Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja ? Ljnbljan! vuk torek, četrtek la soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, xa pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za čitrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9 50 K za četrt leta 4 80 K
Fnantna ilavtlka 10 v.
Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopial se ne vračtgo. Inserati: EnOs topna petit-vrstica (širina 88 mm) sa enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru.
100. štev.
V Ljubljani, v torek* dne 21. septembra 1909.
Leto XII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. L d.: Upravništvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/0.
Fred zasedanjem kranjskega deželnega zbora.
V Četrtek se snide kranjski deželni zbor k pet-do šesttedenskemu zasedanju. Tista potvara, ki so jo klerikalci s cinično nesramnostjo krstili za «vo-lilno rt formo*, ni delavstvu odprla vrata v deželno zbornico; kot deseti brat je delavstvo ostalo brez doma. Vzlic temu pa bo posvečalo deželnozbor-skemu delovanju vso pozornost, zakaj delokrog te korporacije je prevažen za delavsko ljudstvo in delovanje klerikalcev, ki delajo z izročenim mandatom kot svinja z mehom, prepotrebno javne kritike in kontrole.
Delavstvo je živo interesirano na zdravi in smotreni kulturni politiki, predvsem na zgradbi potrebnih občil, ki doaeso sveže krvi in hitrejši ritem v gospodarsko življenje, da se pomnoži po« vpraševanje po delu in da izgine prisilna brezposelnost na domačh tleh.
Zanima se delavstvo za organizacijo javne šole, ki mu vzgaja naraščaj; zlasti mu ni vseeno, če izroča svojega otroka značajnemu učitelju, ali moralnemu pohabljenca, kakor jih porajajo klerikalne persekucije, ki lomijo značaje in kupujejo duše.
Takisto važna za ljudske sloje je izpopolnitev deželne dobrodelnosti in deželnega zdravstva.
V delokrog deželnega zbora spada tudi zakonodaja glede občinskega in občinskega volilnega reda. Zlasti na tem polju pa je treba korenite reforme. Naš občinski red in občinski volilni red sta reakcionarna do kosti: s svojo razredno razpredelbo, s svojimi častnimi občani in virilisti bije sedanji občinski volilni red v obraz slednjemu demokratizme. Občina je vsled tega zanikrnega volilnega reda politična domena, često tudi finančni plen privilegiranih koterij, ki ropajo in obračajo občinsko imetje in občinske dohodke v svoje sebične namene. Delavstvo, ki tvori dejansko hrbtišče in tudi davčni vodnjak, ki iz njega
zajemajo občine svoje finančno življenje, pa je po svoji ogromni večini brezpraven helot. To mora brezpogojno nehati in deželni zbor mora postaviti občino na demokratično podlago, uvesti mora splošno in enako, direktno ia tajno volilno pravico. Občini pripadajo važne socialne funkcije, poslati mora inštrument resnične ljudske samouprave, zategadelj je priznati občini, hkrati z demokratizacijo večjo samostojnost, predvsem pravico do uvedbe pravičnih davkov v sviho razbremenitve delavskih slojev in obremenitve večjega imetja.
Navsezadnje spada v delokrog deželnega zbora politično najvažnejša zakonodaja o deželnem volilnem redu. In tukaj bo deželni zbor moral zastaviti svoje delo. Kar so pred letom dali klerikalci ob asistenci in sodelovanju liberalcev iz rok pod slepilnim imenom volilne reforme, ni druzega nič, kot podla politična farsa, ki ji je usojeno le kratko življenje provizorija in ki se mora kar najhitrejše pogrezniti v pozabljenje. To zmašilo ni vredno volilnopravnih bojev slovenskega delavstva; nadaljnega volilnopravnega boja ne bo prej konec, dokler ni izvojevana enaka volilna pravica za deželni zbor.
Socialno pravičnega deželnozborskega delovanja ni pričakovati, dokler bodo posedali po deželni zbornici privilegiranci aa podlagi najrazno-vrstnejiih naslovov; deželni zbor je treba funda-mentirati v ljudstvu samem.
Zt uvedbo splošne in enake volilne pravice nosi moralično in politično obveznost klerikalna stranka, ki razpolaga z absolutno večino v deželnem zboru in ki se je z neštetimi prisegami javno zavezala k temu. Na njej je, da dano besedo moško in pošteno izpolni, če se hoče izogniti težkemu očitku političnega šarlatanstva in hinavskega demagoštva. Naprej pa povemo, da se delavstvo ne bode zadovoljilo z jalovim izgovorom, ki se je lani klerikalna stranka spomnila nanj: da vlada ne privoli v splošno in enako volilno pravico. Za resnično demokratično stranko ne more in ne sme biti merodajno mnenje vlade: demokratična stranka mora s svojo energijo prisiliti vlado, da se ne upira ljudski volji. Sicer pa se
demokratičnemu centralnemu parlamentu odgovorna vlada resno in dolgo ne more upirali demokratizaciji deželnega volilnega reda. Zategadelj imajo prav tisti, ki trde, da hočejo klerikalci a sklicevanjem na vlado maskirati svojo nedemokratično in protiljudsko dušo.
Iz tega vidika bo delavstvo motrilo in sodilo deželnozborsko delovanje v tekočem zasedanju.
Narodno vprašanje In socializem.
Zbor češke socialne demokracije je imel na dnevnem redu «Narodno vprašanje*. Meščanske stranke, ki si neprenehoma belijo glave, na kakien način bi pokazale, da bagatelizirajo socialno demokracijo, so vendar sledile zboru z naj večjim zanimanjem; ne le češki, temveč tudi drugojezični časopisi buržoazije so objavljali dolga poročila in razglabajoče članke in tako >o nehote priznali, da je socialna demokraciji mogočno dejstvo v tej državi in da je zbor vsake socialno-demokratične stranke velevaien dogodek, ki se ne da prezirati.
Bilo je pa letos ie nekaj druzega. Kakor so se na Nemškem, v Italiji in na Francoskem navadili, pred vsakim socialističnim kongresom prerokovati razpad stranke, so tudi pri nas v zadnjih časih začeli is specifičnih avstrijskih razmer snemati upanje, da se ubije nasprotnik, katerega se najbolj boje, sam. Toliko so pisali o narodnih nasprotjih med češkimi ia nemškimi socialnimi demokrati, o različni narodni taktiki čeških in slovenskih socialistov, da bi bil moral človek, ki jim le kaj verjame, misliti, da je res v avstrijski socialni demokraciji vse narobe in da se moramo razlesti kakor rakovi mladi. In prav od češkega zbora so pričakovali take glasove in take sklepe, ki bi razbili skupnost socialnih demokratov različn h narodov v Avstriji, aa največjo radost buržoazije vseh narodov. ’
A kaj se je zgodilo?
Češki zbor je sklenil natančno to, kar je «Rd(či Prapor* že pred tedni označil za potrebno in vsi dogodki, ki so bili v zvezi z zborom, se sijajno manifestirali mednarodnost in nerazdfatijivo solidarnost avstrijske socialne demokracije vseh
PODLISTEK.
Ml sbo socialisti
Spisal Maksim OorklJ.
Mi smo —- socialisti. To pomeni, da smo mi nasprotniki privatnega lastništva, katero razdvaja ljudi, hujska druge proti drugim, rodi sovraštvo, in katero — da prikrije svoja pogubna svojstva — z lažjo in hinavstvom pogublja .celi svet...
Mi pravimo: ta današnji zistem, ki smatra ljudi kot sredstvo za obogatevanje, je za človeka nedostojen; z licemersko in Iažnjivo moralo tega zistema se mi ne moremo strijati«
Predrznost napram posameznikom se nam studi — zato sq borimo proti vsem oblikam te* lesne in duševne sužnosti in proti vsem vrstam tatiranja...
Mi delavci.., smo ljudje in z našim trudom je vse ustvarjeno — od najgromnejšega stroja pa do najmanje otroške igračice. Mi smo ljudje oropanih pravic, vsakdo nas zamore izkoriščati, samo da doseže svoj namen. Ali mi smo se pričeli buditi, dvigati in hočemo sad svobode, da bi se učvrstili in vsposobili, kako bi s časom pridobili vso moč v naše roke...
Odprto rečemo, naša deviza je: dol s privatnim lastništvom, a vse bogastvo in vsa proizvajalna sre stva naj pripadejo —• ljudstvu, vsa moč ljudstvu, a delo naj bo obvezno za vse.
Mi smo revuludonarji in taki ostanemo dotlej, dokler bo obstalo privatno lastništvo, dokler bodo eni samo zapovedovali, a drugi samo — delali. Mi smo proti današnjemu redu in mirovali ae bomo, dokler ne zmagamo. Ia mi bomo zmagali, mi delavci 1 Naši izkoriščevalci niso tako močni, kakor mislijo. Isto bogaštvo, katero stane milione tlačenih človeških žrtev, ista sila, iz katere prihaja njihova moč, da gospodarijo nad nami, izziva med njimi samimi boj in jih tira v telesno in duševno propast. Imetje in bogastvo rabi obrambe, katera stane mnogo napora, vsled tega so oni — naši izkoriščevalci — večji sužnji nego imo mi, sužnji bogastva. Zasužnjeni so duševno, a mi smo telesno. Oni se ne morejo rešiti pritiska predsodkov, kar jih duševno ubija — a nam ne more nihče zabraniti, da bi ne mislili svobodno. Strup, s katerim nas trovajo, je slabši od protistrupa, katerega — nehote •— prilivajo naši zavednosti ... A naša zavednost raste, razvija se brez prestanka, siplje iskre in osvaja vse duševno zdrave ljudi, da, še celo ljudi iz njihovih vrst. — Oirite se samo enkrat po njih, po izkorišče-
valcih. V svojih vrstah nimajo več idealnih ljudi, ki bi se hoteli boriti u njihovo moč; razlogov nimajo več,	da	M ae	mogU braniti proti	navalu
pravičnosti;	na	poljn	misli ne morejo ustvariti nič,
oni so duševno nerodovitni.
Naše ideje pa rastejo in m širijo boljinbolj, osvajajoče široke aloje ljudstva in zdraiujole ga v boj za svobodo. Razredna zavednost v veliki vlcgi, katero bodo doigrali delavci, združuje delavske ljudi celega sveta v eno dnlo. Ta pomlajeni ra«-voj življenja pa ne morejo izkoriščevalci ustaviti z ničemur, ne z nesramnostjo, ne z okrutnostjo. Nesramnost pade takoj v oči, dočim okrutnost in tiranstvo izrivata ogorčenje in osveto. Sila, ki spaja izkoriščevalce in tirane, je rila viajemnega poliranja — med tem, ko naša sila narašča z naraščajočo zavednostjo delavcev.
Zločin je, kar počenjajo izkoriščevalci, kajti oni gredo za tem, da iz ljndi napravijo sužnje. Nasprotno pa nale delo osvobojuje človeštvo od strahov in	polasti,	katere je porodila	koristo-
lovska laž	in	požrelnost z namenom,	da ob«
drži ljudstvo v bedi in trepetu. Iikoriščevald, kapitalisti so iztrgali človeštvo iz pravega livlje^ja, razkosali so ga in vpropastili. Socializem pa spaja in združuje razkosani in razrušeni svet v skladno in složno celoto —* in to bo prišlo,
narodov. Resolucija, ki jo je sprejel češki zbor, se glasi:
»Zbor českoslovanske socialno - demokratične delavske stranke nalaga izvrševalnemu odboru, da se takoj poda v obravnavanje s strankami drugih narodnosti v Avstriji, da se revidira narodnostni program stranke, sprejet na splošnem avstrijskem zboru v Brnu leta 1899., in da se izdela do take konkretnosti in podrobnosti, da posluži v bodoče ne le kot temelj skupnega nazora na narodnostne zadeve, temveč tudi kot temelj enotne politične prakse vseh socialno-demokratičnih strank v Avstriji.*
Nihče ne more braniti nacionalistom, da bi se smejali, kadar so tepeni in če si domišljajo, da je resolucija češkega zbora ugodna njihovim ciljem, jim vsakdo lahko privošči to otročje veselje. Za nas pa je vprašanje, kaj pomeni ta resolucija v resnici in kako jo je soditi s socialističnega stališča.
Pred vsem je v resoluciji izrečeno, da nam ne zadostuje več brnski program. Ne le v resoluciji, temveč tudi v debati, ki je bila dovolj živahna, ni bilo z nobeno besedo rečeno, da se kdo v stranki ne strinja več z glavno idejo brnske resolucije, z narodno avtonomijo. Toda resolucija iz leta 1899. ne pove več vsega, česar potrebujemo danes. To pa ni nič druzega, nego posledica razvoja razmer v Avstriji, temveč tudi posebno razvoja socialne demokracije v državi.
Ko so se politični zastopniki delavskih organizacij leta 1899. sešli v Brnu, ni bila socialna demokracija več majhna stranka. Vendar pa še ni bila tako velika, da bi bila mogla mečno vplivati na splošno politično življenje v državi, v deželah v občinah. Njena glavna naloga je bila še vedno v agitaciji in v organizaciji. V parlamentu je bila frakcija tako maloštevilna, da ji je mogla služiti zbornica le za govorniški oder, s katerega je lahko širši .javnosti razkladala svoje nazore. Vse to pa se je v desetih letih temeljito izpremenilo. V celi državi, prav posebno pa med nemškim in češkim delavstvom se je socializem rapidno razširil. Organizacije so narasle, da bi se človek kar čudil in končno si je delavstvo priborilo splošno volilno pravica, s katero je dobilo nepričakovano veliko zastopstvo v državnem zboru.
Tako je prihajala stranka boljinbolj v direktne stike z vsakdanjim življenjem. Z vso močjo se je zapletla v praktično politiko, na katero je dobivala vedno več vpliva; kjer je nekdaj zadostovalo načelo, je postala živa potreba podrobnih določb. Broška resolucija je postala pretesna, treba je detajliranja.
To hoče doseči praška resolucija.
Izmed vseh, ki opravljajo v stranki politično delo, sp nihče ne čudi temu. Tako se razvijajo stvari na vsakem polju. V organizaciji, ki je podlaga obstanku in življenju stranke, ni bilo nič drugače. Nekdaj je zadostovalo, da se je povedalo, kdo je sodrug; in vsi sodrugi skupaj so bili stranka. Kakor so se množili, tako so bile potrebne diove oblike. Na vsakem zboru se ponavlja vprašanje organizacije, najmočnejše stranke, ki so Videti do skrajnosti izpopolnjene, se bavijo neprenehoma z organizacijskimi vprašanji in se bodo morale ž njimi baviti, dokler obstoje. Tako se morajo spopolnjevati vsi »okvirni zakoni* s podrobnimi določbami, tako mora živ organizem neprenehoma revidirati delo preteklosti.
A češki sodrugi hočejo doseči revizijo in izpopolnitev narodnostnega programa dogovorno s sodrugi drugih narodnosti. To je važno in to (bi moralo iztrezniti meščanske stranke, če bi hotele dobiti,pravi pojm o socialni demokraciji in o njenih ci>jih. .Češki nacionalisti to že čutijo. V njihovih časopisih ne najdemo nikjer tiste hvale čeških sodrilgov, a katero mislijo naši narodnja-karjj ubijajtinas. V ustih češke bujžoazije so češki sodrugi. J?mv taki izdajalci naroda kakor mi v ustih naših .nacionalistov, In to je tako naravno, da ne more biti drugače. Stranka raste, njene na-loge, soT,jmnože, zato se pojavlja yeč in več vpra-šanj, ki se morajo reševati, o katerih nastajajo debate, o katerih se izrekajo tudi razni nazori. Toda-vse to. se godi, da se čim bolje posluži skupki stvari delavstva, vsem delom je pred očmi socializem, ki združuje vse; metoda vseh socialno-demokratičnih strank v Avstriji je in ostane mednarodna. To je potrdil tudi praški zbor, naj je to narodnjakarjem všeč ali pa ne.
Atentat militarizma na ljudstvo.
Vse avstrijsko prebivalstvo živi pod težkim vtisom smelih zahtev, ki jih stavlja vojna uprava na ljudske žepe; celo patriotom po poklicu je zastala sapa, ko so zagledali pred seboj orjaške številke, ki naj jih avstrijsko ljudstvo potrpežljivo plača: taka nazorna ilustracija avstrijsko-megalo-manske politike je celo vsezavero-doracesarskim ljudem prehud tobak. Za brezmiselno aneksijo Herceg' Bosne, ki bi jo bilo moralo avstrijsko prebivalstvo kmalu z lastno krvjo potrditi, prezentira skupno vojno ministrstvo tak horenden račun, kakor ga ni nihče pričakoval.
Nad 300 milijonov kron je požrla aneksija in skoro tristo milijonov terja mornariška uprava za zgradbo novih bojnih bark. Ljudstvo je pričakovalo davno obljubljeno in obečano starostno in invalidno zavarovanje, pa bere Jobovo sporočilo, da treba vreči že zopet več kot pol milijarde trdo zasluženih kron v militaristično brezno. Zaželelo si je kruha, pa so mu dali kamenja, zahotelo ribe, pa so mu ponudili — gada . . .
Zahteve vojne uprave niso, če premislimo obupne finančne in gospodarske razmere, drugega n č, kot bridko norčevanje iz avstrijskega ljudstva. Par-lamentarična dovolitev teh ogromnih svot pa bi bila direkten zločin na avstrijskem ljudstvu. Celo meščanski poslanci in politiki, rojeni patriotje, so se prestrašili nezmernih zahtev in zato skušajo preslepiti ljudstvo s tem, da bodo razdelili kolo-salno svoto pod raslične naslove in na več let. Toda pol milijarde ostane pol milijarde, naj se izdatke titulira kakorkoli in naj jo izmaknejo ljudstvu iz žepa v dveh ali pa treh obrokih.
Dolžnost ljudstva, ki so ga nezaslišane vojaške zahteve izdramile, je, da enkrat sproženega vprašanja ne pozabi: v avstrijski drž avi ne sme biti, še celo ne ob sedanjih žalostnih razmerah, ko imajo po ljudskih domovih nepovabljenega, neljubega gosta: bedo, govora o vojaških pustolovščinah, ki jih usiljuje vojna uprava. Obračunati treba difini-tivno z militarizmom, ki pije srčno kri avstrijsk h narodov, zameniti treba stoječo armado z ljudsvo vojsko.
Včeraj je bil dvajseti september, obletnica žalostnega dne, katerega imamo vsi še v spominu. Liberalno in klerikalno časopisje se je kregalo, kako obhajati obletnico; zdrava in pametna misel se ni sprožila ne tu, ne tam. Naj-dostojnejša, naj-impozantne.ša in najizdatnejša proslava padlih žrtev bi bila ta, da se vsakdo v svojom srcu zaroti in zakolne, da ne odda pri ,nobenih volitvah glasu militarističnemu kandidatu. V tem hipu bi septembrske žrtve, dasi tragične, ne bile več brez-vspešne, iz nedolžno prelite Jurvi bi vzrasla blagoslovljena žetev.
Znan sklep, da ne dovolijo militarizmu niti solda, bi lahko storili v proslavo septembrskih žrtev tudi slovenski poslanci. Toda... Ob misli na slovenske poslance in militarizem se spominjamo slike iz <Simplicissiraa>, ki predstavlja bavarsko »žegnanje*. Fantje se pretepajo bogu na čast za žive in mrtve, s cepci in kosami, vilami in krampi — kar pride komu pod roke. V tem zazvoni prvi fari »ave Marija*; kot na mah obstane boj in začne se molitev: fant tam v kotu, z vilami v r..., zavije oči proti nebu, povzd gae roke in moli pobožno naprej...
Slovenski klerikalni in liberalni poslanci pa bi z bajonetom v r ... povzdignili prestreljene roke za najgorostasnejše zahteve militarizma.
Meščanski poslanci ne bodo obvarovali slovenskega ljudstva pred atentatom militarizma; slovensko ljudstvo se mora v boju proti militarizmu predvsem zavarovati pred svojimi žalostnimi poslanci.
Dopisi.
Z Dolenjlkega. (f Leopold Oangl.) V Metliki e umrl Leopold Oangl v visoki starosti. Mirna, krotka narava je bil, a pameten, energičen mož, ki si je, dasi ne bogve kako šolan, pridobil samoukom dosti znanja, motril prav dobro razvoje drugih narodov in želel tudi slovenskemu narodu, da vstopi v gospodarsko in socialno življenje omikanejših narodov. L. Oangl je bil duša vsega političnega življenja v Belokrajni. Sedanji deželni glavar Franc Suklje mora, ko pregleduje svojo hojo skozi življenje, postajati pri ljubeznivem ožjem rojaku, ki ga je protežiral s toliko ljubeznijo« Pri volitvah v dolenjskih
mestih je bilo odločilno, za koga glasujejo belokranjski meščani. Gangl je v najlepšem miru vse tako uravnal, da duhovniki v belokranjskih dveh mestih niso mogli priti do veljave. Belokranjskim meščanom gre dosti zasluge v tem, ako se je na Dolenjskem kaj uživela svobodna misel. In Ljubljana je mogla utrjevati svobodnejšo stremljenje le s pomočjo dolenjskih meščanov, ker gorenjska mesta niso bila zanesljiva in tudi notranjska ne zmirom. Gangl je bil eden najboljših organizatorjev stranke v političnih bojih. Metličani 16. stoletja so bili dobri protestanti, ki so se najzadnji vdali protireformaciji na Slovenskem. V Ganglu je bilo dosti tega duha naših najboljših protestantov.
Gangl je bil skromen odbornik-tajnik metliške občine, ali njega se je vprašalo v vseh važnih ukrenitvah meščanstva. Gangl je bil na Slovenskem prvi, ki je Schulze-Delitschevo idejo o zadružnih posojilnicah razumel in po njej ustvaril prvo dolenjsko — pa tudi prvo slovensko posojilnico z neomejenim poroštvom. Mož je zapazil, da je v razvojih človeka tudi mej-usobna pomoč velik princip napredka, princip življenja ljudi in po njem zasnovana omenjena posojilnica je v Belokrajini veliko koristila. Njegova slika bi imela viseti v vseh zadružnih slovenskih posojilnicah. Belokrajna je bila in je še daleč oddaljena od želežniškega prometa. Običaji, življenje je v tej zemlji sorodno hrvaškemu. Malokdo se je izven Belokrajne zmenil za njo, dasi je jako rodovitno ozemlje in človek na njem eden najnadarjenejših Jugoslovanov. In tako je živel Belokranjec slabo in dobro, skrbeč po svoje zase. Že od nekdaj je Belokranjec rad potoval. Vsaj kot krošnjar je moral iti pozimi kam ven, in ko se je Amerika po cenejši vožnji odprla evropskemu delavstvu, je pošiljal Belokranjec tja večino svojih fantov, mlajših mož. Danes se izseljuje v Ameriko tudi najboljša ženska Belokrajne. In v Ameriki izborno uspeva Belokranjec, Belokranjec je vodilni element med slovenskimi izseljenci v Ameriki. Veliko Belokranjcev govori angleško.
Ali domu vendar rad včasih prihaja, tudi v trdni naselitvi Belokranjcev živo vstaja domotožje. Belokrajina je vinorodna dežela. Izborna vina in sadje proizvaja. Trtna uš je uničila stare vinograde. Belokranjci so bili prvi poleg Bizeljčanov, ki so vinograde obnovili. Ali ti z lastno pomočjo, dočim je za Bizeljčane štajerski deželni odbor, je država dosti storila. In v tej obnovitvi vinogradov, pa tudi boljši kulturi drugega poljedelskega sveta je bila omenjena Prva dolenjska posojilnica prava dobrotnica. Oderuštvo je izginilo, ameriški denar se je nalagal v tej posojilnici in koriščal doma ostalim, ali tudi le začasno izseljenim rojakom, ko so si kmetije moderno urejali in stavili nove hiše, gospodarska poslopja, ko so bila poslopja iz tlakarske dobe že za nič. Veliko denarja je bilo v prometu v Belokranji in ta promet se je osredotočal in se še v navedeni posojilnici, katere ustanovitelj in izboren ravnatelj je bil ranjki L. Gangl.
Ako ima Belokranjec komu biti hvaležen, — na grob tega najboljšega svojega rojaka te dobe bode gledal hvaležno še vnuk.
Ta Gangl je bil velik talent, delavna moč prve vrste. Malo si je mož privoščil počitka v življenju. In svojo lepo nadarjenost posvečeval je mož nesebično svojim ožjim rojakom. V velike razmere postavljen, bil bi postal Gangl izboren organizator velikega družbenega življenja. Bil je človek, ki ni maral fraz, ne istega kovanja slovenstva v zvezde, ki ne pomišlja, da na ubogi slovenski zemlji stoji; — bil je tih, vstrajen, v koristno gospodarsko in socialno delo stremeč mož in ljuteznjiv človek v občevanju. Tudi v tem se je videlo, da človek ž njim občeč, ni imel opraviti z navadno naravo.
Ta mož je delal tudi za nas socialiste. Bil je v duši to. Tudi mi mu imamo ohraniti lep spomin; bil je že zgodaj pijonir socializma na Slovenskem. Njegov sin pa stoji v naših vrstah.
Dr. Slane.
Zftgorje ob Savi. Pri našemu rudniku za revir Kotredež amo dobili pred kratkim delovodjo Hi-neka. Takoj ob njegovem nastopu se je opažalo, da mož prav malo razume o potrebah v rovih. Tehnične naprave, vzdrževanje rovov se je slabšalo, tiri so postali tako stisnjeni, da mora po 4 ali 5 mož voziti posamezne vozove. Blato in voda stojita po 20 cm visoko. Hinek ne da ničesar popraviti, pač pa zmerja rudarje, da so leni in jim žuga z odpustom. Obnaša se tako kakor smo čitali pred leti o uradnikih na Siciliji. V rudnku trga akord, zmerja, odzunaj pa nosi vedno nabasan samokres v rokah. S tem tiranskim ravnanjem razburja rudarje boljinbolj in prav nič čudnega ne bo, če izbruhne stavka. Opozarjamo trbovljsko družbo, da napravi temu konec in naj pošlje moža v Srbijo nazaj, kjer je bil poprej. Ta človek res ne spada med civilizirane ljud<. Škoduje pa obenem tudi podjetju samem, ker zaradi njegovega urejevanja in vzdrževanja rovov delavci ne morejo tega producirati, kar bi utegnili če bi bil na njegovemu mestu človek, ki kaj razume. Rudniška oblast je menda tudi slepa in kadar delavci ne bodo več mogli prenašati teh nerodnosti in izbruhne starka, se bo pa gospod nadkomisar opravičeval, da ni ni-
Cern vedel o njib. Gospodje pri trbovljski družbi in slavni c. kr. rudniki urad, storite torej svojo dolžnost, zakaj za vse, kar bi se utegnilo dogoditi, boste odgovorni sami.
Zagor|« ob Sati Liberalni agitatorček Karl Fiisek, črevlj&rski mojster v Zagorju, je bil dne 18. t. m. obsojen na tri dni zapora ali globo pri litijskem okr. sodišču, ker je pri svoji agitaciji za liberalne kandidate djlžil sodruga Čobala, da je on kriv, da morajo rudarji plačevati davek. Pri avojem zagovoru se je skliceval na članek v »Slovenskem Narodu*, češ, da je Cobal to zakrivil za* radi te ga, ker je organiziral rudarje, da več zaslužijo in zaradi tega tudi kriv, da morajo rudarji plačevati davek. Priča je pa potrdila, da je žaljive besede govoril povsem drugače in sodnik ga je zaradi tega obsodil na gorenjo kazen.
 " --------------------------------------------------
Volilci III. razreda občine Zagorje ob Savi!
Občinske volitve v Zagorju ob Savi so razpisane na 28. in 29. septembra 1.1. Socialno-demo-kratična stranka je postavila za III. razrad naslednje kandidate: Čobal Melhlor v Zagorju št. 99, KrajSek Jakob pri Sv. Uthu št. 28, Gale Josip v Toplicah št. 59, Repovš Josip v Zagorju št. 61, Sltter Franc v Toplicah it. 11, Razboršek Alojzij v Toplicah št. 93, ko t o d b o r n i k i; Repovš Martin v Toplicah št. 78, Koželj Franc v Toplicah št. 104, Drnovšek Franc pri Sv. Urhu št. 20, kot namestniki.
Volilci, pozor torej! Naše zastopstvo je opra-čeno in potrebno v zagorski občini. Volilci in so-drugi naj sploh store vsak ivojo dolžnost tudi pri teh volitvah.
Žalostno — pa resnično.	Konec.
Odgovor podpisanega delavskega odbora, poslan rudarskemu revirnemu uradu na njegova izvajanja, ki smo jih navedli v štev. 97 z dne 14. septembra 1.1. se glasi: Slavni c. kr. revirni urad v Ljubljani. Z ozirom na protokol, ki smo ga prejeli od šentjanškega delavskega odbora, sestavljen dne 28. julija glede seje odbora II. skupine, vršeče se dne 27. junija v Št. Janžu, izjavljamo podpisani, da je cela vsebina protokola nezmiselna laž in falotarija, katero bomo dokazali Že lani je dobil načelnik T. Filipič pismo od ondotnih rudarjev, v kojem je bilo celo vrsto pritožb, na koje se pa prvič ni jemalo ozir, temveč se je dotične poučilo, naj se obrnejo naj prvo do svojega oskrbnika in na krajevni odbor. Ob priliki je T. F. g. Gmejnerja na to opozoril, kar je ta vzel na znanje in obljubil, da bode preiskal, prugo pismo je dobil načelnik T. F. dne 25. aprila t. 1., v kojem so še bolj kritične pritožbe, katere so nujno potrebne, da se jih preišče. Tretje pismo je dobil T. F. 16. junija t. 1. od odbornika Anton Papeža iz Št. Janža, v kojem končno stoji: .Prčakujemo Vas in več nas, ker potreba je za nas*. Tudi v Ljubljani pri zadnjem zborovanju II skupine nas je prosil Anton Papež v navzočnosti več delegatov, naj skličemo enkrat sejo v Št. Janžu na željo	rudarjev, kar se	mu	je
tudi obljubilo, da se ob	priliki stori.	Na	vse	to
se je c. kr. revirnemu uradu naznanilo, da se vrti dne 27. junija seja	v Št. Janžu	in ta se	je
tudi vršila, popolnoma	v redu in	po	točkah
dnevnega reda in so bili od otvoritve do zaključka seje navzoči sami povabljeni. Ves čas brez vsake kritike ali protesta proti nepravilnosti. Da so pa šentjanški odborniki pri vsaki prošnji ali pritožbi prosili, naj se njih imena vsled šikaniranja - ne vpišejo v protokol, je tudi res. (Vprašamo« kaj to pomeni?) Dalje pa izjavljamo glede odbornika Antona. Papeža, da je on nesposoben podpisati kak protokol, kaj še tako nesramno in lažnjivo izmišljenega. Dne 27. junija, ko se je vršila seja, je bH ves dan tako pijan, da ž njim ni bilo mogoče govoriti nič stvarnega. Pri seji je pa še celo na mizi zaspal. Dokažemo lahko s pričami in z drugimi dokazi, da je poslani protokol z dne 28. julija iz Št. Janža v celem obsegu lažnjiv. — Idrija, dne 27. avgusta 1909. — Tomaž Filipič. — Ivan Kokalj. — Tomaž Brus.
II. Izjava revirnemu uradu samemu pa se glasi: Sl. c. kr. revirni urad v Ljubljani. Z ozirom na predloženi dopis E. Z. z dne 14. avgusta 1.1. se vpraša c. kr. revirni urad,, kako se je moral prepričati o stvari, katero je v Št. Janžu preiskoval, da je odbor II. skupine svoj delokrog prekoračil, ker je zaslišal samo eno stranko, to le tožnika, ne pa tudi obtoženca. Diugič vpra-Mmo, kako j« to, da m pravi v predloženem
dopisu, da ni Anton Papež odbornik, v protokolu pa stoji z dne 28. julija 1.1. sklenjen in podpisan v Št. Janežu, da se je povabilo krajevni delavski odbor treh mož, med katerimi je bil tudi Anton Papež, odbornik. Zakaj se je pa od g. tajnika Arkota poslalo vabilo, naslovljeno na načelnika, na ime Anton Papež, da se ga povabi k glavnemu zborovanju II. skupine, ki se je vršilo dne 25. aprila na starem strelišču v Ljubljani. Pri tem zborovanju je bil navzoč tudi g c. kr. nadkomisar, ki je slišal, da se je čitalo ime Antona Papeža, in se mu je plačala potnina. Zakaj se ni takrat reklo načelniku, da Papež ni delegat. Ni se pa tudi poslalo načelniku seznamke, kdo je in kdo ni delegat, dasi je isti že lani zahteval seznam funkcionarjev. Dalje izjavljamo, da ni resnica, da bi se bilo pri seji kaj drugega razpravljalo kot o gospodarskih zadevah našega revirja, kar stoji tudi v protokolu iz seje z dne 27. junija 1.1. Da bi se pa omenjena ali pa kaka druga zadružna seja vršila nepravilno pod vodstvom načelnika T. Filipiča, to se še ni in se ne bode zgodilo, dokler bode funkcioniral sedanji odbor. Če bi se pa nameravalo agitirati za kakšne strankarske namene, bi se to storilo na drugem mestu, ne pa pri odborovih sejah, ker sedanji odbor prav dobro pozna zadružna pravila. Končno pa zahteva odbor od c. kr. revirnega urada, da takoj skliče sejo in sicer kjer hoče ter povabi odbor II. skupine in one tri može iz Št. Janža v navzočnosti g. nad-komisarja in šele potem bode c. kr. revirni urad opravičen se izraziti, da je prepričan o nepravilnosti in zlorabi zadružnih pravil. Drugače pa lahko odbor izreka, da je c. kr. revirni urad v Ljubljani le enostranski. To zahteva odbor v smislu zadružnih pravil § 156., odst. 3. in kadar se bode prepričal o nepravilnem postopanju odbora, potem lahko stori korak po odst. 4 omenjenega paragrafa. — V Idriji, dne 24. avgusta 1909. — Tomaž Filipič, načelnik II. skupine; Ivan Kokalj, Tomaž Brus, odbornika.
Daljšega komentarja k tej aferi ni treba. Jasno je pač, kako zna kapitalizem pridobiti de-nuncijante in še celo delavske zaupnike, če niso organizirani. To smo hoteli pribiti v eksempel šentjanskim rudarjem, da poznajo svoje zaupnike. Da je g. Gmejner, tamošnji rudarski oskrbnik, tisti, ki dela protipostavno in celo strogo kaznjivo ter da ravno pod njegovo komando ni tako, kot je on v denuncijantskem protokolu napisal, bomo v prihodnji številki pojasnili.
Domače vesti.
— Uradnlfeka mlierija na ljubljanskem ma-glltrata. Klerikalni »Slovenec* ima to hvalevredno navado, da liberalnemu «Narodu» vedno vrača milo za drago. Silo za ognjilo! Kadar zine kaj «Narod» o klerikalni strahovladi in korupciji pri dež. odboru, takoj mu je »Slovenec* za petami in priobči par mičnih dogodkov z ljubljanskega mestnega magistrata. Iti tako vsaj izve širša javnost, kaj se godi za kulisami tistih gledišč, kjer uganjajo svoje burke narodajakarji obeh taborov, tisti ljudje, ki imajo vedno polna usta pravičnosti do dragih narodnosti ter posebne skrbi in ljubezni do svojih rojakov. Oglejmo si nekoliko to skrb in socialno ljubezen, ki se je 2 njo enkrat hvalil dr. Tiiller. V eni svojih zadnjih številk pripoveduje .Slovenec* o položaju nižjega in pomožnega mestnega uredništva. Iufornrrali smo se natančneje in izvedeli naravnost neverjetne stvari. Tisti, ki ima maturo, služi že šesto leto za pomožnega uradnika in mora opravljati kot tak tisti referat, ki je bil prej dodeljen komisarju-juristul Niti do prakti-kantskega mesta se ni mogel povspetil In vendar je gotovo dober delavec, sicer mu ne bi bili poverili t*kega posla. Priznati se mora, da je Hribar dosegel rekord v zapostavljanju in zanemarjanju uradniških interesov. V občinskem svetu pa sedi vendar nekoliko zastopnikov uradništva. Apeliramo nanje 1 Milohnoja, Majer in drugi, zganite se vendar 1 Saj vendar ne morete mirno gledati, kako se ravna t vašimi stanovskimi tovariši l Bodita saj vi, zastopniki inteligence, samostojni in postavite se po robu Hribarju, ki pri svojih 50 000 K letnih do* bodkov noče imeti smisla za bedo uradništva, katero mora za par borih kronic plače garati zato, da >e njemu dobro godi. Ne dajte se odpraviti z izgovorom: ni denarja I Ca ga je za razne ljudi, ki so komaj poduhali v mestno službo, pa so že postali, skoro še golobradi, nadinženirji, tajniki cxtra statum — ne da bi vedeli niti sami, niti kdo drugi, zakaj in kje so njih posebne zasluga — ga mora biti tudi za druge. Informirajte se in storite kaj za te reveže, ki jih je precejšnje število, sicer bomo morali verjeti, da ste tudi vi le kimavci in županove marijoneti in pa, Če hoče kak nižji mestni uradnik kaj doseči, da mora postati viaj »narodni* delavec pod Ribnikarjevo egido 1 Se boljše priporočilo je seveda, Ce je človek penzijo*
niran višji državni uradniki Morda preskrbi Hribar tudi Bilinskemu, kadar ga pahnejo z ministrskega stola kako mastno občinsko službico — sinekuro? Roka roko umival
— Mal er. Slovenski javnosti ni nič kaj prav, da sta bili žrtvi lani 20. septembra tako neznatni osebi, kakor sta dijak Adamič in delavec Lunder. Kol ko bolj bi se dalo te žrtve izrabiti za reklamo političnih strank, bodisi liberalne ali klerikalne, če bi b>la padla med lanskimi žrtvami po en prvak liberalne in en prvak klerikalne stranke. Na grob bi potem postavili kar dva kipa, pa bi bil tak spomenik, da bi bilo kaj. Obe stranki bi imeli potem povoda dovolj za slavja in ne bilo bi se potreba prepirati o tem, ali naj prideta sliki na nagrobni spomenik ali ne. Ne bomo preiskavali, zakaj sta padli kot žrtvi le ti dve neznatni osebi; čitatelji to sami dobro vedo. Toda zdi se nam, da nas o tem, kako prihsja do takih pojavov, najbolje pouči zgodovina. V Trstu so padle delavske žrtve, pred nekaj leti in takrat je meščansko slovensko časopisje vpraševalo, kaj je imela .mularija* iskati na ulici. Sklenili so klerikalci in liberalci kompromis pred 20. septembrom vendar so pa zatrjevali in prisezali, da je 20. september tisti dan, ki je združil vse Slovence. Ob obrekovanju socialne demokracije glede narodnosti, ob volitvah, povsod, so po nemarnem izgovarjali imeni proletarcev Adamiča in Lundra. In dane j se sramujejo teh dveh imen, obth slik, danes se sramujejo vseh prist g in se delajo, kakor bi bili poparjeni, v kaosu stare nesloge, v kaosu razdirajočega in narodnjaškega dela in klečeplaziva pred klerikalizmom in vlado. Preiskovali ne bomo, kaj je kdo rekel ali storil v kritičnem položaju, ker takrat človek ni odgovoren za svoja dejanja. Konštatiramo pa labko to, daje resnično sams, da sta padli dve smrtni žrtvi vsled militaristično-kapitalističnega sistema, vse drugo je pa — hinavščina, ki jo je zastiralo ljudskim očem momentano navdušenje. Siccr pa vse to ni nič novega. Naše meščanske stranke so prav take kakor drugorodne: če gre za delavske interese, se norčujejo iz delavcev, če padejo žrtve iz delavskih krogov vsled njih netaktnosti ali nepremišljenosti, se hlinijo trenotek in spet so to, kar veleya njih narava.
— Obletnica 20. septembra se oficielno ni
slavila, ker je vlada prepovedala vsakršne priredbe te dni. V nedeljo je bilo na pokopališču mnogo ljudstva. Na grob so položili tudi nekaj vencev. Za javno varnost je skrbela mestna in državna policija, ki je bila raztresena po vsem mestu, kar se nam pač zdi nekaj prisiljeno, ker se ni bilo bati prav nikakšnih izgredov. Tudi nekaj žalnih zastav je viselo po mestn. Splošno praznovanje v pondeljek ni obveljalo.
Zadnje vesti.
Porai Bienerthove vlade In vladanja.
S tolikim hrupom napovedana pogajanja med češkimi in nemškimi strankami češkega deželnega zbora so se temeljito ponesrečila. Nemške meščanske stranke so na včerajšnjem shodu sklenile, da od obstrukcije ne odnehajo. Včeraj so se zbrali vsi nemški poslanci češkega deželnega zbora v Pragi in izdali sledeči komunikč:
Nemški deželnozborski poslanci izjavljajo, da se ni zgodilo ničesar, kar bi jih nagnilo, da opuste svoje dosedanje stališče.
Vsled tega sklepa se Nemci ne bodo udehžli volitev skrutinatorjev in konstituiranja kurij; o nadaljnem postopanju bo sklepala konferenca načelnikov, ki ae je napovedala za danes. Nemci bodo stavili svoje zahteve. — Postopanje nemških poslancev pomenja popoln tasko Bienerthove vlade, ki ni mogla oživotvoriti predpogojev za delovanje češkega deželnega zbora.
Praga, 20. septembra. Včeraj se je vršila po vsem Češkem množica shodov za splošno in enako volilno pravico v deželni zbor; shode je sklicala socialno-demokratična stranka; udeležba je bila ogromna.
Praga, 20. september. Mladočeški klub |e odobril postopanje zastopnikov pri ministrskem predsedniku Bienerthu za časa pogajanj in se je postavil na stališče, da se nemška obstrukcija ne sme odkupiti s kakimi koncesijami.
Ogrska kriia. Budimpešta, 20. septembra. »Budapester Montagsblatt* objavlja sledečo izjavo cesarja napram Weckerlu: O samostojni banki seda) ne more biti govora; koncesije se morajo omejiti zgolj ria diplomatično in vojaško polje.
Oditop grfekega kralja T Atene, 20. septembra. Sinoči so se podali poslednji člani grške dinastije preko Pireja v tujino; ostal je le še kralj.
Galiikt deželni sbor. Lvov, 20. septembra. Rusinskl poslanci so v današnji seji deželnega zbora nadaljevali obstrukcijo.
Oblik nemkkega kanclerja Dunaj, 20 septembra. Ob 6. uri zvečer je bil v cesarski palači v ScfcSnbrunnu na čast doilega nemškega kanclerja Bethmanna-Hollwega dvorni obed.
Strankarski sbor avstrijsko Bernike »ocialae demokracije. Liberce, 20. septembra. Poslanec Peraerstorfer je danes otvoril razprave strankarskega kongresa. Shod je manifestiral za gig»nt*ki boj švedskega proletarijata, za španske revolucijo* narce in proti carizmu. Shoda ae je udeležilo 204 delegatov, v imenu jugoslovanske soc. demokracije Etbia Kristan kot gost,
Strokovnjaška postrežba z iz* bornimi izdelki po nizkih, stalnih, n* vsakem predmetu osna* Senik cenah.
***,	24—23
Naročila po meri točno in prisnano dobro.
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebško In : šeško pivo :
Največja zaloga, narodov
m******
Cerkev in delavstvo.
Govoril na sestanku slovenske .Svobodne Misli" na Jesenicah g. JUC. Lenart Lotrič, dne 12. septembra t. 1.
Dalje.
Zavedeni proletarski razred stremi po taki 1 j ud o vladi, kjer bo veljala največja pavica in svoboda za v akega porameznika. V tej državi bodo imeli vsi enake pravice in dolžnosti, vsi enake predpogoje k sreči. Tu ne bo nikakih predpravic, nikakih kast, ki bi vladale nad drugimi. Moderna družba stremi po političnem, socijalnem in mišljenskem osvobojenju.
Na političnem polju se bori zavedno delavstvo za najradikalnejši demokratizem. Socialno svobodo izkuša doseči potom socializma, svobodo vesti pa z mišljensko revolucijo.
In pri vseh teh svojih ciljih, pride delavstvo v nasprotje z cerkvijo.
Cerkev je sovražnica vsake prave svobode. Ona ni demokratična. Cerkev je tip absolutne monarhije. Katolicizem moramo pojmovati kot teokratičen sistem, t. j. dobesedno prestavljeno — vlada božja. V praksi je to vlada duhovniške kaste. Da pa je vlada ene kaste trdna, mora cela družba obstojati iz kast To se dandanes ne da več dobro izpeljati, zato pa vidi hierarhija predpogoj svojega obstanka v družabni neenakosti. Zato gre cerkev roko v roki s plemenitaško kasto. Vsi ti faktorji so danes v dekadenci. Zato se vzajemno medseboj' podpirajo. Militarizem in razni vladarji so cerkvi zelo naklonjeni. Med duhovniki in grofi je največje prijateljstvo. Gospodje pač vedo, zakaj. Odtod paragraf v varstvo cerkve in pohajanje plemstva na katoliške shode. — Na drugi strani pa cerkev zopet zagovarja monarhizem. Čimbolj je kaka monarhija absolutna, tembolj všeč je to cerkvi, ker ve, da se ji v tisti državi najbolje godi, kjer je večji absolutizem, kjer nim? ljudstvo pravic. Zato cerkevtakonaglasoznanjanauk, da je vsa oblast od boga, da je to božja volja tako, da kralji in cesarji nad ljudstvom vladajajo.
Delavstvo pa pravi, da vsa oblast, vsaka vlada mora temeljiti na volji ljudstva. Cerkev hoče absolutizem, delavstvo najširšo demokracijo.
Cerkev kot organizacija je tip carizma, papež absolutni vladar in njegova volja vse. Zato se pa cerkev ne bode nikdar sprijaznila s politično in socialno svobodo mas, ker ta pomeni smrt politični moči cerkve in uničenje slepe vere v avtoriteto duhovnikov.
Kaka nasprotnica je cerkev vsake prave svobode, nam kaže dejstvo, da je papež Pij IX. preklel osnovne zakone avstrijske države iz 1 1867, 1868, ki podeljujejo državljanom — državljanske svobodščine in intrigiranje cerkve proti francoski republiki.
Politični ideal zavednega delavstva je nezdružljiv s političnimi cilji katoliške cerkve. — Delavstvo hoče vse stare inštitucije odstraniti, cerkev jih brani na vse kriplje.
Delavstvo se bojuje za nove družabne uredbe, ki se bodo bistveno razlikovale od današnjih. In te nove družabne uredbe pomenijo za cerkev smrt. Cerkev živi od pretoklosti, delavstvo zida na bodočnost. Med tema dvema faktorjema ni mogoče premirja, ampak le boj.	Dalje prih.
SDjPelraleeita 4?
priporoča izborni kraškij teran, Colaričev cviček, bel in rdeč iz Drenove ter priznano dobro 'punti-gamsko marčno pivo. Otvorila se je tudi aalMmfaai I»|m4 v kateri se toči izborno
KlUlaKa KISI istrsko vino, belo in rdeče po 56 vinarjev liter. Za izborno in ceno kuhinjo je dobro preskrbljeno.
Sprejme se več gospodičen v kuharski pouk, katere lahko dobivajo tudi hrano. 4—4
Marija Rozman, restavraterka.
Velika in mod.rna
: zaloga oblek:
sa za gospode, dečke in otroke m
A. KUNC
LJUBLJANA, Dvorni trg it. 3
:: (na vogalu Židovske ulice). :: bornimi
Svojim čltateljem priporočamo, da se ozirajo na take tvrdke, ki lnserlrajo v našem listn.
Zahtevajte po vieh gostilnah, kavarnah In v brivnicah H" H
Telefon *t. 177
L
zaloga piva
v Spodnji Šiški pri Ljibljani.
čopičev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje, miza rje.
L&kov, pristnih angleških za vozove.
Emajlne prevleke, pristne, v posodicah po </i, ‘/41 ’/> in 1 kg.	104-86
Ilenterjeve glazure ze pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voičlle, Sledilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapldole, pripravnega -za vsakovrstne prevlake.
Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva.
Olje In mazilo ze stroje, olje proti prahu,
Maščobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv n tubah, g. dr. Schonfeida.
Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. 0lp8a, alabasterskega in šlukaturnega.
Kar boli neja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzoroev za Slikarje, najnovejših.
u‘T™r Adolf Hauptmann v Ljubljani "VS87.
L kranjska tovorna oljnatlli barv, flrneiev, lakov In steklarskega kleja.
12-5
k*
tlajbulj oamo naložen denar
le o slovenski
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama in ga vlagateljem ne zaračuni
Denar pe lahko pošilja tudi po pošti.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar,
ne da bi se obrestovanje prenehalo.	T	"
Posoja se na zemljišče po 48/i% na leto. Ž ; obrestmi obenem plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 6°/„ izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62% leta. Kdor plačuje 6% izposojenega kapitala, poplača dolg y 38. letih. Dolžnik more poplačati svoj dolg tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. —* Mestna hranilnica izdaja lične
domaCe taranllnlhe
proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da ž njimi otroke navajajo k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljala
ta slovenska hranilnica tudi ..........—" ——  kreditno druStvo.
Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači v
Jtfestni hranilnici ljubljanski
Stanje hranilnih olog nad 36 mlllionoo kron. Rezervni zaklad nad l milijon kron.
Za varnost denarja Je porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vse svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sedišča denar mladoletnih otrok in župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vlrge vsak dan dd 8. do 12. ure dopoldne in od 8; do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 41/« % ter pripisuje povzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. Injjie. vloženi denar se obrestuje takoj..	-
Izdajatelji in odgovarni urednik Fran Bartl,
Tiska Iv. Pr, Lampret v Kranju.