fckaj* Tl»k «Un in J» ^ daily Sundnj« sad Holidays. GLASILO SLOVENSKE NAItODNE PODPORNE JEDNOTE Uradalški ln opravnllki p roa torti MAT B. UwndnU Am. Offion of Publication: M87 South Lawndal« Ar«. Tolophont. Rockwall 4004 ..................-rrrf f fffff,)j.,, 11 .year XXIX Cana lista Ja 90.00 ■utter January U. 10«. at Um »oat-oTrtaa a* AM g4 Co«craaa at Marek ». im. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, SO. JULUA (JULY SO), 1936. Subacription |6.00 Yanrly STEW—NUMBER 150 Accaptanca far mailinc at apsctal rata of paita*« providad far la aactfem 1100, Aot of Oct 3, 1917, authorised oa Joan 14, 1018. pan ska vlada dekretira-la tri radikalne reforme [ontrola vseh industrij» konfiskacija cerkvenih poieotev in drastično očiščenje vseh oddelkov armade. Ljudske čete osvajajo nove postojanke. Maroški divjaki masakrirajo delavce v južni Španiji. Francosko delavstvo pomaga ifojim španskim bratom Ktre zmage ljudske armade Madrid. 29. Jul. — Današnje počilo Španske ljudske vlade itai, da so ljudske čete oku-nle San Roque in La Lineajo jugu in zavzele nove posto-Iít v gorah na severu. Sedem iU¿kih aeroplanov je bilo unfr-lih. Maročani koljejo levičarje Gibraltar, 29. Jul. — Maroške rtt v La Lineaji so polovile in grelile 60 ipanskih komuni-ov. Fašistična letala donašajo irofane iz Ceute v Afriki. [liijt v Franciji zbirajo sklad Pariz, 29. jul.—Francoake de- ike unije so pričele z veliko mpanjo za zbiranje prispev-ov v pomoč španskemu delav-tvu, da čim prej zlomi fašietič-revolto. Splošna delavska zve-v Franciji ima danes čez ¿tiri ilijone članov in pričakuje se elik sklad za špansko delavstvo, hncoski delavci so pozvani, naj bodo skopi, kajti zmaga faái-i v Španiji bi povečala ne varit fašizma v Franciji. afleška letala za španske fašiste? Bordeaux, Francija, 29. jul.— hncoske oblasti so včeraj tu vile štiri angleška letala, ki namenjena v Liabono na Por« Vilsko. Francoski radikalci su-»jo, da je ta Jétala kupil na »fleikem španski velekapitalist uan March in jih poslal faši- ton v Španiji. New York, 29. jul. — Tukaj-i dnevnik New York Times je »vil vest svojega poročevalki se nahaja v Burgoeu, glavam stanu fašistične armade na tveru Španije in kateri poroča, »o fašistične čete oborožene Moškimi in nemškimi puika-1 t«r nemškimi jeklenimi čela- imi. Gil Kobles na Portugalskem Ubona, 29. jul. — Jose Ma-Gil Robles, španski klerofaši- Kni vodja, ki je biJ zadnji te-» izgnan iz Francije, je vče-Prw*l v Liabono r črnimi oča-očeh in z navzdol potisnje-da ga je bilo težko spo- v uti. Angleži zatirajo revoko v Palestini Dvajset Arabcev ubitih v spopadu Jeruzalem, 29. jul. —Dvajset Arabcev je bilo ubitih v včerajšnjem spopadu z angleškimi četami. V bitki, ki je bila ena najljutejših v zadnjem času, je padel tudi angleški vojak Christopher Wren. Po bitki, ki se je vršila v bližini Nablusa, so se arabski rebeli umaknili v gorovje, kjer so se poskrili v jamah. Britske čete jih sedaj zasledujejo in v akciji so tudi vojaška letala, ki mečejo bombe. Arabski rebeli so včeraj zažgali tudi skladišče lesa v bližini ceste med mestoma Jafa in Tel-Aviv. Angleški vojaški oddelek, ki je Šel pomagat gasilcem, so rebeli pozdravili s točo krogel. Trije Arabci in en Žid so bili aretirani. Skoda, ki jo je povzročil požar, znaša nad $150,000. Nova poteza jeklarskih korporacij Plača in pol za čezurno delo Špionaža med avt-nimi delavci odkrita Evidenca predložena senatnemu odseku Pittaburgh, Pa. — (FP) — U- ara United States Steel korpo-je je naznanila, d* bo plačevala plačo in pol za čezurno delo vsem delavcem, ki so uposle-ni v njenih tovarnah. Več drugih jeklarskih kompanij je izjavilo, da bodo sledile zgledu kor-poracije. Philip Murray, načelnik odbora, ki vodi organizatorično kampanjo med jeklarskimi in železarskimi delavci, je dejal, da je to prefrigana poteza jeklarskega trusta, s katero hoče preprečiti organiziranje delavcev v pravi uniji. Trust daje koncesije, da premoti delavce, ki so se pričeli organizirati. S tem so jeklarake korporaoije tudi priznale, da je kampanja, katero vodi Lewisov odbor, uspešna. Murray je dalje rekel, da je bil zaključek glede plače in pol za čezurno delo sprejet na konferenci med reprezentanti kom-panijakih unij in zastopniki je-knlarikega trusta, ki ee je nedavno vriila v Pittaburgh u. Detrolt, Mich. — (FP) — Pri zaslišanju pred člani vladnega delavskega razsodišča so uradniki unije združenih avtnih delavcev predložili dokaze o špio-nažnem sistemu v tovarnah General Motors korporacije. Korporacija ima v službi armado ipionov, ki ovadijo vsakega delavca, ki pristopi v unijo, nakar se kmalu znajde na cesti. V teku zaslišanja je A. J. Pickett, član eksekutive avtne unije, dejal, da je R. Ascher, podpredsednik General Motors korporacije, javno izjavil, da ima korporacija milijone dolarjev na razpolago za boj proti UtArJTT , * ""'J1» da prepreči organiziranje ««and. ¿9. jul. — Španska deiaVcev v njenih tovarnah. Ascher je tudi rekel, da kompa-nija ne mara delavcev, ko prekoračijo starost 40 let. "Mi se ne brigamo, kaj se bo zgodilo s temi delavci, kadar izgubijo zaslužek," je dejal Ascher. "Izdelujemo avtomobile na podlagi teorije, da mladi ljudje opravijo več dela kakor stari. Naše tovarne niso zavetišča za stare ljudi. TI spadajo v ubožnice, ki Jih vzdržujejo okraji in države." Nadaljnje zaslišanje pred vladnim delavskim razsodiščem Je ustavila injunkcija, katero Je General Motors korporacija iz-poslovala pri distriktnem federalnem sodišču, toda evidenca o ipionaži, kl Je bila doslej odkrita, bo predložena senatnemu odseku, kateremu načeluje senator La Follette iz WldConsfita. Temu odseku je bila poverjena preiskava šplonaže v ameriških Industrijah In kršenje civilnih svobodščin v vseh krajih dežele. Nova politična stranka v Now Yorku New York. — Ameriška de-lavska stranka je ime, katero je Defšvska nestrankarska liga dala novi politični grupi, ki bo v sedanji volilni kampanji podpirala predsednika Roosevelta, governerja Lehmana in neodvisne kandidate za državne in krajevne urade. Louis Wald-man, načelnik ljudske stranke, je po konferenci z L. Antonini-nom, podpredsednikom unije International Ladies Garment Worker«, izjavi!, da bo njegova grupa morda podpirala delavsko stranko. Ljudska stranka je dete desničarskih socialistov, Id so se odcepili od socialistične stranke po cleveland-ski konvenciji in formirali socialdemokratsko federacijo. Domače vesti Nov grofe v Chicagu Chicago. — Dne 28. julija je nenadoma sa srčno hibo umrl George Jerovšek, star 62 let in doma is Komende pri Kamniku. Bil je 16 let član SNPJ in sicer pri društvu Narodni viteai št. 3d. Pogreb ae vrši v petek, 91. julija, ob oamJii pjutraj iz naslova 2329 So. Damen ave. Društvena seja ae vrši danes, dne SO. julija, ob navadnem času in v navadnih proetorih.—John Potoku»-, tajnik. Ofctok "> Chicago. — Prank Boltezar ml. in njegova lena iz Puebla, Colo., sta v torek obiskala gl. u-rad SNPJ ln Uredništvo Pro- svete. Not grob v Penni Yukon, Pa. -i Dne 23. t. m. je umrl Frank Vodopivec, star 44 let in doma od Krškega. Bil je Član in predsednik društva IZGREDI BREZPOSELNIH REVE2EV V HARRISBURGU Senatorji zahtevajo akcijo proti demonstrantom ZBORNICA NOCE DATI PODPORE Harrtoburg, Pa., 29. jul.—Voditelji republikanske večin« v senatu »o včeraj apelirali na pod-governerja Thocnasa Kennedyja, naj vzpostavi red in mir v državni zbornici, kjer armada bre»-poeelnih, ki je sasedla galerije, stalno nadleguje poslance. De-117 SNPJ tatu zapušča ženo in' monstrantje so del armade bret-pet nedoraslih otrok, v McKees-1 poaelnih, ki je vkorakala v gisv» portu, Pa., pa brata. Član je bil no mesto pred nekaj dnevi, da tudi SSPZ. Poroka — * Strabane, Pa. — Tu sta se te dni poročila "Vinko Peternel in mrs. Rosie Yunock, oba člana društva 188 SNPJ. Obilo sreče! Is Clevelanda Cleveland. — Rudolf Boltav-zar se jo precej pobil pri avtni nesreči, ko je njogov avto trčil z drugim v parku. — Naglo je u-mrla Helena Kotnik, roj. Ule, stara 61 let ln doma iz Goričice pri Grahovem. V'Ameriki je bila 30 let ln tu zapUšča tri sinove in hčer. Nearot* na zapadu Denver, Colo. y Pred kratkim je podlegla poškodbam pri avtni nesreči Angela Mohar, stara 48 let Zapušča Mola, dva sinova ln pet hčera. Iz Mlnneaote Ely, Minn. — Tu sta ae poročila Albin Gorše in Angela Pu-celj. — John Ocepek je bil ponovno izvoljen za šolskega odbornika v Gil be rtu. prisili državno legislature na aprejetj« načrta, ki določa apro-priacijo sto milijonov dolarjev za oekrbo revežev v Pennaylva- nlji. Kennedy, ki je demokrat ln tajnlk-blagajnlk rudarske unije, je naznanil, da bo konferiral s senatorji, ki zahtevajo akcijo proti brezposelnim, pozneje. Poslanec Hiram G. Andrews je sugeatiral organiziranje odborov, ki naj bi opravljali policijsko službo, da se vzpostavi mir v glavnem mostu. "ligrodl ln demonstracije so še doaegll stopnjo, kl zahteva odločno akcijo," je rekel Andrews. "Ako govor nor, podgoverner ln našelnlk državne policije no morejo vidrftatl roda, tedaj moramo organizirati policijske odbore v intefeeu var noatl." Senatna zbornica jo morala včeraj prekiniti avoje saaodanje zaradi demonstracij brezposel nih. Ti so izjavili, da ae ne bodo umaknili iz zbornice, dokler ne bodo isvojevall svojih zahtev Relifni sklad Je bil izčrpan pred enim tednom, nakar so brezposelni organizirali gladovni pohod v glavno meeto. Senatni odsek Je na svoji vče rajšnji seji sprejel načrt Izda državnih bondov v vsot Nacijaki general Goo-ring gostil Lindbergha Berlin, 29. Jul. — Ameriški le-talec Lindbergh in njegova žena sta bila včeraj v gos teh pri generalu Hermanu WUhelmu Goe-nJ» . . ringu. ministru aviacije. Šesta- 149,500,000 za financiranje oskr-nek med Llndberghom in Hitler- be revežev, toda brezposelni zajem Je aranžiran za 2. avgusta, ihtevajo sto milijonov dolarjev. Ranja kritmra fin- FAŠISTIČNI MA-Jti Ietabki načrt NEVRIVZNEMIR J AJO ANGLIJO nacijsko zaroto London vidi možnost faiistične intervencije v ipanski revolti Moskva, 29. jul. — Zgraditev etalske linije, ki naj bi zvezala zapadno Evropo in škandinav-ako driave preko Finske a so- __ vjetako Rusijo, je izsvala oatre WPweirir ■ "AhiP \f kritike v sovjetskem časopisju. LADJE V finska vlada se še dolgo časa SPANSKIH VODAH navdušuje za zgraditev te letalske črte In letalskih postojank, (i bi bile po mnenju ruskih av-oritet na razpolago nacijskl Nemčiji, če bi se U zapletla v vojno s Sovjetsko unijo. Mo-akva je uverjena, da bi Finska postala zaveznica Nemčije slučaju iabruha vojne. Finski načrt predviduje letalsko zvezo med Helsinglorsom in Stockholmom preko AlamUkih otokov. Ta črta naj bi se pozneje raztegnila na Leningrad. London. 29. Jul. — Vladni kro-gl so alarmirani zaradi situacije v Maroku, ki Je pod kontrolo Apansklh rebelev. Bojijo se, da bosta Italija ln Nemčija Izrabili napetoet, kl Jo Je povzročila revi volta v Španiji, v svoji kampanji teritorij al ne ekspanzije. Nemška vlada je te poslala svoje bojne ladje v špnnske vodo m x toni j v ponovno pokazala, tla hoče uveljavili svoj preatiš Glasilo sovjetske vlade "Izvesti- v ^riki. V London do, pela poro- Ja" je zapisalo, da ta letalska linija ni potrebna, ker Ima sovjetska Rusija fte letalsko zvezo i zapadno Evropo. "Vsakdo lah ko vidi, da nameravana letalska linija ne bo služila samo trgov sklm ln potniškim svrham, ker določa tudi gradnjo vojaških letališč na ozemlju ob meji Sovjetske unije in na Alandsklh otokih," piše U list. Sovjetska vlada je že prej obdolžila Finsko, da hoče zgraditi letališča v krajih, ki bi lahko služIli za bazo nemškim letalom. Moskva se fte dolgo časa trudi, da bi utrdila prijateljske vezi s Finsko, a pri tem nima posebnih uzpehov, kar Jo povečalo sum-njo, da so bo Finska zvezala i Nemčijo v slučaju Izbruha vojne med nacijsko državo in Ru-sljo. Konvencija najemnikov farm na jugu Kje in kdaj se bo vriila, je ie tajnost Etične <»d red he »panake vlade a ^'lada je včeraj objavila «važne dekrete. S prvim je iz-■J1» točko španske ustave, ki ti« vsa posestva katoliške m* »" katoliških redov prei-v poaest države; to se ima "•tih dneh. Dalje mo-totemske uprave v petih !*h vse šolske in znan- fr* ^od«* v službo države. z drugim dekretom je vlada ^ M svojo kontrolo vse in-^ r " v španski republiki. I-' bil industrijski svet Mr,>m trgovino na čelu, ki EuS Jal lnd^rije. Borza v ¡T4" J* A prta do 2. avgu- * k o 2'kk) (()krog |2go) |s čekom. Vlada ■ i" 'Z** >m*i<> Splačati Jl ^ula 40 milijoni pezet nauu ^ liölföBöTEr» Cr 'Ine vojne. ut d"krft d<>U»ča drastič I^J! v* /,di,dkov španske «i s fašistu '"Htt i j am i morajo zapu-^ado. Iskalne oblasti ¡'Pusti VA* prebivalce. nahajajo v fašietič-mi n prav tako one, kl r*1* s fašističnimi ro- ^ *n> ^ntralnl vladi. /T 29 Jul- - fUkrutira-milk« v Madridu as |. Mriai.) arrr Nadaljnji boji v Abe-šini ji f 1000 ubitih Addia Ababa, 29. Jul. — Itali-janako uradno porodilo ae glasi, da so Abeeinci pred n^taj dnevi napadli iulijanake karavane na cesti Addis Abeba-Desje, a bili eo odbiti in v bitki je bilo okrog tisoč Abeaincev ubitih in deloma ranjenih. „ r«t«,M rukM Jeklarski trnal ae je pri»gla»ll «a zaštilaifca ameriške nalave. (Narisal Jrrger) Birmingham, Ala. — (FP) — Pet let stara unija farmskih najemnikov bo v kratkem Imela svojo prvo konvencijo, se glasi uradno naznanilo. Kje in kdaj se bo konvencija vršila, ne poročajo iz t>ojaznl prod teroristi v službi veleposetnlkov, kl preganjajo člane te unije, odkar Je bila ustanovljena, Na konvenciji bodo med drugim razpravljali o oklicu stavke obiralcev bombaža v Alalia mi, kjer Ima unija največje fctevllo članov. Uradniki pravijo, da je prišel ¿as, ki zahteva odpravo peonaže med farmskimi najemniki In poljedelskimi delavci v južnih državah. Uradno glasilo unije Je i "Southern Farm leader", ki < tiska v New Orleansu, La. Iz-• hala merečno in urednika sta Hex I'lktin, Mvšl direktor delavskega kolegija Commonwealth In C. L. Johnson, član eksekutive unije farmskih najemnikov. Organizatorično kampanja med zamorskimi delavci Cleveland, O. — Mevelandaka federacija je imenovala odbor 14 članov, ki bu skušal organizirati zamorske delavce v strokovnih unijah. Člani mnogih unij pravijo, da so zamorci dobri unionistl in urglrajo unije, kl ne »prejemajo zamorcev, naj odpravijo diskriminacije. "Ako n* t »orno mi organizirali zamorskih delavcev, bomo morali tudi pre \ zeti odgovornost za stavkolom-stvo zamorcev, kadar bomo Ali v I »o J za izboljšanje delavskega položaja," piše Max llayes, ured ni k lista "Cleveland citizen/' uradnega glastla delavska fede racije v Clevelaodu. čila naglašajo, da Je diktator Muaaolini igral veliko vlogo pri podžiganju vojaške revolte proti španski levičarski vladi in da is)sta oba, Mussolinl in Hitler, mkala pretvezo za Intervencijo v situaciji, ki jo je Ustvarila revoJ-ia v Španiji, Sedaj Je prišlo na dan, da je pritisk s strani britske admirali-tete preprečil, da ni Muesollnlje-va bojna ladja bombardirala Barcelone, ko so se hoteli fašisti maščevati za pošig italijanskega konzulata v Barceloni. Tu domnevajo, da bo Italija priskočila na pomoč generalu Francls-cu Franku, voditelju španaklh rebelev na Jugu, kakor hitro bo prišla ugodna prilika. Ako bo sedanja revolta v Španiji rezultlrala v padcu levičarske vlade, tedaj bosta Mussolinl in Hitler skušala raztegniti kontrolo na španski Maroko. Anglija in Francija bosta morali napeti vse sile, da to preprečita. Zlasti Italija ima skomine po tem ozemlju, ker bi s tem dobila kontrolo nad vhodom v Sredozemsko morje. Anglija je sedaj podala sedem rušilcev v španska vode ob severozapadnem obrežju, da bodo sodelovali pri reševalnih delih c drugimi bojnimi ladjami, ki so že tam. Lord Stanhope Je včeraj odgo-varil na očitke laborltov, da angleške avtoritete v Gibraltarju niso hotele dati olja španskim bojnim ladjam. Dajal Je, da Je ta stvar pristno trgovskega značaja, Nihče ne more zabranlti i firmi, da ne bi prodajala olja ! t|>an*kim bojnim ladjam, če ona I kote tO storiti. Olje Je tam v pr-! v| vrsti na raz|>olairo angleškim i>ojnfm ladjam, toda omejitve se lahko prekinejo, ako to zahteva potreba, Napredek zadruinega pihanja v Angliji Manchester, Anglija — Z.a-drojne orifiiu z iflje v Angliji i na fcko *ke n *o dobile 27U,-V/1 novih članov v preteklem letu, je rečeno v poročilu Zadružne zveze, kl Je bilo pravkar objavljeno. Angleške zadruge imajo sedaj 7.4M2.000 članov, najvišje število v svoji -zgodovini. Promet zadrug se Je preteklo leto povečal za $H6;-SAfUMK) v primeri z I. I1KM In Je xna*al vač ko milijardo dolar-jev. Policijski naval na fašiste v Franciji Pariz, tS. Jul. — PoUdJS jO včeraj olusksla glavne stane "razpuščenih" fašističnih orga-nizu< Ij, ki to /adnje dni «pet Jako akthna, odkar Je civilna vojna v Španiji. 1'ollclja pa ni obl-skals glamaga stana fašistične SOCI aJn« stranke", kl ee Je prelevila iz fašistične organizacije "Ognjeni križ" In h kateri so se zatekli tudi ostanki drugih fa-šističnih »kupin v Franciji. PROSVETA TU K ENLIGHTEN M BNT CLAJILO IM LASTNINA ILUIlMI *A«OOS« PODPOBNK J»©KOT« Orgam W m4 i iS > I H M 91M MMtrtKlH «tal m lirai«« irtâ. »rlkiU M&aiMcrlwt* of A4fWtMK nim 9* urarM''1 or ttmtmuni „UUM ud «rtiči« •!!) M« k« ■MMMWriyU. M*fc M BU**». |>lM». » »«■•• »♦Il fc* to Ktto vkM •mMBtoAMd br Mtf- KmIOV M »M, k« !">• l'BOHVKTA An, IWÎ-M to LawméêU MKMBES or THB rEDBBATSO Mooney in Billings Pred nek«j dnevi je preteklo dvajset let, odkar ae Tom Mooney in Warren K. Billing nahajata v dosmrtni ječi v Californiji. Na dan U ialoatne obletnice je zavedno delavstvo ds-monstrirsk) v več «meriAkih mestih. Mooney-Billinflsov« afera nima para v zgodovini modernega delavstva. Bile so druge in tragičnejAe delavake afere, ali nobena se Ae ni vlskla toliko časa. Mooney in BiUinga sta bila obsojena na smrt zaradi bombe, katera je usmrtila deaet oseb, ko je eksplodirala med patriotskimi demonstracijami za oboroženo pripravljenost v San Franciacu med svetovno voj«3. - Predsednik Wilson je kasneje smrtno obsodbo izpremenil v dosmrtno ječo. Nedolžnost teh dveh delavskih voditeljev, ki sta takrat bila Ae mlada in energična mola, danes pa fizično zlomljena starca, je bila že takrat dobro podčrtana, v teku dvajsetih let je pa njuna nedolžnost tako očitna, da edino ljudje z največjimi predsodki in slepi in gluhi sa vse drugo Ae vztrajajo pri njuni krivdi — in to so kalifornijski kapitalisti in kalifornijski sodnijski oblastniki. Bila je ie cela vrsta preiskav in zaslišanj o Mooney Je vi aferi in vsaka preiskava je odkrila nov kup gnilobe na račun justics, ki je sodila ta dva mola; vsako zaslišanje je Aa bolj potrdilo nedolžnost teh dveh Žrtev. BaA zdaj se vleče dolgo zasliAanje pred vrhovnim držav-nim sodiščem. To sodiAče je is enkrat zavrglo prošnjo Mooneyja in Billlngsa za pravico in nihče ne verjame, da jima bo zdaj naklonjeno. Odprlo pa bo pot pred vrhovno federalno sodišče, do katerega imata Mooney in Billings več upanja. Toliko časa, dokler sta Mooney in Billings v zaporu, bo ameriAka juatica omadeževana z največjo aramoto. Krivičnih sodb in ekseku-cij je bilo te brez števila na svetu, ali do danes se Ae nI zgodilo, da bi satansko mentalno mučenje dveh žrtev trajalo dvajset let. Dveh delavskih irtevl In ta rekord ima civiliziran«, demokratična Amerika! Ce bi se ameriški delavci v večini zavedali te sramote, hi bila lahko ie izbrisana. Toda ameriški delavci so pogreznjeni v sladko spanje. Coughlin se je ubil! Vadao kaj novega — I česar niti vedel, da je koga zadel. Clsvef tiš, 0.«-"Iz drugih aaJ le zdelo ^ j* k* ie nekaj selbin se vedno kaj sUIUD b«rf ' v Prosveti, le iz siovsssm** l* &A ^ * > bal* para* vreme trpinči po par dni, petem pa se spet rh jo i« oblakp» in nam nalije toliko tiste kaplji-oe, o kateri pravijo, da te v I ju ni dfbra. ^ V-'iftojem prejinjem dopisu «em poMbll omeaiti, kP ««9» pisal o gnečah in linijah pred gJe- tt ogledali tudi center, ki je n, toda pri-večjega, ko-uščala. V i ne smo tp4[ ogledali dobršen del me-l Ffcljal nas je k jezeru Mi- . i^^Skiima^mofc ie f« bile ž njim v avtu, pa je von- dališči in v prodajalnah, da ao ehigan, kjer je pač krasen ras* I SS^ n^to d^uTboU!1 darle bils toliko pogumna, da je tudi restavracije zelo natrpane, gled po meztu, jezeru ter lepi nfkMz^imirafo kolior pad ni »U na kraj nesreče in pogledala tako da moral čakati predno pri- obali h, krwnih zgradbah. Seve-niki Izumirajo, kolikor pa Ae m ^ pripomba: Skoro dsš na vrsto. Oni dan, ko sem bil d* se zadaj za to krasoto akri* mrtvih, se pa pripravljajo "nrf Tn T^u^i u«. I vero z> vzrok. Reverend in žen- pripravljen na delo in sem veto vajo predeli revnih deL l?*idl -ka sta govorila kako lepo je bi. pil v restavracijo, je bilo vse za. takazvani sU»i. Hvala «H h lil ikult u r i n a Bmmm-'^ P* Mariji Nebovzetja v Col- sedeno. Drugega ml ni kazalo, vim za prijaznost to p sti in nas I Kulturi, na spremwm»r~ K , _____ul. j__t. ,___ i- utt _____aa ~— tr«,.u f.M« bo delavskih razmer pa itak ni linwoodu, pa sta pozabila, da sta na centi, kjer ;e veliko avtov, in vajo predeli revnih delavcev in Godino-postreibo.J ker je bil čas na delo, kot dš bčw ! Hvali tudi drugim rojakoiri, v več misliti. Seveda »mamo tudi domače a, v taki zanmknjenosti nista nič prav po turško na tla 8€^eI in H lokalne liste, ki prioaiajo domače vesti o porokah, smrti, sur videla ne sliAala.) prekrižal noge. Stretaik me seveda začudeno motril, ko Ko je priAel rev. Mile Siaje sem naročil kosilce, je bil U 9* pri- prvi vrsti pg družini Krien, kjer sva s soprogo bila na stanovanju in bila psa v po domače-sprejeta. Mrs. Kržen nama je oblju- prize parties itd Od 'časa do ča- P»^ prosekutorja, kateri je vi- j ziljon, da mi ga je serviral. Ta- bila, da o prvi priliki, obišče Pen sg pasTnaA lokalni katoliški list d» j« aretirani boiji pastir, " kaj rad obregne ob Proaveto, ksr se boji konkurence. Rad pa bi tu-dl dražil njenega urednika, pa je siromak prsotročji in se mu jezik zapleta, zato ga lomi kar ce da. Zdaj je na dnevnem redu Cankarjeva revija, ki bo podirala klerikalne spomenike v kulturnih vrtovih, in to da bo udarec za o-ne, ki paradir«jo v imenu kulture. Kot pa smo mi izvedeli, Ci-kaiani tudi dosti ne zaupajo tem ko sem na tleh sedeč vse lero, no in ttpan*, da se bo ustavila tn-použil in tista restavracija se dc di pri nas, da ss bomo Ae kaj I danes zato ¿e ni podrla. Valed natrpanih prostorov vej pogovorili o naši-krasni Go* renjsM. Hvala tudi .kij« je enostavno izjavil, da ta m prav nič kriv in naj gre domov. Prečastiti pa naj pomoli par oče-naAev za dufto ubitega in amen. Komaj smo to vest prečitali, že je priAla druga "večja" novica. Bivši koncilman 23. warde William Kennick je vložil toibo proti A. D., Pircu, Debevcu in Knausu, ki so solastniki A. D _ . . Kennick je demokrat in ni pri- pony>č tej resni situaciji, mi ne «Pwjel 11. zbor za boljAo bodoč ljubljen pri A. D., pa ao ga "Ače1, bo drugega kazalo kakor spet1 dolavstvs! Druga pott nI! moje borno kosilce čepe použiti. Frank Kroll. gledaliič, prodajaln in restavrar Perničan kot jaz, Svetlfku, missj cil bi bilo dobro, modro in prfro* Hometz in ostnlfm, kt so imeH roSljivo, če bi v Butte prUlO ve- mnogo dela z nami. čje Atevilo Ribničanov, da bi ome- Zavedajte se Cikažaoi in zbo- njene prostore malce razrijiilf, U. «bora J8Z» da/ ste| posebno pa restavracijske jedil- 8V°j« d«!o ilvr4ili dobro- niče. Drugače, «e ne pridejo na k naprej pp smernicah, katere je | getali" in baje tudi "izAčegetali" naAih naprednežem, ker so dejali, i» J»*» on toži, in sicer "sa-na svojem zborovsnju: "Da, mi mo" za ubogih $31,000! Naučili podpiramo, če boste res pissli v «o ga sami, kako se mora toža delavskem duhu." Well, obljubi Htt saj so mene enkrat tožili, se, da bomo, potem pa sledi, češ: Takrat sva oba s Pircem zgubi-mi ne moremo . . . Vsekakor bo la, ne na sodiAču, pač pa iz naji-tako, da Metropolian! Ae ne ra- nih žepov. Sedaj bo tudi tako. zumejo delavskih vpraAanj in ae ze večkrat sem metropolskim ne naročajo na take časopisa in fantom povedal, naj se ne toža^ revije. | Pa ne Pomaga. Pravijo, Niso pa le obljube, ki so spre- «a^i «mamo sodnike? In vsak je Politični detroitski fajmoAter Coughlin doigral svojo idiotsko vlogo. Kolikor bo še igral t«ater v tej volilni kampanji, bo le za omejene skupine tepcev, ki so absolutno slepi in gluhi. Pri vseh drugih je doigral. Coughlin sv je ubil a preklicem svojega surovega napadu na Koosevvlta. Koosevolt je bil Ae pred dobrim letom njegov prijatelj — zdaj n^u je | ni la An i k, prevarant in izdajaluc. Tako Ka je imenoval na zborovanju town*endovcev v Clevclandu. Nekaj dni kaitneje j« pa javno prosil v svojem listu Koosevelta odpuščanja. Človek, ki ga takole lomi, je Aleva. Človek, ki hoče biti voditelj milijonov in evangeliat socialni» pravičnosti pnpeškiga patenta, a re-vel ne ve, kaj kie|ieče in mora |K>tem preklica-vati izbruhe svojih psovk in javno prositi oproščen ja, je navadna babnica (Imhnice so tudi moškega spola!}, kateri nv»ra v«ak resen človek obrniti hrliet. In ta fujinoMrovKku babnica je imela po izjavi duh slovenskih polittenih moroncev pri A. D. v Clevelandu "do nel>a viMiko logiko". Ta dvojica-je aeveda danes poparjen« in se oU*plje 1'oughliii« in njegove "do nol»a visoke lrev. minjajo, se tudi vreme in — ljudje, Koliko je že bilo naprednih, ki so reševali delavska vpraAan-ja. Šli so celo tako daleč v svoji momentalni navdušenosti, da so rekli, da pride preobrat kar čez noč. Kje so sedaj? Kje jih vidimo? Pa kako se čudimo, da de-lavatvo ne napreduje! Kako neki naj, ko pa gremo rakovo pot, kakor je Alo slovensko protestan-tovstvo. Za vsako mslonkost se iAče dlaka v jajcu. To je tisti vzrok, da kulturovrtnarjl napredujejo, ker znajo nevedneiem v naAl metropoli soliti! Neki rojak rad večkrat ponovi bosede, da smo predolgo spali, pa so «i kulturneži brez kulture o-svojili Cankarjevo soho. Seveda imajo tudi oni strah, ker ne vedo kako bi izAli iz blamaže, kajti prijatelj njihovega miAljenja je poslal Cankarjevo aoho, da jo postavijo v kulturni vrt. V Ljubljani že vsi ljudje vedo, da je so-ha tukaj, ne gre pa jim nikakor v glavo, zakaj ni v kulturnem vr tu in zakaj so tja ie postavili ikofa Barago. Kaj se je Cankarjeva soha pregrešila proti Jožetu Ordlni? Zakaj je on poslal ljub-janskemu Jutru dopis, kateri list ni klerikalno glaailo, medtem ko se Jože smatra za klevelandske-ga klerikalca? Res, Čudna ao pota naAih me-tropolskih klerikalcev. Enkrat so proti Cankarju, potem so za Can-rez sredstev jem velemestu, si lahko vsak Jo" predstavlja. Zato se je 122 socialnih organizacij v " Yorku nedavno združilo in izdalo svarilo kletom izvem New Yorka, naj ostanejo pi od New Yorka, ako nimajo sredstev, da se rejo sama vzdrževati za leto dni. Svarilo, objavljeno širom deiele, pravi drugim: "Mi v New Yorku pravimo deklet^ širom dežele, da, naj bodo razmere pri vas' Ne do Aem, ako ostanete tam."—FLIS. progo. Reči moram, da Je sedaj razil svoja čustva. Majk nam je| ma še tako hude, ste še vedno veliko na M poslopje z uradi SNPJ zelo lepo povedal o neki «reči in nesreči, irt moderno urejeno, četudi ta* ko je kupil neko «rečko za 50c in i krat Ae ni bilo delo izgotov- dobil konja, kateri pa je kmalu! Iieno, glavn« dela pa «d že bila pbginrl In je plačal 14 dolarjev, | izvršena. Po mojem mnenju «o d« so *a proč "zmufall." Ha, ha!| moralo ostati ■ se on, ki se niso strinjali s ,xv yt-nJH smo se na Frankov dom. pravili, motil, kajti zdf se ml. j, tam ostali do odohda. Prvot-da celo nj; težke primere akutnih duševnih ^ ^ V nekem primeru Je bolniku, ki, j«J* bil vid, z odstranitvijo otek »ne v vid vrnil. Nekega manlakal^ga bete» js hotel pomoriti vso svojo drutin iskal z RoeoUranovimi isrki m možganih odkril tur. v kateri " _ ( ^ morilo* menije, kajti čim je tur trn- Danes opravlji Irma Dee (levo) In mrs. J îoansendo^t orgsniianle. King, delegalinjl n« konvenciji Priznanje Morgan. Pn. — Člani društva Rr«(slvo št. 6 SNPJ so priredtH domačo zabavo svpjemu tajniku Jakobu Dermoti dne 2$. julija v zahvalo in priznanje za njegtovo vzorno 20 letno tajni kovanje. Ker se je t« partija vršila baš na njegov imendan. so se udeležili tudi njegovi sorodniki in prijatelji. Hvala vsem za sodelovanje in udeležbo. Mary I rAM, ni k ozdravri. | danji poklic. , druffflt Raziskave dr. Sattk-rja so med dr lovile, da so samomorilni n"n' h obolenji možganov ek sencih. ^ v ^ se razvija v zadnjih delih m«**r* h ^ ho Sattler obširnejr rnroi«! ^ \igmM njih pred plenumom zvseo. ' 1----- msdžsrske Pred dvajaeti«11' M» (Dne »0. julija i« tlU ni laftte.) ■TEK. ----- esti s Primorskega PHOSv ETA M LIST denci O DEKA. lii-Mki časopis» »o že Izročali o velikanskem KL* 100 m, ki naj b K ženski ali moôki KÏÏ bi Ka postavili ne-Cginui v spomin na usta-Litalijanskega imperija. ÏL, javnost se je za to C koi zelo navdušila, ker I*, ¿¡p predstavljati ali CÎLa predsednika Mua-t ali pa simbolizirati ejvdo Italijo- Govorilo TTm visoki glavi, o prav [dolgem stopalu in drugih Lnostih. Kip pa naj bi [Javil ali na Marijevem Kili pa na ravnici pri Fa-L kjer je bil zgrajen tudi L*športni stadion. Lj pa »e je nenadno ogla-Ejistično glasilo za pokra-IBrescia v severni Italiji Lo di Brescia", ki je o ¡»(levi objavilo kratko be-l y kateri dobesedno pra- Ljaj »pregovorimo še mi L|di resnosti prosimo, naj Lti vse skupaj lepo v mi-IPoinanio vso zgodbo in L jo morajo vsi : Pred 3 L je neki smeli tvrdki po-Ho pridobiti resne kroge za fniirt, po katerem naj bi Leeju postavil 96 m visok Lt kip. Sijajna kupčija, Cd«! Ker se je zdelo, da [¡predlog z zadovoljstvom Lt, go kar začeli vlivati potne kose spomenika in ne-Ldje zagotavljajo, da so že ■ stopala, dolga 9 m. Neki Liki list je celo objavil sli-Lodela (z navedbo kiparje-[iraena: Bellini), ki vpo-na duceja v tako neresnič-I retorični pozi, da je ne bo-f opisovali. Predstavljajte ur hočete, vse je pač dovoli: tudi nagota, ki jo komaj Hva levja koža, na hrbtu tu-L glavi čelada, v roki kij Mice okoli vratu. Kaj ta-I vzbuja naravnost grozo! u u je le zato vse odloži-fTvrdka se je že jokala za-izgu.be tega svojega kolo« Sedaj pa se ji nepričako-k ponudi neprecenljiva pri-l da iznova izkoristi svojo bel: imperij l t oni dve nogi (dolgi po 9 Inista bili dobri za dučeja, k služili Italiji, ki jo bo sim-pala lepa debeluôka, viso-p m, z-lukljo y roki (? !) in ijonovo čelado na glavi. f je treba poudariti, da ta-komedij imperij ni vreden? pj vedo vsi : Dekadenca se F tedaj, ko začnemo zame-pti veličino z velikim for- LfidjoiioiLjj^utku smo pli, da kolos na Marfjskem F vendarle ne bo ženska, i ontane — če ne bo spet p »premerrib — mož (duče p talost.)" kpne ra/.mcre v Julijski Krajini K 2- juli ja 1936.—Dragi-I ' J'' stopnjevala vse od po-p italijanskih vojnih opera-F Afriki ter *e je zlasti ob-F dv jjçnila /. na|>ovedjo sank-!n- do danes prav nič pone-\ K'dwi kolonijalije l>odisi Futurs - v ne j« v cenah H" -k-K^io. Ha ni moči pri-I'" .1-njimi. Cenam n1 1 dla kvaliteta rno blago ita ''' je /.e prej želo "i netrpežne m «Jane* je pa kvaliteta M,., ,1., ,. ,llt primerjati ' 'Z SVrtov- 1 ' i m* Se ne poginoma /mu. Pri nas. tt Italije in p*»manjka-*"in, ko ao ne-«• za 100 in avkf 4n razn« arj*m tega odstotkov, ie slabo j ln in' kmet, ki je ves zadolžen, najdeta izhod iz obupnih razmer, ki leto za letom padajo in postajajo neznosne. DROBNE NOVICE IZ PRI-MORJA M« O aoietaeiji' Andreja M anfrede iz Kobarida smo kratko že poročali. Kakor znano, je bil 1930 kot visokoolec obsojen na 10 let težke ječe in je bil nedavno amnestiran in izpuščen iz kaznilnice. Te dni so ga nenadoma vnovič aretirali in ga odvedli v goriške zapore, kjer se vrši proti njemu stroga preiskava. Vendar nihče ne ve, česa ga sedaj obtožujejo. Stečaji v goriški pokrajini. Meseca maja in junija je bilo po podaikih, ki so bili te dni objavljeni, v goriški pokrajini, ki šteje okrog 200,000 prebivalcev, 8 stečajev. Med drugimi so napovedali konkurz Gospodarska zadruga v Šmarju pri Rihemfoerku in je bi! za upravitelja njene konkurzne mase imenovan odvetnik Peter Vi-nausi, dalje Josipina Rupnik-Podobnik v Idriji, lesni trgovec F. Slokar v Lokavcu pri Ajdovščini ter Ana Kos v Gorici. Med tem sta bili likvidirani podjetji Antona Poberaja v Solkanu in Antona Sokola v Gorici, ki sta napovedala stečaj v letošnjem marcu odnosno že lanskem decembru. Sindikalni prispevki obrtni• kov. Korporacijsko ministrstvo je določilo za osebje, nameščeno v obrtnih delavnicah in lokalih, viovo tarifo za njih sindikalne prispevke v tekočem letu. Obrtniški nameščenci v mestih, ki štejejo do 15,000 prebivalcev, bodo morali plačevati po 7, v mestih s preko 15,000 prebivalci pa po 10 lir. Brivski pomočniki bodo morali plačevati po 12, odnosno 8 lir, glede na to, ali je v brivnicah nameščenih več ali le eden pomočnik. Prispevke bodo plačevali delodajalci; ki jih bodo na to svojim nameščencem zaračunali v razmerju, kakor je določeno po zakonu. Kaznovani trgovci. Tudi v Gorici so na dnevnem redu prekrški uradno določenih cen živ-ljenskim potrebščinam. Goriški intersindikalni odbor je te dni odredil zaporo 5 pekarn, med njimi tudi pekarne G. Legiše, ker raznim fašističnim socialnim ustanovam niso hotele dobaviti kruha po oblastveno določeni ceni. Trgovci so se zaman zagovarjali, da omenjene ustanove blaga ne plačajo takoj, nego šele po nekaj mesecih in še tedaj1 samo po neštetih prošnjah in opominih. Tržaški prefekt pa je v petek odredil zaporo neke mesnice za več dni, ker je mesar prodajal goveje meso ob torkih, ko je to v smislu odredb o protisankcijah strogo prepovedano. V Vzfutdni Afriki sta koncem preteklega meseca umrla spet dva slovenska vojaka. Podlegla sta neznani bolezni, zaradi katere sta že več mesecev ležala v poljski bolnici v Endi Jezusu v severni Abesiniji. Nesrečna vojaka «ta Josip Tončar iz Tržiča, ki je moral v Vzhodno Afriko Že pred 8 meseci, in j topničar Gabrijel Cufar z Je. senice pri Cerknem. V Trttu se je pretekli mesec rodilo 300 otrok, umrlo je 240 ljudi. Po dolgem času kaie gibanje prebivalstva v mestu spet naravni prirastek, ki pa bo komaj kril izgube zadnjih mesecev. V Gorici se je rodilo meseca junija 61 otrok in umrlo 59 ljudi. Kakor kale, bo tudi Gorica polagoma sledila tržaškemu vzgiedu. V Puli so te dni objavili podatke o mladini, ki je organizirana V posameznih odsekih balilske organizacije. Podatki podajajo nazoren statistični pregled, po katerem se je število otrok v tej fašistični organizaciji v petih letih potrojilo. Leta 1931 je štela 8,099, letos pa 27,973 istrskih otrok. Fašistične počitniške kolonije m Tritiikem in Goriškem. Letos sta tržaška in goriška fašistična zveza organizirali dečje počitniške kolonije v 39 krajih, večinoma po šolah, kakor v Bovcu ("Italia Redenta") ln drugod, deloma pa tudi v posebej za to zgrajenih poslopjih, kakor v Gradišču in Mirnu. V juliju in avgusta Ibo letovalo v teh kolonijah okrog 10,000 o-trok iz obeh pokrajin. V Ajdovščini so dobili novega fašistovskega komisarja. Dosedanji vodja krajevne organizacije Castellani je bil premeščen v neki drugi kraj. Za komisarja organizacije je bil imenovan Josip Franco. Španska vlada dekreti-rala tri radikalne reforme (Nadaljevanje • i» »trsikD nadaljuje in rezervisti letnikov 1914 in 1916 iz vseh provinc centralne Španije so vpoklicani v aktivno alužbo. V teku je tudi velika mobilizacija civilnih čet za delo na polju, zlasti za žetev. Socialistična zveza delavskih unij je pozvala vse svoje člane, ki niso na fronti, naj pomagajo pri žetvj pšenice in drugega ¿ita, k^jti to ielo je prav tako nujno kot je jobijanje fašistične revolte. Zve-¿a delavskih, unij je prevzela v x)ke vsa polja onih, ki se nahajajo v fašistični armadi. Vlada poroča, da njene Čete .ta severu drže vse svoje postojanke v hribih Guadarrame in nadaljujejo silovite napade na leverooapadu, vzhodu in jugu. Viaročani so bili pognani nazaj xl Malage., pri San Sebastianu so fašisti izgubili Loyolo in 400 mož je bilo ubitih in deloma ujetih Ln katalonske ljudske čete so še nekaj milj od mesta Zaragoze. Najhujša šiba za fašiste je ljudska letalska flota, katera neprestano bombardira iz zraka fanatična gnezda na vseh frontah. [>etalci so za/podili faši«te Iz Al-eala de Henarena, predno pa so fašinti zbežali, so razstrelili zalogo municije, ki je bila «hranjena v tamkajšnji katedrali. Cerkev je docela uničena. —--— < i , Volilne izgube liberalne vlade v Manitobi VVinnipeg, Man., 29. juU-Dne 27. t. m. so bile provinčne volitve v kanaduki provinci Manitobi in liberalno-progreaivna pro-vinčna vlada, katera je že 14 let na krmilu, je izgubila devet mandatov. Te mandate so osvojili konservativci in socialni kredl-tarji. Vlada ima doslej 24 mandatov In vse kaže, da je poražena. Delegat je Townaendove penzijake organizacije na konvenciji, kl ae je nedavne vršila v Cleveland a. Obnova protižidov-ske gonje v Nemčiji 1 Leivis «e noče pogajati z voditelji ADF VVashington, D. C. — Upanja, da bo konflikt med voditelji A-nuMiike delavske federacije in Katoliki obdolženi zve- '^6^ " Wu.trtJ.ko organi-. . . zacijo, kateremu načeluje John ze t komuni.tl ju u»wi8( predsednik r udu rake Monakovo, Nemčija. - ¡¡nU,f' "> * razblini* ~ Nad tisoč Židov je bilo v 7° n»zllluul' nem času zdrobila sovjetsko Kusijo, v kateri vidijo naciji največjo nevarnost. *fo pojasnjuj« tudi nacijske obdolžitve glede zveze med nemškimi katoliki in ruskimi komunisti, dasi vedo, da so te obdolžitve absurdne. nom Odbora za industrijsko organizacijo, katere je eksekutiva ADF obdolžila-revolte v vrstah organiziranega delavstva. Prijatelji delavstva, med temi kon-Kresni ki in senatorji, so skušali pregovoriti Uwisa, da bi zavzel boij pomirljivo staliAč« v tem konfliktu, a naleteli so na gluha ušesa Delavska obramba zagovarja mornarje Zahteva federalno pre iskavo Predloženo poročile vsebuje statistični pregled mezd, ki jih delavci prejemajo v tipičnih industrijah, ki so višj« nego one, ki Jih dobivajo mornarji. Pomanjkanje določb o dolgosti dekivnika je odgovorno za llo-rabe. Mornarji morajo biti v sloftbi dolge ure, toda za česurno delo ne dobijo nobene plač«. Zakoni glede kabin, v katerih stanujejo mornarji, so bili uveljavljeni 1. 18W in še niso bili revidirani. Poslodica je natr-panost v kabinah, katere nimajo niti potrebnih ventilacijskih naprav. Odvetniška komisija je zahtevala temdjlto federalno preiskavo položaja mornarjev in revizijo zakonov, da se zaščiti pravica organiziranja mornarjev v unijah, Avstrija podpisala svojo oporoko Hporasum med Avstrijo In Nemčijo podpisan.—Dva nacista v av.trlj.kl vladi Washlngton, I), C, — (FP) Vladni uradniki, ki nastopajo proti stavkujočim mornarjem kot upornikom, nočejo preiskati položaja mornarjev, kadar gredo v boj za izboljšanj« delovnih pogojev. Tako je Izjavila i »osebna komisija odvetnikov, ki je v imenu Mednarodne delavske obramb« predložila svoje poročilo pomožnemu mornariškemu tajniku J. M. John-sonu. _ Lun i s 8, VVelss, načelnik od-vetniške komisij«, J« dejal, du federalni uradniki takoj obtožijo mornarje upora, Če zastav-kajo za izlsdjšanje svojega položaja, ne (»odvzamejo pa nt>be-n« akdje proti parobrodiiim družbam, ki kršijo vladne varnostne regulacij« in brezvestno Izkoriščajo mornarje. r* i 120 kl •ruto Mednarodna po»"J> » d' " Uratsn. ki uprUarjajo d4 riatur« "Ne kupujte pri Ohrbarhu," poziva napi. na balončku, ki je priv**an k spomeniku Wa«hln£ Iona na Union Htjuare v New Vorku. Bombaina industrija dobila pravilnih Washington, D. C. — Federalna obrtna komisija Je odobrila pravilnik za bombažno Industrijo. Pravilnik v detajlih Jličl onim, ki so ga nekatere Industrije uveljavile |»otem, ko Ja federalno vrhovno sodišče razglasilo zakon gonjM»darske obnove za neustavnega, Pravilnik l»ombažne Industrijo prepove-diije nepodteno kompetlcljo, prodajanje bomt»ažriega blaga s (»omočjo /jiv.Jevalrioga oglaševanja, ne vsebuj« pa noben« določi»« Kl<*de zaščite mezdnega i standarda In delovnih ur da-| lavrev,. ki so ii|.»slerii v tej Industriji. Gotpod Ciček ju dočakal svoj j h toži rojstni dan. V t* življenj« | s« ljudje zanj niso zmenili, zdaj lao soobčaal kar nurvU, kjko W I im«-niln«ijše proalsvili njegirv Ju-! bile j, ftevoda je Klš«l tudi kra^ jevnl dufiMiiik dnevnika "Tr«^ ik iiis" li< g. "intervjuval". Mi d drugim k. i* vprašal! j "In kaj ml«lite, ("h » k, i /.»kuj *le ihmtyH tako staral?" ' Mislim, d» z.u», mladi iirlja-ti»U, k*r sem Ml pred tako dol-If i m časom rojen " "Torej svoj saksofon nam vate prodati?'' "t)a, videl sem. da si Je Kupil revolver.'' Zakleto sovraštvo do demokracije ln delavskega razreda v Avstriji je zmagalo s tem, da je avstrijaki kancler dr. Schuech-nigg podpisal dogovor > Nemčijo, po katerem Nemčija (poleg Italije) jamči za neodvisnost Avstrije, obenem pa dobi v avstrijski vladi nacistični fašisti dve ministrstvi. Sporazum določa še, da vstopijo nacisti tudi v avstrijsko "patriotično fronto." NI treba posebne politične pretkanosti, da uvidimo, da je Avstrija a tem odprla vrata nemški nacistični propagandi, s« odrekla zaenkrat po nasvetu Italije Habsburžanom ter se zavezala, da pošlje na berlinsko olimpljado 2A00 udeležencev. Nemčija pa Je obljubila, da odpravi zaporo, da sme Nemec VMtl v Avstrijo, če tja potuje, le 1000 mark. Značilno je, da so nad to pogodbo razočarani pravi klerikalci in seveda tudi ki h« Htarhem-berg, ki Je s svojimi spletkami takorekoe prisilil kanclerja, da je sklenil usodno pogodbo. Modus vivendi, ki ga Je sklenil kancler proti volji nekatarlh članov vlado, pomeni oporoko Avstrije. Pogodba j« sicer sklenjena. toda avstrijski kancler Je dovolil tudi nacistično propagando v Avstriji ln a tem omogočil, da morda ž« v nekaj mesecih Hitler doseže svoj namen. Nacisti v Avstriji so v stanu, z nasllstvom /atretl vsakršen drugačen vpliv ter proglasiti načelo, da J« Avstrija za priključitev k Nemčiji, ki tedaj ne bo več vpoštevala pogodbe, ki sta jo podpisala avstrijski kancler In nemški |»ostanlk von Pnpen Pogodim (»ostane brez j»om«na. Avstrijska vlada mora amne-stiratl nacist«, pozn.j« uvesti še nemški» državno zastavo s kljukastim križem. Končno, da s« ta oporoka slovesneje potrdi, |M»jde avstrijski kanclvr v Nemčijo, kjer s« sestane s Hitlerjem. Ta avstrijska samomorilna politika Jf» i»osebno n«v.rna za srednje-evropsko ravnotežje, kar n« bodo čutile I« male države v srednji K v ropi In na Halkanu, ampak tudi Italija prej ali slej. Zato se čudim» italijanskemu pristanku. Priključitev Avstrije Nemčiji je sicer Arle problem, ki gn Nem-člja z vjy» intenzivnostjo posp«-šuj«. Vendar Je vprašanje d«l mednarodnega vprašanja, ker J. neodvisnost Avstrije sajamčena v mirovnih i»ogodbah, d<»člm v*» kaže, d. hoče Nemčija tudi takoj pogazitl mednarodni dogovor. Iz t*Ks razlog. Je jasno, da Je postala Avstrija nevarno leglo novih mednarodnih sporov, |; sedela je tik pred mano in čakala mojih besed; v tem trenutku sem opazil, da j« noseča; to ni ušlo moji pozornosti, a je vendar nikakor nisem natančno pogledal. "Vsota je pravilna," sem rekel. "Ne, le poglejte vsako številko natančno," je odgovorila, "ne more biti toMko; to je čisto gotovo." Revidiral sem vsako točko poaebej: 2 tem-Ijl po 26, 1 cilinder 18. milo 20, maslo 82 . . . nikake globokoumnosti ni bUo treba, da bi pregledal te vrste številk, U mali krama reki račun, ki ni bil prav nič zamotan — ja* pa sem se pošteno potrudil, da bi našel napako, o kateri j« ženska govorila, pa je nisem naiel. Ko sem se bii nekaj minut moril s temi šte-vllkami, sem začutil, kako je v moji glavi pričelo vse plesati nisem mogel več ločiti kredita in debita in vse se mi je zmešalo med sabo. «Navsezadnje sem kar na lepem obstal pred tole točko: "8 6/16 funtov sira po 16". Moji možgani so čisto odpovedali, beda-sto sam sija) na ta sir in nisem vedel ne kod ne kam. — "Prekleto vendar, kako je vse to pisano sem in tja 1" sem rekel obupano. "Boga mi, tu stoji samo pet iestnajstink sira. Ha, ha! Ali je kdo slišal kaj sllčnega! Poglejte vendar!" "Da,H je rekla ženska, "ti navadno tako pišejo. To je zeliščni sir. Da, saj to je čisto prav! Pet šestnajstink je torej pet lotov . . "Da, to te razumem!" sem vzkliknil, čeprav v resnici nisem razumel prav nič. Poskusil sem znova urediti U račun, ki bi ga bil še pred par meseci lahko seštel v minuti; močno sem se potli in se na vso moč razglabljal nad temi zagonetnim številkami, «natikat razmišljeno z očmi, ko da sila ostro študiram vso reč; toda moral sem jo opustiti. Teh pet lotov sira me kar zbegalo; bilo je ko da se je za mojim čelom nekaj razrušilo. Da pa bi naredi) vtis, ko da se venomer pečam • tem računanjem, sem pregibal ustnice, semintja izgovoril kakšno številko na glas, ko da ae pri računu vedno bolj približujem koncu in aem nazadnje dospel na kraj. Ženska je sedela in čakala. Slednjič sem dejal: "Tako sem torej še enkrat od začetka do konca pregledal ves račun. Kolikor morem videti, ne najdem zares nobene napake." "Ne?" je odvrnila Ženska, "res ne?" A dobro sem opazli, da mi ni verovala. In zdajci se je zazdelo, da leti v njenih besedah rahlo omalovaževanje napram meni, ravnodušen zvok, ki ga dotlej nisem opazil pri nji. Rekla je. da nemara nisem vajen računati s šest-najstinkaml; rekla je tudi, da se mora obrniti do koga, ki to razume, da si da pošteno pregledati ta račun. To vae je dejala vseskozi netaljlvo, ne da bi me sramotila, marveč razmišljeno in resno. Ko je prišla do vrat in hotela oditi, je rekla, ne da bi m« okrenila: '•Oprostite, da sem vas nadlegovala!" Sla je. Tik zatem pa so se vrata spet odprla in go- spodinja je spet veiopila; ni mogla priti detj nego do hodnika, ko se je že spet obrnila. "Preden pozabim — ne smete mi vzeti tega za zlo, a jaz imam še nekaj dobiti od vaa" je rekla. "Ali nista prišli včeraj pred tremi tedni? Da, mislim, da je bilo tako. S tako veliko rodbino se ni lahko predtivljati in zategadelj ne morem imeti nikogar na upanje na atanovanju, ialibog . . ." Prekinil aem jo. "Zdaj ravno pišem neki članek, o katerem aem vam pravil ie prej/' sem rekel "in ko bo gotov, prejmete svoj denar. Lahko ste povsem mirni." "Da, ampak če članek ne bo nikoli gotov r' "Mislite? Ampak mogoče me obide pravo razpoloženje že jutri, nemara ie čez noč; nikakor ni nemogoča, da me ne bi obšlo čez noč in potem je moj članek v dobri četrti ure gotov. Vidite, z mojim delom svtar ni takšna kot z delom drugih jjudi; jaz ne morem kar sesti k mizi in napraviti neki določeni del čez dan; jaz moram čakati pravega trenutka. In nihče ne more vedeti ne »dneva ne ure, kdaj ga obide razpoloženje; to mora iti svojo pot." Gospodinja je odšla. A nje zaupanje vame je bilo gotovo zelo omajano. Skočil aem kvišku in ves obupan rval lase, ko sem bil zopet sam. Ne, zame kljub vsemu ni bilo rešitve, nobene, nobene rešitve! Moji možgani so bili bankrotirani! Ali sem se bil še res čisto poldiotil, da nisem mogel več preračunati niti cene majhnega koščka zeliščnega sira? Sem prišel ob avoj razum, da sem si stavil takšna vprašanja? (Nisem mar sredi vseh svojih naporov z računom s solnčno jasnostjo opazil, da je gospodinja noseča? Priložnoat nisem imel, da bi to zvedel, nihče mi ni povedal tega, tudi mi ni kar tako palo na misel, z lastnimi očmi sem bil videl in takoj razumel, vrh vsega Še v tistem obupnem trenutku, ko sem sedel tam in računal s šestnajstinkami? Kako naj si to pojasnim? Stopil sem k oknu in pogledal ven: videlo se je na Vognmandsgade. Doli na cestnem tlaku se je igralo par otrok, beraiko oblečenih otrok v beraški ulici; obmetavali so se s prazno steklenico in zraven kričali na vse grlo. Voziček s hi*no opravo se )e počasi peljal mimo njih; to je morala biti družina, ki so jo vrgli na cesto, ki je menjala streho izven navadnega selilnega roka. To mi je v trenutku prišlo na misel. Na vozičku so ležale postelje in opravka, črvi ve posteljne deske in naslanjači, rdečebarvni stoli s tremi nogami, plahte, železnina in jedilno orodje iz pločevine. Majlv-na deklica, čisto otrok še, sila grdo bitje z zmrzlim noskom, je sedela vrh vozička In se trdno oprijemala s svojimi ubogimi malimi, posinjelimi rokami, da bi ne palana tla. Sedela je na kupu strahovitih, mokrih postelj-nakov, na katerih so spali otroci, in gledala na male pod sabo, ki so se obmetavali s steklenico . . . Videl sem vse to in brez truda zapopadel vae, karkoli ae je vršilo. Stoječ tam prL oknu in opazujoč, sem sliial tudi deklo svoje gospodinje, ki je pela poleg mene v kuhinji; poznal sem napev, ki ga je pela; zato sem prisluhnil, 6e poje napev. In nato sem si dejal, da bi idiotski človek vsega tega ne mogel; hvala bogu, bil sem prav tako pri zdravi pameti kakor vsak drug človek. Zdajci sem zagledal, kako se je dvoje izmed otrok spričkalo na cesti, dva majhna dečka; enega sem poznal, bil je sin moje gospodinje. (Dali* srthodaJU.) MarcelU Adam: Zavzetje Pariza že deset let tega, kar si tudi ti zapustil Carcaaaonne, da osvoji* Pariz! Takrat sem se sme-jsl tvoji domišljavosti. Tvoji stihi, tvoje novele so res utivale nekakšno znamenitoat doma, celo skoro malce zaslovele so ... Ampak da bi osvojil Paris . . . ¿a to treba več amiala za resničnost, zdravega človeškega razuma, dolgih ¿b, krepkih komolcev, zaupanja vase in ne prav na koncu tu4i pošten kup denarja . . . Jaz Imam vse to. Da. vse adute imam v rokah 1 Pravkar sem podedoval petato-t i noč frankov: igro dobim Ti pa, ubogi fante, si bil samo nadarjen In pošten . . . Ciato nem pozabil na te. zdaj pa ko sem osamljen, se te rad spoml-njam . . . Ampak kje le tičiš? Mnogo bi dal v tam tujem mestu, sredi tega roja ljudi, da bi slišal domač glas . . ." Filip Barthes je grebel po svojem spominu: "Allain Pejr-del . . . A liai n Peydel . . . saj mi je vendar tedaj dvakrat ali ^trikrat pisal ... In tudi odpisal aem mu . . . Potem pa . . . potem, moj Bog. aaj ne iivimo t umrlimi in odsotnimi .. " Allai n Feydel. ." Skoro da ni vzkriknil, naenkrat se ja vzpomnil starega naslova: Boulevard Bai nt Jacques SO. Filip Rsrthee seJMošteno razveeelll. Mil majniški večer. Po velemestnih ulicah se gnetejo ljudje, ki se jim mudi in ki so vsi globoko zstopljeni v svoje posle. Od vseh «t rani se zadevajo vanj, v Filipa Barthesa, ne da bi ga kdo natančneje pogledal. Nihče, prav nihče se ne zmeni zanj, ki je prišel iz malega mesta CarcaMonne z namenom, da osvoji Pariz. Čuti, da je izgubljen. vse okrog njega ae mu zdi sovražno in zdi se mu, kakor da je naplavina, s katero se brezbrižno igrsjo morski valovi. Cisto sam je sredi v tem človeškem velet«»ku Ce M imel vsaj prijatelja . . . Tedaj se mu pojavi v spominu slika, aprva meglena, toda vrtino jasneje se očrtavajo obrisi, sliks vitkega mladega mota z odkritosrčnimi potezami, zmršenih las, s pogledom. obrnjenim v daljavo in s neprisiljenimi kretnjami. "Aliain Feydel!" . . . Filip Barthes poskuša pro-niknitl «kosi debelo plast prahu, ki je zakopala njegove spomine. V duhu se pogovarja s prijateljem: "Allain Feydel, stari tovariš, kako se te neki nisem ie ¿trej spomnil! Seveda, aaj je NtstrpdldPT t*V0 rad bi VttH spet prijatelja iz mladosti in se porazgovorll z njim. Poklical je taksi. "Boulevard Saint-Jacques. . . In kar najhitreje! Številka 30!" Stara hiša. vsa vlažna in siromašna. Nihče več ne pozna Feydela, "Morda je v Rue du Tlbre," pravi hišnica. Filip se zagrize v stvar . . . Se danes ga moram najtL Iz Rue du Tibre ga pošljejo v Rue Boulogne. Tam mu povedo, da atanuje Feydel v Rue Lepic, či sto na vrhu Montmartra. Filip Barthes si misli: "Saj bi si bil lahko že sam mislil, da stanuje pesnik na Montmartru." Na zadnje se ustavi taksi, ki je i avo prihropel na vrh pred hišo, ki je čisto podobna prvi boulevarda Saint-Jacques. Hiše siromakov so si po bratovsko podobne . . . Filip ima občutek, da je popotni raziskovalec, ki ja dosegel teftko pričakovani cilj. "Gospod Feydel?" "V petem nadstropju, tretja vrata na levo." Zdi se, da se stari prijatel, dobro počuti samo v višavah Kakšne stopnice! Tretja vrata na levo! ... To bodo tale. brez dvoma, rjavo prepieskana. kakršna so vaa na tem hodniku ki je popločan a kamni. Niti svonca ni .. . Potrka ,. . "Naprej I" Filip Barthes narahlo odpre vrata in stopi v rožnato svetlobo, ki prihaja z neba, Id se ie mrači, skozi okno vratom nasproti. Sprva vidi samo neskončnost neba, kjer v žarkih svetloba letajo lastavice. Od bleščečega ozadja se temno odraža obris moža, ki sedi ca mizo. "Kdo jar' "Jaz . . . Filip Barthes . . . Al lain, stari prijatelj, kaj me ne poznaš?" "Ampak odkod prihajaš." "No, iz Carcassonna . . ." Feydel je vstal in Filip ofco-tovi:. "Prav nič se nisi spremenil . s samo utrujen se mi vidié—" "Zato si pa ti postal imeni ten gospod! Kaj pa si? Notar, poslanec, davčni nadzornik, kaznilniški ravnatelj T "Zaenkrat še prav nič . . Ampak jutri bom vse . . ." "Kaj vraga I Kako pa to?" PomeniVa se o tem. Kako pa tabo j, Allainr "Pisatelj sem, kar mi ne do-naša prav nič, in pisar v ministrstvu, kar mi ne donaša dosti več." "Torej skratka — izgubljena eksistenca." "Cisto tvojih misli niacin.,." "Mar nisi nesrečen?" "Nikakor ne. Hvaležen sam nebu, če je tako rožnato žareče kot nocoj, in Danijeli se zdi, da sem veleum. Danijela? Moje dekle . . . Ljubi umetnost, slavo in mene. Čaka, da napišem mojstrsko dramo, kateri bo igrala glavno vlogo In kako naj ji ne verjamem, ko se nihče na svetu ne zna slaje smehljati T Ker je v tesni sobi za mizo samo en stol, sede Filip na oa-ko posteljo; odkoder zagleda globoko tam doli mesto. Kakor bojiáée se zdi. Hiše, spomeniki kamenje, vse sliči okostjem premaganih velikanov, nad vsem pa lett črti dim kot žalni pajčo-lan. 8 te višine izgine za pogled vsa resničnost in ves obseg stvari. Zdi se, da plavaš po nebu, ki prehaja od rožnate do vijoličaste barve. Filipu se zavrti in aapre oči. Zajeclja: •Stako velik je íariz . . ." Nato doda: "Tv