85 Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 1/2, 85-86 Življenje besede od spočetja do rojstva in tako dalje, Gregor Škrlj je govoril o Motivaciji za branje ob podpori IKT v šolski knjižnici OŠ Prule, mag. Nina Mav Hrovat je predstavila re- ferat Interaktivni pristopi k branju v predšols- kem obdobju, nato je Sabina Višček predstavila Bralni avatar: interaktivni način spodbujanja branja za bralno značko, na koncu pa je mag. Katarina Kesič Dimic, prof. defektologije, v predavanju Nisem len! govorila o motiviran- ju otrok z disleksijo za branje. Srečanje se je sklenilo z okroglo mizo 'Branje ni tako kul kot druge reči', – kaj storiti? pod vodstvom dr. Tine Bilban. Pogovarjali so se mag. Urša Bajda, Romana Fekonja, dr. Veronika Rot Gabrovec, Mojca Štih Ferle in Žiga X. Gombač. Zelo tež- ko bi izpostavili en recept oz. način za spodbu- janje branja, ki bi zalegel pri vseh učencih oz. bil učinkovit pri vseh (ne)bralcih. Sodelujoči na okrogli mizi so velik pomen pripisali tudi vzoru odraslih, tako staršev kot učiteljev, ter nenehnemu spodbujanju k branju. Več informacij o dogodkih: http://www.bralni- ce.si/. V sredo, 21. 2. 2018, so na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo v Ljubljani predavatelji mag. Mateja Drnovšek, Romana Fekonja in Gregor Škrlj izvedli seminar z naslovom Šolska knjižnica – obdelava gradiva in izgradnja kataloga. Na seminar se je bilo treba prija- viti prek kataloga Katis (vsebine programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja so Gregor Škrlj Poročilo s seminarja šolska knjižnica – obdelava gradiva in izgradnja kataloga namenjene strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju). V uvodu je svetovalka predstavila celoten program dneva in izvedla uvodno motivacijo. Nato je Gregor Škrlj izpeljal tematski inte- raktivni kviz ter povedal več o nastavitvah v programih za katalogizacijo. Predstavil je, kako se je lotil dela s programsko opremo COBISS Udeleženke so aktivno sodelovale, spraševale, predstavile svoje izkušnje in tako medsebojno izmenjale dragocene informacije. mAlI IN VelIKI ODmeV 86 katarina j esih Šterbenc: Uvodni posvet na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (priprave šifrantov, postavitev preostalih po- membnih korakov). Romana Fekonja je spre- govorila o normativni in stvarni obdelavi pri čemer je izhajala iz teoretičnih izhodišč, zako- nodaje in praktičnih primerov. Nato je Mateja Drnovšek podrobneje predstavila izkušnjo s konverzijo nekdanje katalogizacije gradiva v svoji šolski knjižnici ter se podrobneje posveti- la inventarizaciji in katalogizaciji knjižničnega gradiva. Predavatelji so tudi opozorili, da je šolski knjižničar strokovni delavec in da je organizirana zbirka knjižničnega gradiva in informacij pomembna za poučevan- je in učenje. V ponedeljek, 9. 4. 2018, je bil v tiskovnem središču Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport organiziran uvodni posvet za pripravo Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti v šolskih knjižnicah in Strategije razvoja šolskih knjižnic. Namen uvodnega srečanja je bil spoznati vsa odprta vprašanja, probleme in dileme, do katerih se bo treba opredeliti na ravni izvršil- nega predpisa oziroma strateškega razvojnega dokumenta. Vabljeni smo bili člani dveh delovnih skupin (za pripravo Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti v šolskih knjižnicah in Strategije razvoja šolskih knjižnic) in predstav- niki vseh služb MIZŠ, katerih sodelovanje je predvideno v sklepih ministrice o imenovanju teh skupin. V uvodnem delu nas je nagovorila ministrica dr. Maja Makovec Brenčič. Sledila je predsta- vitev nalog ter načinov in poteka dela obeh skupin. Slednje je predstavila Vesna Čopič z MIZŠ. Romana Fekonja z Zavoda RS za šolstvo je predstavila vloge ZRSŠ v procesu spreje- manja obeh dokumentov. Eva Kodrič Dačić iz Narodne in univerzitetne knjižnice je predsta- vila vloge NUK-a v procesu sprejemanja obeh dokumentov. Sledil je problemski del posveta, na katerem so sodelovali Milena Bon, Vesna Čopič, Eva Kodrič Dačić, Romana Fekonja, Stane Bahor in Kristina Janc. V tem delu sta potekali predstavitev in dis- kusija o šolskem knjižničarju, kot je opredeljen v predpisih vzgoje in izobraževanja, o Zakonu o knjižničarstvu, realizaciji idejnega načrta, statis- tičnih meritvah in učbeniškem skladu. V informativnem delu posveta je Kristina Janc predstavila položaj šolskih knjižnic po svetu, Polona Vilar pa raziskavo o kakovosti slovens- kih šolskih knjižnic v okviru CRP . V zadnjem, sklepnem delu posveta je Vesna Čopič predstavila pregled drugih razvojnih projektov in strategij MIZŠ, ki vključujejo tudi šolske knjižnice. Urša Bajda, predstavnica ZBDS in SVIZ-a je spregovorila o problematiki šolskih knjižnic. Sledila je še problemska razprava, ki je bila zelo konstruktivna. Odprla in načela je marsi- katero problematiko šolskih knjižničarjev. Delovni skupini sta začeli s svojim delom. Delovno skupino »Strategija razvoja šolskih knjižnic« vodi Milena Bon, delovno skupino »Pravilnik za delovanje šolskih knjižnic« vodi Stanislav Bahor, oba predstavnika NUK-a, Centra za razvoj knjižničarstva (CeZaR). Katarina Jesih Šterbenc Uvodni posvet na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport