Vpliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih Naslov: Vpliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih Naslov izvirnika: Volunteering activities to combat long-term unemployment Izdajatelj: Movit, Ljubljana, 2020 Izvirnik: 2019 Datum prevoda: december 2020 Avtor: Jonathan Robertson Urednica: Maja Drobne Prevod: ALAM PREVAJANJE Aleš Lampe s.p. Oblikovanje: Aiko, Maja Cerjak s.p. Naklada: e-publikacija Cena: brezplačna publikacija Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 63049731 ISBN 978-961-6826-46-4 (PDF) To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons »Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna« (CC BY-NC-ND 4.0). Vpliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih TABLE OF KAZALO 06 INTRODUCTI 8 Uvod ON 10 Cilji in namen tega raziskovalnega projekta 11 Organizacije in udeleženci 13 Raziskovalni pristop in omejitve 16 Poglavje 1: Kako prostovoljske aktivnosti vplivajo na zaposljivost vključenih mladih 17 Uvod 17 1.1 Kako so se vključili in kaj jih je motiviralo 19 1.2 Kaj so s projektom pridobili kot posamezniki 22 1.3 Družbena dimenzija prostovoljske izkušnje 24 1.4 Prepoznavanje naslednjih korakov 26 1.5 Kaj mislijo organizacije 28 1.6 Sklepne misli, refleksija in priporočila 30 Poglavje 2: Učinkovite prakse vključenih organizacij 31 Uvod 32 2.1 Vzpostavljanje mednarodnih partnerstev 34 2.2 Delo z mladimi in njihova priprava na prostovoljske aktivnosti 38 2.3 Izbiranje prostovoljcev 40 2.4 Sprejemanje prostovoljcev, učni procesi in mentorstvo 42 2.5 Ko prostovoljci zaključijo svojo aktivnost 44 2.6 Kaj mladi cenijo pri organizacijah 46 2.7 Sklepne misli, refleksija in priporočila THE LEARNING PROGRAMME “YOUTHFUL EUROPE” INTRODUCTION 48 Poglavje 3: Izgradnja inovativnih partnerstev 49 Uvod 50 Študija primera 1: Spodbudi moje sanje 51 Študija primera 2: Vidim vas, tukaj ste 53 Študija primera 3: V prihodnost usmerjene aktivnosti 55 Študija primera 4: Od spodaj navzgor 56 Sklepne misli, refleksija in priporočila 58 Sklepni zaključki, priporočila in refleksija 61 Sklepna refleksija in priporočila 62 Priloga Študije primerov mladih, ki so sodelovali v projektih prostovoljstva 66 Izbrani viri in literatura PREDGOVOR Movit kot nacionalno agencijo za programa Eras- V času raziskave se je evropska prostovoljska služ- mus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota ba, ki je bila prej del programa Erasmus+: Mladi v je vedno zanimal vpliv projektov, podprtih iz naših akciji, preoblikovala v prostovoljske aktivnosti v ok-programov, na udeležence, organizacije, lokalne viru novega programa Evropska solidarnostna eno-skupnosti in širše. Raziskovalni projekt, na kat- ta. V tem novem programu se je kontekst prostovol- erega se navezuje ta publikacija, se je začel leta jstva rahlo spremenil in se več poudarka namenja 2012, ko je osem nacionalnih agencij evropskih solidarnosti in gradnji skupnosti. Nekaj pa ostaja programov za mladino skupaj z dvema podporni-enako – to je pomemben vpliv, ki ga imajo te aktiv- ma centroma SALTO začelo izvajati raziskavo, kat- nosti na udeležence, organizacije in lokalne skup- ere kompetence mladi pridobijo v okviru evropske nosti. Raziskave mreže RAY21 kažejo, da to velja še prostovoljske službe in kako ta izkušnja spreminja toliko bolj, ko so v takšne projekte vključeni mladi z njihova življenja. Temu je leta 2016 sledila aktiv-manj priložnostmi. Zgodbe, ki so jih v okviru te ra- nost evropske prostovoljske službe za dolgotraj- ziskave delili prostovoljci in njihove gostiteljske or- no brezposelne mlade v soorganizaciji z britansko ganizacije, so resnično navdihujoče in dokazujejo, nacionalno agencijo. Aktivnost je bila namenjena da je vlaganje v projekte mobilnosti, zlasti za mlade raziskovanju možnosti tesnejšega sodelovanja z z manj priložnostmi, resnično pomembno. Preko teh zavodi za zaposlovanje in razvoja kompetenc dol-projektov lahko mladi razvijejo veščine, ki jim bodo gotrajno brezposelnih mladih preko kratkotrajnega koristile na trgu dela, zraste pa tudi njihova samoza- prostovoljstva. Ker je šlo za aktivnost mreženja, je vest in se začnejo bolje zavedati svojih potencialov bil cilj vzpostaviti trdno partnerstvo med različnimi in strasti. S pomočjo mentorjev, ki jih zagotavljajo organizacijami ter natančneje spremljati učinek na gostiteljske organizacije, lahko reflektirajo, kaj so udeležence, organizacije in lokalne skupnosti. se naučili, in pridobijo pogum za preizkušanje novih stvari, ki jih popeljejo izven njihove cone udobja. Z Na podlagi predhodnih raziskav in te aktivnosti iz besedami ene od udeležencev: »Izobraževanje in leta 2016 smo leta 2017 zagnali nov raziskovalni informacije sta najboljša.« To je odličen primer, zakaj projekt za boljše razumevanje vpliva prostovol-mora EU še naprej vlagati v mlade, še posebno tiste jskih aktivnosti na dolgotrajno brezposelne mlade. z manj priložnostmi. Ko primerjamo razlike pred in Skozi obdobje dveh let smo v raziskavi spremljali po izkušnji prostovoljske aktivnosti, so ti mladi tisti, 43 mladih z raznolikimi ozadji iz 9 različnih držav, pri katerih se pokažejo največje spremembe in ki od katerih je bilo 24 mladih z manj priložnostmi. doživijo največji učinek. Svoje prostovoljske aktivnosti so izvajali v okviru 16 različnih organizacij po Evropski uniji. 1 https://www.researchyouth.eu/ Vabimo vas k branju te raziskave in raziskovanju Upamo, da bo ta publikacija prispevala k boljšemu bogastva zanimivih študij primerov, navdihujočih razumevanju in ozaveščenosti učinkov, ki jih imajo izjav in dragocenih uvidov, kako lahko prostovol-projekti mobilnosti na mlade. Spodbujamo pa tudi jstvo nekomu spremeni življenje. Spoznali boste, vas, da se vključite in podprete prostovoljske aktiv-kako lahko sprejemanje prostovoljcev koristi or- nosti, da bomo po besedah Roberta Baden-Powella ganizacijam in kako lahko tovrstni projekti bogatijo »zapustili svet malo boljši, kot smo ga našli«. lokalne skupnosti. Raziskava pa je pokazala tudi to, da prostovoljstvo ni čudežna rešitev in lahko pred- Želimo vam prijetno branje in veliko navdiha. stavlja tudi izziv, zlasti ob vrnitvi mladih v svojo drža-vo po zaključeni aktivnosti. Še en pomemben vidik je vključevanje drugih deležnikov, kot so zavodi za zaposlovanje, socialne službe, šole in druge pristo- jne ustanove, ki lahko – če delajo z roko v roki – sk- upaj dosegajo še boljše rezultate. Verjamemo, da zgodbe, kot je Paulova, govorijo same zase: »Mislim, da me šef na nek način občudu- je zaradi mojega prostovoljskega projekta. Vidi os- ebo, ki ima večjo moč volje – da se v življenju ne predam, in to nikoli.« Zahvaljujemo se raziskovalcu Jonathanu Rob- ertsonu, da je izluščil tako dragocene nauke iz ogromne količine podatkov, zbranih v raziskavi, in je te podatke predstavil na koherenten, berljiv in zanimiv način. Hvaležni smo tudi vsem organizaci- jam in predvsem vsem mladim prostovoljcem, ki so bili pripravljeni sodelovati z raziskovalcem in deliti svoje dragocene uvide v vplive, ki jih prinaša pros- tovoljstvo. pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladihV UVOD »Ključ do resničnega občutka za to delo je, da ga spoznate in začnete zaznavati obilico malih in velikih zgodb, ki sestavljajo sago mladinskega dela.« (In Defence of Youth Work, 2012, str. 7) 8 9 Leta 1996 je Édith Cresson, pov) do okoljskih katastrof in političnih pretresov – ti mladi se soočajo z nekaterimi evropska komisarka, ki je bila gromozanskimi izzivi. zadolžena za izobraževanje, usposabljanje in mladinsko po- Stopnje brezposelnosti med mladimi po Evropi so se v primerjavi s prvimi leti po litiko, zagnala nov program z 2010 morda res znižale, a zaposlitvena krajina 21. stoletja za mlade ostaja polna ne-imenom Evropska prostovolj- gotovosti in črnih lukenj – od prekarnega dela in slabih zaposlitvenih priložnosti do ska služba (EVS). Cressonova je mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter trajnih posledic naznanila: »Namen [programa] dolgotrajne brezposelnosti (t.i. brazgotinjenje2). To so veliki izzivi za celotno družbo, je, da mladi Evropejci spoz-ne le sektor mladinskega dela. »Naš cilj je, da preprečimo to dolgotrajno brezposel-najo Evropo in se med svojim nost. Gre za preprečevanje.« To so besede Yuki Marquez, koordinatorke projektov prostovoljskim delom v tujini centra Europa Joven Madrid, ene od mladinskih organizacij, vključenih v ta projekt. naučijo jezika in spoznajo kul- Tako kot nekateri drugi intervjuvani mladinski delavci tudi ona prostovoljske aktiv-turo druge države, tako da se nosti vidi (med drugim) kot preventivni ukrep proti dolgoročni brezposelnosti. lahko vzpostavijo kontaktne mreže.« (Evropski parlament, Kaj so torej na to temo odkrile pretekle raziskave in kako se v celotno sliko ume-1997) Te prostovoljske aktiv- šča ta raziskovalni projekt? V letih 2012–2014 je osem nacionalnih agencij skupaj z nosti naj bi bile del programa dvema podpornima centroma SALTO s podporo mreže RAY3 izvedlo velik razisko-Mladi za Evropo, ki je bil »obli- valni projekt o povezavi med EVS-om in zaposljivostjo. Projekt Kompetence EVS kovan predvsem z namenom za zaposljivost4 je veliko pripomogel k vzpostavitvi temeljnih dokazov za povezavo spodbujanja participacije mla-med zaposljivostjo in EVS-om (oz. po novem prostovoljskimi aktivnostmi). Odprl pa dih, ki doživljajo največ težav z je tudi nekatera dodatna področja za nadaljnje preučevanje. Tri od teh predlaganih vključenostjo« (Svet Evropskih področij so postala temelj za cilje tega raziskovalnega projekta: skupnosti, 1988). bolje razumeti vpliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih z manj pri-Od tedaj so prostovoljske ak- ložnostmi; tivnosti pomemben del vseh predstaviti nabor učinkovitih praks organizacij, ki izvajajo prostovoljske aktiv-nadaljnjih programov Evropske nosti; unije za mladino. Leta 2016 je predsednik Evropske komisije raziskati potencial tesnejšega sodelovanja med mladinskimi organizacijami Jean-Claude Juncker predsta-in zavodi za zaposlovanje (in drugimi institucijami na področju zaposlovanja). vil nov program – Evropsko solidarnostno enoto. Namen tega programa je bil, da nado- Leta 2018 sta raziskovalca mladinskega dela Şenyuva in Nicodemi (2018) opisala, mesti EVS in ga razširi. V okviru kako se je mlade z manj priložnostmi izrinilo iz projektov EVS – programa, ki je bil Evropske solidarnostne enote v izhodišču ustvarjen predvsem zanje. Ta pomembna študija kaže na razloge za so projekti, ki so se prej imeno- še veliko raziskovanja in spremljanja prostovoljskih aktivnosti (in Evropske solidar-vali EVS, postali »prostovoljske nostne enote na splošno) in izkušenj mladih z manj priložnostmi v povezavi s tem aktivnosti«. Ime se je spreme-programom. nilo, toda ali potrebe ostajajo enake? Tisti, ki so se rodili prib- ližno v času, ko je Cressonova uvedla EVS v evropski program za mladino, zdaj sami vstopajo v odraslo dobo. 2 Brazgotinjenje (angl. scarring) je »pojav, pri katerem dolgotrajna brezposelnost – zlasti v letih, ko se mlada oseba izobli-kuje – pušča znatne negativne posledice na ljudeh, ki jo doživljajo, še dolgo po tem, ko se izhodiščna brezposelnost konča« V kakšno Evropo odraščajo? Od (Goldring, 2015, str. 16). ekonomske krize leta 2009 (in 3 RAY (angl. Research-based Analysis and Monitoring of European Youth Programmes) je mednarodna mreža, vzpostavlje-na za izvajanje na raziskovanju osnovane analize evropskih programov za mladino. https://www.researchyouth.eu/ posledičnih varčevalnih ukre- 4 Gl. Şenyuva (2014); Markovic in Evrard (2014). V preteklih dveh letih smo v okviru tega CILJI IN NAMEN raziskovalnega projekta sodelovali s 16 organizacijami iz devetih različnih držav TEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA po Evropi, ki izvajajo prostovoljske ak- tivnosti. Preko teh organizacij smo se Raziskovalni projekt je bil vzpostavljen za: srečali in opravili intervjuje s 43 mladimi v času njihovih prostovoljskih aktivnosti, od katerih je bila večina mladih z manj Boljše razumevanje vpliva prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih, priložnostmi. Intervjuje smo izvajali tako zlasti mladih z manj priložnostmi. z mladimi kot s ključnimi predstavniki or- ganizacij, da bi bolje razumeli vpliv teh V projektu smo sledili 43 mladim z raznolikimi ozadji na njihovih izkušnjah projektov na zaposljivost mladih ter da prostovoljskih aktivnostih po Evropi. Namen je bil spoznati njihove izkušnje bi lahko predstavili primere učinkovitih na različnih točkah v projektih v njihovih lastnih besedah – predvsem po praks in inovativnih partnerstev med koncu aktivnosti. Navsezadnje so mladi sami največji strokovnjaki za svoje vključenimi organizacijami. lastne izkušnje. Poudariti moramo, da mladi z manj priložnostmi niso homo-gena skupina. Gre za zelo raznoliko kategorijo, ki je opredeljena v Vodniku Nobelova nagrajenka za literaturo Svet-pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih za prijavitelje Erasmus+ in jo sestavlja cela vrsta socialnih izključenosti, ki V lana Aleksijevič je nekoč dejala: »Veliko se lahko tudi prekrivajo. takih zgodb je, ki jih ne vidimo kot nau- ke, ki se vsakodnevno dogajajo. Pripra- viti se, da vidiš nekatere stvari kot dober nauk, je umetnost. To je borilna veščina, ki jo želimo vsi nekega dne obvladati.« Predstavitev nabora učinkovitih praks mladinskih organizacij, ki podpirajo Ta raziskovalni projekt je bil poskus iz-mlade preko svojih projektov prostovoljstva. vajanja takšne umetnosti, s tem poroči- lom pa vas vabimo, da se pripravite in se Vključevanje mladih z manj priložnostmi v te projekte se ne zgodi samo po nam pridružite pri iskanju naukov v tem, sebi, temveč zahteva pozorno izvajanje s strani temu predanih organizacij kar so z nami delili mladi in organizacije. po Evropi. V okviru raziskovalnega projekta smo obiskali sodelujoče organizacije in izvedli intervjuje z njihovimi ključnimi predstavniki, da bi zbrali primere učinkovitih praks, za katere upamo, da bodo prišle prav tudi drugim organizacijam, ki delajo z mladimi z manj priložnostmi. Raziskovanje potenciala inovativnih partnerstev med mladinskimi organizacijami in drugimi institucijami, zlasti zavodi za zaposlovanje. Z mladimi se ukvarjajo številni različni ljudje, organizacije in sektorji. V na- šem raziskovalnem projektu smo preučili, kako mladinske organizacije v sodelovanju z drugimi organi, kot so zavodi za zaposlovanje, občine in izobraževalne ustanove, omogočajo izvajanje prostovoljskih aktivnosti ši-rokemu naboru mladih, ki so jim te priložnosti namenjene. Upamo, da bodo te študije primerov poučne in navdih drugim organizacijam in institucijam za nove oblike sodelovanja. 10 11 To poročilo je razdeljeno v tri dele, po en ORGANIZACIJE del za vsak cilj: IN UDELEŽENCI 1. del: Kako prostovoljske aktivnosti vpli- vajo na zaposljivost vključenih mladih Katere organizacije so sodelovale v raziskavi? • Achieve More Scotland, Glasgow (Združeno kraljestvo) 2. del: Učinkovite prakse vključenih or- • AKSELS, Pernik (Bolgarija) ganizacij • Atelier Europeo, Brescia (Italija) • Europa Joven Madrid (Španija) • Frie Filmere, Sandefjord (Norveška) 3. del: Izgradnja inovativnih partnerstev • Iter, Göteborg (Švedska) • Leonard Cheshire, London (Združeno kraljestvo) Na koncu poročila pa sledi še nekaj sku- pnih zaključkov, priporočil in refleksije. • Mladinski Center Krško (Slovenija) • Mladinski Center Slovenj Gradec (Slovenija) • Mladinski Center Trbovlje (Slovenija) • NAV, Møre og Romsdal (Norveška) • PUM-O Škofja Loka (Slovenija) • British Red Cross (Združeno kraljestvo) • STRIM, Krakov (Poljska) • Zavod Manipura, Begunje na Gorenjskem (Slovenija) • 4YOUgend, Linz (Avstrija) 5 5 Slovenski prevod: Prostovoljstvo v tujini. V celoti prevzemam odgovornost, da se spremenim. Kdo so mladi, ki so sodelovali v raziskavi? 20 15 SKUPNO ŠTEVILO MLADIH: NARODNOST PROSTOVOLJCEV: 10 20 5 1 4 Mladi z več priložnostmi (MZVP) 0 1 2 Mladi z manj 15 19 priložnostmi (MZMP) 1 5 8 7 24 6 1 7 10 5 4 Ženske Moški 1 4 3 22 20 21 2 1 5 5 6 0 15 0 pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih 10 V STATUS PRED PROSTOVOLJSKO AKTIVNOSTJO: STOPNJA FORMALNE IZOBRAZBE (DOSEŽENA ALI V TEKU): 5 15 V izobraževanju 20 19 0 Zaposleni 12 Brezposelni 8 16 15 13 0 75 10 15 20 10 8 7 6 5 6 5 5 3 3 5 4 4 0 STAROST OB ZAČETKU PROSTOVOLJSKEGA PROJEKTA: 3 2 3 ISCED 2 ISCED 3 ISCED 5 ISCED 6 ISCED 7 Osnov- Srednješols- Višje Visokošolsko Visokošolsko 8 1 2 nošolsko izo- ko izo- strokovno izobraževan- izobraževan- braževanje braževanje izobraževan- je (1. bolonjs- je (2. bolonjs- 0 8 je ka stopnja) ka stopnja) 7 4 1 4 4 4 63 3 3 5 0 2 2 2 2 2 4 TEME PROJEKTOV: 3 2 Otroci in mladina 16 18 19 20 121 22 23 24 25 26 27 28 29 30 0 Šport 12 Okolje 6 Glasba 3 Dolgoročni projekti (od 2 mesecev do 1 leta) 0 5 10 15 20 Kratkoročni projekti Mirovništvo 2 18 (od 2 tednov do 2 mesecev) 25 Umetnost 2 Multimedijske vsebine 2 0 5 10 15 20 12 0 5 10 15 20 13 RAZISKOVALNI PRISTOP IN OMEJITVE Leta 2016 sta slovenska in britanska na- cionalna agencija programa Erasmus+: Mladi v akciji oblikovali štiristopenjski projekt, ki so ga navdihnile nekatere organizacije v Sloveniji z odličnimi re- zultati v vlogi gostiteljev mladih z manj priložnostmi iz tujine v okviru prostovolj- skih aktivnosti. Štiri faze projekta so bile zasnovane takole: 1. faza: 1 Junija 2016 na Bledu poteka mednarodni seminar za vzpostavljanje partnerstev za predstavnike okoli 20 različnih organizacij z različnih koncev Evrope, ki izvajajo pros- tovoljske aktivnosti. 2. faza: Udeležence seminarja se podpre pri 2 sodelovanju za skupno prijavo projek- tov prostovoljstva z začetkom od januarja 2017 naprej. 3. faza: Od maja 2017 raziskovalec sledi popoto- vanjem prostovoljcev, ki sodelujejo v teh projektih, in beleži, kakšne učinke ima udeležba na njihova življenja. 3 4. faza: Spomladi 2019 je pripravljeno poročilo, ki predstavi primere dobrih praks, obja- sni rezultate prostovoljskih aktivnosti in predstavi ta model z organizacijami, insti- tucijami in skupnostim po Evropi. 4 Po navezovanju stikov z organizacijami, ki so se udeležile seminarja za vzpostav- ljanje partnerstev junija 2016, je razisko- valec obiskal več teh organizacij in se srečal z vsemi temi mladimi v živo. Eden od razlogov za izvajanje intervjujev je bil, da bi slišali izkušnje in refleksije mladih (in osebja organizacij) v njihovih lastnih besedah, ne v besedah drugih. Eden od mladih, ki so sodelovali v raz- iskavi, je opisal, kako se v standardnem evalvacijskem vprašalniku ob koncu projekta pravzaprav ni mogoče zares iz- raziti in da je takšne ankete včasih »tež- ko rešiti«. Intervjuji so bili zato zastavlje- ni dovolj fleksibilno, da so upoštevali in sledili tistemu, o čemer se je mladim in pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladihV organizacijam zdelo pomembno govoriti, tudi če ni bilo vključeno v vnaprej prip- ravljena vprašanja. Poleg tega je format intervjujev dopuščal možnost raziskova- nja skupnih oziroma »krovnih« odzivov. Na primer eden od odgovorov na vpra- šanje mladim, kaj so pridobili s projek- Prostori MDC Blok Škofja Loka z zemljevidom nekdanjih prostovoljcev EVS tom prostovoljstva, je bil, da so postali bolj samozavestni. Toda kaj to v resnici pomeni? Samozavestni pri čem? Kako je prišlo do te samozavesti? Upamo, da ta raziskava prinaša natančnejši nabor od- govorov v več odtenkih, na katerem bo mogoče graditi naprej. Ena od omejitev te študije je, da zdru- žuje podatke iz organizacij in od mladih z zelo širokim naborom ozadij. Projekt vključuje raznolike organizacije različnih velikosti, ki delujejo v različnih konte- kstih in prihajajo iz različnih držav. Mladi so različno stari, imajo različna ozadja in stopnjo formalne izobrazbe. Katego- rija mladih z manj priložnostmi je daleč od homogene skupine. Skupni rezultati tukaj predstavljenih podatkov niso miš- ljeni kot celostna slika, ki zajema vse. Mladinsko delo navadno odgovarja na lokalni kontekst in potrebe ter običajno Intervju z Barbaro v MC Krško ne sledi korporativnemu modelu masov-ne produkcije in izdelkov, ki so primerni 14 15 za vse. V tem poročilu so predstavljeni ponavljajoči se odgovori v izvedenih intervjujih v kombinaciji s študijami primerov in številnimi neposrednimi izseki iz intervjujev, ki sliki dajejo bolj individualen odtenek. Upamo, da bo to pomagalo doseči boljše razumevanje in bolje artikulirati povezavo med prostovoljskimi aktivnostmi in zaposljivostjo. Prav tako upamo, da boste kot bralci tega poročila v pristopih organizacij po Evropi, ki izvajajo prostovoljske aktivnosti, našli namige, spodbudo in navdih, ki vam bodo pomagali pri delu z mladimi. Več mladih v tej raziskavi je opisalo, da imajo po pogovoru s prostovoljci v drugih projektih občutek, da imajo srečo, da so sodelovali prav v tem projektu prostovoljstva in ne kakem drugem. S tem se navezujejo na anekdotične opise prostovoljcev, ki še zdaleč niso dobili takšne podpore od svojih organizacij, kot bi jo morali. Ena od prostovoljk na primer pravi, da je ob poslušanju slabih izkušenj drugih prostovoljcev, ki jih je srečala na seminarju za vmesno evalvacijo, spoznala, da je s svojim projektom prostovoljstva »zadela terno«. Ob tem se postavlja vprašanje, kako reprezentativna je torej ta raziskava glede na povprečno izkušnjo prostovoljskih aktivnost – kar je omejitev, ki jo je potrebno upoštevati. Ob koncu tega uvoda naj poudarimo, da je do tega poročila lahko prišlo samo zaradi časa in energije, ki so ju vložili vklju- čeni predstavniki organizacij in mladi. Vsi so bili radodarni in pripravljeni delovati kot soraziskovalci pri vprašanjih, ki jih zastavlja ta raziskovalni projekt. Vsekakor pa se moramo zah-valiti tudi za vso podporo, navdih in spodbude s strani osebja Susanna iz Jugend4U z darilom s Poljske slovenske in britanske nacionalne agencije, ki sta financirali in vodili ta projekt. »Kaj če bi vse obrnili na glavo in dobili še eno priložnost, da spoznamo sebe preko ponov- nega odkrivanja sveta?« pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladihV 1 – Dagna Gmitrowicz (2012, str. 26) KAKO PROSTOVOLJSKE AKTIVNOSTI VPLIVAJO NA ZAPOSLJIVOST VKLJUČENIH MLADIH 16 17 Skozi dve leti smo v raziskavi spremljali 1.1 KAKO SO SE VKLJUČILI 43 mladih dvanajstih različnih narodno- sti na njihovih izkušnjah prostovoljstva IN KAJ JIH JE MOTIVIRALO po Evropi. V tem delu poročila vam predstavljamo, kaj so povedali. Kako so mladi izvedeli za prostovoljske aktivnosti? Med drugim smo jih povprašali, zakaj so Preko pripovedovanja prijateljev ali drugih se želeli udeležiti projekta, kaj so prido- 5 10 bili, kaj to pomeni za njihovo prihodnost in zlasti ali kaj od tega prispeva k njiho- S podporno organizacijo so bili že prej povezani v drugem kontekstu 7 vi zaposljivosti. S tem smo želeli bolje 1 razumeti, kako prostovoljske aktivnosti Informativni dogodek, ki ga je izvedla podporna organizacija prispevajo k svetlejši prihodnosti vklju-2 čenih mladih. 3 Družbena omrežja V nadaljevanju so povzete glavne ugo- 3 2 tovitve iz intervjujev skupaj s primerjavo med odgovori mladih z manj priložnost- Stik z mladim prostovoljcem, vključenim v projekt v njihovi bližini 3 mi (MZMP) in mladih z več priložnostmi 1 (MZVP). Namesto imen mladih povsod uporabljamo psevdonime. Vključujemo Socialne službe 3 tudi kratke izseke iz intervjujev, ki pona- 0 LEGENDA: zarjajo glavne ugotovitve ter prikazujejo Spletna stran 1 Mladi z manj podrobnejšo in barvitejšo sliko. Ugoto- 2 priložnostmi (MZMP) vitve so razvrščene v štiri področja, na E-pošta Mladi z več katera so se v intervjujih osredotočali 2 priložnostmi (MZVP) 0 mladi, dodan pa je še vidik organizacij: 1.1 Kako so se vključili in kaj jih je JULA, POLJSKA motiviralo; 1.2 Kaj so s projektom pridobili kot ALBERTO, ITALIJA To je prvi projekt, v katerega smo se vključili v okviru STRIM-a. Moja botra je tukaj prostovoljka in mi je po- posamezniki; vedala za ta projekt. 1.3 Družbena dimenzija prostovoljske izkušnje; Pred prostovoljsko izkušnjo je bila moja situacija slaba. Tukaj v Italiji je težko 1.4 Prepoznavanje naslednjih korakov; najti službo. Leta 2009 sem diplomiral MARTIN, SVEDSKA iz računalništva. Pet let sem poskušal 1.5 Kaj mislijo organizacije. najti službo, kar je precej dolgo. Krajša obdobja sem opravljal kakšna manjša Prihajam iz težkega okolja. Začel sem se drogirati. Bil sem del tiste težavne mladi- Na koncu tega dela pa predstavimo še dela – košnja trave, vrtnarjenje. Nikoli pa nisem našel resne službe. Leta 2015 sem ne, hodil po zabavah, se drogiral in počel nekatere zaključke, refleksijo in pripo- začel z enim letom civilnega služenja, neumnosti. Potem je moja mama poklicala ročila. ki je prostovoljno. Res sem želel izkusiti center za socialno delo in jim rekla: »Moj prostovoljsko delo in to je bil zelo dober otrok ima probleme, morala ga bom vreči način, da začnem. Za tem sem delal kot iz hiše, če se ne poboljša.« To je bilo torej tajnik v neki pisarni, potem pa en mesec tisto, kar me je zbudilo. Nekaj moram na- v McDonald’su. Potem pa sem začel iskati rediti iz sebe – nočem biti 35-letnik, ki živi informacije o prostovoljskih aktivnostih in pri starših. Nekaj hočem narediti iz svojega naletel na Renato [iz organizacije Atelier življenja. Tako sem se pogovarjal s centrom Europeo]. Ko sem odkril ta projekt, sem za socialno delo in oni so mi povedali za upal, da bodo prostovoljske aktivnosti Iter [Martinova podporna organizacija v naslednji korak na tej poti. Göteborgu], jaz pa sem si mislil: Kaj pa je to? Sliši se zanimivo. Pravzaprav sem se takrat znašla na neki mrtvi točki v življenju. Nisem vedela, kaj JULIA, GRUZIJA Kaj je mlade motiviralo naj počnem. V Gruziji je precej nemogo- za vključitev? če dobiti službo brez diplome in prepros- to se mi je zataknilo, istočasno pa sem se spopadala s hudo depresijo in sem res morala nekaj narediti, da jo premagam. Potem pa sem preprosto pomislila: Občutek izgubljenosti ali ujetosti v življenju 11 Zakaj pa ne prostovoljske aktivnosti? Vem, kaj so in do so res odlična prilož- 2 nost. Našla sem eno in sem prišla sem s še enim fantom – šlo je za kratkoročne prostovoljske aktivnosti lani – in to je bila največja izkušnja. Spremenila je moj Poskusiti nekaj novega pogled. 6 7 GEORGHE, ROMUNIJA Povečati svojo zaposljivost K a d a r 8 4 nekam grem, grem brez pričakovanj, Izboljšati znanje jezikov ker bi bil sicer lahko razočaran. MOJCA, SLOVENIJA 4 Če pa preprosto greš, da se imaš 4 fino in doživiš novo izkušnjo, bo No, zame je bil osrednji cilj, da zrastem kot Izboljšati možnosti na obstoječi karierni poti OK. To je lepa izkušnja. Rad po- 2 magam ljudem, sem prostovoljec oseba. Ker v preteklosti sem imela velike 4 – da ti veliko priložnosti, da se probleme z anksioznostjo. Prej sem se se- kaj naučiš in spoznaš ljudi. Imam kirala, že če sem morala v Ljubljano, zaradi pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladihV Pomoč drugim tudi več možnosti kot moji kolegi avtobusov in vlakov, neznanega okolja, 3 s faksa, ki se samo učijo in učijo. krajev, ljudi. In da sem iz tega prišla do 2 In to v Romuniji ni dovolj. Če ni- tega, da sem se prvič v življenju usedla na letalo in šla nekam čisto drugam. Res sem Spoznavanje novih ljudi maš izkušenj iz nečesa, ne boš 4 LEGENDA: zanimiv za delodajalce. Mislim, se prisilila ven iz svojega mehurčka, da vi- 2 da mi je ta izkušnja dala boljše dim, če zmorem. Tako da, ja, moja največja Mladi z manj možnosti, da dobim službo in želja je bila, da zrastem na osebni ravni in Tema projekta priložnostmi (MZMP) tudi da izboljšam sebe. pustim ta strah za sabo. Ker se v resnici ni- 1 Mladi z več sem imela česa bati, ampak bala sem se 3 priložnostmi (MZVP) pa vsega (smeh).« Zaključki in refleksija MANJ ZANAŠANJA NA USTNO IZROČILO PREMIK Z MRTVE TOČKE PREPOZNAVANJE POVEZAVE Z Čeprav je vzorec majhen, podatki ka- Od omejenih zaposlitvenih obetov do ZAPOSLJIVOSTJO žejo, da je pri MZMP precej manjša težav v družini, od neodkritih talentov Velja poudariti, da so trije od petih naj-možnost, da bodo za prostovoljske ak- do duševnih težav – v raziskavi je bilo pogostejših razlogov za sodelovanje v tivnosti izvedeli preko pripovedovanja slišati veliko načinov, kako mladi pride-projektih prostovoljstva, ki jih navajajo (prijateljev ali družine), kot pri mladih, jo do točke, ko se v življenju počutijo mladi, neposredno povezani z zaposlji-ki niso prikrajšani. MZMP v tej raziskavi izgubljeni ali ujeti. Za mnoge mlade so vostjo. To kaže, da je pri teh mladih že so za prostovoljske aktivnosti izvedeli prostovoljske aktivnosti predstavljale pred odhodom na projekt v znatni meri predvsem preko mladinskih organiza-nov začetek in priložnost, da spreme- prisotno povezovanje prostovoljskih cij, s katerimi so bili že prej povezani. Z nijo svojo situacijo. Velja poudariti, da aktivnosti z večjo zaposljivostjo. Poleg drugimi besedami: malo verjetno je, da so skoraj vsi mladi, ki so pri razlogih za tega je med tistimi, ki so zaposljivost bodo MZMP »naleteli« na priložnost, kot vključitev v prostovoljstvo navedli obču- prepoznali kot enega od razlogov za so prostovoljske aktivnosti, pri vzgoji, tek izgubljenosti, MZMP. Veliko je vre-udeležbo, dve tretjini MZMP. Čeprav gre kot to velja za bolj privilegirane mlade. dna ugotovitev, da so ti mladi sami pre-za majhen vzorec, nam daje misliti, da se Če naj se uresničijo želje po enaki ude- poznali prostovoljstvo kot način, kako se MZMP, pri katerih je manjša verjetnost ležbi ne glede na osebne okoliščine, je premakniti naprej. vključevanja v nadaljnje ali višje izobra- potrebno storiti še veliko, da se te pri- ževanje, morda bolj zanašajo na prilož- ložnosti pojavijo v vidnem polju MZMP, nosti, kot so prostovoljske aktivnosti, da namesto zanašanja na prenos informacij jih približajo svetu zaposlitve. od ust do ust. 18 19 1.2 KAJ SO S PROJEKTOM PRIDOBILI KOT POSAMEZNIKI Katere veščine mladi pravijo, da Katere spremembe v odnosu so Katera pridobljena znanja so so pridobili? mladi prepoznali pri sebi? mladi prepoznali? Skupinsko delo Premagovanje strahu ali večji pogum Angleščina 7 16 8 3 10 10 Komuniciranje Odraščanje in/ali večja zrelost Spoznavanje novega kraja 5 10 9 5 5 9 Bivanje skupaj z drugimi Odprtost Drugi jeziki 3 9 3 5 5 5 Delo z otroki in/ali mladino Samospoštovanje in samozavest Druge kulture 2 6 1 5 5 7 Medosebne veščine Prevzemanje pobude ali večja aktivnost Poznavanje sebe 3 6 4 4 4 2 Neodvisno življenje Sprememba vrednot in/ali prepričanj Vrtnarstvo ali kmetovanje 5 3 4 2 5 1 Upravljanje z denarjem Boljša zmožnost soočanja s težavami Organizacijske prakse (načrtovanje in izvedba 3 5 projektov, financiranje itd.) 2 2 3 2 Multimedijske veščine Širjenje obzorij 2 4 Mirovništvo 2 2 0 1 Pedagoške veščine Odločnost 1 4 3 0 Umetnost Potrpežljivost LEGENDA: 3 3 1 0 Mladi z manj priložnostmi (MZMP) Pravočasnost Prilagodljivost 3 1 Mladi z več 1 2 priložnostmi (MZVP) Sposobnost znajti se v nepoznani kulturi Veselje 2 0 1 3 Zmanjšanje stresa 0 2 INA, SVEDSKA LUCY, ZDRUZENO KRALJESTVO Vsekakor bi se uvrstila v kategorijo odnosa oziro- Verjetno sem postala bolj odrasla. Ker sama ma miselnosti. Ne morem reči, da sem se naučila se nisem zares počutila, kot da sem odrasla kakšnih novih praktičnih veščin. Ker pač narava ali da bi kaj naredila v življenju. To pa je bilo mojih nalog ni bila taka. Sigurno bi lahko sode- zame ogromen korak, tudi če drugi, s katerimi lovala v kakem programu o fotografiji ali nekaj, sem govorila, tega niso videli tako. Res je bil. ampak nisem. Zame je to pomenilo, da lahko stvari delam sama. Ljudje so mislili, da sem nora, da grem dol v Španijo, ne da bi koga poznala tam. Mislim, da je to ogromen korak. Sploh za nekoga tako mla- dega, kot sem jaz. JULA, POLJSKA Spoznala sem, da sem ljudem všeč, tudi če nisem naličena in lepo oble- čena. Pol stvari sem se naučila iz prostega časa in pol iz prostovoljskega dela, mogoče celo več iz prostega časa. Veliko smo se pogovarjali in pre-pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih smejali. Zdaj sem bolj samozavestna v angleščini in v odnosu z drugimi. V Zdaj sem na najvišji stopnički. MITJA, SLOVENIJA ANA, ITALIJA Po mojem je rezultat pred- Ponavadi kadar govorimo o zapo- vsem učenje novih stvari – ne sljivosti, ne upoštevamo tega, kar je samo o državi, ampak tudi o povezano z odnosom – kot na primer sebi. Ker živiš sam in si v neki pogum. Ampak ravno to je tisto, kar neznani državi, moraš vse na- pretehta. Mislim, da je to ena najpo- rediti sam – tam ni staršev, ni membnejših stvari, ki sem jih spoznala, SADIA, SPANIJA družine, ni prijateljev. Seveda ko sem prišla nazaj – ko gre za zapo- tam spoznaš ljudi, ampak še sljivost, moraš biti pogumen. vedno si nekje odrezan. To je približno tako kot tisti, ki Samozavest, vrnila sem se z več samozave- vedno ostanejo doma, hodijo sti – počutim se, kot da lahko premagam cel na zabave in nikoli ne gredo svet. Naučila pa sem se tudi shajati sama, da v svet – moraš iti nekam dru- sem bolj neodvisna, bolj samozadostna, da gam, da dobiš novo znanje in stvari delam sama in na svojo pobudo. »Po- MARTIN, SVEDSKA življenjske izkušnje. magala ti bom« – in že grem. Prej sem vedno čakala, da so me prosili za pomoč. Zdaj pa sem jaz tista, ki pristopi. Ne ustrašim se več neznanega – vsega se lahko naučim. Tega Bil sem prostovoljec, to mi ni pomagalo priti do služ- sem se naučila. Odkar sem se vrnila, študi- be. Lahko pa rečem, da na osebni ravni, ja, tam je ram, da bom lahko delala, sem prostovoljka, bilo ogromno stvari, ki so mi pomagale. Organiziranje delam vozniški izpit. Prej sem vse te stvari stvari, prevzemanje odgovornosti, kuhanje večerij z odlagala: »Saj bom, saj bom.« Zdaj pa to de- vsemi drugimi so taki primeri. Lahko si sam pripravim jansko delam in hočem vse narediti zaradi kosilo za naslednji dan ali pa čiste obleke – prej so občutka zadovoljstva. vse to zame delali starši. Zdaj pa lahko vzamem svoje življenje v svoje roke. Take male stvari. Da moraš iti naprej in ne smeš obupati. Uspelo mi je dobiti službo in zdaj študiram. Volja, da se boriš, da živiš naprej in doživiš kaj novega. Prej nisem imel te odločnosti. Priš- la je s projektom prostovoljstva. 20 21 Zaključki in refleksija RAZVOJ USTREZNEGA ODNOSA PRED ODRAŠČANJE VEŠČINAMI IN ZNANJEM Drugi najpogostejši odgovor glede odnosa, ki so ga mladi razvili v okviru svojih pro-Mladi, vključeni v raziskavo, so prepoz- jektov prostovoljstva, se nanaša na to, da so postali bolj zreli oziroma bolj odrasli. nali precej več razvoja v svojem odnosu Pojma zrelosti in odraslosti sta pogosta ugotovitev v mnogih podobnih raziskavah o kot v veščinah ali znanju – približno v prostovoljstvu (Fitzsimmons, 1999, v Sieveking, 2001, str. 87). Kaj pa danes pomeni razmerju 4 : 3 : 2 (odnos : veščine : zna-postati zrel oz. odrasel? Kot Walther (2016 v Pohl 2018, str. 22) prikaže v spodnjem nje). Poleg tega so v večini primerov diagramu 1.1, obstajajo različni koncepti tega statusnega prehoda. Za veliko število mladi v intervjujih najprej govorili o pozi-mladih v naši raziskavi je bil projekt prostovoljstva prva izkušnja samostojnega živ-tivnih spremembah v odnosu, preden so ljenja stran od družine. Nekateri so omenjali tudi, kako je to, da so dobili ali prevzeli sploh omenili veščine ali znanje, kar še določene odgovornosti, prispevalo k občutku odraščanja. Poleg tega je iz izseka dodatno nakazuje večji pomen razvoja intervjuja s Sadio iz Španije razviden občutek samostojnosti, ki izhaja iz tega, da je ustreznega odnosa zaradi prostovolj-začela prevzemati pobudo. Po projektu prostovoljstva se ne zanaša več na druge, skih aktivnosti. da jo k nečemu pripravijo, temveč želi »vse narediti zaradi občutka zadovoljstva«. Morda bi bilo namesto »odraščanja« bolj točno uporabljati izraz »razvijanje samo-POVEZAVA MED ODNOSOM IN stojnosti«. Če gledamo z vidika zaposljivosti, je razvijanje samostojnosti bistven te-ZAPOSLJIVOSTJO melj, na katerem mlada oseba gradi svoje poklicno življenje. In to je morda še toliko Kot na prejšnji strani opisuje Ana iz Ita-bolj dragoceno v času, ko je prehod v odraslost pogosto precej manj linearen in bolj lije, se o odnosih, kot je na primer po-razdrobljen (zlasti pri MZMP). gum – v teh intervjujih najpogosteje DIAGRAM 1.1. RAZLIČNI KONCEPTI MLADINE IN MLADIH ODRASLIH izpostavljeni rezultat – le redko govori (WALTHER, 2016, V POHL 2018, STR. 22) kot o pomembnem vidiku zaposljivosti. Pogosto se več poudarka daje formalni Prehod kot življenjsko izobrazbi. Tudi Martin s Švedske pravi, obdobje, ki ga sestavljajo kako mu prostovoljstvo »ni pomagalo Linearen in homogen daljši in raznoliki statusni Reverzibilni in razdrobljeni prehodi prehodi priti do službe«, nato pa opiše, da je od- statusni prehod z negotovimi obeti Odraslost Odraslost Odraslost ločnost, ki jo je razvil s svojim projektom 35 prostovoljstva, ključni dejavnik, da je dobil službo in začel študirati. Raziskava o skritih kompetencah (CIMO in Demos 25 Helsinki, 2014) iz leta 2014 izpostavlja, da »ogromno veščin in kompetenc, ki se razvijejo preko mednarodnih izkušenj, 18 ostaja nepriznanih«. Verjetno si pove- zava med zaposljivostjo in odnosom, ki 15 se razvije v prostovoljskih aktivnostih, zasluži več priznanja, pa tudi več razi- skovanja. Kot pravi Ana: »Ko gre za za- Mladost Mladost Mladost posljivost, moraš biti pogumen.« Starost UČENJE JEZIKA 1.3 DRUŽBENA DIMENZIJA Eden najpogostejših odgovorov mladih na vprašanje, kaj so pridobili, se nave- PROSTOVOLJSKE IZKUŠNJE zuje na izboljšanje sposobnosti uporabe drugega jezika, predvsem angleščine. Katere družbene vidike prostovoljskih aktivnosti opisujejo mladi? Gre za enega najočitnejših rezultatov prostovoljske izkušnje. Marsikatere Večja socialna mreža ali nova prijateljstva druge spremembe je težje prepoznati 20 in meriti. V tem poročilu učenje jezikov 18 uvrščamo med znanja. Priporočanje prostovoljskih aktivnosti drugim mladim 12 7 Velja izpostaviti, da je veliko mladih zelo cenilo priložnost za dejansko vsa- Občutek, da zdaj lahko živijo v drugi državi 6 kodnevno uporabo jezika v resničnem 6 življenju namesto bolj teoretskega oko- Pozitivno gledanje družine in prijateljev po vrnitvi lja v okviru formalnega izobraževanja. V 7 LEGENDA: pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih prihodnjih raziskavah bi bilo vredno na 5 Mladi z manj V bolj usmerjen in strukturiran način izme- Nov pogled na svojo situacijo doma priložnostmi (MZMP) 4 riti učenje jezikov pri prostovoljcih, da se 6 Mladi z več tovrstni napredek še jasneje dokaže. priložnostmi (MZVP) CLARA, ROMUNIJA Ta prostovoljski projekt je namenjen ne- zaposlenim glasbenikom, kar se mi zdi res dobro. Spoznavamo glasbenike, s katerimi bomo mor- da v prihodnosti na kak način sodelovali ali nam bodo s svojimi zvezami lahko pomagali. Mislim, da je to odlična priložnost. Tudi za Erasmus+ mislim, da je odličen način, kako najti službo, ker si v stiku z veliko ljudmi, vsak dan se pogovarjaš z veliko ljudmi, se srečuješ z njimi in iz tega lahko kaj nastane. Če bi celo poletje ostala v svoji državi in šla samo na dopust, mislim, da ne bi spoznala tega, o KEVIN, ZDRUZENO KRALJESTVO čemer sem ravnokar govorila. Vse skupaj ima kar nekako prija- teljski vidik, ko se preprosto meniš z ljudmi. Sploh se ne zavedaš, kaj to prinaša tebi, ta ideja, da ko greš sem, se boš morda mrežil z ljudmi, s katerimi se boš lahko kasneje v MOJCA, SLOVENIJA življenju še dobil. Če spoznaš te ljudi, je nekako, kot bi tvojemu dre- vesu zrasle nove veje, na nek način tudi za morebitne priložnosti v pri- V moji prostovoljski aktivnosti je bilo še šest dru- hodnosti. gih prostovoljcev. Zdi se mi, da sem se najbolj po- vezala z njimi, njihovimi pogledi in organizacijami. Tako da če bomo [s podporno organizacijo MC Trbovlje] imeli kake projekte, jih lahko povežem z nami, ker se pač poznamo in smo se močno povezali. In to je super. Za kakršenkoli projekt na skupno temo v prihodnosti lahko to naredimo in to mi je precej pomembno. 22 23 1.3 DRUŽBENA DIMENZIJA MARTIN, SVEDSKA Zaključki in refleksija PROSTOVOLJSKE IZKUŠNJE BOLJ RAZVEJANO DREVO Zaradi tega sem dobil veliko dobrih prija- teljev – takih za celo življenje. To je prav Mladi v okviru svojih projektov prostovoljstva spoz- fantastično. Čisto nekaj drugega je, ko najo veliko novih ljudi: osebja in drugih mladih v svo- živiš z nekom pod isto streho, hodiš sku- paj na izlete, kuhaš večerje in pospravljaš. jih podpornih organizacijah, trenerjev in drugih pro- Največ pa sem se naučil o sebi – kako se stovoljcev na usposabljanju ob prihodu, domačinov spopadati s težavami. V preteklosti sem v lokalnih skupnostih, kjer prostovoljijo, ter osebja imel precej strahov, precej depresije. Ni mi lahko. Včasih bi rad bil preprosto sam, in mladih v gostiteljski organizaciji, če jih našteje- samo da na teh projektih v resnici ne mo- mo zgolj nekaj. Odrasli hitro pozabimo, kako lahko reš biti sam. Ampak to mi je odprlo oči in mi sklepanje novih prijateljstev ali spoznavanje nove dalo misliti, da mogoče pa ne bi smel biti družbe popolnoma preoblikuje razmišljanje mlade- sam v takih situacijah. Da bo moje življenje samo še slabše, če bom sam. ga človeka. V intervjujih so prostovoljci spregovori- li o tem, kako so bili ljudje, ki so jih spoznali (zlasti prostovoljci), zanje vir učenja, podpore, navdiha, ANA, ITALIJA povezav in priložnosti. Naj je šlo za dobivanje novih idej za poklicno življenje, spoznavanje lastnih moč- nih točk ali vzpostavljanje poznanstev kot priložnosti Srečaš pa tudi druge, kot si ti – take, ki za prihodnost, mladi so opisovali, kako je vznemirlji- imajo veščine in dobre lastnosti, pa ni- majo službe. Počutiš se manj sam, manj vo širjenje njihovih socialnih mrež prispevalo tudi k čuden. Tako da nekaj je na prostovolj- njihovi zaposljivosti. To je še posebej pomembno za skih aktivnostih, kar povezuje podobne mlade, ki so med razlogi navedli, da so se v življenju ljudi. znašli na mrtvi točki. CHRIS, ZDRUZENO KRALJESTVO POVEJ NAPREJ – ŠIRJENJE PRILOŽNOSTI Odkar sem nazaj, grem prevej večkrat iz svoje lupinice. Ni zanemarljivo, koliko mladih je reklo, da bodo ozi- Veliko ljudi tukaj [v podporni organizaciji Achieve More roma v več primerih že so priporočili prostovoljske Scotland] … seveda sem v organizacijo vključen že nekaj aktivnosti tudi svojim prijateljem in vrstnikom, čeprav let, ampak zdi se mi, da sem začel spoznavati precej več ljudi, odkar sem nazaj. Ljudi, ki sem jih že dolgo videval, pa v intervjujih to sploh ni bilo opredeljeno kot vpra-se nikoli nismo zares pogovarjali. Mislim, da lahko iz naših šanje. Ob koncu intervjujev smo mlade povprašali, pogovorov vidijo, da se je moj odnos nekako spremenil – ali se jim zdi še kaj pomembno, po čemer jih nismo mislim, da sem še malo zrasel. vprašali. To je bil najpogostejši odgovor, še posebej med mladimi z manj priložnostmi. RAZŠIRJEN TRG DELA Z vidika zaposljivosti je pomembno tudi, da je več kot četrtina udeležencev v raziskavi izpostavila, da SADIA, SPANIJA zaradi svoje prostovoljske izkušnje čutijo, da bi lah- ko živeli v drugi državi. Zmožnost selitve (znotraj ali ali izven lastne države) za iskanje službe je pomem- Ko sem se vrnila in pripovedovala o svoji izkušnji, je marsikdo rekel: ben dejavnik zaposljivosti, še zlasti na globalnem »Uau, ti imaš tako srečo!« »Tudi jaz to hočem,« »Tudi jaz bi se morala trgu dela 21. stoletja. prijaviti,« ali pa: »Kako zanimivo, tudi jaz bi probal.« Veliko zgodb sem povedala. Moja mami je bila tako zelo srečna: »Moja hčerka je šla v Estonijo,« »Tole je prinesla iz Estonije,« »To je počela v Estoniji.« Mami je bila najbolj srečna – kot da bi šla ona v Estonijo, ne jaz. Ne vem, ampak veliko ljudi je bilo veselih. 1.4 PREPOZNAVANJE NASLEDNJIH KORAKOV V kakšnem obsegu mladi Drugi zgoraj opisani dejavniki (kompetence in socialna mreža): verjamejo, da je njihova Na kakšen način so po mnenju mladih prostovoljske aktivnosti prispevale izkušnja prostovoljskih k njihovi zaposljivosti? aktivnosti prispevala k njihovi zaposljivosti? Boljša predstava, kakšen poklic želijo opravljati 12 13 Zelo se strinjam Boljši življenjepis in pomembna točka na razgovoru za službo 10 15 9 Se strinjam 17 Širša predstava o poklicnih možnostih 6 Ne vem / Odvisno 12 14 Spodbuda za vključitev v nadaljnje izobraževanje pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih 10 V Se ne strinjam 6 2 Pomembna delovna izkušnja, zlasti za nevladno področje LEGENDA: Sploh se ne strinjam 0 0 4 Mladi z manj priložnostmi (MZMP) Youthpass kot uporabno potrdilo 3 Mladi z več 0 priložnostmi (MZVP) ALBERTO, ITALIJA PAULO, ITALIJA Mislim, da sem v času, ko sem delal na Du- Odvisno. Na primer zadnji razgovor, na kate- naju, odkril, da rad opravljam ročna dela. rem sem bil, za učitelja na neki šoli. Še vedno je uradna šola Odkril sem tudi, da mi je res všeč svet pro- – češka javna državna šola. Seveda jim je bilo všeč, da imam to stovoljstva. Rad bi delal na tem področju. neformalno izkušnjo v tujem okolju. Ampak sprejemajo odloči-Lahko bi se srečeval z drugimi kulturami, se tev, prostovoljski projekt ni ravno prva stvar, ki jo gledajo, ker so lažje sporazumeval z drugimi ljudmi in po-vseeno uradna ustanova. Ko sem se pa prijavljal za službo, ki jo magal drugim mladim izvajati prostovoljske imam zdaj – gre za mednarodno podjetje, Western Union – so projekte. Zdi se mi zelo uporabno – to je res bile pa mednarodne izkušnje kandidata med najpomembnejši- dober način, da odrasteš. mi pogoji. V tem primeru se je torej moj razgovor v 90 % vrtel okrog časa, ko sem bil na prostovoljskem projektu. Za šolo je bilo manj pomembno, precej manj. Ampak vplivalo pa je. ADAM, SLOVENIA V Sloveniji ljudje ponavadi gledajo bolj na formalno izobrazbo in bolj s formalnega vidika, bolj malo pa se govori o tej neformalni zaposljivosti – kakšen si kot oseba in tako naprej. Tukaj imam pa veliko izkušenj z ljudmi iz različnih držav, celo Britanci, srečal sem Nemca in tako naprej. Oni so mi povedali, da obstaja veliko neformalnih načinov, da dobiš službo, in celo mentor je rekel: »Imamo dosti partnerjev, ki ne iščejo ljudi s formalno izobrazbo.« Delo lahko dobiš tudi na podlagi neformalnih stvari – kakšna oseba si. To je meni odprlo oči. Že samo, da sem videl, da obstajajo možnosti in da moraš poslati svoj CV. Rekli so mi: »Moraš poslati svoj CV različnim organizacijam in mogoče pa imajo tako mesto zate – če ne probaš, nikoli ne veš.« Vsekakor obstaja povezava med prostovoljskimi aktivnostmi in zmožnostjo, da do-biš zaposlitev. 24 25 KEMAL, SPANIJA Zaključki in refleksija VAREN PROSTOR ZA UČENJE NA ŠIRŠE RAZUMEVANJE POKLICNIH Če bi me vprašali, ko sem bil v Španiji pred prostovolj- NAPAKAH ZA BOLJŠO USMERITEV MOŽNOSTI sko aktivnostjo: »Hej, Kemal, Mladim je pogosto težko ugotoviti, kak- Naj so prišli s španskega podeželja v ve- imaš pravico delati kjerkoli na svetu, kam bi se prijavil?« Mislim, da bi šen poklic si želijo opravljati, in najti liko mesto v srednji Evropi in odkrili svet bila zadnja stvar, ki bi jo rekel, mednarodne pravo smer v življenju. Branje o različnih mednarodnih korporacij ali spoznali za- korporacije – ne da ne bi želel delati zanje, poklicih v najboljšem primeru daje le poslitvene možnosti nevladnega sektor-ampak ker jih pač nisem poznal. S tem, ko sem prišel sem v Krakov, sem spoznal, da te omejen vpogled v to, kakšni so v resnici. ja na Balkanu, številni mladi so opisali, priložnosti obstajajo tukaj in v drugih mes- Znaten del prostovoljcev in organizacij da so njihove izkušnje prostovoljstva tih. Zame je torej vse popolnoma drugače. je omenil pomen odzivanja na interese močno razširile njihovo obzorje, kakšne Kadarkoli bi si zaželel zamenjati državo, bi in strasti mladih pri načrtovanju njihove- možnosti poklicev imajo v življenju. »Ne najprej gledal, kako bi dobil službo v neki korporaciji – morda tukaj, morda v Berlinu, ga prostovoljskega dela. Prostovoljske moreš biti nekaj, česar ne poznaš,« morda v Avstraliji, morda na Novi Zelandiji, aktivnosti opisujejo kot prostor za sre- pravi rek (pripisujejo ga Marian Wright morda v Veliki Britaniji ali v ZDA. Zdaj vidim čevanje z različnimi vrstami pomembnih Edelman). Znaten del intervjuvanih mla- ta zaposlitveni vidik, ki ga prej nisem. Tukaj bi jih lahko veliko predstavil prostovoljcem, in navdušujočih delovnih izkušenj ter dih je povedal, kako jim je prostovoljska še posebej tistim iz Španije. Mogoče v Bar-kot varen prostor za učenje iz napak v izkušnja pokazala, da so jim na voljo ne-celoni poznaš kake korporacije, ampak če primerjavi z okoliščinami plačane zapo- katere možnosti za prihodnost, ki bi jih si iz drugih koncev Španije, o tem svetu ne slitve. sicer težko videli. Opaziti pa je, da je v veš nič – to bi bila zadnja stvar, kamor se prijaviš. Ampak to je velika priložnost. tej raziskavi to bolj očitno med mladimi z PROBLEM PRIZNAVANJA IZKUŠENJ več priložnostmi. Večina mladih je povedala, da mislijo, da jim bo projekt prostovoljstva koristil na PROSTOVOLJSTVO NI ČUDEŽNA življenjepisu oz. razgovorih za službo. REŠITEV Vendar pa dodajajo tudi, da delodajalci »Spet sem nazaj, kjer sem začel. Spet JULIJA, GRUZIJA ne priznavajo v veliki meri ne prosto- v istem sranju,« s potrtim glasom spre- voljskih aktivnosti ne Youthpassa (zlasti govori mladi intervjuvanec štiri mesece prostovoljci iz vzhodne Evrope). Samo po svojem projektu prostovoljstva. Nje-Ko sem prišla nazaj domov in sem trije (7 % intervjuvanih mladih) verjame- govi odgovori so kratki in polni premol- povedala, da sem bila dva meseca jo, da bi delodajalci cenili Youthpass. A kov. Od vrnitve se je začel pripravljati prostovoljka, so mi rekli: »Zakaj si zap-ravljala čas? Si delala ali si šla na po- pri mladih z zelo malo ali brez kvalifikacij na maturitetni izpit. Na papirju je videti čitnice?« Jaz pa sem rekla, da ne, da pomena potrdila Youthpass ne gre pod- kot zgodba o uspehu, v intervjuju pa se sem bila prostovoljka, in sem zaključila cenjevati. Nekateri mladi so celo opisa- pokaže drugačna slika. Opiše, kako mu pogovor. Večinoma starejše generacije ne vejo v resnici, kaj je prostovoljstvo. li, kako so svoj prostovoljski projekt pri je vrnitev v domačo realnost postregla z Torej sem jim morala razlagati, da sem iskanju zaposlitve predstavili kot nekaj novimi izzivi, zaradi katerih se sprašuje, delala za organizacijo in izvajala dolo-drugega (pripravništvo ali celo delo). ali je bilo sploh vredno oditi. To je opo- čene aktivnosti in da sem dobila denar Medtem ko se proces institucionalnega zorilo, če smo ga sploh potrebovali, da za hrano, tako da nisem bila lačna in naj ne skrbijo (smeh). Še moja teta ni priznavanja, kot kaže, nadaljuje dokaj prostovoljske aktivnosti vendarle niso mogla razumeti, kaj je prostovoljstvo. počasi, se torej mladi osredotočajo bolj čudežna rešitev. Govorila je: »Pa je varno tam, kamor na prevajanje svojih izkušenj (z različno greš? Da ne preprodajajo ljudi.« Am- pak pač ne vejo. In potem sem jim raz- stopnjo kreativnosti). ložila, da sem delala to in se naučila ono. In potem so rekli: »Aha, potem se je splačalo, da si šla?« Jaz pa: »Seveda se je.« Samo prave informacije jim mo- ramo dati. Izobraževanje in informacije sta najboljša. 1.5 KAJ MISLIJO TOVE GUSTAD, NAV, NORVESKA ORGANIZACIJE V tem delu predstavljamo odgovore lju- Potem ko greš skozi tak program, lahko ne- kaj novega zapišeš med svoje kompetence, di, ki delajo v gostiteljskih organizacijah ker prej teh kompetenc nisi imel. Ko pa greš za prostovoljske aktivnosti. skozi tak korak, te kompetence pridobiš. Ne OLE KRISTIAN MYRBOSTAD, NAV, NORVESKA gre za to, da se udeležiš prav nekega uspo- sabljanja, ampak za tisto, kar pridobiš preko vseh aktivnosti, vsega sodelovanja, vse fle- Premagovanje strahu oz. večji pogum 17 Podjetja, ki zaposlujejo, postajajo vedno ksibilnosti. Vse, kar prispevaš, ti prinaša te Večja samostojnost oz. neodvisnost 12 bolj mednarodna, zato je takšna medna- kompetence, ki jih lahko potem zapišeš v rodna izkušnja in razumevanje, kako delu- svoj življenjepis, kar je precej vredno. Zmožnost soočanja z novimi jejo različne kulture, zelo pomembna stvar situacijami in/ali večja sposobnost 12 v življenjepisu in lahko tudi podjetjem ve- nasploh liko pove. Boljše znanje jezika 12 Večja angažiranost pri iskanju 12 pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih zaposlitve V ROSARIO CORONADO, EUROPA JOVEN MADRID, SPANIJA Boljše poznavanje oz. razumevanje 9 sebe Gre za celotno izkušnjo tega, da gredo ven iz na primer svojih sosesk. Da se mladi znajdejo Nov pogled oz. večja radovednost 9 v situacijah, v katerih se še nikoli niso znašli. Mislim, da morajo reševati si-tuacije in se soočati s problemi in da so sami v tujini na primer. Kar se mene Nove veščine 9 tiče, je eden glavnih ciljev to, da se srečajo s situacijami, v katerih še niso bili, in se morajo z njimi soočiti. Mislim, da prostovoljske aktivnosti pri tem igrajo Izboljšanje mehkih veščin in/ali odnosa 8 pomembno vlogo. Seveda se lahko srečajo z novimi situacijami tudi v svojih soseskah, ampak tam so nekako zaščiteni oziroma v svoji coni udobja ali pa Večja socialna mreža 8 izključujejo priložnosti in ne naredijo koraka, da bi stopili ven iz tega. To je zelo učinkovit način, da se spravijo ven iz zavetja družin in sorodnikov oziroma si-Izkušnja, ki spremeni življenje 8 tuacij, ki so jih vajeni, in se odprejo novemu svetu. In potem vidijo, da zmorejo veliko stvari, za katere so prej morda mislili, da jih ne. Zame je to ena ključnih Boljša predstava o poklicni usmeritvi 8 stvari. Nekaj za v življenjepis oz. na razgovor 7 Izkušnja iz resničnega življenja 6 ANNA LILJA, ITER, SVEDSKA Boljše upravljanje s časom in večja In navadno je sestanek mreže popolnoma drugačen, ko se vrnejo 6 točnost – oziroma je popolnoma drugačen udeleženec, prostovoljec ni več enak. To se vidi! Neka prostovoljka, za katero sem rekla, da je bila Boljše medosebne veščine 6 neizrazita, to potem ni bila več. Bila je trdna in gledala in govorila z močnim glasom. Na nek način zrastejo več metrov. Sestanek je druga-Nov začetek 5 čen. Prav zabavno je to videti. To je dobro. Navdih za nadaljnje izobraževanje 5 Zmožnost znajti se v novi kulturi 4 Mednarodna izkušnja 4 Premagovanje strahu 3 26 27 Zaključki in refleksija ANNAMARIA PAPINI, LEONARD CHESHIRE, UK VELIKA STOPNJA UJEMANJA Seznam učinkov na zaposljivost, ki so jih opisali predstavniki organizacij, ki izvajajo Prepričam se, da razumejo, da je spozna-prostovoljske aktivnosti, je zelo podoben temu, kar so opisali mladi sami. Kot pri vanje nove kulture točno tisto, kar potrebujejo pri prijavi za katerokoli službo. Ra- opisih mladih je velik poudarek na razvijanju ustreznega odnosa, znanju jezikov in zumeti bodo morali, kaj se dogaja in zakaj novem občutku zagona in usmeritve. Ta visoka stopnja ujemanja je podkrepitev in kdo je glavni – in kdo je v resnici glavni izjav mladih in še dodaten dokaz za zanesljivost teh rezultatov. (smeh). Take stvari. In pa spoznavanje, kaj je pomembno v določeni kulturi, in učenje spoznavanja kultur je ključna kompeten- SOOČANJE Z NOVIMI SITUACIJAMI IN KULTURAMI ca. Ko se srečam z njimi ali imam prilož- nost, da se pogovorim z njimi, se res prep- Kot je povedala Rosario Coronado, prostovoljske aktivnosti mlade spravijo ven iz ričam, da te stvari povezujejo. In sama cone udobja nekam, kjer »vidijo, da zmorejo veliko stvari, za katere so prej morda mislim, da je res pomembno, ko morajo mislili, da jih ne«. Annamaria Papini (tako kot dva druga intervjuvanca) je opisala, napisati CV in morajo dejansko poslati prijavo za službo. Nimam številk, nimam več kako zanjo obstajajo jasne vzporednice med tem in soočanjem z novo zaposlitveno primerov, ampak osebno res mislim, da je situacijo. Vsako delovno okolje ima svojo kulturo in učenje, kako jo analizirati in se to močno povezano. ji prilagoditi, je pomemben del tega, da se dobi in obdrži zaposlitev. S tega vidika lahko prostovoljske aktivnosti igrajo pomembno vlogo pri pripravi mladih na soočanje in prilagajanje na realnosti poklicnega sveta, ki se jo drugače težko nadomesti. VIDNA RAZLIKA MATJAZ VOUK, PUM SKOFJA LOKA, SLOVENIJA Naj gre za prostovoljce, ki povejo, kako se njihovim staršem zdi, da so odrasli, ali za predstavnike organizacij, ki opazijo osebno rast mladih, ko se vrnejo, je manjše, Vsi, ki so vključeni, ves čas govorijo o tem, a še vedno znatno število intervjuvancev omenjalo jasno viden učinek na mlade. kako je treba podpirati prostovoljce. Že Eden od večkrat opaženih primerov je vzpostavljanje in vzdrževanje očesnega stika res, da je učni projekt, ampak je projekt z drugimi odraslimi. To je bilo očitno tudi v samih intervjujih s številnimi mladimi po neformalnega učenja. Tukaj ni ocen. So projektu v primerjavi s tem, kakšni so bili prej. Mlada oseba, ki se po več mesecih prostovoljci, ki so uspešni, in prostovoljci, ki so manj uspešni. Mislim, da so na koncu vrne, bo v očeh odraslih v njenem življenju morda vedno videti spremenjena ne mladi predvsem bolj zreli. glede na to, kaj je počela. A omembe tega pojava so preprosto prepogoste, da jih ne bi upoštevali. TEH REZULTATOV NI ENOSTAVNO DOSEČI V javno dostopnih poročilih in študijah primerov iz mednarodnega mladinskega dela se rado predstavlja skoraj samo lepo sliko projektov. Profesor Tommi Hoikkala, raziskovalec finske raziskovalne mreže za področje mladine, je zapisal: »Poleg projektov, ki so predstavljeni na obvezni pozitivni način, bi moralo biti napisane in predstavljene tudi več literature o projektih, ki se sprevržejo v polomijo.« )(oikkala in Karjalainen, 2016). V tem raziskovalnem projektu nismo zbrali veliko podatkov, ki bi lahko prispevali k takšni literaturi. Vendar pa je bilo v opisih vključenih mladinskih delavcev od Švedske do Slovenije in od Škotske do Španije najpogosteje slišati, kako veliko časa, veščin in virov je potrebnih, da se te prostovoljske aktivnosti naredi učinkovite za mlade, zlasti mlade z manj priložnostmi, ki naj bi jih program še posebej vključeval. Podrobneje je to predstavljeno v drugem delu tega poročila, a opis tega, kaj so pridobili mladi, bi bil nepopoln brez priznanja dela, ki je bilo vloženo v doseganje teh rezultatov. 1.6 SKLEPNE MISLI, REFLEKSIJA IN PRIPOROČILA V tem delu smo videli, da mladi, vključe- MEHKE VEŠČINE ALI TRDE VEŠČINE? ni v to raziskavo: Eden trenutno priljubljenih konceptov na področju zaposljivosti je razvoj kompe- • zvejo za prostovoljske aktivnosti tenc. Kompetence lahko opredelimo kot kombinacijo treh elementov: veščin, znanja predvsem preko priporočil drugih in stališč oz. odnosa. Od Martina Seligmana do Angele Duckworth – vedno več je (MZVP) oziroma organizacij, v kate-dokazov, da inteligenca ni vse in da ne smemo podcenjevati pomena odnosa in tako re so že vključeni (MZMP); imenovanih mehkih veščin za zaposljivost posameznika. Formalno izobraževanje je • kot glavne razloge za odhod na povečini še vedno usmerjeno predvsem na pridobivanje znanja. Mnogi, ki se ukvar-projekt prostovoljstva naštevajo jajo s področjem izobraževanja, in oblikovalci politik s tega področja pa iščejo, kje občutek izgubljenosti, iskanje nove je mogoče razvijati tako ustrezen odnos kot tudi tako imenovane trde veščine. Kot izkušnje in izboljšanje možnosti, da kaže ta raziskava, so prostovoljske aktivnosti ena takih možnosti. najdejo delo; • kot rezultat svojih prostovoljskih ak- PREVLADUJOČI POLOŽAJ ANGLEŠČINE NA GLOBALNEM TRGU tivnosti opisujejo predvsem razvoj pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladihV svojega odnosa – zlasti, da so pos- Morda je čudna izkušnja, ko sediš v mladinskem centru nekje na slovenskem po-tali bolj pogumni, zreli in odprti ter deželju in slišiš, da je glavni razlog, da je mlada prostovoljka iz Litve prišla tja, da bi so pridobili večjo samozavest; izboljšala svojo angleščino. Vendar pa podatki te raziskave kažejo, da to ni neobi- • pridobijo uporabne veščine in zna- čajno pričakovanje ali rezultat pri mladih v prostovoljskih projektih. Med specifičnimi nja, predvsem na področju jezikov, znanji, pridobljenimi v projektih, so mladi sami največkrat omenili ravno izboljšanje skupinskega dela, komunikacije in znanja angleščine. Ker znanje angleščine še vedno velja za pomembno pri iskanju spoznavanja novega kraja; zaposlitve (v lastni državi ali v tujini), v tej raziskavi ugotavljamo, da se pri vključenih • cenijo povečanje njihovih socialnih mladih v okviru prostovoljskih aktivnosti ta vidik učenja uresniči. mrež (oziroma družbenega kapita- la), zlasti kot vir podpore, navdiha, novih priložnosti in povezav; • poudarjajo druge vplive na zapo- sljivost kot na primer, da imajo zdaj boljšo predstavo, kakšno delo si želijo opravljati, so dobili nekaj, kar lahko uporabijo v življenjepisu in na razgovorih, ter razširjena obzorja o tem, kaj je mogoče početi v poklic- nem življenju; • tako MZMP kot MZVP govorijo o povečanju svoje zaposljivosti – čeprav v veliki meri opisujejo podobne rezultate, pa obstajajo pomembne razlike v področjih ra- zvoja, ki jih poudarjajo; • opisujejo podobno sliko razvoja kot osebje organizacij, v katere so bili vključeni v okviru prostovoljskih ak- tivnosti. Pogovor z Mitjem v MC Trbovlje 28 29 ALI RAZLIČNO OZADJE VODI DO Iz tega lahko (ob upoštevanju prej omenjenih omejitev) zaključimo, da ne gre za to, RAZLIČNIH REZULTATOV? da bi ena skupina bolj razvila svojo zaposljivost kot druga, temveč da se to dogaja Poročilo iz leta 2014, ki temelji na obse-na nekoliko različne načine. žnih podatkih raziskovalne mreže RAY, ugotavlja, da mladinski projekti najbolj POMEN RAZVOJA SOCIALNIH MREŽ koristijo tistim z manj priložnostmi (Gu- Dragocenost vzpostavljanja odnosov in pomen socialnih mrež za večjo zaposljivost edens et al. 2014). V našem raziskoval-nista nič novega. Morda sta v današnjem povezanem času s platformami, kot je nem projektu lahko kljub majhnemu LinkedIn, postala le še večja. Morda zveni klišejsko, a pomembno je, koga poznaš. vzorcu in številnim spremenljivkam pri- Prostovoljci v tej raziskavi opisujejo, koliko jim pomeni širok nabor ljudi, s katerimi merjamo odgovore iz intervjujev MZMP spletejo odnose v času prostovoljskih aktivnosti, še posebej z drugimi prostovoljci. in MZVP, da bi morda prišli do kakih ugo- Če na to pogledamo z vidika zaposljivosti, lahko vidimo še dodatno korist izgradnje tovitev. V splošnem je iz te primerjave odnosov, ki je v projektih prostovoljstva tako očitna. Z besedami britanskega prosto-težko zaključiti, da bi bile velike razlike. voljca Kevina: »… kot bi tvojemu drevesu zrasle nove veje.« Kar lahko ugotovimo, pa je, da so v zvezi z zaposljivostjo MZMP bolj poudarjali: • skupinsko delo; • samostojno življenje; • odraščanje oz. večjo zrelost; • odprtost; • odločnost; • izboljšanje življenjepisa; • nekaj, o čemer se lahko govori na razgovoru; • spodbudo za nadaljnje izobraževanje. Na drugi strani pa so MZVP med rezultati poudarjali predvsem: • učenje jezika; • spoznavanje drugih kultur; • širši pogled na poklicne možnosti; • izkušnje z delom v nevladni organizaciji. pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladihV UČINKOVITE PRAKSE VKLJUČ 30 2 ENIH ORGANIZACIJ 31 V dveh letih tega raziskovalnega pro- V tem delu se ukvarjamo s temi in drugimi vprašanji. Upamo, da bo znanje, ki so jekta smo sodelovali s 16 organizacijami ga delile te organizacije, služilo kot praktični nasveti in navdih za tiste, ki delajo z iz devetih različnih držav po Evropi, ki mladimi in predvsem mladimi z manj priložnostmi. Naslednja poglavja predstavljajo izvajajo prostovoljske aktivnosti. Preko primere učinkovitih praks in ideje za sledeče: obiskov teh organizacij, intervjujev z • 2.1 Vzpostavljanje mednarodnih partnerstev; njihovimi ključnimi predstavniki in nekaj • 2.2 Delo z mladimi in njihova priprava na prostovoljske aktivnosti; opazovanja, kako njihovo delo poteka v praksi, smo zbrali obsežno količino po- • 2.3 Izbiranje prostovoljcev; datkov. • 2.4 Sprejemanje prostovoljcev, učni procesi in mentorstvo; • 2.5 Ko prostovoljci zaključijo svojo aktivnost. Kot opisujeta Şenyuva in Nicodemi (2018), se je mlade z manj priložnostmi izrinilo iz EVS-a (predhodnika prosto- Na koncu tega dela predstavimo še zaključke, refleksijo in priporočila. voljskih aktivnosti) – programa, ki je bil v izhodišču ustvarjen predvsem zanje. Po njunih besedah »po 20 letih obsto- ja evalvacije kažejo, da EVS uporablja- jo predvsem iznajdljive skupine mladih (npr. študenti, pavzerji in celo diplomi- ranci za izboljšanje svojega življenjepi- sa), medtem ko so deprivilegirani mladi na seznamih udeležencev redki«. Nico- demi in Şenyuva (prav tam) opisujeta številne prepreke, s katerimi se soočajo MZMP in so »v zelo veliki meri poveza- ne s samo logiko programa in načinom, kako so aktivnosti strukturirane in izve- dene«. Mnoge od teh preprek (in tudi nekatere druge) opisujejo tudi organi- zacije, vključene v to raziskavo. V zvezi s področji, kjer imajo organizacije vsaj nekaj nadzora, v tem delu preučujemo, kaj se lahko iz teh preprek naučimo in kako jih lahko presežemo. Vprašanja v intervjujih so se nanašala na to, kakšno je bilo delo organizacij: kako so vzpostavljale partnerstva z organiza- cijami v drugih državah, kateri pristopi so prinesli uspešno vključevanje mladih z manj priložnostmi v njihovo delo, katere metode so pri gostiteljskih organizacijah učinkovite za angažiranje mladih z manj priložnostmi in na kakšen način najbolje sodelujejo z mladimi, potem ko ti zaklju- čijo svojo prostovoljsko aktivnost. Plakat PUM-O Škofja Loka Slovenski prevod: Združene barve PUM-a 2.1 VZPOSTAVLJANJE MEDNARODNIH PARTNERSTEV Kaj je za organizacije učinkovita praksa pri vzpostavljanju mednarodnih partnerstev za prostovoljske aktivnosti? VESNA LENIC, MC TRBOVLJE, SLOVENIJA Tesni stiki med podporno in gostiteljsko organizacijo 12 Organizacije s podobnim pristopom in vrednotami ali razumevanjem okoliščin dela z mladimi RAZUMEVANJE OKOLIŠČIN DELA 7 z manj priložnostmi Z MLADIMI Z MANJ PRILOŽNOSTMI Razumeti, kaj pomeni delati z mladimi z manj Pomen srečevanja v živo (predhodni načrtovalni obiski, mednarodne aktivnosti za 5 priložnostmi. Razumeti, da je potrebno dodat- vzpostavljanje partnerstev in seminarji za navezovanje stikov) no delo in dodatna podpora. In biti moraš res, res pripravljen in obvladati dejansko krizo. To se dogaja – ogromno stvari se lahko zgo- di, ki jih ne moreš predvideti. Zato moraš biti pripravljen. Veliko ljudi pravi »ja, ja, delamo s LASSE PELTTARI, ITER, SVEDSKA posebnimi potrebami«, ampak ne gre samo za to, da to rečeš – treba je zares razumeti, kaj pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih to pomeni, kakšna so ozadja, kaj to za sabo V prinese. Biti pripravljen. Tole je ključno: komu- VZPOSTAVLJANJE TESNEGA STIKA nikacija, razumeti prostovoljske aktivnosti in Poznamo organizacije in ljudi v njih. Če pa pride do menjave razumeti, kaj v resnici pomeni delati z mladimi kakega človeka v organizaciji, vemo, da je krovna ideologija z manj priložnostmi. še vedno ostala in da se je zamenjala samo oseba. Poskusimo stopiti v stik s tem človekom, da vidimo, kako je in kakšen je kot oseba. In vedno se je lažje z nekom pogovarjati, če smo se že srečali. Zato hodimo na destinacije, da ugotovimo, kdo tam dela, in potem je lažje klicati in se pogovarjati z njimi. CARLA FYFE, ACHIEVE MORE SCOTLAND, UK SKLEPANJE PARTNERSTEV Z BARBARA MASNIK, MC KRSKO, SLOVENIJA ORGANIZACIJAMI, KI IMAJO PODOBNE VREDNOTE IN PRISTOP DOGOVOR MED PARTNERJI GLEDE DELA Imamo res dober odnos z organizacijo iz Madrida. Preprosto V fazi, ko pišemo projekt, naši partnerji vedno sodelujejo. Imeli smo smo se ujeli kot organizaciji. Trenutno sodelujemo v ključnih tudi to navado, da so morali podpisati interni dogovor o tem, kaj ukrepih 1 in 2. Z njimi ogromno sodelujemo, ker so naši na-morajo narediti pred, med in po. In to naredimo še preden sploh meni in cilji pač tako podobni. In tudi oni so približno taka začnemo. Če kaka organizacija prekrši ta interni dogovor, z njimi ne druščina kot mi, res smo si podobni. Že od usposabljanja sodelujemo več. pred odhodom naprej smo imeli dobro komunikacijo z njimi – lahko so me takoj poklicali po Skypu. Bolj so me skrbeli ti Španci glede na njihovo življenje v Madridu. To so bili mladi, ki so bili res daleč od priložnosti, ampak Europa Joven Madrid je predhodno ogromno delala z njimi, tako da so bili zelo pripravljeni in motivirani, ko so prišli. 32 33 POGLOBLJENO HENK PERSYN, ZAVOD MANIPURA, SLOVENIJA: Navezal bi se na dva romunska prostovoljca, ki sta bila z nami v zadnji skupini – oba Roma iz zelo revne družine s petimi otroki, oče in mama brezposelna. Starejši otrok je navezal stik z neko podporno organizacijo in rekel, da bi dvema drugima zelo koristilo, če bi lahko šla v tujino in študirala v drugi državi. Ta organizacija je torej imela šest ali sedem kandidatov za dve mesti. Vedno jih prosimo, da oni izberejo prostovoljce – oni jih bolj poznajo in vejo, komu bo koristilo. To je eden od pomembnih delov partnerstev – zaupanje. Če jih izbirajo oni, moramo vedeti, da bodo izbrali prave. Imeli smo že nekaj organizacij, kjer smo dobili občutek, da to ni narejeno pravilno – torej smo jim dali nekaj pripomb in nasvetov. Če pa se nam zdi, da to še vedno delajo enako, potem prenehamo. Ta organizacija je zelo dobra. Vedno imajo pravo ciljno skupino, opravijo zelo dobre priprave, vedno imajo situacijo z mladimi pod nadzorom. Ne gostijo jih, samo pošiljajo. Ampak med projektom so vedno na voljo. Prostovoljca nista govorila angleško, tako da je bilo potrebnega ogromno prevajanja in skypanja. Oba sta dobro opravila svoje delo. Seveda sta bila zelo vesela, da gresta domov, ker sta bila tako mlada. Poleg tega je bilo precej joka, ampak videli smo ogromno na-predka. Skratka, ne vem, ali bosta našla službo, ampak z nami in s podporno organizacijo sta vsaj oblikovala strategijo, kakšni naj bodo naslednji koraki. Na splošno bi torej rekel, da je to zelo dober primer. Dober primer, kakšna naj bodo partnerstva. Imeli smo dobre informacije na začetku, vedeli smo, na katerih točkah bo potrebno delati. Bili so zagnani do konca. Tudi ko sta imela težave s prevozom iz Romunije do Beograda, ju je na koncu nekdo iz organizacije z avtom odpeljal tja. To je tudi pokazatelj resnične predanosti. 2.2 DELO Z MLADIMI IN NJIHOVA PRIPRAVA NA PROSTOVOLJSKE AKTIVNOSTI Kaj je za organizacije učinkovita praksa pri delu z mladimi in njihovi pripravi na prostovoljske aktivnosti? Grajenje odnosa z mlado osebo 14 VESNA LENIC, MC TRBOVLJE, SLOVENIJA Delo z lokalnimi partnerji, ki pomagajo 13 najti in podpirati mlade POZNAVANJE MLADIH Ustvarjanje zaupanja in zagotavljanje Da se doseže take spremembe pri mladih z manj 12 podpore priložnostmi, jih moraš poznati – poznati moraš nji- hovo ozadje. In zato je potrebna takšna dodatna Postopen pristop – npr. začetek z podpora za tiste z manj priložnostmi – dodatne lokalnimi aktivnostmi in domačimi priprave pred odhodom in spoznavanje tistega, ki projekti, potem pa nadgradnja 9 ga pošiljaš. Ker nekdo z manj priložnostmi pač ne do mladinske izmenjave in nato BEATRIZ RUIZ, BALIA, LOKALNI PARTNER bo kar prišel in rekel: »O, vidim, da imate prosto- prostovoljske aktivnosti voljske aktivnosti in pošiljate ljudi.« Ne, potreben ORGANIZACIJE EUROPA JOVEN MADRID, pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih je čas, da gredo, potreben je čas, da jih podprete, V SPANIJA Projekt prostovoljstva kot del širših in mogoče bodo rekli ja. To je res, res program za ciljev za mlado osebo (npr. premagati 8 doseganje izključenih. moj strah), ne kot cilj sam po sebi DELO Z LOKALNIM PARTNERJEM, KI Vključitev relevantnih družinskih 7 POMAGA NAJTI IN PODPIRATI MLADE članov v proces Vsi poslani prostovoljci so bili najstniki, s katerimi Mlada oseba spozna trenutne ali smo sodelovali. Prišli so k nam, ko so bili mladi. Teh 7 pretekle prostovoljce treh ni bilo težko vključiti v projekt prostovoljstva. Od samega začetka so bili prepričani. Spreminjanje pogleda na 6 prostovoljstvo Postavljanje meja in vzpostavitev DAVID DOSENOVIC AND HENK PERSYN, 6 načrta ZAVOD MANIPURA, SLOVENIJA Zagotavljane praktičnih informacij o 6 projektu POVEZOVANJE Z LOKALNIMI MREŽAMI Promocija priložnosti preko Če zaznamo interes, ko izvemo, kateri projekti so spre- jeti za naslednje leto, začnemo takoj iskati in širiti in-informativnih dogodkov, družbenih 6 formacije okoli in se poskušamo povezati z različnimi medijev in ustnega izročila javnimi in nevladnimi organizacijami, ki redno delajo z Spremljanje mladih prostovoljcev na mladimi z manj priložnostmi. Potem pa so tukaj še lokal- 5 potovanju in v prvih dneh projekta na partnerstva, ki so zelo pomembna. Ne sodelujemo samo z Zavodom za zaposlovanje, ampak tudi s centri Potrpežljivost in prilagodljivost – 5 za socialno delo, varstvenimi ustanovami in drugimi or- prevzemanje tempa mladih ganizacijami. In po malem in po malem se začne mre- ženje – »Jaz poznam tega, jaz poznam onega«. 34 35 SUSANNE ROSMANN, 4YOUGEND, AVSTRIJA MICHAELA DIMEO, ATELIER EUROPEO, ITALIJA KORAK ZA KORAKOM Včasih nimajo motivacije za to. Prejšnji teden sem srečala punco, GRAJENJE ZAUPLJIVIH ODNOSOV ki je že več kot eno leto brezposelna in sem ji ponudila kratko-Mladi z manj priložnostmi res potrebujejo nekoga, ki jim bo za trajno prostovoljsko aktivnost, na katero bi lahko odšla takoj. »Joj, zgled in jim bo stal ob strani. Včasih ti mladi nimajo nikogar, ki ne vem, imam fanta …« Nisem je mogla prepričati. Lahko ji samo bi jih podpiral in usmerjal. In tukaj postane mladinski delavec ponudim roko, ampak če je ne zagrabi … Zdaj pa jo pošiljam na zelo dragocen. Ko se vrnejo, res pridejo do tebe in te prosijo za mladinsko izmenjavo na Hrvaško preko partnerja z drugega pod-podporo še naprej. Drugače lahko izginejo. ročja. Morda pa je to zanjo pot do prostovoljskih aktivnosti, način, da najde motivacijo. Rekla mi je, da nima motivacije – niti za pri-javljanje za službo ali za kako izobraževanje. Počuti se brezupno. Poskušamo uporabiti druge mlade kot vir informacij. Pripeljemo jih na dogodke ali pridejo zraven kot živ primer. To zelo dobro deluje. Enega, ki je ravnokar prišel nazaj iz Litve, bom vprašala, če ima kakšno idejo, kako predstaviti prostovoljske aktivnosti več ljudem, kot je on. Ker se je tako zelo spremenil – obožujem to čarovnijo, ta čarovnija prostovoljskih aktivnosti je res neverjetna. MICHAELA DIMEO, ATELIER EUROPEO, ITALIJA SPREMINJANJE POGLEDA NA PROSTOVOLJSKE AKTIVNOSTI Posebno za mobilnost ljudje ne verjamejo, da je ta pri- ložnost na voljo mladim od tukaj. Torej rabiš nekoga, ki bo fizično spregovoril z mladimi in jih prepričal, da je to mogoče nekaj, kar bi lahko bilo zanje. Program Erasmus+: Mladi v akciji je narejen posebno za mlade, ki niso zaposleni in se ne usposabljajo ali izobražujejo. Ampak ko se ga reklamira na internetu, ni videti tako dostopen. Morda mladi ne govorijo angleško, morda jim je težko napisati CV ali motivacijsko pismo. Na začetku niso samozavestni, zato rabijo nekoga, ki jim bo pomagal. Zato te priložnosti pogosto izkoristijo mladi, ki so že mobilni, samozavestni in niso med tistimi, ki niso zaposleni in se ne usposabljajo ali izobražujejo. ANNA POGLOBLJENO ANNA LILJA, LASSE PELTTARI IN IDA PALM, ITER, ŠVEDSKA ANNA Rekla bi, da so prostovoljske aktivnosti ANNA med mladimi na Švedskem dokaj nepoz- nane. Ne vejo zanje, ne poznajo prosto- No, naslednji korak je, da se srečaš z Ido ali Lassejem, ki ti zastavita voljske službe oz. kaj je ta Solidarnostna celo vrsto vprašanj o tem, pri čem si sodeloval do zdaj in kakšna enota. Ne vejo. Dokaj nepoznano je. je tvoja zgodovina – vse od alergij do tega, ali si kdaj razmišljal o Poskušamo o tem govoriti in pošiljamo samomoru. To so težka vprašanja in naporno je. »Ali jemlješ droge?« informacije ali se pogovarjamo z zavodi »Kakšna je situacija v tvoji družini?« Veliko vprašanj. In dobijo se vsaj za zaposlovanje in socialnimi službami, trikrat ali štirikrat in potem se v naši skupini odločimo – je Iter pravi pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih ki jih je v mestu več. Obračamo se na za to osebo, jo lahko? V tem času tudi pripravijo akcijski načrt, kaj V druge ljudi, ki delajo s ciljno skupino v se bo zgodilo, ko se vrnejo domov, ker to je tisti pomembni del. Ja, različnih okoliščinah, mladinskih centrih, prostovoljske aktivnosti, saj so pomembne in so drugačne in tako šolah, in ljudi, ki delajo z osipniki iz šol. naprej, ampak najpomembnejši in najtežji del pa je to, kaj se zgodi, Poskušamo biti del različnih mrež. Obja-ko pridejo nazaj. Zato v fazi priprave narediš akcijski načrt, kaj se bo vljamo tudi stvari na Facebook, obeša-dogajalo, ko se vrneš. Imaš pa tudi sestanke o tem, kam greš, kako mo doma narejene plakate v kavarnah je tam, kdo bo tam … in na krajih, kjer se zadržujejo mladi. Po- skušamo doseči ljudi, ki delajo z mladimi na splošno. Po mojem so eden najboljših načinov mladi sami, ki se pogovarjajo med sabo. Tako imamo več bivših pro- stovoljcev, ki so pripeljali nove prosto- voljce. Pripeljejo svoje prijatelje: »Daj, moraš priti sem, res moraš.« LASSE Prvo srečanje imamo ponavadi tukaj. In takrat navadno vidimo, če so spo-sobni priti v pisarno ob dogovorjenem času in na pravi dan. To je nekako prvo srečanje, da se povežemo – tako da vidimo, ali se lahko sploh pogovarjamo. Povem pa jim tudi, zakaj se teh prvih nekajkrat dobimo in da jih bom spraševal o določenih stvareh. Imamo formular z imenom in naslovi in kontaktnimi osebami in takimi stvarmi. Z njim je lažje začeti. Prvič, ko pridejo sem, so navadno malo živčni. Ne vejo čisto dobro, kaj delamo tukaj. Na začetku je treba poskrbeti, da se sprostijo, da lahko potem odgovarjajo na vprašanja. Po 5 ali 10 minutah pa lahko začnemo z vprašanji, ki se navezujejo na informacije, ki jih potrebujem. In dobro je, da imamo na začetku to, ker potem začnejo govoriti in ne da samo sedijo in poslušajo informacije. Hočem, da govorijo, ker tako dobim informacije in upanje, da mi bodo v prihodnosti povedali, kaj sploh mislijo o vsej tej zadevi z odhodom na prostovoljske aktivnosti. 36 37 ANNA IDA Hoteli smo tudi kako- vost. Hoteli smo imeti kazalnike, s katerimi Na začetku naredimo urnik. Če ne moreš načrtovati niti enega dneva, bo zelo bi lahko merili tudi ka-težko načrtovati prihodnost – na primer odhod v Francijo ali eno leto študija. kovost. Pa smo si rekli: Zato je dobro, da naredimo urnik in na to gledamo kot na proces: »Aha, to Imamo duševne zadeve, smo dosegli. Kaj pa imamo zdaj?« Pa tudi zato, da se zastavi cilje za aktivnost, imamo telesne zadeve preden grejo. in imamo sanje. Ker za nas je pomembno, da v fazi priprave govorimo LASSE tudi o tem, kakšne so nji- hove sanje, kaj so hoteli početi, ko so bili majhni Faza priprave traja od enega pa do treh, šti- in preden so zašli, ali pa rih mesecev, odvisno od osebe in projekta, kje se vidijo čez pet let, na katerega cilja. V tej fazi priprave in inter- kje bi radi bili. Iz tega pa vjujev preverimo pri drugih osebah in stro- preidemo na vprašanja, kovnih delavcih – socialnih delavcih, zavodu kako razmišljajo o pri- za zaposlovanje ali komerkoli že, tudi zdrav- hodnosti in ali verjamejo nikih – da ni v teku še kak drug načrt. Včasih v prihodnost. To je po- že obstaja kak načrt za brezposelne, načrt, membno tudi za vidike IDA vezan na socialno pomoč, in potem imamo demokracije. In pove- mi še tretjega. To res moramo preveriti. Te lju- zano je tudi z vprašanji, di moram preklicati ali jim pisati in preveriti, ali čutijo, da je v družbi da je prav, če te osebe vključimo v Iter. In če Tako veliko mladih v evalvaciji napiše: prostor zanje in ali ga nam dajo proste roke in zeleno luč, da nada- »Bilo je res nekaj posebnega.« Morda so lahko zavzamejo. ljujemo, potem jih poskusimo vključiti v načrt, bili celo življenje v stiku s socialno pomoč- ker so močnejši od nas in imajo več sredstev jo in potem res rečejo, da je bilo nekaj ali stikov, ki bi nam lahko koristili v prihodnje. posebnega. In že potovanje je nekaj po- Tako da poskušamo vključiti tudi mrežo okoli sebnega – to ni tako pogosto. In način, na posameznika. katerega jih z Lassejem sprejmeva – tega niso vajeni, zdi se jim, da jih prej nihče v resnici ni videl. To kar razlagam se sliši ža- lostno, ampak tako pogosto to slišimo, da grejo skozi celotno šolanje, brez da bi jih kdo res videl. Ne vedno, ampak pogosto pa to slišimo. LASSE Pomembno je, da se povežemo z družino. Ko povežemo mlado osebo z nekim drugim krajem in drugimi ljudmi, lah- ko vidimo, da je to dobro za tega mladega in posledično je lahko dobro tudi za družino. Zato imamo ta srečanja s socialno mrežo. Potrebuješ kontekst, iz katerega izhaja mlada oseba. IDA Po mojem je nemogoče doseči kakršnokoli spremembo, brez da izgradiš odnos. Če ni zaupanja, ki ga potrebuje odnos, ne moreš doseči družbenih sprememb ali razvoja. 2.3 IZBIRANJE PROSTOVOLJCEV STEVE PARRY, RED CROSS, UK Kaj je za organizacije učinkovita pra- UGOTAVLJANJE RAZLOGOV MLADIH ZA UDELEŽBO ksa pri izbiranju mladih za prosto- Mislim, da je precej odvisno od motivacije mladih. Gre za ugotavljanje, da voljske aktivnosti? ne želijo samo enega leta preživeti izven svoje države, ampak da so motivirani in so razumeli projekte, ki so si jih ogledali in želijo sodelovati pri točno določenem. Da ne rečejo: »Rad bi šel za eno leto v Veliko Britanijo, to bo super!« Radi bi videli več kot to. Radi bi vedeli, zakaj želijo sodelovati v Gostiteljska organizacija ugotavlja, 8 našem projektu za pomoč beguncem v Liverpoolu. zakaj mladi želijo sodelovati Uporaba razgovorov z mladimi preko Skypa – ne samo zanašanje na CV in 6 motivacijsko pismo Srečanje vključenih organizacij in 4 razprava o njihovih pogledih MARCO TRIMBOLI, STRIM, POLJSKA Prostovoljci se identificirajo s 3 projektom pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih UPORABA MREŽE NEKDANJIH PROSTOVOLJCEV ZA V Neformalen, prijateljski pristop RAZGOVORE Z MLADIMI V NJIHOVEM JEZIKU organizacij, ki se pogovarjajo s 2 Najpomembnejše pri ljudeh, ki nas sami kontaktirajo je, da vemo, ali so sploh preb-potencialnimi prostovoljci rali projekt in kaj v resnici želijo delati, ko pridejo sem. Vsak lahko napiše: »Rad se igram z otroki« ali »Všeč mi je Krakov«. Vsi naši asistenti [člani mreže bivših prostovoljcev] govorijo različne jezike, zato lahko pogosto razgovor po Skypu izvedemo v jeziku mladih samih, kar je odlično. Če na Skypu govorijo angleško, je to morda zanje prvič in se počutijo kot na razgovoru za službo in se ne morejo dobro izraziti. Če govoriš svoj jezik, je pa bolj sproščeno. BARBARA MASNIK, MC KRSKO, SLOVENIJA SPROŠČENO VZDUŠJE ZA MLADE NA SKYPU To je lahko zelo pomembno. Čuti se iz pogovorov z njimi. Tudi če nimajo preveč dobrih zgodb. Res se trudimo za tak sproščen, nefor-malen pogovor. Pogosto jih je groza takih pogovorov preko Skypa. »Moj bog, angleščina!« Ali pa: »Pogovarjam se z bodočim šefom!« Poskušamo doseči, da so sproščeni in so lahko to, kar so. Postavljamo jim razna vprašanja kot na primer: »Kaj rad počneš v svojem prostem času?« Tudi če so zelo introvertirani, lahko o tem od njih veliko izveš. To je tak psihološki trik. Lahko se zgodi, da se popolnoma motiš o nekom. Se je že zgodilo. Ampak nekako se poskušamo zanašati na to, da se pogovorimo z njimi. Pa tudi na pogovor o prostovoljcih z njihovimi podpornimi organizacijami, da nam povejo svoje mnenje o njih. Ravno zdaj izvajamo ta proces z našimi francoskimi partnerji. V HENK PERSYN, ZAVOD MANIPURA, SLOVENIJA projektu bomo gostili mlade z manj priložnostmi in oni imajo enega, ki je res hiperaktiven z uradno diagnozo, pa se res veliko pogovarjamo o tam, kakšno je njegovo ozadje in potrebe. ZAUPANJE DO PODPORNE ORGANIZACIJE, DA BO IZBRALA PRAVO MLADO OSEBO V glavnem jih izbirajo podporne organizacije. Oni vejo, kaj in koga lahko pošljejo. In mi malo poznamo ozadje, ampak vedno se sprašujemo: »Joj, kaj se bo zgodilo?« (smeh) Vedno je izziv. Ampak navadno se čisto v redu izide. Kot pri nekem fantu z Norveške, ki ima Aspergerjev sindrom. Skrbelo nas je, kako bo, ampak v resnici mu gre zelo dobro. 38 39 POGLOBLJENO MATJAŽ VOUK, PUM-O ŠKOFJA LOKA, SLOVENIJA Pri običajnem postopku izbire se z mladimi veliko pogovarjamo po Skypu. Vključeni so koordinator projekta, mentorji, gostiteljska organizacija in tudi trenutni prostovoljci. Predstavimo organizacijo, kolikor moremo v celoti, da prostovoljcev ne bi kaj presenetilo, ko pridejo. Skupaj se moramo zavezati, da bo s prostovoljcem vse v redu. Naši minimalni pogoji so, da mora dovolj govoriti angleško, biti mora motiviran za učenje in to je to. Nimamo jasno začrtanih predstav vnaprej. Mislim, da ni dobro, če iščeš zelo specifičen profil prostovoljcev. Mogoče je možno na papirju, ampak realnost je pa nekaj drugega. Pogosto je zadaj nekaj neizgovorjenega. Če se to deli že na začetku, lahko prilagodimo projekt. Zato je to obdobje izbiranja dolgo, kot sem že rekel. Najprej izberemo osebo, potem se z njo pogovarjamo in potem prilagajamo projekt potrebam osebe, ki smo jo izbrali. Ni tako, da bi samo naredili projekt in izbrali osebo. Ne, projekt naredimo skupaj. In sledimo načrtu, ki smo si ga zastavili na začetku za celotno obdobje. In to je dober nasvet za uspešen projekt. Potrebnega je veliko časa in energije. Ampak če greš v projekt pripravljen, je tega časa in energije, ki ju posvetiš projektu, veliko manj, kot je problemov, ki te lahko doletijo kasneje, če tega ne narediš. In rekel bi, da je ravno zato veliko organizacij, ki organizirajo samo en projekt in potem odnehajo, ker je to preveč zanje. Ampak pri nekaterih organizacijah, kot v mojem primeru seveda, prvo leto niti ne moreš ničesar vedeti, samo prepoznaš lahko določene probleme in jih poskušaš odpraviti, s tem pa projekti postajajo vedno boljši. Tako smo mi zdaj pri šesti izdaji tega dolgoročnega projekta prostovoljstva. 2.4 SPREJEMANJE PROSTOVOLJCEV, UČNI PROCESI IN MENTORSTVO Kaj je za organizacije učinkovita praksa gostiteljstva v okviru prostovoljskih aktivnosti za mlade? BARBARA MASNIK, MC KRSKO, SLOVENIJA TEDENSKA SREČANJA IN SPREMLJANJE UČENJA Skrb in stalna podpora 15 Vsak teden si moramo vzeti čas za evalvacijo, kaj so dosegli, in tega ne vzeti za Sledenje veščinam in zanimanjem samoumevno. O tem smo ravno razpravljali na nekem usposabljanju. Zastavili so 11 prostovoljcev nam tole vprašanje: »Se lahko udeleženci prostovoljskih aktivnosti učijo brez podpore?« Ja, ne rabiš nujno podpore, da se učiš. Ampak če nimajo te podpore, pa to Priprava učnega načrta in/ali pogovor nima toliko učinka. Mislim, da je evalvacija res, res, res pomembna. Zelo striktno se 11 o pričakovanjih držimo, da se dobimo vsaj enkrat na teden. Usedemo se in se pogovorimo, kaj se je dogajalo v preteklem tednu. Imam navado, da jih spodbujam, da svojemu učenju Prilagodljivost oz. zmožnost soočanja 11 sledijo kar na podlagi Youthpassa. z nepričakovanim Povezovanje z lokalno skupnostjo 9 Povezovanje z lokalno mladino 9 pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih MDC BLOK, SKOFJA LOKA, SLOVENIJA V Vključevanje prakse refleksije 7 STEVE PARRY, RED CROSS, UK Zaupanje odgovornosti prostovoljcem 6 SLEDENJE VEŠČINAM IN ZANIMANJEM PROSTOVOLJCEV Zagotavljanje podpore prostovoljcem VEČ RAVNI MENTORSTVA 6 za duševno zdravje in dobro počutje Mislim, da je najpomembnejše, da se čim več Poskušamo ga podvajati. Uradno je mentor pogovarjaš in poslušaš prostovoljko. To velja nekdo iz združenja Rdečega križa, ampak Vlaganje v usposabljanje 6 tako za njene težave kot za njene ideje. Saj mislim, da so tisti res dragoceni mentorji prav- ji ne dajem zadolžitev, kot da dela v tovarni, zaprav bivši prostovoljci in drugi, s katerimi jih Prostovoljci živijo skupaj z drugimi ampak skupaj izvajamo program in njene ideje 5 lahko povežemo. Poskušamo povezati pro- prostovoljci se sliši in jih poskušamo uresničiti. Mislim, da stovoljce z lokalnimi mladimi, ki so bili morda je to najbolj pomembno. In potem se dogajajo vključeni v naš program pošiljanja ali so bili Uporaba mentorjev 5 čudeži – ali pa spet ne (smeh). morda vključeni pred tremi leti in sodelujejo kot lokalni mentorji ali vodiči oziroma nekdo, s Zagotavljanje, da so prostovoljci 4 katerim se lahko pogovorijo. Nove prostovolj- aktivni in imajo vedno kaj početi ce povežemo tudi s prostovoljci iz prejšnjega Nagrajevanje prostovoljcev 3 leta. Poskušamo jih povezati čim prej v celot- nem procesu. In tako na primer posnamejo video eden za drugega, tako da prostovoljec, ki odhaja, pusti video in navodila za prihaja- SASA KOSENINA, PUM SKOFJA LOKA, SLOVENIJA jočega. Poskušamo poskrbeti, da pride do ne- kakšnega predajanja z enega na drugega. Pa tudi vračajo se nazaj na obisk. Tako da poteka tudi nekakšno stalno mentorstvo. VZPOSTAVLJANJE TESNE KOMUNIKACIJE To je umetnost – že samo pogovarjati se o potrebah. Poleg tega morda prostovoljci ne povejo gostiteljski organizaciji direktno, mo-goče pa povejo meni [kot predstavnici usklajevalne organizacije]. Nikoli ne veš. Lahko jih sprašuješ z različnih kotov: »Si zadovoljen/ VESNA LENIC, MC TRBOVLJE, SLOVENIJA zadovoljna z delom tukaj?« »Kaj imaš v mislih?« In potem res dobiš kake ideje od njih. Mislim, da je pomembno predvsem, da ustvariš DAVID ta občutek, da karkoli potrebujejo, se lahko obrnejo nate. DUŠEVNO ZDRAVJE, DOBRO POČUTJE IN DODATNA PODPORA Izvajati prostovoljske aktivnosti z mladimi z manj priložnostmi je lahko nevarno, če nisi pripravljen. Za organizacije, ki izvajajo prostovoljske aktivnosti z mladimi z manj priložnostmi je to trikrat več dela. Res moraš zaprositi za to dodatno podporo in jo tudi imeti. Ker v bistvu imamo tudi mladinski delavci zelo različna ozadja. Večina nas ni psihologov ali ljudi, ki bi bili res s tega področja, nekateri prostovoljci pa rabijo še posebno dodatno podporo. 40 41 POGLOBLJENO HENK PERSYN IN DAVID DOŠENOVIĆ, ZAVOD MANIPURA, SLOVENIJA HENK HENK DAVID Z njimi hodimo na manjše izlete. Morda se sliši neumno, am-Vedno preverimo, če pak vedno jih poskušamo pozitivno nagrajevati. »OK, super dobro rišejo. Ne reče-Vsekakor deluje, če jih si opravil, v četrtek gremo v Škocjanske jame,« na primer in mo jim, da jih bomo podpiraš, ko delajo na plačamo vstopnino. Pelješ jih tja in to je res nagrada. Ampak preverjali, ampak da je svojih projektih. Da si do- hkrati pa je še ta moment, ko jih pelješ osem prostovoljcev – potrebno nekaj okrasiti besedno, fizično z njimi, zato imamo kombi – in se pogovarjajo med sabo. Takrat slišiš in mora vsak prispeva-ko opravljajo neko na- marsikaj – vedno je nek trik zadaj. To je tudi priložnost, ko ti. Takoj vidimo: »Aha, logo, potem se začnejo jim lahko kaj poveš in se pogovoriš o določenih stvareh. Če tebi pa to dobro gre« ali dogajati čudeži. Potem jim rečeš – in to je velik problem pri takih mladih – če rečeš, pa: »Na tem bomo pa začnejo čutiti, da so ti da se boš »uradno pogovoril«, potem iz tega ne bo nič. Ker je delali.« Včasih traja kar enakovredni kot men- uradno, ne funkcionira. nekaj časa, da odkrije- torju, da nisi njihov šef mo, v čem bi v resnici in da zmorejo opraviti lahko bili dobri – vpra- svoje naloge, tudi če jih DAVID šamo se, kako lahko je strah, in tako naprej. poiščemo nekaj, za kar V nekaterih primerih imajo talent. In včasih seveda ne vsi. Skozi Še ena stvar, ki prav tako zelo pomaga, je jezi- ga je treba videti v čisto delo, skozi cel ta proces kovna podpora. Pri tem pa je treba res pouda- osnovnih stvareh. Lahko opravljanja posameznih riti spoštovanje do vseh, ki so tam, da smo si je čiščenje na primer ali nalog ustvariš zaupanje enaki in da smo vsi tam, da se naučimo jezika pa kuhanje ali skrb za v odnosu. Jasno pa, da in drug drugemu damo priložnost za to. HENK živali. Lahko je delo z to ne deluje vedno takoj otroki, lahko je praktič- – za to je potreben dolo- no delo. čen čas. Pa tudi skupno življenje tukaj v skupnosti je zelo pomembno. Lahko povem zelo dober primer fanta iz Francije, Pierra. Ko je bil tukaj, se je Pierre ves čas pritoževal: »Joj, tako tež- HENK ko je biti tukaj in živeti skupaj z drugimi.« V isti skupini smo imeli fanta s Sardinije na stopnji razvoja 8-letnika, ki je živel skupaj z ostalimi. Jedel je pico za kosilo, pico za večerjo, in to vsak dan, tako da smo ga res morali naučiti kuhati. Pier-Imeli smo nekega prostovoljca iz Severne Makedonije, ki nikdar prej ni delal. Pro-re je bil do njega kar oster. Ampak na koncu je postal bolj stovoljci imajo vedno nek svoj individualni projekt. V prvih nekaj tednih poskušamo pozitiven in sta se kar normalno poslovila. Na obiskih in v ugotoviti, kaj naj bi to bilo, in potem morajo izvesti pripravo in ga v drugem mesecu pogovorih smo videli, da se Pierre po malo in po malo spre-tudi izvesti. Ta prostovoljec naj bi izvedel gledališko aktivnost z ljudmi z invalidno-minja. In en mesec po tem, ko je odšel, se je Pierre zaposlil stjo, ki prihajajo v center. To je bilo zanj trenutek soočenja, ker prihaja iz Severne kot receptor v hotelu. Zakaj? Ker je živel v skupnosti, živel je Makedonije, kjer so invalidi bolj skriti, in se mu je odprl cel nov svet. Videl sem ga, z nekom, ki mu je bil zelo zoprn, in lahko je pokazal, da se je kako razmišlja: Mogoče bi se pa moral odločiti za službo na tem področju in delati naučil potrpljenja, izboljšal je svojo angleščino, znal je delati nekaj popolnoma drugačnega. Prostovoljci morajo izvesti samo par ur, ampak mo-z računalnikom. Ogromno majhnih koščkov sestavljanke se rajo jih pripraviti, morajo jih izvesti, morajo jih evalvirati in morajo pospraviti in tako je torej zložilo skupaj. Začel je delati in še vedno dela tam. naprej. Tako da z vidika projekta poskušamo to vzpostaviti. Od časa do časa sva v stiku in ko ga vprašam, kako je, pravi da je dobro, da je srečen. Zato se mi zdi res pomembno to skupno življenje in pridobivanje tega odnosa, ki ga ne dobiš DAVID pri formalnem učenju. Tam je znanje in so veščine in tako naprej, tukaj pa dosti delamo na odnosu. Kar se tiče lokalnih okoliščin, je ponavadi najboljši način, da jim predstavimo lokalno kulturo tako, da pripravim simulacijo, v kateri prevzamejo vlogo novinarja in morajo obiskati vas z različnimi nalogami kot na primer kupiti deset jajc za dva evra. To je izziv. Povezati se je treba z domačini in izvedeti, kje je to mogoče, ker ima skoraj vsaka hiša domača jajca. Namenoma jim dam 2 €, ker jajca navadno stanejo 2,50 €. Včasih pridejo nazaj z jajci in dvema evroma! In mi rečejo: »David, srečal sem izjemno prijazno gospo in je rekla, da lahko pridem jutri spet po jajca.« Torej, povezati se tudi z lokalnim okoljem in graditi osnovo na tem je pomembno. 2.5 KO PROSTOVOLJCI ZAKLJUČIJO DAVID DOSENOVIC, ZAVOD MANIPURA, SLOVENIJA SVOJO AKTIVNOST Kaj je za organizacije učinkovita praksa, ZASTAVLJANJE PRAVIH ko mladi zaključijo svojo aktivnost? VPRAŠANJ PRI REFLEKSIJI Če ne postavljaš pravih vprašanj, ti ne bodo ničesar povedali. Če jih vprašaš: Podpora priznavanju kompetenc 10 »Kako je bilo?« »Ah, v redu.« (smeh) »Kaj si pa delal?« »Mah, nič.« »Čakaj, res nisi Povezovanje mladih z mrežami TOVE GUSTAD, NAV, NORVESKA nič počel?« »No ja, malo smo pomagali.« organizacij in lokalnimi priložnostmi 7 »Oprosti, ampak … čakaj malo …« Začnem oziroma usmerjanje dvomiti v gostiteljsko organizacijo. So de- PODPORA IN PRIZNAVANJE jansko kaj delali s tem človekom ali dva Nadaljnja dostopnost za mlade in meseca ni nič počel? Potem pa, ko začneš pomoč pri morebitnem težavnem 6 KOMPETENC ZA ZAPOSLJIVOST postavljati bolj podrobna vprašanja – pro- prehodu nazaj v življenje doma Potem je potrebno svojo izkušnjo delodajalcem predstavljati kot prednost. Ko rečejo, »Bili ste siš jih, naj prinesejo urnik, pred odhodom Vrstniška mreža in deljenje torej v tujini,« je treba odgovoriti: »Ja, bil sem na projekt jim rečeš, naj delajo dnevnik, na 5 prostovoljske izkušnje z drugimi v tujini in se naučil tega, tega in onega.« Treba kakršenkoli način hočejo, naj rišejo, pišejo, je natančno navesti. In ko natančno navedeš, snemajo, karkoli – potem se pa začnejo Podpora v procesu refleksije 5 delodajalci točno vejo, kaj misliš. Podprli jih odpirati. pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladihV bomo pri predstavljanju novih kompetenc, ki jih Nagrade 4 pridobijo. Ponovno navezovanje na izhodiščne 3 cilje projekta Nadaljnje priložnosti znotraj in preko 3 organizacije ROSARIO CORONADO, EUROPA JOVEN MADRID, SPANIJA CARLA, FYFE, ACHIEVE MORE SCOTLAND, UK NAGRAJEVANJE IN PRIZNAVANJE POVEZOVANJE Z LOKALNIMI MREŽAMI JE TREBA Imamo tudi dogodek Nagrade za evropsko mobilnost. Želimo dati priZAČETI TAKOJ NA ZAČETKU znanje za dobro delo, ki so ga za spodbujanje mobilnosti mladih v prePri nas so tako močno vključeni v programe, da se prostovoljci, ki se vrnejo, teklem letu opravile nekatere organizacije, institucije, delavci in mladi. še vedno udeležujejo naših tedenskih projektov in pridejo na srečanja in O tem govorim, ker smo nagrado podelili tudi dvema prostovoljcema, ki igrajo razne športe. Nekako imamo srečo – ne morejo pobegniti od nas! smo ju poslali. Seveda je bil z njima izziv, ampak smo tudi izjemno za- (smeh) Ali so na nogometu ali pa pri plesu. Kadarkoli lahko, gremo in govo-dovoljni s tem, kar sta dosegla. Bila sta res angažirana, zato ju hočemo rimo z njimi. Opažamo pa, da so bolj angažirani, ko pridejo nazaj. Bolj se nagraditi kot nekakšna spodbuda, da bi več ljudi imelo takšno izkušnjo. vključujejo v naš prostovoljski program na primer. Izvedemo informativni sestanek in oni pripravijo blog, promocijo, podcast, ki jih potem vključimo v program. Za nas so prostovoljske aktivnosti del širšega procesa. In odhod v tujino je postal nekakšna iniciacija za mlade. Tisti, ki se zaposlijo, so bili vsi na evropskih projektih. Zanje je bil to zrelostni preizkus. MICHAELA DIMEO, ATELIER EUROPEO, ITALIJA POMEN LOKALNE MREŽE OB VRNITVI Še nekaj je: mreža. Po enem letu prostovoljskih aktivnosti prideš nazaj in si brez denarja. Najti moraš službo. Vrneš se nazaj domov k svoji družini – prav tja, od koder si prišel. In res si želiš najti neko službo v najmanj enem mesecu, da ne padeš v depresijo. In tukaj je mreža zelo pomembna. 42 43 POGLOBLJENO IDA PALM, ITER, ŠVEDSKA Fazo, ko se vrnejo domov, vidim kot največji izziv. Prideš nazaj in imaš toliko pričakovanj. »Tukaj zgoraj sem. Nadaljevati moram. Toliko stvari mi je uspelo in to usrano življenje, ki sem ga imela prej – nočem se vrniti nazaj na to.« Tako da je veliko pritiska. In njihove družine so zadovoljne, da končno nekaj delajo iz sebe. Zato si pod priti-skom. In kar zadovoljna sem. Vpisujejo se v nadaljnje šolanje in tako naprej. Izvajamo sestanke mreže in kažejo se odlični rezultati. Ampak mislim, da se je zelo pomembno pogovoriti o tem, kako naporno je lahko, ko se vrneš, in mlade pripraviti na to. Mislim, kako bi se počutili, če bi vas cela družina gledala in bila tako vesela za vas, vi pa bi bili pred vrnitvijo v šolo – kako bi prenesli ves ta pritisk? Zato se ne bojte razpravljati o tem, da boste korak pred dogodki. Najbolj pomemben pa mislim, da je čas, ko jim še vedno stojimo ob strani. Marca sem od enega od mladih, ki so smo jih poslali, dobila sporočilo, da je točno eno leto, odkar je šel na Islandijo. Jaz se seveda nisem spomnila tega datuma. Za njega pa je bilo to nekaj res pomembnega. Zapomnil si je celo datum, ko sva šla skupaj na letalo. In zdaj je nazaj tukaj in vrnil se je k drogam, vrnil se je k … Ampak jaz sem bila ves čas tukaj. Pospremila sem ga v šolo. Sestala sem se z učiteljico in razložila, da je že to, da hodi v šolo, nekaj res posebnega. Poskusil je s petimi različnimi šolami, pa ni šlo. Ampak govori o tem – res si želi, da bi bilo tokrat drugače. Kaj pa naj naredimo? Povedal je, koliko misli, da bo zmogel. Dogovorili smo se: »Prav, zaupam ti, da boš šel, in če nič ne javiš, bom predvidevala, da si v šoli. Če te ne bo, kaj naj naredijo učitelji?« »OK, če je en dan, naj ne naredijo nič. Če je dva dni, pokličejo mene. Če me štiri dni ni, kličejo Ido.« Tako ga spremljam in spet smo tam: čas, odnos – zelo mi zaupa – in mreža. Pa seveda moč. Motor se je zagnal z Islandijo, tam se je vse začelo. Od tam naprej smo lahko nadaljevali z vsem tem. 2.6 KAJ MLADI CENIJO PRI ORGANIZACIJAH DA VEŠ, NA KOGA SE LAHKO Kaj mladi pravijo, da še posebej cenijo ZANESEŠ Vsi, ki delajo tukaj, so res zelo prijazni in pri podpori organizacij, vključenih v nji- so me 100-odstotno podpirali. Tukaj ni- hov projekt prostovoljstva? sem imel nikakršnih problemov. Vedno SADIA, SPANIJA sem se lahko pogovoril z njimi, ne glede na vse. S takimi ljudmi je lahko delati. Tako so fleksibilni. Če se danes poču- Tesna povezanost s podpornim tim slabo, lahko samo pokličem neko- TESNA IN NAVDIHUJOČA PODPORA osebjem in prostovoljci gostiteljske 15 ga, ponavadi Barbaro [iz MC Krško], in Kar nekako navezala sem se na dva koordinatorja, organizacije ona reče: »Ja, je že v redu, lahko jutri ki sta bila zadolžena za prostovoljce. Še posebej ali kasneje naredimo to, kar smo imeli v tisto, ki ji je ime Li. Bila mi je kot druga babica, ne Tesna povezanost z osebjem in 11 načrtu.« Ko delamo na določenem pro- vem, zelo sem jo imela rada, veliko mi je poma- prostovoljci podporne organizacije jektu, imamo redno javljanje, kjer nam gala. Bila mi je na voljo, če sem kaj rabila, pazila Prostor za razvijanje lastnih strasti pove, kateri del naj kdo prevzame, in name, če sem imela slab dan, ker tudi to se lahko 7 in idej podobne stvari. Glede kakršnekoli te- zgodi, tukaj v Španiji ali kjerkoli drugje. Včasih pač žave vedno pokličem njo. nisi srečen, ona pa je bila vedno na voljo in me je Predstavljanje pri spoznavanju drugih spravila v dobro voljo. Ne vem … rada sem jo imela. 7 pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih kolegov in širše skupnosti Imela sem jo za močno žensko, ki lahko premaga V LAZAR, SRBIJA cel svet, in sem ji govorila: »Rada bi bila taka kot ti! Sprejemajoče vzdušje v gostiteljski 7 To mi je res všeč!« Na vse tam sem se navezala in organizaciji, kjer si slišan in ne obsojan kar hudo mi je bilo, ko sem morala nazaj v Španijo, ker sem hotela ostati z njimi. Čas izrecno namenjen druženju 4 Jezikovna podpora 3 Navodila pred odhodom s strani 3 podporne in gostiteljske organizacije CHRIS, UK MOJCA, SLOVENIJA PREMAGOVANJE JEZIKOVNIH OVIR Normalno, da so nam glede jezika prvi USTVARJANJE VARNEGA teden pomagali, kako govoriti z ljudmi. V PROSTORA gostiteljski organizaciji je bil tudi eden od Po mojem zato, ker je pač tak odprt prostor. delavcev, Matthew, ki nam je prevajal. To Ker te ljudje ne sodijo in se ti ne smejijo, če se mi je tudi zdelo uporabno. adam, slovenija kaj neumnega narediš ali karkoli. Tako da to je odgovor – odprt prostor je. Lahko probaš in tudi če ti ne uspe, se ti ne bo nobeden smejal in kazal s prstom, ampak bodo priš- PRISRČNA DOBRODOŠLICA li do tebe in te vprašali, kako ti lahko po- Moj strah je takoj izginil. Ko sem prišel, sta me moj koordi-magajo, da ti bo uspelo. Skoraj sem dobila nator in mentor dejansko čakala, mi razkazala naokoli, mi solze v oči! pokazala stanovanje. Cimra je bila že tam in bila je zelo prijazna. Zelo je razumevajoča in dobro se razumeva. Vedno mi pomaga, če jo rabim. Če se izgubim, se lahko vedno INA, SVEDSKA zanesem nanjo. Sicer se je težko izgubiti v Sarajevu, ampak PRAKTIČNA POMOČ IN USMERITVE še vedno se lahko zgodi (smeh). Teh strahov ni več. Še vedno imam tole [drži list papirja]. To je zemljevid z ra-znimi informacijami, ki mi ga je pripravila moja podporna organizacija. Na njem je čas, kdaj imam letalo, in karte za avtobus in urnik, kdaj bomo na letališču – kdaj najkasneje moram biti tam. Temu lahko slediš. Zame, ki nikoli prej nisem sama potovala, je bilo to res uporabno. Pa še nekaj drugih stvari sem dobila. Vrečko in baterije in svetilko. Pa vitamine smo dobili. Kaj še? Ah, seveda, slovar. Ko smo bili tam doli, so nam dali kar precej stvari za s sabo, da bomo imeli kaj početi. To je bilo res lepo. 44 45 POGLOBLJENO KEMAL, ŠPANIJA Kot anekdoto naj povem, da me veliko ljudi, ki niso povezani s prostovoljskimi aktivnostmi, sprašuje: »Hej, Kemal, ogromno prijateljev imaš tukaj, kako ti je to uspelo?« Vem, da sem odprt in tako naprej in mi je lahko najti prijatelje, ampak tukaj je bilo to zelo enostavno zaradi STRIM- -a in načina, kako stvari organizira. Vedno dajem isti primer: Na prvi dan se srečaš z ostalimi 25 prostovoljci, ki so v Krakovu. Vsak prostovoljec ima mentorja, torej že takoj govorimo o 50 ljudeh. Na vsakih pet prostovoljcev pride pomočnik, torej še pet ljudi – smo pri 55. Potem je tu še STRIM-ovo osebje in nekaj prijateljev mentorjev. Tako že na prvi, uvodni zabavi govorimo o 70 ljudeh in več, ki so tam. Po tej zabavi živiš v stanovanju skupaj s še tremi ljudmi in že vemo, da je teh stanovanj precej. Tako da je dosti zabav, ljudje prihajajo k tebi, ti greš k drugim, mentorji, prostovoljci, Poljaki, Nepoljaki. Od začetka imaš veliko, res veliko prijateljev. Zdaj – leto in pol po mojem projektu prostovoljstva – bi rekel, da je 50 % mojih prijateljev iz tega okolja. Ena od najbližjih, s katero sva si delila stanovanje, je še vedno tukaj. Z drugo, ki je ostala še lansko leto, sva bila skupaj v stanovanju po projektu prostovoljstva in sva rekla: »OK, oba ostajava, torej bova še naprej stanovala skupaj.« Ona je ena mojih najboljših prijateljev in ravno en mesec nazaj je odšla v Amsterdam. Veliko prijateljev torej. Srečal sem tudi druge mlade na prostovoljskih aktivnostih, ko sem potoval po Poljski. Bili so prostovoljci, ampak sami v svoji organizaciji sredi hribov. Jokali so, ko so šli – imeli smo neko usposabljanje en teden. Zanje je bilo noro, ker so na tem usposabljanju imeli možnost srečati ljudi, s katerimi so se lahko pogovarjali – v svoji organizaciji tega niso imeli. Jokali so. To sem tolikokrat lahko videl. Če prideš v STRIM, ti za to ni treba toliko skrbeti, da imaš prijatelje ali načrte, ker boš vedno imel načrte. Vsak dan imaš lahko načrte. 2.7 SKLEPNE MISLI, REFLEKSIJA IN PRIPOROČILA VLAGANJE V MOČ TESNIH ODNOSOV liko ljudi pravi „ja, ja, delamo s posebnimi potrebami“, ampak ne gre samo za to, da Organizacije, vključene v to raziskavo, to rečeš – treba je zares razumeti, kaj to pomeni, kakšna so ozadja, kaj to za sabo so bolj kot karkoli drugega poudarile prinese. Biti pripravljen.« Lahko je reči, da si odprt za mlade z manj priložnostmi. Ure-pomen grajenja odnosa z mlado osebo sničevanje tega pa je vse prej kot lahko. Organizacijam, ki se zanimajo za uporabo že v zgodnjih fazah projekta. Pri delu s programa ali so vključene v podpiranje programa, ti intervjuji z organizacijami nudijo partnerskimi organizacijami v drugih dr-okno v to, kaj to v resnici zahteva. žavah so poudarile potrebo po tesnem stiku in pomen srečevanja partnerjev v VLOGA MLADINSKIH DELAVCEV PRI VKLJUČEVANJU MLADIH živo. V času projekta organizacije na vrh Z MANJ PRILOŽNOSTMI seznama priporočil za učinkovito prakso Beatriz je mladinska delavka v Balii, eni od organizacij, ki so del združenja Coordi-uvrščajo skrb in tesen stik. Ko pa smo nadora v madridski četrti Vallecas. Zanjo je eden od rezultatov pošiljanja mladih na vprašali mlade same, kaj najbolj cenijo prostovoljske aktivnosti, da so »njihove osnovne potrebe pokrite bolje, kot bi bile pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih pri organizacijah, je bil najpogostejši V doma«. Nadaljuje, da so »mladi, ki jejo v javnih kuhinjah in so v res slabih situacijah«. odgovor tesna povezanost in podpora. S takšnimi mladimi se je včasih težko povezati. Toda s tesnimi odnosi, ki jih vzposta-Jasno je, kakšno je na podlagi podatkov vijo mladinski delavci, kot je Beatriz, in – kar je prav tako ključno – s povezovanjem iz te raziskave priporočilo, na kaj naj se z evropskim mladinskim centrom, v tem primeru Europa Joven Madrid, se pokaže osredotočijo tisti, ki se vključujejo v pro-drugačna slika. Na primer, nekaj takšnih mladih pošljejo na projekt prostovoljstva k gram: tesni odnosi. Ida Palm iz Iterja je organizaciji Achieve More Scotland. Beatriz pravi, kako »teh treh ni bilo težko vklju-govorila o tem, kako pogosto sliši, da čiti v projekt prostovoljstva. Od samega začetka so bili prepričani.« Brez mladinskih gredo mladi »skozi celotno šolanje, brez delavcev, kot je ona, pa je udeležba takšnih mladih v prostovoljskih aktivnostih zelo da bi jih kdo res videl«. Prostovoljske ak-malo verjetna. tivnosti so lahko, kot pravi, nekaj popol- noma drugačnega. Kot je povzela: »Če ZGODNJA PODPORA PRI NADALJNJIH KORAKIH ni zaupanja, ki ga potrebuje odnos, ne moreš doseči družbenih sprememb ali Vrnitev nazaj v svoje staro življenje je lahko, kot je opisano zgoraj, eden od najtežjih razvoja.« izzivov za mlade. Eno glavnih priporočil organizacij se navezuje na pomen dodaja-nja novih vej v mreži mlade osebe – povezati jih z novimi ljudmi, viri podpore in novimi priložnostmi. Prej ko se začne ta proces, tem bolje. To ni nekaj, o čemer začnete REALEN POGLED NA TO, razmišljati šele, ko se prostovoljec vrne s projekta, ampak bi moralo biti vključeno KAJ JE POTREBNO že od samega začetka. S tem projekt prostovoljstva postane več kot le sam sebi na-Jasna rdeča nit, ki se je pojavljala v po- men, temveč je del procesa, ki je usmerjen k doseganju širšega cilja za mlado osebo govorih z organizacijami, je tudi potreba (npr. vrnitev k formalnemu izobraževanju ali pridobitev zaposlitve). Izmed vseh faz po dodatni podpori pri delu z mladimi v opisanem procesu, povezanem s prostovoljskimi aktivnostmi, organizacije prizna-z manj priložnostmi. Naj gre za daljše vajo, da imajo največje težave prav ob zaključku aktivnosti prostovoljcev. Zato je to priprave s strani podporne organizacije, področje, ki bi zaslužilo nadaljnje raziskovanje in podporo organizacijam. pozorno podporo koordinatorja ali men- torja v gostiteljski organizaciji ali praktič- PODPORA MLADINSKIM DELAVCEM PRI IZMENJAVI STROKOVNIH ne vidike, ki so potrebni, da se pomaga IZKUŠENJ mladi osebi zastavljati naslednje korake po vrnitvi, podatki iz intervjujev kažejo Primer pozitivne dejavnosti v podporo mladinskim delavcem je bil mednarodni se-na neizogibno potrebo, da si tisti, ki de- minar Key To Inclusion (Ključ do vključenosti), ki ga je Movit, slovenska nacionalna lajo s takšnimi mladimi, vzamejo čas in agencija programa Erasmus+: Mladi v akciji, organiziral decembra 2018. Na dogod-opravijo podporno delo, ki je potrebno. ku se je zbralo več kot 70 predstavnikov organizacij, ki se osredotočajo na prosto-Kot to razloži Vesna iz MC Trbovlje: »Ve- voljske aktivnosti za mlade z manj priložnostmi. Takšni dogodki pomagajo pri izme-46 47 njavi znanj in praks ter ustvarjajo mrežo za organizacije, ki se posvečajo soci- alnemu vključevanju na tem področju. Raziskave Movita (Movit 2019, str. 49) kažejo, da mladinski delavci še posebno cenijo priložnosti za izmenjavo izkušenj z drugimi na tem področju in strokovna usposabljanja, ki so pripravljena njim v podporo. Stenska poslikava v Don Boskovem centru Maribor Prostovoljci na sprehodu nad Slovenj Gradcem Stena nekdanjih prostovoljcev v MC Trbovlje Izgradnja inovativnih partnerstev pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladihV 48 49 UVOD Od kod pridejo dobre nove ideje? Za prostovoljske aktivnosti je potrebno graditi partnerstva. Nihče ne more teh projektov izvajati sam – sodelovanje je njihov osrednji del. Toda kje naj se ta izgradnja partnerstev začne in konča? Koga vključiti (in koga ne)? V nadaljevanju predstavljamo štiri štu- dije primerov, štiri zgodbe z različnih koncev Evrope – od severa do juga, od podeželja do mesta. Te zgodbe povze- majo, kakšne realnosti se živi v teh kra- jih. Pripovedujejo, kako so se tamkajšnje organizacije obrnile navzven, se odprle za novo učenje in z ustvarjanjem ino- vativnih partnerstev preoblikovale pri- ložnosti, ki jih nudijo mladim, s katerimi delajo. Te študije niso predstavljene kot repre- zentativni primeri. Napisane so z vidika 3 raziskovalca, ki je obiskal te organizacije in opravil intervjuje z njihovimi predstav- niki. Upamo, da bodo služile kot navdih Povzetek štirih predstavljenih primerov: za nove ideje in prihodnost, v kateri takšni primeri niso tako izjemni. Študija primera 1: Spodbudi moje sanje Kako so mladinski delavci v Göteborgu pripeljali skupaj pri-stojne službe in družinske člane, da podprejo ranljive mlade pri izgradnji bolj povezane prihodnosti. Študija primera 2: Vidim vas, tukaj ste Kako se je v boju proti dolgotrajni brezposelnosti razvilo partnerstvo med Zavodom za zaposlovanje in trboveljskim mla- dinskim centrom. Študija primera 3: V prihodnost usmerjena aktivnost Kako je območna enota norveškega zavoda za zaposlovanje NAV za okrožje Møre og Romsdal začela izvajati prostovoljske aktivnosti, da bi pomagala dolgotrajno brezposelnim mladim. Študija primera 4: Od spodaj navzgor Kako je organizacija iz madridske četrti Vallecas pridobila podporo župana za evropski mladinski center za celo mesto. ŠTUDIJA PRIMERA 1 SPODBUDI MOJE SANJE Iter, Göteborg, Švedska »Mislim, da sem večkrat dobila kurjo polt tudi prijatelji.« Nadalje pove: »Na sestanku mreže si ogledamo načrt aktivnosti in se na teh sestankih mreže, ki jih imamo prej pogovarjamo o njihovih sanjah – o čem ta udeleženec sanja, ko se bo vrnil, in kako in potem. Kar tam vidiš, je res uau!« Se-naj tej osebi pomagamo dejansko doseči cilje.« dim v stavbi Občine Göteborg, se po- govarjam z Ido Palm, eno od socialnih Po mnenju Lasseja Pelttarija, še enega iz Iterjeve ekipe socialnih delavcev, je ključ- delavk pri Iterju, in si želim izvedeti več nega pomena sodelovanje. »Za mlade je pomembno, da vidijo, koliko ljudi je okoli o teh sestankih mreže. njih, ki jim je mar zanje. Na nek način se vprašanje prenese z ene osebe na raven družine in zato imamo te sestanke mreže. Potrebuješ kontekst in to je zelo po-pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih Prvič sem slišal za Iter, ko sta mi pogovor membno za ohranjanje konteksta, kjer imaš podporo, ker sam nisi dovolj opremljen, V z njimi priporočili organizaciji iz Sloveni- da bi preživel.« je in Španije, ki izvajata prostovoljske aktivnosti in sta z njim sodelovali. V okvi- Zamisel, da se skupaj zbere ključne ljudi okoli mlade osebe, je prišla iz izkušenj ru mojega raziskovanja in iskanja prime-mladih samih in občasne razdrobljenosti podpore, ki jo dobijo. »Mlade prejemnike rov učinkovitih praks v prostovoljskih ak-socialne pomoči se včasih pošilja na toliko različnih koncev, od tega k temu in po-tivnostih po Evropi so mi te organizacije, tem spet nekomu drugemu,« pove Ida. »In potem morajo spet in spet razlagati svojo ki so sodelovale z Iterjem, povedale, da zgodbo, ki je včasih res tragična, vedno pa težka. Ali lahko torej spravimo vse te ljudi si moram pogledati, kaj delajo v Göte-skupaj, namesto da morajo mladi letati od enega do drugega? A lahko naredimo en borgu. Ekipo Iterja vodi Anna Lilja, ki mi načrt namesto desetih različnih – enega za službo, enega za šolo, enega za …?« razloži: »Ciljna skupina je med 18 in 29 leti in ponavadi niso zaposleni oziroma Lasse se spomni matere enega od prostovoljcev, ki se je udeležila sestanka: »Solze se ne izobražujejo ali pa so pustili šolo.« je imela v očeh, ko je videla, kaj se je zgodilo s sinom. V njenih očeh je prišlo do Povprašam jo o mladih z manj priložnost-izjemnih sprememb v njegovem odnosu. Videla je, kako je odrasel. Če ti družina to mi. »Pri nas ne uporabljamo tega izraza, pove, si že na pravi poti.« mi rečemo „neodkrite“ priložnosti.« Ta ideja se potrdi pozneje istega dne, ko se dobim s Henrikom, enim od mladih, s katerimi je delal Iter, in ki je šel na projekt prostovoljstva na Islandijo. »Sestanki mre-Sestanke mreže izvajajo pred odhodom že so bili dobra stvar. Lahko sem povabil vse prijatelje in družino in prišli so. Tako so mlade osebe na projekt in potem spet izvedeli, kaj bom naredil in zakaj bom to naredil. In kaj bom delal, ko pridem nazaj, po vrnitvi z njega. Osnovna zamisel je, o čem smo se pogovarjali z Iterjem, kaj so moji največji strahovi, kaj si želim. Res je da se vrsta ključnih ljudi, ki so vpleteni bilo dobro.« v prihodnost mlade osebe, zbere skupaj v vključujočem vzdušju enakopravnosti. In pristop Iterja s podporo prakse sestankov mreže prinaša dejanske rezultate za Mladi se sami odločijo, kdo naj pride, in mlade in za mesto. Kot zaključi Anna: »Običajno okoli 80–85 % teh, s katerimi prip-jih povabijo, pri tem pa jim Iter nudi po- ravljamo prostovoljske aktivnosti, dobi delo ali nadaljuje študij, ko zaključijo z Iter-moč. jem. Mislimo, da je to zelo dobra številka za to ciljno skupino.« Anna pojasni: »Lahko so to družinski člani prostovoljca ali strokovna mreža – lahko je njihov zdravnik ali svetovalec zavoda za zaposlovanje – lahko pa so 50 51 ŠTUDIJA PRIMERA 2 VIDIM VAS, TUKAJ STE Mladinski center Trbovlje, Slovenija V kavarni Mladinskega centra Trbovlje malnosti vsega skupaj in niso zares razumeli, kaj počnemo. Zdaj pa je veliko lažje Aneta Kovačič, projektna referentka lo- – zdaj je, kot bi govoril z mladinskim delavcem iz soseske.« kalne pisarne Zavoda za zaposlovanje, pije dopoldansko kavo in se spominja Lokalna pisarna Zavoda za zaposlovanje in MCT sta razvila vzajemno koristno par-zadnjih treh let. »Na začetku nas je bilo tnerstvo in sodelujeta za krepitev zaposljivosti mladih. Na ta način sta Zavod za okoli 40 – mladih, ki smo dobili zaposli-zaposlovanje in MCT pomagala mladim iz regije približati priložnosti, kot so prosto-tev v pisarnah Zavoda za zaposlovanje voljske aktivnosti. Temelj tega pa je bila iskrena pripravljenost tako mladinskega po Sloveniji s pogodbami do leta 2022. centra kot Zavoda za zaposlovanje, da se učita eden od drugega in to učenje spre-Cilj je bil, da se Zavod za zaposlovanje menita v dejanja. približa mladim in njihovemu načinu raz- mišljanja in posledično bolje pomaga Kaj se je Zavod za zaposlovanje naučil od MCT? mladim pri iskanju zaposlitve.« Aneta: Gre za način, kako pristopajo do mladih. Pri naši generaciji ta formalni način ni Krepitev zaposljivosti mladih v Evropski funkcioniral. Taki neformalni, »mehki« načini so veliko boljši, da mladi čutijo, da jih uniji je ena od stalnih prednostnih nalog razumeš. Všeč mi je, kako je MCT vodil svoja srečanja, ko so prišli v našo pisarno programa Erasmus+: Mladi v akciji. Kako – kako so vse predstavili. Ni bilo v smislu: »Sedi tukaj in me poslušaj.« Bilo je v stilu lahko mladinske organizacije, ki sode-dela v krogu in vključevanja vseh: »Vidim vas, tukaj ste. Kaj torej želite delati?« lujejo v programu Erasmus+, najbolje uresničujejo ta cilj? Enega od inovativ- Mitja: nih primerov najdemo v Trbovljah. Pred leti, ko smo povabili uslužbence Zavoda za zaposlovanje k nam, so imeli zelo klasično predstavitev – powerpoint, polurni govor, malo dolgočasno za mlade. Am- »Ta generacija mladih zaposlenih je po- pak zdaj vidijo, da obstajajo drugačne metode. Kadar gremo tja, nikoli ne dela-membno vplivala na način delovanja Za- mo tega – nikoli ni, da bi samo sedeli in poslušali. Vsakič je drugače. In potem voda za zaposlovanje,« nadaljuje Aneta. so začeli razmišljati: »Mogoče je tako boljše – ne dolgočasijo se, niso žalostni.« In »Prej si imel samo 15 minut z mladimi potem že vidiš, da začenjajo uslužbenci Zavoda za zaposlovanje kaj spreminjati. brezposelnimi. Zdaj imamo več časa za Zelo pomembno je za njihovo podobo, ker navadno nimajo ravno dobrega slovesa mlade. Vabimo jih na več dogodkov in v javnosti. delamo stvari bolj osebne, začeli pa smo tudi izvajati več delavnic za mlade. Cel Kaj je MCT pridobil oz. kaj se je naučil od Zavoda za zaposlovanje? pristop se je spremenil. Začelo se je z Mitja: nami, zdaj pa se širi tudi na druge za- Kot mladinski delavci spoznavamo nekatere njihove metode in jih uvajamo v svoje poslene in pisarne.« delo, kar pomeni, da ne gledamo na mlade samo na ravni med dvema oseba-ma, ampak kot skupino. Tako sledimo tudi trendom v skupini. Zame je zdaj lažje Zgoraj, v pisarnah Mladinskega centra reči: »OK, v svoje aktivnosti bomo vključili 10 % brezposelnih mladih.« To je res po-Trbovlje (MCT), o vidnih spremembah membno, da lahko deluješ tudi z makro vidika, ne samo z mikro vidika. Tega pri spregovori Mitja, eden od tamkajšnjih precej mladinskih centrih manjka – delajo samo z mikro perspektive. mladinskih delavcev: »Zdaj je veliko lažje – razumejo, kaj pravzaprav želimo doseči. Prej je bilo več poudarka na for- Aneta: Čeprav je sodelovanje še dokaj mlado, že lahko potegnemo kak sklep o tem par-V Zasavju imamo v registru okoli 600 tnerstvu. Mladi z manj priložnostmi zelo pogosto padejo skozi špranje v družbi. Eden mladih in nam je lažje stopiti v stik z nji-od uspehov te zgodbe je, kako zmanjšuje nekatere od teh špranj. Prvič, Zavod za mi kot MCT-ju. Naučili so se tudi, da ni zaposlovanje se je približal mladim tako, da je zaposlil in zaupal mlademu osebju, ki lahko delati na področju zaposlovanja. bolje razume, s kakšnimi okoliščinami se soočajo mladi. Drugič, Zavod za zaposlo-MCT ima zdaj več občutka za izzive, ki vanje tesno sodeluje z Mladinskim centrom Trbovlje in se je od njega naučil, kako se so s tem povezani, s sodelovanjem pa približati mladim. Tretjič, mladinski center postaja bolj usklajen z Zavodom za zapo-lahko pridemo do novih idej. slovanje in deluje bolj strateško pri izgradnji zaposljivosti mladih in razvijanju, kako različne skupine družbe razumejo mladinsko delo in prostovoljske aktivnosti. Končni Kaj ste se naučili o tem, kako prosto-cilj vsega tega pa je zapolniti razpoke med mladimi in zaposlovanjem ter doseči, da voljske aktivnosti prispevajo k bo manj mladih padlo v nevarno brezno dolgotrajne brezposelnosti. zaposljivosti? Aneta: Zelo so povezane z zaposlovanjem. Pri mladih se veliko težav navezuje na nji- hovo samozavest – pravijo, da nimajo dovolj izkušenj ali znanja ali česarkoli, pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladihV kar bi delodajalcem pokazali na razgovoru. Ampak ko zapustiš svojo cono udobja, lahko začneš iskati pravega sebe. Mitja: Na prostovoljske aktivnosti se vedno bolj gleda z vidika zaposljivosti. Pred enim mesecem smo imeli veliko sreča- nje z delodajalci. Ključno sporočilo vseh Mitja iz MC Trbovlje z darilom iz Slovenj Gradca Intervju s prostovoljci v MC Krško poslovnežev je bilo, da bi morala vsaka mlada oseba iti v tujino. Če greš, ti to sicer ne bo zagotovilo službe, ampak če to narediš, bo to zelo močno izboljšalo tvoje kompetence. Tudi na Zavodu za zaposlovanje to vedo – to je dobra pri- ložnost. Aneta: Še nekaj je zares dobro. Ta generacija ima včasih težave s svojimi obvezno- stmi, so utrujeni in delajo preveč stvari. V prostovoljskih aktivnostih pa lahko razvijejo delovne navade in odnos do dela. OK, saj je zanje zabavno, ampak imajo tudi urnik in posledično dobijo ne- kaj discipline. Mislim, da je to zelo po- membno in se tako naučijo na lep način. Europa Joven Madrid – Vallecas 52 53 ŠTUDIJA PRIMERA 3 V PRIHODNOST USMERJENE AKTIVNOSTI Zavod za zaposlovanje NAV, Møre Og Romsdal, Norveška »Malo smo navdušeni, ker dva naša prostovoljca ravno danes potujeta v Slovenijo.« Izza severnoevropskega omiljevanja besed je čutiti zavzetost Oleja Kristiana Myrbostada. Dva mlada prostovoljca, ki odhajata na dvomeseč- ni projekt prostovoljstva v Sloveniji, sta prva, ki ju pošilja območna enota norve- škega zavoda za zaposlovanje NAV za okrožje Møre og Romsdal. Leta 2017 sta se Ole Kristian in njegova sodelavka Tove Gustad udeležila kon- ference o prostovoljskih aktivnostih v Göteborgu na Švedskem. Tam ju je nav- dihnil primer dela, ki ga je predstavil Iter, zaradi česar sta se odločila, da zamisel Intervju s prostovoljci v MC Krško prineseta v Møre og Romsdal. »Rezultati so tako dobri, da moramo to poskusiti PUM-o Skofja Loka tudi v našem okrožju.« službah imajo težave najti aktivnosti, ki vest, da se naučijo o sebi stvari, ki se so usmerjene v prihodnost.« jih niso v drugih izkušnjah, ki so jih imeli Večinoma v prostovoljskih aktivnostih sodelujejo nevladne organizacije. Res do zdaj. Da se jim da orodje znotraj njih me je zanimalo, zakaj so se na tem zavo- Tove nadaljuje: »Zaradi njihovih doseda- samih, da na priložnosti gledajo na dru- du za zaposlovanje odločili sami nepos- njih izkušenj v življenju nimajo veliko sa- gačen način.« redno poslati mlade na prostovoljske mozavesti glede svojih možnosti. In za aktivnosti. to je veliko razlogov.« Eden od razlogov, Kaj je posebnega na prostovoljskih ak- ki jih izpostavljata, je duševno zdravje. tivnostih v primerjavi z vsemi ostalimi Ole Kristian mi razloži: »V našem okrož- »Na nacionalni ravni vidimo, da ima od možnostmi? »Ker so v novi državi z no-ju je izziv najti ukrepe, ki odgovarjajo na mladih, ki niso zaposleni in se ne izo- vim jezikom, z novimi ljudmi in delajo potrebe mladih, ki so že dolgo brez služ- bražujejo ali usposabljajo, kar 60–70 % nove stvari – vse je novo. So daleč od be in se ne izobražujejo«. Tove pa pove, težave z duševnim zdravjem.« doma, daleč od družine, prijateljev – po- kako se je zavod za zaposlovanje odlo- zitivnih stvari, negativnih stvari – skratka čil, da lahko prostovoljske aktivnosti nu- Kaj pa sta onadva in njuni sodelavci pri- so na lastnih nogah. Sami morajo uprav- dijo mladim nekaj, kar jim je manjkalo. čakovali, da lahko prostovoljske aktiv-ljati s sabo – pri tem pa imajo seveda »Hoteli smo poskusiti s prostovoljskimi nosti prinesejo tem mladim? Tove pravi, podporo. To vidimo kot zelo dragoceno aktivnostmi, da vidimo, ali lahko de- da je cilj, da se jih »spravi na drugačno in pomembno stvar, ki jo je treba izku-jansko dosežemo spremembo pri mla- pot, kot so bili prej, da vidijo, da imajo siti.« dih. Naši kolegi v javnih zaposlitvenih možnosti, da lahko pridobijo samoza- Ena od stvari, ki je pomagala uresničiti to idejo, je sodelovanje z mladimi usluž- benci. Ole Kristian pove: »Zelo enostav- no nam je prodati prostovoljske aktivno- sti zavodom, še posebej kjer na zavodu dela veliko mladih, ker imajo sami oseb- ne izkušnje z delom v tujini ali preživlja- njem dela izobraževanja v tujini.« Tove nadalje poudari, kakšen vpliv je imela uvedba prostovoljskih aktivnosti na njihovo organizacijo. »Širi obzorja naših kolegov, da vidijo nove priložnosti za pomoč mladim, kako naj postanejo iskalci zaposlitve zunaj v družbi. To je drugačna metoda, kot so tradicionalne, za katere so morda prej slišali.« pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladihV Kakšna je torej zanju povezava med prostovoljskimi aktivnostmi in zaposlji- vostjo? Tove pravi, da »ne gre za to, da se udeležiš prav nekega usposabljanja, ampak za tisto, kar pridobiš preko vseh aktivnosti, vsega sodelovanja, vse fleksi- Plakat evropskega dneva jezikov – poljščina Plakat evropskega dneva jezikov – slovaščina bilnosti. Vse, kar prispevaš, ti prinaša te kompetence, ki jih lahko potem zapišeš v svoj življenjepis, kar je precej vredno.« »Podjetja, ki zaposlujejo, postajajo ved- no bolj mednarodna,« nadaljuje Ole Kristian, »zato je takšna mednarodna izkušnja in razumevanje, kako delujejo različne kulture, zelo pomembna stvar v življenjepisu in lahko tudi podjetjem veli- ko pove.« S Tove se spet pogovorim čez nekaj mesecev, da povprašam, kako sta se znašla prostovoljca, ki sta šla v Slove- nijo. »Oba prostovoljca sta se ogromno naučila o sebi in svojih zmožnostih. Na- učila sta se, kako komunicirati z ljudmi iz različnih kultur in v tujem jeziku.« Nada- lje mi pove: »Po mojem mnenju ta fokus v teh osmih tednih prostovoljcem omo- goča, da v večji meri vzpostavijo pozitiv- no mišljenje o lastni prihodnosti in mož- nostih. Do zdaj imamo izkušnje samo z dvema kandidatoma, se pa že veselimo Plakat evropskega dneva jezikov – slovenščina Plakat evropskega dneva jezikov novih priložnosti za druge prostovoljce v prihodnosti.« 54 55 ŠTUDIJA PRIMERA 4 OD SPODAJ NAVZGOR Coordinadora in Europa Joven Madrid, Španija »Stvar je v tem, da je Vallecas ena naj- ne dobi denarja za stroške zaposlenih. Organizacija potrebuje denar, da projekt bolj deprivilegiranih četrti v Madridu – z podpre in ga dobro izpelje. Nočemo pošiljati ljudi v tujino in jih prepustiti samih sebi. nizkimi ravnmi prihodkov in visokim de- Za svoje ljudi v tujini moramo poskrbeti – in prav tako, kadar tukaj gostimo mlade.« ležem ljudi, ki pustijo šolo,« razloži Jorge Hermida, direktor organizacije Coordi- nadora. Sem v četrtnem centru na se- veru Madrida, da bi slišal poglede ljudi, ki so vključeni v Coordinadoro, evropski mladinski center Europa Joven Madrid in delo, ki se trenutno odvija za približe- vanje priložnosti iz programa Erasmus+: Mladi v akciji »mladim v občutljivih situa- cijah«, kot jim pravi Jorge. Jorge je eden tistih, ki imajo gravitacijski privlak v prostoru, kjer se nahajajo – ko spregovori, se zdi, da se vsi obrnejo in poslušajo. »Coordinadora je nevladna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1989 z namenom povezovanja druž- benih organizacij, ki delajo z otroki in mladino. Sestavljeni smo iz 20 mladin- skih centrov za ogrožene mlade – vseh s tega območja.« Jorge pove zgodbo, kako je »leta 1997 Coordinadora začela svoj prvi evropski projekt. Od takrat smo izvedli več kot 40 projektov v povezavi z izobraževanjem in mladino. Ta izkušnja nam je dala odlično razumevanje, kako Carla iz Achieve More Scotland z darilom iz Slovenije delujejo evropski programi.« Coordinadora je z Občino Madrid dosegla dogovor o financiranju evropskega mla-Ta zgodba vodi do leta 2006, ko se je dinskega centra Europa Joven Madrid, da se podpre mlade iz celotnega Madrida, Coordinadora obrnila na župana Ma-ne le iz četrti Vallecas, z dostopnimi mednarodnimi priložnostmi. Jorge nadaljuje: drida, da bi se pogovorili o potrebi po večji podpori za povezovanje mladih v »Od leta 2006 je Europa Joven Madrid poslala preko 100 ljudi in jih gostila okoli 50.« Madridu s temi evropskimi priložnostmi, Občina še danes financira center Europa Joven Madrid. kot so prostovoljske aktivnosti. Jorge razloži, da »organizacija iz teh aktivno- Toda skozi leta se vedno znova postavlja eno vprašanje. Yuki Marquez, koordinator-sti v programu Erasmus+: Mladi v akciji ka evropskih projektov v Europi Joven Madrid, ga povzema takole: »Poslali smo ve- liko ljudi, ampak večina od njih – lahko nam pomaga, da jih bolje pripravimo in jim lažje pomagamo, ko so v tujini. Delujemo rečem, da morda 80 odstotkov ali več kot mreža.« – ima diplome, so študirali in so že po- tovali. Prav, to je dobro, ker so izboljšali Preko svojega dela skozi leta sta Coordinadora in Europa Joven Madrid dobila svoje kompetence, ampak ciljna skupi-dober občutek, kaj je v resnici potrebno za uspešno delo in povezovanje ranljivih na, s katero delamo, ne izkorišča te pri-mladih z mednarodnimi priložnostmi, ki lahko vodijo do preobrazbe. Jorge razloži ložnosti. Glavno vprašanje je torej: Zakaj različne elemente, ki so potrebni. »To res mora biti dobro opravljeno. Res potrebuje-mladi z manj priložnostmi ne sodelujejo mo dodatne strukture. Ne gre samo za mlado osebo – gre za Balio [ena od četrtnih v prostovoljskih aktivnostih?« organizacij v Vallecasu], gre za Coordinadoro, gre za Europo Joven Madrid s podporo Občine Madrid in za partnerje v drugih državah. Ampak resnično mislim, da Z zasledovanjem in raziskovanjem tega ta en mesec spremeni življenja mladih, ker odpira razmišljanje in nudi priložnosti,« vprašanja so odkrili nekatere ključne zaključi. »To je razlog, da smo pripravljeni vložiti ta dodatni trud.« ovire. »In tako smo prišli do nekaterih odgovorov: večinoma gre za pomanjka- »Naš cilj je, da preprečimo to dolgotrajno brezposelnost. Gre za preprečevanje,« je nje informacij, dostopa ali sredstev. Na zelo jasna Yuki. »Včasih mladi, s katerimi delamo, niso nezaposleni – nekateri štu-primer predvideva se, da imajo vsi doma dirajo – ampak so vseeno daleč od trga dela. Mi pa jim nudimo izboljšanje njihovih dostop do interneta, ampak v Španiji je kompetenc in to je način, da se izognejo dolgotrajni brezposelnosti.« pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladihV ta precej drag. Poleg tega lahko nimajo motivacije – ker gre za nekaj, kar se jim morda ne zdi zanimivo ali pomembno za njihovo življenje. Ti mladi pa se so- SKLEPNE MISLI, očajo tudi s številnimi problemi, tako da to mogoče trenutno zanje ni glavni cilj«. REFLEKSIJA IN PRIPOROČILA Yuki dodaja: »Februarja smo imeli sre- čanje partnerjev in smo obiskali eno od ZAPOLNJEVANJE ŠPRANJ združenj v Coordinadori, kjer je nekdo Ena od tem, ki jih najdemo v vseh teh študijah primerov je, kako sodelovanje v od vzgojiteljev rekel, da imajo težave s partnerstvu pomaga zapolniti prazen prostor med različnimi organizacijami in in-pošiljanjem deklet, ker so nekatere pri stitucijami, ki delajo z mladimi – to so špranje, skozi katere pogosto padejo mladi. štirinajstih že poročene ali zaročene. Iter na svojih sestankih mreže dobesedno skupaj v krog z mlado osebo zbere za-Teh ovir se ne vidi, ampak obstajajo.« njo relevantne ljudi – različne službe, ki delajo z njo ali z njim, in družinske člane. Vprašanje, ki ga pri svoji praksi v Iterju zastavlja Ida Palm, je zelo pomembno za V svojem poslanstvu vključevanja več vsakogar, ki dela z mladimi: »Ali lahko torej spravimo vse te ljudi skupaj, namesto mladih z manj priložnostmi je bila eden da morajo mladi letati od enega do drugega? A lahko naredimo en načrt namesto od virov, ki so jih uporabili, mreža Co-desetih različnih?« ordinadora – torej vrnitev h koreninam. Kot opiše Rosario Coronado, evropska POTENCIAL MLADINSKIH DELAVCEV ZA DOSEGANJE SPREMEMB mladinska svetovalka pri Europi Joven Mladinske delavce lahko hitro prevzame občutek, da nimajo vpliva na druge sek-Madrid: »Ena od zelo pomembnih stva- torje družbe in ne morejo ničesar spremeniti. Toda predstavljene študije so polne ri je, da prostovoljci, ki smo jih poslali, primerov zagnanih mladinskih delavcev, ki znajo jasno pokazati, kako dragoceno je prihajajo iz različnih organizacij v Valle-njihovo delo, in te argumente predstavljajo tistim, ki odločajo o uvajanju sprememb, casu, ki so del Coordinadore. Gre torej da se tako ustvarijo trajna partnerstva. Primer je Coordinadora, ki je praktično med-za fante in dekleta, ki so bili uporabniki narodno mladinsko delo v eni četrti v Madridu predstavila županu in tako zagotovila teh organizacij, zdaj pa so nekateri od evropski mladinski center za celotno mesto. Tudi Iter se je začel s pobudo nekaj njih tam prostovoljci.« Rosario nadaljuje: mladinskih delavcev, zaposlenih na Občini Göteborg na Švedskem, da se zagoto- »Za nas je bila podpora teh organizacij vi osnovno podporo, s katero se bo nekaterim najbolj marginaliziranim mladim v zelo pomembna, ker dobro poznajo te tem mestu omogočilo, da izkoristijo možnost prostovoljskih aktivnosti. Zdaj pa se mlade. Vejo, kje se soočajo s težavami ta zgodba o uspešnih spremembah med drugim širi celo na norveški zavod za za-ali kakšni problemi lahko nastanejo, kar poslovanje. 56 57 BREZ ZANAŠANJA NA USTALJENE PRAKSE • 7 organizacij ni videlo zavodov za zaposlovanje kot po- Zelo lahko je obravnavati sodelovanje z določeno organizacijo tencialne partnerje – najpogosteje so kot razlog navedli, kot manj pomembno. Te študije primerov pa kažejo, da prema-da imajo zavodi svoj nabor praks in prednostnih nalog, ki govanje prvih vtisov in odkrivanje novih načinov razmišljanja, so precej drugačne od praks in prednostnih nalog mla-nepričakovanega učenja in skupnih močnih točk preko novih dinskih organizacij; partnerstev prinaša velike prednosti. Zgodba Mladinskega • 4 organizacije so se po seminarju za vzpostavljanje par- centra Trbovlje in lokalne pisarne Zavoda za zaposlovanje je tnerstev, ki je leta 2016 potekal v Sloveniji, trudile nave-jasen primer pripravljenosti teh dveh organizacij in njunega zati stik s svojimi lokalnimi pisarnami zavodov za zaposlo-osebja za medsebojno učenje ter koristi, ki jih to prinaša mla-vanje, a pri tem niso bile zelo uspešne – najpogosteje so dim, s katerimi delajo. mladinske organizacije kot razlog navedle pomanjkanje razpoložljivega časa osebja in drugačne organizacijske ZAUPANJE MLADIM (MLAJŠIM) IN V PRIHODNOST USMER- prioritete; JEN POGLED • 4 organizacije so razvile konstruktivna partnerstva z zavo-Kot je opisala Aneta Kovačič: »Na začetku nas je bilo okoli 40 di za zaposlovanje (na različnih ravneh), ena organizacija – mladih, ki smo dobili zaposlitev v pisarnah Zavoda za zapo-pa je bila sama zavod za zaposlovanje – zgodbi dveh od slovanje po Sloveniji s pogodbami do leta 2022.« Študija iz njih sta predstavljeni na prejšnjih straneh (študiji primerov Trbovelj predstavlja le en primer, kakšen vpliv ima že zgolj ena 2 in 4) od njih. Ker se je program za izmenjavo študentov Erasmus začel leta 1987, je vedno bolj običajno, da so mladi po Evropi v Med organizacijami, vključenimi v raziskavo, sodelovanje z okviru svojega izobraževanja imeli mednarodno izkušnjo. Kot zavodi za zaposlovanje ni splošno razširjena praksa. Čeprav SKLEPNE MISLI, je povedal Ole Kristian Myrbostad iz NAV-a: »Zelo enostavno predstavljene študije kažejo na nekatere primere, kako lahko nam je prodati prostovoljske aktivnosti zavodom [za zaposlo-vzpostavljanje partnerstev med mladinskimi organizacijami in REFLEKSIJA IN PRIPOROČILA vanje], še posebej kjer na zavodu dela veliko mladih, ker imajo zavodi za zaposlovanje obrodi sadove, je potrebno prizna-sami osebne izkušnje z delom v tujini ali preživljanjem dela ti pomisleke, ki jih poudarjajo mladinske organizacije. Poleg izobraževanja v tujini.« tega se nekaterim na polju mladinskega dela upira že sama misel, da bi projekte prostovoljstva izvajali zavodi za zaposlo-MOČ PROSTOVOLJSKIH AKTIVNOSTI vanje, kot smo videli v primeru NAV-a na Norveškem. Ali je cilj Pri prebiranju teh študij primerov preseneča tudi pomen, ki zaposljivosti zavzel celotno mladinsko delo? Prav tako pa bi ga intervjuvano osebje pripisuje prostovoljskim aktivnostim. bilo lahko pri nadaljnjem raziskovanju tega področja vredno Slišati to od mladinskih organizacij morda niti ni nič nenavad-preučiti tudi poglede referentov na zavodih za zaposlovanje nega, a pogled norveškega zavoda za zaposlovanje je še na sodelovanje z mladinskimi organizacijami. posebej presenetljiv. Kot to opiše Tove Gustad: »Hoteli smo poskusiti s prostovoljskimi aktivnostmi, da vidimo, ali lahko de-Nadaljnje priporočilo za boljše odnose z zavodi za zaposlova-jansko dosežemo spremembo pri mladih. Naši kolegi v javnih nje – poleg že opisanih – se nanaša na pomemben poudarek zaposlitvenih službah imajo težave najti aktivnosti, ki so us- številnih mladinskih organizacij, vključenih v to raziskavo, da merjene v prihodnost.« Tukaj intervjuvani zaposleni ne dvomi-je ključnega pomena, da se mladih ne kaznuje s tem, da izgu-jo, da lahko prostovoljske aktivnosti nudijo nekaj edinstvene-bijo upravičenost do socialnih transferjev zaradi udeležbe v ga, nekaj, kar je drugje težko najti, nekaj, kar lahko spremeni projektu prostovoljstva (ali kaki drugi aktivnosti mednarodne-posameznikovo prihodnost. ga mladinskega dela). Iz tega, kar govorijo te mladinske organizacije, je očitno, da možnost izgube socialnih transferjev SODELOVANJE Z ZAVODI ZA ZAPOSLOVANJE mladih (in njihovih družin) pogosto preprečuje vsakršno mož- Ko se je leta 2016 ta projekt začenjal, je prevladoval velik nost, da bi ti sodelovali v mednarodnih priložnostih, ki lahko interes za raziskovanje možne vloge zaposlitvenih služb pri posamezniku spremenijo življenje. promociji prostovoljskih aktivnosti. Osredotočenost na ta vidik se kaže tudi v predstavljenih zgodbah, ki skoraj vse vključujejo sodelovanje z zavodi za zaposlovanje (vsaj v neki obliki). Vseeno pa je potrebno upoštevati, da od 16 organizacij, ki so sodelovale v raziskavi: pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladihV SKUPNI ZAKLJUČKI, PRIPOROČILA IN REFLEKSIJA 58 59 Rezultati raziskave v 1. delu kažejo, da mladi, ki so bili vključeni: • zvejo za prostovoljske aktivnosti predvsem preko priporočil drugih (MZVP) oziroma organizacij, v katere so že vključeni (MZMP); • kot glavne razloge za odhod na projekt prostovoljstva naštevajo: • občutek izgubljenosti, Ta raziskovalni projekt je bil vzpostav- • iskanje nove izkušnje in ljen z naslednjimi cilji: • izboljšanje možnosti, da najdejo delo; 1. bolje razumeti vpliv prostovoljskih • kot rezultat svojih prostovoljskih aktivnosti opisujejo predvsem aktivnosti na zaposljivost mladih, razvoj svojega odnosa – zlasti, da so postali bolj: zlasti mladih z manj priložnostmi; • pogumni, 2. predstaviti nabor učinkovitih praks • zreli, mladinskih organizacij, ki podpirajo • odprti in mlade preko svojih projektov pro- • samozavestni; stovoljstva; • pridobijo uporabne veščine in znanja, predvsem na področju: 3. raziskati potencial inovativnih par- • jezikov, • skupinskega dela, tnerstev med mladinskimi organiza- • komunikacije in cijami in drugimi institucijami, zlasti • spoznavanja novega kraja; zavodi za zaposlovanje. • cenijo povečanje njihovih socialnih mrež (oziroma družbenega kapitala), zlasti kot vir: • podpore, • navdiha, • novih priložnosti in • povezav; • poudarjajo druge vplive na zaposljivost kot na primer, da: • imajo zdaj boljšo predstavo, kakšno delo si želijo opravljati; • so dobili nekaj, kar lahko uporabijo v življenjepisu in na razgovorih; • so se jim razširila obzorja o tem, kaj je mogoče početi v poklicnem življenju; • tako MZMP kot MZVP govorijo o povečanju svoje zaposljivosti – čeprav v veliki meri opisujejo podobne rezultate, pa obstajajo pomembne razlike v področjih razvoja, ki jih poudarjajo; • opisujejo podobno sliko razvoja kot osebje organizacij, v katere so bili vključeni v okviru prostovoljskih aktivnosti. 1 3 V 2. delu je opisan širok nabor pri- poročil in učinkovitih praks organi- zacij v različnih fazah prostovolj- skih aktivnosti, med drugim: • vzpostavitev močnih povezav z mednarodnimi partnerji preko skupnih vizij organizacij in sre- V 3. delu smo izpostavili štiri študije primerov projektov prosto- čevanja v živo; voljstva. S preučevanjem teh primerov smo ugotovili naslednje: • podporne organizacije morajo • sodelovanje med mladinskimi organizacijami in drugimi instituci-pred napotitvijo zgraditi tesen jami (kot so zavodi za zaposlovanje) lahko pomaga zapolniti špra-in zaupljiv odnos z mladimi, nje, skozi katere pogosto padejo občutljivi mladi, in okoli skupne- še posebej kadar podpirajo ga načrta povezati vse, ki se ukvarjajo z življenjem mlade osebe; MZMP; • pomembno je projekt prosto- • mladinski delavci lahko dosežejo spremembe in vplivajo na dru-voljstva zastaviti kot del širših ge sektorje v družbi s tem, da jasno pokažejo, kako dragoceno ciljev za mlado osebo (npr. je njihovo delo, in te argumente predstavljajo tistim, ki odločajo o premagati moj strah) – prosto-uvajanju sprememb, da se tako ustvarijo trajna partnerstva; pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladihV voljske aktivnosti same po sebi • trenutna generacija mladih zaposlenih (v dvajsetih in tridesetih niso čudežna rešitev; letih), ki imajo mednarodno izkušnjo, kot je Erasmus, lahko igra • mladi osebi je potrebno v času vlogo instinktivnih in predanih multiplikatorjev priložnosti, kot so prostovoljstva zagotoviti stalno prostovoljske aktivnosti, če se jih za to opolnomoči; podporo, vključno z ustvarja- • partnerstva med mladinskimi organizacijami in zavodi za zaposlo-njem prostora v projektu, da se vanje na področju prostovoljskih aktivnosti lahko prinesejo nove sledi zamislim in zanimanjem in nepričakovane koristi za vse vključene, če je le na vseh straneh mlade osebe ter se mlado ose-dovolj pripravljenosti za učenje; bo poveže s skupnostmi, ki jo • vendar pa so zavodi za zaposlovanje prej del problema kot re-obkrožajo; šitve, kadar mladim, ki sodelujejo v prostovoljskih aktivnostih, • po koncu projekta prosto- zmanjšajo ali odvzamejo socialne transferje. voljstva je potrebno skupaj z mlado osebo delati na prizna- nju kompetenc in ji še naprej pomagati pri dodajanju vej v njeni lokalni mreži, da se odpre- jo novi koraki in priložnosti; • ko smo neposredno mlade povprašali, katera podpora s strani organizacij jim je bila naj- pomembnejša, so izpostavili pomen ohranjanja tesnih stikov in skrbi – zlasti MZMP; • mladinski delavci cenijo, kadar jim nacionalne agencije nudijo priložnosti za izmenjavo izku- šenj z drugimi na tem področju in strokovna usposabljanja. 60 2 61 SKLEPNA REFLEKSIJA IN PRIPOROČILA Kaj lahko torej povzamemo iz tega? In naj prostovoljske aktivnosti uresničijo obljube in potencial za življenja MZMP, je pot-h kakšnim nadaljnjim korakom vas lahko rebno na različnih ravneh podpirati in vlagati v mladinske delavce in partnerstva, ki to vabi? te projekte izvajajo. Nujno potrebna sta še nadaljnja pozornost in dejavnost, sicer bodo MZMP še naprej marginalizirani in bodo v prostovoljskih aktivnostih še naprej Ta raziskava je še eden v vrsti vedno prevladovali bolj iznajdljivi in izobraženi mladi. več dokazov, ki kažejo na povezavo med prostovoljskimi aktivnostmi in za- posljivostjo. Kar je iz te študije še pose- bej razvidno, so rezultati, ki so znotraj tradicionalnih okvirov formalnega izo- braževanja težje dosegljivi, zlasti: večji pogum, samostojnost in širše socialne mreže. V hitro spreminjajočem se svetu je včasih težko predvideti, katere vešči- ne in znanja bodo koristni za mlade in njihovo zaposljivost v prihodnosti. Ven- dar pa lahko rečemo, da verjetno ne bomo obžalovali, da smo mlade opremili z več poguma, zrelosti, odprtosti, samo- zavesti in sposobnosti delovanja v no- vem in nepoznanem okolju. Zaključek raziskovalnega projekta Kom- petence EVS za zaposljivost6 je bil, da ti projekti spreminjajo življenja. Prosto- voljske aktivnosti sicer niso čudežna rešitev za vse, a podatki iz te raziskave nakazujejo, da ti projekti lahko resnično pomembno vplivajo na življenja mladih, ki v njih sodelujejo. Toda kakor več kot jasno kaže pričujoča raziskava – in kot sta odkrila Şenyuva in Nicodemi (2018) – se vključevanje MZMP v prostovoljske aktivnosti ne zgodi kar samo po sebi. Zanj je potrebno mnogo dela, povezo- vanja in podpore. Študije primerov, pri- čevanja mladih in organizacijske prakse, predstavljene v okviru tega raziskoval- nega projekta, bodo, upajmo, služili kot koristni primeri in navdih za organiza- cije, ki želijo uresničevati te projekte v življenjih MZMP, s katerimi delajo. A če 6 Gl. Şenyuva (2014); Markovic in Evrard (2014). Predstavitev rezultatov na seminarju Key to Inclusion decembra 2018 v Ljubljani PRILOGA ŠTUDIJE PRIMEROV MLADIH, KI Bolgarijo je bil pri 27 letih Paulo, kot pra- lahko s svojimi očmi. V sebi tudi on to SO SODELOVALI V PROJEKTIH vi, »brezposeln in naveličan biti doma«. občuti.« PROSTOVOLJSTVA Če izvzamemo prostovoljno civilno služenje, je bil zadnjih pet let pretežno Paulo pove, da se je veliko naučil o ra-Te štiri študije primerov so razširjene brezposeln. čunalnikih od poljskega sostanovalca, različice člankov, ki so bili predhodno da je spoznal svoje močne in šibke toč- objavljeni na spletni strani Movita, slo- Paulo je bil prostovoljec za polni delovni ke ter da se je njegova angleščina zelo venske nacionalne agencije za program čas pri okoljevarstveni organizaciji in je izboljšala. »Okrepil sem tudi svojo moč Erasmus+: Mladi v akciji, in v katerih je delal na projektih za zmanjšanje lokal-volje, da dobim službo,« doda. »Pred bil z različnih zornih kotov predstavljen nega onesnaževanja. Odhod v Bolgarijo vrnitvijo v Italijo sem se pogovarjal z Li-kontekst raziskave, medtem ko je ta še je bil nedvomno velik izziv. »Ko sem pri-lijo in rekla mi je, da imam zdaj več te potekala. Nudijo zelo zanimivo branje. šel v Bolgarijo, je bila to res težka izkuš- moči volje – „V sebi imaš ogenj, Paulo!“« pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladihV nja,« mi pove. »Ampak v enem letu se je Iz tega Paulo zaključi, da »je veliko po- izboljšalo. Ko sem začel, je bila katastro- vezav« med prostovoljskimi aktivnostmi Prostovoljska študija primera 1: Novi fa – nič nisem razumel, samo Google in zaposljivostjo. odnosi in novi izzivi v Bolgariji in Italiji Translate!« Katere pomembne datume v svojem živ- Renata dodatno razloži: »Glede na situ- ljenju si zapomnimo? Paulo nadalje pove: »Ko sem začel, mi acijo na trgu dela in na šolstvo pravimo, je bilo težko. Ko sem vzpostavljal nove da je velik razkorak med trenutnimi izku-Rojstni dan družinskega člana? Obletni- odnose z drugimi prostovoljci, mi je bilo šnjami iz šole in pripravljenostjo na svet co poroke? Dan, ko je vaša nogometna težko začeti. Ampak to mi je postalo laž- zaposlitve. In mislim, da je veliko prosto- ekipa končno osvojila pokal? je – vstopanje v nove odnose.« Nadalju- ra za prostovoljske aktivnosti pri razvija- je s priznanjem podpore s strani osebja nju mehkih veščin in nekaterih strokov- »Zelo dobro se spomnim, ko sem prišel gostiteljske organizacije AKSELS, pred- nih veščin – ne samo teoretično, ampak v Bolgarijo – bilo je 28. februarja 2017. vsem pa Lilije Georgijeve, vodje razvoja v praksi.« Renata doda: »Mislim, da so Spomnim se, da sem šel skupaj z Renato projektov. »Najlepša hvala koordinatorki vse prenosljive veščine, ki jih pridobijo, za dva ali tri dni, da spoznam Bolgarijo Liliji. Ona je bila mojstrica, ki mi je poka-glede tega zelo močne. Ne gre samo za in organizacijo, pri kateri bom. Bila je ob zala marsikaj.« prostovoljsko delo 6 oziroma 7 ur, gre za meni. Zame je bila v redu ta nova dogo- 24-urno življenje v tujini. V tem smislu se divščina.« Ko vprašam Paula, kaj je najvažnejša vrnejo kot drugačni ljudje. Mislim, da je stvar, ki jo je pridobil v tem času, mi reče: to resnični učinek.« Pogovarjam se s Paulom, mladeničem iz »Najpomembnejše je bilo, da sem spoz- severne Italije, nekaj tednov po njegovi nal nove ljudi. Zdaj poznam ljudi na Slo- Čez šest mesecev spet govorim s Pau- vrnitvi z 12-mesečnega prostovoljskega vaškem, v Španiji, v Grčiji. Veliko sem se lom. »Dobre novice imam za vas.« Pri-projekta v Bolgariji. Renata, ki jo omenja, naučil od različnih ljudi izven projekta.« poveduje mi, kako se je čez poletje sam je Renata Dolega, koordinatorka prosto- vrnil v Bolgarijo, da se spet sreča z ljud- voljcev v Paulovi pošiljateljski organiza- Tudi Renato povprašam, kaj misli, da mi, ki jih je spoznal, in z novimi prosto-ciji Atelier Europeo iz Brescie. je Paulo pridobil. »Mislim, da je bil bolj voljci v projektu. V Brescii je dobil službo pomemben rezultat zanj to, da je nare-v restavraciji blizu svojega doma. Pozneje se tudi z njo pogovorim o nje- dil nekaj uspešnega. Videl je lahko, da nem delu s Paulom. »Zelo pomembno zmore. To je res zmagovalno za nekoga, Vprašam ga po njegovem mnenju, kako je bilo, da sem šla z njim, sicer bi imel v ki prihaja z življenjske poti, ki je polna je delodajalec gledal na njegovo izku-tistih prvih dneh krizo.« Pred odhodom v „izzivov“. To je nova priložnost – vidijo šnjo prostovoljstva. »Mislim, da me šef 62 63 na nek način občuduje zaradi mojega taphora na portugalskem otoku Madeira. girati kakšno stvar. Tako da mislim, da je prostovoljskega projekta. Vidi osebo, to velika učna krivulja o najbolj enostav- ki ima večjo moč volje – da se v življe- »V preteklosti sem imela velike pro- nih stvareh v življenju, ki se jih ne moreš nju ne predam, in to nikoli. No, mogoče bleme z anksioznostjo. […] Tako da, ja, naučiti v šoli. In vse to sem dobila z Eras-bom v prihodnosti postal šefova desna moja največja želja je bila, da zrastem na musom+.« Naprej pove: »V šoli je samo roka« in pomagal pri vodenju restavra- osebni ravni in pustim ta strah za sabo. 1 + 1 = 2 in tako to je. Pika. Tukaj pa je cije. »Pri meni je izkušnja prostovoljske- Ker se v resnici nisem imela česa bati, toliko različnih načinov učenja in medse-ga projekta v mojem telesu, v moji glavi ampak bala sem se pa vsega (smeh).« bojne pomoči. To je bilo res super.« nekaj spremenila. V tem primeru, da se ne predam.« Mojco sem povprašal, ali je pred svojo Mojca svojo prostovoljsko aktivnost pri prostovoljsko aktivnostjo imela občutek, MCT in Teatru Metaphora opiše kot »ter- Na prvi dan nove službe ga je čakal v katero karierno smer želi. »Ja in ne. no«. Ob svoji vmesni evalvaciji se je za- še en velik izziv, ki je zahteval njegovo Preizkusila sem se v par poklicih, ampak vedla, da podpora, ki je je bila v svojem novo odločnost: »Šef mi pravi: „Zate nobeden ni bil pravi. Ko sem šla na pro-projektu deležna, ni tako običajna izkuš- imam službo pomivalca posode in čistil- stovoljske aktivnosti, je bilo pa to zame v nja drugih prostovoljcev v drugih organi- ca.“ Prav. Spomnim se, da je bilo na prvi smislu „to bi morala početi!“ Srečaš se s zacijah. Kakšna je bila torej ta podpora, večer – ne spomnim se izraza – zelo toliko različnimi ljudmi, vsak je drugačen ki je Mojco tako navdušila? veliko. Ampak s tem, ko se razvijam pri in lahko jim pomagaš, kakorkoli že mo- delu, mi je to zdaj lahko. Ko grem na reš. Zame je bilo to res super.« Najprej pove, kako ji je usposabljanje delo, imam svoj način, kako stvari or- pred odhodom, ki ga je organizirala na- ganiziram. Ja, res je super.« Zaključi z Eden od ključnih elementov, ki ga pou-cionalna agencija, dalo jasen občutek, besedami: »Res, res sem srečen. Pa vi?« dari, je fleksibilnost, ki ji jo je nudil njen kakšne čustvene vzpone in padce lahko prostovoljski načrt dela. To ji je omogo- pričakuje na prostovoljski aktivnosti. Po- čalo, da je zasledovala priložnosti, ki leg fleksibilnega načrta dela pa je zelo Prostovoljska študija primera 2: niso bile del izhodiščnega načrta, kot na cenila tudi veliko pozornost in skrb, ki ji Prostovoljske aktivnosti in terna primer možnost, da pomaga pri izvajanju ju je posvečalo osebje Teatra Metapho- v Sloveniji usposabljanja v lokalnem mladinskem ra, in da je osebje MCT ostalo v stiku z Lani sem pisal o sodelovanju Mladin-centru. Razloži mi: »Kar lučke so se priž- njo tudi, ko je bila v tujini. V njeni orga- skega centra Trbovlje (MCT) in lokalne- gale – to bi morala početi! Celo življenje nizaciji na Madeiri so vsi zaposleni in ga zavoda za zaposlovanje. Članek se sem si želela na nek način delati z ljud-prostovoljci delali v enem pisarniškem je osredotočal na njihova prizadevanja, mi, ampak nisem mogla ugotoviti, kako, prostoru v prijaznem vzdušju brez obso-da bi lokalnim mladim, še posebej brez- in ta prostovoljska aktivnost mi je odprla janja, kjer je čutila, da lahko z njimi deli poselnim mladim, približali priložnosti, tista vrata, da je to tisto, kar bi lahko po-karkoli. Na koncu pa opiše še, kako je kot so prostovoljske aktivnosti. Ko sem čela.« pomembno spodbudo dobivala od dru- se po enem letu vrnil v Trbovlje, me je gih mednarodnih prostovoljcev, domači- zanimalo, kaj so nekateri od teh mladih Pri Mojci vidimo jasno povezavo med nov na Madeiri in od svojega mentorja, pridobili s to izkušnjo. prostovoljskimi aktivnostmi in zaposlji- ki je naredil veliko več od svojih obve- vostjo. Poleg tega, da je našla jasno znosti, da ji je bil lahko z njenimi bese- »Stara sem bila okoli 27, ko sem ugoto- poklicno usmeritev, nove povezave in dami »vrata v drugo kulturo«. vila, česa nočem početi v življenju,« mi spretnosti, je edinstvena izkušnja pro-razloži Mojca. »Tako sem šla čez kakih stovoljske aktivnosti prispevala k njeni Mojca je zdaj tudi sama mentorica ene-14 dni nazaj v šolo. Vpisala sem se, da bi zmožnosti delovanja v različnih situaci- mu od mladih prostovoljcev z Madeire, pridobila višjo izobrazbo.« Še kak mesec jah. »Kot sem že rekla, sem se res mora- ki jih v Sloveniji gosti MC Trbovlje. Prav pozneje je iz vabila zavoda za zaposlo- la prisiliti ven iz tiste cone udobja. Tako tako izvaja promocijo po šolah, da bi vanje na informativno srečanje na MCT da ko dobim službo in bo šef hotel, da mladi, ki odraščajo na istem območju izvedela za prostovoljske aktivnosti. naredim nekaj, kar je izven moje cone kot ona, izvedeli za priložnosti v okviru Par mesecev kasneje je že pričenjala s udobja, bom prvič bolj sproščena. Znam Erasmus+. »Če imam izkušnjo, ki lahko šestmesečnim projektom pri Teatru Me- se organizirati in načrtovati in celo dele- pomaga nekomu drugemu, je najmanj, kar lahko naredim, da jo delim, da lahko raža v imenu projekta – S šalami podira- Nove jezikovne spretnosti, samozavest od nje še kdo drug kaj odnese.« Njena mo pregrade. in večja zaposljivost prostovoljcev pa strast, da nadaljuje po tej novi poti, je niso edini rezultati tega projekta, o kate- jasna. »Ko sem videla usposabljanje za »Kar se tiče odnosa, mislim, da ti spre-rih slišim. Carlo povprašam o vplivu teh trenerje, sem si rekla: Grem! Ni bilo vpra- meni življenje,« pravi grški prostovoljec prostovoljcev na lokalno mladino. »Ve- šanje, če bom lahko ali ne. Bilo je: Ne, Akis. »Greš nekam drugam, daleč stran čina mladih, s katerimi delamo, še nikoli to bom naredila. In ravno dva dni nazaj od doma, si z različnimi ljudmi iz različ- ni bila v tujini, zato je to zanje kar velika sem se prijavila za službo kot mladinska nih držav in z različnimi ozadji, pomagaš stvar – precej je strahu. Mi jim odvzame- delavka, tako da držite pesti, da mi uspe. drugim v majhnih stvareh, ampak hkrati mo ta strah tako, da gostimo mlade tu- Če pa ne, pa naslednjič. V vsakem pri- tudi na visoki ravni. Razvijaš prijateljstva kaj na Škotskem. Naši mladi vidijo, da to meru sem odločena, da bom delala na preko interakcije z otroki, drugimi pro-delajo tudi drugi mladi, kot so oni. Potem tem področju.« stovoljci in domačini.« lahko razmislijo o tej situaciji in pogosto se odločijo, da gredo tudi oni. Torej se je Pred odhodom na ta projekt Gheorghe ustvaril tok priložnosti za opolnomočenje Prostovoljska študija primera 3: iz Romunije še nikoli ni srečal muslima- mladih in ugotavljanje, kdo želijo biti.« S šalami podiramo pregrade na. »Prej sem si predstavljal, da so hu- na Škotskem dobni. Po mojem sem to dobil iz medi- Pogovor s Carlo me spomni na španski pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladihV Z Johanno iz Romunije se pogovarjam jev, ko poslušamo negativne zgodbe. pregovor, ki sem ga nekoč prebral: »Kjer o pregovorih. V angleščino mi prevede Ampak ko sem jih spoznal, so se moje ne manjka volje, ne manjka priložnosti.« enega svojih ljubših iz njene države: »Če predstave spremenile. Torej me je to gost pride v hišo praznih rok, je kot bi srečanje z drugo kulturo spremenilo.« prišel z roko v riti.« Obožujem spoznava- Prostovoljska študija primera 4: »Kaj nje pregovorov z različnih koncev Evro- Poleg ustvarjanja širšega razumevanja pa je tole prostovoljstvo? « Mehke ve-pe, ta pa mi res nekako daje misliti. Edi- projekt podiranja pregrad odpira nove ščine in razširjena obzorja na Poljskem no, kar sem prinesel s seboj v to hišo v priložnosti za učenje in zaposlovanje, »Neka prostovoljka, ki je prišla sem iz severnem Glasgowu, kjer so nastanjeni kot razloži Gheorghe. »Zdaj vem, da lah-Ukrajine, je imela pred odhodom obšir- prostovoljci, je diktafon, da posnamem ko nekaj časa živim v drugi državi, stran ne razprave s svojo družino o tem, ali intervjuje, ki jih bom izvedel z njimi. od doma. Prav tako se lahko bolj samo-naj pride ali ne,« razloži Marco. »Ker je Upam, da to šteje. zavestno pogovarjam z drugimi v tujem morala pustiti službo, da je prišla, in so jeziku.« jo starši spraševali: „Kaj pa je tole pro- Johanna je ena od 12 mladih iz petih stovoljstvo?“« različnih evropskih držav, ki so tukaj To prepričanje ponavljajo skoraj vsi pro-na enomesečnem prostovoljskem delu stovoljci, s katerimi se pogovarjam, tudi Pisarne STRIM-a v Krakovu so manjše, pri organizaciji Achieve More Scotland. Marta s Poljske. »Najpomembnejše je kot sem pričakoval od organizacije, ki Prostovoljci pomagajo podpirati poletni bilo, da se je izboljšala moja angleščina, je tako dejavna v prostovoljskih aktiv- športni program organizacije in z več sto pa tudi moja samozavest. Ne bojim se nostih. Z Marcom Trimbolijem, koordi-mladimi iz severnega Glasgowa izvajajo več govoriti z ljudmi. To je torej velika iz- natorjem prostovoljcev v STRIM-u, se plesne in nogometne dejavnosti. kušnja in mislim, da zdaj zmorem.« pogovarjam o tem, kako na te projekte gledajo različne družbene skupine. A pri tem projektu gre za veliko več kot Biti postavljen v projekt, kot je ta, živeti le pomoč pri poletnem programu. Ko- z enajstimi drugimi neznanci in pomaga- »V splošnem na Poljskem pošiljamo ordinatorka projekta Carla Fyfe razloži: ti pri izvajanju športnih ur z raznolikim vedno manj prostovoljcev. Mogoče je to »Achieve More ne dela samo s Škoti, ki naborom mladih je za večino teh pro- zato, ker je lažje iti v tujino in obstajajo so celo življenje tukaj. Imamo ljudi 92 stovoljcev izkušnja izven cone udobja. druge možnosti. Pa tudi prostovoljstvo različnih narodnosti, delamo z migran-Johanna iz Romunije to lepo povzame: znotraj Erasmus+ se mladim ne zdi toli-ti in begunci. Tako smo želeli pripeljati »Tukaj pač moraš delati določene stvari. ko profesionalno, še posebej ko imajo v sem prostovoljce v okviru Erasmus+, da Mislim, da sem zdaj bolj pogumna. Za- Erasmus+ na voljo možnost formalnega najdemo skupno podlago.« Ta cilj se od- kaj? Ker sem morala biti. Bilo je nujno.« izobraževanja.« 64 65 STRIM usklajuje, da v Krakov na 9-me- v kraju, kjer so opravljali svojo prosto- Španiji pred prostovoljsko aktivnostjo: sečno prostovoljsko delo prihajajo raz- voljsko aktivnost. Pri Kemalu in njegovi „Hej, Kemal, imaš pravico delati kjerkoli nolike skupine prostovoljcev – med 20 generaciji prostovoljcev v STRIM-u je na svetu, kam bi se prijavil?“ Mislim, da bi in 30 naenkrat. Večina prostovoljcev delež še višji. »Od teh 25 prostovoljcev bila zadnja stvar, ki bi jo rekel, mednaro-svoje delo opravlja v raznih vrtcih po nas je 11 ostalo v Krakovu in vsi imamo dne korporacije – ne da ne bi želel dela-mestu, nekateri pa prostovoljijo na dru- službe.« Kemal je zdaj v Krakovu že dve ti zanje, ampak ker jih pač nisem poznal. gih izobraževalnih ustanovah, kot so leti, odkar se je njegov projekt zaključil. S tem, ko sem prišel sem v Krakov, sem osnovne šole. spoznal, da te priložnosti obstajajo tukaj Vprašam ga, katere so najpomembnejše in v drugih mestih. Zame je torej vse po- Kemal je prišel v STRIM s 26 leti na ene- veščine, ki jih je pridobil v svoji prosto- polnoma drugače. Kadarkoli bi si zaželel ga od teh projektov leta 2015. »Lahko voljski aktivnosti. »Vse te mehke vešči-zamenjati državo, bi najprej gledal, kako bi rekli, da je moje življenje precej mul- ne mislim, da res veliko pomagajo, če bi dobil službo v neki korporaciji – mor-tikulturno. Rojen sem bil v Maroku, v nadaljuješ z iskanjem zaposlitve,« pravi. da tukaj, morda v Berlinu, morda v Av- Casablanci, leta 1989. Ko sem bil star 15 »Sliši se zelo enostavno, ampak vsi tega straliji, morda na Novi Zelandiji, morda let, smo se preselili v Španijo. Moj brat ne morejo imeti. Malo ljudi se tega uči v Veliki Britaniji ali v ZDA. Zdaj vidim ta je bil že prej tam, tako da sem se v bimed študijem, ker si takrat večinoma zaposlitveni vidik, ki ga prej nisem.« stvu preselil tja za srednjo šolo,« razloži. obkrožen z ljudmi, ki imajo enako ozad- »Srednjo šolo sem zaključil malo kasne- je kot ti. Ko pa potuješ in se res vsak dan Morda bi moralo Kemalov pogled na je kot pričakovano. Potem sem se vpisal ukvarjaš z različnimi ljudmi, veliko stvari prostovoljstvo deliti več ljudi. na univerzo in študiral socialno delo v ne razumeš in ti niso všeč.« Murcii.« V nadaljevanju spregovori o nekaterih Ena pomembnejših zapuščin njegovega drugih prostovoljcih, ki jih pozna, in o prostovoljskega projekta v Krakovu, kot tem, kako so dobili službe v klicnih cen- mi pove, je mreža prijateljev in povezav, trih v Krakovu. »Pri klicnih centrih gre v ki jo je vzpostavil. »Kot anekdoto naj bistvu za mehke veščine – kako se po-povem, da me veliko ljudi, ki niso pove- govarjaš z ljudmi. Vsi od njih so na raz- zani z mojim projektom, sprašuje: „Hej, govoru sigurno rekli: „Delam v vrtcu,“ ali: Kemal, ogromno prijateljev imaš tukaj, „Delam v osnovni šoli.“ Tako da seveda kako ti je to uspelo?“ Vem, da sem odprt so jim izkušnje iz prostovoljskih aktivno- in tako naprej in mi je lahko najti prijate- stih pomagale.« lje, ampak tukaj je bilo to zelo enostav- no zaradi STRIM-a in načina, kako stvari Kemal dela kot vodja področja družbene organizira. Vedno dajem isti primer: Na odgovornosti v multinacionalnem infor-prvi dan se srečaš s 25 prostovoljci. macijskem podjetju. »Tukaj je ogromno Vsak prostovoljec ima mentorja, torej že podjetij, ki zaposlujejo veliko ljudi. Oni takoj govorimo o 50 ljudeh. Na vsakih ne gledajo na ljudi z vidika, kaj potrebu-pet prostovoljcev pride pomočnik, torej jejo, ampak kaj lahko ponudiš in kako še pet ljudi – smo pri 55. Potem je tu še lahko prilagodijo to, kar imaš. Oni pogle- STRIM-ovo osebje in nekaj prijateljev dajo ljudi in rečejo: „Dobro, ti imaš tole. mentorjev. Tako že na prvi, uvodni za- To bomo vzeli in zbrusili in boš lahko op- bavi govorimo o 70 ljudeh in več, ki so ravljal tole delo.“ Torej mislim, da je bila tam.« izkušnja prostovoljske aktivnosti na nek način ključna.« Raziskava o kompetencah EVS7 je poka- zala, da približno četrtina mladih ostane Eden največjih izzivov, ki jih opisuje, je, kako se je razširilo njegovo karierno ob- 7 Gl. Şenyuva (2014); Markovic in Evrard (2014). zorje. »Če bi me vprašali, ko sem bil v IZBRANI VIRI IN LITERATURA Hoikkala, T. in Karjalainen, M. (ur.) (2016). Finnish Youth Research Anthology 1999–2014. Helsinki: Finnish Youth Re- Bammer, D. et al. (2017). Exploring Erasmus+: Youth in Acti-search Society. on: Effects and Outcomes of the Erasmus+: Youth in Action In Defence of Youth Work. (2012). This is Youth Work: Stori-Programme. Dunaj: Generation and Educational Science es from Practice. IDYW. Institute. Markovic, D. in Evrard, G. (2014). EVS Competences for Bielska, A. in Kimmig, M. (ur.) (2012). The Undiscovered Employability: Project narrative report, November 2012 – Country: Future, personal development and managing August 2014. Poročilo s simpozija v Ljubljani 12.–15. maja change in the context of EVS trainings. Varšava: Fundacja 2014. SALTO-YOUTH. Rozwoju Systemu Edukacji. Movit. (2019). Learning support within volunteering projects Bolles, R. N. (1970). What Colour Is Your Parachute. Berke-in Slovenia and the Western Balkans: practices, challen- ley: Ten Speed Press. ges and needs for development. Ljubljana: Zavod Movit. CIMO in Demos Helsinki. (2014). Hidden Competences. pliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih Pohl, A. (2018). Youth transition regimes and youth work. V V Helsinki: Centre for International Mobility, Demos Helsinki. H. Williamson et al. (ur.), The History of Youth Work In Euro-Duckworth, A. (2016). Grit: The Power of Passion and Per- pe Vol. 6 (str. 17–26), Strasbourg: Svet Evrope. severance. New York: Scribner. Seligman, M. E. P. (2012). Flourish: A Visionary New Un- Evropski parlament. (1997). European Voluntary Service for derstanding of Happiness and Well-being. New York: Atria. young people. Generalni direktorat za raziskave. Dostopno Şenyuva, O. (2014). EVS Competences for Employment: na: http://www.europarl.europa.eu/workingpapers/educ/pdf/ w6en_en.pdf EVS C4E Full Survey Report. SALTO-YOUTH. (december 2020). Şenyuva, O. in Nicodemi, S. G. (2018). “I have a diploma, Glaze, A. (2015). Character, Cultures & Values [video]. Do-now I need a Youthpass”: European Voluntary Service as stopno na: https://www.youtube.com/watch?v=NfCm0sb- 1NK4 a shortcut to employment? V M. Devlin et al. (ur.), Lear- ( januar 2019). ning mobility, social inclusion and non-formal education: Gmitrowicz, D. (2012). Development – the magic of life and Access, processes and outcomes (str. 181–195). Strasbou-non-formal education. V A. Bielska, M. Kimmig in M. Miksi-rg: Svet Evrope. ewicz (ur.), The Undiscovered Country: Future, personal Sieveking, K. (ur.) (2001). European Voluntary Service for development and managing change in the context of EVS Young People: Questions of Status and Problems of Legal trainings (str. 26–30). Varšava: Fundacja Rozwoju Systemu Policy. Frankfurt: Peter Lang. Edukacji. Svet Evropskih skupnosti. (1988). Council Decision 8/348/ Goldring, I. (2015). On Track – Different youth work appro-EEC of 16 June 1988 adopting an action programme for aches for different NEET situations. Bruselj: SALTO-YOUTH the promotion of youth exchanges in the Community – “Yo- Inclusion RC. uth for Europe” programme. Official Journal, L 158, (25. 6. Granovetter, M. (1973). The Strength of Weak Ties. Ameri- 1988). can Journal of Sociology, 78(6), 1360–1380. Williamson, H. et al. (ur.) (2018). The History of Youth Work Guedens, T. et al. (2014). International youth projects be-in Europe, Vol. 6, Strasbourg: Svet Evrope. nefit most those with fewer opportunities. SALTO-YOUTH Inclusion RC / RAY Network. 66 MOVIT Nacionalna agencija programov Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota Dunajska cesta 5 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0) 1 430 47 47 Splet: www.movit.si E-pošta: info@movit.si Publikacija je financirana s strani Evropske komisije in Urada RS za mladino. Vsebina publikacije je izključna odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske komisije ali Urada RS za mladino. Nacionalna agencija, Urad RS za mladino in Evropska komisija niso odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih publikacija vsebuje.