Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto LXrV., št. 17 Ljubljana, četrtek 22« januarja I93I Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. • Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. 190. ORGANIZACIJA MEDNARODNIH AGRARNO! KREDITOV Sklicanje konference držav, ki uvažajo žito — Izvolitev pripravljalnega odbora za ustanovitev mednarodnega agrarnega kreditnega zavoda Ženeva, 22. januarja. AA. Redni odbor komisije za proučevanje evropskih vprašanj je sprejel včeraj važno resolucijo o sklepih, sprejetih na sejah komisije v diskusiji o splošni gospodarski krizi v Evropi. V tej resoluciji se določa, da bo februarja t. 1. sestanek zastopnikov onih evropskih držav, ki uvažajo žito. da se prijateljsko pogovore o sklepih, za katerih uresničenje se državam ne bi bilo treba obračati na komisijo za evropska vprašanja. Razen vprašanja, kako naj se pomaga evropskemu gospodarstvu in pospeši njega ozdravljenje, naj se razpravlja tudi o vprašanju ukrei>ov, ki bi bili potrebni, če bo prihodnja žetev slaba in če ne bo presežkov za izvoz. Komisija je odbila predlog, Čegar umestnost je skušal dokazati jugoslo-venski minister zunanjih zadev dr. Ma-rinkovič in po katerem bi se z namenom, da se odpravi gospodarska kriza, imele uvesti znižane carinske takse na cerealije. Odbitje tega predloga je komisija utemeljila s tem, da bi bila po njenem mišljenju potrebna dolgotr. pogajanja za uresničenje predloga z državami, ki uživajo ugodnosti po klavzuli največjih ugodnosti. Namestu tega je komisija sklenila, naj se ustanovi odbor zainteresiranih držav, ki naj prouči ukrepe, izvedljive za Evropo v današnjem položaju v zvezi z resolucijo konference za probleme žita v Rimu. Komisija je razpravljala tudi o vprašanju podeljevanja gospodarskih kreditov. Sklenjeno je, da se ustanovi specijalni odbor desetih oseb. ki se bodo smatrale kot sestavni del komisije in bi delovali v njenem okviru. Temu odboru je naloga, da na prihodnjem zasedanju ko- I misije iznese predloge o organizaciji kmetijskih kreditov in da se pobriga za I ustanovitev mednarodnega kmetijskega instituta in izdela tudi pravila o njegovi organizaciji. Na podlagi teh sklepov komis;je se mora pričakovati, da bo kon-isija skupno z Društvom narodov .nogia sprejeti sklep, ki se bo mogel z uspehom i; vajati pri reševanju gospodarske krize. Ženeva, 22. januarja. Komisija za evropsko zvezo je včeraj zaključila svoje delo in odobrila resolucije redakcijskega odbora o omiljenju krize v kmetijskih državah vzhodne in centralne Evrope. Danski delegat Munch je na zadnji seji predlagal ustanovitev organizacijske komisije, ki bi izdelala delovni program. Po delegatu Prokopu, ki je podpiral ta predlog, je govoril francoski zunanji minister Briand, ki je na-glasil,, da zahteva položaj Evrope takojšnje in energično delo za gospodarsko obnovo evropskih držav. Povdar-jal je, da je evropska komisija v zelo kratkem času dosegla resne praktične rezultate in da je ustanovitev organizacijskega odbora potrebna za uspešno in plodonosno delo. Nato je komisija odobrila ustanovitev organizacijskega odbora, v katerem bodo delegati Nemčije, Anglije, Francije, Italije, Španije, Švice, Jugoslavije, Grčije, Danske, Poljske, Portugalske in Finske. Briand je nadalje povdarjal, da je komisija za evropsko zvezo lahko zadovoljna s svojim uspehom. Navajal je gospodarske težkoče, v katerih se nahajajo vse države, ter naglašal tola- žimo dejstvo, da se je na zasedanju evropske komisije zbralo 27 držav, katerih državniki smatrajo za svojo dolžnost, da store vse za svetovni mir in za preprečitev vojne. Na to je komisija odobrila resolucijo, ki so jo izdelali Briand, Curtius, Henderson in Grandi. Končno se je Briand zahvalil tovarišem za sodelovanje ter tako zaključil prvo zasedanje komisije za evropsko zvezo. Ženeva, 22. jan. AA. Odbor za proučitev evropske unije je sprejel soglasno manifest, ki so ga sestavili Curtius, Briand, Henderson in Grandi. V tem manifestu pravi odbor med drugim: »V teku zadnje razprave nam je postalo jasno, da so pomanjkanje zaupanja v bodočnost, polftična nesigurnost in govorice o možnosti nove vojne glavna zapreka za gospodarsko obnovo. Najboljše, kar lahko storimo za obnovo gospodarskega življenja, je pač to, da ne dvomimo v mir v Evropi. Prej ko slej smo odločeni poslužiti se Društva narodov in odpovedati se vojni.c Ženeva, 22. januarja. Prihodnje zasedanje evropske konference bo meseca maja. Po včerajšnji zakl^učitvi sedanjega zasedanja evropske konference je Briand sprejel zastopnike svetovnega tiska ter jim izjavil, da je s jv^'om zasedanja povsem zadovo-1 . Kar se tiče povabiia Sovjetske i »stje k sodelovanju v evropski konferenci, bo predvsem pozvana, naj sodeluje pri reševanju gospodarskih vprašanj. Proračunska razprava banskega sveta Debata o kmetijskem šolstvu — Podpore hmeljarstvu—Nabava kmetijskih strojev — Ustanovitev prometnega zavoda za gnojila — Za zboljšanje plemenske živine — Povzdiga vinogradništva in sadjarstva Ljubljana, 22. januarja. AA. Na včerajšnji dopoldanski seji banskega sveta, na kateri so bili prisotni g. ban dr. Maru-šič Drago, g. pomočnik bana dr. Pirkma-jer Otmar, gg. načelniki kmetijskega, prosvetnega, tehničnega oddelka in šef dumarskega odseka ter vsi člani banskega sveta, se je najprej vzel na znanje zapisnik prve seje. Nato se je prečitala brzojavka poslanika dr. Kramerja Alberta, v kateri sporoča, da je odložil mesto člana banskega sveta in da želi banske-mu svetu mnogo uspeha. Nato se je prešlo na razpravo o proračunu kmetijskega oddelka. G. R o b i č Srečko je opozarjal na potrebe srednjega in malega kmeta. Priporočal je pospešitev kmetijskega pouka in predlagal, naj se ne ukinejo sedanje kmetijske šole, temveč naj ostane sedanja organizacija kmetijskih šol neizpremenjena. Dalje je prosil, naj se nastavijo specijelni kmetijski strokovnjaki in sicer potujoči. G. Serbinek Ivan se je pridružil izvajanju predgovornika in prosil, naj se ne ukine odnosno ne okrne sadjarska in vinarska šola v Mariboru. G. Lebinger Hinko je vprašal, kje so se vršili tečaji za učiteljstvo kmetskih nadaljevalnih šol? Predlagal je, da bi se ti tečaji lahko vršili na banovinskem posestvu Ponoviče. Pomočnik bana dr. Pirk-majer je pojasnil, da se morejo ti tečaji vršiti le tam, kjer je nastavljeno strokovno izobraženo učiteljstvo, to je v Mariboru in na Grmu. G. S t r c i n Ivan je predlagal, naj se določi večji znesek za potujoče gospodinjske tečaje. Temu predlogu se je pridružil tudi g. Košir Anton. G. pomočnik bana dr. Pirkmajer je nato podal pojasnila o kmetijski naobrazbi. Ta izobrazba se vrši na dva načina in sicer po sistematični naobrazbi kmetskega naraščaja in v izpopolnitvi izobrazbe starejših kmetovalcev. Sistematična izobrazba kmetske mladine se vrši v prvi vrsti v kmetskih nadaljevalnih šolah. Njihovo število znaša sedaj okoli 200, ki se pa bo podvojilo, čim bo na razpolago dovoljno število izobraženega učiteljstva. Drug način sistematične izobrazbe se vrši s potujočimi kmetijskimi tečaji, ki so dali doslej vedno povoljne uspehe. Glavni del stroškov za te tečaje nosi država, ki plačuje tudi učiteljice, vendar pa je za osiguranje obstoja teh tečajev preskrbljeno z zneskom 90.000 Din v banovinskem proračunu. Splošna kmetijska izobrazba se vrši v raznih tečajih, ki se prirejajo po potrebi. Glede na nameravano preureditev z enotnim državnim zakonom je pojasnil g. pomočnik bana, da je kr. banska uprava dobila osnutek tega zakona na vpogled in izjavo. Banska uprava je predlagala, naj ostane ta obseg in organizacija kmetijskih šol v dravski banovini neizpremenjena in naj ostane pri sedanjih šolah, ki trajajo najmanj eno leto. Izrazil je upanje, da bo zakon, ako bo sprejet, kakor to predvideva načrt vlade, vendar toliko elastičen, da bo dopustil, da se bodo v dravski banovini šole ohranile kot dose-daj. G. Steblovnik Martin je predlagal, naj se z uredbo o kmetskem nadaljevalnem šolstvu določi: 1. najmanjše število učencev, 2. potrebna izobrazba učiteljstva, in 3. obvezen obisk kmetijsko-nadaljevalnih Šol. G. pomočnik bana dr. Pirkmajer je pojasnil, da je izdelan točen načrt glede kmetsko-nadaljevalnih šol. Ni pa zakonske osnove, da se kmečka mladina prisili k obveznemu posečanju teh šol. Po pravilniku mora biti najmanj 20 učencev za otvoritev take šole. Oe se vrsi kmetsko-nadaljevalna šola z manjšim številom učencev, učiteljstvo od banske uprave za pouk ne dobi nagrade. Iz inšpektorskih poročil izhaja, da imajo te šole zelo po voljen uspeh in da jih kmetska mladina prostovoljno po seča v zelo velikem številu. G. M i h e 1 č i č u Alojziju se zdi postavka za hmeljarstvo premajhna. Naloga našega narodnega gospodarstva je, da skrbi za to, da ta panoga, v katero se je investiralo toliko kapitala, ne propade. Govornik slika nato razmere v Savinjski dolini in razvoj hmeljarstva po vojni. Opozoril je na hmeljsko krizo, ki je dosegla svoj vrhunec L 1929. Pri hmeljarstvu se mora gledati na omejitev, ne pa na razširitev te panoge. Pri nas se je že omejila ta panoga za 50%, nadaljna omejitev iz narodno gospodarskih ozirov ni več mogoča. Za najnujnejše potreb te kmetijsko- industrijske panoge je predlagal vsaj podporo v znesku Din 200.000. Naprosil je g. bana, naj pri sklepanju trgovinske pogodbe s Češkoslovaško uporabi vse svoje sile, da se olajša izvoz hmelja. G. ban dr. M ar u š i č je pojasnil, da je 7 s hmeljarstvo v proračunu za l. 1931/32 vnesen isti znesek kot v tekočem proračunu. Banska uprava je hotela s to postavko preprečiti eventualno hiperproduk_ c*v i- spekulacijo. Banovina kot taka mo-.€ ^ vojimi prispevki dajati le pobudo pri -h .\ inicijativi za povzdigo posameznih ^anog kmetijstva. Ce bo za hmeljarstvo na razpolago večji znesek, bi se ta moral uporabiti vsekakor za selekcijo in izboljšanje kvalitete hmelja. Na vprašanje g. Lebingerja Hinka, na kak način se bodo dajali prispevki za umetna gnojila, je pojasnil g. načelnik inž. Po d gornik, da se bodo ti prispevki dajali po potrebi za razne poizkuse z mi-trofoskalom, predvsem za zavode. Na travnikih se je uporabil za izboljšanje travni-štva. Ta akcija se namerava še razširiti. V teku so pogajanja s tvornico za dušik v Rušah, da bi po čim nižji ceni dala umetna gnojila. Ce pride do pozitivnega uspeha, bodo občine nabirale naročnike, da se bodo ti posluževali gnojila z umetnim gnojilom, predvsem za travnike. Na vprašanje g. Lebingerja, kako se bodo dajale podpore za nabavo kmetij* stih strojev in ureditev vzornih kmetij je izjavil g. na" Mnik kiž. P o d g o r n i k, da je podeljevanje podpor za nabavo kmetijskih strojev že urejeno s posebnim pravilnikom. Podpore se dajejo v prvi vrsti kmetijskim ! zadrugam in kmetijskim podružnicam. Ure* ditev vzornih kmetij določa zakon o po* speševanju kmetijstva. Imenovanje vzornih kmetov izvrši banska uprava na predlog sreskega kmetijskega referenta. G. Ramo v ž Jakob je priporočal, naj se pri razdeljevanju umetnih gnojil upošte* vajo predvsem živinorejske zadruge. G. ban dr. M a r u š i č je izjavil, da se vse te podpore načeloma podeljujejo za* drugam odnosno društvom. Samo izjemo* ma, kjer teh ni, se dajejo podpore tudi po* sameznikom. G. R o š Franjo je predlagal naj se lov* ski zakupniki oprostijo takse za nabavo strupov, ki jih rabijo za zatiranje rastlin* skih škodljivcev. G. ban dr. M a r u š i č je pojasnil, da je ta taksa državna, da pa bo banska upra* va predlagala, naj se tej prošnji ugodi. G. D e t e 1 a Oton je izjavil, da se rmi zdi postavka za umetna gnojila v znesku Din 250.000 očitno prenizka. Predlagal je vsaj Dim 500.000. Pris-pevki za nabavo umetnih gnojil, naj bi se dajali Kmetijski družbi, ki bi jih po znižani ceni porazdelje-vala kmetovalcem v sporazumu z bansko upravo. G. Gajšek Florijan je izrazil razne želje iz svojega okraja, kakor nastavitev kmetijskega referenta v Š-marju, nastavitev živinozdravniika za kozjanski okraj, zopet* no vzpostavitev sreskega kmetijskega od* bora, odnosno združitev kmetijskih odbo* rov s cestnrmi ter ustanovitev sadne dre* vernice v srezu Šmarje. G. R a j h Jak.ob je pogrešal postavko za ptravifcno in organizirano vnovčevanje kmetijskih pridelkov. Prosil je bansko upravo, naj skrbi tudi za pravilen trg in odjem kmetijskih pridelkov. G. ban dr. Maruši č je opozoril, da je tpzadevna postavka predvidena v par* tiji 8. G. Steblovnik Martin se je pridni* žil mnenju člana g. Detele o podeljevanju podpor za umetna gnojila po kmetijski družbi, da se prepreči, da bi nekateri pre* jemali te podpore po dvakrat ali trikrat. G. Veršič Ivan je vprašal, zakaj so umetna gnojila tako draga. Če je temu po* vod carina, naj se predlaga, da se ta carina ukine ali pa zniža. G. pomočnik dr. Pirkmajer je pri* znal, da je postavka pod partijo 4 pozicija 1 nizka in da tudi način podeljevanja pri-* spevkov doslej ni brj predviden. Banska uprava je nameravala za izdajanje teh pod* ppr izdelati poseben pravilnik. Vendar pa je stvar težka in zato je predlagala nov način, ki bi dosegel isti namen. Namerava se ustanoviti poseben prometni zavod za gnojila. Pri tem zavodu bi bili udeleženi banovina, kmetijska družba in industrija. Banovina bi lahko vplivala pri tem na eni strani na cene, na drugi strani pa bi dobila pd presežka del dobička. Dve tovarni sta že pristali na to. Ta prometni zavod bi imel nalogo, da kmetovalcu kreditira gnojila, ki jih rabi do takrat, ko postavi svoje pred* mete na trg in jih vnovoi. Ce se bo usta* npvila ta družba, se bo pospešila uporaba umetnih gnojil, banovina pa bo pri tem pomagala družbi s svojim aparatom. G. Lebinger Hinko je izrazil dvom, da bi imela banovina pravega dobička od take družbe in je predlagal, naj banovina sama ustanovi tako tovarno za umetna gnojila. G. B a d n i k Valentan je predlagal, naj se zviša postavka za licencovanje in naj se že zapadle premije takoj izplačajo. G. ban dr. Marušič je pojasnil, da spada licencovanje živine po zakonu v de* lokrog sreskih kmetijskih odbprov. Bano-vina delovanje sreskih kmetijskih odborov samo podpira. G. L i t r o p Štefan je predlagal, naj se zakonska norma po koncentraciji nelicen* covanih plemenskih bikov v Prekmurju ne izvršuje, naj se nakup plemenske živine vrši doma, naj se premira domača živina, licencira pa tudi tuja. G. načeulik inž. Podgornik je po* jasnil, da je kastracija predpisana z zako* nom, vendar bi se dala zakonska nprma, v koKkor se tiče Prekmurja, spregledati. V tem primeru pa se mora zahtevati potrebna garancija. Načef.o nakupa plemenske živi* ne doma 6e itak izvršuje, zunaj se nakupu« je živina samo tam, kjer gre za osvežen je krvi. G. R o b i č Srečko je prosa! za ppsre* dovanje, da se čimprej izda pravilnik k zakonu od 28. februarja 1930 o pospeševa* nju živinoreje in da se v njem upoštevajo tudi že obstoječee razmere v naši banovi* ni. Pri nakupu potrebnih plemenjakov naj se določi primerna cena. Nakup plemenja* kov za vzrejevališca naj se vtši, ako takih doma primanjkuje, začasno v inozemstvu za občine m posameznike iz dpmačih rej. Banovinski zavodi naj uvedejo tečaje zi naobrazbo uslužbencev pri žriviini. Živ "no* rejski fond naj se uporabi izključno za one kraje, kjer se je nabral in zopet samo za namen, za katerega je bil ustvarjen. G. štercin Ivan je prosil, naj se podpore iz postavke za gnojnične jamo dajejo pravočasno. G. šerbinek Ivan je prosil za izplačilo premij pri licenoovanju, nadalje, naj bi se v krajih, kjer je uvoz cementa težak, dovolila večja podpora za gnojnične jame. G. Košir Anton je predlagal, naj se podpirajo sreski kmetijski odbori, da bi ti mogli podpreti bikorejoe. G. dr. Koritnik Bogdan je predlagal, naj se podpore pri gnojnih jamah individualizirajo po obstoječih prilikah. G. dr. Pivko Ljudevit j« izjavil, da bi se krma za perutnino (Kraftfutter) po mnenju strokovnjakov lahko izdelovala doma in naj bi se izdelava poverila kakemu domačemu zavodu. G. dr. Roš Franjo je predlagal, naj »e za laški srez ustanovi plemenilna postaja za žrebce, da bi se tudi v tem srezu začeli kmetovalci bolj baviti s konjerejo. G. Raj h Jakob je predlagal, naj se na kmetijskih zavodih napravijo silosi, da se njih praktična vrednost preizkusi, ker kmetovalec takega poizkusa ne zmore. G. Steblovnik Martin je prosil, naj se omogoči izvoz ovac iz gornjegrajskega sreza. G. Badnik Valentin je vprašal, ali se bodo simendolski biki še premovali. Predlagal je, naj se v ljubljanskem srezu uvaja pinegavska, ne pa montafonska pasma. Na to vprašanje je odgovoril g. načelnik inž. Podgornik, da se bo simen-dolska pasma liceneovala še tako dolga, dokler ne bo v zadostni meri uvedena odgovarjajoča pasma. G. Ramo v ž Jakob je prosil za uvoz plemenskih telic za poživljenje krvi v kočevskem kraju. Nato je g. pomočnik dr. Pirkmajer pojasnil, da se premovanje živine ni moglo vršiti normalno zaradi ukinitve okrajnih zastopov in okrajnih blagajn. Mnogi okraji pa tudi niso poskrbeli za primerno kritje teh izdatkov. Do konca 1. 1930 pa so bili vsi dolžni zneski že izplačani. Za bo. doče je sreskim kmetijskim odborom zasi-gurano, da bodo te zneske pravočasno izplačevali. Novoustanovljeni sreski kmetijski odbori so se že oživotvorili, nekateri pa še ne funkcijonirajo. S posebno odredbo je preskrbljeno, da bodo ti odbori dobili potrebna sredstva na razpolago od občin. Za gnojnične jame se je moral način podeljevanja podpor preurediti, ker se je po prejšnjem načrtu preveč potrošilo za razne postranske stroške. Sedaj pa je podeljevanje podpor v te svrhe že urejeno s posebnim pravilnikom, ki popolnoma odgovarja. Več kot 50Co prispevek za cement se ne bo mogel dovoliti. Dovoz cementa mora pač prevzeti kmetovalec nase. Po petminutnem odmoru se je nadaljevala razprava in sicer o izdatkih za vinogradništvo. (Nadaljno poročilo objavimo jutri). Halo' Senzacija! Novost 1 T>at m 5 aiachon srovprita v pirvem njuinem jilmu, ki firicLe v ELITNI kINO MGTICfc Sme k ! Krohot! Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.785, Berlin 13.4625, Bruselj 7.S937, Budimpešta 9.8904, Curih 1095.9, Dunaj 794.67—797.67 (796.17), London 274.94, Newyork 56.435—56.635 (56.535), Pariz 221.92, Praga 167.28—168.08 (167.68), Trst 296.52. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9,1280, Pariz 30.*S, London 25.0875, Newyork 516.875, Bruselj 72.025, Milan 27.0675, Madrid 54.50, Amsterdam 207.90, Berlin 122.83, Dunaj 72.65, Sofija 3.7425, Praga 15.30, Varšava 57.85, Budimpešta 90.26, Bukarešta 3.07123, HeJ-singfore 13,—. iS L* O V £ K S K 1 NAROD, dne 22. januarja 19S1 Stev. 17 Man] podpor v denarju, več v naravi! Največ podpore manj potrebnih je med pokNcnfani prosilci, mnogo revščine pa ostane skrite Ljubljana, 22. januarja. Poleg rednih podpor izda ljubljanska mestna obema tudi precejšnje zneske za izredne podpore. Tako je po proračunu za leto 1930 Izplačala, izredna* podpor iz poglavja starostnega skrbstva v gotovini 140.000 Din, v naravi (nakazila za hrano, Šolske knjige) 40.000 Din, na povračilu stroškov deložirancev 20.000 Din, za nakazilo obleke in obutve 60.000 Din: skupaj 360.000 Din. Iz poglavja mladinskega skrbstva se je pa poleg rednih podpor izplačalo izrednih podpor v gotovini 50.000 Din in v naravi 70.000 Din: skupaj 120.000 Din. Večkrat se čujejo pritožbe, da izrednih podpor pri mestni občini niso deležni najpotrebnejši. Veliko teh pritožb je neutemeljenih- O vsakem prosilcu se socijal-no-poKtični urad dobro prepriča, ali je potreben podpore ali ne. Res je pa, da navzlic vestnosti socijalno-poli Učnega urada, kdo vendarle smukne v vrste podpirancev. ko ni potreben podpore. Izrabljanje socijalnih ustanov se pa po neupravičeneih ne vrši samo pri mestni občini, ampak tudi pri vseh ostalih socijalnih ustanovah. Morda je takih ljudi pri mestni občini več kot drugje, ker je pri mestni občini tudi krog podpirancev večji. Da bo čim manj neopravičenoev dobivalo podpore Iz javnih sredstev, bi bito potrebno črni ožje sodelovanje vseh socijalnih in humanih institucij v Ljubljani. Medsebojno bi se morali izmenjavati seznami podpirancev. Z večjo in vsestransko kontrolo podpirancev bi se ne samo omejilo Število onih, ki dobivajo neopravičeno podpore, preprečilo bi se tudi, da nekdo dobi podporo na večin krajih, doeim je drugi sploh ne dobi. Tudi v Ljubljani i mazao že kasto poklicnih pr osja kov, ki obletavajo vse socijalne in dobrodelne ustanove, da dobe končno povsod podpore. So pa sramežljivi, manj energični, a zaro nič manj potrebni prosilci, ki nikjer ničesar ne dobe, ali pa samo na enem kraju malenkostno podporo. Praksa je nakazala, da je med poklicnimi prosilci največ manj potrebnih, doeim je na drugem kraja veliko revščine, ki ostane skrita, ker se ne kaže vsiljivo in ki je brez znanja, kako se za vsako ceno izsili podpora. Važno socijalno delo izvršimo, ako poiščemo skrito revščino in se bolj pazljivo ozremo po onih, ki znajo in to zelo dramatično prositi. Preprečiti je, da dobi nekdo podporo na treh krajih, drugi pa nikjer. Vse to bi pa mogli, kot rečeno, urediti šele tedaj, ko bi bilo doseženo ožje sodelovanje vseh socijalnih in dobrodelnih ustanov v Ljubljani, ki na katerikoli način podpirajo reveže. Mestna občina naj bi tudi manj izplačevala podpor v gotovini, in zato tem več v naravi. Predvsem hrano, toplo kosilo bi bilo nakazovati. Mestna občina bi prav lahko vzdrževala lastno kuhinjo, kjer bi dobili potrebni prosilci hrano, ko sedaj dobivajo denar. Kajti podpore v denarju so najbolj zapeljive za nepotrebne prosilce, ki javne socijalne institucije samo izrabljajo. V dobri veri izdana denarna podpora, se prerada zapije, ali porabi za popolnoma nepotrebne stvari. V mestni kuhinji bi bila tudi medsebojna kontrola podpirancev in marsikdo bi se premislil iti po hrano v kuhinjo, kjer ga pozna toliko ljudi, morda kot delomržneža, ali drugače nepotrebnega podpore. Mariborska mestna občina n. pr. že ne izplačuje več večjih zneskov v gotovini na račun izrednih podpor. Kdor je res potreben, dobi nakazano hrano. Mariborska občina izda dnevno po 200 nakaznic za kosilo po 4 Din. kar stane občino na leto 292.000 Din. Mariborski zgled bi bil tudi za Ljubljano posnemanja vreden. —r {Besedo imajo za svoje pravice Zobotehniki naše države so v težki borbi za svoje pravice, za svoj življenjski obstanek. Dosedanji zakon je dovoljeval zobo-tehnikom, da so se po izvršeni učni dobi In po večletni praksi lahko osamosvojili. Ker smo imeli doslej različne zakonodaje, so bili zobotehniki v Sloveniji itak zelo prikrajšani, ker so v Srbiji lahko izvrševali samostojno prakso zobotehniki po izvršeni učni dobi, na Hrvatskem po učni dobi z enoletno prakso, medtem ko so morali slovenski zobotehniki po učni dobi polhih 9 let delati kot pomorniki in šele tedaj so dobili pravico do samostojnosti. TzSel je pa zakon, ki doslej sploh onemogoča vsako samostojnost. Kakor je pravilno m prav, da se izroča nego zob zdravniku, tako je tudi velika krivica, da se na en mali uniči cel stan zobotehnikov. Razumljiva je konkurenčna borba stanov za Obstoj, vendar pa ta borba nikakor m-sme iti tako dal^v. da se v korist enega stanu ubije druii stan, zlasti, ker imamo drugih načinov, ki do-ežejo isti cilj. Na drugi strani pa bi lahko marsikaj povedati v upravičenost zobotehuiSkih želj, ker ie danes tudi pri nas de*ettisoč druuih ljudi, ki so bili z delovanjem zobotehnikov najmanj tako zadovoljni, fcafeot z zdravniki. Moje mnenje je, da so pridobili vsi oni anbotehniki, ki so bili v svojem poklicu nr> dan uzakonitve novega zakona, absolutno pravico, da se po dovršeni desetletni praksi osamosvoie kot dentisti ali praktični /obar ji. Ustavi naj se sprejem novih vajencev ali pa naj velja zakon za novo sprejete vajene*. Tako so rešili vprašanje v Avstriji. Češki in Poljski in to je tudi edino pravilnn in poštena rešitev, ker smo pred zakonom vsi enaki. Ko bodo pa sedanji zobotehnik: izumrli, pa bodo imeli »«. zdravniki po potu mir! Z novim zakonom pa je nastalo vprašanje 2000 eksistenc in njih rodbin. In naravno je, da se bodo tudi zobotehniki borili za svoje pravice in na njih strani bo vsa uvidevna javnost. O periferiji Ljubljane Kot z vos t. čitatelj ^Slovenskega Naroda« imam prMiko. da vsak dan zastedujetn glasove nefti^sčnežev. ki se utapljajo v blatu na periferiji mesta. Eni se kreg-ajo tam na Mirju, drusri kolnejo po Dolenjski cesti, tretji rentač-ijo na Prulah. četrti zopet ro-bantijo in potom časopisa iščejo zadoščenja, — ekipa izza slavnega Bežigrada. No, saj tam je res cel jojmene. Za nekatere ceste na periferiji bi bilo res dobro, rta bd naročili posebne vrste splave, da bi se lahko prevažali ljudje ob slabem v remen n. će dobro pregledamo periferijo Ljubljana, najdemo tudi KodeJjevo. Res lepa oko-Hca. solnčna lega, Gruberjev kanal od ene, od druge strani pa Ljubljanica. Ko pride človek iz mesta do prvi*! h«, je že še nekaj. Toda cesta od peka pri Mladinskem domu naprej proti mostu če« Gruberjev kanal je tak«, da bi človek ob slabem vremenu res lahko utonil, ponoči se pa ubil. Sedaj re*» pripravljajo temelj za aov*o ce-ato. M ho kanalu gotova; kedaj bo ta nova oeata poetrta z grarooaoffl, tega pa ne ve- va v#, _ a a a tfdSf čitatelji mu, kakor tudi ne. kedaj bo izročena prometu. Pa smo hvaležni, da imamo vsuj to. ker je po novi cesti že skoraj boljša pešpot, kakor pa po stari. Za vse dobro, kar že imamo in bomo še imeti v dogledne*« času od nove ceste, se pa imamo zahvaliti nekemu posestniku na Kodeljevem. ki porabi ves svoj prosti čas, da kaže voznikom, kam naj odvažajo ves pripeljani materijal, in daje navodila (lotit-iiemu delavcu, da vse lepo od kraja zasipa. Pri vsem tem je pa prišlo seveda že tudi do katastrofe, ki pa ni zahtevala človeških žrtev niti ni bi-1 nihče poškodovan. Dva vojaka sta pripeljala pepel. Ker pa nista pazila na konje, se je voz nenadoma prevrnil, seveda z njam tudi ua vozu sedeča vojaka. Naenkrat sta bila pod vozom m se tudi hitro izkobacala izpod njega, vsa pepelnata. Tu so imeli otroci svoj užitek. Barake z omenjane ceste ob sla.bera vremenu skoro sploh niso dostopne, ponoči pa cesta sploh ne pride v po. i štev. Morda zaradi tega, ker pravijo, da I«wio barake tukaj odstranjene. Xo, bomo /e videli. Toliko o blatu. Sedaj pa še malo o razsvetljavi. Kdor je kedaj hodil ponoči čez Kodeljevo, bo /-•■ vedel povedati, kdor pa ne verjame, naj si- gre pa sam prepričat o naši razsvet-javi. Samo predno pojde na to ekspedicijo, naj se da zavarovati. Tukaj so bile ponoči že zasledovane in celo napadene ženske, toda nase Kodeljevčanke so pogumnega srca, pa se ae boje vsake barabe, ćlove.k tukaj ni nikdar varen ne samo zaradi slab; ceste, temveč tudi zaradi raz-tičndh tipov, ki ložirajo pod kozolci in šu-pami seveda brez vednosti štepanj«kih posestnikov. Na Povšetovi cesti pri St. 22 se stikata dve cesti, na katerih se vidi na prvi pogled, da sta največ rabljeni. Ker hodim tam mimo. sem Se lansko leto videl, seveda prvi večer, kako je praktično montirana svetiljka na omenjeni hiši razsvetljevala križišče Povšetove ceste in ceste oh MTa(rinskem domu. To smo vsi odobravali, seveda za to merodajni faktorji so pa že drugi večer napravili konec aa-šeimu odobravanju. Vsi smo bili enih misli namreč, da je to škandal, en večer gori luč. drugi pa že ne več. Soditi nismo mogli, ker nismo vedeli, kdo je temu kriv. O oaz ili smo samo. da dotične naprave ni več m do danes tudi tam ni še nobene luči. Vso kriv-ffo smo zvrnili na nedolž-neea gospodarja. Sedaj nam je pa stvar T>o ras njen a. Dot4čni gospodar je napravil prošnjo im res so prišli mestni uslužbenci montirat svetMjko. Omenjene noči je res gorela, takoj drugi dan so pa zopet prišli isti uslužbenci, odklopili so električni vod in kajpak sneM tudi svetlijko. Gospodar jih Je vprašal, zakaj to, odgovora pa ni dobil, saj uslužbenci najbrž rudi sam! niso v 8-deli. Jasno pa je. da je bfl ta ukaz od višje instance. Da tukaj javna InČ ni potrebna, tega ne more nfhoe trditi. Zato prosimo pristojne čJnitelje, v prvi vrsti gospoda župana v Mostah, da se nam na Kodeljevem vsaj mat o popravijo oeste in hodniki, gospoda ravnatelja mestne elek. trame pa, da naj upošteva že pred Časom predvidene raci in da se prepriča o sedanjih razmerah in potrebah. T>o te*ra Imam • menda ravno tako pravico kot pa posest /•»liorr hitik. niki v mestu. Toliko za enkrat, če no pa treba, pa lahko tudi še kaj več. Koaeljevčan v imtnu prizadetih. — Tržnemu nadzorstvu« Pred dnevi =>em naročil v eni najuglednejših ljubljanskih kavarn četrt litra vroče limonade. Dobil sem jo. zaračunali pa so mi jo reci in piši 7 Din. Torej je vroča limonada draija od najfinejšega štajarskega visa. — Istotako so pa zahtevali za pol litra vroče limonade v neki gostilni 9 Din. — Na trj»u prodajam limone po 75 para komad, sladkor je za 12 Din kilogram, voda pa posebej še nima tarife. — Prosimo, naj se uradno določijo cene takim pijačam, da ne bo brezvestnega odiranja od strani produrentov. 1 ržno nadzorstvo naj posveti tudi takim stvarem več pažnje in naj naloži nekaj ekseniplarirnih kazni tem navijalcem cen, pa ho kmalu po» jenjalo brezobzirno odiranje. — Ljubljančan. Za ločeno zavarovanje privatnih nameščencev Resolucija, sprejeta na sej! upravnega odbora Zveze društev privatnih • nameščencev Upravni odbor Zveze društev privatnih nameščencev je na svoji seji dne 18. t. m. v Vevčah razpravljal o načrtu novega zakona o soeijalnem zavarovanju in je po temeljiti razpravi sklenil naglasiti kot temeljno težnjo svojih prizadevanj, da se zavarovanje privatnih nameščencev po zgledu ostalih kulturnih držav izloči iz delavskega zavarovanja ter uredi s posebnim zakonom, s čimer bo najbolje zadoščeno interesom višjega življenjskega standarda naših privatnih nameščencev, i Upravni odbor Zveze društev privatnih nameščencev stavlja k načrtu novega zakona o soeijalnem zavarovanju sledeče svoje zahteve, ki s*> minimuan zahtev privatnih nameščencev k novemu zakonu o soeijalnem zavarovanju: L ' V novem zakonu o soeijalnem zavarovanju naj se striktno uveljavi načelo teritorijalne porazdelitve delokroga zavarovanja in določi, da vrši holnfško-nergodno zavarovanje na teritoriju Dravske hanovi-ne za vse privatne nameščence izključno Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. II. Dosedanje fakultativno zavarovanje privatnih nameščeneev nri privatno društ ven i h blagajnah naj se spremeni v obligatorno ter obsega brez ozira na to. dali so posamezne tvrdke protokotirane ali ne, vse trgovske nameščence, odnosno vse osebe, ki so podvržene pokojninskemu zavarovanju v smislu novega načrta zakona o pokojninskem zavarovanju nameščeneev. To so nameščenci zaposleni z uradniškimi ali s pretežno duševnimi opravili in s tr-[faauli Tial opravili pr: trgovcih in netr-goveih. 111. Omejitev člena 1ki določa. da se moreta za upravne stroške društvenih blagajn porabiti na račun socijalnega zavarovanja največ *fo povprečnega postotka predpisanega- prispevka zavarovanja 2a slučaj bolezni porabljenega za upravne stroške okrožnih uradov za socijalno zavarovanje, ki poslujejo na teritoriju dotične društvene blagajne, naj se črta ter naj uživajo privatno-društvene blagajne v pogledu do voljene vršine upravnih stroškov popolno enakopravnost z ostalimi krajevnimi organi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. rv. Od zavarovanja po tem zavarovanju pa so izvzeti vsi oni nameščenci, ki so zavarovani pri Glavni bratovaki skladnici v Ljubljani. Najpozneje takrat, ko se bo začelo izvajati invalidsko in starostno zavarovanje delavcev, se mora obenem razširiti tudi obvezno pokojninsko zavarovanje za nameščence, in sicer postopoma po posameznih banovinah oziroma po posameznih strokah. Za sedaj radi nujne potrebe naj pa velja obvezno pokojninsko zavarovanje tudi za nameščence za trgovska opravila pri trgovcih in netrgovcih. Tudi pokojninsko zavarovanje naj se vrši za posamezne skupine banovin po popolnoma samostojnih pokojninskih zavodih, ki si tudi lahko osnujejo skupno zvezo, odnosno centralo. VI. Takoj po obveznem razširjenju sedanjega zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev naj se začne izdelovati nov zakon o soeijalnem zavarovanju nameščencev, ki bo obsegal bolniško, nezgodno, brezposelno in pokojninsko zavarovanje nameščencev. Za pokojninsko zavarovanje naj se vzame za osnovo načrt novega zakona o nokiijjihvskem zavarovanje nameščencev, ki ga je izdelal Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani in ga predložil ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje. VII. Osnutek novega zakona o soeijalnem zavarovanju naj se spravi v sklad z zakonom o pokojninskem zavarovanju nameščencev in z načelom, da mora biti vsak uslužbenec, ki pripada stanu aame-ščencev, za primer onemoglost), starosti in smrti zavarovan pri Pokojninskem zavodu za nameščence, ne pa pri Osrednjem uradu za socijalno zavarovanje. To načelo veljaj tudi glede oseb, izvzetih od dolžnosti zavarovanja, tako da bodi nameščenec, ki ga zakonodajalec ne bi hotel "izvzeti iz nameščenskega in delavskega zavarovanja, zavarovan pri nameščencih, ne pa pri delavcih. v m. Če nainošCenec prestopi ie službe, zavezane zavarovanju po zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev, v službo, zavezano zavarovanju po. zakonu o zavarovanju delavcev, naj se mu v zakonu zajamči svobodna izbera, ali hoče nadaljevati zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za nameščence ali pa prestopiti k Osrednjem uradu za socijalno zavarovanje; Če ostane pri Pokojninskem zavodu, mora službodajaJec prispevati k premijam za Pokojninski zavod vsaj toliko, kolikor bi moral za Osrednji urad za socijalno zavarovanje. Mnogo društev prireja v Ljubljani pre- 1 davanja, a gotovo jih največ priredi podružnica Vrtnarskega in sadjarskega društva in njena predavanja so tudi izvrstno obiskana, če bi bili sinoči ob 7. na univerzi v predavalnici mineraloškega instituta v pritličju, ko je predaval ravnatelj mestnih vrtov g. Lap o okrasnem grmovju in drevju in kazat lepe slike, in bi bili videli nad sto poslušalcev iz vseh slojev prebivalstva. Poleg preproste gospodinje s šerpo na glavi sedi ugleden trgovec, tam vidimo znanega vseuciliškega profesorja s tehnike, v onem oglu pa sede odličen duševni delavec, jurist, zdravnik itd., skoraj vsi z ne-ležnicami v rokah, da ne pozabijo raznih navodil in imen. Tako pazljivih in hvaležnih poslušalcev še ni imela nobena naša šola, zato pa naši najboljši strokovnjaki tudi tako radi predavajo. Minuli petek je podružnica zaključila prvo serijo predavanj vrtnarskega tečaja, ki se je pričel v ponedeljek: 12. t. m., nadaljeval se bo na prihodnji mesec, ko bodo predavanja vsak večer od 9. do 13., meseca marca pa od 2. do 6. Doslej je bil vrtnarski tečaj v šentjakobski šoli, upanje pa je, da bo univerza ugodila prošnji podružnice in dovolila kakor za redna predavanja tudi za tečaj uporabo velike predavalnice mineraloškega instituta, kjer je na razpolago tudi skioptikon, da poslušalci celo v barvah lahko vidijo razne rastline. V vrtnarskem tečaju je 12. t. m. govoril podpredsednik podružnice, nadaonnat g. nt rekel j o ureditvi vrtov s oairom na praktičnost m estetski učinak. Lep in koristen vrt jo mogočo urediti le na podlagi načrta in proračuna, na modernem vrtu na mora biti tudi igrišče za otroke, prostor m aoJacenje m basen na kopanje, posebno ao na priljubljene pergole. Dne 13. t. m. je predaval ravnatelj mestnih vrtov g. Lap, kako je treba vrt posaditi in napraviti proračun tor povedal, Časa je treba m kobnto stane, opisal je pa zlasti cvetlični vrt a malim parkom, kakorien bi moral biti ari vsaki vili. lati predavatelj je 14. t. m. opfeal naj-rantičnej^e okrasno grmovje hi drevje, njegovo vzgojo, saditev, obrezovanje In raaanožitev. Ker je predavanje silno uga- jalo, je tudi sinoči na univerzi govoril o isti tvarini in nakazal tudi slike najbolj prrporočljvih vrat. Četrti večer je opisal nadzornik g. Hu-mek razne vzpenjalke, ovijalke in plezalke od preprostih enoletnih katpucinčkov do plemenitih klematisov in najlepših vrtnic, ki se vzpenjajo po pergolah. pozabil pa tudi ni raznih trt, ki pokrivajo stene ali nam pa rode žlahtno grozdje. V petek je zaključil ciklus svetnik g. Bukovec, ki je poslušalce seznanil z najlepšimi čebulnicami in gomoijnicami ter opisal krasne narcise in tulipane, lilije i. dr. ter vse bogastvo modemih dalij. V drugi seriji vrtnarskega tečaja bo 9. februarja predaval nadzornik g. strekelj o vrtnicah, 10. februarja svetnik g. Bukovec o enoletnih cvetlicah. 11. in 12. februarja bosta govorila gg. svetnik Bukovec in ravnatelj Lap o trajnicah, 13. februarja bo pa ravnatelj g. Lap opisal, kako je lahko napraviti gorko gredo, kako se jemo in sploh razmnožujemo razne rastline. Tečaj bo tudi še tretji teden od 2. do 6. marca, da bodo ljubitelji vrtov in cvetlic poučeni o vnem, Jtar rabijo. Gotovo bodo pa udeleženci tečaja imeli tudi uspehe, saj vsi strokovnjaki predavajo tako popularno, da jim s pridom sledi tudi začetnik, obenem pa tako zanimivo m nazorno, da tudi naši najbolj znani strokovnjaki ne zamude nobenega predavanja, ki v tečaju trajajo po 2 uri. Razen vrtnarskega tečaja, kjer se bodo udeleženci letna seznanili s cvetlicami tako temeljito, kakor »o ae lani z vzgojo zelenjave, ima podružnica vsako sredo, razen onih sred, ko je tečaj, v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predavanja, ki so prav tako kakor tečaj pristopna brez vstopnine tudi nečlanom in tudi prav tako dobro obiskana. Kakor že rečeno, je sinoči govoril ravnatelj g. Lap o okrasnem grmovju in drevju, 28. t. m. bo pa predaval g. inž. Ciril Jeglič o sodobnem vrtnarskem oblikovanju, 3. februarja bo opisal šentjakobski sapnik g. Barle koristi ptic, 25. februarja bosta pa govorila gg. Bukovec m Lap v siljenju zgodnje zelenjave in sicer bo natanko opisal vzgojo paradižnikov svetnik g. Bukovec, ravnatelj g. Lap bo ps dal vsa potrebna navodila na pridelovanje zgodnje solate, kumar, redkvice in kolerabe. £e danas opo- zarjamo predvsem mUc krakovske In u-Dovske vrtnarje na to važno preda.,, ki jim gotovo prinese veliko koristi, saj sedaj uvažamo skoraj vso zgodnji* zelenjavo, a bi jo lahko pridelali dhma. Agilna in požrtvovalna ljubljanska podružnica Vrtnarskega in sadjarskega društva pa ne prireja samo brezpIajflSjAb te-čajev in predavanj, temveč daje tudi brezplačno nasvete, zato naj pa ljubitelj; p »-stanejo njeni člani, saj letna stanarina znaša le 25 Din in vsak član dobi po vrb še društveno glasilo, mesečnik Vrtnar in sadjar«, ki ga ureja odlični str^kuvnjaK g. nadzornik Hume k. KOLEDAR. Dane*: Četrtek, 22. januaija 19;»1, katoličani: Vinko, pravoslavni: 9. januarja Sviloj. DAXAŠXJE PRIREDITA'K. Drama: Zaprto. Opera: Cosi fan tutte. Kino Matica: Poslednji poljub. Kino Ljubljanski Dvor: Bela umetnost. Kino Ideal: Sirota Marica. Predavanje univer. prof. dr. Gosarja ob IS. na univerzi. Družabni večer društva Merkur ob pol 21. v .^Zvezdi«. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta, Leustek. Resi jeva cesta, dr. Kmet, Dunajska cesta. Iz gledališke pisarne DRAMA Ljubljanska drama ponovi jutri Bal nanovo komedijo >Mercaclet« z g. Levar jem v glavni in naslovni vlogi. Predotava se vrši za red D. Kmetiška šala Trije vaški svetniki je pri premijeri izvrstno zabavala občin stvo, ki je popolnoma napolnilo našo Ara mo. Prva reprvea te posrečene komedij*-bo v soboto dne 24. t. m. kot izven pred stava. Ljubljanska drama pripravlja »oda j v režiji prof. Osipa šesta Finžgarjovoa:* Divjega lovca. Premijera bo d. februarja ob 60 letnici pisateljevega rojstva. Nada lje se pripravlja hrvatska drama >01em bajevi^ katero je napisal KrJeža in jo re-žrra na nadem odru g. dr. Branko GaveHa OPEKA Danes se poje Mozartova opera »Co. si fan tutte«. Delo je imelo pod veščim vodstvom ravnatelja Polica pred leti po polen uspeh. Tudi letos obeta predstava isti, ako ne ae večji uspeh, V lepi basovski partiji, pretkanemu Don Alfonzu, nastopi kot gost g. Betetto, Fiodilligk) poj* p^rvie gna Majdlceva, istotako Dorabelk« ga, Kogej tudi oba ljubimca Terrand*' (Goatič) in Guglierlmo (Janko) nastopila v teb utagah prvič. Despinetto poje i*vr*' no, kot pred leti, ga Policeva. Dirigira ravnatelj Potic. Predstava se vrši za abonma C. V soboto se bo pela Puccinijevd >Ma*lame Buttertry< z go. Zlato Gjungj^ nac v naslovni part*>L OdJačn* sopranisti nja. ki jo kot >Hargareta« in »Mignon c namah osvojila občinstvo, je kot mala, nesrečna gejša že znana naši operni publiki. Fmkertona poje g. Marčec, konzula Grba. strica g. Zupan, Suzuki ga Kocr jeva in drugi. V nedeljo popoJdne ae vp4*i«ori mladinska, opera »Nina nana, punčka moja...« in L. š&franek-Kaviča balet ->Fagurine*. -Zvečer se ponovi Mozartova opera fan tutte*. ki je ob enem zadnje sofetova nje našega odličnega basista g. Datetta Obe predstavi se vrfeita izv«n »bonma. Otok Otok Hemso blizu obate severne švedske province Aangerniajiland so zdi oloveku pravi raj, kajti tam ne pobirajo nobenih davkov, zločinov sploh ne poznajo ki državno oblasi predi Lavlja en sain človek. Po stari pravljtoi a-vira 450 prebivalcev tega otoka 'z rodu plemiča, ki se je iz neznanih razlogov nasehl kot puščav-nik na samotni otok. Ko je med rusko-švedsko voinu leta 1809 pristal j rusko broduv;c pn Hemso in hotelo blokirati obalo, so se prebivale' otoka zbrali in napadli Ruse. Mnogo so jih ujeli, med njimi tudi nekega generala. Pred 80 leti so hoteli zgraditi oa otoku cerkev. Kakor običajno, so poslati načrte pristojnim oblastvoni na vpogled, roda oblasti jih niso odobnk Prebivalci otoka so pa zgradili cerkev, ne da bi st zmenili za odklonilno s»a-hsče oblasti. Leta 1925 so prosili Škafe, naj pride pridigovat v iijUhdvo eei-kev. Škof je pa zalite v al, da iiK>r otok pravičnih. Velika usta. —- Vaši sendviči so presueto inaih-iiL Se enkrat nima človek kai polo/.ir v usta. Milostiva, vse je odvisno od tega* kakšna usta ena kdo. Stev. 17 >SLOVENSKI K A K O D, dne 22. januarja 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Z&poslitev tujih delavcev. Inspekciju o>la v Beogradu je poslala vsem gospodarskim organizacijam naslednje pojasnilo: Po §17. pravilnika o zaposlitvi tujib delavcev morajo delodajalci skleniti z zaposlenimi tujimi delavci pismene pogodbe, v katerih so obvezani zasigurati jim vsaj tisi • pogoje dela. kakor domačim delavcem iste otroke in usposobljenosti. V pogodbi mora biti točno določeno, v koliko gre dotičnim delavcem pravica do potnih stroškov pri njihovem prihodu in odhodu, kakor tudi višina polnih stroškov. Glede delovnega časa ne more biti določb, ki bi nasprotovala določbam zakona o zaščiti delavcev v pogledu delovnega časa. Delodajalci morajo te jMigodbe najpozneje 15 dni po nastopu dotičnih delavcev potrditi v treh izvodili nn pristojni oblasti (policijskiL en izvod obdr-že sami, ene«ia dobe delavci, ene-ira pa pošljejo pristojni inspekciji dola (rudarska podjetja preko rudarskih oblastev.). — Iz državne -bizbe. Za zvaniinika pri policijskem komisarijatu v Mariboru Je imenovan policijski agent pri istem komisarijatu Frani' Fradel. — Razpust društev. Društva Podr lžni-ca. delavske telovadne kulturne zveze Svoboden za Slovenijo za občino Šmartno pod šmarno goro in podružnici Splošne delavske izobraževalne zveze Svobode za Slovenijo v Borovnici in Brezovici pri Ljubljani so raspuštena, ker nimajo noeoiev za pravni obstoj. — R»/i»l društva. Društvo Posmrhiiea' jetniškecra nadzorovalnega osobja v Celju se je po sklepu obcneua zbora prostovoljno razšlo. — Prf»p4>»ed lahajania v krčme. Okrož-no sodišče v Novem mestu \r prepovedalo Tvanu Hodniku iz Kostanjevice posečanje krčem za dobo šestih mesecev. — Za mrtva proglašena. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasita za mrtva delavec v Kokarjih Ivan K ran je in delavec v Sromljah Janez Knez. Oba sta odšl.i v začetku vojne na (talijansko boiišče in se nista vrnila. — Registracija lekarne Notranji minister je podvTil koncesijo za javno lekarno v Mariboru 7 rajonom TesfetthcžrnTva ulica mas. pharm. Alojziju Siraku iz Maribora. — Ribolov na Jadranu. Lani od aprila do septembra so nalovili naši ribici na Jadranu 3.203.018 kodek>val pri umoru, je opozoril oblasii. Vršila se je nova razprava pred okrožnim sodiščem v Čakovcu, ki se pa ni moglo prepričati, da je Popovič res nedoižori. sacrjsko sodišče je pa razveljavilo obsodijo okrožnega sodišča in odredilo novo razpravo, ki se bo vršila te dni. — Pozer! Žrebanje efektne loterije Kola jucosk>vefiskin sester v Ljubljani preloženo de meseca aprila 1931. Pridno segajte po srečkah (po 5 Din) za >Pečji dom^ v Kraljevici, ki ima vse pocoje za letovanje hoiebne dere. 42-n — Lepotna konkurenca in njene posledice. V Novem Sadu se je te dni vršila lepotna konkurenca za miss Novi Sad«. Tz* voljena je bila Vera Ja^orficeva, toda razni oboževatelji lepote niso bili zadovoljni. Takoj po razglasitvi je prejela žirija več grozilnih pisem, v katerih je rečeno, naj »e sodniki nikar np pokažejo m* ulieo. ker bodo umorjeni. — Viniear h bil vi h i carja. V Brodskem Brdu je včeraj ponoči vlničar Martin Jur-jevič ubil svojega tovariša vin i ca na Josipa Buran i ja. Vzrok z+očina ni znan. Pokojnf je bil oženjen in oče treh otrok. Morilca se aretirafc. — Pa nesreči ustrelil mater. V T r buša u i h pri Čačku se je te dni pripetila tejka nesreča v nisi Pe4ronija Laeareviča. 17 letni Mirko Lazare v ič je snažtt puško in ravnal z njo tako nerodno, da se mu je sprožila in je krogla zadela njegovo mater v prsa. Nesrečna žena je bila takoj mrtva. Iz Ljubljane — Poslovilni večer poslaniku dr. Alber= tu K ram c r ju. Nov oi men o van i poslanik in pooblaščeni minister g. dr. Albert Kramer odide prihodnji teden na svoje službeno mesto. V slovo mu prirede narodna društva, združena v Zvezi kulturnih društev, nje; govi številni prijatelji in znanci častni večer v petek 3S. t. m. ob 21. v veliki dvorani Kazine, na katerega vljudno vabijo vse narodno občinstvo in vse narodne organizacije iz Ljubljane in z dežele. Na prireditvi bo dobrodošel vsak. ki spoštuie v odhaja« jočem poslaniku državnika, ki je neutruden v delu za kralja, narod in domovino! Pokažimo mu svoje simpatije z najštevilnejšo udeležbo! — lj Napeljala tramvajskega elrkt izvida. Na Celovški cesti ±o že montirali vse nosili!«- žice za elektrovod na drogili rn opravili vsu druga nionterska dela razen napeljave oloktrovodne žice. Te dni pa napenjajo elektrovodne žice na Gosposvetski cesti, ki jih pritrjujejo na pročelja hiš. kjer ni prevelika razdalja od hiše do hiše, drag-je pa na drogeh. — Izpeljava tramvajske proge za v Šiško je z napeljavo končana. —lj Gradba podštacije. Zidarska dela v notranjosti pod štarije na Blehve-isovi cesti, ki so jo pričeli graditi pozno jeseni, bodo ta teden gotova. Takoj nato prično monterji s svojimi deli. Zidarska dela so se nekoliko zakasnila. četudi je delo dokaj dobro napredovalo. Ker se v zimski dobi malta nc suši dovolj hitro, kar delo v največji men ovira, in da malta ne zmrzuje. morajo biti prostori vedno dobro kurjeni. Fini omet v prostorih podštacije se je že precej dobro posušil. Kanalizacija je že izpeljana, napeljan pa je tudi vodovod. Podštacija je torej že v glavnem dograjena razen zunanjega ometu. —lj Hripc, ki se drugje tako naglo širi, ni v Ljubljani mestnemu fizikatu prijavljen še noben primer, pač jih pa nekaj v privatni oskrbi že boleha na nji. če bi se bolezen pojavila v večji meri. ima mestni fizikat pripravljene vse ukrepe, da se epidemija ne razpase in razširi. —lj Društvo 3>JšSara« izreka tem potom zahvalo vsem. ki so pripomogli, da je imela ,-Sočina Silvestrova prireditev tako lep uspeh. Zahvaljujemo se pa posebno naši gdčni. K a ni k i Baijelovi za njeno sodelovanje in lep nastop pri polnočni alegoriji. 41-n —lj Hfuuvsfce društvo v Ljubljani ima v soboto $1. t. m. ob 20. v hotelu Miklič. svoj občni zbor. Na dnevnem redu so poleg običajnih točk tudi volitve novega od bo .a in sicer na osnovi novih pravil. Vabimo člane k obilni udeležbi! —lj Tretji prosvetno-glas>beni večer Nar. žel. glasb, društva Sloga v Ljubljani. V ponedeljek, dne 2b. januarja 1981 ob 20. uri priredi naša klavirska virtuozinja gdč. .lad-viga Požeuelova v glasbeni dvorani Sloge v Ljubljanskem dvoru (Pražakova uiica) klavirski koncert z zelo izbranim sporedom, na kar že danes opozarjamo članstvo m glasbo ljubeče občinstvo. Vstopnice Din 2.— do Din 6.— bodo od petka 23. L daljo v ipredprodaji v trafiki Pugelj. palača Pokojninskega zavoda. Miklošičeva cesta. Velika maškerada SOKOLA ŠIŠKA SI. jan. v vseh prostorih hotela »BeHevue« 2 godbi. 2 godbi. —lj Redni letni občni zbor Ola*beue Matice ljubljanske se vrši v soboto, dne 7. februarja 1931 ob 20. uri v ]>evski dvorani Glasbene Matice ljubljanske v Vegovi alicl. Dnevni red običajen: Poročila funkcionarjev in slučajnosti. —lj »Bela umetnost« — S muški 01nt ZKD. Samo še danes pop. ob 4. ter ob pol 8. in 9. uri zvečer bo predvajala ZKD nepreklicno zadnjikrat v kinu ^Ljubljanski Dvor« prekrasni smučarski film »Bela umetnost«. Krasni naravni posnetki, izdelani deloma v dolini Zermatt. deloma na Monte Rosi v višini 4600 m, so zadivili vse gledalce; istotako tudi precizno izvedeni skoki mojstrov smučarjev. Danes je zadnja prilika, da si lahko ogledate ta film. na katerega prav posebno opozarjamo vse športnike, mladino in prijatelje narave. — lj II. Simfonični koucert letošnje pobu ue se vrši v petek, dne 6. februarja t. I. Pod vodstvom dirigenta L M. škerjanca bosta izvajala združena orkestra: operni orkester in orkester orkestralnega društva izredno lep. interesanten program, na katerem so zastopani skladatelji: Mozart. Liszt. Dobussj- in Ravel. Podrobnosti javimo v prihodnjih dneh. vstopnice bodo v preprodaji v Matični knjigarni. — lj Veseloigra >Revna kot cerkvena miš* zadnjikrat v sezoni na šentjakobskem odru. V nedeljo. 25. t. m. se ponavlja zadnjič v tej sezoni velezabavna ljubka veseloigra v treh dejanjih .;fievna kot cerkvena miše ki je dosegla letos in lani krasne uspehe. V vodilnih vlaajah gdč. Bare nova in g. Ko-šak. dalje gg. Lavrič in Škerlj ter gd?. Pir-čeva. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Karničnika na Starem trgu. —lj »Ekskursijski fond akademskega kinba elektrotehnikov« r Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 30. januarja 1981 ob 16. uri v posvetovalnici mestnega magistrata. K udeležbi se vabijo vsi člani Nadzorstvenega Sveta E. F. A. K. E., ustanovni, podporni in redni člani. Upravni odbor E. F. A. K. E. —lj Društvo ca »gradho Sskolskega uo-ma v diski ima svoj občni zbor dne 25. januarja 1061 ob 9. uri dopoldne v hotelu TBftltamir Senzacija! |? Novosit ^ iatachon govorita V p.rva,m njunem |ilmu, ki rtridjC v ELITNI KINOMATIĆft Smeh ' Krohot! Iz Celja —c Delfski želodec, vmestni klavnici je bile lani zaklanih 3ov>o telet. 946 svinj, volov. t>44 krav. 192 telic, 140 konj. 23 bikov. 8 kozličov in 2 ovci. Uvodnih je bilo 72o zaklanih telet. -ITI svinj. 0<; goved, 11 kozlirev in 781 kg slanine. —e Xa I/md»kcm v>eučili^ču bo predaval v ponedeljek 2G. t. m. ob 20. uri g. prof. Fran Žgeč iz .Maribora o spolni vzgoji naše mladine. Mladini pod 17. letom je vstop k predavanju prepovedan. —c Financiranje in redukcija Tflirhji mestne policije. IV dni se je vršila skipna seja zastopnikov mestne in okoliške občine *cr predstojnikov meslne policije. Na seji je bil določen znesek, ki ga morata pri-pt*-vali obi1 občini za vzdrževanje mestne policije. £tavl.!<:r je oil tudi predlog o redukciji oziroma upo!vo|:ivi policijskega osobja. — o I/ pfltpriTj >lužbe. Go.-p. Jut3 Les-j.ik, idrrajai Boonik v Šoštanju, je i., ti ovan za neiiutstnika d rs. tožilca v Cel* u —l* 1'odriii.nita Hmeljarskega a .-Slovanskega l.utijarja; sprejema :.o. če se zamerite plesnim izobražencem, oli-kancem — prisiljeni so namreč, da vas takoj kamenjajo z gnilimi jajci po vseh predpisih plesnega bontona, kar so nekateri že doživeli. Ples bo gotovo kmalu v šolah obvezen predmet, saj je tako velikega pomena ** življenje in gospodje od plesne stroke bodo najbrž še ob pustu poslali na prosvetn« ministrstvo tozadevno interpelacijo. I>a. saj je ples kulturna zadeva, le filistri »o lahko drugega mnenja. Zdaj živimo pač v moderni dobi in nihče se več ne zgraža nad golo Prešernovo muzo, včasih so pa baje bili takšni strahoviti starokopitnezi; zdaj gre za to, da zavladajo na nadih plesiščih tudi takšne muze. za kar se ne bo menda treba preveč truditi, vsaj ne bo treba več dragih plesnih oblek. In je res smešno, zakaj bi človek ne smel uživati takorekoč — žive umetnosti ter bi se smel naslajati le nad mrtvimi kipa rek Imi izdelki. Zato — proč s predsodki! Živel pJe^, Evini kostumi in zamorska godba! živela kultura in olika! Vrag vzemi moralo, če je še nisi! Sploh pa morala zdaj ni več v modi — in živela moda! Samo pomislite, če bi ne plesali otroci modernih in veljavnih roditeljev — kaj bi se potem šušljalo o takih rodbinah, v tem primeru gre celo za družabni ugled: Vedeti je treba tudi, da so v mestih, plesne dvorane tudi neke vrste sejmska razstavišča in tudi sejmišča. Kako pa naj ubogi roditelji pieskrbe drugače svojim hčeram primerne ženine? Tako je bilo že zdavnaj in še bo nedogleden čas. Zato pa naj mladina le pleše, če je tako mlada, sicer te ankete ne bo nikdar konec. Mi stari pa itak ne vemo ničesa* povedati zoper, ker nismo mnogo bolj brihtni. Dobro pa je vsekakor, če se anketa ne konca pred pustom, ni ničesar zabavnejšega in bolj šemastega. Vse okroglo TABOR, 14. februarja 1931 Če nima sinko staršev Litija, 22. januarja. Litijski orožniki so prišli na sled 15-letnemu Milanu Peši, ki je vlomil v stojnico graške branjevke Avguste Humarje-ve. Humarjeva ima navado puščati vsak večer robo, ki jo ima čez dan razstavljeno na stojnici, v zaboju v stojnici. Kam gredo vse sladke dobrote, je opazil pohajač Milan, ki si je zaželel priboljška. Ponoči se je splazil v stojnico in sreča mu je bila mila. Humarjeva je pustila na zaboju sekiro in vrečo. Milan je razbil pokrov in s tovarišem, ki mu je pomagal vlomiti, sta naložila — kakor je prijavila okradenka — za 3000 Din razne robe, ukradla sta pa tudi novo tehtnico. Nabasala sta sladkarije v vrečo in izginila v švareovo hosto. Napolnila sta si žepe s čokolado, piškoti in sladkorčki. Večino nakradenega blaga sta pa skrila pod veje. Pleša in njegov pajdaš sta se drugi dan oblizavala in sladkala, da je bilo veselje. Da pa je zapeljala Milana na kriva pota zgolj lahkomiselnost, dokazuje njegovo dobro srce. Več kg sladkarij je privlekel Milan včeraj popoldne na bajer na železniško progo. Tam ima graška mladina na ledu svoj zimski eldorado. Peša in njegov tovariš sta sklicala vse otroke, jih postavila v vrsto in bogato obdarovala. Drsalci so se prav pošteno nazobali dobrot. Ko pa jc eden starejših vprašal, kje sta vse to dobila, ni bil Milan prav nič v zadregi: »To škatlo sva našla tam ob železnici, bržkone je padla kakemu bogatemu gospodu iz vlaka«. Peša je pe. po aretaciji tudi litijskim orožnikom tajil tatvino. Končno je dečko viome priznal. Vso zalogo sladkarij je našel neki okoličan, ki je bil namenjen v Litijo. »Povej, fant, kam si pa spravil • tehtnico?« so se zanimali orožniki Fantič pa ni hotel povedati. Sprva je trdil, da jo je vrgel v Savo, potem se je pa zagovarjal, da jo je podaril nekemu neznancu, ki ga je srečal sredi noči na cesti, kančao je p* le priznal, da jo je prodal za nekaj kovačev svojemu znancu; in res jo je našla snoči orožniška patrulja v dotični hiši. Na podlagi teh dokazov so izročili litijski orožniki fantička v tukajšnje sodno zapore, žalostno je, da je Milan, ki je šele v 15. letu žc star znanec sodnih zaporov. Fant je namreč brez nadzorstva in brez staršev. Na zunaj je zelo simpatičen, v dobrih rokah in v dobri družbi bi postal morda še koristen član človeške družb«**, pa nima nikogar, ki bi se brigaj zanj. Ali res ni nikogar, ki bi se pobrigal za fantiča, saj imamo nebroj dobrodelnih društev, mladinskih organizacij, skjbstveno sodišče, imamo to in ono; fantič pa nima nikogar! Prav zato je zašel na stranpota. ker nima nikako opore! Kakor čujemo, je menda fant pristojen v Zahorice v ČSR. Če je to res bo češkoslovaški konzulat gotovo tako prijazen in spravil dečka v pristojno domovinsk<> občino. Zadnji čas je že, da se kdo pobriga za ubogega siromaka. —nč— Radi konca sezije razprodajaino damske in otroške plašče za zimo in ^g«xi-njo pomlad po globoko znižanih cenah! F. I. GORIC AR, Ljubljana, Sv. Petra c. !0 Oglejte si nizke cene in blago v izložbah! Notar dr. Fran Horvat umrl S|podj je v Kamniku no dolgotrajnem bolehanju nenadoma preminul notar Jr. Fran Horvat v svojem 71. letu in jutri, v petek ob 14$. ga njegovi svojci, prijo* lji in tovariši, ki so sa cenili kot izborne* ga jurista in vzornega notarja, spremijo na pokopališče na Žale, od koder za pa no zneje prepeljejo v Ljubljuuo, kjer ima pokojnikova družina vrlo na Erjavčevi cesti. Dr. Fran Horvat je bil iz Moškanjeev pri Ptuju ter je absolvirai gimnazijo v Ptuju in v Gradcu promovira! za doktorja prava. Kot notarski pripravnik je služboval v Kamuiku, potom je bil pa nekaj let notar v Idriji. kak*b 10 let v Brežicah, kjer je v narodnih bojih vodno kazal svojo odločno narodno zavest, že kakih 10 iet $■ bil pa v Kamniku. Vse izpite je napravi! z odliko in slovel je med najboljšimi juristi, njegovo veliko znanje se je pa zlasti pokazalo v notarski zbornici, kjer je zla str sodeloval pri novem notarskem zakonu Vedno koncilijantni dr. Horvat je v&e svoje moči posvetil svojemu stanu in vao ■ ljubezen svoji družini. Zapušča vdovo Bar j to iz ugledne Diehlove družine iz Godovi j ča pri Idriji, sin Ivo je že notarski pri pravnik, hčerki Nada in Vera pa izpopolnjujeta svojo vsaojo *e s privatnim r študijami. Družini naše najfskrenejše so-žalje, zaslužnemu odličnemu juristu pa trajen spomin! St ran »SLOVENSKI NAROD, dne 22. januarja 1931 Stev. 17 Cm G. Norria. 35 Roman Oueenie je bila rojena pri nekem mačjem trgovcu na Third Avenue. Bila je anfforska mačka z dolgo, belo, mehko dlako in velikim, košatim repom, sebično, domišljavo bitje, ki se je neprestano lizalo s svojim rožnatim jezičkom, a pri jedi je bilo zelo izbirčno. Cim sta dobila psa in mačko, sta se morala George in Zelda preseliti iz hotela »Imperial«. Prijatelj - igralec je jima ponudil dve prazni sobi in dva mučna tedma sta vadila »Psa in mačko«, izprem-injiala sta in ponavljala vsak svojo vlogo, da je bilo veselje. Končno je Benrrie sporočil, naj vprizo-rita svoje delo v »The Farrcirv ITiea-ter« v f1arlewu. Bila je su-hoparna storija, toda občinstvo jo je prijazno sprejelo, smejalo se je na mnogih krajih od srca in ob koncu je prisrčno ploskalo. Potem je sledila težka noč, v kateri ji je George sramežljivo priznal, da je potrošil zadnji belič. Toda jutro je prineslo solnčne žarke, zlate somčfie žarke, ki jih je tako ljubila, in pa Bennie-vo obvestilo, da ju vzameta Sullivan & Considine za tri mesece na turnejo od VVinnipega do Seattla in da bi lahko ostala pozneje pri istem podjetju še dva meseca. In tako sta prispela v Winnipeg nekega deževnega popoldne in imela nista niti čestih pet dolarjev v žepu. Drugo jutro nai1' bi bila skušnja, seznaniti bi se bila ma rala s tem in onim, toda George je bil kiOt nalašč tako slabe volje, da ni bilo ma.goče uganiti, kaj stori čez pol ure. Queettie je milo miaukala iz svojega kota. Kar so se začuli glasovi, koraki in ropu na .hodniku, George se je glasno smejal, nekdo je potrkal in v naslednjem trenutku so se vrata odprla. — Zel, dekle moje! Halo! Zakaj pa v temi? — George je bil zgovoren, živahen, podjeten. Z mim so bili še drugi. — Tu je gospod Legg, ravnatelj hotela, dušica moja, ki nama da mnogo boljšo sobo — sobo za novoporočenca, kaj ne, gospod Legg? Okna bova imela na glavno ulico. A tu je dobri mož, ki j odnese najina prtljago v drugo sobo. Moja žena, gospod Legg — gospa Se!by. Ta čas je GeoTge prižgal luč. Zelda je takoj opazila, da je pil. Pograbila je svoj plašč, Si zakrila z njim gola ramena in se prijazno nasmehnila ravnatelju. Ravnatelj, debebihast mož rdečih, lic z zalisci, jo je kar -požiral z očmi, obenem je žvenketal po žepu svojega telovnika z denarjem, češ, mi smo, ki imamo kai pod palcem. — Nisem vedel, da pripadate gledališkim krogom, milostiva gospa. Niti pojma nisem imel o tem. Za umetnike ni v moji hSi nič dovolj dobro. Vsi igralci iz Newyorka stanujejo v »Assini-boine«. George si je zadovoljno mel roke. — Gospod Legg je kralj hotelirjev, Zelda, STČek moj; knežjo čast mi je izkazal in z obema bo ravnal enako blagorodno. On ima naj razkošnejši bar, najboljša vina v Kanadi, najfinejši me-doc v Severni Ameriki. Mar ni tako, gospod Legg? In potem sem se seznanil z gospodom Prombergerjem, z gospodom Zack — najbrže Zaharija, je-li gospod Legg? — čigar last je »Majestic« in ki je tudi imeniten dečko. On mi je podari za nocojšnjo predstavo dve vstopnici, poprej sta pa povabljena h gospodu Leggu na večerjo. Privlekel je iz žepa vstopnici in ju vrgel Zeldi v obraz. Njegova razposajenost je bila nalezljiva in Zelda, ki je bila še vedno enako potrta in žalostna, je naenkrat začutila, kako postaja dobre volje. Smeje, še vedno napol oblečena, je odšla z možem in slugo v novo sobo, ki je bila večja in opremljena z mehkim pohištvom. V sosedni kopalnici se je svetila celo cinkaš ta kad. Dočim je Zelda praznila kovčeg in spravljala skromno imetje v omaro, se je valjal George po divanu, kadil cigareto za cigareto in podrobno opisoval ženi svoje srečanje z gospodom Leggom v hotelskem baru; kako je možu imponiral, kako je bil Legg obnnan nad najslabšo sobo, kako sta slednjič trčila na zdravje in se pobotala, kako je vstopil v istem hipu Zack Promberger k njima in kako so si ga skupaj privoščili še eno merico. George je opisoval vse to na dolgo in široko in Zelda ga je komaj slišala. Vsa v skrbeh se je vpraševala, koliko njunega pičlega premoženja je George v baru pognal in končno je našla toliko poguma v sebi, da ga je kar naravnost vprašala. George je počil v glasen smeh in se udaril po kolenih. — Bože moj, da me kaj takšnega vprašaš! — Prijel se je za glavo in se začel valjati od zadovoljstva po divanu. — O, ti si blaga duša, ti si pa res dobra. Evo, poglej tole. — Iz žepa je privlekel polno pest bankovcev in kovanega denarja. — No, ali ni bila to imenitna igra? — je vprašal in se za-krohotal. — Beži no, George--zares? — Proti svoji volji je bila vesela. — A če bi bil izgubil? V hipu se je zmračil njegov obraz, smeh mu je zastal v grlu in ogorčeno jo je pogledal. — Bi se bil zadolžil ali ukradel Leggu iz žepa ali pa oplenil blagajno. Kaj pa naj bi storil sicer, tristo hudičev? Zastokal je in vstal, njegove dobre volje je bilo konec, skomignil je z rameni, pobrskal po svojih stvareh in se začel oblačiti. * Razen Georga in Zelde so bili pri Leggu na večerji še štirje gostje; serviralo se je v posebni sobi, ki so jo ločila od hotelske jedilnice razmajana, škripajoča vrata. Šele polagoma je Zelda spoznala, da so bili drugi tudi potujoči igralci, kakor ona in njen mož, .in da bodo nastopali ves čas do Seattla v istem programu. Začela je torej opazovati vse z večjim zanimanjem. Dama na nasprotni | strani mize, ki se Zeldi ni zdela povsem normalna, je imela dolg nos in skupaj stisnjene oči v širokem okroglem obrazu. Njene roke so bile orjaške in rdeče, okrog njene debele glave so se vili kratki, kodrasti lasje in ves večer je spravila iz sebe komaj deset besed, ki jih je izgovorila z močnim tevtoničnim naglasom. Vsi, celo George, so jo klicali »MabeK često gospa Mabel ali gospodična Mabel, večinoma pa kar Mabel. Spominjajte se slepih! Katoliška razlaga boljševizma Čudna sodba nemškega publicista o vlogi slovanskih narodov v svetovni zgodovini Josef Leo Seifert, prvotno slavist, pozneje urednik dunajske vseučiliške knjižnice, zdaj pa znanstvena avtoriteta »Reichsposte«, spravlja v svoji knjg" »Die VVertrevolutionare — von Bogomi1 uber Hus zu Lenin« boljševizem kot največjega sovražnika krščanstva, posebno pa katoliške cerkve, v zvezo z raznimi pojavi krivoverstva v Evropi od 10. stoletja. Ognjišče krive vere in raznih sekt so bili in so še zdaj po njegovem mnenju Slovani. Iz Bolgarije, ki je bila komaj sprejela krščanstvo, so izšli dualistični in hiliastičrti Bogomili, ki so se dolgo držali v Bosni in čijih nauk prodira na zapad do raznih bratstev pod različnimi imeni. Kakor pozneje hu-sitstvo, je privedlo duaHstično krivo-verstvo do kmečkih puntov v Franciji in Angliji. Germanski sever je ostal obvarovan krivoverstva in ker je cerkev sama pripravljala reforme, bi se bilo na zapadu ohranilo edinstvo, da ni nastalo zopet na slovanskih tleh, na Češkem, husitsko krivoverstvo, ki je kmalu okužilo tudi sosedne Nemce. Luter je leta 1520. priznal: Vsi smo Husiti, ne da bi vedeli za to. Proti češki kmečki reformaciji pa stoji nemška reformacija, revolucija gospode. Zato je tudi luteranstvo gosposka vera in zato se Češki bratje niso mogli sporazumeti z Lutrom. Na čeških tleh, zlasti na Moravskem, nastajajo ali pa se širijo tudi pozneje najrazličnejše sekte, zlasti pa novokrščenci. Od Ko-menskega vodi ravna pot k novohuma-nizmu in prostozidarstvu. V nemškem duhovnem življenju se je češki vpliv znova pokazal v ustanovitvi obnovljene bratovske enote v Herrnhutu ob udeležbi nižjih slojev, obrtnikov in kmetov, čeprav je bil zaščitnik teh novih bratov grof Zinzendorf. Prostozidarji so pa glavni povzročitelji druge velike revolucije, francoske državljanske revolucije. Komunizem, in sicer oni, ki daje in tisti, ki jemlje, se je pojavil že v srednjeveških bratovskih sektah in tudi pri Taboritih in v Babeufu (Jakobinec, 1764—1797) je dobil svojega prvega sistematika že med francosko revolucijo. Francoski komunisti iz 1. 1841. proglašajo materijalizem za nespremenljiv zakon razvoja človeške družbe. Komen-skega ideje^ in herrnhutski pietizem sta prišla znova do veljave v Herdovem novohumanizmu, ki je nazval Slovane narod bodočnosti. Marx, zakonodajalec socijalizma, daje starim hiliastičnim sanjam o bodočem božjem kraljestvu na zemlji materijalistično podlago in izpre-minja davni ideal vseh krivih ver v socialistično državo bodočnosti. Cehi so bili tudi vodilni duhovi drugega nemirnega kvašenja, ki je ogražalo Evropo v 19. stoletju, namreč panslavizma, čeprav je bilo njega težišče preneseno v Rusijo. Sploh so Cehi doigrali svojo vlogo v svetovni zgodovini že v 15. stoletju in zgodovinsko poslanstvo Slovanov je prešlo na Poljake in Ruse. Pri poljskih mesijanistih in ruskih slavo-filih vidimo enak odpor proti zapadni j civilizaciji, tu pa tam tudi proti rimsko-j katoliški cerkvi. Mickievvicz spominja na Komenskega s svojim odporom proti Rimu in Habsburžanom ter z vero, da prinese svetovni požar Slovanom svobodo. Največji ruski filozof Solovjev ni i brez odpora Chelčickega proti državi in j sanja o tretji državi, državi modrosti. Odpor proti katoliškemu zapadu ka-i žejo tudi ruski socijalisti in Hercen na-| poveduje socijalistično, ljudsko državo j Rusov po zatonu zapada. Bakunin, ki j ga je nazval Masaryk »papež anarhizma«, hoče rešiti človeštvo s splošno socijalno revolucijo in priporoča zvezo Slovanov in Romanov proti pangerma-nizmu. Boljševizem je končno tretja in največja revolucija slovanskega kmečkega proletarijata. Lenin je združitev Husa in Žižke. S Husom sprejema nekritično zapadne nauke, z 2ižko ima pa skupno krutost in neomajno vero v svoje poslanstvo. Kakor je bil Cehom Zigmund Antikrist, tako je bil ruskemu mužiku Viljem II. vtelešenje Antikrista. Tudi boljševiki so prenesli svojo prestolico v notranjost dežele in Moskva je nadomestila Petro-grad, kakor Tabor Prago. Priznanje hu-sitov na baselskem koncilu spominja na prihod boljševikov na genevsko konferenco in kakor kompaktata nikoli niso bila uveljavljena, tako je ostalo tudi po Genovi razmerje zapada do boljševizma nepojasnjeno. In kakor se je na Češkem kmet po bitki pri Lipanih po revolucionarnem zanosu umaknil v svojo pacifistično potrpežljivost, tako nastane tudi v Rusiji reakcija in pojavijo se podobna bratstva, kakor so bili CeŠki bratje. Apokaliptično podobo duhovnega razvoja evropskega ljudstva, čigar notranjo sigurnost stalno izpodkopavajo slovanska krivoverstva, dopolnjuje Seifert s skrajno neugodno antropološko razlago slovanske rase. Slovani so se pojavili po njegovem mnenju v zgodovini opetovano kot brezimenska masa in razen zagonetnih Antov, ki so kmalu izginili s pozorišča, niso nikoli ustanovili svoje države. Narod, siromašnih poljedelcev, zlasti kopačev zemlje, ki so jih podjarmili ali državno organizirah samo tuji gospodarji, bodisi iranski ali pa germanski odnosno turkotatarski, je prišel opetovano v službo drugih narodov. Tudi kulturno so stali in stoje Slovani po Seifertovem mnenju nizko. Tujci so jih naučili rudarstva, tujoi so vodili pri njih trgovino in samo za glasbo in ples so zelo nadarjeni. V splošnem pa stoje globoko pod viteško, gospodu-jočo raso Germanov. Sredi duhovne bede Evrope, v vrtincu človeških blodenj stoji po Seifertovem mnenju samo ena duhovna moč trdno in sicer katoliška cerkev in ta kaže tudi edina v svoji avtoriteti izhod iz sedanje krize človeštva. Tako si torej razlaga boljševizem »nemški slavist« in tako izpričevalo daje na eni strani Slovanom, na drugi pa katoliški cerkvi. Ne bomo se spuščali v analizo njegovih trditev, ker se nam ne zdi vredno. Viljem deli odlikovanja Bivši nemški cesar je že prileten, pa ga še vedno ni srečala pamet in ga najbrž tudi nikoli ne bo. V Doornu ima premalo zabave in zato deli odlikovanja, kar je pa samo komedija, kajti mož je zdaj zasebnik in nima prav noben-pravice deliti odlikovanj. Značilno je pa, da pišejo o tej privatni zabav; o.--rega Viljema celo nekateri nemški vojaški vestniki. Tako piše »Vestnik hu-sarskega polka št. 45« v svoji zadnji številki na uvodnem mestu: »Cesar Viljem je odlikoval z vitež-kim križcem znanega berlinskega advokata in upokojenega ritmojstra dr. Blocha«. Viljem sam je pa lastnoročno pisal dr. Blochu tako-Ie: »V znak svojega osebnega priznanja in za zvesto udanost, s katero ste razvili uspešno pravno delovanje v borbi proti zahrbt-nosti in podlosti, Vas odlikujem z vi-težkim križcem kohenzollernskega reda«. Bloch je bil namreč Viljemov advokat, ko je bivši cesar tožil berlinski list »Montagspost«. Ta list je priobčil nedavno senzacijonalno vest, da je dobival Viljem kot cesar med svetovno vojno provizijo od dobav vojnega materijala in da je bil tihi družabnik delniških družb za izdelovanje streliva, list je biti tožen in obsojen, ker se mu ni posrečilo dokazati trditev, o katerih čivkajo v Nemčiji že vrabci na strehah. E KUUC Bogataš pri zdravnika. — Torej kaj je z menoj, gospod doktor? — Hripo imate m nekaj dni boste morali ostati jetnik svoje sobe. — Katere? Imam jih namreč deset. Sreča pri ločitvi. — Čudno, prijatelj, kako hitro si se ločil od svoje žene. — Ni čuda, saj je bil sodnik men predzadnji mož. Nepotrebne skrbi — Toda, Mihec, z rokami vendar ne boš jedel, saj si jih umažeš. — Ive boj se, mamica, umazane so že bile. Dobra kvalifikacija. — Gospodična, ali znate stenogra-fkati? — Da, samo ne tako hitro, kakor pisati z navadnimi črkami. Janezkov izum — Janezek, kaj si pa počel z novim dežnikom, da je že hiknja v njem? — To je moj izum, mamica. Glej, če dežnik odprem, se takoj prepričam, če je že nehak) deževati. Brez posebnega obvestila. Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je naš predobri soprog in zlati papaček, gospod dr. Fran Horvat kr. notar v Kamniku danes, dne 21. januarja 1931 ob 18. uri nenadoma preminul. Predragega pokojnika spremimo v petek, dne 23. jan. ob 16. uri na mestno pokopališče na Žalah, kjer ga začasno položimo k počitku. Sv. maše zadušnice so bodo brale v raznih cerkvah. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Kamniku, 21. januarja 1931. Berta dr* Horvatova soproga Vera, Ivo, not. pripravnik, Nada otroci > mM al i o£f Vsaka beseda »O »ar* Placa me tanke tudi Za odgovor znamko J — Ha epreianja hren — ndea^ariamm - NajnumJŠi otfUm ©*» HARMONIKE Izdelujem nove in sprejemam v DopravUo vse glasbene Instrumente. — JANC, LJUBLJANA, Bohoričeva 9. KLOBUKE ZA DAME in deklice klobučevinaste ali baržunaste prodaja po lastnih cenah. Oglejte si izložbe modnega salona Stuchly-Maške, Židovska ulica 3. 644 Ako hočete delati, da z lahko domačo obrtjo zaslužite na lastnem domu po 7 Din na uro, pristopite naši zadrugi. Pouk brezplačen. — Vpisnina Din 10.—. Obširna pojasnila radevoljno, ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslavenskih pletača. Osijek. 7/L PRVOVRSTEN CVIČEK (dolenjska črnina) toči gostilna »PRI DOLENJCIH, Ljubljana, Kapiteljska ulica 3 (nasproti Alojzijevišča) pod Poljansko cesto. 558 Za dečke -so najzanimivejše etJvo potopisne povest) Karla Hava. Pravkar je Izšla povest Priporoča se zavod za snaženje oken in stanovanj VIKTOR TRAPEČAR LJUBLJANA, KarlovSka cesta št. X IdiiJilltillilEllliaElIlIlIl^ Morske Dnevne pošiljke v veliki izbiri, posebno pozornost danes in jutri na ribo ngor (morska jegulja), pripravljen ocvrt ali brodeto je posebno dober in okusen pečen na ražnju. Cene zelo zmerne! OPERNA KLET, LJUBLJANA, Gledališka ulica štev. 2. OLD SUREHAND v dveh zvezkih na 620 straneh. Oba zvezka veljata broširana Din 96.—, v platno vezana Din 128.—. Knjigi sta najzanimivejše darilo Knjigarna tiskovne zadruge v LJubljani. fteJenborgovm nUca it. S. 85 Priložnostni nakup Rokavice Nogavice zimsko ter drugo perilo, damske torbice in aktovke, kra-ate, ROBČKI, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE, naramnice in sploh GALANTERIJSKO BLAGO. JOSIP PETELINC, Ljubljana za vodo. blizu Prešernovega spomenika. Zaradi velike zaloge znižane cene! Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Ureiuie Josio Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek, — Za upravo in inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani