Poštnina plačana v gotovini ŠTEV. 12 V LJUBLJANI, dne 28. novembra 1927 LETO IV Glasilo „NabavljaIne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani VH Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18‘—. = Posamezna številka stane Qin T50. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana WL Zadružništvo v praksi Konsumne (Nabavljalne) zadruge so vsaj regulator tržnih cen, če nič drugega. Produktivne zadruge pospešujejo in pocenijo produkcijo, in koristijo proizvajalcu in konsumentu. Denarne zadruge, hranilnice, navajajo ljudi na štedenje, organizirajo in olajšajo način štedenja. S tem pa ni izčrpana naloga in cilj zadružništva. Načelo medsebojne podpore in pravičnosti, ki se goji v navedenih panogah zadružništva, naj bi prehajalo tudi na ostalo gospodarsko življenje. Treba desetletij tnida, propagande in vzgoje, predno se pretvori n. pr. balkanski mentalitet v zapadno-evropskega, svobodomiselni v verskega ali narobe itd. In ravno tako treba truda, da se pretvori egoizem v altruizem, individualizem, v komunizem v idealnem pomenu besede. Čemu? Zakaj izpreminjati? Prišel je 1. november 1927, in prišel bq 1. maj 1928. Stanovanjski zakon in stanovanjska zaščita bosta prenehala, v praksi sta že s 1. XI. 1927 po veliki večini odpadla. Danes se bo izenačila najemnina v starih in novih stanovanjih. Najemniki še vedno opozarjajo, da jih čaka cesta. Trpini po vagonih še vedno čakajo na človeku dostojno stanovanje, in nesrečniki, ki že po osem let bivajo po kleteh, podstrešjih in beznicah — bodo še čakali, predno se jim posreči, da najdejo udobno stanovanje. Devet let je tega, kar je začel delovati stanovanjski urad, kar so začeli oble-gavati za stanovanja g. župana, g. načelnika za socijalno skrb itd. Sedem let tega pa je, kar sem na zborovanju društva stanovanjskih najemnikov izvajal in predlagal sledeče: Današnji (v letu 1920) red zaradi stanovanj je krivičen. Imamo 4 vrste državljanov: 1. Oni, ki je v starem stanovanju, plačuje zanj bagatelo, ca 100.— Din mesečno in dobi od svojih podnajemnikov oz. lokalov čistega preko 1000.—, tudi 2000.— Din mesečno. 2. Oni, ki biva v starem stanovanju sam za malenkostno najemnino. 3. Oni, ki plačuje za novo ali pre-adaptirano stanovanje visoko najemnino do 1500.— Din mesečno in 4. Oni, ki so) brez stanovanj, bivajo po kleteh, vagonih, ali kje v podstrešju, v Kamniku, Jesenicah itd. Govorimo samo o državnih uslužbencih. Oblasti so jih imele na glavi, da so se jih komaj otresale. Najemnik, oni ki je stanoval zastonj, oz. še vlekel dobiček od stanovanjske mi-zerije, ta se ni spomnil nesrečnikov, brez-stanovanjcev. Takole sem kritiziral takratne razmere in opozarjal: Najemniki, ki jih ščiti stanovanjski zakon, in ki imajo večji ali manjši dobiček od te zaščite, usmilite se ostalih brez stanovanj, in mislite tudi nase, kaj bo takrat, ko se bo nehala zaščita najemnikov. Samo četrtino onega dobička, ki ga imate radi stanovanjske zaščite, dajte za odpravo stanovanjske mizerije. Naj bi se vpeljal občinski davek na cenejša stanovanja, progresiven davek po velikosti stanovanja in po premoženju najemnika. S tem davkom se lahko sezida in odplača v petih letih do 900 stanovanj. Ko bo nehala stanovanjska zaščita, takrat ste že sami ustvarili zase dovolj novih stanovanj, ne bo treba vgrizniti za drag denar v vsako luknjo — imeli boste pa tudi regulator za višino najemnin. Stavil sem predlog: Društvo stan. najemnikov naj konstatira in predoči to stanje in predlaga, naj se uvede občinski davek za zgradbo stanovanj. Ne smemo pozabiti onih bogatašev in verižnikov, ki so pomagali ubijati našo valuto v svojo korist, in stanovali udobno in zastonj v starem stanovanju. Vsi so bili državljani SHS, pa tako velika razlika med njimi. Prvi je lahko popival, kolikor so mu nanesli podnajemniki. dočim je na stotine ljudi lazilo okrog, iskali stanovanj, in se vozili zvečer spet svojih 40 km domov do družine. Eden je služil denar, drugi zapravljal čas, zdravje, premoženje v vlaku, v kleti, v vagonu. — Kaj je prvi zaslužil, drugi zagrešil. Goli slučaj: Kdor je preje bival v gorkem stanovanju, je ostal na gorkem; kdor je pri- šel kot begunec iz Primorja, Koroške — je bil nadležen begunec, ki se ga je odrivalo na cesto, na deželo. Čemu je država? Zato da ščiti slabej-šega pred močnejšim. Država je s stanovanjskim zakonom ščitila najemnika pred lastnikom hiše. To je bilo nekako negiranje privatne lastnine, kontribucija za hišne posestnike v korist najemnikov. Kdo1 se je spomnil jonih bednih, ki niso imeli nikakega ali le neprimerno stanovanje? Onih, ki so bili najbolj potrebni pomoči? 0 tem predlogu se ni niti debatiralo. Ugovarjali so: Nas (stan. najemnikov) je več, bomo preglasovali hišne posestnike! Drugi: Režete sami sebe v prst! Tretji: Država naj zida! Povdarjal sem: Ne čakajte države! — Država smo mi! Kje bo vzel Beograd denar? Od davkov? Čemu nositi denar v Beograd in ga nazaj prosjačiti, ko pa isto lahko naredimo sami. Denar se na potu zgubi! Pomagajmo si sami, dokler je čas. To smo debatirali pred 7 leti. Pred letom dni so skušali uvesti v Ljubljani podoben davek, bilo je že prepozno. Pred par dnevi smo čitali v časopisju o pohvali dunajski občini, ki je na podoben način sezidala na tisoče stanovanj — in ustvarila regulator za cene stanovanj. Podobno idejo je imel marsikateri, samo speljati se je ni dalo povsod. Danes po 1. novembru 1927, ko je moral marsikdo odšteti lepe stotake več kot navadno, se vprašamo: Zakaj smo čakali 8 let, zakaj se nismo že preje organizirali in pripravili za oni trenotek, ko neha stanovanjska zaščita. Vzemite progresiven davek od 10 do 150 Din mesečno, poprečno 200.— Din na mesec za stanovanjsko akcijo. Marsikak liter bi se manje popil, ali konec nas ne bi bilo radi tega davka. Kaj bomo pa danes počeli? Imeli bi pa sezidanih in plačanih ca 1500 lepih stanovanj. Najemnina od teh stanovanj bi služila za nadaljno gradbo stanovanj. Imeli bi regrdator v rokah, s katerim bi potiskali neupravičene in pretirane zahteve hišnih posestnikov že danes, po I. XI. 1927. Ta regulator bi bil plačan pravzaprav od hišnih posestnikov, ki so bili 8 let prikrajšani za svoje najemnine. Zakaj je bila ta ideja neizvedljiva? Država, občina, ni imela moči, da bi diktirala, ljudje pa niso 'imeli sami dovolj čuta za pravičnost in medsebojno pomoč. Niso imeli smisla za samopomoč! Niti trgovci niso bili! Ako pišemo v našem /Zadrugarju« o programih in ciljih zadružništva, se marsikdo dolgočasi. Sama teorija in fraze presedajo tudi onemu, ki je vnet zadružnik. Kakor preseda n. pr. statistika onemu, ki je ne zna ceniti. V praksi gospodarskega življenja pa se pozna, da ima ljudstvo zadružni čut ali ne. Od tega čuta je odvisno, ali se dajo izvesti podobni problemi, kot gori navedeno, ali se ne dajo' izvesti. Poglejte blagostanje v zadružni Holandiji — in jo primerjajte z našo revščino po 1. XI. 1927. Naloga gospodarske samopomoči Ce hočemo izreči pravilno sodbo o učinku, nalogah in koristih zadružnega gibanja in če hočemo najširšim plastem naroda ucepiti smisel za samopomoč, potem moramo istočasno ljudstvu raztolmačiti cilje kapitalizma, sindikatov in trustov, ki so se v današnji dobi neverjetno razpasli. Ali ni obtožbe vredno, da je danes vsak mali trgovec in tudi vsaka konzumna zadruga odvisna od cen, ki jih diktira združen velekapital najnavadnejšim življenjskim potrebščinam. Konkurenca v produkciji in trgovini, ki bi mogla jamčiti za cenen produkt, je izključila široke mase od upliva pri preskrbi najvažnejših življenjskih potrebščin. Kako pridobimo potreben upliv na cene? Ako se združijo v eno celoto vsi oni, ki so pri potrošnji prvi činitelii in ki skupno organizirani predstavljajo precejšnjo kapitalno moč. Le z dalekosežno organizacijo potrošnje in prehod k organizaciji produkcije za organizirano potrošnjo, se je mogoče uspešno postaviti v bran. Otrok n. pr. ne more vedeti, da je že v zgodnji mladosti uprežen v službo privatnega kapitala. Mož in žena pa morata znati in vedeti, da niso vsi produkti najboljši, ako se za njih dela vsakovrstna reklama. Žalibog pogrešamo v javnem časopisju vsako objašnjehje v tem smislu, ker mora časopisje radi donašajočih oglasov molčati, katerim je morda oglašanje edini donos, in ga težko pogrešajo. Zato upravičeno trdimo, da je samo gibanje konzumentov zmožno izbojevati viden uspeh proti trustom, diktatorjem cen in podraženju; le organizirani konzumen ti so zmožni preprečiti monopolizirane namene velekapitalizma — izkoriščanje. In to je naloga zadružništva, ki kliče k samopomoči. Kriza zadružništva Po osvobojenju in ujedinjenju so mislili mnogi naši nacijonalni ekonomi in idealisti, da je nastopil čas, ko bomo mogli rešiti večji del naših socijalnih in ekonomskih vprašanj na podlagi zadružništva. Mislilo in pisalo se je o tem, da je ravno zadružništvo oni pripravni sistem, po katerem se bo dvignilo naše kmetijstvo in mala industrija, in v onem času so stvorih tudi našo Uredbo o nab. zadrugah, misleč, da se bo tudi konzum tako najbolje saniral. Mora se priznati, da je bilo to mišljenje večine našega naroda in njegove inteligence. Nekateri so se z apostolsko gorečnostjo lotili dela praktičnega realizira-nja zadružnih idej, teorij. Izkazalo se je marsikje, da so bili naši zadružni propagatorji preveč idealisti in teoretiki. Stvorile so se zadruge, ki so imele od zadruge samo ime, vse drugo, duh in sistem pa je bil čisto kapitalističen. Današnji kapitalistični družabni red, ki ni nikjer nacijonaien, še manj pa demokratičen, se uveljavlja tudi v naši državi vedno bolj s svojo ekspanzivnostjo na vse panoge in pojave državnega in nacionalnega življenja. In jasno, da tem krogom ne konvenira zadružni pokret. Ne zadruge, še manj pa zadružna ideja in njena moralna moč. Vladajoči krogi (vlade), ki so prišli večinoma iz vrst, ki so blizu našim in inozemskim kapitalističnim krogom, niso do-voljno podpirali glavnega vira našega blagostanja, poljedelstvo in železnice, — kaj šele, da bi se brigali za zadružništvo, za zadružno idejo in moralo. Partizanska politika je delovala razdirajoče na zadružni pokret. Ubila je do-sedaj vse zadružne osnove, ki so vezale agrarno reformo in ustvaritev srednjega in malega kmeta. Zadruge, pa naj bodo nabavljalne ali produktivne, duši odločna premoč kapitalistov, ki hočejo zatreti vsak za sebe nepovoljni zadružni pokret. In če ne odloči kapital, mu pomaga politika, nerazsodnost konservativne mase — in egoizem posameznih voditeljev. Tako je prišlo sedaj žal do razcepa srpske zemljo- radniške zadruge, tako je propadlo Prvo Hrv. slov. gospodarsko društvo v Zagrebu in Osijeku v veliko veselje špekulantov. Resen trgovski list kot »Jugoslavenski Llovd« plaka nad takimi udarci in nad to krizo v zadružništvu in kliče na pomoč vlado, ki naj z zakonom ščiti ter podpira zadružništvo in njeno zdravo moralo, ki bi blagodejno vplivala na našo gospodarsko krizo. Marsikatera zadruga je že nekaj prestala radi ljudi, ki menijo, da se mora z denarjem delavca kovati kapital, potom katerega se ga potem drži v šahu. (N. pr. za slučaj mezdnega gibanja.) Gospodarska poslovalnica v likvidaciji Znano je našim članom, da je izšla okrožnica, v kateri je objavljen sklep Generalne direkcije državnih železnic, da se mora »Gospodarska poslovalnica državnih železnic v Ljubljani« likvidirati. Kako se namerava to podjetje likvidirati, naj služi našim članom in železničarjem v pouk sledeče: Izšla je okrožnica iz vrst konsumen-tov Gospodarske poslovalnice, ki naznanja, da se bo ustanovila »Zadruga Gospodarske poslovalnice osobja direkcije državnih železnic v Ljubljani«, za katero se navdušuje pripravljalni odbor, obstoječ iz voditeljev dosedanje Gospodarske poslovalnice. Mi kot zadrugarji, pozdravljamo vsak zadružni pokret, vendar si dovoljujemo povedati svoje mnenje, o obeh zgoraj označenih gibanjih, da bodo naši člani poučeni, kake koristi prinaša železničarjem eden ali drugi pokret. Če se ustanovi Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic ima to prednost, da je v smislu odloka Ministar-stva Financ v Beogradu, št. 17.901 od 24. IV. 1924., oproščena poslovnega davka in večino predpisanih finančnih taks. Če se pa ustanovi »Zadruga Gospodarske poslovalnice osobja direkcije drž. železnic v Ljubljani«, pa ni oproščena poslovnega davka, niti predpisanih finančnih taks. Z ozirom na to, da ima dosedanja Gospodarska poslovalnica vpisanih cca 8000 konsumentov, ki povprečno konzu-mirajo na mesec po 1000 dinarjev živil in drugih življenjskih potrebščin, bi znašal samo poslovni davek cca 800.000 Din letno, ne vračunajoč razne ostale finančne takse. Našim članom bo iz zgoraj povedanega jasno, pri katerem gibanju so koristi železničarjev najbolj varovane. Povedali smo svoje) odkrilo mnenje, pozdravljamo pa vsako zadrugo, ki ne bo podobna poslovanju dosedanje Gospodarske poslovalnice, in v kateri bodo imeli zadrugarji odločilno besedo, brez protektorata; ali diktata od katerekoli strani. Železničarjem po zgornjih pojasnilih ne bo težko izbirati. Kaj je s tovornino? Že parkrat so nas interpelirali člani, posebno pa sprevodniki, zakaj mora plačevati naša zadruga tovornino, medtem ko uživajo člani »Gospodarske poslovalnice« ugodnost brezplačnega prevoza in prihaja tudi blago iz Banata za »Gospodarsko poslovalnico« brezplačno, z režijskim tovornim listom. V uradnem listu Generalne direkcije od 1. septembra 1926 je bilo ukazano, da se mora vse pošiljke za Potrošačke zadruge pošiljati s civilnim tovornim listom in nasloviti na zadrugo. Dne 17. januarja 1927. je izšel novi pravilnik o povlasticah, ki pravi, da morajo Nabavljalne zadruge plačevati 25% navadne tovornine, in da slede uputstva v zadevah, ki še niso pojasnjene, ter da velja do nadaljnega sedanji pravilnik, v kolikor ni s sedanjim pravilnikom spremenjen. Z naslednjim dnem nam je administrativno odelenje ustavilo izdajanje uputnic za brezplačni prevoz, in smo dobivali le uputnice s 75% popusta. Glede razvoza smo se posluževali zadnje točke pravilnika in se ravnali po starem načinu. Na progo smo še pošiljali z brezplačnim tovornim listom. Aprila 1927 pa je izšel pravilnik z uputstvi, in glasom čl. 50 tega pravilnika mora plačati zadruga 25% tovornine za dovoz od liferanta, kakor tudi za razvoz na progo. čim je izšel pravilnik, smo se obrnili na ostale železničarske zadruge s prošnjo, da bi se zjedinili in skupno interpelirali pri Ministarstvu Saobračaja, da se ukine novo breme in se dovoli prevažati brezplačno. Dobili smo odgovor le od zagrebške aprovizacije. Gospodarske poslovalnice niti vprašali nismo, ker je vodja medtem izjavil, da pravilnik velja samo za zadruge, ne pa za Gospodarsko poslovalnico, ki je odsek za ishrano. To izjavo nam je potrdilo tudi dejstvo, da ni za Gospodarsko poslovalnico veljala določba uradnega lista od 1. septembra 1926 (pošiljanje s civilnim tovornim listom in uputnico). Beograjska Potrošačka zadruga se ni odzvala našemu dopisu, a na slučajno ustmeno vprašanje nismo dobili zadovoljivega odgovora. Ostali smo osamljeni in sami nismo podvzeli nobenega koraka. Zagrebška aprovizacija kakor Sarajevska Potrošačka zadruga plačujeta tovornino za dovoz, kakor za razvoz na progo, ali oni ne razvažajo članom tako kot mi. temveč loži.jo samo iz centrale v filijalko oz. imajo ambulantne (potujoče) prodajalne. Morda bi se vprašanje razvoza ugodneje rekilo, ‘ ako ne bi bili tako osamljeni v tej zadevi. ^ ' '■ Sistem razvažanja živil poedinim članom na progo, imamo v državi, poleg Gospodarske poslovalnice Ljubljani samo še mi, in še ta je izjavila, da za njo ne velja pravilnik, ker ni nikaka zadruga, temveč odsek za ishrano. Radi številnih pritožb in protestov naših članov, da bodo sami intervenirali ako se mi ne upamo, smo vložili po 7 mesecih na direkcijo prošnjo, naj se nam dovoli ugodnost brezplačnega dovoza, kot ga ima Gospodarska poslovalnica. Žal, da niso prošnji ugodili. Pripravlja se nov pravilnik za prevoz za vozne olajšave, ki bo vstopil predvidje-no 1. januarja 1928. v veljavo. Kot nam je znano, se načrt glasi tako, da se pošilja živež na progo brezplačno, z režijskim tovornim listom. Za vsak slučaj pa smo razposlali navodila, da se člani podpišejo in zahtevajo propratnice za brezplačni prevoz živil. Ako ne bo sprejet predlog referenta, ki izdeluje pravilnik in bi morali tudi naprej plačevati tovornino za razvoz na progo, se bomo pač posluževali propratnic in uputnic. Danes mesec bomo že na jasnem, pripravljeni pa moramo biti na to. Opomba. Informirani smo v zadnjem trenutku, da je centrala UJNŽ v Beogradu posredovala v tem oziru in sicer z uspehom. Pričakovati je toraj, da bomo dobili od 1. januarja dalje zopet prost prevoz. Člani pa naj se ravnajo po dosedanjh naših navodilih. Povračilo Na zadnjem občnem zboru, ki je bil obdržati dne 10. aprila 1927., je bil storjen med drugimi tudi sledeči sklep: Upravni odbor se pooblasti, da razdeli povračila pred zaključkom bilance, če mogoče ob koncu leta za vseh 12 mesecev, če je pa to tehnično neizvedljivo, ob koncu meseca oktobra ali novembra za 10 odnosno za 11 mesecev. Višino povračil se določi šele ko bo znan trgovski efekt. Vsled tega sklepa, ki je sicer dovolj razumljiv, a je bil na občnem zboru deloma premalo razjasnjen, so bili nekateri člani mnenja, da se razdeli za' božične praznike povračilo, kot nekako odškodnino zato, ker so med letom plačevali za blago previsoke cene. Po občnem zboru v mesecu marcu 1928 pa bi se zopet razdelila dividenda. To tolmačebje sklepa je vsaj deloma napačno. Gornji predlog je izšel iz upravnega odborat Glavni motiv mu je bil, da se rezervni fond ne povišuje v nedogled-nost. člen 64 zadružnih pravil določa, da mora odpasti rezervnemu fondu najmanj 30 % v bilanci izkazanega čistega dobička. Relativno je tedaj znesek, ki se pripiše rezervnemu fondu, z ozirom na višino dobička vedno enak. Ni pa vseeno, ali odpišemo 30% od dobička, ki izkazuje Din 1,200.000 ali pa od dobička, ki izkazuje samo Din 600.000. V prvem primeru bi morali dati rezervnemu fondu Din 360.000, v drugem pa samo Din 180.000. Tako smo pridobili Din 180.000, kateri se lahko porabijo v druge svrhe, n. pr. za posmrt-ninski fond. Pravila predvidevajo samo enkratno delitev dobička letno; po drugi strani pa vendar ne zabranjujejo, da se članom povrne zneske, ki so jih med letom recimo, iz raznih previdnostnih razlogov, preveč vplačali radi previsokih cen. To se pa mora izvršiti med poslovnim letom, to je pred zaključkom letnega računa. Kar dobička še preostane, ga bo občni zbor porazdelil drugim fondom, s katerimi se lahko po potrebi razpolaga in pridejo zopet članom v korist. Da dobijo člani polna povračila, je upravni odbor osvojil mnenje, da ne deli povračila pred Božičem, temveč obračuna nakup za celo leto. Povračila se bodo vpisala vsakemu posamezniku v dobro oziroma od njegovega računa odpisala tako, da bo skupni dolg članov izkazan v bilanci za toliko manj, kolikor bodo znašala povračila. To delo se bo izvršilo v mesecu januarju. Oni člani pa, kateri nimajo napram zadrugi nikakih plačilnih obveznosti, bodo denar lahko dvignili. Izplačevalo se ho od 1. I. 1928. naprej pri zadr. blagajni. Ob tej priliki opozarjamo p. n. člane, da jim letos ne bo treba oddajati nakupovalnih knjižic v svrho računanja dividende, kot druga leta, ker ima ves nakup, tako kreditni, kot gotovinski, v evidenci zadružna pisarna. Po nakupni knjižici pa lahko kontrolirajo, če se jim je povračilo pravilno odmerilo. Ljubljanski člani odnosno oni, ki nakupujejo v zadrugi osebno, bodo zvedeli višino povrnjenega zneska pri blagajni; zunanji t. j. oni, ki se jim pošiljajo živila v zabojih, bodo o tem obveščeni ob priliki nakupa za februarski termin s posebnim dopisom, ki se jim vloži z živili in računom vred v zaboj. Višina odstotka bo pravočasno objavljena v zadružnem glasilu. Slej ko prej pa velja pravilo, da se ima iz povračila kriti delež, kjer še ni popolnoma vplačan, ostanek pa se članu povrne. Zadružni vestnik Obveščamo člane, da smo priredili članom, ki pridejo pred 8. oz. pred 14. Uro v Ljubljano, čakalnico, ki se nahaja v prejšnji pisarni. Čakalnica bo vedno zakurjena kadar bo občutnejši mraz, na razpolago je članom dnevno časopisje, revija »Zdravje« itd. Ljubljanske člane obveščamo, da smo znižali tarifo za razvoz na dom in na postajo. Do 100 kg teže se plača Din 4.—; za vsakih nadaljnih 50 kg pa Din 2.—. Prosimo pa člane, ki stanujejo v enem okolišu, ali celo v eni hiši, da se medsebojno domenijo radi dovoza. Sedaj se dostikrat dogaja, da pelje naš voznik v Moste ali na Dunajsko cesto ali v eno in isto hišo v treh dneh štirikrat. Prosimo člane, da prinašajo za nabavo medu po možnosti lonce ali posode s široko odprtino. Polnjenje posod z ozko odprtino je zelo zamudno, posebno v zimskem času, ko je med kristaliziran. Sporočamo članom, da prodaja zadruga tudi vrečice za moko v poljubni velikosti in sicer po ceni, kolikor stane kon-tenina, ki se jo porabi. Potrebna vrečica se sproti izdela po naročilu člana. Priporočamo gospodinjam, da si nabavijo take vrečice, ako jih še nimajo. Milo je prispelo! Milo je iz Kruševaca in vsebuje 72% maščobe, je tedaj prvovrstno. Potrebno je pa, ali vsaj koristno, da si gospodinja nabavi milo vedno dva meseca preje, kot ga začne rabiti. Milo se mora preje posušiti, ker je potem trpežnejše. Za Miklavža imamo že v zalogi dalmatinske fige po 6.— Din. Nove rožiče po Din 6.50.—, orehe po Din 8.40. V časopisju so gotovo čitali naši člani, da se s 1. januarjem poviša trošarina na vžigalice in da bodo tedaj vžigalice za ca 40 para dražje kot sedaj. Radi bilance ob koncu leta obveščamo članstvo, da: bo trgovina dne 31. decembra popoldne zaprta. Vsled tega opozarjamo člane, da na to računajo, ter si vse potrebno za novo leto: oskrbijo poprej. Novi predmeti: Debela leča po 14.— Din. Ribje olje mešano z lanenim, za mazanje podpatov. Pol literska steklenica stane 10.—- Din. Zadostuje za eno družino za celo zimo. Namaže se suhe podplate, toliko časa, dokler vpijajo. Posledica: Podplati se ne premočijo in trpijo najmanj 50% dalje kot sicer. Cenik živil tfca mesec december 1027 Na reklamacije še ozira le takoj ob prejemu blaga! Mlevski izdelki. Moka pecivna o gg kg 5'20 Moka mehka 0 » 5'10 Moka krušna tf 360 Moka ajdova II a i» 6-50 Moka ajdova I a ft 8'— Moka ržena la >9 4'50 Moka koruzna n 2'90 Moka krmilna 2'— Zdrob pšenični 99 5'50 Zdrob koruzni 99 3-80 Otrobi pšenični 99 P80 Otrobi koruzni 99 1 '30 Testenine. Makaroni dolgi jajčni kg 11'20 Makaroni domači 99 9 60 Polži jajčni M 11 20 Polži domači 99 9'60 Rezanci domači široki M 9 60 Špageti domači „ 9'60 Fidelini domači 99 9'60 Šubiotti in bleki kg 9 60 Zvezdice za juho » 9 60 Zrnje. Riž 1. vrste kg 8 — Riž II. vrste 7'— Koruza v zrnu 99 260 Kaša prosena 99 5-50 Ješprenj domači 99 5'— Ješprenček za juho 99 8 — Fižol koks 99 5'50 Fižol mandaljon 99 5*— Fižol beli 99 2 60 Leča domača 99 5 50 Leča debela „ 15'— Sladkor. Sladkor v kockah kg 15'70 Sladkor sipa „ 13'80 Sladkorčki (bomboni) „ 24'— Sladkor v prahu „ 16'— Kava Kava Portorico kg 64'— Kava surova L vrste „ 48'— Kava surova II. vrste „ 42'— Kava žgana „ 56'— Kavne primesi. Kava Kneipp kg 14'50 Kava žitna „ 8'— Kava vidrova 99 12 — Kava figova 99 22 — Kava Enrilo škatla 16 — Kava Enrilo kg 22 — Cikorija Franck 99 20 — Cikorija kolinska 99 19 — Drugi predmeti- Mast domača kg 27 — Mast dom., doze a 26 kg kg 27 — » v dozah po 10 kg doza 290 — Mast v dozah po 5 kg 99 145 — Čajno maslo la kg 52'— Čajno maslo Ila 99 44 — Kuhano maslo 99 40 — Sol debela kg 2'80 Sol drobna kg J — Čaj v dozah doza 12.24.28 Čaj v zavitkih zavit. 3, 6, 7. 8.10 Čaj v zavitkih 99 13, 15, 16 Kakao na kg kg 38 — Kakao v zavitkih zavit. ' Paradižniki a V2 kg doza 8'— Paradižniki na vago 99 16 — Marmelada kg 22' — Čokolada a (4 tabl. 12'— Čokolada a 1/,n w 4'50 Čokolada a 7,° 99 2'50 Čokolada z lešniki 9» 3 — Rožičeva moka kg 8 — Dezert šnite kom. 2'50 Ceres mast, bela kg 27'— Ceres mast, rumena 99 27 — Delikatese. Slanina krušna 99 25 — Slanina mesnata »Ham- burška« kg 30 — Slanina prekajena debela 99 28 — za zabelo Slanina papricirana 99 28-— Salame' ogerske 99 80 — Salame krakovske 99 36 — Salame navadne 9) 18 — Kranjske klobase kom. 5'— Prekajeno meso I. kg 28 — Šunke 99 28 — Krače 99 17'— Svinjski parklji, glava 99 10 — Svinjske glave brez kosti kg 18 — Sardine velike škatle 11 — Sardine srednje 99 9'50 Sardine male 99 6 — Postrvi 99 18 — Med cvetlični I. kg 24 — Med cvetlični II. » 18'— Sir pol ementalski I. 99 38 — Sir pol ementalski II. 99 32'— Sir trapistovski n 26 — Maggi velike steki. 22'— Maggi srednje 99 14’— Maggi male » 9' Maggi na drobno dkg 1 50 Juhan velike steki. 12 — Juhan male „ 6'- Juhan na drobno dkg 110 Gorčica (ženf) kozarec 10’— Keksi v zavitkih zavitek 5,6,17,11,13 Reberca z Špeh. kg 26'— Reberca brez speha ,, 26 — Sir Permazan 5 let star „ 88'- Polenovka suha kg 24'— Sir Chalet komad 3 50 ’ Salama letna 1 00 (M bo Salama Veromeška rt Salama Kremonska rt Salama Planinska rt Salama Alpino ala Ogerska „ 32-- (dokler zaloga traja) Karlsbader Oblati polneni zavitek 20'— Keksi fini 1 karton kg 22 — Keksi fini 1 karton 50'— rt Slaniki novi kos 2'— Sadje. Češplje suhe bosanske kg 9 — Češplje suhe domače rt Hruške suhe domače „ 7'- Orehi celi „ 8'40 Rožiči „ 650 Fige v vencih nove „ 12- Mandelni dalmat. „ 48 — Rozine fine » 35'— Grozdiči - Vamperli „ 20 — Čebula „ 3- Česen „ 10- Limone komad 1, 0'75 Fige dalmat. » 6'— Hruške namiz. kg —'— Jabolka namiz. kg 3'60, 4*— Civebe nove „ 28- Krompir „ no Pomaranče kos 1 — Pomaranče „ 1'50 Tekočine. Kis trikratno močan vinski liter 10'— Kis dvojno močan „ 4'— Olje namizno fino „ 1850 Olje namizno bučno la liter 19'— Olje olivno „ 24 — Konjak a 7/io 1 steki. 60'— Rum fini a % 1 „ 35 — Rum fini a 1 1 liter 60'— Konjak medicinal "/ss steki. 36'— Žganje borovničar h V2 1 ,, 25'— Žganje hrušovec h i/2 1 „ 23'— Tropinovec a y2 1 „ 23- Brinjevec a V2 1 „ 23- Slivovka a V2 1 23 — Malinovec a V2 1 „ 17 — Mineralna voda a iy2 1 ,, 6'— Aino dahu. črno staro lit. 12 — dezert steki. 18 — Vino dalmat. belo lit. 12 — Vino dalmat. belo ži 7/i» 1 dezert steki. 20 — Francosko žganje »Brazay« 10, 24 Rum Ha '/2 1 steki. rt 20 — Rum-esenc steki. rt 9 — Dišave. Poper cel in zmlet, veliki zavitek 3 — Poper cel in zmlet, mali rt T50 Cimet cel in mlet veliki rt 3 — Cimet cel in mlet mali rt P50 Klinčki (žbice) rt 2 50 Dišave cele in mlete vel. rt 250 Dišave cele in mlete mal. rt 1 50 Lavorjevo zrnje (lorber) rt ' 2'50 Janež rt 2'50 Kumna rt 2'50 Muškatovi orehi komad 0'70 Vanilija v šibkah n 2 — Vaniljni sladkor zav. P— Žefran rt 0 80 Paprika mleta velik „ 3 — Paprika mleta, mali rt 1'50 Pecilni prašek rt 1 — Limonadni prašek rt 0'80 Potrebščine za perilo. Milo Schicht 15 — Milo Zlatorog n 14 — Milo terpentinovo tt 16 — Milo Gazela rt 14'— Milo v kockah ala Marseill rt 14 — Milo toaletno »Apolo« komad 7'— Milo toaletno »Glycerinc tt 7'— Milo toaletno »Elida« tt 8, 14'20 Milo toal. »Mandelnovo« rt 7'— Milo toaletno »Speick« rt 6 — Milo toal. »Grand Oval« tt 9 — Milo toaletno viola tt 4'— Soda za pranje 1 80 Plavilo zavitek 2'50 Boraks rt 2'50 Pralni prašek tt 250 Prani prašek »Labod« za fino perilo n 7 — Škrob rižev škatla 5'— »Tri« soda rt 3'50 Milo za britje kom. 4' — Pralni prašek »Radion« zavitek 6'50 Pralni prašek »Persik tt 6 — Mila »Gazela« terpentinovo rt 16 — Potrebščine za čevlje. Rujava krema Fox škatla 5' - Krema Jadran tt 5'— Krema Lux rr 5 — Krema Fox rt 7 — Krema bela rt 3'— Mast vazelina tt 5‘50 Krtače za blato komad 4'— Krtače za mazati rr 1'50 Krtače za svetlih tl 12 — Čistilo belo škatla 3 — Vrvice za čevlje dolge par O T— J Osi Vrvice za čevlje kratke rt 1'25 Ribje olje za mazanje podplatov 'h 1 steki. steki. 10 — Druge potrebščine. Kalodont za zobe tuba 7'— Krtače za zobe kom. 12, 8 Krtače za obleke rr 18 — Krtače za ribati rr 4'— Omela za parkete tt 30 — Omela mala rr 14 — Metle rižove vel. rr 11 — Metle rižove male rr 9 — Jelka čistilo za parkete steki. 24 — Jelka čistilo za parkete 13 — Sidol čistilo za kovine tuba 5'50 Svitol čistilo za kovine >» 4 80 Smirkovo platno pola 1'50 Tepači veliki kom. 18'— Tepači srednji it 13 — Tepači mali tr 8 — Sveče velike paket 8'50 Sveče velike kom. 1'50 Sveče male paket 8'50 Sveče male kom. P— Vžigalice paket 10 — Vžigalice skati. v— Zobotrebci zvezek 0'50 Črnilo steki. 3 — Svinčniki kom. P20 Svinčniki tintni tr 3 — Peresniki rt 2 — Mera metrska rr 4, 7*- Slame za predsobe komad 13, 4 — Muholovci rt P— Prah za čiščenje obleke Šampon zavitek 14'— 4 — Drva mehka butara 3 50 Manufaktura. Žamet barvasti za dečje obleke m 60'- 50.- Štruks za hlače „ 65, 125 Rusko platno za moške letne obleke m 46 — Sukno in štofi za moške od 60 obleke „ do 400 Sukno za damske plašče »Velour« „ 100—250 Kamgam beli „ 190'— Baržun črn „ 86, 102 Lister, črn in modri „ 170 — Hlačevina „ 22, 30 - 70 Volneni rips za ženske „ 85’-, 90'-, 110’- obleke 132'-, 235'- Cvirnato bago za ženske obleke „ 18'50 Crepp za ženske obleke „ U'50-16'50 Koton za ženske obleke „ 11-14 Modra tiskovina „ 12—18 50 Volneno bago za jesenske Cefir „ 12'50—48 damske plašče 80 — Deleni volneni „ 34‘- Double za moške suknje „ 132 - 400 Svila siva (umetna) „ 29-34 Palmaston za črne suknje „ 220-275 Svila za plesne toalete „ 60- Sukno za železn. uniforme „ 88-220 Pongis svila „ 45- Barhent za damske obleke „ 16—28 Rips črn „ 17‘50 Barhant za spodnje perilo „ 17-25 Pique „ 19- Silk-saten podloga „ 20, 40 Crepdechin v vseh barvah „ 140’ Svileni cefir Din 59 — Crepp Jourguet n 150- Batist barvasti „ 17-- Svila surova „ 65 — 170 Crepp barvasti 27- Flanela zelena za srajce „ 15'- ' Surova svila, črtasta „ 41" Flanela m 14—18 50 Zimske »Haferl« nogavice par 18'— Ruš m 20 — Dokolenice „ 46- Klot črni „ 54-63 Volna »Gebschihld« štrena štrena 17" — Klot barvani „ 31, 33 Zimske 'triko srajce moške kom. 50—65 Okstort za srajce „ 12, 20 Zimske triko sp. hlače „ 46—63 Serg „ 35 70 Zimske triko reform hlače Elastik-podloga m 12—24 ženske „ 46—55 Žima podloga „ 30'- Zimske triko spodnje hla- Rokavina „ 20—40 če damske „ 75-86 Kanafas „ 20 50 Zimske triko turist srajce „ 92, 100 Brokatopodlaga za • Dežniki ženski „ 58—200 damske plašče „ 55—70 Dežniki moški „ 60—93 Inlet barvani „ 16—22‘50 Enobarvni angleški Inlet beli m 17—3250 barhend „ 30- Sifon „ 16-50-35 Otroške spodnje obleke za Batist-šifon „ 2550 2—12 let kom. 34—50 Batist ,, 34- Crepp Marochen svila mtr- 185"— Etamin beli m 30 — Posteljne odeje (deke) kom. 165 — Etamin beli za zastore „ 50- Klot odeje „ 225- Kanafas „ 11, 14 Platno belo Platno domače za rjuhe „ 9 50—18 19 Pletenine in galanterija. Platno za kapne „ 63—48 50 Srajce moške bele kom. 48, 60 Platno Wassertuch za rjuhe „ 30 50 Srajce možke Cefir „ 54-115 Kontenna rjava (Molinos) „ 10—13 Srajce moške, rips kom. 62 — Kontenina rjava za rjuhe „ 2350 Srajce moške skaut „ 42—50 Platno za nahrbtnike „ 54- Srajce moške mrežaste „ 20, 24 Platno za zastore 100 cm „ 32-50 Srajce moške oksfort „ 45—60 Platno za blazine belo „ 3250 Spodnje hlače moške „ 25—48 Gradi modri „ 20- Nogavice moške par 10—28 Gradi za spodnje hlače „ 19 50 Nogavice ženske „ 13—48 Gradi beli »Raye« ,, 18, 23 Nogavice otroške „ 8-17 Gradi za žimnice „ 38-57 Majice moške „ 33—44 Platno za obrisače 14, 17, 21 Majice sokolske „ 20—34 Obrisače Frotir kom. 25—56 Damske rokavice, letne „ 30 — Obrisače za kuhinje kom. 8*50 Damske rokavice zimske „ 22—45 Servijeti „ 15- Moške rokavice zimske „ 22-47 Mizni prti barvani m 42, 53 Kokarde za žel. uniforme „ 11-17 Mizni prti damast „ 60 — Porte zlate in srebrne „ 9, 15 Prtički kom. 18 — Elastika za naramnice kom. 1, 0’75 Stenske preproge kom. —"— Moške naramnice „ 18—40 Posteljne garniture garn. 520,560, 950 Otročje naramnice ze- }} Odeje posteljne kom, 165'— lene z vez. „ 11—20 Dežni plašči kom. 200-480 Vata tabl. 5"— Rjuhe flanelaste „ 65, 85 Samoveznice (kravate) „ 20—32 Rips svila za damske Damske podveze par 18—32 obleke m 80 — Moške podveze „ 10-12 Črna svila za damske Elastika za rokava 5- plašče „ 125, 130 Elastika ozka m 1'50, 2 Volneno blago za obleke Elastika za podveze „ 4—9 in kostume „ 96,130 Robci žepni „ 4—9 50 Traki črni in beli m 0 50 Pavolca D. M. C. rdeča in modra štrenca 2 — » D. M. C., bela 19 1-50 Igle varnostne duc. 1 50 Bucke 19 3’— Šivanke 1 1 1-50 Meterska mera za šivilje kom. 4 — Sukanec beli in črni 10—16 20—36 40—70 špula Din 5"— 3-75 3.— Pulover kom. 175 — Vestje damske 19 ' 180"— n » n 148-— Vestje otroške, raz. vel. >5 31—82 Sviterji, raz. vel. n 31—57 Garniture otroške » 88—113 Reform hlače letne, bar- vaste in črne 55—90 Spredena žima (Rosshaar) za 'žimnice, tapetniško in sedlarsko stroko R u j a v a, št. 1—5 n 29—94 Črna, št. 6—10 n 34—94 Siva, št. 11—15 » 44—94 Bela, št. 16—20 r 63 -100 Obutev. Čevlji moški visoki Čevlji možki kovani Čevlji moški nizki Schim> Čevlji moški visoki Schimy Čevlji ženski visoki boks Čevlji ženski nizki boks Čevlji damski s špango Sandali veliki Sandali srednji Sandali mali Copate iz filca Copate z usnjen, podplati par 220 — „ 175—210 „ 220'— „ 220'— „ 220 — „ 195- par 175—150 99 99 9* 12—62 24-75 Kuhinjska posoda. Lonci emajlirani in aluminium Kastrole emailir. Ponve emailir. Zajemalke emajlirane Pokrivače . Zajemalke penovke Umivalniki Vedrice za vodo velikosti Razno. Ribe morske sveže, vsak četrtek, petek Kruh dnevno svež kg Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji-. Telet. ‘2641. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.