lih*J* dan rmIen •obo1, in prainikoa. lMBfjo in Japonci ne morejo na- Ker se je japonska ofenziva Ijalovila na lunghajski fronti, > japonske čete obnovile vojne »racije v provinci SanjBi, na »mlju 150 milj severnozapad-i), kakor tudi v dolini ob reki ingtse. Okrog 2000 japonakih )jakov se je včeraj izkrcalo V inšanu, pristaniškem mestu, ki oddaljeno od Nankinga okrog ) milj. Na tem ozemlju so v iku srdite bitke med Japonci in itajci in olje stranki poročata uspehih. Hankov, Kitajska, 28. febr.— avni stan kitajske letalske si-poroča, da so kitajski letalci padli z bombami in potopili ve japonski topničarki na reki "Wt.se. Topničarki sta se na-f ij&li v bližini Wuhuja, pristaja mesta ob tej reki. • )bravnava proti arotnikom v Rusiji ivii premier med obtoženci Moskva. 28. febr. — Javna ob- vnava proti nadaljnji grupi na- Jrotnikov diktatorja Stalina se pričela v sredo pred milita- »tičnim tribunalom. Knaindvaj- !t '^eb. med katerimi sta Ni- laJ H u k h ari n, bivši urednik pmuiiNtičncga lista, in Aleksij • bi V H premier, bo prišlo v"ln<> sodišče na obtofrbo irote in iz<| ikov rwi ra ■ i. 'la ajstva. Obtožnica nameravali umoriti ^^ 'i) Stalina in da so odgo-,rr,; >-;« umor Sergeja Kirova, n,A,va prijatelja. Vai so »'"'■»•ni. da so imeli zveze Drn tki Ki i Tr< "».Mm in agenti tujih dr pa niso omenjene. Te dr- lli( bi dobile teritorija po " 11111 kom u nistične« Hu S btož<»nc '•■•tu "či-tke '' nahajajo me.m^v 1,1 v"'»zarija je obdolži * tr|J<* izmed obtožen-. n -1 ■ - - ffr,\ f ; Wo*iava Menžinakega, • t»r Utjiv T/,1 Schuschnigg preprečil nacijski puč Nemški tisk taji nacijske aktivnosti v Avstriji Dunaj, 28. febr. — Vojaške čete in tanki so odrinili proti Gradcu, glavnemu mestu Stajer^ ske, ko je bila Schuschniggova vlada informirana, da je Armin Dardieu, vodja nacijev v Gradcu, zapretil, da bo mobiliziral armado 50,000 mož za pohod na Dunaj. Tej armadi se bi po njegovi izjavi pridružilo 8000 nacijev iz Leobna, 5000 iz Leibnitza iin 2000 iz Liezena. Naciji iz drugih mest in vasi se bi pozneje pridružili pohodnikom. Akcija, da se prepreči nacijski puč, je bila takoj podvzeta na Dunaju. Vojaške čete so bi-e mobilizirane in poslane v Gradec, kamor je že prej prišel Dwor8chak, podnačelnik domovinske fronte, edine legalne po-itične stranke v Avstriji. On je )il instruiran, naj prevzame po-icijsko oblast na Štajerskem in potisne deželnega glavarja S temna, ki ni odločno nastopil proti nacijem, v ozadje. Schuschnigg je uveljavil več drugih odredb v zvezi s splošnim reorganiziranjem deželnih vlad. Vsi deželni glavarji razen Stepa-na so bili imenovani za voditelje domovinske fronte in tako postavljeni pod direktno kontrolo vladne stranke. Nobenega dvoma ni, da bo Schuschnigg vodil odločno kampanjo proti nacijem. To dokazuje njegova akcija na Štajerskem, ki je glavna nacijska trdnjava v Avstriji. Na Štajerskem, zlasti pa v Gradcu, so bili naciji najbolj predrzni in so odprto izzivali vlado po sestanku med Schuschniggom in Hitlerjem v Berchtesgadenu, Bavarska, 12. februarja. Berlin, 28. febr. — Napori avstrijske vlade, da zatre nacijske aktivnosti in vpliv na Štajerskem, so povzročili veliko zanimanje v Berlinu, toda uradni krogi in tisk le površno omenjajo dogodke v Avstriji. Ljudje so bili le informirani, da so avstrijske čete obkolile Gradec, tisk pa bolj piše o socialističnih in komunističnih demonstracijah kakor o nacijskih. Voelkischer Be-obachter, Hitlerjev list, je včeraj celo obdolžil sovjetsko Rusijo. da podžiga nemire v striji, zaeno pa je zapretil. "da Hitler ne bo trpel -sovjetskega vmešavanja v notranje zadeve nemške države." Domače vesti "Poslanica" iz španske republike Chicago. — Uredništvo Prosvete je včeraj prejelo "poslanico" iz vrst slovenskih prostovoljcev v lojalistični armadi na Španskem. Prišla je direktno iz Albaceta v Španiji. (Slovenski dopisi o položaju v Španiji so doslej navadno prihajali iz dobro organizirane centrale v Parizu.) Na zaJepki je pečat vojaške cenzure, ki je dovolila pošiljatev. Pošiljatelji "poslanice" pišejo, da so poslali enake kopije Prosveti, Proletarcu, Enakopravnosti in Nappcju. Njihov spis je kritika, teh listov, pred veem prvih treh, ker baje "prav ne poročajo" in ker "strašno grešijo" z ozirom na Sovjetsko unijo. To "poslanico" priobčimo v celoti v četrtek, dne 3. marca, seveda z odgovorom v uredniški koloni. Izprego-voriti bo treba odprte in odločne besede . . . Samomor rojaka v Kanadi Toronto, Ont., Kanada.—(Včeraj je Prosveta prinesla kratko vest, posneto po elevelandskem listu, da je v Beamsvillu, Ont., umrl Ivan Žužek, ki zapušča sestro v Clevelandu. Med tem pa je Prosveta prejela iz Toronta sledečo vest:) — Dne 23. febr. so naili rojaka Ivana Žužka u-streljenega v njegovem hlevu v Beamsvillu, Ont. Ustrelil se je sam in njegova roka 4e še stiskala pufcko. Sel je v smrt za radi obupanosti, ker mu je državna cestna komisija vzela pet akrov njegove 12-akerske farme za novo cesto, katero bodo gradili baš čez sredo njegove farme in tako so razdelili Žužkov svet na dva kosa. Farma je vsled tega uničena in to ga je tako ujezilo, da je izvršil samomor. Žužek je bil star 43 let in rojen je bil v Velikih Laščah na Dolenjskem. Bil je član SNPJ, h kateri je pristopil leta 1912, in sicer k št. 40 v Durangu, Colo., ob času svoje smrti pa je bil član št. 598 v Niagara Fall-su. Zapušča ženo in štiri nedorasle otroke. (Poročevalec je tudi poslftl izrezke lista Toronto Daily Star, ki kažejo Žužkovo družino, njegovo farmsko hišo in presekano farmo.) Nov grob v Penni Moon Kun, Pa. — Dne 25. febr. je tu umrla Mary Sheme-la, stara 23 let in rojena tu. Bila je članica društva 88 SNPJ in tu zapušča starše, dva brata in štiri sestre. Odlikovanje našega dijaka Arma, Kans. — Edward Go-renc, prvoletnik v učiteljišču v ff)alt«» iin .1 «tran» > Delavski list posvetil vojnemu osnutku Vojnega profitarstva nič ne ograža Washington. — Labor, glasilo železničarskih bratovščin, je z velikim žar komatom posvetil na Hill-Sheppard-Mayjev osnutek za "razprofitiranje" vojne, proti kateremu je nastala velika o-pozicija. V uvodniku pravi, da je glavni namen tega zakonskega načrta, "da deželo v mirnem času osedla s konskripcijo, ki je bolj dalekosežna kakor kaj drugega, ki je bilo ie kdaj sugesti-rano v kašni deželi, ki se ponaša z demokracijo." Glasilo železničarjev dalje pravi, da ta osnutek ne odpravlja vojnih profitov, čeprav ja-dra pod tolcrtirtro. "Najboljši dokazi, da se ne drži svojega o-značenega namen«, so v dejstvu, da so vsi vojni profitarji navdušeni zanj. Ako bi se jim le količkaj dozdevalo, da bi jim ta zakon onemogočal grmadenje španske Čete odbile fasl- stiCnenaskoke Armada generala Franca utrpela velike izgube NAPADI NA SPAN-SKA OBREŽNA MESTA Hendaye, Francija, 28. febr.— Španska ljudska vlada poroča, da so bili vsi fašistični naskoki na fronti v vzhodni Španiji odbiti in da se je moral sovražnik umakniti z velikimi izgubami. Vladni buletin pravi, da so se fašisti po neuspešnih napadih u-maknili v hornski sektor. Top-niško bombardiranj« Je omlšenjem in posvetita vho pozornost problemu, da se izvleče dežela iz depresije. Prav to vprašanje je imelo ameriško ljudstvo v mislih, ko je predsednika Roose-'je privozll z nasprotne strani, velta ponovno izvolilo z največ- Nesreča se je zgodila v bližini jo večino," zaključuje I^abor. 1 Burllngtona. se Je povečala, ko se Je 16,000 organiziranih delavcev na mas nem shodu odloČilo, da se ne bodo vrnili na delo v znak protesta proti razsodbi spravnega odbora med Zvezo nogavlčarsklh delav cev In organizacijo delodajalcev. Odbor je odločil v prilog deloda Burlington, la., 28. febr. — Pet železniških delavcev Je bilo ubitih in dvajset drugih ranje- ------- nih. ko je vlak, ua katerem so se Jalcem, ki so zahtevali redukcijo voziH, treščil v tovorni vlak, ki mezde 11 do 22 odstotkov, je privozll z nasprotne strani. Krnil Rleve, predsednik med narodne unije nogavlčarsklh de laveev, je posvaril člane, da b oklic stavke kršil načela kolek ti v nega isigajanja, toda delavc mo svarilo Ignorirali. Na svojem shodu so z veliko večino odobri II sklep, da se ne vrnejo na delo na (sallagi odloka spravnega od bora. Skupina španskih otrok, ki j« dobila ob porrstk« f ftf«ni)o. . . .. _ zavet)• v Franciji, v obwe)«*m m—tu Hamlaye Lov na ipione se nadaljuje v New Yorku New York, 2H. febr. — Federalni agent Je, ki ao že aretiral tri osel s« — vojaka, vojaškega dezerterja In neko Nemko — iščejo nadaljnje člane Iplonske ga krožka, ki so obdolžanl, da so prodajali mllitarlstlčne in drage važne InforrnacIJ« neki evropski državi. Aretirani so bili Gustava Kumrich, bivši saržent v ame ritki armadi; Krlch Glaaaer, član vojaške posadke na letališču Mi-tchell v Ne* Vorku, in Johanna Hoffman, ki Je bila upoalena na nemškem pamlku Kuropa kot k* potlčarka. Ta ženska Je obdoite-na, d« J« prenašala milltariatič-ne ta J nos U v Evropo in §m vra | čala nazaj g denarjem in instruk ADF je le za "reformi-ranje" delavskega odbora Z A S CI TA~KOLEK-TIVNEGA POGA-JANJA Waahlngton, — (FP) — Wi|. lam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je iija-vil, da Je federacija proti amen-diranju VVagnerjevega delavskega zakona v smislu zahtev vele->i z niš koga svetovalnega sveta, d Je sadnje dni obiskal Belo hišo in sahteval drastične spremembe zakona, ki bi g« popolno. ma ubile. Ameriška delavska federacija »icer zahteva amendiranje zako-na. toda ne na način kakor vele-blznis, je rekel Green. "Z. zako-nom nI nlčeaar narobe, ampak le njegovo administracijo. Amen-diratl Je treba delavski odbor In ne VVagnerjev zakon," pravi Green. "Zakon sam na sebi Je asna deklaracija javne politiko. Njegovo Jedro je protektlranje pravice ameriškega delavstva do organiziranja in kolektivnega pogajanja." Kar ADF zahteva, ni uničenje teh pravic, marveč amendiranje zakona, ki bi določal, da bi delavski odbor vodil tovarniške volitve po strokah In ne vseh delavcev skupaj, Amendment fe-rtorsoije Je na'perj«ri photl Indu- ' strljskemu unlonlimu, kar končno ne pomeni dosti manj kot u-h te v a velebiznis. Delitev delavcev v masnih industrijah po strokah |>omoni v realnosti one-mogočenje delavcem vsako efektivno organiziranj«, kar pa "kraftistom" nikakor ne gre v glavo. Green Je |K>dal Izjavo glede stališča federacij« o Wagn«rje-vem zakonu, ko je delavski odbor razveljavil pogodbo med strojniško unijo in Zenite Metal Corp. v Indlaiiapollsu, ki Je določala zaprto dolavnico. Odbor je dognal, da Je bila t* pogodba sklenjena preko volje delavcev, ki so v veliki večini za avtno u-ni jo in zahtevajo, da družba podpiše pogodbo s to Uilljo, Odbor Je tej želji ustregel in odredil, da se mora družba pogajati zUAVV Green je tudi rekel, da Je federacija odločno proti temu, da bi predlagani mezdni zakon delegiral i »osebne moči kakšnemu odboru. Ta osnutek menda zopet pride na dnevni red v nižji zbornici. Federacija ima svoj osnutek, ki določa splošne minimalne plače, navedene v zakonu, brez kakšnih diferenc med severom In Jugom. Izvajanje zakona naj bi bilo v |>odročju Justičnegi de-pa rt me n ta In ne kakšnega odbora, pravi ADF. Po osnutku administracije bi minimalne plače določal mezdni odlsir, ki bi Izvajal zakon. ADF |»a na zaupa več vladnim <»dborom z veliko močjo, pri čemer se z njo marsikdo strinja, ki Je drugače proti smernicam federacije. Nova rumunska ustava stopila v veljavo Bukarešta, Rumunija, 2M. febr. — Nova rumunska ustava je včeraj stopila v veljavo, ko Je kralj Karol podpisal zadevni dokument. Nova ustava določa parlament, ki ga liodo tvorili delavski vildi in organizacije profesionalcev. Dokument so potem podpisali premier Miron Cristea. patriarh rumunake pravoslavne cerkve, in člani njegovega kabineta. ."I.. _ cijami kot posredovalka med ipi-oni in tujo državo. paofcVETA TOREK, 1 MAH(A PROSVETA THE ENLICHTBNMENT Glasovi iz naselbin vt umitn m uurrmina ilornin mabodmb rooroBMK jKDNora ml Mi iilMil kr Um MrntolM m fctnjbM ru.i» »MUtotoii« to V »lafej«. m to »hlrfu »Mtatoo. ___ . AitffiUa« ral« m e«re»iiw*L—Mseeeenfto «r Mlfrtf m4 «BMlMtotf utfcl« w«» M« * rH«r«M. OlMf ■»»■Nriru. mm* m rtMM, »Ur*. >"■"» *«.. »UJ vi, rkn HMHIM M iiir-.M M4 Msator m m, to I« «Uk i PBOHVETA mit-m s*. u—4.u arfc. cumm humi* MKMHRK or m r«WUUTW» Datum r Mi prl»rr (Ju. 19m), tatu m *Mtor« toM•». M r.m to • r«e.H< to »«..4«.». 4a M «M* mm M MM*1 Komunistična "demokracija" Znano je, da je vodatvo komunistične in*er-naclonale v Moskvi, na kratko komlnterne, odredilo pridruženim strankam v vseh deželah novo taktiko ali "linijo". Ta nova taktika ali "linija" je, da morajo vsi komunisti, ki spadajo h kominternl, odslej agitirati za demokracijo in morajo molčati o diktaturi prole-tariata. To se pravi, da ne »mejo več rabiti besede "diktatura" zase. Iskati morajo združitve z vsemi onimi političnimi strankami in elementlTTč] so načelno nasprotni fašizmu. Razume se, da je ta taktika ali "linija", diktirana iz Moskve, diamentralno nasprotna prejšnji komunistični taktiki. Saj že nismo pozu-blll, niti ne moremo pozabiti, kako so komunisti že pred nekaj leti smešili demokracijo, kako ao se norčevali iz socialistov in njihovega . "izdajalskega sodelovanja z buržuji" in kako so komunisti Indirektno in nehote v svojem sovraštvu do socialistov pomagali — fašistom v Italiji in nacijem v Nemčiji na krmilo. In zdaj so kar čez noč postali veliki demo-kratje! S to svojo novo "linijo" so pa komunisti zabredli v strašne kontradikcije sami s seboj. Dočim so ruski bolj lev Iki že pred 20 leti moralno bankrotirali, ko ao potvorlli Marksove nauke, so zdaj ponovno potvorlli iato potvor-bo, to se pravi: potvorlli oziroma zavrgli ao • nauke Lenina in ae alepo zagnali v naaprotni ekstrem; iz "čistih marksistov", kakor ao sami sebe imenovali, so se čez. noč prelevili v največje — nazadnjake ln oportunlste, ki se prilizujejo ne samo liberalnim buržujem, temveč celo klerikalcem. Vse ono "izdajstvo", ki so ga leta podtikali socialistom, so zdaj sami osvojili In naenkrat so se začeli hlinlti socialistom kot njihovi najboljžl prijatelji. Ali so komunisti danes res za demokracijo, pravo ln resnično demokracijo? Ali je nova komunistična taktika Iskrena T Za poč't! Niti najmanj ne! Komuniatlčna "demokracija" je najbolj hinavska krinka v zgodovini človeštva — edino "ljubezen do bližnjega" kržčansklh tiranov in despotov se lahko v*i*oredl s to strašno hinavičino. To dokazujejo sami alehernl dan. Amerlikl komunisti — majhni številčno, toda glasni za pet milijonov — imajo danes polna usta demokracije in delavske sloge, ampak v svojih delih so skrajno nedemokratični in protldemokratični. Povsod silijo v ospredje, tudi tam, kjer jih ne marajo, čim pa jim kdo odprto pove, da jim ne verjame in jim ne zaupa, takoj ga oblatijo s )>eČatom "trockista" in "hearstovca", če ne naravnoat "fašista". Demokracija zahteva avobodo kritike ne le načelnega nasprotnika, temveč tudi sebe. Komunisti zahtevajo to avobodAčino le zase, da oni lahko kritizirajo druge in jih obkladajo a "trocklstl" In "hearstovci" in "fašisti", čim pa kdo zaslužno ošvrka njih In njihovo nedoslednost, so takoj vsi It sebe in hinavsko cvilijo, da je nasprotnik "robat" in "nedostojen". To morajo delati posvoji novi Hlin!Ji". Srednje poti pri njih ne ame biti, kajti komunisti imajo zdaj vso demokracijo v svojem zakupu! Kdor ni t njimi, kdor ne caplja za njimi — kajti oni morajo biti povsod voditelji! — ta ni za demokracijo, ta mora biti "fašist"! Takšna je njihova nova "linija". Resnemu človeku se kar gabi, ko čita, kaj počenjajo danes ameriški komunisti. Za oborožitev Amerike niso, so )ia za sodelovanje Amerike v kolektivni akciji z drugimi demokratičnimi državami v vojni t Japonsko. Amerika jim je danes le demokrstična, kapitalistična ni več odnosno na ameriški kapitalizem lahko pozabimo začasno! Včasi so kričali za ustanovitev masne ln neodvisne delavske stranke (a pogojem seveda, da bodo oni vodili to ftlraJikol), danes pa se obotavljajo In vior delavske politike jim Je Non-partlsan l .a bor Irsgue. katero vodi John 1**1*. Komunistična "demokracija" Je humbug in Prosveta Jo Absolutno odklanja. Komunistična atranka ali orgsniaaclja ni v nobenem smislu demokratično usmerjena. Mi bomo Ae le takrat verjeli, ds je komunistom res aa> demokracijo, ksdar t »odo komunisti oklicali in dejanski iavajall demokracijo, pravo demokracijo, tam, kjer M Jo lahko — v Sovjetski uniji. prej pa ne! Mi upamo, da enkrat to pride, toda ne verjamemo, da demokracija v Rusiji kdaj pride |s> današnjih, etično bankrotiranih ln docela zmetanih komunistih. Diktatorji In zabava soc. Zarje Cleveiand, O. — Delavci, od- primo oči in poglejmo kaj se vse proti nam godi. Kapitalisti kar na enkrat postavijo diktatorja in ta je, veste, bog; kar on reče, je res in kar on naredi, je vse prav. Mati in oče ne Kmeta premišljevati ali govoriti koliko ata pretrpela, da sta svoje sinov« vzgojila, a danes ali jutri jih da diktator pomoriti. Ne vprašaj in ne pripoveduj kako po nedolžnem tvoje sinove v smrt tirajo. Diktator vse ve In vse zna, ker le on ve kaj dela. Delaj, kar ti diktator zapoveduje, čltaj, kar ti on ukazuje irf veruj, kar te on uči, ako noče* takoj v smrt. ( Kaj pa tisti, kateri se za Kristusom skrivajo in se imenujejo njegovi namestniki? Ako človek premišljuje in pregleduje njihovo početje, bi jih bolj prisojal za Judeževe namestnike kakor pa za Kristusove, ker njihovi nauki so tako ostali bogatini a polno mošnjpjn trebuhom eo ee dobro preskrtSeli in lahko govore, pišejo in bhifajo. Toda vae drugače je za naa, ki smo jim že četrtletje garali in polnili moš-oje. Ta depresija! je bila pač od teh tičev napravljena. Mr. Sloan ima $600,000 plače na leto, pa-pa Knudsen pa $450,000; z velikimi plačami je še cela veriga magnatov pri General Motors, kakor tudi pri vseh drugih avt-nih kompanijah. Oni eo se dobro pripravili za depresijo in jim ne bo ničesar manjkalo, pa če tra« ja leta in leta. Tudi nam je treba letne plače in ne od ure, kajti smo pač ustvarjeni tako, da naš želodec potrebuje hrane 366 dni v letu in ne samo 182 in pol dni. In avtna industrija nam tudi lahko plača, kar potrebujemo za življenje in še nekaj dolarjev za stara leta, ker dela ogromne dobičke. Te dobičke produciramo mi in ne oni, ki sede po uradih in kanclijah. Upam, da imate rojaki po Ameriki boljše in lepše čaee kakor pa mi avtni delavci v Michiganu. Frank Strnišek. Tedenski odmevi Anton 6arden » Anglija snela masko na Vesti iz vzhodnega Ohia Iletlalre, O. Dne 20. februarja se je tukaj vršil shod za bojkotiranje japonskega blaga. Udeležilo se ga je okrog 160 de-> legatov in delegatinj raznih narodnosti; koliko članov so repre-zentiraH, ne vem. Bilo je pet govornikov, med njimi dva sodnika in en zdravnik Iz Penn*ylva- oženjem, če zasluži nad $20001 60 popolnoma zadostovalo, oziroleto. Dovoljen je odbitek ^ bi še ti ne imeli kaj delati. Masa je pač mirna, ako je kdo ne izziva. Prav ta parada je dokazala vsem, da delavci nočemo pretepov in pobijanja, marveč pravice, katero nam kradejo leta in leta in nas izkoriščajo v svoj lastni dobiček. V tej paradi smo bili zastopani vsi unijeki delavci, CIO in ADF s Fordovim lokalom vred, čeprav Fordova kompanija trdi, da pri nji ni u-nijskih delavcev. Ta parada je bila tudi dokaz, da smo tukajšnji delavci složni. Nesloge je krivo le nekaj oseb in pa Chamber of Commerce, Ma-nufacturers Aesociation, Henry Ford in njegov glavni hujskač $260. Jaz vem, da ne bom prizadet. Dne U. aprila priredi društvo št. 64, Glencce, O., plesno zabavo v korist svoje blagajne. Članstvu SNPJ v t^j okolici se pri-l>oroča, da jih obiščemo v velikem številu in pripomoremo do boljšega uspeha. Dne 30. aprila pa bo pod vodstvom kluba Št. 11 JSZ v Bridgeportu prvomajska proslava, na kateri bo uprizorjena delavska igra v angleššinJj Igra se imenuje "Second Story Man." Za ples bo igral Barbičev orkester iz Clevelanda. Pričakuje se velika udeležba na obeh Glenooeu ia " pa je pismo, v katerem je ožigosal današnji položaj, Knako je storil tudi kon grešni k Clarence Inhof, ki je bil povabljen za govornika. Govorniki so priporočali, naj se ne kupuje japonskega blaga — glažute, kuhinjske |>osode, svilenih nogavic, igrač in sploh vsega, kar je izdelanega na Ja* ponakem. Najbolje je govoril Rridireoortu Dne 24. aprili palRennett ter par drugih, brez ka-L ^ši r^dna seja federacije terih bi avtna industrija lepše nlje. Adolf Pacifico ni bil navzoči*«> J™ niencoeu uričetek ob |uspevala in tudi delavci bi imeli vsled zaposlenosti . CIO, poelal f Pruštva naj vzame- boljše čase. jo to na znanje in se pripravijo za to sejo. Na 16. januarja ava z ženo v krogu svojih prijateljev praznovala srebrno i>oroko. Prijatelji so nama seveda čestitali k temu Jubileju, jaz sem pa potihoma mislil, da sem bil korajžen, ko sem prebil to dobo. In ker mi že leze šesti križ na grbo, vem, da ponsaem, i,ajoo,je « v^ru ~jttbflej6in ne bo nič. Na zdravnik iz Penne, ki je rekel, •. ... ^ da je treba ne samo bojkotirati *e »ko *" ^JTl1jT. navedenih p^dmetov, ™ve> ^ . ,v,r»r 'leto. Treba bo pač, da se delov- Razmere v avtnl industriji so 100% pod ničlo; srečnega se lahko šteje tisti, ki dela dva do tri dni na teden. Mogoče se razmere v tej industriji izboljšajo na po* mlad, toda od obetanja ali upanja se ne da živeti. To nam je v Detroitu In tudi drugod že dobro znano. Tudi Če se prične bolje delati, ne bo stalnega dela, ker v štirih do petih mesecih se pro-ducira toliko t moderno mašine-rijo in priganjaštvom. kolikor za tudi ustaviti ameriški isvoa bar kra, starega železa,.olja In ga-| solina na Ja|>onsko. ker vse to služi japonskim lmperialiatom sa pobijanje otrok, žena, starčkov in mož na Kitajskem. Govorniki so bili večkrat prekinjeni z a-plavsom. Predsednik shoda jo imenoval šest članov, da izdelajo resolucije, da se koplje odpošlje-I Jo na vsa pristojna mesta—kon-gresnikom, senatorjem in ohij-skemu guvernerju. Na shodu sem opazil, da so bi- in SNPJ. U>uls Pavlinich, 258. Mllwauškl "nonpartlzanci" ae ' zbali lastne sence Mllwaukee. — Kakor je bilo že poročeno v Proaveti. je naš mestni svet, katerega kontroli-rnio "noni>artizanci" — wovega amendmenta glasovanje o napovedi vojne tem je rekel, da splošno glasovanje o vojni ni nobena panaceja za mir, toda lahko pomaga. In v slučaju, da bi se pri glasovanju izreklo 61 % volilcev za vojno, bi vojna zato ne bila nič bolj eve-ta. Dostav H je, da ga najbol ujezi argument, da bi ljudstvo ne smelo glasovati o vojni. "Sem za demokratično pravico, da volilci odločijo, v kateri vojni naj umirajo njihovi sinovi. Ako ljudstvo nI toliko inteligentno, da ne bi smelo imeti besede pri tem, tedaj je tudi veliko drugih stvari, o katerih bi ne smelo glaeo-vati." Thomas je nadalje rekel, da ni nobene potrebe, da bi šla A-merika v vojno, toda v teku je velik pritfek, da se ameriško ljudstvo potegne v vojno. "Najbolj sigurno pot, da dobimo fašizem, je, da gremo v vojno," je nadaljeval Thomas. "Ob vstopi* v svetovno vojno ni bil vojni de-partment pripravljen, da bi mobiliziral vso deželo, toda zdaj je in ima zdelane vse načrte. In vojna bo totalitarska, a cenzuro, re-gimentacijo, lažmi. baiWris-mom, potlačenjem civilnih svo-bodščln in vsega drugega." Hoan pa je izvajal, da je jedro vojne nevarnosti v tem, ker so dežele v neprestanem boju ta mednarodne trge. "Ker pod kapitalizmom ljudje ne morejo po*4» kupiti blaga, ki ga produclrajo, iščejo kapitaliati te prilike drugod. V to avrho pa potrebujejo armade in mornarice." Hoan je dalje izvajal, da od-vmltev vojne nevarnosti leži v socializaciji industrij in trgovine. Socializacijo bolj in bolj za tudi ri Najnovejši dogodki v Evropi — Hitlerj* "anachlua" v Avstriji, Muaaolinijeva zmaga v Angliji in Stalinova spomnitev na "leninizem" — niso le velika senzacija zadnjih dni, mane* so globokega pomena za vso svetovno politiko Vae izgleda, da je Evropa atorila velik ko! rak v fašizem. Vsaj kapitulacija Anglije pred fašiatično diplomacijo kaže tako. In Angliji bo hočeš nočeš sledila tudi Francija. Name to spopada med fašizmom in kapitalistično "d«, mokracijo" je prišlo do zbližan j a med obemt in do ojačanja fašistične fronte. Kar se delavstva tiče, je po mojem mneja bolje, da je Anglija, glavna protežiteljica kapi. talizma v Evropi, končno pokazala svojo bar. vo in pričela odprto flirtati z Mussolinijem in Hitlerjem. Bolje je imeti odprtega kakor z«, krinkanega sovražnika. Anglija je zahrbtno že dolgo časa flirtala z obema fašističnima dik. tatorjema, obenem pa kazala svetu svoje —. "de. mokratično" lice. Posledica slednjega je bik da so delavci in drugi demokratični elementi gojili upanje oziroma iluzije, da se bo kapita. listična Anglija in z njo vred buržvazna Fran. cija vrgla v NAČELNO VOJNO(!) proti fa. šizmu in ga strla ter obvarovala demokracij pred razaulom. Teh iluzij so se oprijeli po. sebno stalinisti in drugi zagovorniki "sankcij" ali kolektivne zaščite. Premier Chamberlain je tem iluzijam dvoobrazni politiki Anglije zdaj napravil ko nec in se energično vrgel na dosego sporazumi a Hitlerjem in Mussolinijem. Z odvrženje krinke angleške buržvazije pa je postal "dari. tveno jagnje" zunanji minister Eden, edei najbolj izglajenih diplomatov. Eden je zadnji! par let spretno zakrival zakuliano barantanj Londona, Berlina in Rima ter pod masko "d« mokracije" protektiral Muasolinija in Hiti« ja. Med njim in Chamberlainom ni načelni] diferenc; nesporazum je naatal le glede takti ke. Chamberlain in večina torijev so za odprti pobratimijo s fašisti in za organiziranje enot ne fronte proti sovjetski Rusiji. Eden je m drugi Strani pristaš raifinirane diplomacije, katero se lažje vara n slepi ljudska masa. Pod masko nekakšnega liberalizma in demo kracije je Eden le prikrival pravi obraz angle ške plutokracije, ki je pod kožo prav tako f» šistična kot posedujoči razred po vsem sveto Pod njegovim vodstvom zunanje politike y Anglija protektirala — in jih še protektira-fašiste v Španiji z znano "neintervenčno" fw so — Edenova iznajdba. S to zvijačo je ci nično poteptala z drugimi "demokratičnim? deželami vred mednarodno pravo in zabranil lojalistični vladi nabavo orožja in municiji Kljub temu pa hinavsko kaže na Mussolinij in Hitlerja kot na edina kršilca mednarodni pogodb poleg Japonske. Eden je bil z Mussolinijem res v laseh, tod ga je obenem protektiral! Dokaz je Španiji katero Anglija prav tako pribija na križ kako rimski in berlinski fašisti. V laseh je bil njim, ker je Mussolini brutalno odkrit in i cinično posmehuje rafiniranosti buržvazne po litike. Lahko se seveda reče, da je bil on I orožje angleške plutokracije, oziroma žrte njene zunanje politike, kakor trdijo nekatef časnikarji. Toda Eden ni tak naivnež. Ko poročajo, so med njim in torijsko vlado že po zabljene vse diference. Med njim in Chaa berlainom je prišlo do spora največ vsled tep ker je bil Eden proti temu, da bi Anglija -torijska Anglija—snela masko in odprto flirta la z Mussolinijem in Hitlerjem v interes "statusa quo", v interesu prezervacije kapiti lizma. Chamberlai nova politika odprtega flirtan, s fašistično Italijo in nacijsko Nemčijo j končno zdramila iz letargije delavsko stranki ki se je prvič po več letih zopet postavila v op« zicijo proti angleški zunanji politiki. Zadn leta je na tem polju enostavno sledila torija vladi. Vzelo jo je na primer več mesecev pm no je spoznala, da j* neintervenčna politika Španiji ne le farsa, marveč sabotaža loj« stov. Ni pa revoltirala proti tej sabotaži; parlamentu je le interpelirala in zahtevala • vlade večjo protekcijo — angleških interesi je, da se iznebi * tarodov, od katere* kakor tudi iluzM rž vazi i a borila P* Toriji ao ji zdaj dali priliko, da je zopet ^ vela ln zaropotala. Upati katerih iluzij glede Lige narodov, ostala le Ae slaba senca, kakor se bo "demokratična" buržvazija II I faAizmu. Delavstvo v Angliji, kakor tudi & god, bo lahko spoznalo, da buržvazija ni« vražnik, marveč zaveznik fašizma. Ta JJ okret v zunanji politiki je delavski stranki* sijajno priliko, da se zopet postavi v odp boj proti kapitalizmu, ki je boter fašizma Pred dvajsetimi leti I radaiki svtae unije, ki se konferlrall s predsednikom Kaoaeveltem e rellfnl «itaerijl v Miehi-ttaaa. Od le%e preti desal: Rirhard T. Kraaken«ga zvišanja dohodninske-£ davka je močno razburila f^koplačevalce- predvsem zato, j* jsi dvig tega bremena izred-Z ieLk Mvino. To naA€ knj* akord v. T0, Vwi P<*«»va in »o v in trgovci * ^SJe v i. i močno bi m j, f™** razmere. * iaatimLPtl * * to fcred- I* C predvsem za i iJS?.1" Stoiki čim- *l!ftko u- *» Pri«eljenci dobi- li še večjo možnost za usidranje v naših krajih. Tržaške ladjedelnice Trst, jan. — Med tem ko se domneva, da nameravajo v najkrajšem času zapreti reško ladjedelnico pišejo italijanski listi; da bodo tržaške ladjedelnice v kratkem pričele graditi več novih ladij za trgovski promet. I-talija ima v programu za obnovo italijanske trgovske mornarice načrt za gradnjo 44 velikih parnikov in motornih ladij s skupno tonažo 250,000 ton. Stroški za te gradnje so bili pjo- PROSVETA Iz Kromberga na Goriškem pišejo: Občinska pot, ki pelje iz Kromberga čez Sv. Gabrijel v Ravnico, je bila že v prav slabem stanju in nujno potrebna popravila. Za U dela pa občani niso imeli sredstev. Lani pa je država prevzela popravilo te poti in poverila delo tvrdki Tacchino v Gorici. Kromberškemu prebivalstvu pa je bilo s tem vse prej kakor pomagano. S tem, da je država prevzela popravilo poti, je prešla ta v državno last in državna oblastva so prebivalstvu prepovedala uporabo poti za prevažanje. Tako uporablja sedaj to pot samo vojaštvo in po njej drdrajo samo vojaški vozovi, s katerimi se prevažajo strojnice, topovi in strelivo. Krom- računani na poldrugo milijardo kritemu prebivalstvu pa je , lir. Na Tržaški Lloyd bo po tem^ .. p JC,° načrtu odpadlo 13 velikih ladij Tli^ ^ ^T d° s 82,000 ton. Nekatere teh ladij I^ta? k?J ? bodo oradile tr*a*ke ladiedelni P°Pravllorn »tare poti prebival-bodo gradile tržaSke ladjedelnl- tyu nJ bifc) 8amo w ce,„.preavsem pa veiuto w no • ... aola j l/ana«inn/\ ton bojno ladjo, ki jo bodo krstili na ime "Roma". Naše vasi se praznijo Ljubljana, januarja. Naš list je v drugi polovici lanskega leta večkrat prinesel sezname naših rojakov, ki so se podali čez morje v Južno Ameriko. Marsikdo bi sledil že številni/m izseljencem, če hi imel sredstva za to. A teh ni. Tudi danes prinašamo nekaj imen naših rojakov, ki so ae 27. jan. izkrcali v Buenos Ai-resu, in sicer: Klančič Evgenija iz PodgoiV pri Gorici, Volk Josip iz Os t rožnega. brda — občina Košana, Zadkovič Franc in Marija z Reke, Zrimšek Angela iz Velike Pristave pri Št. Petru na Krasu. Segata Albina iz Tinjana, Lože j Leopoldi na in Ostrouška Alojz iz Tubeij pri Komnu. Mezgec Peter iz Ostrega vrha, Keršul Josip iz Vel. Berguda pri Reki, Ivančič Josip iz Malih Loč, Pipan Albina in Pipan Ema iz Svetega pri Komnu, Ceuna Antonija iz Bri-tofa, Markuža Jožica iz Vel. Dola, Suc Ema iz Trsta, Kovačič Franc, Kovačič Ida in Kovačič Milena iz Vremskega Britofa, Sčurk Mirko iz Podgore pri Gorici in Mozetič Amalija iz Bilj. Vseh skupaj jih je 21, skoraj sami Slovenci, le nekaj je Hrvatov iz severnega dela Istre., Vsem izseljencem želimo predvsem, da bi takoj dobili primerno zaposlitev ter srečno bodočnost v njihovi novi domovini. Nova davščina Trst, jan. Posledica prenosa raznih socialnih funkcij s fašističnih organizacij na posamez- pač pa je bilo celo oškodovano. Franc Kruh poslan na Elbo Reka, januarja. O Francu Kruhu, doma iz Šembij pri Trnovem in Obsojenem pred reškim sodiščem na dosmrtno ječo, smo že poročali. Na 20. jan. je bil odpeljan iz reških zaporov in poslan v kaznilnico v Por-* to Lonogone na otok Elbo. Nekateri svojci so govorili z njim predno je odšel in ugotovili, da Živi v upanju, da bo kasačijeko sodišče priznalo njegovo nedolžnost v stvareh, za katere je bil obsojen, a jih ni storil. V Porto Longone bo Kruh imel domaČo družbo. Tam se nahaja namreč Žagar J., doma iz Sušice pri Ko-šani, ravno tako obsojen na dosmrtno ječo, pokrivljen, da je u-strelil nekega miličnika v bližini Sušice. Uboj iz blaznosti Trst, jan. Pri Sv. Jakobu v Trstu se je zgodil strašen zločin, ki ga že dolgo niso zabeležili enakega v tržaški kroniki. V bližini nekdanje cirilometodove* šole je bila nenadoma napadena Viktorija Marišič, stara 64 let, od Maksimilijana Segeca, starega 70 let, njegovega sorodnika. Ta je v napadu pobeenelosti po« tegnil oster nož in zadal Viktoriji Marušič velike rane, da se je ženska takoj zgrudila na tla v mlaki krvi ter kmalu nato izdihnila. Organi javne varnosti so storilca po kratkem begu prijeli in ga odvedli na kvesturo k zasliševanju. Ugotovili so, da je bil Segec dolgo časa v neki psihiatrični bolnišnici, in da se mu je ponovno omračii um. Zaradi tega domnevajo, da je izvršil u- Domače veati ne občinske uprave, ki so bile izvedene proti koncu preteklega ^or v napadu'blaznosti', leta, je nova dvaodstotna dokla-da. Ta doklada se nanaša na neposredne in posredne davke tako: na zemljiški in gradbeni davek ter občinske davčne doklade na oba davka, na dohodnino, samski davek, na registrski in ded-ščinski davek, davek na hipoteke in druge. Ta povišek se nanaša na državne, pokrajinske In občinske davke m davščine. S to novo davčno doklado bodo naši davkoplačevalci spet občutno prizadeti, med tem naš Človek ne bo imel od tega dohodka nobene koristi, posebno v krajih, kjer je veliko priseljencev iz notranjosti države. Kajti naš človek, četudi Je zelo reven in potreben, je redkokdaj deležen podpore javnih ustanov in je povsod zapostavljen. (Nadaljevanje s t. tirani.) Pittsburghu, Kans., je bil po dokončanem prvem semestru postavljen na "honor roll", kar je lepo odlikovanje. Edwardova o-če in mati sta aktivna člana SNPJ. Izrek sožalja Albia, Iowa. — Louis Palčič, član SNPJ, je od nekoga prejel slovenski dnevnik iz Clevelanda — za to pošiljatev se mu lepo zahvaljuje — in v njem je našel vest, da je v Clevelandu umrl njegov bratranec Anton Palčič z Vrhnike pri Ložu. Obšla ga je žalost in družini pokojnega izreka iskreno sožalje. Jackson govori o delavskih pravicah Zvezni aolicitor navdušen za "new deal" v industrijah Waahington. — (FP) — Robert H. Jackson, pomožni ju-»tični tajnik zvezne vlade, je na konvenciji National Lawyer's Guilda apeliral na liberalne odvetnike, naj sodelujejo v formu-liranju industrijskega "bili of rights" ali zakonika delavskih pravic, s katerim naj se zavarujejo politične pravice, katere so izvojevali ameriški kolonisti v vojni za neodvisnost. "Naša generacija si prav tako prizadeva, da si pribori zakonik ekonomskih pravic, ki bo protek-tiral ljudstvo pred ekonomsko tiranijo, kakor so si pretekle generacije prizadevale, da so si priborile ustavni zakonik pravic (BiH of Rights), ki je naperjen proti politični tiraniji," je rekel Jackson v svojem govoru. "Mi smo pričeli spoznavati, da so politične pravice, važne kakor so, čestokrat odvisne od drugih pravic. Za človeka, ki si ne more* najeti odvetnika, je prilika za iskanje pravice na sodišču majhnega pomena. Glasovanje za mestnega župana je lahko manjšega pomena kakor pa pravica do kolektivnega pogajanja za dosego dostojne plače. "Politične pravice si bomo zavarovali le tedaj, ako zavarujemo ekonomako neodvisnost, ki je potrebna za obrambo teh pravic. Te stvari sfcuša naša generacija zanesti v zakonik," je dejal Jackson. V tem boju za ekonomske pravice se je treba boriti proti alič-nim silam in zaprekam kakor so se morali boriti naši predniki za politične pravice. Jackson je rekel, da je bila borba proti političnim tiranom prav tako smatra-na ta "radikalizem in nevarnost" kakor je danes borba za ideje ekonomske neodvisnosti. Te ideje po zatrdilu Jacksona ukJjučujejo "kolektivno pogajanje za delavstvo, pravico do dela, ne da bi bil človek podvržen industrijski špionaži, odpravo mizernih plač in dolgega delovni ka, pravico do dela za vse, ki so pripravljeni delati, pravico do življenja, ko človek nima dela, pravico do protekclje pred stradanjem na stara leta." Na konvenciji liberalnih odvetnikov je govoril tudi senator La Follette, ki Je zagovarjal ekspanzijo socialnih reform in programa javnih del. "Vprašanje pred nami je: ali bomo izrabiH veliko produktivno zmožnost za dosego boljšega življenja, ali naj bodo te velike potencialne dobrote človeštva obrnjene v stroj destruk-cije," Je dostav« senator La Follette. Hitler ne bo ponem-čil srednje Evrope Angouleme, Francija, 28. febr. — Štefan Osusky, češki poalanflc v Franciji, Je izjavil na banlcetu, ki ga je U občina priredila njemu v počaat, da Hitler ne bo u-spal v poskusu, čigar namen Je ponemčenje držav centralne Evrope. V svojem govoru js ome- ambulančnl vos, ki no ga razbili španski fašistični letalci z bombami. nil izjavo Franca von Pappena, bivšega nemškega poslanika na Dunaju, v kateri je slednji dejal, da al Hitler zamišlja zvezo treh držav pod kontrolo Nemčije. "Ljudstev, ki živijo v teh državah, se ne more raznarodlti," je rekal Oaušky. "Nove generacije ao zraale po svetovni vojni in te ao zdaj češkoslovaške, jugoslovanske in rumunske." HMfca kaše grapo jeklarskih aU v kar Je v Cantonn. O. < <»r p Otroško delo v smo-tankih kempah V gozdovih juga ja v politem c vat ju New York. — Otroško delo Je malo kje tako razvito in utrjeno kakor v smolarsklh kempah v Georgiji, Alabami in Floridi, pravi poročilo Splošnega odbora za odpravo otroškega dela. Poročilo basira -žiti prijavo pri davčnem uradu osebno, to lahko stori bres vsakih atroškov,—FLIS. Kraval na nacijskem thodu v Milufaukeaju Mllwaukee, Wia. — Nacijake napadalne črte ao a pomočjo meatne policije razpršile grupe nasprotnikov, ki so aačsle raa-grajati in protestirati na shodu Volksbunda, ko so govorniki začeli gpvoritl v nemškem jeaiku. Sest oseb je policija aretirala. Na shodu, ki se je vršil v mastnem avditoriju, je bil glavni govornik VVIIIlam Kunze, predsednik Volksbunda, nacijake organizacije. Največji • • • največja • • • največje. • • Največji zvočnik na svetu Imajo v Ameriki; njegova opna i-majo v premeru 1 meter. Največji magnet na avetu I-rnajo v lenlngradakem zavodu za radij; magnet tehta 75 ton in lahko pritegne k aebi 126 ton železa. - 1 Največji letalakl vijak (prope-er) na svetu bodo imela najno« vejša angleška letala, ki jih pravkar grade v de-havillardaklh tovarnah; motorji bodo Imeli 1,-000 konjakih ali, propelerji pa premer 4.48 m. Največjo uro na avetu imajo v Durbanu v Južni Afriki; to ja ura na letališču, njen premer meri 70 metrov. Največji daljnogled na evetu (ma zvezdama na Mount-WIIao-nu v Kaliforniji; zrcalna leča te-ga daljnogleda Ima premer 2 In pol rm*tra. (V New Yorku pa pripravljajo teleakop, čigar zrcalo bo Imelo premer 5 metrov,) Največja knjiga na svetu Je anatomski atlant, ki ga hranijo v knjižnici dunajske državne o* brtme šole; tiskali so ga leta 1H28. in je 1.00 m visok in 90 cm širok. Največji predor na avetu ao pravkar dogradili v Vlrginlji, dolg Je skoraj 80 km In torej prekaša sloviti Himplonskl predor za celih 10 km. Največji most na svetu Je gol* dertgatski most ob vhodu v zaliv pri San Franciscu; ta most so po šestletnem delu pred kratkim dogradili. 1,280 metrov dolgo mostišč« nosita dva po 210 metro* visoka jeklena stebra. PROSVETA TOREK,'1. MARCA F. M. DOSTOJEVSKI J: Bratje Karamazovi iMiftMiki Poolovaail "Kako to, mamica, drug na drugem, kako misliš?" je sicer prijazno, a vendar malce v strahu za "mamico" zablebetal itabni kapetan. "Da, kar tako prijašejo. V veži sede drugemu na hrbet in prijaše v spodobno rodbino kakor na konju. Kak gost pa je to?" "A kdo, mamica, kdo je tako prijahal, kdo? MI nu, tale deček je danes prijahal na tem dečku, onile pa na onem ..." Toda Kolja je že stal pri Iljuievi posteljici. Bolnik je vidno prebledel. Privzdignil se je na posteljici in z napeto pozornostjo pogledal Ko- * j j o. Ta ni bil videl svojega prejšnjega malega prijatelja te dva meseca in je zdaj ves osupel obstal pred njim; niti predstaviti si ni mogel, da bo zagledal tak shujšan in porumenel obrazek, take vročično šareče in nekam strašno razširjene oči in take koščene ročice. Z bolestnim začudenjem je opazil, kako globoko in naglo diha Iljuša ln kako sesušene ustnice ima. Stopil je k njemu, podal mu roko ln Izpregovoril skoro povsem zmeden: ..... "Nu, kako je, stari . . . kako se imaš? Toda glas se mu je utrgal, neprlslljenost ga je pustila na cedilu, obraz se mu je mahoma spačil in nekaj mu je vzdrgetalo okoli ust. Iljuša se mu je bolestno smehljal In še vedno ni mogel spraviti besedice iz sebe. Kolja je zdajci vzdignil roko in kdo ve zakaj potegnil z dlanjo po Ijuševih laseh. "Bo le, bo že!" mu je tiho zamrmral, nekaj da bi ga ohrabril, nekaj pa sam ne vedoč zakaj. Kak trenutek sta oba molčala. "Kaj, novega psička imaš?*' je zdajci s povsem brezčutnim glasom vprašal Kolja. "Da-a-a!" je z zategnjenim šepetom odvrnil Iljuša, komaj dihaje. "Cm smrček Ima, to pomeni, da je hud, čuvaj bo," je važno ln trdno pripomnil Kolja, kakor da gre samo za psička ln za njegov črni nos. A glavno je bilo to, da se je še vedno na vse kriplje trudil ter izkušal ukrotiti v sebi čustvo, da ne bi zaplakal kakor "majhen", ln ga vendar ni mogel obrzdati. "Ko zraste, ga bo treba prikleniti, ie vidim da." "Velikanski bo!" je vzkliknil eden izmed m notice dečkov. "Kakopak, middellandski, velikan, takšenle, kakor tele," se je zdajci začulo nekaj glasov. "Kakor tele, kakor pravo tele," je priskočil štsbnl kapetan, "nalašč sem Izbral takega, hudega-hudega, tudi njegova roditelja sta vell-kanska ln strašno huda, takole visoke rasti . .. Dajte, sedite, semkajle na Iljuševo posteljico, če ne, pa semksj na klop. Prosimo, dragi, dol-golgo pričakovani gost ... Ali ste Izvolili priti z Aleksejem Fjodorovičem?" Krasotkin je sedel na posteljico, ob Iljuše-vcm znožju. Čeprav si je bil spotoma pripravil besede, da bi neprisiljeno pričel razgovor, Je bil zdaj čisto izgubil nit. "Ne ... s Perezvonom ... Psa imam zdaj, ki ga tako kličem: Perezvon. To je staro slovansko ime. Zunaj me čaka ... če mu le požvižgam, bo takoj planil v sobo. Tudi Jaz imam psa," se Je zdajci obrnil k Iljuši. "Ali še pomniš 2uč-ka, stari?" Je vprašal, kakor bi ga iznenada udaril po glsvl. Iljušečkov obraz se Je spačil. Bolestno se je ozrl na Koljo. Aljoša. ki je stal pri vratih, je Že mrko pogledal In kradoma odkimal Kolji z glavo, naj nikar ne prične govoriti o Zučku; a ta ni opazit znamenja aH ga pa ni hotel videti. "Kje pa je . . . Zučko?" Je s usihajočim glaskom vprašal Iljuša. "Nu, bratec, tvoi Zučko Je šel rakom ivltgat — fljul Tvojega Žučka ni več!" Iljuša je utihnil, a vendar je še enkrat s krčevito napetostjo pogledal Koljo. Aljoša, kl je prestregel Koljev pogled, mu je spet na vso moč odkimal, s U je iznova odvrnil oči, delaje se. kakor ds niti zdaj ni opazil. "Zatekel se je kdo ve kam in izginil. Kako ne bi izginil po takem zaloftaju," je neusmiljeno "sekal" Kolja. dasi ga je jelo pri tem same-gs nekaj dušitt. ' Zato imam pa jas Perezvo-na ... To je staro slovansko ime . ,. Pripeljal sem ti ga . . "NI treba!" je zdajci izpregovoril Iljušečka. "'Ne, treba je, treba, poglej ga vsekako . . . Razvedril te bo. Nalašč zato sem ga pripeljal ... prav tako kosmatin je, kakor je bil oni . . . Ali dovolite, milostiva, da pokličem svojega psa noter T se je z že kar nerazumljivo razburjenostjo mahoma obrnil h gospe Snjegirjovi. "Nika, nikar!" je z bolestno muko v glasu vzkliknil Iljuša. Očitanje mu je zažarelo v očeh. "Ali ne bi," se je štabni kapetan zdajci strgal s skrinje ob steni, kamor je bil sedel, "ali ne bi rajši... pri kaki drugi priliki..." — je za-jecljal, toda Kolja je neudržno silil in mahoma viknil Smurovu: "Odpri vrata, Smurov!" — ter zažvižgal na svojo piščalko, kakor hitro je ta odprl. Perezvon je kakor burja planil v sobo. "Skakaj, Perezvon, prosi! Prosi!" je zavpil Kolja ter priskočil z mesta, in res se je postavil pes na zadnje noge ter se vzravnal baš pred Iljuševo posteljico. Zgodilo se je nekaj, Česar ni nihče pričakoval: Iljuša se je zdrznil in zdajci šiloma ves iztegnil naprej, nagnil se k Perezvonu in se zagledal vaj kakor okamenel. "To je . . . Zučko!" je vzkriknil. Glasek mu je bil ves iznemogel od muke in sreče. "Kdo si pa mislil, da je," je z zvonklm, srečnim glasom na vso moč zavpil Krasotkin. Sklonil se je k psu, objel ga in ga vzdignil k Iljuši. "Glej, stari, vidiš, krivogled je na eno oko in levi uhelj ima pretrgan: natanko tista znaka, kl si mi jih povedal. Po teh znakih sem ga tudi našel! Ze takrat sem ga našel, kmalu potem. Saj ni bil nikogaršnji, brez gospodarja je bil!" je pojasnjeval, obračaje se naglo zaporedoma k štabnemu kapetanu, k njegovi ženi, k Aljoši in nato spet k Iljuši. "Pri Fedotovih je bil, zadaj na dvorišču, udomačil se je bil pri njih, toda jesti mu niso dajali, potepenec je, zatekel se je bil z vaai . . . Nu, in tako sem ga našel . . . Vidiš, stari, tistega tvojega grižljeja po tem takem ni pogoltnil. Ce bi ga bil pogoltnil, bi bil gotovo poginil, prav gotovo da! Ostal je živ, to kaže, da ga je Še utegnil izbruhniti. Ti pa nisi niti opazil, kako ga je izbruhnil. Izbruhnil ga je, a v jezik se je vendarle zbol, zato je takrat tudi zacvilH. Tekel je in cvilil, ti si pa mialil, da ga je res pogoltnil. Hudo je moral cvillti, zakaj pes Ima v žrelu zelo nežno kožo . .. nežnejšo od človeka, veliko nežnejšo!" je kakor Iz uma vzklikal Kolja in razvneti obraz mu je vea sijal od navdušenja. Iljuša pa niti ni mogel govoriti. Bled kakor prt je strmel v Koljo a svojimi velikimi, nekam strašno izbuljenimi očmi in odprtimi usti. In če bi bil Krasotkin, ki ni ničesar slutil, le količkaj vedel, kako mučno In pogubno utegne vplivati to trenutje na zdravje bolnega dečka, se ne bi bil za nič na svetu upal zaigrati šale, kakršno si je dovolil. Toda Aljoša je bil v vsej sobi nemara edini, ki je to razumel. Štabni kapetan se je bil sam tako rekoč izpre-menil v najmanjšega izmed malih. "2uČko! Tak to je 2učko?" je vzklikal z blaženim glaaom. "Iljušečka, aaj to je 2učko! tvoj 2učko! Mamica, saj to je fcučko!" Toliko da ni plakal. "In jaz nieem niti slutil!" je žalostno vzkliknil Smurov. "Da, da, Krasotkin! Rekel sem, da bo našel 2učka in našel ga je!" "In ga je naiel!" se je radostno oglasil še nekdo drugi. "To vam Je dečko, Krasotkin!" je zazvenel tretji glasek. "To vam je dečko, to vam je dečko!" so za-vpill vai dečki in jeli ploskati. "A stojte, stojte," se Je Krasotkin trudil, da bi prevpll obči hrup, "povem vam, kako Je bilo, zakaj vae Je v tem, kako je bilo, ne v čem drugem! Našel sem ga, zavlekel ga k sebi ln ga takoj skril, in hllo pod ključ, in vse do poslednjega dne ga nisem nikomur pokazal. Samo Smurov je pred dvema tednoma zvedel, toda prepričal sem ga, da je to Peresvon, tako da ni ničeear uganil, Jaz pa sem med tem naučil 2učka vseh učenosti; poglejte, samo poglejte, kakšne umetnlje zna! Zato sem ga tudi učil, stari, da bi ga privedel k tebi že izučenega ln uglajenega, češ: 'Glej, stari, kakšen je adaj tvoj 2učko!' AH nimste morda kakega koščka govedine? Takoj vam pokaže tako reč, da boste vsi popadali od smeha — košček govedine, nu, ali ga res nI pri hiši?" (Dalje prihodnjič.) /edala. Po mojem uvideva-le je hotela poslati celo v nili v to sottb. Opogumim se in grem v pisarno k nadzornici prvega nadstropja in jo prosim, naj pokliče moja dva prijatelja iz Dulutha, ali ona me noče usli-šati, ker jI je naielnica Jarow prepov nju me J« I ^fl Forges Falls v umobolnico. Ja-row načeluje prvemu in petemu nadstropju in ona piše reporte o bolnikih, kako se obnašajo. Bil sem v škripcih, kajti na svoji strani so Imele tudi dr. Maina. Crnokutarji so me s silo potisnili v U položaj. Kaj mi je storiti sedaj? Naznanil aem gladovno stavko. Pokusil ne bom nobene jedi, dokler me držijo v tem prostoru. Večerjo sem enostavno odklonil, obenem pa izjavil, da tudi v posteljo ne grem, dokler me ne pustijo iz te sobe. In tako sem bil vso noč pokonci, dasi sem bil od bolezni in napora ves izčrpan. To se je zgodilo tri mesece in o-r sem dni po tisti težki operaciji na želodcu, ter destet dni po zadnjem odpretju krvi v želodcu. Temperatura je kazala sto sto-nj in kar sem tiste dni pred ;em dogodkom pojedel, sem vse zbljuval, in po operaciji Še nisem bil iz postelje do sedaj. Ko sem ponoči hotel na stranišče, sem dvakrat padel na tla, predno sem prišel na mesto. Katoliška -IMtrMtd Ptcturea. Oddelek ipansklh loj al isto v na fronti pri Teruelu v vzhodnem delu Španije. rijo črne suknje. Ali hočem iti lf f .... . .nazaj v peto nadstropje? Ako ne cerkev pa se hlini: ljubi svoje- (spadam v ta oddelek, naj me po-ga bližnjega kakor samega sebe.j,- n , Da je ampak Saj se ne ljubijo katoliki niti sa- | mi med seboj, če pa dobijo v svo- Ciniki pravijo, da politične morale ni. Toda ne samo ciniki, ampak tudi oblastneži, bodisi ____________politični ali gospodarski, ki rnia- ne več k tvojemu tovarišu. Ce- jo sicer svojo "interesno mora-M mu ne, on je zame dober? Zato i0", v praksi pa ne priznavajo Je roke kakšnega svobodomisle- n€ ker prevei govoriva in nisva nobene morale, čeprav imajo be-ca, tedaj ga skušajo ugonobiti; I «za skupaj» Dal mi bo zasebno'gedo moralo ob vsaki priliki na kakor bi pes prišel iz tuje vasi,lgobo> ako g| ne ^ "življenju'jeziku. takrat so vsi domači psi slož-Jvzel„ »i bi ga že vzel, a-1 Kaj je morala, je pravzaprav ni in tujega raztrgajo, nakar se|ko bi tfotel v palčku omarice težko povedati. O mednarodni spet koljejo med seboj. Tako so 8ta dve brivni britvi in iahko gi poetiki že par let trdijo, da v naredili z menoj v St. Mary's Ho- bi vrat prerezal ali pa žile na Chartea Shegs. (Nopeming, Minn.): Dogodki bolnega delavca od leta 1930 (Nadaljovaajo) . Naftlednjl dan so se domenile, Bliža se novo leto. Lovijo me da se me odkrlžajo. Na svojo za besede. Na novega leta dan stran so pridobile tudi dr. Mal-l'.W7 pride nuna in me vpraša, na. V nedeljo ob treh popoldne kako se počutim. Slabo. Hrane ne mi prinese strežnica vodo. da se morem obdržati v sebi. Ona ml priporoče, naj molim in prosim Boga pomoli, da mi vrne adrav-je. Odgovoril sem ji, da za pa-lieža moli štiristo milijonov vernikov, ker ga je zadel mrtvoud, in v šoli so nas učili, da je on prvi za Bogom, torej mu je pač lahko izprositi zdravje in vae, kar hoče. Toda on ne da nič na molitev, temveč je dal poklicati dvajset najboljših zdravniških specialistov. Ne tem, zakaj se boji umreti, kajti on bo gotovo šel na deano stran gospodovo v nebesa še gorak. To Ji Je očivkino pre\eč In naglo odide Is so- U. umi jem, nakar se je sačela s mojim tovarišem — Ml Je hrvaške narodnosti in docela mojega ml-Aljenja — pregovarjati. Seveda so tudi njega črtile, dasi je bil v bolnišnici komaj štirinajst dni. Končno smo se prerekali vsi trije, ko vstopi nadsornlca ln tudi ona se zaplete v prerekanje. Str<*žnira JI Je rekla, da sem JI dejal, ds se bom oblekel in ako čil v Jeaero. Nadsornlca Je stopila po ključ ln zaklenila mojo in tovariševo obleko. Nato pride glavna nadzornica Jarow, ki želi vedeti, kaj se godi. Nadsornlca Ruhala mi je zaklenila moje reči in jaz hočem, da jih odklene, ali pa naj takoj piše mojemu bratrancu, da me pride iskat avtom. Dal sem jI naslov In en dolar, kajti telefon stane 75c Odšla je. čez deset minut pa se vrne in me vpraša, če hočem sa eebno sobo. Ne. zadovoljen sem s to. Nekdo želi z menoj govoriti po telefonu v mojem jeziku ln ons ga ne razume, naj grem sam k telefonu. Vstopi nuna bolničarko, ki je prlpeljsla sto na kolesih. Vstanem, a ne morem hoditi. Pomagajo mi na stol in me odpeljejo v prvo nadstropje — v zasebno sobo ln me peh nejo na poatelj. Slišim, kako neumni vpijejo In na oknu vidim železno mrežo Takoj sposnam v kakšnem položaju se nahajam — djali ao me v opazovalnico zs bolne na umu Kmalu nato ae priamehlja nad sornica Ruhala In za njo glav na načelnlca Jarow. Obema sem dobro podkuril. kajti onidve sta bili največ krivi, da so me v tak bro veš, zakaj tako postopajo menoj, ampak s tem me manj dobili na svojo stran ali za spoved, sem mu odločno odgovoril. "Pustimo zdaj to stvar in povej, kaj bi rad," je nato dejal zdravnik. V tej bolnišnici nočem več ostati, ker v njej gospoda- bodo°še Propadanje poUtič-morale ne Poaledica pomanjkanja kracije demo- spital v Duluthu, Minn. Gornja dejstva sem navedel jredvsem zato, ker sem že večera t videl, kako oni priporočajo svojo bolnišnico. Morda je dobra za one, ki klečeplazijo po kolenih, za svobodomiselnega človeka pa tam ni prostora. Zjutraj po tisti mučno prestani noči sem bil ves izčrpan. Stre-nica prinese zajtrk, ki ga odločno pošljem nazaj. Prišla je druga strežnica. Ali želim, da zame caj stori? Ako hoče, naj po telefonu pokliče dr. Berglanda iz Hibbinga, naj pride k meni. O-dide in pove avoji predstojnici mojo zahtevo. Daj se t minut pozneje vstopi'dr. Maine in se mi smeje. Komu se smeješ, meni ker si me dal tu sem med slaboumne? sem ga vprašal. To je pač epo od njega, da me je dal tako lx>lnega v ta oddelek. 2e devet mesecev me ima v avojl oskrbi in dobro ve, kako zelo sem bolan, pa me vtakne v ta kraj, kjer ni miru ne podnevi ne ponoči, ker >olni reveži vpijejo in ječijo. A-ko pa ni z mojo pametjo vse v redu, me bodo preiskale druge zdravniške avtoritete in me poslale kamor spadam, ne pa on. Odvrnil je, da čemu sem rekel, da si bom vzel življenje in zakaj sem druge slabe besede govoril. Mnogo ljudi si vzame življenje popolnoma pri zdravi pameti, bogatih in revnih, sem u-gotovil. Ali ni to res? Spet je ponovil, da sem rabil razne "slabe" besede. Ti ai moj zdravnik, zakaj nisi prišel včeraj, da se bi sam prepričal, kaj je na stvari resnice, ne pa dovoliti, da so menoj počenjale kar so hotele. To je bila tvoja dolžnost! Do- rokah. Iz tega pač lahko razvidi, kako so mi strežnice "življenje rešile", ker so mi pustile vsa rezila, tako tudi žepni nož. Well, je odvrnil, predpoldne me bodo peljali nazaj. Dostavil sem, kakor hitro bodo imeli prostor v Nopemingu, naj me pošljejo tja, kajti tukaj se bosta načelnici Jarow in Ruhala vedno z menoj prepirali. Dobro, je dejal in odšel. Načelnica Jarow je trmasta in me ne pusti premestiti do osmih zvečer. Dobil sem zasebno sobo. V torek 5. januarja mi je bolničarka naznanila, da me popoldne odpeljejo v Nopeming. Ob treh pride ambulančni voz in z njim načelnica Ruhala. Dejala je, naj podpišem list, da sem prejel svo- njej ni več morale. Nič več ne veljajo mednarodne pogodbe in nekaterim narodom je postalo vojskovanje in klanje med narodi in gospodstvo nad drugimi narodi najvišja morala. To je seveda tudi po naši misli nemoralno tudi od onih, ki bi z odkrito demokracijo moralo lahko u- Skoraj v vsej politični javno-sti v Evropi se vrši ljut boj a interesno moralo", ki ni pra? nič moralna. Narod in narodovi volja, vse je nič. Voditelji rešujejo narode in kakor vidimo, po. vsod najprej kapitaliste, ali kakor lepše pravijo gospodarstvo. In ko so redili kapitaliste, diktirajo delavstvu in narodu, kak« se mora vesti, da ne sme jesti, kar bi hotel, da nima besede r javnih vprašanjih ; če stegne jezik, ga "moralni" politik zaprt V teh "moralnih" razmerah je zlasti nemoralno, da "moralisti" iščejo predvsem kupljive elemente. Ti elementi se namreč zalete vedno tam, kjer je upanj« za dobiček. Od tam vrše poten špionažo, tožarijo, obrekujejo i t opravljajo druge, da si s teo osigurajo svoj položaj, neglede na to, da se veliki večini naroda gode krivice. "Interesna morala" pa ima k eno prav veliko neetično lastnost. Ob vladanju te morale * hoče vplesti tudi vse pošteni elemente k sodelovanju v duh« "interesne morale". To se vrši na |dva načina. Ali se osnuje lastni veljavili, pa resno niti z mezincem ne ganejo zanjo. In morala v družbi, v državi? .špionažna služba, ali pa se po* V mednarodni politiki je mo-'služuje javnih organov, da ittt ralno, če veljajo pogodbe in »i jo in vabijo ovaduhe ter orga- države ne delajo med seboj kri vic. V človeški družbi in državi mora biti nekaj podobnega, ker bi se sicer dejstvo ne označevalo z besedo morala. Morala v družbi in državi je po naših pojmih dvojna nravstvena in soci-alnopolitična. Prva se razvija s je reči nazaj. Kako neki, saj še j kulturno stopnjo, druga z go-nisem dobil obleke! O tem se je spodarstvom. Torej ni vedno e- sama uverila in dobila obleko, na kar sem podpisal. Ko so me pripeljali v Nopeming, so me stehtali. Kazalec je kazal 129 in pol funtov, pred enim letom pa 197 in pol. Vsakdo pač lahko razvidi, koliko sem pretrpel v tem času in pa to, da toliko se na teži ne izgubi kar tako, namreč 68 funtov. Potreboval sem pomoči, ne pa umobolnice! (Dalje prihodnJU.) BLOVKN8KA NARODNA HODPO«. NA JBDNOTA isdaja svoja publikacija Ia ia posebno list Proevote aa koristi, ter po- l robno atltneijo ■▼olik društev is llaaatva Ia sa propagande tvojih l dej. Nikakor pa aa aa propagand« tragik podpornih orfaaiaoeij. Vaa k» organlnaclja Ima običajno svoje llaaUo. Torej affttaterllel dopisi Is aasaaalla dragih podpornik er penisa-H) In njih draštev naj no ao pošiljala naka. Cilj pa je končno isti, ker imata obe morali namen urejevati v družbi in državi dve važni vprašanji. Etična morala u-rejuje družabno etično stran človeka v življenju, socialnopolitič-na pa socialno (gospodarsko in politično) enakopravnost. O pravi morali bi torej mogli govoriti šele takrat, če se izpolnjujeta ti dve nje nalogi. Dokler pa te morale ni in niti ne volje, da bi se uveljavila, so vse besede o enakosti ljudi in o socialnem sočutju ob stremljenju, da se na-, rod oropa vpliva na javno življenje, prazne jezuitske fraze, ki v bistvu niso nič drugega kakor "interesna morala" gospodujoči h. Z njo zvabijo v svoje mre-> že naivneže in podkupljive elemente ter hlinijo nevednežem dobrotnike, ki so baje dobili svetost oblasti od nekje. nizirajo špionažo preko mora bi mej, čeprav so tu zakoni, ki k meje določajo. Te, razmere m povsem slične žpionaži v mednarodni politiki in je zlo, ki bi ga bilo treba predvsem izkoreniniti. Ta kuga se širi. Brezvestni je, da se demokracija obotavlja, napraviti konec temu -strašnerai moralnemu propadanju. To velja za mednarodno politiko in pa za dežele, kjer prop* da ta javna morala. —Po Del. Pol. Problemi priseljena Kriva prisega v zvezi z nato* lizacijo Vprašanje: Poročils sem a leta 1998, ali ko sem zaprtij za drugi papir leta 1936, semi dj žila prošnjo na svoje dekli«* ime in navedla sem, da sem a» ka. Prijatelji so mi nasvetov* naj tako storim. Moj m<* J« namreč nezakonito tuksj m * kli so mi, ako povem resnicoJ" ga bi deportirali. Sedaj bi raj napravila prošnjo zsnj, tako ■ bi mogel iti v Kansdo in * * niti na zakoniti način. Ako J storim, ali bo kakšen "truWT Odgovor: Pa še ksk! Vi in^ mož sta v jako resnem Ko napravite prošnjo zs ga moža, pride brez dvomaj dan, da ste se zlsgala <*> "H ralizaciji. Na to bodo uvedU P stopanje za razveljsvljenj* * šegs državljsmtkega pspifl»J morda tudi za deportacijo ga moža.—FL1S. J Od leve proti denni: R. H. Jacknon. potno*ni federalni juatični tajnik; George McGlll načelnik senatnega JaaUtaega odseka, ia Homct S. Cumminga, juetični tajnik. , Tem POZO«. ROJAKU peto« i*«" S? Demšarja, nasadnje ^ "V Rutte, Mont.. lota 192« » ^ £aan nUom val čul o nj*1" t| prosim, H kdo to tm njen ^ ^ nasnani. ako bo pa sam naj aO Jart nemudoma sesKJ" na naslov: Blai Demtar. K s Chekopoe-PUtoburf. Kan» Ali st« to naročili to ali Mladinski li*< prijatelju al. domovino? Te I« trajna vredMsti. H