —nš Odsek pov. UJU za nadaljevalno šolstvo v Mariboru je na svoji seji dne 14. t. m. predelal načrt za gospodinjske nadalje« valne šole in za tečaj za učiteljice ter neka« tere druge pereče zadeve. Osrednji odsek je zastopal tov. Mencin, ki je poročal o stališču oblastnih odborov napram mašim težnjam-Načeto je bilo tudi vprašanje organizacije in programa tečajev za učitelje kmetijskih nadaljevalnih šol. —nš Odsek pov. UJU za nadaljevalno šolstvo v Celju je na svoji seji dne 16. t. m. razpravljal o organizaciji tečajev za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol ter o pro« gramu konference učiteljev kmetijskih nada« ljevalnih šol. O prvem vprašanju in o vpra« šanju učnih načrtov za gospodinjske nada« ljevalne šole se bo še posebej razpravljalo z zastopnicami tovarišic v odseku. Seje sta se udeležila tudi oblastni poslanec tov. Levstik in tov. Mencin, ki je poročal o delu osred« njega odbora. Odsek je sklenil, da povabi k sodelovanju tov. Zupančičevo in Simonovi« čevo, da se naj teritorijalno območje celj« skega odseka opredeli tako, da mu pripadajo okraji celjski, laški, šmarje«rogaški, gornje« grajski ter slovenjgraški in da predlaga po« verjeništvu, da skliče in pripravi konferenco učiteljev kmetijskih nadaljevalnih šol obeh oblasti v Celju ter poskrbi pri oblastnih od« borih za povrnitev potnih stroškov. —n Redni občni zbor »Strokovnega dru« štva učiteljev obrtnih in trgovskih nadalje* valnih šol za ljubljansko oblast se vrši dne 5. maja t. 1. ob 15. uri na I. deški osnovni šoli na Ledini. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika ustanovnega in izrednega občnega zbora. 2. Poročila funkcijonarjev. 3. Eventualna li« kvidacija v slučaju vstopa v okrilje UJU. 4. Volitev novega odbora v slučaju nadalj« njega obstoja društva. 5. Slučajnosti. NB. Občni zbor se sklicuje na ta dan iz razloga, ker se vrši dopoldne skupna zboro« vanje 5 sreskih učiteljskih društev. Tovariše upravitelje prosimo, da dajo to vabilo v podpis vsem tovarišem, ki poučujejo na nadaljevalnih šolah in jih s tem obvesti o občnem zboru. Odbor. Ed. Škopek, Ljubljana, Mestni trg 8 priporoča birmanske ure, verižice po najnižjih cenah. Damam z dežele je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča M. PoElkrajšek frizer za dame lo gospode, Ljuöijana Sv. Petra cesta 12. OBČNI ZBOR »UČITELJSKEGA KON* VIKTA« V LJUBLJANI se vrši dne 5. majnika t. 1. ob 8. uri v dvoi rani hotela Union v Ljubljani. Dnevni red: I. Poročilo društvenih funkcijonarjev. II. Likvidacija društva in predlog, o ustanovitvi zadruge. III. Slučajnosti. Josip L a p a j n e, predsednik. Anton Arrigler, tajnik. VELIKO ZBOROVANJE ŠESTIH DRU: ŠTEV V LJUBLJANI. VABILO na skupno zborovanje učiteljskih društev za sreze: Ljubljana, Ljubljana« okolica, Litija, Logatec, Kam* ni k in Kranj, ki se vrši dne 5. maja t. 1. v veliki dvorani hotela Union ob 9. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo: projekt šol. zakona — šolska obveznost. 2. Delovna šola — po šolski praksi ref. tov. Stanko Žagar. 3. Naše gospodarske naloge in usta¿ nover. Ona društva ljubljanske oblasti izven podpisanih, ki se zborovanja ne udeleže, so naprošena, da pošljejo na skupno zbo* rovanje po enega ali dva zastopnika. Petrove Tomo, Kamnik; Lap a j ne Josip, Kranj; M acaro l Josip, Ljubljanatokolica; Mlekuž Vekoslav, Ljubij ana; P e l k o Matija, Litija; Štravs Karel, Logatec. Po 3. točki gornjega dnevnega reda se bo vršil USTANOVNI OBČNI ZBOR »UČITELJSKI DOM V LJUBLJANI«, reg. zadruge z omejeno zavezo. Dnevni red: 1. Potreba ustanovitve zadruge Učit. dom. 2. Sklepanje o zadružnih pravilih. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Sklicatelji. — »Iz poverjeništva« bo naslov rubriki v oddelku iz stanovske organizacije, v ka« teri bomo na kratko registrirali važnejše ukrepe in koiake, ki jih bo od tedna do ted« na podvzelo poverjeništvo v prid učiteljstva, šolstva in narodne prosvete. V tem oddelku bodo tudi kratka navodila, prošnje itd. za društvene predsednike, tajnike oiziroma bla« gajnike, ki so občega značaja. Opozarjamo na to rubriko čitatelje, ker bodo v njej našli marsikaj zanimivega in informativnega. — Preložitev zborovanj Celjskega in Šmarskosrogaškega učiteljskega društva se mora izvršiti, ker bo na obeh zborovanjih poročal poverjenik Andrej Skulj. Čas in kraj zborovanj je razviden med današnjimi vabili. — 500 Din za Učiteljski konvikt. Za« hvala. Posojilnica v Logatcu je na« klonila Društvu za zgradbo Učiteljskega kon« vikta v Ljubljani iz čistega dobička izdaten znesek 500 Din. Bodi ji izrečena na tem me« stu iskrena zahvala. — Josip Kobal, blagajnik. — Likvidacija »Edinstva«. Tudi Breži« ško«sevniško učiteljsko društvo je prijavilo novo vstopivše člane k UJU. Enako so pri« stopili tudi pioedinci iz drugih okrajev, iz česar razvidimo, da ugodno poteka vpra« šanje strnitve vsega slovenskega učiteljstva v enotno stanovsko organizacijo, kar bo go« tovo v korist vsega učiteljskega stanu in šole. — Proslava treznostnega dneva. Po od« redbi ministrstva prosvete so dolžne vse šole proslaviti treznostni dan v času od 29. aprila do 5. maja t. 1. Da morejo tovariši svojim učencem predočiti, koliko nepotrebnih alko« holnih tekočin so použili Slovenci in vsled tega lahkomiselno zapravili mnogo denarja, navajam v sledečem tozadevne najnovejše statistične podatke za Slovenijo: ljubljansko in mariborsko oblast skupno. Leta 1926. se je popilo zadacanega vina 34,168.154'90 litrov, leta 1927. se je popilo zadacanega vina 30,227.659 litrov. Trošarine se je plačalo: v letu 1927. zaračunši 1 po 35 p 10,579 680-94 Din, v letu 1927. za pivo 3,474.903"25 Din, v letu 1927. za žganje 1,629.003-23 Din, v letu 1927. za špirit 10,556.032'20 Din. NB. Na hI piva se plačuje od 1. aprila 1927. 1. dalje po 62 Din (prej se je računala trošarina od hek« tolitrske stopnje; vsled česar ne morem na« vesti pravega števila povžitega piva v hekto« litrih). Podobno je z žganjem in špiritom, ker se je za ti tekočini plačevalo do 1. aprila 1927 po 25 p na liter, a pozneje samo po 17 p. — Vsa Jugoslavija zapije na leto povprečno nad 5 milijard Din, t. j. polovica vsega bud« žeta. Da je konsum vina padel, je vzrok svobodna žganjekuha po kmetih. Po privat« nem preračunavanju se je dognalo sledeče: Pred žganjarsko »svobodo« je bilo v Slove« niji okrog 500, a danes je 10.000 žganjarskih kotlov! Ako računamo, da proizvaja samo en kotel povprečno 200 1 te strupene tekočine na leto, dobimo letno grozno število 2,000.000 litrov žganja, ki se pa ne popije samo po vaseh, marveč se v velikih množinah vtiho« taplja v mesta. Posledice tega nezmernega uživanja se kažejo iz sledeče statistike. V ne« kem sodnem okrožju je bilo zločinov (prete« pov, pobojev, umorov in drugih nasilstev) povzročenih po pijancih v letu 1925. v raz» merju s celotnim številom zločinov vseh vrst 17-32%, v letu 1926. 20"40%, v 1. 1927. 23*57%. K sklepu še učni uspehi! Šolski upravitelj Anderle na Češkem je sestavil to«le zanimivo statistiko. Slab uspeh v šolskih predmetih je zabeležil pri učencih nepivcih samo s 4%, pri učencih, ki so uživalo malo alkohola 30%, pri učencih, ki so pili več alkohola 40 %t Ta šte« vila govore svoj glasni »mene, tekel...«, zato tovariši le neustrašeno na delo, dokler je čas! Rudolf Horvat st. — Bolniško zavarovanje kontraktual« nega učiteljstva. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, na podlagi katerega se morajo vsi kontraktualni uslužbenci in dnevničarji prijaviti pristojnemu uradu za zavarovanje delavcev in zahtevati plačilne naloge za ne« plačano zavarovalnino. — t Anton Kožuh. Šola v Domovi pri Ptuju je izgubila dne 5. aprila t. 1. svojega upravitelja. Pokojnik je bil doma iz lepe Savinjske doline, iz Ivnice pri Vojniku. Na to svojo domovino je bil vedno ponosen. Že v otroških letih je ostal sirota brez skrbne materinske roke. Velikokrat je v poznejši dobi pripovedoval kako žalosten je bil, ko se je zavedal, da je ljubeznivo materinsko srce tako kratko ogrevalo njegovo mlado dušo; o, tem je govoril celo na smrtni postelji. Na mariborskem učiteljišču se je pripravljal za bodočega vzgojitelja mladine. O svojih štu« dentovskih letih je znal pokojni veliko pri« povedovati, dostikrat je vzdihnil: »Ah dosti veselih uric sem preživel kot študent, a ve« liko, veliko sem tudi trpel.« Po končanih študijah v Mariboru je bil leta 1908. nastav« ljen kot učitelj najprej v Stopercah, nato je služboval na šoli v Majšpergu, na Selih pri Sv. Vidu, a leta 1914. je pa postal nadučitelj v Domovi, kjer je vzgajal ravno 14 let mla« da srca in jim kazal pot nesigurne bodoč« nosti. Do otrok, do svojih učencev in učenk je imel posebno njemu prirojeno ljubezni« vost, in deca ga je tudi zelo ljubila, kar se je jasno videlo zlasti v njegovi bolezni in ob smrti, kako so ta otroška srca želela zdravja za svojega g. nadučitelja in kako so molila za njega. Bil je vedra in iskrena slovenska duša, krasilo ga je dobro sočutno srce, za vsakega je imel vedno prijazno besedo, vsa« kemu vedno rad pomagal kjerkoli je le mo« gel. Koliko, je pokojni napisal prošenj v voj« nem času za oproščence, to sam Bog ve. Njegovo srce ni poznalo nobenega sovra« štva ne sovražnika. Zaradi te njegove do« brote so ga vsi vaščani ljubili in je bil v vsa« ki hiši kot doma. — Vedno je bil poln zdta« vega humorja, v vsako družbo je prinesel razpoloženje in veselje s svojimi dovtipi. Poseben ljubljenec pa je bil mladih študen« tov, o počitnicah je bilo glavno zbirališče okrog tov. Kožuha, med njimi se je počutil vedno pomlajenega. Najljubša njegova pri« jateljica je bila puška, lovec je bil izboren, malokateri zajec je odnesel zdrave pete iz« pred Tonetove puške. Toda že več let je za« vratna jetika razjedala njegove telesne moči. Čutil je, da mu sile pešajo, vzel je dopust in šel v mariborsko bolnico iskat zdravja, toda brez uspeha. Na veliki četrtek je mnogo trpel, a popoldne je izdihnil blago dušo in za vedno zatisnil svoje trudne oči. Množice ob mrtvaškem odru so se težko s solzami v očeh ločile od pokojnika. Na veliko soboto je bil pogreb. Pogreb je bil veličasten, kakr» šnega Domova še ni videla, bil pa je tudi dokaz, kako priljubljen je bil. Tovariši iz Ptuja so mu zapeli žalostinki pri hiši žalosti, kakor tudi pri grobu, a ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika katehet P. Konstan« tin, v imenu učiteljskega društva je govoril predsednik tov. Šestan iz Ptuja, a g. Janže« kovič pa v imenu gasilcev. Dragi tovariš, počivaj v miru in lahka Ti bodi žemljica! — Čebele s panji, sistem Alberti«Žnider« šič proda po ugodni ceni V. Pulko, šolski nadzornik v pok. na Gorici, pošta Mozirje. — Opozarjamo tovariše(ice) na inserat lekarne BAHOVEC, ki jo toplo priporoča« mo. — Enako naj se tovarišice in tovariši oziraju pri nakupu in naročilih na tvrdke, ki inserirajo v »Učiteljskem Tovarišu«. — Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. ŽIKO dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih. I najceneje kupite pri trgovina ur in zlatnine, Ljubljana, Stari trg štev 9. Sveže, najfinejše norveško ribje Olje iz lekarne dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani se priporoča bledim, slabotnim osebam. Naročila točno po povzetju. Nogavice, rokavice, damsko in moško perilo, kravate, čepice, bluze, damske obleke, torbice i. t. d. kupite najceneje pri ŠTERK, nasled. MILOŠ KARNIČNIK LJUBLJANA, Stari trg štev. 18. Stanovska organizacija UJU Iz poverieniitva UJU. —pov. Pri predsedniku oblastnega od« bora v Ljubljani se je zglasila dne 4. t. m. tročlanska deputacija poverjeništva, da mu tolmači razne naše želje glede nadaljeval« nega šolstva, zlasti glede tečajev za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol. Dobila je zagotovilo, da se bodo naši predlogi upošte« vali. Predsednik g. dr. Natlačen je pri tej priliki razvil v širokih obrisih svoj načrt .stalne enoletne šole za učiteljice gospodinj« skih nadaljevalnih šol ter izjavil, da mu bodo tudi v tem pogledu dobrodošli event. pred« logi od naše strani. —pov. V isti zadevi se je zglasil zastop« nik poverjeništva dne 14. t. m. pri oblastnem odborniku Marku Kranjcu v Mariboru kot tačasnemu referentu za nadaljevalno šolstvo ter našel tudi tu razumevanje ža naše težnje. Gospod oblastni odbornik je bil že podrob« neje poučen o celotnem vprašanju nadalje« valnega šolstva, ki ga želi rešiti v pravcu, ki prihaja našim zahtevam nasproti. Zanima se tudi za pedagoško plat problema. Naši pred« logi mu bodo dobrodošli. Iz društev: Vabila: = CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto 12. maja in ne 5. maja, kakor je bilo objavljeno, ker je tovariš po« verjenik 5. maja zadržan. Z istim dnevnim redom in istim krajem zborovanja. = UČIT. DRUŠTVO ZA ŠMARSKO« ROGAŠKI OKRAJ zboruje dne 16. maja 1928 ob 10. uri v Rogaški Slatini. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. Poverjenik tov. A Skulj. 2. Naš stan in njegov ugled. Po« roča tov. Verk. 3. Lavtar«Čemetove računice. Tov. E. Kukovčeva. 4. O privzgoji varčeva« nja pri osnovnošolski mladini. Tov. Rakov« šček. 5. Volitev delegatov za pokrajinsko in državno skupščino. 6. Slučajnosti. = GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 5. maja na Ljubnem ob 10. uri z običajnim dnevnim redom. Po naročilu g. sreskega šolskega nadzornika se naj vsak pripravi na obravnavo računice Lavtar«Černej za morebitno uvedbo v tu« kajšnje šole. Ker se bo smatralo zborovanje kot uradna učiteljska konferenca, je navzoč« nost obvezna. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO« CEVSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 12. maja 1928 v Kočevju po prihodu dopoldan« skega vlaka s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o zadevah društva in organizacije. 2. Delovna šola. Poročilo o pedagoški cen« trali v Mariboru in o pedagoškem kongresu v Berlinu. 3. Razgovor o krožkih in o izobra« ževalnem počitniškem tečaju. 4. Slučajnosti. = SVETOLENARŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto, dne 28. aprila ob 10. uri na osnovni šoli pri Sv. Jurijii v Slov. goricah. — Udeležba obvezna. Foto aparate kupile najboljše pri Fr. P. Zajec, optik Ljubljana, Stari trg 9. Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3 Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. — Najugodnejši nakup oblačil lastnega izdelka nudi tvrdka J. Rojina, Ljubljana Naporno duševno delo ubija! Varujte zato živce! Pijte rženo žitno kavo ŽI KO. MnHno nlotAnina Moderni kostumi in kompleti moune pletenine p0 meri iz kahsa voine. -: MODNA TRGOVINA IN STROJNO PLETILSTVO :-FR. M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska nI. 7. Samoizobraževalna akcija Pov. UJU. —oio Delo po krožkih: 267. Moravče: II. 11. marca. Od 11 čla« nov 7. O liberalizmu. 268. Moravče: HI. 15. aprila. Od 11 čla« nov 9. Nadaljevanje o liberalizmu. O inte« lektualizmu v osnovni šoli. Prihodnji sesta« nek 25. maja. 269. Trbovlje«Vode: IV. dec. 1927. Od 27 članov 10. Pomen in program krožkov. 270. Ljubljana«učiteljišče: XIV. 14. apri« la. Prisotnih 13. O sociologiji umetnosti. Pri« hodnji sestanek 21. aprila. 271. Novo mesto: III. in Toplice: II. sku« paj. 14. aprila. Od 56 članov 19. Kržišnik o delovni šoli. Prihodnji sestanek ?. 272. Grosuplje: III. 12. aprila. Od 21 čla« nov 10. Iz družboslovja. Izlet v Žalno. Pri« hodnji sestanek 14. junija. 273. Muta: IV. 14. aprila. Prisotnih 11. O liberalizmu. Prihodnji sestanek 10. maja. 274. Št. Ilj v Slov. goricah: I. 17. aprila. Od 22 članov 17. Navodila. Delovni načrt krožka. Razno iz stanovskega življenja. Pri» hodnji sestanek ?. 275. Ljubljanasučiteljišče: XV. 21. aprila. Prisotnih 7. Sociologija umetnosti. Nekateri mejniki napredka v slov. literaturi v 19. sto« letju. 276. Murska Sobota: III. 19. aprila. Pri« šotnih 20. Sonja Kosi: »Nastop iz petja«. Rusjan: »Državljanska vzgoja«. Hočevar: »O tehniki risanja v osnovni šoli«. Prihodnji se« stanek ?. 277. Cerknica: IV. 1. aprila. Od 24 čla« nov 8. 9. poglavje 2. brošure. O delovni šoli in izvenšolskem delu. Prihodnji sestanek ?. 278. Sv. Jurij ob južni žel.: VI. 17. aprila. Od 18 članov 11. Tri poglavja iz Ozvaldove »Kulturne pedagogike«. Prihodnji sestanek 2. maja. 279. Radeče: II. 15. aprila. Od 15 članov 7. Iz družboslovja. Požar o delovni šoli. 280. Sv. Vid nad Cerknico: II. 19. aprila. Od 8 članov 5. Tri poglavja iz 2. brošure. Prihodnji sestanelk 10. maja. 281. Iška vas: II. 12. aprila. Od 13 čla« nov 7. O liberalizmu. Razni predlogi in na« sveti. Prihodnji sestanek 2. maja. 282. Sv. Tomaž: I. 19. aprila. Od 11 članov 9. O delovanju krožkov. Prihodnji sestanek 24. maja. 283. Sevnica: II. 22. marca. Od 21 članov 15. Delitev dela v krožku. Tov. Bregant o delovni šoli. Prihodnji sestanek 16. aprila. ■KMMn^HMMMaMnaaurs^KM^MBHMMinnanuaHaMHMaBMBaHaaHBaaB^^MBM Učiteljski pravnik. —§ Disciplinske zadeve. Članstvo se ob« vešča, da veljajo za disciplinarne preiskave stari predpisi — Končnik I. zvezek od 26. avgusta 1904 — keT ni novi finančni zakon tozadevno ničesar spremenil. Pri obravnavah fungirajo zadnjič izvoljeni zastopniki. —§ Potni računi nadzornikov, selilni ra« čuni aktivnih in upokojenih učiteljev(ic), razlike na povišicah itd., ki spadajo v partijo 55, se likvidirajo popolnoma iz 20 milijon« SKega kredita, kj je dovoljen v te svrhe. Vsi originalni računi in po mesni kontroli ove« iovljene priznanice so bile že predložene mi« nistrstvu prosvete. Doznali smo, da je kredit že otvorjen in nakazan ter upamo, da se prično v kratkem izplačevati predmetni za« stanki. —§ Prošnje na »Narodno skupščino« — odsek za prošnje in pritožbe se morajo ob« navijati — če niso rešene — in sicer ponovno za vsako zasedanje, ki traja od 20. oktobra enega do 20. oktobra drugega leta. Če so v tem času nove volitve, se mora prošnja tudi obnoviti, ko začne zasedati novo izvoljena skupščina. —§ Davek na pokojninske prejemke. Po členu 89. novega zakona o neposrednih dav« kih z dne 8. februarja 1928 (»Uradni list« štev. 26/75 ex 1928) se mora odtegovati od 1. aprila 1928 dalje davek tudi od celokupnih mesečnih pokojninskih prejemkov, torej od pokojnine in osebne ter družinske draginjske doklade, ne glede na to, ali je bila pokojnina nakazana še v kronah ali dinarjih ali pa po novem uradniškem zakonu, in sicer po členu 95. tab. 2. Ker se radi pozne objave tega za« kona ni mogel odtegniti ta davek že v aprilu 1928, se bode vsem upokojencem torej tudi kronskim, ki jih zakon ne izvzema — odtegnil v maju 1928 dvojni mesečni znesek — vrnila pa — oziroma v dobro vračunala v aprilu od« tegnjena dohodnina, invalidski davek in ko« morska doklada. Opozarja se obenem vse upokojence, da naj v smislu zakona takoj naznanijo računovodstvu delegacije ministr« stva financ one svoje privatne mesečne do« hodke, ki presegajo višino celokupne meseč« ne pokojnine. —§ Davek po novem davčnem zakonu, ki je stopil dne 1. aprila 1928 v veljavo, se zaradi tehničnih ozirov ni odtegnil od plače za apri! t. 1. V mesecu aprilu je bil zaraču« nan po prejšnjih predpisih s pr.ibitki celolet« nih par, ki bi se imele odtegovati mesečno do 31. marca 1929. S 1. majem bo predpisan in odtegnjen davek že po novem zakonu in se ob tej priliki obračunajo pribir.ki, ki so bili v aprilu odtegnjeni. Pravi davek po no« vem zakonu bo točno razviden torej šele v plačilnem listu za junij t. 1. Toliko v po» jasnilo na došla vprašanja — tabelo in po« jasnila k davčnemu zakonu priobčimo v pri« hodnji številki »Učit. Tovariša«. Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. INTENZIVNI NAPOR NAŠE ZVEZE, DA SE IZBOLJŠA GMOTNI IN MORALNI POLOŽAJ DRŽ. NAMEŠCENCEV. Dalje naj se vstavi: 5. kot nov člen: »V členu 39. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih usluž« bencih se črtata besedi »ali samoupravnega« ter se za sedanjim besedilom tega člena doda kot 2. odstavek: »Ta določba pa ne velja za ona stanovanja, v katerih morajo uslužbenci neobhodno stanovati vsled zahteve ali po« sebnega značaja službe same. Taki uslužbenci imajo pravico do cele stanarine«; 6. kot nov člen: »Člen 112. zakona o ci« vilnih uradnikih in ostalih državnih usluž« bencih se ¡«premeni in glasi: »V državnih in samoupravnih......zdravljenja. Samoupravnim bolnicam povrne v teh primerih oskrbne stroške država«; 7. kot nov člen: »Člen 124. zakona o ci« vilnih uradnikih in ostalih državnih usluž« bencih se naj spremeni in glasi: »Po smrti državnega uslužbenca aktivnega ali upoko« jenega, gredo vdovi — ne da bi se ji s tem prikrajševale druge zakonite preskrbnine — kot posmrtna četrt redni prejemki in event. draginjske doklade v izmeri trojnega me« sečnega zneska, ki ga je dobival umrli napo« sled. Ako sta pa zakonska druga opustila zakonsko skupnost, tedaj vdova nima pra« vice do posmrtne četrti, razen, ako se je s svojim možem razdružila le zaradi vzgoje otrok ali iz zdravstvenih ozirov ali gospo« darskih in sličnih razlogov, ki niso bili po« vzročeni po osebnih odnošajih. Ako državni uslužbenec ni zapustil upra« vičene vdove, gre posmrtna četrt nerazdelno najprej zakonskim potomcem, ki so bili v oskrbi umrlega uslužbenca, in če takih po« tomcev ni, tistim zakonskim potomcem, ki so iz svojih novcev plačali stroške stanu pri« mernega pogreba ali — ako je bilo za pogreb preskrbljeno drugače — ki so umrlemu stregli v njegovi zadnji bolezni pred smrtjo«. »Rešenja o pomoči porodicama umrlih službenika, za koje je predvidjen kredit u raizdelu »Penzije i invalidniske potpore« bud« geta državnih rashcda, donosi resortni Mi« nister, koji sme to pravo preneti na područne organe«; 8. kot nov člen: »V členu 138. zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbenci!! se črta besedica »redna« ter se naj doda: »Stanarina po tem zakonu se prizna tudi vsem že sedaj upokojenim državnim usluž« bencem. Civilnim državnim uslužbencem, ki pre« služijo v aktivni službi 10 let v eni in isti po« iožajni skupini ter se upokoje, se odredi po« kojnina višje položajne skupine, če so imeli v poslednjih treh letih vsaj priporočljive ocene«. Razlog: Analogija k členu 302. zakona o ustroju vojske in mornarice; 9. kot nov člen: »V členu 152. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih usluž« bencih se doda za 2. odstavkom: »Upokojencem s polno dobo teko polni v pokojnino vštevni prejšnji prejemki, upo« kojencem z nepopolno službeno dobo pa prejšnji v pokojnino števni prejemki v naj« manj dve tretjinskem iznosu tako dolgo, do« kler se ne prične z izplačevanjem pokojnin« skih prejemkov. Eventuelna razlika se od« tegne v 12 mesečnih obrokih«. Razlog: Če so predvidene v čl. 152. odst. 3. ex lege — akontacije v primeru odmerjenja rodbinske pokojnine, so take akontacije še tembolj na mestu pri odmerjanju osebne po« kojnine. Dalje naj se vstavi: 10. kot nov člen: »V členu 156. zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih se doda kot 2. odstavek: »Nakazani prejemki se pa morajo začeti izplačevati prizadetim strankam, ne da bi se čakalo na odobritev Glavne Kontrole«; 11. kot nov člen: »Člen 239. zakona o ci« vilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih se izpremeni in glasi: Sa licima koja su penzionisana ^pre ob« narodovanja ovog zakona postupiče se ovako: 1. Oni koji su penzionisani pre 1. avgu« sta 1914. god. ili koji su penzionisani po na« vršetku najmanje 20 godina efektivne službe, ili koji su v času obnarodovanja ovog zako« na več navršili 60 godina života, prevešče se na penzijske prinadležnosti po ovom ¡zakonu brez revizije, prema godinama službe i pre* ma položajima sa kojih su penzionisani. 2. Oni koji su penzionisani posle 1. av» gusta 1914. god. ili koji su u času penzioni« sanaja imali manje od 20 godina efektivne službe, ili su u času obnarodovanja ovog za« kona imali manje od 60 godina života, imaju se podvrči reviziji u pogledu njihove sposob« nosti za skižbu. (Konec prihodnjič.) Nove kniige. —k »Zbori«. Revija nove zborovske glasbe z glasbeno književno prilogo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Drugi dvoj« ni zvezek je izšel pred Veliko nočjo. Kdor ni poravnal niti delne naročnine za leto 1928., tega zvezka ni prejel več. Naročite se na »Zbore«, saj stanejo letno le 40 Din! MALI OGLASI ■■■■■■BBHI^^nHBHI^^Mi^HBMH Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In soelaln« namene občinstva, vsaka beseda 50 par, Najmanjil znesek Din 5'—. ZA PLAŠČE, KOSTUME, OBLEKE veliko izbiro ter najceneje nudi manuf. trgovina I. Trpin, Maribor, Glavni trg 17. TOVARIŠI IN VSI DRUGI, ki kupujejo ali dajo v popravilo muzikalne instrumente v Mariboru, dobijo pri podpisanem brezplačno važne informacije! Adolf Pacher, šol. upr. v p., Maribor, Jezdarska 8. ZS Nabave za pomlad Brez denarja! Ha mesečne obroke! Ako nimate trenotno denarja, želite si pa le kaj nabaviti, obrnite se na podpisano organizacijo ljubljanskih trgovcev, ki Vam bode omogočila, da kupite to, kar želite poljubno skoraj v vseh ljubljanskih trgovinah. Na ta način si lahko izberete prvovrstno blago in sicer: obleko, manufakturo, modno blago, krzno, čevlje, dežnike, perilo, pohištvo, kuhinjsko opremo in železnino, steklo in porcelan, volno, nogavice, kolesa, papir in pisar, potrebščine, pisalne in šivalne stroje, radio, fotografske aparate itd. in kar je glavno brez vsakega poviška pri cenah. Plačate pa pri zadrugi s položnicami v mesečnih obrokih, ki ste jih sami z zadrugo dogovorili. Izrecno povdarjamo, da zadruga ne prodaja ničesar, ona Vam le hitro in diskretno dovoli potrebni kredit, na podlagi katerega lahko kupujete pri trgovcih, ki so člani zadruge. Ako se hočete poslužiti tega novega sistema, zahtevajte takoj od zadruge potrebna pojasnila in prospekte. KREDITNA ZADRUGA DETAJLNIH TRGOVCEV V LJUBLJANI Šelenburgova ulica 7, I. nadstr. Kupi takoj! Plačaj pozneje! i ,.Pri Tičku na Gričku"! vedno £ izborne pijače, dobra kuhinja. ; . . S Na vrtu lep prostor za balincaoje. S F0T0 APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33 Največja izbira moških, ženskih in otroških čevljev domačega izdelka in inozemskih svetovnih tovarn se dobijo v trgovini ŽIBERT LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ¿/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/^ 1 Pomladanske plašče | ^ moderne, v krasni izvršitvi najlepših modernih g ^ vzorcev boste najugodneje kupili pri tvrdki ^ | Fran Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ul. | ^rnmmmmmmmmmmmmrvmmmmmmmmmmrmmmmr^ Damska konfekcija in modni atelje naznanja cenj. damam sledeče cene za izdelavo navedenih oblačil: Za delo od kostuma od 250 do 300 Din Za delo od plašča od 200 do 250 Din od 170 do 200 Din od 70 do 100 Din od 150 do 200 Din od 80 do 150 Din Za delo od jope Za delo od krda Za delo od toalete Za delo od bluze Na razpolago je velika izbira ugotovljenih plato, kostumov itd. Vsled listnega izdelka so cene, ker odpade carina, zaslužek tovarnarja, sigurno za 50% nižje, kar je v prid odjemalcem. Državni nameščenci dafaija proti izkazilu na obroke, proti takoj Sajemu plačilu po 10% popusla. V»e delo se izvršuje pod lastnim nadzorstvom In po najmodernejših modelih. Hotel TRATNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe. Bil', 11 nudi šolskim izletnikom kosilo od 8—15 Din, postelje od 8 do 10 Din. Čolni 2—3 Din na otok in po jezeru. Penzijon od 50 do 60 Din pred in po sezoni. Priporoča se Kati Korošec. /fi- I KROJAŠKI ATELJE Fran Iglii Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 28 ^__& Zahvala. Vsem tovarišem(icam), ki so mi ob prebridki izgubi mojega blagega možagosp. Antona Kožuha lajšali bolečine, in mi izrazili svoje sožalje in sočutje; vsem onim, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti; posebej pa še tovarišem pevcem za krasno petje in darovalcem lepih vencev in cvetja, bodi tem potom izrečena moja najprisrč-nejša zahvala. Marica Kožuh, soproga. Obnavljamo cene Pr0i*a.ie> s katero smo ^^^^^^ Nudimo Vam; 3 m modernega blaga _ nii^izi rmni F\!n pftgt imeli v zimski seziji najpopolnejši uspeh. ^^^^^^ za damske plašče s Ia podlogo po Uci|IIO fllZKl C"lll .LJ1I1 Ot/O in to na šestmesečne obroke. 1 Oblačilnica „ILIRIJA", Ljubljana, Mestni trg štev. 17, L nadstropje. M Telefon štev. 2825. Vsem šolskim vodstvom priporočamo UEBLBJU Modni atelje Martin Pevec Ljubljana, šelenburgova ulica 4. Izvršuje obleke vseh vrst. — V zalogi vedno pristno angleško blago za obleke in modne hlače. — Delo solidno, cene nizke. Cenj. odjemalcem dovoljeno po dogovoru do 3 kratno odplačilo. M HM It: CENE: Kosilo: 1. vrsta: juha, pečenka, dve prikuhi, močnata jed . 16 Din 2. vrsta: juha, govedina z dvema prikuhama ... 10 Din 3. vrsta: juha,praženi krompir in solata.....4 Din Večerja: 1. vrsta: pečenka s prikuho, močnata jed in dessert 12 Din 2. vrsta: rižota s solato ali guljaš s krompirjem . 6 Din Južina ali zajterk: Kava, čaj ali mleko z dvema kruhoma.....3 Din Okrepčila: Malinovec ali limonada V« l kozarec.....2 Din Prenočišče: Priprosto na žimnici za osebo 3 Din Postelja s perilom za osebo 6 Din Za izborno kuhinjo, kakor tudi pozorno in točno postrežbo jamčimo. Nadaljna pojasnila na željo takoj. Se priporoča Oprava hotela Da Blejskem gradu Bled. Telefon interurban St. 6. Najcenejše in najmodernejše damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih cenah si nabavite v spec. trgovini damskega perila Amalije Zorčič, Ljubljana, Kongresni trg 3. AR Pahov« Kri čistilni in kri osvežujoči zdravilni čaj „Planinka" zdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves, izpuščaje, obolenja mokračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. 1 paket 20 Din. Priporoča: LEKARNA MR. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg. A.Škedelj, Ljubljana, Stari trg 11 a priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Na drobno! in papir. Na debelo! i Pletilne stroje j i vseh vrst na ročni in pletilni S S pogon in strokovni pouk nudi S Fran Kos ■ Ljubljana, Židovska ulica št. 5. S ■ Majniški izleti. 5 Vljudno naznanjam gg. uči- ■ teljstvu, da sem otvoril na vznožju ■ hriba ob cesti, ki pelje na Stari [J grad lepo urejeno restavracijo, ■ ki ima velik senčnat vrt. Cene ■ obeda za učence gg. učiteljstvo ' so zelo nizke, obrnite se pismeno r na podpisanega. — Se priporoča ■ Ivo ReS, gostilničar, Celje. „Skalna klet". ■ MEHANIČNO UMETNO VEZENJE zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ažnriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci. MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA Dalmatinova 13. Poleg hotel« Štrukelj. AA fi t Foto-aparati v največji izbiri pri FOTO-MATERI J AL JANKO POGAČNIK LJUBLJANA, TavCarjeva 4. TRGOVINA DEŽNIKOV LJUBLJANA jp- m Trgovina dežnikov in solnčnikov se priporoča za obilen obisk. ■—1 u.juuuua» «u® K. & E. Skabernè Ljubljana Največja izbira češkega in angleškega sukna. Najboljši in najcenejši nakup za gospode v posebnem oddelku tvrdke A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS LJUBLJANA Nova knjiga I Zdravje mladine. H I G I J E N A DOMA IN V SOLI Spisal dr. MAVRICIJ RUS, mestni fizik. Z 18 podobami in 4 prilogami. Cena 40 Din, s poštnino 42 Din. Neogibno potrebna knjiga za vsako šolo in vsako rodovino. naročila sprejema ¡d Izvršuje „Učiteljska knjigarna" v Ljubljani. bode izgledala Orožle Brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese, puške, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj. F. K. Kaiser, puškar LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6. fàlîfian Zaloga barv, tušev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. Naročajte vsa tiskarska dela H za društva, šole, urade itd. itd. §1 v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! ® Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum ▼ Ljubljani. a= Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj v Ljubljani, s Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.