Posamezna številka 12 vinarjev.
V LjDfiM v soDolo, dne 15. sepienrara m.
Leto XLV.
Velja po pošti: ==
ta colo leto naprej .. K 30-— za cu rnosoc „ .. „ E-50 za Nemčijo cololotno . „ 3'i-— »a ostalo Inosemstvo. „ 40-—
V	LJubljani na dom: Za culo leta naprej .. K 28'— za on mesoo „ ..K 2-30
V	upravi preieman mesečno „ 2-—
•==• Sobotna izdaja: ~ ce o loto ..... E 7-— za Komčljo oeloletno. „ f1-— sa ostalo iuozoni3i?o. „ 12 —
Inscrati:
Enostolpna potitvixta (72 mm široka Sn 3 mm vlicika ali nle
prostor) za onkrat . . . . po 30 v za dva- tn večkrat . „ 25 „ pri vačlih naročili!) primoron popust po dos ovci rti.
—= Poslano:-----
Enostolpna petitvrsta pa 00 v
lakaja vsa*: dan Izvzeinšl nedelje tn praznike, ob j, uri pop.
Redna loma priloga vozni red,
DrodnlStvo ]e v Koiiitcrjiv) rJ'cl Stev. C/TIL Ro .opisi so ne vračajo; ncfrnnUir^.ua pisnt.- eo r.o —: sprejemajo. — UrcdntSJ-.enn tolofonr. titov. 74. =
M tS V
UpravniStvo |e v KopttarSevi nliol St. 0. — Račon
poStpo liranilnioe avstrijs o št. 24.737, ogrsko 23.&11, bosn.-iicro, St. 7563. — UpravnlSkoin teleiona št. tB8.
Iz)
1.	Podpisani zastopniki Slovencev izjavljamo, da se solidarno pridru- I žujemo državnopravni deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dre 30. maja 11. Po našem živem prepričanju je bodočnost habsburške monarhije mogoča le na. načelu resnične svobode narodov, n bodočnost našega naroda le na načelu združenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki prebivajo v naši monarhiji. Oboje, svobodo in edinstvo, pa more našemu narodu zagotoviti in ohraniti le samostojna na načelu samoodločbe narodov zgrajena jugoslovanska država pod žezlom habsburške dinastije. Zato zahtevamo, da se čimpreje izvede to jugoslovansko edinstvo in se v tem oziru zaupljivo zanašamo na očetovsko naklonjenost nositelja habsburške krone, ki je v kratki dobi svojega vladanja tolikrat posvedočil svojo pravičnost nasproti svojim narodom.
2.	Pravtako se skupno pridružujemo mirovni želji papeža Benedikta XV. Če države sprejmejo za podlago mirovnih dogovorov misli, začrtane v njegovi noti, tedaj smo prepričani, da se bo skoraj med narode vrnil mir res trajen in blagonosen v srečo narodov in držav. Vojska pa je tudi jasno pokazala, da mora namesto sile stopiti pravica. Ideje o razoroženju, o svobodi morja, o razsodiščih, c pravičnosti nasproti težnjam narodov, so zmožne započeti novo dobo človeštva, ko narodi ne bodo več tekmovali v politiki sovraštva in tehniki oboroževanja, marveč v mirnem delu za pravi kulturni napredek. Obenem hvaležno pozdravljamo resno prizadevanje našega vladarja, ki vse meri na to, da bi se čimoreje končalo to strašno klanje in bi zopet zasijala narodom zlata zarja rniru in nove lepše bodočnosti.
V Ljubljani, dne 15. septembra 1917.
Dr. flnton Bonaventura
knezoškof ljubljanski.
Prelat Rndre$ Kalan, I. r.
stolni kanonik.
ič, 1. r.
Dr. Josip Gruden, 1. r.
stolni kanonik.
Za slovensko ljudsko stranko.
v
Dr. Ivan Šusteršič, 1. r.
t. č, načelnik stranke.
Za
Dr. Ivan Tavčar.
n
Dr. Karel Triller, 1. r.
Za Slov.
Mihael Aloškerc, 1. r. Franc Vidic, 1. r.	Anton ŽnidaršiC, 1. r.
Proglas avstrijskega in nemškega cesarja.
Dunaj, 15. sept. (K. u.) Njegovo c. in Kr, apostolsko Veličanstvo je blagovolilo izdati sledeče z dne 12. sept. datirano lastnoročno pismo:
Ljubi grof Šepticki!
V	popolnem sporazumu z mojim visokim zaveznikom Njegovim Veličanstvom nemškim cesarjem hočem, d?, se obnovitev poljske države hoteči manifest z dne 5. novembra 1916 takoj nadalje izvaja, da doseže od težkega jarma osvobojena dežela — v kolikor to dopušča vojni položaj — že sedai blagoslovljeni razvoj svojih bogatih, vedno cvetočih kulturnih in gospodarskih sil, Vsled težkega vojnega časa, v katerem živimo, ni še mogoče, da bi vstopil zopet poljski kralj kot nositelj starodavne slavne j krone Pijastov in Jagelonov v glavno mesto in da bi zborovalo v Varšavi v korist domovine na demokratični podlagi zasnovano ljudsko zastopstvo. Tcda v kolikor zahtevajo potrebe naroda, naj stopijo že sedaj na mesto dosedanjih institucij v življenje postavodajalni in izvrševalni organi poljskega kraljestva, da bo prišla v glavnem državna oblast v roke narodne vlade. Okupacijskim oblastim bodo v bistvenem sporazumu s predlogi zaupnikov dežele pridržane samo one pravice, ki jih zahteva vojno stanje. Naj spremlja ta pomemben korak za spopolnitev zgradbe poljske države blagoslov božji in naj pripomore, da bo bodočnost svobodne Poljske v zvezi po lastnem nagibu s centralnimi državami, ki so deželo rešile ruskega jarma, srečna in vredna velike prošlosti poljskega naroda. Zato Vas pooblaščam, da objavite priloženi patent glede državne oblasti v poljskem kraljestvu skupno s cesarskim nemškim generalnim guvernerjem v Varšavi.
Karel 1, r.
Podobno lastnoročno pismo je naslovil nemški cesar na cesarskega generalnega guvernerja v Varšavi.
Ustavni patent,
V	lastnoročnem pismu omenjeni patent, ki je bil danes istočasno v uradnih listih v Lublinu in Varšavi objavljen, se glasi:
Patent z dne 12. septembra 1917 glede državne oblasti v poljskem kraljev-stvu.
Členi, 1. Vrhovna državna oblast v poljskem kraljevstvu se izroči do vposta-
vitve, kralja ali regenta posebnemu regent-skemu svetu. Po mednarodnem pravu določeno stališče okupacijskih oblasti ostane nedotaknjeno.
2.	Regentski svet obstoji iz treh članov, ki so imenovani od monarhov okupacijskih držav.
3.	Vladni akti regentskega sveta potrebujejo sopodpisa odgovornega ministr-skrga predsednika.
Člen II. 1. Postavodajalno oblast bo izvr.ja! regentski svet s sodelovanjem državnega sveta poljskega kraljestva na podlagi tega patenta in s tem v zvezi stoječih zakonov, ki se bodo objavili.
2.	V vseh zadevah, kojih uprava še ni dodeljena poljski državni oblasti, se morejo postavodajalni predlogi razpravljati samo v soglasju z okupacijskimi državami v državnem svetu. V teh zadevah je pooblaščen do nadaljnjega razen v točki 1. poklicanih organov poljskega kraljestva tudi generalni guverner, seveda le v sporazumu z državnim svetom, da polnomočno objavi neobhodno potrebne določbe, ki so važne za nadaljevanje vojne, in odloči, da sc obvezno razglasijo in izvedejo potom organov poljske državne oblasti. Odredbe generalnega guvernerja smejo biti po isti poti, kot so bile izdan?, odpravljene ali spremenjene.
3.	Postave in naredbe poljske državne oblasti, kojih namen je utemeljiti pravice in dolžnosti prebivalstva, morajo biti naznanjene pred razglasitvijo generalnemu guvernerju, v kojega upravnem okrožju imajo veljati. Obvezno moč dobe le tedaj, če ni v teku 14 dni proti njim ugovora.
Člen III. Državni svet bo sestavljen na podlagi posebnega zakona, katerega bo izdal regentski svet v soglasju z okupacijskimi oblastmi.
Člen IV, 1. Pravosodje in upravo bodo opravljala, v kolikor je zato pristojna poljska državna oblast, poljska sodišča in poljske oblasti. V vseh drugih stvareh pa za dobo okupacije organi okupacijskih oblasti,
2. Generalni guverner lahko odredi v zadevah, ki sc dotikajo pravic a li koristi okupacijskih oblasti, revizijo postavnosti in pravomočnosti odredb in odločb poljskih sodišč in oblasti potom instanc v smislu postave, V postopanju pri najvišji instanci sme pravice in koristi, v katerih se smatra prizadetega, uveljavljati potom posebnega zastopnika,
Č 1 e n V. Zastopstvo poljske države v smislu mednarodnega prava in pravico
(Objavil F, S. Š. v »Mirus.) Veverica,
Oj veverica, živalca vesela, kako ti lepo na svetu živiš! brez vse skrbi, brez truda in dela za zimo v jeseni nabereš si hrane, da je dovolj za potrebo imaš; težave človeške so tebi neznane, sovraštva in strasti li nc poznaš, — Ocl debla do debla, od veje do veje poredpo skačeš za kratek čas; kožušček lepo pozimi te greje, da ti ne more do živega mraz. — Tvoj dom j.c zdaj hrast, zdaj bukev, zdaj
[smreka,
ves gozd ti Stvarnik v last je dal; prav, da ne meniš se za človeka, ki gleda otožno te, srečna živali
Srečni kmeti v
(Pismo prijatelji!.)
O ko bi vedel, kmetič ti, kako se dobro ti godi, od same sreče bi vesel Bogu očetu hvalo pel! Na griču bel gradič stoji, pred njim ti vrtec zelen:; po rebri njive sc vrste,
ki z dobrim kruhom te. žive. Vir izpod griča se rodi, na ravno polje vun hjti. Pet kravic pa voliča dva za plug in voz tvoj hlev ima. Konjiča tudi še imaš, da v mesto z njim, če češ, drdraš, Na svojem si sam svoj gospod, veljaven, čislan mož povsod. Veselo delo te krepča, kar se na licih ti pozna. — Oj srečen, lep je kmečki stan, Lc še premalo spoštovan!
Vse to lahko imel bi jaz! — Oj kic si, kje, ti zlati čas, ko sem mladenič šel odtod, da bom učen mož in gospod; zdaj vem, izpehan in skesan, kako si srečen, kmečki stan!
;i In
Luigi Barzini, znani poročevalec milanskega »Gorriera della Sera«, piše s flanderske fronte: Največji znak zadnjih nemških protinapadov so bili sovražni acroplani, ki so letaje v nevelikih višavah posnemali angleško taktiko.
Majhni oddelki, obstoječi iz štirih ali petih letal, so prihajali pred napadajočimi četami, udrževali ogenj minometalcev na obrambne črte in metali bombe iz višave 40 do 50 metrov. Uspeh je jako uborcn z ozirom na nenavadno gibčnost letal, ki onemogoča gotovost strelov. Ali iz sovraž-
nih povelj je posneti, da so bila letala poslana na čelu napadajočih čet zlasti zato, da bi dvignila pogum, osvežila srčnost in razvnela srca k boju.
Še v nobeni dosedanji bitki niso delovala letala tako blizu tal. Neprestano megleno in deževno vreme ni dovolilo visokih poletov, ampak je sililo letalce letali nizko, da so bolje razločili za napacl primerne predmete. S leni pa ni še rečeno, cla sc nc bo ta sistem ponavljal tudi v prihodnjih bitkah in cla sc ne bo splošna in letalska delavnost v tej smeri clalje razvijala.
Oblačno nebo in megleno vreme para-
i iizira skoraj popolnoma letalno službo, onemagočuje topničarsko kontrolo, pripomore pa k bravurnim napadom in k poizvedovalnim napadom na sovražne hangarje, letišča, železniške postaje, skladišča hrane in streliva in na čete, ki so na maršu. Napacl izvrši samo en letalec, skrivajo se za meglo in oblake in se vrže }e zdajpa-zdaj, nenadejano in nepričakovano nasprotniku v tilnik.
Ni jih več zajemljivih in romantičnih nekdanjih letalskih raportov. Bijejo se zasledovalni leti, vršijo se dvoboji med letali, pr| katerih sc borilca skoraj tal dotikata. Neko nemško letalo, ki je zasledovalo angleškega zrakoplovca okoli Roulersa, jc zadelo s krilom v vrh drevesa. Neki angleški letalec je jel bombardirati letišče pri Heule iz višave 60 motrov. Pometavši vse bombe, jc začel metali na sovražnika mine iz tako majhne višave, cla se je s kolesi zdaioazdaj tal dotaknil in ie bil namah v
sredi gorečih hangerjev. Vsak hip se pojavljajo v Flandriji bojeviti letalci nad samimi vojaki, in kakor jc pripovedoval neki ujetnik, jim začno, ko bi trenil, metati že-iežne kape z glav.
Napadalna delavnost angleških letalcev nc mine skoraj brez žrtve ter zahteva znatne in dosti važne izgube. Ali v prvih petih dneh angleških napadov v Flandriji niso izgubili Angleži — kar j p vsekako čudno — niti enega letala, cla bi ga bili sovražni topovi uničili. Letalci imajo izgube navadno le v pehotnih bojih in pa, kadar sovražni letalci napadajo.
Število novih angleških zračnih laclij je v zadnjem času nenavadno narastlo. Stalno prihajajo novi letalski oddelki naravnost iz tvornic iz lctišč na Angleškem. Odprava letal sc nc izvršuje niti po morju niti po železnici, temveč takoj po zraku in traja lc nekaj ur.
Bombardiranje in obstreljevanje si je opomoglo zopet z novo silo. Semtertja je tako sitno in vslrajno, da dobimo vtisek, da se napacl zdajzdaj začne. Nemško topništvo odgovarja brc/, prestanka silno, srdito in strašno. Ko korakamo sredi peklenskega grmenja k prvim četam, nas obkolijo — blatni »vodometi«.
Da so napadalne akcije zdajpazdaj prenehale, ni bila toliko vzrok blatna in razmočena zemlja, kakor pa onemogočeni poizvedovalni poleti. Celi poiki, da, celc armade so kakor oslepele obstale na mestu in so morale vstrajali v mučni, smrtni nedelavnosti. Megleno ozračje ne obeta vremena — no lemni in mrači se lc boli in boli-
sklepanja mednarodnih pogodb sme izvajati poljska državna oblast šele po odpravi
okupacije.	.
"C 1 e n VI. Ta patent stopi v veljavo z imenovanjem regentskcga sveta.
Podpisala:
pl. Beseler 1. r. grof Šepticki 1. r. • • •
Proglas vodstva državnega sveta.
Istočasno je c. in kr. generalni guverner v Lublinu poslal poslovni komisiji poljskega državnega sveta naslednji pro-
glaS Vladi Avstro-Ogrske in Nemčije sta predloge provizoričnega državnega sveta z dne 3. julija 1917 o začasni organizaciji poljske najvišje državne oblasti predložili svojima vladarjema. Nato sta nam Njuni Veličanstvi, cesar avstrijski, apostolski kralj ogrski in nemški cesar naročila, da naj izdamo priloženi patent, ki določa za začasne ustavne uredbe poljske države
osnovne poteze.
Zavezniški vladi smatrata vladarski svet za primemo sredstvo ne le zato, da se da z njim poljski državi splošno priznano zastopstvo, marveč tudi zato, da pripravi bodočo monarhijo, kajti vladarski svet velja dotlej, dokler ni poklican vla-. višji zastopnik poljske države in izvršuje, s pridržkom mednarodnopravnega stališča okupacijskih držav, vladarske pravice.	. ,
Prva naloga vladarskega sveta bo, da imenuje ministrskega predsednika, čegar potrditev si pridržita zavezniški državi. Ministrski predsednik bo nemudoma storil vse potrebne korake, da v upravnih strokah, ki so prepuščene poljski državni oblasti, izvrši organizacijo ministrstev in v sporazumu z okupacijskimi oblastmi tudi v ostalem izvede organizacijo poljskih državnih oblasti.
Da se zagotovi zastopstvo željam in interesom vseh krogov poljskega naroda, se bo v novi, razširjeni obliki in s pomnoženimi pravicami zopet oživil državni svet. Le-ta bo predhodnik poljskega deželnega zbora. Njegova naloga bo na poprišču zakonodaje. Dočim daje naredba z dne 28. novembra (1. decembra) 1916 provizorič-nemu državnemu svetu samo posvetovalen glas, bo imel poslej državni svet v zakonodaji pravico sklepanja. Vladarski svet ga bo skliceval na zasedanje. Pravice državnega sveta in prerogative okupacijskih držav so v patentu natančnejše opredeljene.
Zavezniški velesili upata, da bo našla s tem uresničenjem akta z dne 5, novembra 1916 uvedena nadaljna izpopolnitev poljske države krepko sodelovanje najširših slojev poljskega naroda. Udajata se upanju, da bodo razprave, ki jih bo še treba o posameznostih organizacije, uspešno potekale in da bo nadaljnji ugodni razvoj razmer dovedel do tega, da bo vladna oblast čim dalje tem bolj prehajala v poljske roke.
Sredi grmenja granat in pokanja šrap-nelov je čuti zdajpazdaj glas zvona. To je znamenje, da se bliža najhujši, najnevarnejši sovražnik — dušljivi plini, kateri se uporabljajo v Flandriji v največji meri, Zdaj se uname boj, peklenski boj z neznanimi strupi, satanski izum, ki se širi nevidno, tajno, Angleži se branijo pred duš-Ijivimi plini s težkimi krinkami, ki so podobne krinkam morskih potapljačev.
Pogled na take čete v krinkah, na mirne, tihe, pričakujoče čete sredi malarije, sredi groze in smrti, med opaljenim drevjem, ki je podobno okostnjakom, med gozdi, ki so jih požele granate, zbuja v nas grozo in strah.
Mesto Riga, Do leta 1892. je imela Riga povsem značaj nemškega mesta. Šole, časniki, gledališča, vse je bilo nemško, Samo »Rižšky Vestnik« je izhajal v ruščini,. Strokovne šole in tehniko v Rigi so obiskovali tudi Rusi, ker so absolventje dobivali dve diplomi, nemško in rusko, ki sta veljali v Nemčiji in v Rusiji. Dijaštvo je igralo v mestu veliko vlogo in je bilo v stalnih stikih z dijaštvom v Nemčiji. Prebivalstvo Rige so tvorili povečini Kuron-ci, Livonci in pa Estonci, ki so se nagibali k Nemcem, Povodom praznovanja godu nemškega cesarja so bile razobešene zastave in je bilo mesto razsvetljeno, dočim so bile ob carjevem godu le uradne hiše v zastavah. Čisto rusko je bilo lc »moskovsko predmestje«, Uradništvo pa je bilo «amo rusko. Večina prebivalstva je govorila dva ali tri jezike. Leta 1892. se je pričel veliki preobrat. Vlada je začela vse poruševati. V učilnicah je bilo dovoljeno samo verouk poučevati v nemščini, društva nemških buršev so bila razpuščena, židje preganjani in vlada je podpirala pritok ruskega prebivalstva v mesto. Tudi nemško gledališče je bilo prezirano, uradi in prebivalstvo so ga bojkotirali. Pred vojsko je imela Riga že značaj uskega mesta, kar sc bo sedaj naglo izp. menilo.
Ruska zopoeiko.
Petrograjska agentura poroča, da je
v	boju med Kerenskim in Kornilovom zmagal Kerenskij. Tudi Reuterjevo poročilo o položaju v Petrogradul3. t. m. trdi, da se je Kornilov udal. Kljub temu bi nas pa le ne presenetilo kako novo poročilo, da je Kerenskij končno podlegel in bi bil Kor-: nilov v Petrograd vkorakal, dasi moramo po poročilih, na katere smo dozdaj nave-: zani, sklepati na zmago Kerenskega. Druga manj zanesljiva poročila pa še vedno trde, da je zmagal Kornilov. Zanimivo je, kako so pisali listi sporazuma, predno je dosegel spor med Kornilovom in Kerenskim svoj višek. »Matin«, »Temps« in drugi so odločno nastopili proti Kerenskemu in hvalili Kornilova. »Times« pišejo: Naj-žalostnejše je, ker gre tako Kerenskemu, kakor tudi Kornilovu za blagobit Rusije. Dokler ne bo delavski in vojaški svet izločen od uprave, ne bo mogoče Rusije obnoviti. »Daily News« so pa nastopile proti Kornilovu, češ da pomaga Potsdamu. Zanimivo jo, ker se očita Angliji, da je na-: hujskala Kornilova na upor, ker ji je Ke-: renskij čo premalo radikalen. Naj bo tako ali tako, tako zmešana Rusija ne more biti močna.
• • •
Rim, 14. septembra. (K. u.) »Agenzia Štefani« javlja iz Londona: Kornilov je ponudil svojo predajo, a izgovoril si je nekaj pogojev. Vlada zahteva brezpogojno predajo. Glavni stan se je udal.
Petrograd, 14. septembra, (K. u.) Agentura: Ker se je Kornilova vstaja popolnoma izjalovila, prihajajo iz cele Rusije poročila o sklepih zvestobe in udanosti demokratičnih zastav, posadk in čet. Petrograj-ski listi so napolnjeni z brzojavkami raznih korporacij, ki izražajo vladi zvestobo in zahtevajo, naj se Kornilov obsodi in tako izpopolni slika poloma njegovega pustolov-stva-
Stockholm, 14. »Izvestije« poroča: Kornilov in njegov generalni štab je izjavil, da je pripravljen zagovarjati se pred revolucijskim sodiščem.
Reuterjevo poročilo o položaju v Petro-gradu na četrtek 13. t. m.
London, 13. (K. u.) Reuter javlja iz Petrograda 13. t. m-: Izvršilni odbori delavskih m vojaških svetov kakor tudi kmetskih svetov so razpravljali o Kornilo-
vi	zaroti. Delavski minister je poročal, da se je Kornilovo pustolovstvo izjalovilo in da jc Kornilov glavni stan padel, V kratkem se bo cela armadna uprava izpremenila. Vlada je postopala sporazumno z re-volucijsko demokracijo in je zmagala, a kljub iemu mora ostati pozorna, ker se bodo podvzeli novi protirevolucijski poizkusi. Znani so nevarni poizkusi kozaškega hetmana Kaledina. Nova vlada se mora očistiti od slojev, ki so v kakršnikoli zvezi s Kornilovom. Notranji minister je izjavil, da so ruske fronte ostale tri dni vsled Kornilovega upora brez obrambnih sredstev in brez vrhovnega poveljstva. Vlada se mora boriti proti vsem protirevolucij-skim naklepom, da ščiti svobodo, da brani domovino proti zunanjim sovražnikom, Čeretjeli je zahteval, naj se četrta duma takoj razpusti.
Čete Kerenckega.
Stockholm, 14, septembra, Iz Hapa-rande se javlja: Kornilova armada je premagala čete začasne vlade pri Lugi. Vladna armada beži. Kormlove čete jo odločno zasledujejo.
Amsterdam, 14. septembra, »Daily Chronicle« javlja iz Torneje: Kerenskij namerava proti Kornilovu najskrajnejši odpor, ker se boji, da bi ga ne ujeli. Z novim pozivom zahteva Kerenskij njemu udane čete, naj sc zbero okoli njega in zabranijo, uporne čete nc vderejo z orožjem v Pe-: trograd. Pristaši Kerenskega se vedno bolj krčijo; Kornilova se pa množe. S Kor-nilovem gre 50.000 mož, s katerimi vedno tesnejše sklepa obroč okolu Petrograda.
Iz bitke pri Lugi.
Stockholm, 13. sept. (I<. u.) »Dagens Nyheter« javlja: Kornilov je v bitki pri Lugi zmagal, ker se mu je pridružil del vladnih čet. General Klembovskij je nadomestil prvi in drugi petrograjski topovski polk. ;>Daily Chronicle« pravi, da drži devet desetin armade s Kornilovom. General Brusilov, ki se nahaja v glavnem stanu, drži s Kornilovom. Do zdaj se jc pridružilo Kornilovu 43 generalov na fronti.
Kornilova vlada (?),
Stockholm, 13. septembra. (K. u.) Neki list poroča, da je del Kornilovih čet prestopil k vladi. Kerenskij jc zapovedal razstreliti most pri Petrogradu, da zavira Kornilovo prodiranje. Kornilov je naročil Rod-zianku, naj sestavi v Moskvi novo začasno vlado,
Kaledmovi kozaki drže s Kornilovom. _
Kdo je zmagal?
Stockholm, 14. septembra. Poročila, ki prihajajo iz Rusije, si nasprotujejo. Brzo-iavke petrograjske Agenture odločno trde.
da je zmagal Kerenskij, a poročila, ki prihajajo čez Haparando in Tornejo, trde ravno nasprotno, da so Kornilove čete premagale Kerenskijevo armado. Tudi v Stockholmu si še o položaju niso na jasnem. Hetman donskih kozakov, general Kaledin, se je pridružil Kornilovu in zagrozil, da bo pretrgal zvezo med Petrograaom in Moskvo in med Petrogradom in morjem, da Petrograd izstrada.
Francosko časopisje za Kornilova.
Bern, 14. (K. u.) Francosko časopisje upa, da se Kornilov polasti oblasti. Kerenskij se je obotavljal strogo nastopati proti ekstremistom, ki so povzročili vse zlo.
Pogodba Kornilova z Nikolajem Nikolaje-vičem.
Stockholm, 14. septembra. Iz Haparan-de: Kornilov je sklenil z velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem, da razglasi Kornilov velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča za vladarja, če zmaga.
Delavski in vojaški svet proti Kerenskemu.
Kodanj, 14. septembra. Delavski in vojaški svet je z malo večino sklenil zahtevati, naj odstopi začasna vlada s Kerenski-jem vred, Ujetnike iz Peter Pavlove trdnjave so prepeljali ponoči na torek v Vi-tebsk.
Petrograd v temi.
Stockholm, 14. septembra. Petrograjski občinski svet je prepovedal ponoči mesto razsvetliti, ker se boji napadov nemških letalcev.
Beg iz Petrograda.
Stockholm, 14. Iz Haparande: Ruska državna banka, poveljstva in naprave topništva so se izselile iz Petrograda, ki ga je dozdaj 4000 rodbin zapustilo.
Peti poveljnik Petrograda v enem iedn^.
Stockholm, 14. General Peplov je imenovan vrhovnim poveljnikom v Petrogradu. Tekom enega tedna je Peplov peti vrhovni poveljnik Petrograda.
Ultimat Finske začasni vladi.
Bera, 14. Finska je stavila začasni vladi ultimat.
Odstop Nekrasova.
Petrograd, 13. (K. u,) Agentura: Finančni minister in podpredsednik ministrskega sveta Nekrasov je odstopil. Zunanji minister Tereščenko je postal podpredsednik izpremenjene vlade. Vlada je poslala odposlanstvo v glavni stan, da poizveduje o Kornilovi zaroti. General Aleksejev, novi načelnik generalnega štaba je odpotoval v glavni stan.
Poročila o zmagi Kerenskega,
Amsterdam, 14. (K. u.) »Daily Mail« javlja: Začasna vlada jc močnejša, kakor je sama pričakovala. Večina prebivalstva drži ž njo. Odkar se je pričela revolucija, ni bila tako močna kakor sedaj.
Aretacije,
London, 13. septembra. (K. u,) Reuter poroča 13, t. m. iz Petrograda: General Kaledin je zapovedal zapreti vse člane vojaškega in delavskega sveta v Rostovu ob Donu. Nekrasov je izjavil, da se bodo po-bune takoj zadušile.
Stockholm, 13, septembra. (K. u.) Hel-singforški list »Kasanatachto« poroča, da je bil aretiran Puriškevič in drugi politiki, kakor tudi načelnik vojaške akademije.
Sibirska armada za Kerenskega.
Kodanj, 14. septembra. Delavski in vojaški svet v Jekaterinoslavu je brzojavil Kerenskemu, da je pripravljena sibirska armada pomagati začasni vladi proti njenim mnogobrojnim sovražnikom,
Nezanesljivi kozaki, Stockholm, 14. septembra. Začasna vlada jc odpravila vse predpravice kozakov, ker se jc pokazalo, da so nevarni, ker podpirajo stari vladni način. Kozaškega hetmana Kaledina so degradirali za navadnega vojaka,
Izpremembe v ruskem poveljstvu.
Petrograd, 13. sept. Agentura: General Ruski je imenovan za vrhovnega poveljnika severnega pozorišča, Klembovskij je odstavljen. General Dragomirov je imenovan za vrhovnega poveljnika armad jugozahodnega pozorišča namesto generala Denikina, katerega so zaprli in ga pred revolucijskim sodiščem obdolžili veleizdaje.
Za železno roko v Rusiji.
Amsterdam, 14. septembra. (K, u,) »United Presz« javlja iz Petrogra: Tereščenko jc izjavil: Vlada se je prepričala, da more le železna roka pomagati. Na smrt bo obsojen vsakdo, ki se upira vladi in svojim predstojnikom.
Sporazum posredoval.
Rotterdam, 14. Reuter javlja iz Petrograda: Diplomatski zastopniki zveznih dežel so izdali razglas, ki izraža tople simpatije demokraciji v Rusiji in so se ponudili za posredovanje, da se zabrani prelivanje krvi in državljanska vojska,
Pariz. 14, »Information« poroča: Japonski poslanik se ie priglasil pri Keren-skem.
Ruska mesta zahtevajo mir.
Kodanj, 14, septembra. Uprave devetih ruskih mest so Kerenskega nujno pozvale, naj sklene mir.
Kako opisuje petrograjska vlada položaj.
Petrograd, 11. septembra. (Poročilo petrograjske brzojavne agentuie.) Iz dobrega vira se poroča, da doživi od Kornilova organizirana in od skoro cele bramb-ne moči na morju in na suhem neodobra-van prevrat skoro neuspeh. Poveljniki vseh iront, izvzemši onega jugozahodne fronte, so podali v popolnem soglasju z vojaškim komitejem in demokratičnimi organizacijami pri četah izjavo zvestobe vladi. Ge-
fZ&! Pe"#in' Poveljnik jugozahodne fronte, je bil s štabom aretiran v svojem glavnem stanu, V interesu narodne bram-be mu ni bilo odvzeto vodstvo vojaških operacij, vendar pa je bilo postavljeno pod strogo kontrolo vojaškega komiteja. Baltiška mornarica se je odločno izrekla v korist začasne vlade, čete Kornilova, ki so zapletene v to le vsled zmote, so ustavile svoje napredovanje, ker so izgubile medsebojno zvezo. Nekateri poveljniki teh kolon so prišli v Petrograd, da dobe pooblastilo ujeti poveljnike, ki so hoteli i*, dati vlado. Vlada nadaljuje z energičnimi odredbami za brambo glavijega mesta proti vsakemu napadu in upa, da se ji no-sreči preprečiti prelivanje krvi. Številna poročila iz pokrajine povdarjajo, da vlada tamka, ista duh udanosti in zvestobe na. sproti začasni vladi. Kornilov štabni ief general Luksky je duša komplota. Ruski narod ne more želeti carizma, pa tudi ne Kornilovega biča.
Konec Mfsie stike Mike.
Curih, 14. Upravičen jc sklep, da se je enajsta italijanska ofenziva končala, ker orožje počiva. Končala se je s težkim po. razom Italijanov. Cadorna najbrže večVe upa, da bi z razbitimi in izčrpanimi italijanskimi četami dosegel uspehe. Vse moči mora namreč zbirati, da more kljubovati avstrijskim protinapadom, ki postajajo vsak dan silnejši. Ofenziva sc je Cadorni izzvila; zdi se, da se mora zdaj braniti. Avstrijci so podvzeli zadnje dni celo vrsto srečnih operacij proti postojankam, ki so Jih vzeli m zasedli Italijani posebno na severnih in severnozahodnih slemenih gore sv. Gabrijela. Italijane so tam pregnali i* vseh postojank; gora se zato lažje brani V teh bojih sicer italijansko topništvo še vedno zapravlja strelivo, a pričenja ga že primanjkovati, ker sovražnik zdaj ne raz-sipuje krogelj po celi fronti, marveč se omejuje le na tesne odseke. Vse italijanske železnice prevažajo čete. Vse kaže, da se pripravljajo Italijani na dvanajsto sc* sko bitko.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 14. septembra. Uradno: Na se« vernem slemenu gore sv. Gabrijela smo odbili 3 močne italijanske napade.
Sicer z nobenega bojišča nič poseb nega.	r ^
Italijansko uradno poročilo. f
14. septembra. Ker je močno deževalo.
j\>ni ^ CeH b0'ni ČrU nastopi zcl°
Pekel na gori sv. Gabrijela. %
London, 14. septembra. (K. u.) Reuteri »Uaily Chronicle« poroča o bojih na gori sv. Gabrijela: Italijanski nosilci ranjencev, katere prinašajo v dolino, pravijo, da se ie izpremenila gora v pravj pekel. Italijanski vojaki morajo prenašati strašno žejo, Bije-jo se brez odmora; Italijani prodrejo, a vse-, lej zaidejo v osredotočeni avstrijski to. povski ogenj.
Italijan izgubil na gori sv. Gabrijela svojo glavno črto.
Dunaj, 14. septembra. Vojni tiskovni stan: Na soški bojni črti je sovražno topništvo včeraj namerilo na več odsekov nekoliko živahnejši motilni ogenj. Boji pehote so se razvili le na gori sv. Gabrijela. Sovražnik se je tam sinoči trikrat pripravljal, da bi bil napadel naše postojanke na f,Te,rneTm slemenu, a smo ga popolnoma odbili, li boji popravljajo italijansko uradno poročilo z dne 13. septembra, ki poizkusa zmanjšati uspeh našega protinapada na gori sv. Gabrijela, s katerim smo zasedli skoraj celo svojo prejšnjo črto. Italijani namreč trde, da se nam je edino posrečilo njih prednje postojanke zasesti, a da so zadušili nas napad na svoji glavni črti. Njih včerajšnji besni napadi dokazujejo, da niso le poizkušali zopet osvojiti prednje postojanke, marveč svojo glavno črto, ki so jo bih izgubili.	'
Nemiri v Italiji, X A™sterdam< 14- »Handelbladet« poroča: Med italijanskimi delavci se močno širi mirovni pokret, ki ga še posebno pospešuje strašno pomajkanje. »Gazetta del popolo« pravi, da Turinu pred dnevi sploh ni bilo kruha, r je povzročilo velikanske demonstracij. Kričali so: Proč z vojsko! Živijo yiir! Kruha!
Curih, 14. (K. u.) »Neue Zuricher Nachrichten« javljajo: V torek in v sredo s« bili Veliki nemiri v Ber&unu in v Tu-
rinu. Uneli so se boji. Celo s topovi so streljali. Turinško posadko, ki sc jc uprla, so poslali na bojišče.
Italijanska ministrska kriza cdgodena.
Lugano, 14. septembra. (Kor. urad.) Uradno sc javlja: Ministrski svet se je pečal v dveh sejali s splošno politiko. Soglasno so se sporazumeli o tistih vodilnih smereh, ki odgovarjajo potrebam dežele v sedanjih razmerah. Sporazum med ministri se je dosegel, ko sta Sonnino in Boselli dosegla z vsem svojim vplivom, da že se tudi protislovja med ministri ne poravnavajo, se le praktično to prej ne izrazi, dokler ne bo zboroval parlament. Vojnim hujskačem je odnehal notranji minister Orlando s tem, da je odpustil svojega kabinetnega načelnika Corraclinija in glavnega policijskega ravnatelja Vigliani-ja, ki ju je na vojno hujskajoče časopisje napadalo, češ, da sta glede na cenzuro premila in da sta s socialisti preveč prijazna.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin* 14. sept. Veliki glavni stan:
Med Vzhodnim morjem in Črnim morjem nobenih važnih bojev.
Rusko uradno poročilo.
12. septembra. Zahodno pozorišče. Pri Rigi smo držali naše prednje postojanke in oddelke naših poizvedovalcev na črti reka Inzupe — Zegentof — Pavske — Malin — Segewoldt — Lepšalo — Bajar. V smeri proti Jakobovu se je streljalo. Živahen topovski dvoboj v smeri proti Svenčanim, kjer so obstreljevale naše baterije več točk sovražnih postojank. V vasi Germanove-čuzna, južno od Vidzov, je izzval naš ogenj več eksplozij; Z ostalega pozorišča se nič važnega ne poroča.
Ruinunsko pozorišče. Južno od Radav-ca so se naši oddelki polastili višine, ki leži južno od Solke; odbili so sovražno protiofenzivo, ujeli dve sovražni stotniji, med njimi nad 400 Avstrijcev in 12 častnikov in zaplenili 12 strojnih pušk. Zahodno od Olcne so vzeli rumunski oddelki z naskokom višino, ki leži severnozahodno od Slanic, a so jo morali vsled ljute protiofen-zive in zapiralnega ognja zopet popustiti.
Odbiti napad Rusov pri reki Aa ob Zbruču. -r-' Živahni nastopi sovražnih letalcev.
Dunaj, 14. (K. u.) Vojni tiskovni stan:
Z bojne črte generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa se poroča le o zmernem sovražnem molilnem ognju.
Pri vojni skupini Bohm-Ermollija sta napadla dva ruska pehotna oddelka naše postojanke pri Zbrzyzanu ob Zbruču, a smo ju odbili. Sicer so v raznih odsekih le letalci živahnejše nastopali.
Berlin, 14, Wolff: Rusi so na vzhodu napadli severno Ae pri selišču Engelhart, a smo jih popolnoma odbili. Odbil se je tudi ruski sunek ob Zbruču.
Rubenovič o padcu Ri^e.
Stockholm, 13. septembra. (k. u.) Ruski socialistični voditelj Rubenovič je izjavil: Katastrofo v Rigi so zagrešili vrhovni poveljniki z izdajo, a poseben mir je izključen.
Japonsko brodovje v Vladivostoku.
Stockholm, 14. septembra. »Denj« poroča: V Vladivostok je došlo v spremstvu torpedovk japonsko vojno brodovje: štiri velike križarke in deset rušilcev. Zdi se, da zasedejo Japonci Vladivostok.
i ima.
NEMŠKO URABNO POROČILO. Berlin, 14. sept. Veliki glavni stan: Na Ohridskem jezeru se položaj ni iz-premenil.
Srbska propaganda med Črnogorci.
»Idea Nazionale« trdi, da se je bivši črnogorski minister Radovič prodal za pol milijona frankov srbski diplomaciji. Črnogorska vlada je sedaj točno preiskala nje-: govo delovtmjc kot ministra. Radovič je svoječasno razvijal intenzivno delavnost v korist Srbije, Od odbora propagande za kralja Petra je prejel Vcsnič 40.000 lir v propagandistične namene po ententinih deželah, cla propagira v Ameriki med tarnoš-njimi Črnogorci in Jugoslovani iz Avstrije za veliko Srbijo, Radovičcvi agenti nagovarjajo Črnogorcc, naj vstopijo v makedonsko vojsko, da se v nji bore za Srbijo. Otok Krf je postal zbirališče političnih agentov tov. — Italijansko časopisje opazuje sploh z nezaupanjem to srbsko propagando in protestira, ker jo podpirajo francoski uče-niaški krogi.
Položaj v Albaniji, Dunaj, 14, Vojni tiskovni slan: V Albaniji jc ponoči od 13, na 14, zelo močan vihar nekaj časa oviral boje. Iz zadnjih bojev sc naknadno poroča, da je izgubil sovražnik enajst mrtvih in več mul, ko smo ga pregnali povodom njegovega prodiranja pri Babanih čez Ozum. Zaplenili smo tudi vsakovrstno opremo in pratež.
Užaljena Srbija.
Lugano, 14. Srbija je izročila v Vatikanu noto, ki se pritožuje, ker mirovna nota sv, očeta ne omenja srbske zahteve in se ne ozira na nje.
M'
frovnl pokrei sv. ocsio.
Curih, 14, »Ziiricher Neueste Nach-richten« pišejo o mirovni ponudbi Anglije: O podrobnosti te ponudbe se mora molčati, a na srečo to poročilo ni brez jedra. Resnica je, da zdaj na nekem zelo varnem mestu resno premotrivaio vprašanje miru. Nota sv. očeta si je torej le prebila pot.
Odgovor osrednjih velesil na noto sv. ta, — Sporazum pripravljen na pogaja ".ja z nami.
Curih, 14. »Corriere della sera« javlja iz Rima: Vatikan je obveščen, da iz-roče osrednje velesile odgovor na mirovno noto sv. očeta v soboto.
»Manchester Guardian« piše: Posveti sporazuma na mirovno noto sv. očeta pripravljajo pot na razgovor s sovražnikom.
Sv, oče Nizozemcem,
»Nedelandsche Anti-Oorlog Raad« je brzojavil sv. očetu 21, m. m., da toplo in hvaležno pozdravlja mirovni smoter sv. očeta. Sklenil je tudi pri mednarodni organizaciji »World Aliance of Churches to promote international Friendshih« posredovati, da deluje med protestanti za mirovni nastop sv. očeta. Državni tajnik kardinal Gasparri je poslal »N. A. O. R.« na to sledečo zahvalo: Sveti oče se globoko ginjen najprisrčnejše zahvaljuje za izraženo poklonitev in priznanje in Vas blagoslavlja. Veseli se z Vami Vašega blagodejnega delovanja in goreče upa, cla bodo mnogobrojna stremljenia otrok Boga pridobila končno tisto dobro občutje duš narodov, da bodo snrejele mirovno oznanilo, ki dovede do nadvlade pravice in krščanskih načel.
imm Pilim
Nemški glas o premembi ustave v
Avstriji.
»Salzburger Chronik« je načela zadnje čase vprašanje premembe ustave v Avstriji. »Grazer Volksblatt« pripominja k tem izvajanjem, da je nujna zahteva kr-ščansko-socijalne stranke začrtanje drža-vnopravnega programa.
Člankar pravi, cla ni proti nerazdelje-nosti krone sv. Štefana, zahteva pa narodno avtonomijo za nemažarske narode na Ogrskem. Predvsem pa se mora Avstrija sama federalistično preosnovati, potem ji mora slediti tudi državna polovica onstran Litve. Glede češkega vprašanja predlaga gotov kompromis med narodno-avtonomističnimi zahtevami čeških Nemcev s historično utemeljenimi državno-pravnimi zahtevami Čehov, Glede jugoslovanskega vprašanja piše:
»Slovencem na Spodnjem Štajerskem moramo dovoliti ravno tako samoupravo kot češkim Nemcem. Sicer pa bi bilo boljše, da bi nemška večina štajerskega deželnega zbora dovolila popolno odcepitev Spodnje Štajerske. Za to govori veliko praktičnih vzrokov. Združitev vseh Slovencev in njihova priklopitev k Veliki Hrvatski bi ne zagotovila Slovencem samo njihov nemoteni narodni razvoj, ampak bi tvorila tudi trdnjavo ob Adriji proti italijanskim in srbskim ekspanzivnim stremljenjem. Tvorba slovensko-hrvatske države bi preložila težišče vseh Jugoslovanov popolnoma v monarhijo in bi tvorila privlačno silo tudi za balkanske Slovane. Izmed vseh državnopravnih obnovitvenih in preosnovitvenih načrtov je jugoslovanski najbolj aktualen Sa zažsljen ter bi se dal najlažje uresničiti s tem, da bi se ga naslonilo na še vedno obstoječo samoupravo Hrvatske. — Trst in Reka bi postala svobodna mesta in svobodna pristanišča kot Bremen, Hamburg,
Dalje priporoča člankar mesto dualiT zma sistem peterih držav. Vsaka taka država bi imela poleg svojih ožjih pokrajinskih zborov na demokratični podlagi izvoljen parlament. Delegati teh petih parlamentov bi tvorili skupen državni parlament. V vsaki teh državic bi imeli posamezni narodi pokrajinsko in če treba tudi osebno narodno samoupravo.
Ta nemški glas — bela vrana med nemškimi šovinisti — kaže, da so trezni nemški krogi tudi že pričeli spoznavati ne-vzdržnost sedanje avstrijske ustave in du-alizma.
Za nas Jugoslovane velja samo zahteva, izražena v jugoslovanski deklaraciji: svobodni in združeni hočemo biti Jugoslovani, v svobodni državnopravni obliki pod habsburškim žczlom!
Dobernig odloži predsedstvo nemške narodne zveze
tako poročajo »Grazer Tagblaltu«, kateremu se vest »spričo razmer v nacional-verbandu nikakor nc zdi ncvejictna«.
Ukrajinci v opoziciji. Dunaj, 13. septembra. Včeraj je zborovala pod predsedstvom poslanca Petru-šjeviča ukrajinska parlamentarna komisija. Sprejeta je bila sledeča resolu.cija:
Ukrajinsko parlamentarno zastopstvo slovesno protestira proti temu, da bi bile ukrajinske pokrajine, ki leže v obeh okupacijskih ozemljih, in sicer okrožja Holm, Hrubješiv, Tomašiv, Polisje, Pivljaše in Volinija, podrejene bodoči poljski vladi. Poziv Ukrajinca v kronski svet jemlje ukrajinsko zastopstvo z zadovoljstvom v vednost. Toda ta dogodek ne nudi še ni-kakega povoda za spremembo dosedanjega opc^cijonalnega stališča, dokler bo izročeno ukrajinsko ljudstvo na domačih tleh rc razni poljski upravi in dokler bo Polja!: na čelu takozvanega ministrstva za Galicijo. Ukrajinsko parlamentarno zastopstvo protestira proti tendencijozni pasivnosti centralne vlade nasproti težkim nepostavnestim in zasledovanjem, ki jih jc moralo ukrajinsko ljudstvo pretreeti na domačih tleh od strani vseh oblasti.
Poljsko kolo. Krakov, 11, sept. Štiri opozicijonalne skupine Poljskega kola so imele včeraj v Krakovu zborovanje delegatov. Opozicija ima v kolu trdno večino -r- to je 46 glasov proti 28 (konservativci in krakovski demokrati). Novi predsednik kola bo izvoljen izmed opozicije.
izvršni Mfer Sfcraske LiKe strne
ima sejo v pondeljek 17. septembra 1917 ob „4. uri popoldne v deželnem dvorcu v Ljubljani, I. nadstropje.
Uil MSiifl
zboruje v torek 18, septembra 1917 ob 10, uri dopoldne v deželnem dvorcu v Ljubljani (dvorana If. nadstropje). Eventualno se bo seja nadaljevala tudi še drugi dan. Dr, Ivan šusteršič, t. č. načelnik S, L. S.
Opomba: Osebna vabila se to pot k nobeni obeh sej ne bodo izdajala. (§ 15. strankinih pravil.)
«! SlMJ ,0
1
9
-f- Odlikovanja. V drugič je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči polkbvni zdravnik 7. garn. boln. dr. Miroslav Gajše.k. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje je dobil podpolkovnik 1. gor. strel. p. Josip Jereb, poveljnik neke skupine. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporočnik 2. bos. hcrc. p. Anton Rožič. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil farmacevtni praporščak 8. san. oddelka Josip Žabkar. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila narednik 87. pp. Ivan Lesjak in tit, narednik 17. pp. Avgust Pavlic. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči jc dobil poročnik ccs. strel. p. št. 1 Josip Dra-šlar. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil črnovoj. nadporočnik ces, in kr. rez. polj. lop. bat. št. 1-94 dr, tehn, Franc Perjatelj. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje z meči je dobil veter, praporščak 16, polj, havb, p, Franc Jerina.
Cerkvene vesti. Za administratorja v Št, Rupertu pri Beljaku jc nastavljen č, g. Albin Hudovernik, mestni kaplan v Št. Vidu ob Glini, Prestavljeni so čč, gg. kaplani Karel Schatzle iz Št. Ruperta pri Celovcu v Št. Vid ob Glini, Stanislav Sul-zer iz Nemškega Plajberka v Št. Rupert pri Celovcu, Franc Kovač,' provizor na Strmcu v Škocijan, Ludovik Viternik, administrator v Št, Jakobu v Rožu kot provizor na Apače.
-f- Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je podelil cesar župniku Andreju Sadjak pri Sv, Lenartu v Slov, Goricah.
—	Dobrodelni shod, ki jc bil sprva napovedan za dan 19. julija, potem pa preložen, sc bo vršil v četrtek 27. septembra. Namen shoda jc, posvetovati se zlasti o tem, kako popraviti in ozdraviti rane, vsled vojske prizadejane. Na dnevnem redu bo razgovor o nravni propalosti, o skrbi za sirote, zanemarjenosti mladine, socialni preskrbi invalidov, domačijah za vojake, pomoči beguncem, ko se vrnejo domov itd. Vseh predavanj bo osem. Natančnejši razpored objavimo prihodnji teden.
—	Z železnim križcem jc bil odlikovan Ivan Oražem iz Loškega potoka, ki služi domovini na severnem bojišču pri Baranoviču,
—	Šolska vest. Obolelo gdč. učitcljico Apolonijo Fatur bo v mošenjski šoli začasno nadomestovala tfdč. učiteljica Rape iz Liubliane.
—	Poroka, Na Brezjah pred Marijinim oltarjem sta 12. sept, prejela zakrament sv. zakona g. Rudolf Kleindienst iz Brezij in gdč. M. Cvenkelj iz Peračice, Počastilo ju je 60 odličnih svatov.
—	Marijina kapela na Brezjah je dobila novo belo streho.
—	Padel jc na laški fronti poročnik F r a n c Š k e d e 1 j, doma iz Vrbovca pri St. Jerneju, odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. vrste in Najvišjim pohvalnim priznanjem. Njegov tovariš piše domačim sledeče: Volja Vsemogočnega je bila. Dne 28, avgusta ob pel 3. uri popoldne ga je v protinapadu zadela sovražna krogla in mu predrla vrat. Njegovo truplo počiva v mali dolinici za krajem Hoje v Banjski planoti. Padel je, izvršujoč svojo dol žnost kot branilec domovine. Častniški zbor je izgubil v njem najboljšega tovariša, moštvo pa dobrega poveljnika.
Iz Tržiča. Dva tukajšnja moža rodom iz brezniške župnije sta se ponesrečila in bila na Breznici v rodni vasi pokopana. Vogelnik Janez je šel nabirat maline. Dobili so mrtvega. Mežek J. je šel pomagat na kmete, da bi se bil lažje preživel. Po nesreči se je zvrnil nanj poln voz žita in ga ubil, — Zadnji čas sc je pojavila griža. Nekaj oseb je žc umrlo za njo. Kuge in lakote reši nas, o Gospod!
—	Z Notranjskega poročajo, da sta na postaji Planina ponesrečila dva vlaka. En vlak ja zavozil v drugega. Mrtvih je 30, ranjenih 130 oseb.
Nalezljive bolezni v ljubljanski okolici, — Prosimo za red! Iz D. M. v Polju. V tukajšnji občini so se pojavile razne nalezljive bolezni, kakor ošpice pri otrokih. V Sp, Zadobrovi in Zalogu je zahtevala, griža dvoje žrtev. Na griži je bolno še mnogo ljudi, V Sp, in Zg. Kašlju je bolnih več ljudi na legarju. Tudi se jc pojavila med vojaško govejo živino v Zg. Kašlju slinavka, katera se bode nedvomno zanesla tudi med našo živino, kajti za omejitev bolezni se prav nič ne skrbi. Živina se namreč goni na vodo mimo drugih hlevov, dočim so morale v enakem slučaju med domačo živino pred letom biti še kokoši zaprte in je bilo mnogo ljudi kaznovanih, ker so imeli kokoši proste. Tudi tu naj bi se napravil red!
—	Orientalske jezike proučuje v neprostovoljnem ujetništvu eno(?)!etni prostovoljec Fr. Valjavec. Občuje z inteligentnim Tatarom, ki govori poleg materinščine ruski, kirgijski, sartarski, turški; razume pa tudi perzijski in arabski, Študiral je mo-hamedansko teologijo, pa je izpregel. 8 , ,
—	Poletni čas končan. V ponedeljek, 17, t. m. bo poletni čas končan. Ure je treba uravnati zopet po normalnem ča^j in sicer za eno uro nazaj.	!t|
—	Najdene izstrelke aH njih dele^na-znanite orc-inikomj v zadnjem času se ponovno dogajajo nesreče, ker se nepoklicani ukvarjajo s slepo išlirni. izstrelki ali qstro opremljenimi vžigalniki. Brez pomisleka na smrtno nevarnost se ljudje dotikajo teh razstrelil, jih odnašajo in celo skrivajo/Vojna uprava se obrača na prebivalstvo z nujnim pozivom: 1, nihče naj se ne dotakne municije ali municijskih delov, ako jih ni preje pregledal strokovnjak (ortiljerijski ali orožniški ognjičar) in zanesljivo dognal, da ne vsebujejo nobene nevarnosti; 2, vsaka najdba takih predmetov naj se nemudoma naznani bližnji orožniški postaji (policiji). C, in kr. vojno ministrstvo.
Zamenjani invalidi. 29. avgusta so dospeli iz Rusije: inf, Jožef Udovičič, 97. pp., inf. Štefan Žnidaršič, 27. pp., inf. Martin Žogar, 87. pp.
Smrt med vojaki, V vojni bolnišnici št, 1 na Dunaju sla umrla vojaka Anton Longar s Štajerskega in France Nabergoj iz Št. Vida pri Vipavi,
Legatov zasebni učni zavod v Mariboru ob Dravi naznanja: Glasom razpisa c. kr, deželnega šolskega sveta z dne 4. septembra tek. 1. štev, 3/5724/54 sc je učni načrt Lcgatov.ega učnega zavoda znova razširil, in siccr na knjigovodstvo in nemški jezik. Zavod nosi poslej uradno predpisan naslov: Ant, Rud, Legatov zasebni učni zavod za stenografijo, strojepisje, računstvo v zvezi s temeljnimi pravili enostavnega knjigovodstva, zemljcpisje, leposlovje in nemški jezik.
—	V rusko ujctniStvo so prišli: Ivan Kontelj iz Št. Petra na Kranjskem, Bernard Scražin iz Stiska na Primorskem, Josip Stražin iz Vrabč na Kranjskem, Josip Se-molič iz Scla pri Gorici, Benedikt Toma-šič iz Avberja na Primorskem, Ant. Oman iz Predvora na Kranjskem, Franc Križaj iz Rovt na Kranjskem, Anton Križmančič iz Trsta, Štefan Strancar iz Sinorja na Primorskem in Andrej Roker iz Buzeta na Primorskem.
Iz ruskega ujelmštva piše Vili Sedaj svoji sestri, da se ujetnikom na Ruskem zelo slabo godi. Pravi, da ako pojde tako naprej, morajo vsi poginiti; jesti dobe malo, ganiti se ne smejo. To ni več življenje.
Iz srbsko-irancoskega ujetništva je ušel spodnještajerski Slovcnec Anton Rogač, 87, pešpolka, rojen v Pleterjah na Dravskem polju, Leta 1914. je bil ujet v Srbiji in kasneje odveden na Italijansko in
Francosko. Dne 30. maja t. 1. opolnoči jc v Serres Carpenlrasti pri Avignonu preskočil ograjo ujetniškega tabora in se obrnil proti domovini. 50 kilometrov od bivališča so ga Francozi ujeli in ni sc mu dobro godilo. Ko so te dni zamenjavali ujetnike, sc jc Rogaču posrečilo, da je prekanil Francoze ter se 31, avgusta pripeljal z invalidi v Linec, kjer je bil sprejet v vojno bolnišnico.
—	Za samostanskega predstojnika na Brezjah jc imenovan P. Marijofil H o 1 c -č e k.
—	Lička železnica. Poročajo, da so te 'dni sklenili, da pošljejo čim več vojnih ujetnikov, da dograde ličko železnico. Koncem tega leta bo otvorjena proga do Vrhovin nad Plitviškimi jezeri, a koncem 1918 bo dograjena in otvorjena cela železniška proga do Knina. Tako bo zvezana Hrvatska z Dalmacijo.
—	Smrtna kosa. Umrl jc v Dramljah bivši župan, veleposestnik Martin Laubič, star 65 let. — Umrl je v Celju na griži knjigovodja posojilnice Josip Bevk.
; — Padel je, od sovražne granate zadet, na italijanskem bojišču dne 4. septembra ljubljeni prijatelj Matevž Tome 23 let Istar, doma iz Trbovelj.
—	Smrtaa nesreča. Komtesi Batthy-any sta se 12. t. m. peljali iz Radgone v Olsnitze in same vodili dvovprežni voz. !17letni kočijaž je sedel zadaj. Ko je hotel voz čez železniško progo pri Poterni, je pridrvel vlak in zadel v voz, da je odletel v stran. Komtesi sta padli z voza, a se nista posebno pobili, kočijaž je pa prišel pod vlak in bil do smrti povožen.
Vojaška begunca ujeli, V Pobrežu pri Mariboru so orožniki zasačili vojaška begunca 291etnega infanterista Jožefa Lito-nja in 35!etnega infanterista Ivana Košar; izročili so ju garnizijskemu sodišču v Ma-ribo«u.
—	Učiteljski žepni zapisnik izide te dni, da ga učiieljstvo dobi v roke takoj početkom šolskega leta. Knjižica je postala nujno potrebna učiteljstvu, pa tudi raznim drugim faktorjem, ki sc zanimajo za šolo, zato vabimo, naj se obilo naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani,
01111 11811
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 14. septambra. Veliki glavni stan;
\ Bojna skupina k r a f j e v i ča ' R u p r e t a Bavarskega.
Od opoldne se je ojačil na Flanderskem med gozdom Houthoulsier in prekopom Comines-Ypern besni topovski boj, rvečer in zgodaj zjutraj severno od gore Frezen bobneči ogenj. Napadali Angleži niso. Virtemberške stotnije so vrgle ponoči od 12. na 13, september sovražnika iz kosa gozda severno od Langhemarcka, Veliko ujetih Angležev smo odvedli.
Več poizvedb je uspelo v Artois in severno od St. Quen?ina; ujel« smo več mož.
'v Bojna skupina nemškega cesarjevič a.
^ Zahodno od Cušgmcouria ob Aisne so vdrle v/estialske in hanoverske naskako-vslfte čete v drugo francosko črto, zadale so sovražniku težke izgube in se vrnile z ujetniki,
V Champagni in ori Verdunu so le v
nekaterih odsekih močnejše streljali,
Berlin, 14. zvečer. Veliki glavni stan;
Živahna bitka s topovi v nekaterih odsekih sevcniovzhcdno od Verduna,
Na angleško-francoskem bojišču,
Berlin, 14. Wolff: Nemške patrulje so nasproti angleškemu pozorišču ponoči od 12. na 13. in 1.3. septembra uspešno nastopale. Angleška pehota ni nikjer napadla. Tudi v Artois in pri Saint Quentinu so Nemci jiadvladovali. Francozi" so bili mirni.
Ustavljena francoska tvornica streliva.
Genf, 13. (K. u.) V Toulonu je morala tvornica streliva omejiti obrat, ker primanjkuje materijala.
Ilozoa poročila.
Italijansko - srbska pogajanja razbita.
Lugano, 12. septembra. »Frankfurter Ztg .« poroča; Pašič je odpotoval včeraj iz Rima v Brindisi, Časopisje spremlja njegov odhod z molkom, kar vzbuja po pozdravnih člankih polnih upov pozornost, ki da sklepati, da so sc vsled angleške iniciative pričeta italijansko-srbska pogajanja razbila. Pašič je menda odpotoval na Krf.	•
Japonska bo pomagala spomladi?
»New York World«
poroča iz Wa-shingtona, da jc mogoče, da bo Japonska prihodnjo pomlad če bo treba, poslala na rusko fronto veliko armado. Amcrijca in ententa bosta zaenkrat počakali.
Srbsko uradno poročilo,
7. septembra. Včeraj na obeh straneh neprestan artiljerijski ogenj. Proti polnoči
smo z ognjem in grantarpi razpršili močne sovražne patrulje v smeri Staravine in Gradešnice. Mesta Bitolj sovražnik ne neha obstreljevati. Tekom zadnjih štirih dni je bilo vrženih 733 granat, en moški in ena ženska sta bila ubita, ena ženska in šest otrok ranjenih.
Primorske novice.
Odlikovani so bili s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje višji pregledniki finančne straže: Valentin Černe, Simon Krainer, Ivan Ske-telj, Rudolf Mandl, Adolf Galaš, Martin Primoschitz in Franc Bischof; pregledniki: Ivan Koželj, Jurij Jugovič in Friderik Setti; nadpazniki: Štefan Kepnik, Josip Scherjau in Peter Caharija ter s srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje paznik Karel Eichner, vsi iz področja primorskega finančnega ravnateljstva.
Sodalitas Ss, Cordis Jesu v Trstu,
Prihodnji sestanek bode dne 20, septembra v Marijinem domu v Trstu ob pol 11, uri dopoldne. Ker se gre za važno razpravo, je želeli obilne udeležbe tudi iz bližnjih slovenskih dekanij. Skupnega kosila ne bo.
Za obaovitev Goriške je tržaško na-mestništvo v sporazumu z deželnim odborom predložilo vladi podroben načrt, ki pride v razpravo na interministerielnem posvetu.
Umrla je v Gorenji vasi na Paki Kristina Černe, 29 let stara begunka. Zapustila je tri nedoletne otroke, starega tasta in moža na fronti. N. v. m, p,!
Padel je na soški fronti 31. avgusta Merljak Jožef, sin Drejčka Merljakovega iz Št. Petra pri Gorici, 42 let star, zadet po letečem kamenju. Pokopan je na vojaškem pokopališču v Logu pri Tolminu, št. groba je 676.
Begunci v ljubljanski deželni bolnišnici, Od 6. t. m. dalje so došli v tuk, deželno bolnišnico še sledeči begunci z Goriškega: Vukovec Marija, 79 let stara onemogla kmetska delavka iz Kala št. 171, bolna. Krivic Jurij, 56 let star posestnik iz Prapretna št. 1.6, obč. Tolmin, ranjen od laške granate v levo nogo v stopalu. Šuli-goj Frančiška, 25 let stara iz Vrat št. 68, obč. Čepovan, zlomila si je desno nogo, ko je bežala pred granatami, Jožček Olga, 19 let stara hči užitkaricc iz Ravni $3, obč. Banjšice. Brezavšček Stanislav, 18 let stari sin kajžarja iz Levpe št. 154 in sestra Jožefa, stara 8 let, prva ranjena na obe nogi, druga v desno roko in desno nogo. Bavdaš Jožef, 16 in pol leta stari sin kajžarja Valentina iz Loma št. 105, ranjen od laške granate v desno roko. Pertovt Ivanka, 14 let stara hči posestnika iz Sukavca št. 22, obč. Kal, ranjena od laške granate v obe nogi.
Samoumor pobeglega tržaškega poslanca. Iz Rima poročajo, da je ondi izvršil samoumor pobegli tržaški deželni poslanec Adoif Mordo.
Iščejo se; Ivanka Pertot, sedaj v Sa-bodinu štev. 6, pošta Gorenja vas, Kranjsko, išče svojega očela Štefana Pertota iz Sukavca štev. 22, občina Kal, sodni okraj Kanal, 56 let star. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli poročati na zgoraj navedeni naslov. — Išče se stanovanje s hrano za dva begunska dijaka. Ponudbe naj se pošljejo na Posredovalnico za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 38, I, nadstropje. — Iščeta se Marcoli Ivan, sin Sebastiana, iz Valle di Orta, okraj Tolmezzo, in Manzone Anton, sin pokojnega Aniona, iz Verze di Tolmezzo. Kdor bi kaj vedel o njih, naj blagovoli poročati Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. — Amalija Gruden iz Lokvi štev. 36, sedaj v Novem mestu štev. 5, išče svojega očeta Petra Kolenca in njegovega soseda Jakoba Kolenca, katera sta se na begu izgubila. Kdor kaj ve, kje sc onadva nahajata, naj poroča na zgoraj navedeni naslov.
Slovenske begunce z Goriškega, nastanjene v Ganserndorfu na Nižjem Avstrijskem, jc pretečem teden obiskal.čast. gospod kaplan Ciril Zamar v svrho nadzorovanja dušnega pastirstva in materijelne-ga položaja. Vest o njegovem prihodu in da se bo vršila v župni cerkvi slovesna služba božja, se je po bliskovito raznesla po prostranih naselbinah in od vseh strani so drli skupaj ubogi pregnanci, da se v tuji deželi pomolijo k svojemu Bogu v milem materinem jeziku. Sestavil se je takoj tudi pevski zbor, ki je poskrbel za petje in tako to nepričakovano slavnost še bolj povečal. Častiti gospod Zamar je ostal tu še ves naslednji dan do večera in se nato, ko jc prejel od gospodične Meri Durjavič, prov. učiteljice na tukajšnji slovenski begunski ljudski šoli, potrebna pojasnila, odpeljal nazaj na svoje stalno mesto v barake. Pri svojem odhodu je izrazil največje veselje in zadovoljnost nad redom in nepokvarjenostjo tukajšnjih naseljencev. Bodi tem potoni izražena čast gospodu najiskreneiša zahvala vseli tu.kai ži-
večih Goričanov. Na skorajšnje zopetno svidenje!	»
Goriški begunci. Jakob K(?lenc in Peter Kolenc, posestnika iz Lokve štev. 25 in 26, iščeta svoji družini, ki sta se peljali v nedeljo, dne 9. septembra iz Ajdovščine proti Ljubljani. Naznanijo naj svoje bivališče na »Slovenca«. Čakava jih v Ljubljani,
Žalosten pogreb. 11. t. m. sc jc vršil v Trstu pogreb Evgenijc Schimmer in njenih otrok. Mati je držala v rokah deklico, ki je imela v par dneh priti na svet; na obeh straneh materine krste sta stali krsti obeh sinčkov, Žene pri Sv. Jakobu so krste kar zagrnile s cvetjem. Vse tri so položili v skupni grob. Strahotni dogodek še vedno ni razjasnjen, vendar vse priča, da je postala Schimmer z otroci žrtev strašnega zločina. Pokojničin mož Oton je še vednp v zaporu.
Posredovalnica za goriške begunce javlja: Gospodična, 17 let stara, zmožna strojepisja, govori slovensko, nemško in italijansko, išče primerne službe. Ponudbe sprejema Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta štev, 38, I, nadstropje.
Pri posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani naj sc zglasi Peter Kodelja, oziroma njegov oče Miha Kodelja, ki je bival pred 11. ofenzivo v Lokovcu štev. 119, na Primorskem.
Naznanilo bivališča, Ivan Šuligoj, gostilničar in trgovec iz Lokovca, biva sedaj z družino v Loki štev. 56, pošta Črnomelj na Dolenjskem. Prav tam bivajo tudi: družina Andreja Madon, gostilničarja iz Bat, Neža Štrukelj iz Podlake in Amalija Fab-jan iz Ravne.
Zaveden slovenski dijak-begunec, ki ima veselje do študij, dobi pri Posredovalnici za goriške begunce vse knjige, potrebne za VII. razred realke. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38, I.
Iščejo se: Vojni ujetnik Jakob Pirih, stane. Harcisk, kont. Šalas Mcdveževalka, v. d. Oblast, Rusija, išče svojo ženo Karo-lino Pirih, ki jc stanovala v Kalu št. 130, p. Avče pri Gorici; naznanja, da jc zdrav in da se mu dobro godi. — Pavlina Peršič, pošta Kočevje štev. 54, Kranjsko-Do-lenjsko, išče Izidorja Prešič iz Šempasa štev. 141. — Ivan Brajnik, k. k. G, Sch. R. Nr. 1, W. Kotnp., Leoben, išče svojo družino: ženo Terezijo z dvema majhnima otrokoma, stanujočo pred vojno v Gorici, ulica Barca.
LJiijatt novice.
lj Konferenca ljubljanske duhovščine se vrši jutri v nedeljo ob 5. uri popoldne v škofiji (pritličje, na desno). Na dnevnem redu: Mirovna nota sv. Očeta. Volitev petih delegatov v vodstvo S. L. S. stranke.
lj Umetniška razstava v paviljonu R. Jal čopiča se odpre v sredo dne 19. t. m. ob 9. uri dopoldne in je od lega časa naprej pristopna javnosti. Posebna otvoritev se v upoštevanju domačih razmer ne vrši. Zato se ne pošiljajo osebna vabila, ampak sc tem potom vabi vsa javnost k obilem obisku razstave.
lj Glasbciio-dramatični večeri v deželnem gledališču, V torek, dne 18, septembra 1917, ob pol 9. zvečer, pevski večer. Sodelujejo: gd. Anica Vrhunc (sopran), gosp. Fr, M.ohorič, bivši član zagrebške opere (tenor), moški in mešani zbor slov, pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Pri klavirju g. Vilko Bizjak, pevovodja g. Zorko Prelo-vec. Spored: 1, Narodne pesmi: a) Draga je daleko . .. (hrvatska); b) Koupim ja si.., (češka); c) Ljuba si pomlad zelena .,, (slovenska). 2. a) V. Mirk: Kateri kerub ,. .; b)
A.	Lajovic: Pesem o tkalcu ..,; c) E, Adamič: Pri zibeli.,, Samospevi za sopran s spremljevanjcm klavirja. 3. a) F. Ferjančič: Tone solnce, tone .,.; b) E. Adamič: Zvečer; c) dr. A. Schwab: Dekletce podaj mi roko. Mešani zbori. 4. a) f F. Gerbič: Tru-badurka .,.; b) J. Probaska: Tak si lepa . c) J. Hatze: Da sam bogat,.. Samospevi za tenor s spremljevanjcm klavirja. 5. a) dr.
B.	Ipavic: Da te ljubim ...; b) Z. Prelovec: Zapoj mi pesem, dekle; moški osmerospevi; c) E. Adamič; Junakova svatba, balada za osmerospev in moški zbor, — Vstopnice se že prodajajo pri blagajni v deželnem gledališču,
lj Občinstvo se opozarja na razglas v inseratnem delu današnjega lista, glede uporabe elektrike in plina iz mestnih zavodov,
lj Vojna in božična razstava pri Kri-sperju na Mestnem trgu je vredna, da si jo vsakdo ogleda. Vredna že sama na sebi; kajti vsak ljubitelj umetnega ročnega dela bo našel na zares lepo izvršenih izdelkih hrabrega bataljona in vrlega njegovega poveljnika, stonika Neufierja obilo užitka in veselja. Drugič zasluži ta razstava vsega našega zanimanja zato, ker prihajajo ti izdelki iz rok hrabrih, požrtvovalnih naših branilcev domovine, katerim smo dolžni povsodi in ob vsaki priliki izkazati hvuje priznanje in spoštovanje. Tretjič je čisti dobiček razstave namenjen vdovam in sirotam padjib junakov 3, strelskega ba-
taljona, Spričo tega in spričo nizke vstopnine 50 vinarjev res nima nihče, ki ima čas in priliko, tehtnega razloga, da ne bi obiskal razstave. Opozarjamo ponovno, da bo razstava le danes in jutri odprta,
lj Učiteljska vest. V zavod čč. šolskih sester jc vstopila gdč:. Marica K o š a k, doslej učiteljica na Viču pri Ljubljani.
Ij Denar iz Ljubljane v Rusijo hodi 100 dni. Foslalo se je Francetu Valjavcu dne 4. marca 50 K, in 14. julija jc prejel v Ta-škentu 14.40 rubljev,
lj Prodaja zdroha za otroke do čstrte-ga leta. Zdrob za otroke do četrtega leta se bode oddajal v vojni prodajalni Gosposka ulica. Veljavne so le izkaznice za zdrob, katere imajo stran-k e že v rokah, — Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami; št. 1—400 dne 17. sept.; 401—800 dne 18. sept.; 801—1200 dne 19. sept.; 1201—1600 dne 20. sept,; 1601—2000 dne 21. sept.; 2001—2400 dne 22. sept.; 2401—2800 dne 24. sept.; 2801 do 3220 dne 25. sept. Potrebni drobiž je pripraviti vnaprej,
lj Špeh za ubožno akcijo, Špch ki ga je oddajala mestna aprovizacija na rdeče in deloma na rumene izkaznice ni bil prvovrsten. Mestna aprovizacija ga je vzela v sili da je zadostila nujnim potrebam ubožnejših slojev, ki so se v njenem uradu dan na dan zglašali in vpraševali po masti. Ker je imela na razpolago lc špeh kranjske aprovi-začne družbe, je kupila tega piačala ga je po 19 K kg, ubožni akciji pa ga je oddala po štiri K kilogram. Toliko v pojasnilo da izostane nepotrebno zabavljanje.
lj Svinjina ne trgu. Danes je bilo po dolgem času prvič na trgu svinjsko meso in sicer hrbet po K 9,20 kilogram. Po njem so segali zlasti boljši krogi, ki jim manjka doma masti. Svinjina jc s tolščo zelo prepletena in v sedanjih časih, ko vlada splošno pomanjkanje masti, izredno dobrodošla. Pričakujemo da bo v bodoče občinstvu večkrat mogoče postreči s svinjino.
lj Sadje v večjih množinah na prodaj. Mestna aprovizacija bo prodajala sadje tudi v večjih množinah. Opozarja pa da ne bo oddajala sadja kupcem, ki bi imeli z njim špekulativne namene, temveč le strankam v njihovo zasebno vporabo. Dobiti je mogoče do 20 in več kilogramov sadja če se bo zdelo, rla ga jc stranki primerna večja količina. V ta namen naj se zglašajo vsi, ki žele kupiti sadje v mestnem aprovizacij-skem uradu Poljanska cesta št, 13. Prvič sprejema urad tozadevne priglase in nakazuje sadje ki ga dobe stranke takoj, jutri v nedeljo 17. t. m. od S. do 9. ure zjutraj. Stranke naj si preskrbe tudi potrebne in primerno velike posode,
lj Sadje na rdeče izkaznice. Stranke ki imajo rdeče izkaznice brez črke A prejmejo sadje v pondeljek dne 17. t. m. v cerkvi sv. Jožefa, na vrsto pridejo od 8. do 9. ure dopoldne št. 450 do 600, od 9. do 10. ure št. 600 do 750, od 10. do 11.ure št. 750 do 900, popoldne ocl 2. do 3.ure št. 900 do konca.-Vhod pri glavnih vratih.
lj Sadje na rumene izkaznice B. Mestna aprovizacija bo delila sadje med stranke, ki imajo rumene izkaznice s črko B v pondeljek 17, t. m., v torek 18. t. m. in v sredo 19, t. m. Določen je tale red: pondeljek 17. t. m. pridejo na vrsto od 3. do 4. ure popoldne št. 1—150, od 4. do 5, ure št. 150—300, od 5. do 6. ure št. 300—450. V torek dne 18. t, m, dobe sadje od 8, do 9. ure dopoldne št. 450—600, od 9. do 10. ure št. 600—750, od 10. do 11. ure št. 750 do 900. Popoldne od 2. do 3, ure št, 900-^-1050, od 3. do 4, ure št. 1050—1.200, od 4. do 5. ure št. 1200—1350, od 5. do 6. ure št. 1350 do 1500. V sredo dne 19. t. m. prejmejo saclje od 8. do 9. ure dopoldne št, 1500 do konca. Vhod pri glavnih vratih,
lj Od pošte do snsčiškanske cerkve se je izgubil ženski dežnik z zavito kljuko. Najditelj je naprošen, naj odda na policiji.
lj Izgubila r,c jc oziroma vzeta jo bila včeraj v gnječi pri oddajanju sadja v cerkvi sv. Jožefa bela pompadurica z vsebino: Izkaznica C za živila, nekaj denarja in poštna položnica na neko češko banko. Najdi'-telj-poštenjak se prosi, naj vse to odda v aprovizačni pisarni na Poljanski cesti, ker te stvari nikomur nc morejo koristiti, za izgubitelja so pa velike vrednosti.
lj Našla se je na sv, Jakoba trgu pora' badura z manjšo vsoto denarja in z rume* no izkaznico. Dobi se pri Franc Seliškarju Hrenova ulica 10-
Gospodarske iitte.
Vesti poljskih listov o krompirju. Kakor poročajo krakovski listi, bo za krompir že v bližnjih dneh dovoljena prosta trgovina. Naredbe o zasegi krompirja se razveljavijo. Odgovornost za to vest prepuščamo poljskim listom,
Radi pomanjkanja premoga bodo morali zapreti plinarno v Budimpešti,
Slaba krompirjeva letina v ljubljanski okolici. Iz D, M, v Polju. Letina krompirja. Letošnja letina krompirja je bolj slaba kot dobra. Krompirja sc bode pridelalo nad polovico mani kot lani. Vzrok ie £
prvi vrsti silna suša. Da so pa ravno ubož-ni ljudje pridelali prav malo ali nič krompirja, je pa vzrok slabo seme, katerega smo prejeli v naši občini dva vagona. Ta krompir se je oddal za drag denar v malih množinah 123 strankam. Vsi ti ljudje so sedaj brez krompirja. Kriv pa je vojno-žitni prometni zavod, ki jc ničvredni krompir kot semenski krompir nabavil. Sedaj naj se ubogemu ljudstvu preskrbi tudi krompir za živež, sicer mora lakote po-mreti. Prizadete so samo delavske družine.
Kako se bomo preživljali. Urad za ljudsko prehrano meni urediti porabo žita tako, da Češka, Moravska, Šlezija, Galicija, Bukovina, Gorenja in Spodnja Avstrija, iz-vzemši Dunaj, ne bodo izvažale krušnega žita in «e bodo morale preživljati s pridelki lastne dežele, Na Dunaj, Koroško, Sol-nograško, Kranjsko, Tirolsko in Predarel-sko, kakor tudi na Primorsko in v Dalmacijo se bo krušno žito dovažalo, ker so te dežele (oziroma mesto Dunaj) pasivne. Dovoz se bo izvršil iz Rumunije ter dobimo v Avstrijo polovico celotnega rumunskega pridelka. Mlei^v ječmena bo v kratkem prepovedana.
Državni dohodki in izdatki. Priobčuje jih uradna »Wiener Zeitung«. Za leto 1916-1917 znašajo redni izdatki 6.222,383.519 K, izredni izdatki pa 1.009,434.187 K, torej skupno 7.231,817.706 K. Redni državni dohodki znašajo 3.551,515.159 K, izredni pa 336,128,177 K, skupno tedaj 3.887,643.336 kron in torej znaša primanjkljaj 3 miljarde 344 miljonov 174 tisoč in 370 kron.
Odlikovanje kmetic. V Italiji je bilo odlikovanih 13.000 kmetic s srebrno svetinjo za posebne zasluge za kmetijstvo.
Upi na dober uspeh trgatve so na Ogrskem radi suše znatno manjši. Letina bo po množini komaj srednja, po kakovosti izvrstna.
Terminska kupčija s pšenico jc v Čika-gi prepovedana.
Zasega kislega zelja in repe. Vso množino kislega zelja in kisle repe je priglasiti in ponuditi v nakup na »Obst-Gemiisse-Stelle« na Dunaju I., Plankengasse 4. Pridelovalci, ki nimajo kislega zelja in repe več kot 10 kvintalov (1000 kilogramov), so priglaševanja odvezani.
Rumunska vinska letina. Ogrsko poljedelsko ministrstvo poroča, da bodo pripeljali na Ogrsko 4000 hektolitrov vina letošnje rumunske letine in jc shranili v državnih kleteh v Pečuhu. To vino je namenjeno armadi. — Južnonemški listi poročajo, da je vojaška uprava zaplenila rumunsko vinsko letino, S tem vinom bodo preskrbljene v Rumuniji stoječe vojske, ostanek bodo pa izvozili.
Preostanek za izvoz iz Danske, Cenijo, da bo v novi kampanji Danska mogla izvažati 60.000 konj, 200.000 krav, 250.000 telet, 100.000 glav pitane živine, 50.000 do 60.000 prešičev, 21.805 ton masla, 46.236 ton sira in 20.000 ton jajc.
Cena mleku je v Lincu določena za 1 liter 42 do 48 vinarjev, cena mleku za dojenčke pa ne sme presegati 53 vinarjev za 1 liter.
Potrebo izvoznega oziroma prevoznega dovoljenja za izvoz iz Ogrske po železnici so z naredbo uvedli za čebulo, česen, repo, zelje, buče, kumare, papriko, repico, zeleno, špinačo, koruzo v storžih, zeleno papriko, zelen fižol, grah, solato, slive, melone in kostanj. Ta naredba pa ne zadevlje poštnega prometa.
Najvišje cene na Ogrskem so določene za bob po 60 kron, za bob za krmo 70 K,
Ljudski čevlji. Kakor poročajo dunajski Usti, bo dalo vojno ministrstvo na razpolago večjo množino podplatov v svrho izdelave ljudskih čevljev. Seveda ta množina ne zadošča, da bi se pokrila ogromna potrebščina; komaj šesti del najsiroma-šnejših slojev dobi potrebno obuvalo. Za ljudske čevlje se izdajo menda nakaznice še tekom meseca septembra,
— Skušnje za zdravnike in živino-zdravnike, kateri žele stalnega nameščenja v javnih sanitarnih iu veterinarnih službah pri političnih oblastvih, se bodo vršile v Gradcu tekom meseca novembra 1917. Tozadevne prošnje je vložiti pri namestništvu v Gradcu najkasneje do 15, oktobra t. 1,
Kavina mešanica in surogati. Vsled naredbe z dne 21, maja 1917, drž, zako. št, 230, imajo pravico izdelovati in prodajati neoficijelno kavino mešanico in surogate sledeče tvrdke, in sicer; 1. kavino mešanico tvrdke: H. A, Diettrich, Dunaj, J. Meinl, Dunaj ter »Eripora« Kaffeezu-satzfabrik, G. m, b, H. na Dunaju, — 2, Kavi ne surogate tvrdke: Jordan & Timaeus, Bodenbach a. d, Elbe, — Gedeon Hibler, Inomost, — Roggkaffol Lebensmit-telwerke Josef Oeffenberger, Trautenau, — Ostfar Humburger, Vysotschau-Saic u, Bergmann, Toeplitz Schoenau, — N. Karel, Kladno, Vereinigte Wiener Kaffee-rosterei G. m. b. H., Wien, — Kotanyi Ja-nos, Dunaj. — Wymlati & Komp., Dunaj, Michael Eiles & Sohn, Dunaj, — Wilh. Jos. Sluka, Dunaj in A. Wiletal, Mank. — Trgovci se opozarjajo na te tvrdke za poizvedbe, pod kakimi pogoji in koliko je sploh mogoče dobiti tega blaga.
Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov od vojnopoštnega urada št. 437 v monarhijo je zopet dovoljen.
Promet poštnih zavitkov iz avstro-ogrskega zasedenega ozemlja v Črnigori. Od 1. septembra naprej je dovoljeno razpošiljanje navadnih zavitkov do 5 kg z povzetjem do 1000 K iz c, in kr, zasednega ozemlja v Črnigori v Avstrijo, Za ta promet veljajo iste določbe, kakor za promet poštnih zavitkov iz avstroogrskega zasedenega ozemlja v Srbiji, Izvozna potrdila za blagovne pošiljke morajo biti izstavlje-: ne v prometu iz Črnegore od pristojnega okrožnega poveljstva, K prometu poštnih zavitkov iz Črnegore so začasno pripušČe-ni sledeči etapnopoštni uradi I. razreda: Cetinje, Djakova, Ipek (Peja), Kolasin, Nik-šič, Njeguši, Plevlje, Podgorica, Stari Bar, Virpazar in Berane.
npvMni oier za Liiijio.
Ij Iz seje mestnega aprovizačnega odseka ljubljanskega, dne 14. septembra 1917, Prihodnji krušni teden razdeli mestna aprovizacija na vsako močno karto po 1 kilo moke za pscivo, — Komaj je dozorelo zelje in že so se pojavili v ljubljanski okolici številni prekupci in špekulantje, ki izvažajo potem blago preko kranjskih m^a, Vagonske pošiljatve so šle v Trst in na desettisoče kilogramov zelja je pokupljer nega za nadaljni izvoz iz dežele. Navadno se izkažejo nakupovalci z dovoljenji centralnih oblasti, da jim je dovoljeno izvažati zelje in je mestna aprovizacija brez vsake moči, da bi preprečila izvoz, Vsled skrajno slabe Tetine zelja, bo veliko pomanjkanje tega blaga, Z žalostjo gleda mestno prebivalstvo, kako sc mu odvzema iz najbližje okolice najpotrebnejša živila in vse je v težki skrbi, kaj bo s prehrano v prihodnjosti. Toda tudi kupci nam ne jemljejo samo zelje, ampak tudi navijajo cene in s tem onemogočujejo mestni aprovizaci-ji vsako kupčijo, ker je vezana na maksimalne cene. Znani so slučaji, ko so kupci iz Trsta plačevali zelje po 60 K in s tem prekoračili maksimalne cene za dvajset kron. Mestna aprovizacija jc zasledila nekaj prekupcev in navijalcev cen in zaple-: nila večje množine preko maksimalnih cen plačanega zelja. Ko so pa prekupci zaznali, da jih v Ljubljani zasleduje mestna aprovizacija, so se pa izognili tukajšnjih kolodvorov in pričeli nakladati zelje na okoliških postajah. Odsek sklene naprositi deželno vlado, da najstrožje nastopi proti na-cijalcem cen in obenem pozove državno pravdništvo, da krivce najstrožje preganja. — Mestna aprovizacija je nakupila že večje množine sadja. Vendar se bo pa moralo nakupovanje znatno omejiti, ker je tehnično nemogoče izvesti sušenje sadja v tolikem obsegu, kot se je zamislilo. Nakupi se po deželi kolikor mogoče veliko suhega sadja. Svežega sadja bo imela mestna aprovizacija čez tri tedne že toliko na razpolago, da ga bo prebivalstvo po zmernih cenah lahko nakupilo tudi večje množine. Jesensko sadje obeta biti zelo lepo in trpežno. — Pričela se jc sezona prašičjih izdelkov. Letos izvrši mestna oprovizacija podelavo vseh za Ljubljano določenih prašičev v lastni režiji. Špeh bo na razpolago prebivalstvu na posebne izkaznice za mast, ki se razdele prihodnji teden po krušnih komisijah. Kadar bo dovolj špeha na razpolago, dobe posamezne stranke tudi večja množine špeha. Kar bo prašičjega mesa preostajalo, ga mestna oprovizacija posuši, oziroma podela v klobase ali salami, Aprovizacija ima namen, da s.i zagotovi primerno zalogo, posebno ko je pričakovati pomladi pomanjkanje mesa. Na trgu pa bodo mesarji predajali hrbet (kare) in reber-ca, da bo občinstvo tudi za vsakdanjo po-tero bo dobilo dovolj prašičjega mesa. — Navzlic reviziji krušnih kart imajo nekatere stranke več kart, kot so jih upravičene prejemati. So še vedno nepošteni ljudje, ki si hočejo prisvojiti na škodo drugih večjo množino živil. Aprovizačni odsek sklene, da bo po svojih članih v dvomljivih slučajih izvršil na domeh ovadencev preiskavo, da ugotovi število v gospodinjstvu prehranjevanih oseb. — Pritožujejo se stranke, cla so pričeli razni peki peči manjši kruh in sicer po 50, 52, in 55 dkg, namesto po 70 dkg. Tudi nekateri peki zahtevajo za kruh višje cene. Občinstvo se opozarja, da vse konkretne slučaje naznani takoj mestni pritoževalnici. Hlebci morajo tehtati po 70 dkg in sc sme zanj zahtevati 36 vinarjev. Mestna pritoževalnica posluje na mestnem magistratu (zglaševalni urad) vsaki delavnik popoldne od 3. do 5. ure. Sem naj se naznanjajo tudi stranke, ki imajo neupravičeno preveč krušnih kart.
Beguncem do Dunojn in drugod.
Iz posameznih krajev, posebno iz Dolnje in Gornje Avstrije prihajajo pritožbe, da delajo oblasti težave glede dovolitve podpore. Na nekaterih krajih zahtevajo glavarstva celo pismene prošnje, čeravno to ni potrebno. V takem slučaju naj se odpošlje na glavarstvo kratka prošnja po sledečem vzorcu:
An die k. k. Bezirkshauptmannschaft
in (napiši ime okr. glavarstva, kjer
stanuješ).
Der Unterzeichnetc (napiši svoje ime in priimek, odkod si in v kateri politični okraj spada domača tvoja občina), geboren im Jahre (napiši tvojo rojstno letnico), mit-tellos, \vohnhaft im (označi natančni naslov tvojega stanovanja, oziroma bivališča), bitlet um Anweisung und Auszah-lung der Fliichtlingsunterstiitzung im Sin-ne und nach Matlstabe der Verordnungen des Ministeriums des Innern vom 23, Juli 1917 Z, 45,249 und vom 6, August 1917 Z, 50.368.
(Kraj bivališča), am 12. Sept. 1917.
Podpis.
Vlada je gotove kraje izključila za begunce, ki hočejo dobivati begunsko podporo. To so v prvi vrsti: glavna mesta, znana kopališča in letovišča. Dunaj je zdaj za begunce že zopet »zaprt« od 1. avgusta dalje, t- j,, vsi taki begunci, ki so stanovali na Dunaju pred 1, avgustom t, 1„ morejo dobiti begunsko podpor.o. Taki naj se /glase z domovnico ali kakršnimkoli dokazilom in s policijsko zglasnico pri osrednjem begunskem uradu v II. okraju, Zirkengasse št, 5, IV. nadstropje, št. 10; tam jim takoj napišejo knjižico, na katero potem dobivajo v Romersal zraven tistega orjaškega kolesa (Riesenrad) vsakih 14 dni po 28 kron, Kdor se je pa naselil tu po 1, avgustu, danes nima pravice do begunske podpore, Ako se je naselil kdo na Dunaju (in podobno v ostalih »zaprtih« mestih) iz kakih posebnih razlogov (ker ima tu znance ali sorodnike, ki mu gredo na roko, radi kakih študij itd,), mora napraviti posebno prošnjo na notranje ministrstvo, begunski oddelek (Fliichtlingsabteilung), Hoher Markt Nr. 5, in tam, pravijo, bodo uvaževali podobne razloge in dovoljevali begunske podpore.
Da bi plačali begunske podpore nazaj do 21. julija, nočejo pri ministrstvu nič slišati. Podpora jim tiče le od dneva zgla-sitve. Zato je treba našim beguncem priporočati, naj se zglašajo za podporp prvi dan, ko so prišli na svoje novo bivališče.
Nosečim materam, ki jih muči migrena, težkoče v želodcu vsled nerednega odvajanja, tesnobni čut, pospešuje naravna „Franz Josef" grenčica, večkrat že v manjših množinah zaužita, brez truda in brez bolečin lahno oddajanje in odstrani v kratkem času prebavne slabosti.
Na zasebnem učiiiSču Legat v Mariboru ss prično dne 2. oldobra 1.1. novi tečaji za stenografijo, strojepisje, pravopisje, poslovna pisma, računstvo v zvezi z osnovnimi pravili enostavnega knjigovodstva, zemljepisje, lepopisje in nemščino. Doba 6 mesecev. Prospekti zastonj. Govoriti je mogoče vsak dati od 11.—12. ure. Maribor, Viktringhofgasse 17, I. nadstr.	1916
IsSla je in se dobiva skoro po vseh trgovinah
Družinska Pratika
za leto 2918 s podobo sv. Družine, gs?i-
Ceoa izvodu 40 vin.
Segajte po nji in zahtevajte jo povsod!
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijatelj cm, da jo umrl dno 13. avgustu 1.1. v Odobesti na Ilumutiskem vsled ran, dobljenih na ondotnem bojišču in bil naslednji dan istotnm pokopan naš iskrenoljubljeni sin in brat
pešec domačega tloiuobr polka
v 25- letu svoje dobo.
Bodi mu lahka tuja zemlja! Pokoj večni njegovi duši!
Poljane pri št. Vidu nad Ljubljano, dno 14. septembra 1917.
tovro in Marija FIorjanč!č
starši.
Izidor, Marija, Marjana, Frančiška,
brat in sestre.
Podpisani javlja č. g. duhov-.»j,« nt; ug a r ss nlkom in slavnemu občinstvu, {iifeli &g!!my» da som radi oprostitve vpja-ščino zopet začol izvrševati svojo obrt, ter se prav toplo priporočam za conjcna naročila. — Izgotovljea imam kip Marije čist. spočet., visok 18" cm iu kip hurdske Marije, visok 150 cm, katera se. lahko takoj po primerni ceni oddasta.
Fr. Ks. Tančic, psiioliar, taiM, Ooreiijs&o.
2327
Ženifna ponudba!
2322
ladenic s 25 leti (vojak), s 70.000 K p rc-oženja, se žslt seznanili z inteligentno
f Mladem
moL.-j-, .. ............... _ ................
gosoico z nekoliko premoženja, v starosti 20—25 let v svrho ienilve. — Le resne ponudbe s slijco naj se blagovolijo poslati na naslov: Ste v o Umctii, Suije št. 5, pri Ri':t;ici. Slika sc vrne, tajnost zajamčena.
Kupita se dobro ohranjeni pokončni
nmm 19 nli^fn mm S ii illllill
Ponudbe z navedbo ceno pod »Omara 100ic< pri upravi Slovenca.
iVaprosSssf jfe več
starih 0—7 tednov v PoSsopallSkl ulivl stev.
— " mm za 2 gospoda ali večja dijaka sa odda.
Naslov pove iz prijaznosi uprava lista pod 2333.
Nad dreves
je naprodaj na drevesu na Golovcu, Hradeckega vas iS i. 8. Natančneje se poizve ravnotam.	2318
.m s; v o
i fFflS^fllflfft samo za hišna dela, \ll U / |||P|I ki j i ni treba hoditi
lili lllSillllkl nakupovat, se išče ^BfiaBS^Ba ob dobri hranl in
plači za čas od 7. zjutraj do 2. popoldne. Predstavi se naj med 12. in 2. uro popoldne pri RicMerju na Kutinovi c. 23/11,
Več tiobirlii
~ m t«™ in iiar|n
sprejmo proti dobri plači, preskrbi stanovanja in hrane stavbna tvrdka Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.
V neizmerni žalosti naznanjava v svojem in v imenu svojih otrok da jc umrl naš srčno ljubljeni in najboljši otrok

po kratkem mukapolnem trpljenju, previden s sv. zakramenti v cvetoči mladosti 15 let
Pogreb bo v nedeljo 16. t. m. ob 5. uri popoldne v Trbovljah. Trbovlje-Vode, 14. septembra 1917.
Franc in Ivana Delničar,
starši.
..........
'S38KI
Stev, 13021-1917.

gleds npurabe eteMčnegsi toka iz raiesflsse etefcSraro!«! te psa
ii mssine —
Deželno stolno mesto Ljubljana stoji pred znanim dejstvom, da bode zadostna preskrba občinstva s svečavo in premogom tekom prihodnje jeseni in zime izključena.
Zato je treba pravočasno uporabiti vsa sredstva, da ne bo v Ljubljani zavladald splošna tema.
Mestni magistrat mora uporabo elektrike in plina omejiti samo na najnujnejšo potrebo. Le tedaj bo mogoče mestni elektrarni in plinarni vzdržati redni obrat preko zime.
Javni uradi in pisarne, kakor tudi trgovine morajo omejiti svoj delavnik na čas dnevne svetlobe, katero je treba do cela izkoristiti.
Vsa ostala razsvetljava po gostilnah, kavarnah, delavnicah in zasebnih stanovanjih se naj omeji do najnujnejše potrebe.
Te omejitve bo seveda mogoče doseči le potom strogih uradnih odredb ln kazni, ker je znano, kako težko je prepričati posameznika, da bi žrtvoval v splošno korist le del svojih udobnosti.
Ministrstvo za javna dela je v novi naredbi z dne 1. septembra 1917 štev. 370 odredilo stroge predpise glede uporabo elektrike in plina.
Poleg te ministrske naredbe je občinski svet v seji dne 11. septembra 1917 za Ljubljano določil še sledeče omejitve:
1.	V času od 1. oktobra do 31. marca se bode oddajal plin in elektrika za vse pisarniške prostore samo od 8. ure zjutraj do 3. ure popoUlne — zato naj se po vseh javnih in zasebnih uradih razdelijo uradne ure na dnevni čas. Izven navedenega časa je vsaka uporaba plinove in električne luči v pisarniških prostorih in pritiklinah prepovedana.
Čas od 3. ure do 4. ure naj se porabi za snaženje uradov.
Izvzeti so le javni uradi, ki morajo imeti nočno službo, tam je samo najpotrebnejša luč vsakočasno dovoljena,
2.	Šolski pouk naj se razdeli na dnevni čas. Uporabljajo naj se po možnosti opoldanske ure, da lahko odpade večerni pouk.
3.	Trgovine in skladišča ne smejo uporabljati plinove in električne luči pred 8. uro zjutraj, in
od 17. septembra do 31. oktobra ne po 5. uri popoldne od 1. novembra do 28. februarja „ „ 4. „ „ od 1. marca do 31. marca „ „ 5. „ „
Izvzete so le trgovine z živili; te smejo uporabljati omejeno razsvetljavo od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
Za točko 3. veljajo olajšave v smislu § 20 ministrske naredbe z dne 1. IX. 1917.
4.	Za delavnice, gostilne, kavarne in druge javne lokale naj so natančno določi pri posameznikih velikost in število luči. Za princip naj velja, da sme goreti največ polovica preje običajne razsvetljave. Ostala zarila naj se odstranijo.
5.	Vsaka reklamna razsvetljava je prepovedana ravnotalco, kakor sleherna luč v izložbenih oknih ali pred vhodi in okni javnih in drugih lokalov.
6.	V hišnih vežah, na stopnjiščih in hodnikih so dovoljene le lOsvečno žarnice ali najmanjše plinove svetilke, goreti sme le polovica preje običajnih luči in sicer najdalje do 9. ure zvečer. Zjutraj so te luči sploh prepovedane.
7.	Za privatna stanovanja se naravnost določi, katero množino električnega toka sme stranka na dan porabiti v posameznih mesecih.
Za merilo naj velja poraba toka 25svečne žarnice, ki sme goreti do 10. ure ponoči, odnosno kolikor se poprej vgasuje, toliko časa sme goreti zjutraj.
Za stanovanja, do največ 4 stanovanjskih prostorov (vštevši kuhinjo), se dovolita dve žarnici po 25 sveč, za stanovanja z več kot 4 stanovanjskimi prostori pa 3 žarnice po 25 sveč.
Seveda se priporoča uporabljati manjše žarnice, katere potem lahko gorijo v večjem številu, oziroma dalj časa, ker porabijo manj električnega toka.
Izvedba predpisov pod točko 7:
Od solnčnega zahoda do 10. ure zvečer je potrebna luč v posameznih mesecih:
oktober november december januar februar marc iz tega sledi:
a) da imajo stranke do 4 stanovanjskih prostorov pravico porabiti električnega toka na dan v mesecih:
142 ur
162 „ 175 „ 161 ;, 125 „ 114 „
oktober
november
december
januar
februar
marc
257 vatov -
307 „ = 316 „
291 * 250 „ 206 „
23 vinarjev
= 27 „ = 28 „ = 26 = 23 = 19
b) Stranke z več kot 4 stanovanjskimi prostori pa na dan v mesecih:
oktober
november
december
januar
februar
marc
385 vatov -454 „ = 474 „ = 436 „ -375 „ 309 „
35 vinarjev 41 43 39 34 28
Tako določena množina električnega toka je za vsako gospodarstvo obiln a dovolj. Dokaz temu, da tolike porabe v zasebnih stanovanjih tudi pred vojno ni dosegla niti polovica elektrarniških odjemalcev.
Strankam, ki imajo podnajemnike, se izjemoma sme dovoliti ena 25svečna svetilka več.
Za plinovo razsvetljavo v stanovanjskih prostorih se bodo po istem merilu izdala potrebna določila.
Kdor bi pa kljub prepovedi v stanovanju prekoračil dovoljeno množino električnega toka, temu se zaračuna vsak več porabljeni hektovat po desetkratni jednotni ceni.
Te kazni se uporabijo za aprovizacijo revnih slojev.
8.	Električni motorji se smejo od 17. septembra do 31. marca uporabljati izključno le pri dnevni svetlobi.
9.	Uporaba električnih ventilatorjev, kuhalnikov, likalnikov in drugih električnih aparatov je v času od 17. septembra do 31. marca vobče prepovedana. Zato naj se odklopijo. Izvzeti so samo zdravniški aparati.
10.	Poraba plina za obrtne namene je dovoljena le tedaj, če je drugačna kurjava nemogoča.
11.	Poraba plina za kuhanje je dovoljena, toda le v skromnih mejah za manjša jedila, ne pa za kuhanje opoldanskega obeda. Množina za kuho dovoljenega plina se bo še določila.
12.	Poraba plinovih peči, vodogorelcev in kopalnih peči s plinom je prepovedana, zato naj se vse take peči zapro in odklopijo.
13.	Vsakemu, ki bi z lučjo ne štedil ali drugače teh predpisov ne upošteval (izvzemši točko 7), zaračunal se bode ves tekom dotičn»ga meseca po-rabtjeni plin ali električni tok no desetkratni normalni ccni, v korist aprovi-zaciii revnih slojev.
V slučaju neizterljivosti tekom treh dni se dodaja plina oziroma elektriko ustavi.
Po trikratni kazni so elektrika ali plin sploh trajno odklopi.
14.	Naprava novih inštalacij za plin ali elektriko se načeloma prepoveduje, dovoliti so sme le v posebno nujnih slučajih.
15.	Mestni magistrat bo pri merodajnih oblastih in korporacijah izpo-sloval upoštevanje teh predpisov, v kolikor se tičejo javnih uradov, šolskih prostorov, zapiranja prodajalnic skladišč in delavnic.
16.	Ker pa vojaštvo konzunvra dobro tretjino električnega toka, preskrbeti je, da se bodo tudi vojaška oblasti, kolikor služba dopušča, prilagodile tem splošnim odredbam, ker to zahtevajo no le javni temveč tudi vojaški interesi.
Pripominja se, da je ministrstvo :a javna dela skrčAo množino dovoljenega premoga za vodovod in elektrarno od 175 ton na 120 ton tedensko.
Ker se je lansko zimo navzlic šted^nju porabilo po zimi na tedgn preko 175 ton premoga, je jasno, da mora o«t?ti Ljubljana tudi brez električne luči, če se občinstvo ne bo natančno pobcilo gori navedenim predpisom.
Mestna plinarna pa sploh nima dovolj zagotovljenega premoga, zato jo štedenje s plinom tem nujnejše — da ne bo treba plinarne po zimi zopot ustaviti.
Blatrstoi pretiš! $!es5 fear tise?a mestaga B&friaaa
2«BMS9 SaaŠEEMBS KTSESŽEi MŠpSiTigšSSBSpO ragSEEŽilja&O.
dne 14. septembra 1917.
Dobro ohranjcri

II liII li
>pnuHca m JMm ii!yy
se oroda. Vpraša rs s<i in ogleda v Slomškov; ulici 16, IL nadstropje.
Išč^-i* slnžbo kot
B * !!yy .c
■ pmiffi 11! Ul! lillilR m
Zmožen obeh jezikov Tudi na debelo. Plača po dogovoru. Nastop takoj Cenj« e ponudi-.e pod 2328 na upravo tega lista.
3*Cranilmea v JUdovlnei
registr. zadruga z omejenim poroštvom naznanja, da so vrši njen
r
IMis
za upravno leto 1916. v ponedeljek, dna 25. septembra 1017, ob 3. uri pop. v pisarniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo ravnateljstva.
2.	Potrjenje letnega računa za leto 1916.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Volitev ravnateljstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
MavjsaSellfstvo.
Ji!
kupuje po dnevnih cenah za c. in kr. vojaško oblast edino pooblaščenatvrdlca
Fražakcva ulica štev. 1, Ljubljana,
katera tudi želečim izda dovoljenje za pošiljatev.
Naznanilo kolesarjem I
Novo!--došio — — Novo!
Nadomestilo plaSčev in zračnih cevij za dvo-kolesa. Za eno kolo stane K 17-—, najnovejši elastični modeli K 38 —. Nove žepno električne svetilke brez baterij, dajo lepo trajno svetlobo K 30-—. Več različnih šivalnih strojev po ceni. Moška in ženska dvokolesa šo s staro pneu-matiko,	2310
F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28.
z dobrimi spričevali, star 16 let in pol, poštenih tss&sitfstaršev, ki so uči že dve leti trgovine, želi radi slabih razmer vsled vojne, vstopiti v drutio trgovino za 1 teto učne dobe. Najraje gre v Ljubljano, oziroma v drugo mesto, eventuelno tudt na deželo v večjo trgovino, mešano ali inanufakturno. Ponudbe sprejema upravništvo „Sioveuca" pod številko 2320.
2325
begunec, stir 18 let, želi primarno sinode tudi na deželi. Zmožen jo slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe na upravo Slovencu pod šifro „'£5ivaIid-boaim3c".
Sest mesecev staro
SiM ihb
proda Janez Mihelič v Suiartnem št 2 pri Savi nad Ljubljano.
Iščsrn \!i
v dobrem stanu, za novorojenca. Ponudbe na naslov: Poljanska cesia G/££ ivlariji Brumen.
Naprodaj jo
J I! Mili nI fL\iasa s
iiiitausii piuti
Več se poizve na Giincah 21, pošta Vič. Kupim dobro ohranjeno $ ?!
Icnac Marinko, Brezovica 30 pri Ljtibijani.
vajena vsega gospodinjstva, išče mesta v župnišču. Ponudbe se prosi na upravo lista pod ŽupniŠče 2335.
jim m SHIlilll
Zamenjam
MM® m
mm iijp
obstoječe iz 2 sob z vsemi pritiklfnami v prvem nadstropju, jako pripravno. Če mogoče s 3 ali 2 sobama. Prijazne ponudbe pod štev. 1000.
Iščem
zdravo, pošteno in snažno, za vsako delo pripravno. Plača dobra, po dogovoru. Nastop najraje takoj. Naslov povo upravništvo tega lista pod št. 2331,
eventuelno starejšega ali invalida sprejmo
lllssgnS pogrcbsaS saoisd o LJubljani,
Prečna ulica št. 2, II. nadstr.
na stanovanje in hrano sprejmo odlična družina v Ljubi ani proti odplačilu v živilih. Naslov v upravi lista pod št. 2311.
<A
sadjevec razpošilja A. Oset, p Guštanj, Koroško.
$,vtcmaiifrca past
za pudgane K 5 80,, za miši X 4 00. love brez nadzorstva do 40 živali v eni ..	noči, m.' zapuste nikaUe sledi iti so same zapet nastavijo Past m »curke
Š ^	»Hnpitl« vjame na tisoče ščurkov v eni noči, po t<.5 70. Past za muho »Nova«
j^;	komad 2-80. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja so po pov-
zetju nli proti predplačilu. Poštnina80 vin. Izvoz. tvrd. T^itner, IJunajUI. 130 Ploullnag 26-L
Porazdelitev vojnih hremen.
Dunaj, 10. septembra.
Eno najtežjih vprašanj je pravična porazdelitev vojnih bremen. Zakon o vojnih dajatvah določa, da mora minister za deželno brambo porazdeliti vojna bremena enakomerno na posamezne dežele, deželni predsedniki na okraje, okrajni glavarji na občine in župani na posameznike. Vojska pa gre svoja pota, in potrebe posameznih armad, ki ne morejo pri svoji preskrbi čakati, da se izvrši vse po predpisani uradni poti, ampak morajo v naglici seči po onem, kar jim pride v roko, so povzročile, da so se oddelila takozvana najožja, ožja in daljna vojna ozemlja, ki imajo v prvi vrsti služiti potrebi dotične armade, in v katerih se potem preko zakona in mnogokrat v nasprotju z zakonom po zahtevah armadnega poveljstva gospodari.
Kranjska dežela je vsled dolgo trajajoče vojske z Italijo usodo ožjega vojnega ozemlja v polni meri občutila. S ponosom lahko rečemo, da je naša domovina najtežja bremena rade volje vzela nase in je tudi oddala take množine, da ne bi bil prej nihče pričakoval, da je iz te na videz siromašne dežele mogoče toliko spraviti. Pa vse ima svoje meje, in kranjski deželni odbor je kot čuvar deželne kulture vedno opozarjal oblasti, da naj ne sežejo čez ono mero, ki je dežela brez hudega oškodovanja ne more prenesti.
Zlasti rekvizicija sena je spravila Kranjsko deželo v težak in jako kritičen položaj. Na opetovane nujne opozoritve in prošnje je dobil deželni odbor od najmero-dajnejše vojaške strani odgovor, da se Kranjska takoj razbremeni, ko bo dovoz iz zaledja pokril armadno potrebo. Po prizadevanju kranjskega deželnega odbora se je vršil pred enim mescem v navzočnosti zastopnikov najvišjega armadnega poveljstva poseben posvet radi Kranjske, pri katerem jc dr. Lampe najodločnejše zahteval, da se mora ves zistem, po katerem se sedaj vrši dobava krmil, v celi državi izpremeniti, sicer Kranjska popolnoma obnemore, preden pride pomoč od drugod.
Dne 10. septembra pa je minister H o-f e r sklical posvet vseh deželnih vlad oziroma namestništev, in deželnih mest za krmila, ter vojaštva, da se določijo pravične dajatve sena in slame za vse dežele enakomerno; Dr. Lampe in vladni svetnik Oton pl. D c t e 1 a sta s številkami dokazala, da je Kranjska že lani dala neprimerno več kakor vsaka druga dežela. Od upravičene množine je dala Kranjska lani čez 400 Jo, Koroška 98 %, druge dežele so pa silno zaostale, tako da je n. pr. Češka dala komaj 50 %. Kje je tu pravičnost? Letos daje za soško armado Kranjska tri četrtine, ostale dežele pa le eno četrtino, in na naše pritožbe se odgovori, da to velja le toliko časa, dokler se dovoz iz zaledja ne zveča. Mi pa nc moremo čakati, dokler se zljubi drugim, ki so tako srečni, da ne žive v ožjem vojnem ozemlju, več dati, ker tega ne vzdržimo. Zato zahtevamo, da se Kranjski njena dajatev nadalje odpusti in se z vso naglico rekvirira seno in slama po oddaljenejših deželah in dovaža k fronti v izdatnih množinah.
Nato je vsaka dežela podala svoje poročilo, in vse dežele razen Zgornje Avstrije so dokazovale, da nimajo vsled strasne suše krme niti za domače potrebe in ne morejo ničesa dati.
Od vladne strani se je podala izjava, da treba vsled teh razmer število živine skrčiti za eno tretjino. Pri armadi sc naj vsi nepotrebni konji v zaledju odpravijo. Najbolj je, če jih dajo kmetovalcem v rejo za delo.
Glede na negativno stališče drugih dežel je ob sklepu zborovanja dr. L a m p c opozarjal na velikansko narodnogospodarsko škodo, ki pride od tega, da druge dežele zadržujejo dajatve. Saj so vojaški konji narodno premoženje, ki naj po vojski pride zopet ljudstvu v roke. Čc se pusti klavna živina poginjati od lakote, je treba tem več klati. Ali naj bodo vse krvave žrtve zastonj, zato ker se dežele daleč proč od fronte še sedaj nečejo sprijazniti s potrebnimi žrtvami? Ali se naj Kranjska, ki itak več trpi od drugih, popolnoma uniči? Zahteva od vlade in od vojaštva, da z isto silo kot na Kranjskem, nastopi drugod. Ako vsak posestnik v celi državi odda eno desetino sena, je armada čez mero preskrbljena, saj zahtevana množina 8 milijonov stotov sena in slame, pravično porazdeljena na celo državo, ne more nikogar uničiti. A da bi eden vse prenašal, drugi pa le gledal, tega se od nas ne more zahtevati. Zato sc naj ves zistem dobave po vseh deželnih mestih drugih kronovin nemudoma preustroji, da bo povsod tako izdatno deloval, kakor v ožjem vojnem ozemlju pod pritiskom vojaške sile žalibe deluje.
Tudi zastopnik najvišjega armadnega poveljstva je opozoril vse deželne politične oblasti in deželna mesta za krmila v istem smislu, ker bi bile sicer poslcdicc za ožje vojno ozemlje katastrofalne.
Na podlagi podatkov, dobljenih v tem ' posvetu, sc jc vršila potem seja pod pred-
sedstvom ministrskega predsednika S e i d-1 e r j a, v kateri so se predpisali vsem deželam kontingenti, ki jih morajo nemudoma dobaviti in odposlati armadi.
Za Sv. Gabrijel.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Pred Gorico, septembra 1917.
Iznad Železnih vrat, ki se odpro skozi mejne kraške grebene v Vipavsko dolino, se mi je odprlo goriško bojišče. Kot na dlani se je raztezala pod menoj bojna črta tja do Sv. Gore, ki jo je pokrival ogenj naših topov. Nad Gorico so drgetali zadnji večerni žarki. Oko, trudno tujine, je počivalo na njej kot na materi. Gorica, ki te iščejo tisoči pregnanih src, ki te posvečujejo tisoči izkrvavelih src! Ni nr^ta, ki bi gle" dalo že tretje leto tako strašno morijo okoli sebe, kot jo gledaš ti! Naši ljubezni te je iztrgal pohlep, a vemo, da ne za vedno, da boš zopet naša, da se te zopet oklenemo, očiščeni po trpljenju begunstva!
Že nad teden dni divjajo v goriškem odseku najljutejši boji. Plamen in dim ovijata hrib sv, Gabrijela (646 m) in valovita na njem kot neurje v visokih gorah. Iz So-čine struge, ki nudi od dolge njive do Gorice mnogo skalnih skrivališč iz peščenca, iz briških grap Oslavja, Pevme in Šent-mavra, raz krtin Sabotina in Sv. Gore, iz požganega goriškega polja tja do kron-herških gričev — od vsepovsod bruhajo topovi že od zgodnjega jutra uničevalen ogenj nanj. Od tisoč ran bobni zemlja pod menoj, gromenje topov se pošastno vali po Vipavski dolini, se odbija od strmih sten Trnovskega gozda in se vrača k ognjenemu kolobarju, ki se ovija kot krona v dim in plin zavitega kadečega se Sv. Gabrijela. In ko se bo zvečerilo, ko bo plame-neča plast dima ugasnila v mraku kot ugaša solnce v morju, tedaj se bodo izluščile iz mraka laške kolone, plezale po strminah Sv. Katarine, sc usipale iz razvalin Solkana, izmed romarske poti na Sv. Goro, iz nevidnih jarkov in rovov, iz tajnih votlin in kavern, iz potuhnjenih dolinic in grap in naskakovale naše postojanke, ki jih je razdjal njih ogenj. Val za valom bo butal v kraške čeri, val za valom se bo razbil ob živem zidu branilcev. In znova in zopet znova ..,
Kaj hoče Cadorna? Po široko zasnovanem, silnem napadu na celo soško fronto, Ivi naj bi konečno prebil pot do Trsta, se je napadalna-sila zožila na 6 kilometrov dolgi odsek Panovec—Sv. Gabrijel. Po trenutnih uspehih II. laške armade, ki ji poveljuje osvojitelj Gorice general Capel-lo, na Banjški visoki planoti, je po »zavzetju« Sv, Gore, ki smo jo radi operacij pri Kalu sami izpraznili — obtičalo laško prodiranje pred novimi našimi postojankami, ki so še strašnejše od prejšnjih. Laško časopisje je zavpilo pijanega zmagoslavja in obdalo Sv. Goro s čudežno glorijolo — a laški polki krvave zaman dan in noč na pobočjih Sv. Gabrijela, ki čuva Vipavsko dolino. Kje je tu uspeh? Laška armada je ravno tako blizu in ravno tako daleč Trsta — kot je bila prej: Sv. Gabrijel visi kot Damoklejev meč nad Gorico in Grmada jc v železnih pesteh naših čet.
Polagoma je plameneča groblja Sv. Gabrijela ugaševala. Kakor iz prerezanih žil kri, je brizgnil še tupatam plamen, za-sikal in utonil v dimu in plinu. Iz solkanskih in kronberških hiš je planil požar, v Panovcu so zasijali kresovi. Bobnenje težkih topov je utihnilo in neznosni milje objel bojno črto. Toda kmalu je švignilo v temo bliskanje ročnih granat in žarki letečih min so plesali med visokimi rožami žarečih raket. Boj pehote se je vnel. Mirno sem opazoval to epizodo naj-ljutejših bojev svetovne vojne, ker niti za hip nisem zdvomil nad vztrajnostjo naših čet, nad trdno voljo, ne umakniti sc niti za ped, naj stane, kar hočfe!
Še enkrat sem pozdravil Gorico skozi svetlo noč in se vrnil v stan višjega poveljstva, kjer me je čakala vesela vest, da smo s kratkim a odločnim protisunkom zavzeli vse naše postojanke nazaj, ki smo jih izgubili v prvih dneh 11. soške bitke na črti Vršič-Korite-Selo, južno od Kostanjevice. S tem udarcem, ki dokazuje našo nepremagljivo moč in priča o napadalnem duhu naših čet, ki komaj čakajo pohoda v Furlanijo — je izgubil Cadorna razen par razrušenih hiš Sela vse, kar si jc z ogromnimi žrtvami prisvojil na Krasu. Boroevičevo armado pa venča nov, sijajen uspeh, ki si ga je priborila v najljutejši vseh dosedanjih bitk ob Soči!
Mej pumo ionov?
(Dopis ia krogov beguncev.)
McLihii otroci gredo od nekdaj radi i.', mesta na deželo, da se tam poradujejo z božjo naravo ter uživajo mnogo boljši zrak nego jc mestni. Tudi otroci z dežele gredo radi v mesto, kjer gledajo velike stavbe, široke ceste, razne naprav« ter vse to pozorno občudujejo.
Tako prvi kakor slednji se pa vendarle kmalu nasitijo teh sprememb. Oči se jim naveličajo gledati, ušesa poslušati in tudi srce jim je polno že vsega, radi tega niso več radovedni, nič več ne povprašujejo, za nič več se nc zanimajo. Pač pa se slišijo iz ust teh malčkov neprenehoma besede: »Kedaj pojdemo domov?«
Teh besed, tega vprašanja se pa žali-bog danes ne sliši le iz ust malih, ki bi sc bili šli radovat iz mest na deželo, z dežele pa v mesta, ampak tudi iz ust milijonov nesrečnežev vsake vrste in starosti, in ne le v naših pokrajinah, temveč v mnogih drugih na svetovni vojski udeleženih držav.
Kedaj pojdemo domov?« povprašujejo vpognjeni, sivolasi, plešasti, popolnoma onemogli starčki, povprašujejo stare, suhe, bolj smrti nego človeku podobne ženice, katere sam duh drži po konci.
»Kedaj pojdemo domov?« se povprašujejo sploh vsi pregnanci, ko se kje snidejo; še celo oni nesrečniki, ki leže bolni brez prave hrane, brez zdravil, brez vsega, kar bi trebalo in od katerih ve vsak, ki jih obišče, da ne bodo nikdar videli sv 3-jega domačega kraja.
Mnogo je tudi takih, ki sicer spoznajo sami, da gre njih življenja tek h koncu, a si vendarle to žele, da bi vsaj prišli domov, tam umrli in bili pokopani na domači zemlji; a mnogo takim se želja ni izpolnila in še mnogo njim se ne izpolni.
»Kedaj pojdemo domov?« so povpraševali mnogi mladi in stari nesrečneži, ko so komaj par mesecev bivali na tujem, danes pa že počivajo v grobu, daleč tam od svojih domov. Njih grobovi bodo večno osamljeni, ker nikdar in nikoli ne bodo mogli tja svojci, da bi na njih molili; enaka ! usoda kakor z grobovi daleč v tujini padlih
vojakov---
Najbolj se menda povprašujejo pregnanci z Goriške, kedaj da pojdejo domov. Pisec teh vrstic slišim vedno taka vprašanja, osobito od pregnancev iz občin vipavske doline, Dornberga, Prvačine, Gradišča, Volčjedrage, Vogerskega, Renč in Vrtojbe. Vsem tem nesrečnežem naznanjam tem potom, da sem bival celo poletje v svoji rojstni vasi, v nekdaj tako lepi Pr-vačini ter prestal marsikaj hudega, žalostnega in nevarnega.
Vesele ure pa nisem preživel niti ene, niti enega normalnega udarca ni bilo moje srce, pač pa sem čestokrat jokal, bridko jokal, včasih celo zavjekal strahu, groze in obupa, spoznavši in videvši toliko preteklega, sedanjega in bodočega gorja ubogega človeštva! Videl sem, kako podirajo laške granate naše stavbe in naših sosedov na Gradišču. Granata za granato, pok za pokom cele dneve ;hiša za hišo zginja s površja in gost dim pokriva celo vas, cel hrib, celo dolino. Razni predmeti žvižgajo z ene vasi v drugo, kjer zadajo večkrat komu hude rane. Tudi cerkvi Matere božje Lah tam ni prizanesel, porušil jo je pri velikem oltarju do polovice. Le zvonik kljubuje še vedno tisočim in tisočim granatam z neznatno rano na sebi. Renče so kup razvalin že davno, enako je seveda v Vrtojbi in Volčjidragi. Na Vogerskem so pa hiše raztrošeno zidane, zato se dobe tam še povečini v boljšem stanju. Na Prvačino je dobil Lah tudi piko, zato je tudi tej občini podaril več tisoč jako gorkih poljubov. Najbolj porušene hiše v Prvačini so: žup-nišče, par hiš za cerkvijo, par v Britofu, Petrava, Čornčeva, šola, par v spodnji Koloni, Frančeškotova lopa, Mamilovičeva, Skokanja in Žnidarjeva. Manj poškodovanih je približno deset hiš. Tudi v Prvačini se zvonik še ni ustrašil in stoji inožko tako in tam kakor vedno; na cerkvi se pa poznajo le male praske. Vse ostale hiše so pa poškodovane od »toče«, več njih tako močno, da niso več za nobeno rabo, niti za hleve ne. Ista toča je zadela tudi vinograde, polja, travnike in hoste ter prizanesla le redkokomu.
Zato, dragi sovaščani in občinarji sosedje, s tem Vas nočem žalostiti, pa tudi tolažiti ne, najmanj pa spraviti v obup. S tem sem Vam hotel podati le pravo, resnično sliko naših ljubih domov.
Vse to pa še ni tako obupno, da ne bi se moglo zboljšati in popraviti. Dajmo si korajžo in moč, kar je še imamo, da prebijemo, da prestanemo to gorje, ki nam jc je zadal naš sosed Lah in upajmo ter zaupajmo, da Oni, ki daje hrabrost in moč našim nad vse hvalevrednim vojakom ob Soči, da zadajajo sovražniku tako hude udarce, da vkljub velikanski premoči ne more naprej, bo tudi nas preskrbel. Vprašanje, kedaj pojdemo domov, pustimo prav za nazadnje, sedaj poprašujmo sebe in druge: »Kam pojdemo domov?« In ko bo to vprašanje -kam« rešeno, tedaj bo koj tudi rešeno »kedaj« pojdemo domov.
V najboljši nadi, da do tega ni več dolgo, pozdravljam prav lepo vse pregnance iz evakuiranih občin lepe vipavske doline.
F. G., bivši p. p.
Pismo od Sereto.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Da bo vedela slovenska domovina, da tudi ob Seretu, daleč daleč v rumunski deželi, stojimo na straži njeni sinovi in noč in dan mislimo nanjo, pošiljamo te vrstice.
Na našem bojišču je bilo dosedaj skoraj popolnoma mirno; je tu pa t&m kak strel iz topa ali puške, da človek ne pozabi, da jc na bojišču. Včasih nas že zara-na zbude naši in sovražni zrakoplovi in streljanje. Tedaj vstanemo in opazujemo boj. Polagoma se letalci porazgube in zopet je vse mirno. Gotovo pa nam ti ptiči nič dobrega ne naznanjajo. No, dosedaj smo bili še prccej srečni, nevarnosti velike še ni bilo, v bodoče pa kar Bog da in sreča junaška.
Veliko dela naši fantje sedaj tu nimajo, ker smo vse potrebno dovršili pozimL Le zjutraj in proti večeru kaj malega izboljšajo, Hrano imamo sedaj dobro, kruh jc okusen, le voda je slaba. Toda tudi nanjo smo se navadili. Ko se približa večer, pridrdra kuhinja in razdeli večerjo — kavo. Pri tem vsak nestrpno čaka na poštno vrečo, ki jo kuhar pripelje s seboj. Morda je v njej zanj zavojček od doma, morda pismo ali vsaj dopisnica od dragih? In čc je res med srečnimi prejemniki, kako se mu razvedri lice, kako čita in čita in pozabi celo na kavo, katere jc prej komaj čakal. Kako s težkim srcem pa sc nasprotno vrača tisti, ki se ga v dragi domovini nihče ni spomnil. Kaj pomeni par vrstic iz drage roke, to ve le človek, ki je poizkusil živeti na fronti. Hvala Bogu, da dobivam vsaj časopise, ki me vežejo z domovino! Takoj se zatopim v branje. Kmalu se zbero krog mene naši fantje in povprašujejo kaj je novega. Pa tudi Furlani se približajo in nekateri me vpraša v svojem narečju: »Še škrivin i žurnai, no ven ančamo la paš, kuant tornin tai neštri lugš?' (Kaj pišejo časopisi, ali ne pride še mir, kedaj sc vrnemo v naše kraje?) Kaj naj mu odgovorim, ko se ravno to sam zaman vprašujem? Pravim mu pol resno pol šaljivo: »Če se nc vrnemo letos, pa gotovo drugo leto.« Potem me prosi te ali one stvari, naj mu kaj raztolmačim itd., kar vselej rade volje storim. Kaj ne bi! Ti revčki že dve leti nimajo nobenega pisma od doma, nobenih poročil, r,e vedo, ali so njih stariši še živi ah pa jih že krije črna zemlja. Tudi na dopust njih kdo ne more iti, ker nima kam. Mi Slovenci, kar nas je tukaj, smo v tem oziru mnogo na boljšem, ker so naši domači še vedno pod varno domačo streho. Mnogo bomo mi vedeli povedati o vojnem življenju, toda še več pa oni, kaj so prestali v, tej vojni!
Tu nas je prava mešanica skupaj: Slovenci, Furlani, Poljaki, Čehi, ki smo pride-ljeni nekemu ogrskemu polku, potem Mažari in Nemci, ki jih jc seveda največ. Slovencev nas ni veliko; pri našem bataljonu sva samo dva Slovenca telefonista, vsi drugi so ogrski Nemci. Kakor vem iz lastnega prepričanja, znajo biti z nami uljudni, večkrat pa postrani zagodrnjajo. Naš bataljonski komandant zna vse jezike, pa tudi več drugih častnikov razume naš jezik, tako da si naši fantje lahko pomagajo. Ogri nas ne motijo, samo to nas jezi, da nas mečejo z Italijani v en koš. Pa naj bo tudi to v božjem imenu.
Vsi tukajšnji Slovenci pošiljamo naj-iskrenejše pozdrave in želimo že skorej skorej: Na svidenje!
R. B.
IS^iS^OSE!«!*?!?^^
*«
od mmm osnim.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Med visokimi mejnimi gorami, v daljni Rumuniji, leži mala dolinica pravzaprav soteska, petsto metrov nad morjem, katera se vleče daleč tja proti vzhodu preko obeh bojnih črt. Kakor svitel pas se vijo gorski potok ob robu gričev s svojo kri-stalnočisto, vedno mrzlo vodo. Po bregovih naokoli se pase živina. Zvonci cinglja-jc in ako ne bi padel tu in tam kak strel, bi mislil, da sem na kamniških planinah. Tudi široka cesta pelje po sredi soteske, na kateri mrgoli čez dan ljudi in konj.
Na večer postane bolj mirno; krog in krog sc zablišče ognji, ki izginjajo daleč tam za bregom. Na stotine jih jc, kakor o Kresu, mali in veliki. Ob njih sede temne postave vojakov. Tu jc zbrana cela širna Avstrija vseh narodov; tudi Ogra ne manjka nikjer. Tam pri prvem sedijo Dunajčani, čas jim krajša harmonika, katera spremlja nape v neke pesmi v dunajskem narečju. Pri drugem plešejo Ogri svoj čardaš, ob spremljanju orglic. Hitro premikanje nog na golih skalnatih tleh povzroči, da včasih kateri pomeri majko zemljo, kakor jc dolg in širok. Seveda ni smeha nc konca ne kraja. Košček domačega življenja ob taborskem ognju, pod milim, z zvezdami posutim nebom, prežene za trenutek otožne misli, pesem zadoni, sprva tiho, nekako boječe, potem pa vedno krepkeje odmeva od gora — - pesem domačije na tujih tleh.
Tam pri ognju sedita dva mlada fantiču 'devetnajstih let. Eden zre nepremično na sliko v roki, Ker me zanima, kakšna
rojaka sta, izvlečem smodko iz žepa ter j poprosim malo ognja. Dva vljudna Ukra- ' iinca sta, nekje tam od Črnovic. Dolgo ča-/c nista videla domače grude, kruti sovražnik je gospodaril tam, kjer jima je te-kla zibel. Mlajši zre nepremično na sliko, ki predstavlja njegovo majko. Še enkrat jo mora pogledati, poljubiti, preden ide k počitku. »Zlata maj^a, kje si? Si še živa? Ti jc pjizanesel neprijatelj?« Misij se mu vrste druga za drugo. Tako mlad, skoro otročji obraz, pa mora že prenašati vse bridkosti in težave krute vojske, daleč proč od mile mu Ukrajine.
Še k sosednjemu ognju pogledam. Precej star možiček, s pipico v ustih, glavo podp/to s komolcem, sedi sam pri ognju. Nepremično zre, kako ližejo plameni suha drva. Ostro začrtane poteze kažejo, da je mož veliko pretrpel, ne samo telesno, nego tudi duševno.
>;Dobar večer!« ga pozdravim po hrvatsko.
Na moje največje začudenje mi odgovori slovensko. Mož je primorski Slovenec, nekje tam od Gorice. Molče si podava roke. Molčala sva tudi poslej, le srci sta govorili o nesrečni domovini. Pač bi bila oba veliko srečnejša, ako bi se mogla boriti proti dednemu sovražniku, toda tudi tu rabi domovina naše moči. Le eno je strašno, kar boli srce: ako prileti krogla in zadene, da počiva truplo daleč proč od mile blagoslovljene slovenske zemlje--
Luna je že prispela na obzorje, ognji so ootemneli, pesem je potihnila, vse že počiva, le midva še sanjava bde o naši lepi domovini------J. T.
Tretjemu polku tirolskih cesarskih 'ovcev nas jc dodeljenih več slovenskih fantov, ki opravljamo bojnostražno službo na tirolski fronti. Straži poveljujem podpisani. Da si kratijo čas, so si naši fantje izmislili nekaj pametnega. Zbrali so se skupaj rokodelci in ustanovili na bojišču pred sovražnikom celo delavnico. Vsa reč obstoji v priprostem orodju, katerega so si naši mojstri sami napravili. Tu je predvsem čevljar Jožef Gleščič iz Osjeka pri Gorici; vse orodje si je napravil sam, med drugim več parov kopit po angleškem in ameriškem vzorcu. Njegovi izdelki so pravo mojstersko delo. Drugi z.cpet — Anton Krem iz Staresušice pri Postojni, po poklicu sodar — je začel izdelovati paličke za izprehod iz trdega bukovega lesa. Palice so tako Jične in močne, da si jo gotovo privošči vsak, kdor pride na stražo ali pa mimo. Največ jih pokupijo gospodje častniki in celo gospod polkovnik si jc eno naročil, na kar smo zelo ponosni. Vse Kre-aiovo orodje je žepni nož in polokrogli oblič, katerega si je sam naredil, razen tega nekaj pol steklenega papirja. V takem iti sličnem delu nam čas hitro poteka in kadar se nam posreči kaka posebno dobra kupčija ali žanjemo posebno laskavo pohvalo, je pa za nas dan veselja. Tak srečen dan imamo danes in židane volje kličemo dragim roditeljem« znancem in slovenskim dekletom: Zdravstvujte do svidenja! Podlovec A. Križaj iz Zg. Šiške.
Kornilov je prišel sredi meseca junija 1915. leta v Neulengbach, kjer sem bil nastavljen — piše dr. H. Kraus — kakor zdravnik v taborišču vojnih ujetnikov. Tu je naše vojno ministrstvo v prejšnjem gradu Lichtenstein ustanovilo taborišče za višje ruske častnike, med katerimi, je bil tudi L. P. Kornilov, ki je prišel meseca maja 1915 v naše ujetništvo, in sicer kakor mi jc pravil — prostovoljno. »Jaz sem ostal od svoje divizije popolnoma zapuščen s svojim štabom v Karpatih. Štiri dni smo blodili po gozdu brez hrane in smo si gasili žejo v močvirju ali pri potokih. Iskali smo svojih ljudi in smo se nadejali, da jih dobimo. V tem smo srečali avstrijsko patruljo, kateri sein se uda.1 s svojimi popolnoma utrujenimi častniki vred.« Tako je on sam izpovedal. Govorica, češ da je Kornilov za svojo osebo zahteval posebno ravnanje, je — vsaj kolikor je meni znano — neresnična. Avtomobil smo mu dali, ker je bil izmučen, Kornilov kar ne more pre-hvaliti Boroeviča, ki se je tedaj bojeval v Karpatih. Boroevič ga je jako prijazno .sprejel in njegovi ženi v Petrograd brzoja-vil, da Kornilov, njen mož živi in cla se le lahko ranjen nahaja v avstrijskem ujetništvu.
Pri tej priložnosti sem zvedel, da se žena Koi;nilova s svojima otrokoma vred po svojem prihodu iz Mandžurije drži v Petrogradu. Pred sedanjo vojsko je namreč bival Kornilov v Mandžuriji. Od tam jc bil odposlan s posebnim vlakom na evropsko bojno polje. Vozil se je jako hitro, namreč samo 12 dni. Kornilov se je v rusko-japon-ski vojski jako odlikoval, je bil tedaj naglo kot mlad častnik povzdignien za polkovnika in je prevzel v Evropi ;lcoj večje poveljstvo, Omenil mi jc večkrat, da jc od ru-
sko-japonske vojske bil v posebni milosti tedanjega generalisima, velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Po zasedenju vzhodne Galicije je Kornilov operiral v Karpatih na Ogrskem. Spomladi 1915, 1. jc bila njegova divizija potisnjena do Dukle in v maju istega leta je kril na čelu svoje divizije, katere ni niti enkrat osebno k napadu vodil, umikanje ruske armade iz srednje Galicije, »Dvakrat so mi ustrelili konja pod menoj; že ranjen, v levo roko zadet, sjjm stal na čelu svojim četam, dokler niso bili vsi uničeni in razpršeni, na kar smo se zopet v gozdu našli « Rana na Levi roki se je že celila, ko jc sedanji vrhovni poveljnik prišel v Neulengbach. Jaz sem mu. rano pozdravil, ostala je le še majhna mrtvoud-nost, šibkost v celi levi roki, tudi se je videlo, da je drobnejša. Po večtedenskem masiranju in elektrezira.nju leve roke je bila ravno tako močna kakor desnica in moj racijent je bil zelo zadovoljen z mojim uspehom in zdravljenjem. Nr. njega-,'o zahtevo fcm mu moral napraviti zdr&vr.iSko izpričevalo v r.cmšken jeziku, kako re je zdramila ranjena roka, Kcrnilov govor: p-rfek-tno več jezikov in jc gcvcril rad o svoji jezikoslovni nadarjenosti. V govoru in pisavi jc popolnoma zmožen angleškega, francoskega, kitajskega in japonskega jezika, tudi nemščino je precej dobro govoril. V ujetniškem taborišču je^ ustanovil tečaje za ruske častnike za tuje jezike, posebno važnost je pokladal na nemščino in francoščino, Kuronci so poučevali v nemščini, neki stotnik pa v francoščini. Enkrat na teden so bila na njegovo zahtevo predavanja o sočasnem vojnem položaju, na katerih jc Kornilov osebno govoril. Srednje velike postave, ne jako krepak, je napravil vkljub temu vtis velike energije. Majhne, skoraj japonske oči, so pričale o veliki bistroumnosti. Tedaj je nosil špičasto brado, Z menoj je najrajši nemški govoril, hotel sc je priučiti gladki pemščini in mc je zmeraj prosil, kadarkoli sem ga francoski nagovoril, naj ž njim govorim samo v nemščini. S svojim ujetniškim krajem je bil precej zadovoljen. Gospa Olga Jauner, najemnica rečenega gradu, mu je posvečala posebno pozornost, odkazala mu je sporazumno z ujetniškim poveljstvom najlepšo dvorano, iz katere jc bil krasen razgled po okolici, Meseca avgusta 1915. 1. je bil premeščen v drugo taborišče na Ogrskem, odkoder je prišel na svojo prošnjo v bolnico, iz katere je — kakor znano — pobegnil. Ko sva se poslavljala, je dejal, da bo trpela vojska še 3 do 4 leta, V spomin mi je podaril svoj avtogram in mi je obljubil, da me po vojski enkrat v Rzcszovu obišče.
M\m
Na Mecklenburškem so podrli v Wis-mariu samostan Sv, Duha. Ob tej priliki so našli v nekem svetem pismu pergament, v katerem je bila zapisana vglezanimiva prorokba. Napisal jo je nek redovnik leta 1701 in sc pergament hrani na rotovžu v Wismarju pod steklom. Slove: Gospod! Usmili se svojega ljudstva, ki se vedno bolj od tebe odvrača. Podira tvoje samostane, uničuje tvoje svete redove. Prilašča si tvojo moč in si jo uslužbuje v svoje namene. V času, ko bo papeževa stolica prazna, bo Evropo obiskala strašna kazen. Z zlobo, pbrekovanjem in sovraštvom bo hujskala mala kopica. Umor kneza bo zanetil požar. Dvignilo se bo sedem držav proti ptiču z dvema glavama in proti ptiču z eno glavo. Ptiča bosta ščitila s svojimi peron svojo pravico, s svojimi kremplji jo bosta branila-Kneza iz sredine, ki zajezdi svojega konja iz nasprotne strani, bodo obdali z zakopom sovražniki. Geslo njegovo slove: »Naprej z Bogom!« Vsemogočni Bog mu bo pomagal in ga vodil od zmage do zmage. Bila se bo velika borba na vzhodu in na zapa-du, veliko ljudi b,o uničila. Vozovi bodo vozili brez konj, gpreči zmaji bodo letali po zraku in bljuvali ogenj in žveplo, uničevali mesta in vasi. Ljudje bodo vse to gleT dali brez moči. Ljudstvo bo slišalo svarilo Boga in Bog bo svoje obličje obrnil proč Pobuna bo trajala tri leta pet mesecev. Lakota, nalezljive bolezni in kuga bodo zahtevale veliko človeških žrtev. Prišel bo čas, ko nc boš mogel in ne boš smel kupovati in prodajati. Kruh sc bo popisal jn delil. Morje bo zardečila kri. Ljudje bodo bivali na dnu morja in prežaii na svoj plen. Narod sedmih zvezd bo posegel v borbo in bo zahrbtno napadel bradasti narod in se bo odvrnil od središča. Vsa Porenska se bo tresla in rukala, a ne bo podlegla, marveč bo ostala do konca časov. Dežela v morju bo poražena s svojim kraljem in bo padla, na najnižjo stopnjo bede; bradasti narod bo še dolgo obstal. Prizadeti bodo vsi narodi, vsi narodi bodo valovali. Zmagovalec nosi križ. Med štirimi mesti s stolpi se bo odločilo. Tam stoji med dvema lipama križ. Zmagovalec bo tam pokleknil, razprostrl svoji roki in se zahvalil svojemu Bogu. Vojska bo odpravila vse brezbožne plese in obnovila božji red v cerkvi, v državi in v rodbinah. Vojska sc bo pričela, ko se bo priklanjalo polno klasje, dosegla bo svoj viš,gk, ko bodo črešnie tretiič cvcte-
le. Knez bo sklenil mir ob času Kristusove maše, — Šc zanimivejša, kakor prorokba sama, jc, ker smo jo čitali v nekem svobodomiselnem dunajskem listu,
mi
Griža je jako nalezljiva in navadno nevarna bolezen, ker zahteva dosti žrtev in ker pusti mnogim bolnikom pokvarjena črevesa. Snov nalezljivosti je znana. To so majčkene živalce, takozvani grižni bacili, ki se nahajajo v premnogih želodčnih iz-prazninah, in ki se razširjajo po vsem, kar pride z izprazninami v dotiko, posebno pa z rjuhami, perilom, obleko, nočno posodo, hrano; a tudi mrčes, posebno muha, kakor tudi domače živali lahko širijo to bolezen. Glavni vir nalezljivosti je pa človek, od katerega drugi bolezen posredno ali neposredno nalezejo. Kjer so grižavi ljudje, tam je tisočkratna prilika za okuženje drugih. Ker so nenavadno pogoste izpraznitve blata, v katerem je vse polno bacilov, jc najbolj snažnemu bolniku nemogoče, da sc ne bi postelja ali perilo kaj umazalo. Tako se dogodi, da okuženje ni nenavadno niti ob najboljši oskrbi in ob najboljših postrež-nih močeh. Koliko večja je nevarnost okuženja tam, kjer bivajo ljudje v slabih higijeničnih razmerah gosto natlačeni in ni že vsled tega čistota ljudi in sobnih predmetov mogoča! Bolezen nastopi navadno čez dva ali sedim dni po navadno neopa-žer.,'n okuženju. Pr\i znaki griže so: pomanjkanje slasti do jedi, bel jezik, utrujenost, neredna izpraznitev blata kakor tudi trodovitne bolečine brez mrzlico, da misli človek na želodčni katar in vsled tega ne čuti potrebe, da bi šel v pgsteljo. Že čez nekoliko dni jc drugače. Po črevesu vedno huje zavija, tako cja bolnik zvija od samih bolečin; velika potreba sc pojavlja vedno pogosteje, tako da nora bolnik po dvajsetkrat ali Sc večkrat na stranišče. Blata je vedno mari. In že ni več redka, godijasia, blatna mas:i, temveč lc šc nekaj žlic steklenr.stega zasliženja z rdečimi nitkami ali z večjo krvno primesjo. Tedaj j opravljamo potrebo z bolečinami v zadku. ■ Dolgost te bolezni je različna, to jc par dni ali pa tudi tedne in mesce. Pogosto tudi mrjo grižavi bolniki (15 odstotkov, kakršna že je griža). Večkrat pride po griži motenje v črevesih, tako da ne more biti bivši bolnik nikdar več vesel življenja.
Kakšna sredstva imamo zoper to kužno bolezen? Pred vsem je treba vsakega bolnika ali osumljenca dobro odločiti. To pa je mogoče W v dovolj prostornih sobah in ob stalni in dobro poučeni postrežbi. Bolnika najbolj odločimo, če ga damo v bolnišnico, ker je s tem glavni vir okuženja odstranjen. Nadalje je treba vse osebe in predmete, ki pride bolnik z njimi v dotiko, razkužiti (desinficirati), preden gredo iz bolnikove sobe. To se zgodi pcj oblastr veni naredbi. Da je to mogoče izdati, je postava, ki določa prijavo bolnih ali osumljeno bolnih oseb. Prestopki proti prijavi se ostro kaznujejo.
Da se i sami varujemo pred to sedaj po vseh deželah toli razširjeno boleznjjo, je treba najprej izpolniti oblastvene naredbe in pa vestne bolnikove postrežbe yi čistote. Pred vsem je potrebno, da si pred vsako jedjo roke in usta umijemo dobro, da ne prenapolnimo želodca in da ne jemo ne sirovega sadja, ne sirove zelenjave. Kakor znano, razsaja griža redno najbolj ob času sadja. Voda naj se rabi le iz dobrih, zdravih vodnjakov. Kjer to ni mogoče, je treba vodo prej zavreti,
Ako se pokažejo znalji bolezni, naj se pokliče zdravnik, da bolezen spozna in potrebno ukrene. Niti zdravnik, niti oblast ne more razpasle kužne bolezni naglo za-treti, zato je treba, da pomagajo vsi vkup in vsak poedini.
Zahvala. Slov<yiski begunci v Schon-feldu, Lassee in bližnjih krajih na Nižje Avstrijskem izrekajo č. g. Primožiču iskreno zahvalo za obisk in slovensko službo božjo djie 2. t. m. Bog plačaj in na skorajšnje svidenje!
;tšče se energi&en
(Platzmeistcr)
Znanjo nemščine neobhodno potrebno. Ponudbo s popisi o dosedanjem službovanju, prepisi spričeval in zahtevo plače n a naslov: Elei« und Silber-hutto, Litija.	2264
j/t pač najboljša prihodnje sescije. Napravljena po novem načinu.
Cena komadu 1K od tovarne. Poštni za\ oj 38 kos. 40 K franko po povzetju. Le razprodajalcem. Karel Nenmann.
Kralj. Vinogradi V./1683. •..... ■ >
iski kamen,
suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sRloh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznili vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Kolone, Celje.	1854 (l)
vsake vrste, SU&SQ gobe, kumno, janež iii druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih ecnah firma: J. KUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko.
8280
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
m
in sia:nnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati, tako da ustrežem lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobab, prav dobro doSla. Naj vsak poskusi! FRANC C3BAK, tovarna slamnikov v Stotin, poŠta Somijjle pri Ljubljani. 1622
nove in stare j^SJjpsiS vsako množino
tvrdka JELAČIN & Kg. Ljubljana
ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
cerkveno orodie, ccVitta ccvkvene ===== opeave Ud. =======
dobavlja najcenejše JOSIP VENB, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Cešiko.
Sprejme se
<*
vsebujoč 60% sladkorja, nad 50 kg na debelo ponudi v dobavo
I. GlgovSč
Sisak (Hrvatsko).
-----------r-1-r ■ "
Sprejmem takoj

Alojz!] Kane, mizarstvo. Gamoljne pri Ljubljani.
V okolici Kranja ste naprodaj
večja s podom in vrtom, manjša pripravna za penzijontsta. Natančpe podatke daje Marijana Lokar, Kupa 8, p, Kranj.	21243
lepo tyišene kakor tudi prazne vreč«, brinjevo olje, iešnike in orehe
teupisj® po Kajmššra dnevnih cenah
prva eksportna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov.
od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprel
v deblih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
2407
kateri je zmožen navadna fotograf-	"	" ™
fska dola sam izdelovat/i. pri Andrej , L ultljana, Marije Terezije cesta st. 13.
čuier, Jesenice Gorenjsko.
/
Županstvo na ffesenica}), Qor.
sprejme takoj invalida kot
o» občinskega slugo o$
četudi bi bil poškodovan na levi roki. Nastop službe takoj.
odstrani prav naglo dr. Flescli-a izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček K l'G0, veliki K 3-— porclja za rodbino K 9'—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg.1520
iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčfo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 tet starega >i polliterske steklenice franko po pošti za 48 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, 4 pol-literske steklenice za 40 krou. Vino od 56 litrov naprej. Beli risling iu rdeči burgundec po K 4-20 liter.
graSčak, grad Goličc, Konjice, Štajor.
Naprodaj so
več zajbelj z in brez mladičev, daljo 40 prvo-, vrstnih zajčjih hlevov, celi ali predeljoni.
Garnizijska bolnišnica št. 8, Ljubljana
i i Silili:
Proda sc dobro zidana cnonadstronna
štev. 83 na Javorniku r.a 26.500 K z obsežnim vrtom in travnikom. Hiša ima 6 malih stano* vanj in je cela podkletena. Vknjižonih 12.000 K, ki bi lahko ostalo gori. Ponuditi jo na:
Hia ? Mm, HMMa ce§la i.
vseh vrst za urade,
društva, trgovce itd.
graver in izdelovalelj kavčuk - štambilijev
LfttMfanaj Dvorni trg š?. 1.
Proda se v središču Bleda
« v
zraven je tudi 2.91(3 m2 vrta. Naslov pove uprava tega lista pod št. 21S5.
m
starejši, samostojen mož, ki sc dobro razume na
posebno pa na
C vs
IS
in ki bi eventuelno tudi lahko nadzoroval vso drugo ekonomijo. Posebno se na to mesto opozarjajo begunci iz južnih krajev. — | — Naslov so izve pri upravništvu tega lista pod št. 2297.
(Za pismen odgovor znamka.)
Naročajte nabilke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1'80, za dame K 1*50, za otroke K 1-20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
g
K
K
U
M

2219
Cenjenim hišnim posestnikom si uso-jam vljudno javiti, da prevzamem vsa
slikarska et@8a
za mesto in deželo. Najnovejši vzorci na razpolago. - Delo solidno. - Cene zmerne. - Cenjena naročila prosim na naslov:
Adolf Perko, slikarski mojster
Ljubljane, Stari tri) b ili.
54>
3« v
ura
pleskarski in Ilkarski mojster
LlubBJana, S&imska cesta 16
so priporoča ceuj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. Jamčim, da delam samo s pristnim flrnežem.
Ustan. 1910.
Henrik Weisz (S2ES&,
dobavlja po povzetju naslednje čevlje z ushj. podplati v vsnki velikosti. Riziko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. zakon, protokol Pardamsklhčevljevo^olu
65 K. Par čevljev za strapac (bakanci) okolu K 48. Par čevljev za gospode K 50, 60 in 70. Bakanci z lesenimi podplati par K 25. 1 par pjatn. čevljev s pravimi usnjat. podplati od St. 40—46 po K 20. Čevlji za otroke najceneje. OtroSki čevlji K 30. Otr. čevlji z lesen, podplati iz platna od št. 29-32 K 7.
da se brez pranja, brez škrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se v vsaki trgovini. Glavna zaloga pri tvrdki
v Ljubljani, Sv. FeSra cesia 30.
Istotam dobivate, krtače za ribanje.
1917
Naprodaj so
]J!yIMt3!9l> Ms
Poizve se: Cesta na loko 20, Ljubljana,
z večletno prakso, vešča samostojnega vodstva, žeii službe. Nc gleda na veliko plačo. Cenjene ponudbe se prosi pod „R. P. 1." na upravništvo »Slovenca«
Sps*efn?.e se zanesljiv
V •■
iriiiilf lili
najrajše invalida. Nastop takoj. Ponudbe na ANTON HAFNER, mesar v Škočji Loki iS.
ononadstropua z vrtom, na zdravi solnčni legi, prostorna ?a dve gosposki stanovanji in stanovanje za služabništvo z električno, lučjcf, parketi, vse v najboljšem stanju, so po vrednosti praeJis. Poizvedbe: H ari Baner Fatfjrgasse 170, Gradec.
Nabirajte zelišea! |
Boicava v sejiteipliru.
Braije Mraz
Dunaj X5X. Po5iorsjyfra&ise 7 plačajo za dobro posušene fagodovc SSsle.........K 4—
roJjidtove...........K 2*
maliuove...........K 2*
eešnieve ...........14 1-50

višnjeve
fjrozd|(čcve liste sgresovc ..
tresll&.tnc .....
frpotčevc .. . . . drosnicve »» . . .
Efpove	.....
detcijne (medene) liatc poprove ineSc . . . . malerce dušice
• lil« I I • • I • i • • i
'/s s-so	i
K 2--	I
K S*-	W
K 4--	|
K S'—	H
K 2'-	1
K 1-20	^
K !!•-	i
K £-20	| K 3'
BMHBgaBBanBmBaaamaBra
Zahtevajte slovenski conik!	Naslov: Jos. Peteline, Ljubljana.
Priporoča se tvrdka
tovarniška	šivalnih strojev.
Stroji v raznih opremah in sistemih, priproste kakor tudi luxus opreme vedno v zalogi. Pouk v umetnem vezenju brezplačen 1
bHiti fram?i3kansksgja mostu, Bnv®, oh vo-Jš trcija hiSa. 10 letna garancija I

J EDINSTVEN if/MSl NAJBOLJE \ U SVoJoJ iiS^foDAmNflJsiSUR^ ANALITIČNO J pspPii Hij2 POROOiČHO i KAKVOCf	PlČS
s tremi sobami, blizu mesta ia kolodvora 7. velikim vrtom s® proda. Naslov pove uprava »Slovenca" pod št. 2?81 (ako znamka za odgovor).
'■-saatHs
» Zaloge v Ljubljani: A, Šareibon in tJulius Elbeffc.
za konje šo dobro porabue so na izbiro v »Tovarni za ktej« (Leimfabrik) v L,ubijam.
K^NŽS (za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam dopošlje
ggSžŠŽS — na zahtevo brezplačno.
Prva tovarna ur J M KONRAD,
c. in kr. dvor. zaloznik Brli a št. 1532 (Češko.)
Njkol al) jcliloui) ura na cidro K ■>■—, 7-—, Vojno-spominsko nilteln. ?.!i jeklen« uro K II*—, JC 2*—: armndll'! radij. uro 17. niklja ah izlila 1£ 12-—. .Msivnu srolmio Koskopl remont. turo ssidrom K 10.— K;'0 —. liudilko, stensko ia uro ua BtojaJo v vclijti izberi po mekib ccnab, ylofno pismono iamstvo Po-siijapo povžolju Zarncina dovoljeua aJi douar naaaj.
... . 1 . . . I J ' . I ' • 1 * * ' * 1'' . , .' ■ f . 1 \ n ' > ^
uraduje sedaj v MpsIS RtspI Š5ev. 16, Vojsko,	p. Idrija.
Išče ss spreten
... ---f
ki naj prevzame napravo zasilnega strešnega stola na pe-ycreli cerkvi na Koroški Beli. Za les je preskrbljeno. Z delom se mudi. Oglasi, ako le mogoče, osebni pri podpisanem. Župni urad Koroška Bela, žel. postaja □ Javornik, 9. septembra 1917 a
lepa dvonadstropna se proda ie proste roke. Hiša se nahaja na Glincah pri Ljubljani. Poizve se pri Svau Cuzaku, mesar iu gostilničar, Ljubljana, Poljanski nasip štev. 47.
F. Sfilffl (pl 16oriei) M Slan trto
IVioška in ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko, šivalni in pisaini stroji, gramoioui, električne žepne sveliike. - Najboljše baterije. Posebno nizke cene za preprodajalce. 1775
Mehanična delavnica na Starem trgu 11 Proda se iz proste roke takoj lepa
na solnčni legi v sredini mesta Ljubljane. Naslov pove uprava »Slovenca« pocj 2,33-5. (Znamka za odgovor!)

in druge bonbone prodaja na debelo in na drobno po najnižji ceni
Gizela Darbo,
Ljubljana, Mestni trg št. 13
(nasproti Čevljarskega mosta).
Zunanja naročila so točno izvršujejo; pošilja se samo po železnici.	2291

| friiiEirSJ^žIl©,: ,Mj0 |dSi lii 1'dcCe, svetle 5 m sive lese In brade za tfajno lomno pobnr-! va. t stehlcnica s poštnino vred k 2-70.
v,.	do vit. 1 stcHIcnlca o poStiil-
v	i-110 ved K 2-4i>. Pov^ct|e|
^cCaJJ^V «i»aricv vcC. Naslov za tEBoCiiu*^ § i| JJU4 GROLICH, ilrožerlja pri angelu, ^	I Brno b'13, M.qrava.	'JSU6
rt
za drobljenje in fino ter debelo mlelev vseh deželnih pridelkov dobavlja	2032
rž
M ^
, BBS'2 Hsr^erg. 25
tovarna in prodaja strojev. Pišite po cenik „SI. 151".
.ISjC m SE®I«
^katljeza poštne m o poštne m®fa	priporoma ksrlonaž. tovarna
mm
liD iISiUEvB 11 iiSIIII SIPI


K t "20 |(:1 M 0-6» li ii O-SO |
ecamiriicvo ilsljc.....
šIpeM............
čcčmiSnSe..........
za t(?tORram žaivc 1317 Prinomoz-ie U potrebščinam domcv;nei f

kupi vsako množino franko vagon
iii tovarna i
\ no.štev:iio so le pisiiiciic uonudbe z navedbo ccn.
t
p
Kil V LJUBLJANI
SELENBURGOVH ULICA ST. 1
IZVRŠUJE VSE BAMČME TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU.

ki bi bila vešča vsega hišnega dela. posebno pa v kuhinji. Plača po dogovoru. Nastop takoj. — Naslov pove uprava „Slovenca" pod 2217.
jo1 BfagajnRarka
se sprejme pri Schneidcr & Ve-rcvšek, trgovina z železnino v Ljubljani.
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi LorelejsKJmi laem!, ki strr. jih dobila po limesečri rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadan.u las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasi=ča, pri moških krepko pospešuje rast brado, in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osivseiem do najvišje starosti.
Lonček po 6, 10 ln 15 krea. mm,™™ **
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila.

UstanovBjeRO I. 1893.
Ustanovljeno I. 1893.
v Unfeiian
BovoEJuJe članom posojila proti p©>r©štvy, zastavi življenjskih polic, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke.
Vračajo se posojila v 7'/2, 15 ali 221/2 SeSSEi v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdo? Seli posojila, naj se obrne na pisarno »Ljubljani, Kongresna trg St. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4</40/o>
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 51S.S48-40 kron. Belesrcikov je bito koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezenSujejo jamstvene glavnice za 6,039.850 kron.
Javna dražba.
Pri okrajnem sodišču ljubljanskem v sobi št. 16 se vrši dne 18. septembra 1917 ob pol 10. uri dopoldne javna dražba v konkurzno maso »Glavne posojilnice« v Ljubljani spadajočih, dosedaj še neizterljivih terjatev v zraeskn 638.087 K 48 h.
Izklicna cena znaša 5000 K, najmanjši ponudek, pod katerim se terjatve ne prodado, pa 1000 K
Seznam terjatev in dražbene pogoje je možno upogledati med uradnimi urami pri sodišču ali v pisarni podpisanega namestnika upravitelja konkurzne mase, ki daje tudi nadaljna pojasnila.
odvetnik
Sodna ulica 11.
.2 "3
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
BEHTH EBEEL
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.	1914
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
n s
fO
pr
o <-l
3 o ca o
n< o
N
3
s 3
m
r
n. a, deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice w LJsi&ajani, Marije Terezije sesta 12/81
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutni varnost. Nizke premije, išajngoilnejši pogoji za vojno zavarovanje.
Stanje zavarovanega kapitala K 175,003.000 — Stanje garancijskih fondov K 55,000.000 -
Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnine prosto.
Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 1831
IIBBMaMMBMMBMBilMBKMMBiM
0. & 6. Skdberne
\ dr ^
fflesim trg s/. 10.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
Hezervni zakladi znaSajo okroglo en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.