ŽENSKI SYETi^^MHM^^^Sil^^^^^^
ZdraTisiro
Prva pomoč pri nezgodah v hiši
Kakor na cesti, v vlaku, v tovarni, se tudi v gospodinjstvu često pripete razne nezgode, ki zahtevajo hitre odpomoči. Gospodinja oh takih nezgodali ne sme i z gn hi ti prisotnosti du ha, popustiti ji ne smejo takoj živci, ne sme kričati in tarnati, marveč mora v trenutku mimo odločiti, kako je mogoče pomagati oh tej ali oni nepriliki, kako mora postopati, J ti bo pomoč uspešna. Bistvo prve pomoči je, da vestno in naglo pomagamo in da v težjih primerih čimpreje pokličemo zdravnika. Pravo pa more ukreniti gospodinja le tedaj, če je dobro ])oučena, na kakšen način ob različnih nezgodah lahko nudi pomoč.
Cestokrat se zgodi, da kdo omedli. Omedle-vico povzroča pomanjkanje krvi v glavi. Omedleli ima zato mrtvaško hled obraz, ustnice so belosive. Srce in žila bijeta le prav rahlo. Bolnika položi vodora\-no na hrbet tako, da ho imel glavo za ped nižje kakor ledja in noge. Ta pomoč je najvažnejša. Takoj nato mu odpni vso tesno obleko in v«e, kar mu kakorkoli ovira ohtok krvi in redno dihanje. Skrbi z!i dober, čist zrak. Poškropi onesveščenega z mrzlo vodo in mu večkrat zmoči čelo, senci ter gole prsi z vinskim kisom ali žganjem. Tudi pod nos mu drži krpo, pomočeno v močan kis, žganje ali kolonjsko vodo. Sele ko ae zav6, mu lahko daš požirek limonade, čaja. vina, nrnp kave, da se okrepča.
Otroci se radi igrajo s fižolom, grahom, kamenčki in drugo drohnjavo. Zgodi se, da si otrok vtakne v nos ali uho fižolovo znio. V joku priteče k materi: mati mu nasprotno nosnico nadrgne s tobakom za njuhanje ali s praškom popra, otrok kihne in fižol je zunaj. Včasih zadošča, da se zatisne prazna nosnicn in se pri tem otrok krepko usekne skozi za-mašeno nosnico. Če je vse to brezuspešno in se je tuja tvarina že preveč zagozdila, tedaj j« najbolje poklicati zdravnika, nikakor pa ne smemo s kakim orodjem drezati v nos, ker s tem navadno tuji predmet zarinemo še višje, tako da lahko zdrkne v sapnik in povzroči zaduženje. Nikoli ne vlivaj vode v nos, ako je v njem kako zrno sočivja: fižol ali grah hi se napojil in povečal ter bi se dal še težje odstraniti.
Žive mušice, hroSćkc, bolhe izplakncs iz ušesa z gorkim oljem. Pogrej žlico olja ali glicerina nad gorečo svečo ali v posodi na štedilniku, vlji par kapljic na drugo žlico in kani
pogreto tekočino v uho. Ali pa pomoči v gujni kurje pero in ga vtakni v uho; živalica se prilepi na pero in jo tako spraviš na beli dan. Ako zaide v uho trd predmet, je že težje odstraniti ga. Včasih se posreči, da ga izplakneiuo z malo brizgalnico za uho. Vanj brizgamo mlačno vodo, ž njo priteče tudi trdi predme!..
Pogosto zaidejo prah^ saje, pesek, pepel. diobci premoga, laski trepalnic in obrvi ali mušice v oči. Tujo tvarino treba čimpreje odstraniti, ker povzroča bolečine in vnetje. Poizkušaj najprej tako, da prizadeti gleda navzgoi, .ti mu pa potegni s palcem spodnjo veko navzdol. Će zapaziš tujo tvarino na notranjem delu vek na rdeči sluznici, jo odstrani s koncem čistega robca ali z omočeno vato. Ce pa j^^ prah pod gornjo veko, tedaj vtakni oko v posodo čiste vode. odpri oči večkrat, po vrsti v vodi in jih zopet zapri. Voda izplakne tuji. predmet. Drobce zidu ali apna odstrani z vato, namočeno v olju, in ne v vodi. Včasih se posreči odpraviti tujo tvarino izpod gornje veki' na ta način, da potegneš gornjo veko nad spodnjo navzdol in odhrišeš potem tvarino ob spodnjo veko.
V kožo in pod njo se zadei-o večkrat trske^ stekleni drobci^ trni, šivanke. Treba je, da jih pomagalec čimpreje izvleče, ako gleda dovolj velik košček iz kože. Zlasti je treba takoj odpraviti lesene trščice, ki lahko povzroče vnetje ali celo• omrtvični krč (tetanus)", ako so imele na sebi" take klice. Če si pomagamo z iglo, jo je treba prej v kropu dobro prekuhati. Ako se je zasadila kvaČka v prst, tedaj porini s kljukico skozi kožo, odpili jo ali odščipni s kleščami in potegni iglo iz kože. Kadar pa kvačkn ne tiči globoko, tedaj primi roko, v kateri tiči kvačka, z drugo roko pa hitro in krepko potegni kvačko iz kože, V tistem trenutku res malo zaboli, morda si odtrgala tudi malenkost kožice ali celo mesa; toda ni tako hudo kakor si človek v domišljiji predstavlja. Ranico treba takoj dobro izprati z alkoholom ali bencinoin in s čistim robcem zavezati. Ako se je prizadeta sama ali mati pri tem zelo ustrašila, ji damo 50 do 40 kapljic Valerijanove tinkture, ki jo imamo vedno v domači lekarni. Komur pogled na kri povzroča slabosti, dobi na kocko sladkorja 10 do 15 kapljic etrovega špirita.
Nadležiiili klopov, ki se zalijejo v kožo, uc poizkušaj odtrgati s silo; klop se lahko pretrga. in v kožo zagrizena glavica povzroča bo-
25
. lečine, vnetje in gnojenje. Klopa zaduSi z oljem ali bencinom in ga iztrgaj šele mrtvega.
Tuje tvarine: denar^ čeipljeve koščice, 'kosti, ki so jih otroci požrli in- so zašle v želodcc lahho postanejo prav. opasne, ker laliko povzroče uljesa, krvavenje in drugo. Se bolj so ti pred-' meti nevarni, kadar, so se. pomaknili v čreva. Da trdi, morda koničasti predmeti ne predc-rejo želodca ali črev, daj prizadeternu povžili dosti kruha, žgancev, cmokov, -krompirja, skratka kaj gostega. Te vrste jedi takorekoč zavijejo tujo tvarino, da gre brez nevarnosti skozi želodec in čreva iz telesa. Nevarno pa je dajati bolnilcu močnih odvajalnih, sredstev, ker bi se ob hitrem premikanju črev tuje koničaste tvarine v redkem blatu 'lahko zadrle v čreva.
Zastrupljen]e z nikotinom. Poleg alkohola, ki vsebuje učinkovite strupe, je eden najnevarnejših strupov Jiikotin, ki je v tobačnih listih, semenih, tobačni žlindri, pa tudi v tobačnem dimu. Alkohol- in nikotin sta. ' silno . škodljiva mladini; njiju uživanje ima najslabše posledice ,za življenje ne samo za- njo samo nego tudi za njene potomce. Premočno pušenje ovira prebavo. Strastnemu kadilcu nobena jed no diši. V gollancu in v jabolku dobi katar, ki traja kar neprestano. Pretirano kajenje pa povzroča tudi hude želodčne krče in oslabelost srca; skratka, kajenje je strup, ki deluje sicer počasi, a gotovo in učinkovito. — S tobakom zastrupljenemu daj čreslovine, črne kave z liraonovim sokom, ruma, konjaka. Ako je omedlel, mu pomagaj z umetnim dihanjem v čistem zraku oziroma pokliči zdravnika. .	'
Živčni pretres nastane ob udaru ali sunku na trebuh, ali na prsi, ali če se človek hudo poškoduje ali prestraši ob pogledu na kako pretečo nevarnost. Obraz poškodovanca je bled in upal, oči gledajo utrujeno, glas je hripav, govor nerazločen in medel. Obliva ga mrzel znoj, trese, ga zima. Srce omaguje, žila., komaj še bije, dihanje je slabotno in hitreje. Za prvo pomoč položi bolnika tako, da mu je glava nižje nego noge. Odpni mu -vso tesno obleko ali jo-odstrani in drgni ga' s suJKirai krpami ali pa krtačami zlasti po dlaneh, mečih in podplatih, Potem ga zavij v gorke odeje in mu daj piti prav gorkega čaja, kuhanega ^^na, kave s konjakom, da se okrepi srce. Seve pošlji nemudoma po zdravnika.
Zastrupljcnje z lizolom. Lizol "je strup siromakov, ker je cenen in lahko dosegljiv. To za-
strupljenje se spozna po ostrem lizolovem -vonju, ki prihaja iz ust zastrupljenca. Protistrup je mleko, ki pa ga smeš dajati le tedaj, če se zastrupljenec še ni onesvestil. Ako je brez zavesti, je opasno, da pride tekočina v sapnik in se bolnik zaduši. Dober lek je tudi Glauber-jeva ali karlövarska sol, olje, maslo, Vode pa zastrupljenec ne sme piti.
Redna stotica
Oi\a% rti. S Br. 3M10 due 24. XH. 1935.
• Ako začuti gospodinja v stanovanju vonj po plinu, treba tÄpj vsa okna odpreti. Važno je, da ne prižge nikake luči; tudi električne svetilke ne sme vključiti, ker pri tem lahko preskoči iskra-, ki povzroči, da z zrakom pomešani plini eksplodirajo. To se je že večkrat pripetilo. Ako se je kdo omamil s plinom in je pomoč še mogoča, ga treba prenesti hitro na svež ^rak iri poskrbeti za zdravniško pomoč.
Peterlilj lepotilno sredstvo. — Vrzi zvečer v posodo, -deževnice ali prekuhane in ohlajene vode- Šopek zelenega peteršilja . in ga pusti preko noči v njej. Zjutraj si umij s to peteršiljevo vodo obraz in vrat. Očisti znojnice in napravi kožo prožno in belo. Če delaš vsak dan tako.
Hrapava koža postane mehka, ako vodi za umivanje vsakokrat priniešaš malo presnega mleka. Koža sprejme vase maščobo mleka in jo napravi, voljno.
Pomarančni sok. Smo v dobi, ko so pomaranče najslajše in ' razmeroma še najcenejše, dasi so Še vedno mnogo predrage.- Dognano je, da sok pomaranč vsebuje mnogo C vitamina, ki je zelo važen za uspevanje človeškega telesa. Tudi najtežje bolnim lahko dajemo pomarančni sok, ki nadomešča drugo hi'ano in deluje jako blagodejno. — A ne samo notranje, tudi vnanje pomarančni sok -vpliva jako dobro. Koža obraza in vratu- se po pomarančnem soku kmalu osveži. Zmešaj ga v svežo sladko smetano, razmazi mazilo po koži,. M jo potem trepljaj s konci prstov, da se maščoba vsesa v. kožo. Seve treba kožo prej očistiti.
Žena. In drnžba
Ali delaš po proračunu?
Najbolj zoprna, toda najvažnejša reč v gospodinjstvu je računanje. Kakor ni nobene občine, a tudi nobene države brez proračuna, kakor je v vsakem občestvu največja skrb in borba za ravnovesje v dohodkih in izdatkih", prav tako je v najmanjši edinici človeške družbe, v rodbini ravnotežje med potrebščinami in kritjem, .proračun, često usodnega poinena za srečo ali nesrečo med ženo, možem in dcco.
Kajti kjer ži-vita mož in žena. s prav isto neomajno natančnostjo po proračunu, ni prepirov in razkolov ter se godi vsem. členom obitelji vsaj zadovoljivo, če ne izvrstno, prav gotovo pa ne slabo. Kjer eden zapravlja ali kjer zapravljata celo oba,' tam je katastrofa neizogibna, tam se pojavi pekel.
V večini srednjih, nižjih in proletarskih rodbin, ki sestavljajo nad 99 odstotkov našega naroda, je žena, ki mora skrbeti za prehrano.
26
S£
najvažnejše!
Mislite vedno no to, da je milo podla ga vsake nege kože. Slabo milo lahko vse pokvari. Samo tako milo, katerega ime jamči za kakovost, neguje kožo tako kakor je treba, da postane lepa.
IZBIRAJTE MED SLEDEČIMI
ELIDA
mili
EL IDA FAVORIT
ž 8 deset I e t I | u b I j e-nec r o z»a j e n i ti i e n s k.
E LI D A 7 C V E T I C
I u k s u s n o ni i I Q, kisi g a lati k o privošči vsakdo. Posebno močnega vonj o.
ELIDA BELI ŠPANSKI BEZEG
^ milo snežnobele barve — omamljivega vonja.
ELIDA KREMA MILO
popolnoma novol — Posebno blago zo občutljivo kožo. Posrečena dopolnitev n ove E Ii d a k re m e.
IME ELIDA JAMČI 2A KAKOVOST
obleko zase m za deco, perilo, kurivo, razsvet- dajatev. Je pa mnogo mož, ki prepulčajo tudi JjBvo,- zdravila, Šolanje otrok, mezdo služkinje to skrb svojim ženam, se brigajo le za svojo
m še za marsikaj. Navadno si pridlžuje mož	službo, goje svojo družabnost, morda kak spoit
strJj le za stanovanje, pijačo, časopise, za leto-	si zato pridržujejo le mal del zaslužka skoraj
vanje m plačevanje davSčiu in drugib javnili	vso plačo pa izročajo ženam. Tako morajo ieua
27
skrbeti la prav vse in tudi možem liupovati obleke, perilo in drugo.
Take žene brez proračuna ne izhajajo. Podrobno morajo biti poučene o cenah potrebnih stvari, tudi kdaj se morajo te reči nabavljati, razumeti morajo kakovost robe in kranilno vrednost živil. Vnaprej morajo štediti denar, da liodo mogle ob določeni dobi kupiti sebi, možu in otrokom obleko in obutev, a prihraniti po-»rhu še vsotico za primer, da kdo zboli ali so nenadno pojavi nujnost za izdatke. Ako je mož odvalil nanjo celo skrb za letovanje, mora žena žtediti vse leto desetaka in petdesetake tudi v to svrho. Zares, potrebna je velika gospodinjska umetnost, da se vsem tem zahtevam ustreza brez, krize, brez izgube ravnotežja v živcih in spanju.
To umetnost dosežeš le s pomočjo proračuna in dolgoletne prakse, na temelju izkušenj, nspe-liov in polomov, ki jih čitaš baš iz starih obračunov, Kajti iz bivših zmot se moraš učiti modrosti za bodočnost! Ako si zapisuješ dan za dnem vse troške, veš na koncu meseca skupno vsoto izdatkov, a boš imela obenem merilo z.t prihodnje leto v, istem mesecu. Pri tem boš dognala, ka) si kupila brez potrebe ali predragu ali kje in kdaj si kaj nabavila posebno ugodno. Tvoj mesečni in zaključni letni obračun ti bo neverjetno dobra podlaga za novi proračun. I-i izkušenj in starih računov se moreš največ naučiti za bodoče dobro gospodarstvo in moreš izpremeniti vse, kar je bilo napačno.
Nina Wollmannova-Fajnorova je predavala v bratislavskem Radio in je mesečnik «Zivena», časopis za kulturfte in ženske koristi Slovakinj, njeno predavanje ponatisnil. Iz tega predavanja prinašamo njene zaključke:
.<So nekatera pravila, ki bi se jih morala držati vsaka žena, naj je učena, malo- ali vo-likomeščauka, bogataška ali revna, da ho mogla ohraniti rodbinske finance v ravnotežju.
Prvo pravilo je: ne delati dolgov. Težko se plačujejo obroki, še težje pa glavnica. Ceslo se potem krpa, dela nove dolgove za stare, in taka rodbina se ne reši nikdar dolgov. Večni nemir in slaba volja sta staini gost V zadolženi obitelji. Geslo: Ne delaj dolgov! podpri z načelom: Vsakdo živi točno z računom! Drži se proračuna!
Drugo pravilo: ne kupuj nikoli ničesar, česar res nujno ue potrebuješ, pa če je še tako ce-
Tretje pravilo: misli na nepričakovane potrebe in pridrži si vsaj majhno rezervo za pri: mer bolezni, nezgode ali drugih nepredvidenih izdatkov!»
Ni dovolj, da z dohodki izhajaš, da si dosegla za najnižjo ceno najvišjo korist. Vsak izdatek dobro premisli in nikoli se ne prenagli. Najbolje je, da je v ■ hiši en sam finančnik s polno odgovornostjo, a tudi s polno razgleda-rK.stjo glede vseh potreb in z največjo izkušnjo, kako -tem potrebf^m ustreči brez motenj in zmot.
Modra žena, ki sama vodi vso. gmotno nalogo v hiši, se seveda vselej, kadar gre za
večje izdatke ali za nabave visoke cene, posvetuje s svojim možem, preden 'jih, postavi v proračun. Več oči zmerom več vidi in več glav vsako reč temeljiteje premisli. Drži pa se zmerom preizkušenega pravila, da je treba vsak načrt in sklep prespati. Torej se ne zaleti.
Pa tudi napol odrasle otroke je treba vzgojiti, da se s starši o vsakem svojem nameravanem ukrepu posvetujejo. Ako mu odmeriš vsak mesec gotovo vsoto, naj tvoj sin re, da mora ž r.jo izhajati in da ne dobi ničesar več, čeprav še tako stoka in joka. Že otrok naj se zaveda, da vlada vse življenje sveta strogi proračun!
Zapravljanje in skoparjenje
Oboje je v gospodinjstvu enaki oboje je velik greh, ki ga nevede opažamo pri bogatincih in revežih Irg, kjer kupujejo žene vseh- slojev nad nekaterimi gospodinjami delaw uslužbencev, kako brez razmišljan jemu tedenske ali mesečne plače vse inogoče, več kil mesa, klobas, s karij. Cisto dobro veš, da dobivaj mezde le ob sobotah ali prvi ženo z muko in vi zatohlem pravljajo kakor bedast sladk dela sem proletarko, za kate brigati socialna oblast, da r berkulozo zaradi stradanja: tuje črešnje! Iz ljubezni je otročičem napraviti posebno tem prav nespametno narje, ki jih je zavrgla bi bila koristneje lahki
ilo
ki j Prai čreš Ijen Po ki je vsak mišlj
ki asitlj
otri
. redilnejši
gotovo so tisli ije, potem pa ves tei krompir z zeljem, iznala pa sem tudi žei i možu jemala skoraj vsaj ."iOO dinarj
škodlj: .0 pog< Prideš n.i pa strmiš . in nižjih . ob pre-nakupujejn ■a in slad-ajih možje Iga plaćico, prislu-sraku. Žene pa za-)sneden otrok. Vire otroke se mora e poginejo za tu-kupovala je prve, pač hotela svojim ,o veselje, a je pri avljala. Za tiste di-slabo sladke črešnje, pila sirovega masla, vej še kakor črešnje. v trenutlni pozobali en natepali nezabe-
adnika.
troje
je najcenejši govedino m mov skupaj, in gospa se Seveda, saj je upiralo! repo, zelje prav za silo dala peči v «štedenje», svoje rodbii duševni del brigal le za pričan, da je -v oku novina korenja jal od Seveda zaradi i
ok.
plačo in nosila hranilnico. Doda je vzgledna gospodinja, ki krizi celo štediti. Imela je poleg moža dih hčera in služkinjo. Nakupovala šo, a zato tudi najslabšo, vso loj

koštrunovini To meso so je hvalila, d; ga ni nihče Toda jedU s fižol, lečo, k zabeljeno. ir - štedilniku.
kar po več kilogra-polem jedli ves teden, i jim mesa celo ostaja.
več maral in se jim 10 zato juho, krompir, Dlerabo in korenje, vse ! domaČ kruli, ki ga je Temu je gospa rekla
tek sta s se j ihedä
resnici pa ]e le uničevala zdravje le. Njen mož je bil star gospod, ivec, tih, skromen človek, ki se je svoje knjige in spise ter je bil prema vzgledno gospodinjo. Revež pa potreboval lahki! in različne, vedno vzpodbujajoče hrane. ,Loj in koštru-ie mu seveda xi'sta'vila, krqmpirja in ie davno naveličal; tako je vsta-in večerje vselej komaj napol sit. posušil; hiral je in končno izhiral skoposti. Tudi hčere so bile vedno
slabotne, šibke in blede; k sreči so si naSle službe, se z materjo sprle, ji "utekle in sta se dve' celo omožili. Tako ima gospa v hranilnici precej tisočakov, a prazno hišo.
Poznam äe drugo «vzgledno» štedljivo gospodinjo; zmeša si stopljenega loja, slabega olja in le malo čiste svinjske masti, pa trdi, da je taka zabela prav tako dobra in izdatna kakor sama mast. Ne izuči je niti dejstvo, da posli beže iz njene hiše in so rodbinski člani bledi-kasti in bolehni. Saj če le more, tudi sladkor vsaj deloma nadomešča s saharinom in odreka ne le sebi nego vsej rodbini tako potrebnega sadja in zelenjave, kadar je draga. «Glavno je, da ima človek kaj jesti», je njeno geslo» «in pa da imaš kaj na strani za še slabše čase». Tudi take vrste štedeiije je v resnici zapravljanje v škodo vse obitelji, ker kliče bolezen in nezadovoljstvo v hišo.
Škodljivo skoparjenje je, ako žene kupujejo pri pekih ali po mlekarnah drobtine, zdrobljen kruh, dočim doma ostanke kruha sežigajo ali zametavajo, škodljivo zapravljanje je nakupovanje dragih sladkarij, likerjev in vina, a škodljivo skoparjenje je, ako gospodinja ne čita ne knjig, ne časopisov, ne gre nikoli v gledališče ali na koncert. Zakaj taka gospodinja je neved-
nica in dolgočasna vsemu svetu, zlasti lastnemu možu. In zle posledice te vrste skoposti so prej ali slej neizogibne. Mož si poišče dušev-nejšo, bistrejšo družbo, često ženo, ki ve in zna Teč kakor zakonska družica. Usodno škodljivo je skoparjenje za ženo, ki se ne neguje, temveč se zanemaija. Ali še usodneje je skoparjenje žene v duševnosti! Zakaj prazna nevedna žena je še manj vabljiva kakor zanikrna «šlampav.. Samo prosvetljena, vsaj v glavnih vprašanjih, ki razgibajo svet, poučena žena more postati enakopravna možu ter more biti njemu in odraslim otrokom prijateljica.
Vsega obsojanja vredna je končno tudi gospodinja, ki štedi na račun svojih poslov, jim odtrgava od plače za vsaku malenkost, ki jo poškodujejo po iiesreči, več kot je bila dotična stvar vredna, ali celo zadržuje mesečni zaslužek. Precej je tudi takih gospodinj, ki ne privoščijo svoji pomočnici dovolj tečne hrane in počitka: zanjo je vsega škoda. Nič ne pomisli, da posel ves dan teka semintja in potrebuje xato več hrane, kakor marsikatera gospodinja, ki dela samo toliko, kolikor sama hoče.
Zato naj bi gospodinje pri vsaki stvari modro in s prevdarkom štedUe, pri tem pa vestno skrbele, da dobi vsakdo, kar mu gre.
Kuhinja
Sibske narodne jedi
Čulbastije, ražnjići in čevapčiči so znane srbske narodne jedi, ki so tudi pri nas že jako priljubljene. Na željo naročnice Ženskega Sveta priobčujemo za enkrat te tri posebnosti srbske narodne kuhinje. Pozneje, ko bodo na razpolago vsi zelenjavni dodatki, pa objavimo šo dobre, od srbskih kuharic nam došle recept?? džuveca, kapame, sarme, ajvarske solate, polnjene paprike in drugo.
Čulbastije, ražnjiče in čevapčiče prirejajo Srbi tako iz govejega, kakor tudi iz telečjega in svinjskega mesa ter iz jagnetine. Vendar se najpogosteje uporablja sočna, dobro obležana govedina od bržole, pljučne pečenke ali od notranjega stegna.
Za čulbastije nareži meso od bržole na prsi debele, za dlan velike zrezke, odstrani vse kite in morebitne koščice, potolči vsak košček nekoliko, posoli ga na obeh straneh in opopraj ter namaži z oljem. Položi zrezke drug vrh drugega, in tako naj stoje najmanj dve uri, a ne več kakor osem m*. Potem jih peci nad žerjavico na žareči mreži (roštu) hitro od obeh strani, tako da so znotraj še malo rdeči. Zloži jili prav vroče na podolgovat krožnik in po-, kri) vsak zrezek s svežo, drobno zrezano čebulo. Da ohrani vsak komad lepo obliko in se pii pečenju ne zvije, ga treba od vsalce strani blizu roba natakniti na majhen raženj, ki je sestavljen iz močne žice. Tako pripravljene čulbastije položi na vročo mrežo, da se spečejo. Meso sn . mora hitro speči, da ostane sočnato.
očiščena meso zreži na tanke koščke, ki imajo obliko dvajset dinarskega kovanca. Zloži jih v skledo, osoli jih in opopraj ter jih pusti tako vsaj eno uro. PoLem natakni po 4—6 koščkov na žičnat raženj in položi tako opremljene ražnje na razgreto mrežo nad žerjavico, da se spečejo. Pečene zloži po dolgem z ražnji vred na krožnik, posipaj jih kakor čulbastije z drobno narezano čebulo in daj na mizo. Ako pečemo ražnjiče ali čulbastije na žerjavici, treba skrbno paziti, da med njo ni neizgorelega oglja oziroma drv, ki bi proizvajala dim, sicer bo meso dišalo po dimu.
Ćevapčiće lahko napraviš iz ene vrste ali pa iz mešanega mesa. Mešati pa treba takole: govedina in svinjina, govedina in jagnetina, teletina s svinjino, vse sveže seve. — Meso drobno zrcži in ga dvakrat zmelji v stroju za meso. Potem ga osoli in opopraj, pusti ga pol ure, nakar ga dobro premešaj in napravi s pomočjo manjše brizgalne za Mobase lične, za mezinec debele, okoli 4 cm dolge, klobasice ali svalke brez črev. Ko so vsi gotovi, jih zloži na žarečo mrežo in jih speci nad žerjavico. Lepše se sprimejo čevapčiči, ako na pol kilograma mesa primešaš celo jajce. Kakor čulbastije in ražnjiče, daj tudi čevapčiče na mizo z zrezano čebulo. Vse priprave, ki so potrebne za prirejanje imenovanih treh srbskih narodnih jedi, lahko napravi vsak klepar.
Ražnjići so prav dobri, ako so prirejeni iz mesa mladega prašička. Od vseh žilic in kosti
Preslice ali mavrahi
Preslice, imenovane ponekod tudi smrčki, so prve gobe, ki nam jih prinaša nanovo vzbujena narava. Vrhnji del je jajčasto okrogel, votel,
29
na površini .jamičasto.grapav in temnorjave. ali -rumenosive. barve. KoceH je belkast' in vote)! Vsa goba je po obliki podobna preslici, odtod tudi ime. Drobni," temni smrčki so najbolj
•	okusni. Ker so izredno finega vonja in okusa, jih uporabljamo lahko tudi namesto gomoljilc (trifijev). Drobne smrčke'uporabljamo cele, i
•	večje razreži na 2—4 dele. Lahko pa jih raz- •' režeš tudi počez na male kolobarčke. Mavrahi ali smrčki- rastejo za toplim dežjem od aprila do junija v svetlih goztlovih, po gorskih travnikih in po gozdnih obronkih, bolj. na peščenih tleh. Vse vxste mavrahov treba • pred uporabo popariti ,in vodo odliti, ker imajo ostro kisliao, ki jo je treba odstraniti. MavraJie lahko prirejamo na vse oiie načine, kakor gomoljike, jurčke, ali kake druge vrste gob'e. Mavrahi se čutijo mastno in mesnate, tako da ne. služijo samo kot uvodna jed, niarveč jih ..lahko' uporabljaš tudi namesto mesa.
Ocvrti mavrahi. — Osnaži' skrbno ' mavrahe,.-. poli), jih z mrzlo vodo, da odplakneš more-• • bitni pesek iz notr^jščine in vso drugo nesnago; potem odcedi. Večje prereži čez pol,, manjše pusti celo. Ko se osuše, jih popari s slanim kropom; še bolje je; ako namesto • .kropa" uporabljaš mleko. -Pusti jih par minut, poteni jih zopet odcedi.' Osoli jih,- in-ko se je' odtekla tekočina,, ki jo dado gobe od sebe, jih,-povaljaj v moki, raztepenem' jajcu -in' preseja-. nih drohtinah in jih očvri na.masti ali. olju.
■Mavrahi v obari. — • Opraži nalahno na • presnem' maslu ilrobno sesekljano čebulo 'in .malo zelenega, sesekljanega peteršilja.' Dodaj ocejene. in poparjene mavric, zrezane .na kö-lobarčke, in jih praži v lastnem soku. Ko so ..napol mehki, pidmešaj pol skodelice mastne' kisle smetane, v kateri si razmotala žlico moke, ' prevri parkrat, osoli in opopraj, zalij toliko z • juho, da dobiš, gosti jato" obaro; končno začini po okusu .še z limonovim • sokom ter daj g.obe 5 prazenimi jajci na mizo. • . Mavrahav rizoto. .— "Opraži' na olju"bleda-lumeuo majhno in sesekljano • čebulo, dodaj 50 dkg opranega iii obrisanega. riža, praži ga,, da bo'kakor steklen, osoli in opopraj in primešaj' . četrt kil.dgrarha očejenih, • poparjenih,' na debelo sesekljanih mavrahov, .praži zopet in začini s stolčenim česnom in sesekljanim kim-Ijem. Zalij s pol litra kostno ' ali goveje juhe
in pari dalje kakor vsak .drug rižoto. Ko je gotov,, ga "na tlači v majhne, z maslom namazane' kalupe (modelčke), ki "jih postavi za par minut v pečico; potem, zvrni posamezne, kalupe v krogu na plitek večji krožnik, potresi rižoto na gosto z nastrganim sirom ali nerviraj posebej s sirom.
• Mavrahi v omaki. Očedi, popari in sesekljaj, raavralie na debelo, praži jih na olju ali presnem maslu in čebuli, poštupaj z moko, za-■ rumeni, zalij z vinom in juho ter primešaj Še soli, popra, sesekljanega zelenega peteršilja ia naposled dobre kisle smetane. Tako gobovo omako laliko daš k vsakemu mesu, pa tudi - k cmokoin, rezancem, jajninam i. dr.
Posušeni ■ mavrahi .ali smrčki. — Osnaži jih dobro, a ne peri jih-. Prereži jih po dolgem čez pol ali na-štiri dele in jih naberi s' šivanko na močne niti, ki-ne smejo biti predolge. IVlajhne mavrahe lahko pustiš cele. Obesi oz. priveži te niti na sončnem'kraju kakor druge vrvijDg, ali nad štedilnik, da se gobe ppsiiše. Ko' so popolnoma-suhe_ in trde, jih " spravi v vrečico, kozarce ali škatlje • na siihem,- zračnem mestu. Preden uporabljaš, mavrahe' jih-operi, da odstraniš prah in nesnago, popari jih nato z vrelim' mlekom ali kropom in jih pokrij, da se namočijo; Potem jih' odcedi in pripravljaj kakor sveže- -mavrahe. ' Prirejati' si' mavgrahe na zalogo se izplača samo ondi, kjer jih ljudje sami-nabirajo in v. onih krajih,- kjer jih raste posebno mnogo.	' ' '
Limonpv izvleček (esenca). — Istisni toliko limon, da dobiš en liter. soka. 2e prej namoči v štirih žlicah -finega Špirita tanko rumeno, kožico dveh. limon. To naj "stoji dve ur.i Medtem kuhaj 1 kg sladkorja pet -minut v pol litru vode; -med kuhanjem - pobiraj nesnago in "vse pene s površine.-Zavri-limonov sok potem, ko si ga" precedila. skozi platneno, krpo, ter. ga takoj primešaj \'ročemu sladkorju. Ko se ohladi, dodaj- precejcni.-alkohol. V: katerem si namakala lunonove olupke. Potem nalij limonov iz^ vleček vi stdilenice, ki jih dobro zamaši in. spravi na .liladno mesto. Ohrani se jako dolgo. Soka je treba prav malo, ker vsebuje mnogo kisline in vonja. Razmešaš ga z navadno ali soda-vodo, in dobiš iz'vrstno ter jako 'zdravo pijačo.
Praktična naTodila
Shranjevanje zimske obleke čez poletje. Preden spra^š zimske suknje, .plašče in drugo-, vse dobro stepi in skrtači. Odstrani vse. madeže, očisti mastne ovratnike in sploh slcrbno
ej, ali ni kje kake
.aščobe,
'S]
eš, da
kjer je kak .masten madež, tja se najprej naselijo molji. Zašij, ako je obleka kje raztrgana, obrni in očisti žepe.' Zrači vse po eden do dva dni v senci. Zavij nato vsak komad, manjše po dva skupaj v svež- časopisni papir ali -čiste stare rjuhe, potresi še z naftalinom ali' kakim drugim uspeänim sredstvom in shrani v dobro za-
prti omari, kamor ne morejo molji. — Kožu-.hovine ne stepaj prehudo, da ne potrgaš dlačic, temveč jo le bolj stresaj. Zavij jo takisto v svež časopisni papir in položi v vrečo, ki si jo zle-, pila ali sešila iz debelega zavijalnega papirja. Zalepi tudi zgoraj, da molji ne bodo našli dohoda. Alio le mogoče, hrani vse zimske stvari na hladu in prepihu, ker v takem okolju 'se molji ne počutijo dojaro. — V zalepljeni papirnati. vreči shrani tudi vse volnene žemperjc, rokavice, nog-avice .in podobno. Razume se, da mora biti vse čisto oprana. Bolje je, da napra- '
30
, I
z okrepčevanjem Vaše kože
boste odstranili kvarni učinek dela v gospodinjstvu I
Uporabljajte NIVEO, ker edino NIVEA vsebuje EUGERIT. sredstvo, ki krepi kožo. Z redno.nego z NIVEO postane.Va-ša koža bolj zdrava in odpornejša ter bo videti mladostna in sveža. .
viš več zavojev in he hraniš preveč obleke skupaj;, kajti če bi bil le en-sam molj v kakem posameznem komadu, se lahko razširi zalega na Vso obleko: Zavoje opremi s Številkami in si zapiši v svoj gospodinjski koledar natančno ves seznam . spravljenih predmetov. — Rimsko obutev, snežke, copate vse skrbno očisti, prezrači, zavij . v časopisni - papir in" shrani. Preden spraviš snežke in galoše, jih nama-ži s vazelinom, da ostane guma' mehka. Naprai-i si tudi seznani vse spravljene obutve, da. ne Bo dolgotrajnega iskanja, ako bi'med poletjem kdo käj potreboval. Rar je nerabnega, daruj raje takoj siromakom; s tem storiš dvojno dobro delo: pomagaš revežu, sebe pa osvobodiš navlaki.'.
Začnimo pravočasno z uničevanjem niušjih zaleg! Po deželi, kjer. imajo odprta gnojišča in' stranišča, se po gnoju pasejo roji muli, ki potem prihajajo v stanovanje, sedajo na jedi iri na- ljudi ter prenK.šajo razne nalezljive bolezni. Da to zabraniš, potresi vsaj vsakih. 14 ■ dni po gnoju živega zdrobljenega apna. S tem uničiš milijone mušje. zalege, ki- toliko trpinči-živino v hlevu in dela tako velike preglavice vsej hiši. Kakor hitro zapaziš prve- muhe, začni takoj s potresanjem apna, da uničiš prvo za-• lego, iz katere bi izhajali milijoni muh.
Belo pleskana vrata se zlasti od nečistih rok hitro zamažejo. Da odstraniš nesnago, zmoči čisto krpo in jo ožemi; poteni jo potakni v zmleto kredo in zdrgni madeže, Končno umij vrata šd. z mlačno vodo in zbriši b čisto sulio
krpo. Pomni pa, da s pogostim umivanjem . počasi odpraviš tudi barvo". Dobrn je,^ da ha-' mestimo na obeh straneh vrat od kljuke navzgor in navzdol ščitnike iz neluloida, .ki se že zelo'uporabljajo. "
Čaj ohrani lepo bar\-o, akc kmalu potem, ko ga popariš, vržeš vanj 1 — 2 kocki sladkorja. Tudi par kapljic limonovega soka da čaju svetlo barvo.	. ' '	•- - .
Soboslikar in pleskar ostavita v stanovanju neprijeten vonj po barvi in terpentinu, ki se go. težko iznebimo. Odpraviš ga še dovolj hitro, ako položiš na police oken dosti sveže narezane čebule, ki vsrka duh po barvi,.
Užigalice in sol obvaruješ vlage, ako jim dodaš nekaj zrn riža.
Sveže madeže petroleja spraviš iz parketov, ako položiš, nanje pivnik in po.tegneš z vročim Ukalnikom preko njega. Pivnik, treba parkrat premakniti. Zastarele mad-ože-pokrij s kašo od zdrobljene morske pene in bencina. Morsko peno dobiš v drogeriji. Postopanje treba po potrebi večkrat ponoviti.
Praznih zacinjcnih po.sod nikoli ne puščaj na vročem štedilniku. Kositar ali ein se namreč hitro raztopi. . Zato tudi ne uporabljaj' takili posod za razheljenje masti. Mast .rAzbeljaj v navadni' železni ponvi.
Lesene kuhinjske deske postanejo sčasoma motne, temne. Ako jih od časa do časa odrgneš z vodnim prekisom (s up er oksidom), so zopet svetlohele.
31
Novo pološčeno (emajlirano) posodo pred prvo uporabo napolni z vodo, vrzi vanjo na dva litra vođe 5 dkg; soli in dodaj prav tolito Idsa. Ta tekočina na] vre v posodi 1 iiro; glazura se na ta način dalje časa ohrani.
Nekaj navodil za oprezno ravnanje z ognjeni in s stvarmi, ki se rade voiamejo. — Ne vlivuj špirita ali petroleja na slabo goreča drva! — Ne dolivaj špirita v goreči špirit samovarja in ne petroleja v gorečo ali še vročo svetilko! - -Ne postavljaj posode s špiritom ali petrolejem na vroče ognjišče! Ako se tekočine segrejejo, lahko eksplodirajo! — Ne puščaj na planem slabo zamašenih ali celo odprtih posod s špiritom, petrolejem, benciiiotn i. dr.! — Ne snaži z bencinom obleke ob goreči sveči! — Ne hodi z gorečo odkrito lučjo, pipo ali smodko v prostore, kjer so stvari, ki se rade vnamejo!
—	Ne nosi pepela v. lesene zaboje ali na smetišče, dokler še tli! — Na odprtem ognjišču ogenj zvečer dobro pogasi preden greš spat!
—	Ne nastavljaj Škafov in čebrov s kropom ali lugom na kraj, kamor bi mogli otroci! --• Ako so otroci v kuhinji, bodi posebno pro-■\adna. Dostikrat se pripeti, da se pokvari otrok 7. vrelo tekočino, ki je bila morda samo za trenutek postavljena na rob štedilnika: neopažen poteg-ne lahko za posodo, ki moli čez rob in se opari. Otrokom so pa že manjše opekline lahko smrtnonevavne.
Takih moških danes ni več, ki bi prišli v trgovino in zahtevali samo «cigarete». Vsak moški ima svojo vrsto cigaret, ki jo kadi in katere ime ne pozabi. Tudi žene bi morale biti take. Pri nakupu mila bi morale zahtevati izrecno Schichtovo milo Jelen, ker bodo imeln samo tedaj gotovost., da bo ostalo njihovo perilo dolgo lepo kot novo in trpežno. To milo odpra\-i iz perila temljito vsako nesnago in gn pri tem vanije.
Lakastc čevlje večkrat namazi i glicerinoin. ki si mu primešala pol vode. Na ta način dosežeš, da usnje ne poka.
Jajca ostanejo dalje časa sveža, ako jih odrgneš 8 kožo od slanine.
Meso, ki ni dovolj obležano, a ga moraš takoj uporabljati, odrgni s prerezano limono; 10 minut prej preden ga pečeš ali pariš pa ga s pomočjo čopiča ali kurjih peres namazi po vsej površini z dobrim oljem.
Pomaranče lažje olupiš, ako jih prej krepko povaljaš z roko po deski. Posušeni olupki dajejo precej toplote, ako jih zažgeš.
Vonj po ribah omiliš, če iztrebljene ribe potreseŠ s sladkorjem in ko se sladkor že porazgubi, umiješ. ribo s kisovo vodo. .Morske ribe, ki hudo diše, pa večkrat splakni v sveži vodi, kateri dodaj vsakokrat prav malo manganovo kislega kalija, toliko da je voda svetlo-rožnata. So pa ljudje, katerim prav ta vonj na morskih ribah ugaja; ako je tako, ga ne smeš
izpirati, ker je gotovo, da i izpiranjem odstraniš vsaj nekoliko tudi okus ribjega mesa. — Da ponev, ki v njej pražiš ribe, ne bo dišala po njih, jo odrgni s soljo in umij z gorko vodo. Pribor izgubi vonj po ribah, ako ga umiješ v gorki vodi in ga potem odrgneš s prerezano limono; nato ga seve ponovno umij.
Sčetke za čiščenje zob ostanejo dolgo čas.v neizpremeuj^ne, ako jih daš po vsaki uporabi sušit. Od časa do časa pa operi ščetko v milnici, da izpereš ostanke zobne kreme. Dobro je, da imaš dve ščetki in uporabljaš zdaj eno zdaj drugo.
Riavc čevlje, če so zelo blatni, odrgni najprej s krtačo, da odstraniš vse blato. Potem jih umi) s krpo, ki jo pomakaj v mleko, in zbriši nato še s suho, mehko krpo, da je usnje popolnoma snho. Naposled namaži z belo pasto in gladi tako dolgo, da se ' čevlji lepo svetijo: najprej 7. mehko ščetko, pozneje z volneno krpo. Posebno prikladni za to so ostanki baržuna ali pliša.
Barvaste usnjene predmete, ki so zamazani, •očistiš takole: Raztopi v vroči vodi jelenje soli. ki jo dobiš v drogeriji. Pomoči krpico v to tekočino in drgni ž njo po umazanih delih, da se začne peniti, in nesnaga izgine. Treba pa postopanje parkrat ponoviti. Potem briši s suho mehko krpo tako dolgo, .da se usnje posuši.
Zelenjave, sadje in mezge ne pripravljaj v posodi, ki ima poškodovano glazuro, ker dobi jed neznatno, črnikasto barvo in slab okus.
Mleka ne kuhaj v posodi, kjer si imela prei kaj mastnega. Nobeno živilo se namreč tako hitro in tako rado ne navzame vonja in okusa kakor prav mleko. Zato imej za mleko posebne posode, v katerih ne kuhaj nič drugega.
Lijak za odtakanje umazane vode naj bode vedno čist; snažiti ga je treba vsakokrat sproti. Voda, ki jo vlivamo vanj, ne sme biti gostn, plavati ne smejo v njej ostanki jedi, papir in drugo, ker se sicer lijak zamaši in imaš dolgotrajno neprijetno delo preden ga izčistiš. Pazi tudi, da pri vlivanju v lijak ne polije! tal in ne poškropiš stene naokoli. Ce se je to vendarle zgodilo, pa takoj pobriši, kar si zamazala. Železen ali pološčen (emajliran) lijak pomivaj z lugom ali sodo, lesenega čedi s kri:ačo, lugom in milom. Lijak bodi pokrit, kadar ga ne uporabljaš.
Svilene senčnike čistimo z mehko krtačko, ki jo uporabljamo samo za to. Morebitne madeže izčistimo z bencinom, nesnago od muh pa s čisto mlačno vodo, kateri primešamo nekaj kapljic salmijalca. Prav tako čistimo tudi moderne senčnike iz pergamentnega papirja in pozlačene okvirje slik.
Šipe na oknih in na kredencah najlepše osnažiš s sidolom.
32