GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 2. APRILA 195? LETO IV., štev. 26 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Ekspoze k okrajnemu družbenemu planu za leto 1957 (Ekspoze je podal ing. Ivo Klemenčič, podpredsednik OLO) Dne 29. marca je bila 16. seja Okrajnega ljudskega odbora, na kateri je bil sprejet Družbeni plan in proračun za leto 1957. Gradivo o izpolnitvi plana v preteklem letu obravnavajo poročila osameznih okrajnih svetov, ki so ila objavljena v »Glasniku« ter predstavljajo tudi uvod v letošnji družbeni plan. Zato se bom v svojem poročilu dotaknil le nekaterih problemov, ki so značilni za izvajanje družbenega plana v preteklem letu. Vsekakor je bil osnovni problem v uspešnem izpolnjevanju sklepov IV. plenuma SZDLj, to je v odstranjevanju disproporeev, ki so bili posledica predvsem dograjevanja' ključnih objektov, nesorazmerja med počasnim naraščanjem blagovnih ter hitrim povečanjem kupnih fondov, nazadnje pa tudi v nepravilnem razdeljevanju osebne potrošnje med mestom in vasjo. Vsa tu nesorazmerja so povzročila močna nihanja na tržišču, ki jih je občutil predvsem potrošnik v industrijskih centrih in mestih. Ugotoviti moramo, da se je tu položaj v preteklem letu bistveno spremenil v smeri stabilizacije tržišča. To je seveda predvsem rezultat vsedržavnih gospodarskih ukrepov, ki se pa odražajo tudi v izvajanju proizvodnih planov gospodarskih | organizacij in družbenih planov ljudskih odborov na območju našega okraja. Predvsem smo dosegli uspeh v nadaljnjem povečanju proizvodnje. Družbeni proizvod se je v primeri z. letom 1955. povečal sicer samo za 3%, vendar je položaj v proizvodnih panogah gospodarstva ugodnejši. Obseg industrijske proizvodnje se je povečal zn 66 o. To je predvsem posledica boljšega izkoriščanja kapacitet ob boljši oskrbi z domačimi in uvoženimi surovinami. Se večji uspeh je preprečil znaten izpad električne energije v I. polletju. ki je v let n etn merilu znašal 4 "/o. Približno enak položaj glede povečanja proizvodnje je bil tudi v obrti, pa tudi v kmetijstvu in gozdarstvu smo zabeležili napredek v Primerjavi z letom 1955. Indeks 88, ki ga izkazujemo za družbeni proizvod socialističnega sektorja kmetijstva ne daje točne slike o napredku naših državnih posestev, ker je v njem vključeno tudi podjetje »Agroolmova«, ki je doseglo le polovico družbenega proizvoda iz leta 1955. Sama državna posestva pa so povečala družbeni proizvod zn 14 "/o, kar predslavlja vsekakor nadaljnji Uspeh socialističnega sektorja kmetijstva. Občuten padec kaže edino gradbeništvo, kar pa je v skladu z zniževanjem obsega investicijske delavnosti, in s tem v skrajni liniji tudi z ukrepi za stabilizacijo gospodarstva. Vrednost vseh investicij (bruto) v okraju sc je v letu 1956 v primeri z letom 1955 zmanjšala za več kot 3 milijarde (3,423) ali 19°/o. Zmanjšale so se predvsem gospodarske investicije in sicer za 42%, medtem ko so se negospodarske investicije povečale za 31 %, kar'gre predvsem na račun gradnje stanovanj. Kot značilna posledica vsega na-vedenga je vsekakor boljša preskrbljenost in enakomernejša oskrba tržišča v preteklem letu, ki je pozitivno vplivala na nadaljnjo stabilizacijo cen. Vsled tega tudi ni bilo registriranega niti enega resnejšega primera potrošniške mrzlice, ki je v letu 1955 večkrat zajela celotno tržišče, zlasti pri predmetih široke potrošnje. To je nazadnje tudi precejšnja zasluga trgovske mreže. Za preteklo leto lahko trdimo, da se je ta sprememba pojavila in celo potencirala v obratnem smislu, namreč v »mrzlici producentov«, če tako imenujem tendence k zniževanju proizvodnje, ki so nastale v zvezi s povečanjem zalog gotovegu blagu v trgovskih in industrijskih podjetjih. V ostrejši obliki se je namreč pokazala preorientacija našega gospodarstva v smislu delovanja zakonu ponudbe in povpraševanja. Prvič so namreč proizvajalci nekaterih strok občutili, da nimajo več monopolnega položaja, ko so lahko potrošniku diktirali ne samo ceno. ampak tudi kvaliteto in asortiment. Voda tega nas ne bo in nas ne sme biti strah, saj je tako povečanje zalog ena izmed osnovnih posledic stabilizacije tržišča, ki mora roditi samo pozitivne rezultate v smeri izboljšanja kvulitete in asortimenta naše proizvodnje in zniževanju proizvodnih stroškov. Kdo pa more danes trditi, da proizvodnja (na primer tekstila) krije naše potrebe, ko vemo, da je njegova potrošnja še pod povprečjem zaostalih držav. S spremenjeno investicijsko politiko in s trenutno potrošniško mrzlico, na drugi strnili pa tudi s pravilnejšo davčni) obremenitvijo zmanjšana kupna moč prebivalstva, je bila samo vzpodbuda k boljši in.cenejši proizvodnji, s čimer bomo nadalje prispevali k dvigu življenjskega standarda. Jušno je, da zahtevajo taki pojavi tudi gotove operativne posege, mislim predvsem na povečanje obratnih kreditov, kar pa v takih razmerah ne pomeni zamrz-njenja, ampak obratno, z večjimi zalogami in asortimentom omogoča boljšo oskrbo in povečuje promet, s tem pa veča obračanje vloženih sredstev. Kot sem že omenil, je v osnovnih sklepih IV. plenuma poudarje- no, da je za ustalitev trga nujna pravilna razdelitev dohodka med mestom in vasjo. Ob lanskem sprejemanju družbenega plana sem poudaril, da smo zaradi dviga cen kmečkih pridelkov in nizkega izračunu katastrskega dohodka dvignili davčno obremenitev kmetu, v primeri z letom 1955. Občinski ljudski odbori so doklade -še povečali. Vendar si upam trditi, du je kmet to povečanje v manjši meri prenesel na potrošnika, ker so odkupne cene glavnih artiklov privatnega kmečkega proizvajalca v glavnem ostale na isti višini ali pa so se celo znižale (krompir, zelenjava, meso. mleko), čeprav smo na drugi strani iz znanih razlogov podražili mast. olje, in polbelo moko. Gotovo, da je k temu pripomogla tudi intervencija preko uvozu gotovih živilskih artiklov, vendar lahko ugotovimo, da je bila davčna obremenitev v glavnem pravilna, in je tudi po svoje prispevala k nadaljnjemu utrjevu n j u razmer na tržišču. Nekoliko drugačna je slika glede davčne politike do obrtništva. Čeprav se obremenitev ni bistveno povečala. ima proizvodna pa tudi nekatera uslužnostna obrt še vedno možnost, du prenese del svojih obveznosti na potrošniku. V preteklem letu so nekatere občine pričele s temeljitejšim določanjem davčnih osnov, ki so še vedno pri mnogih proizvodnih obrtnikih dvomljive, na drugi strani pa tudi k odkrivanju davčnih utaj. S tem se je vsaj delno paraliziralo prenašanje obremenitve na potrošnika, kur je tudi lansko leto bil slučaj, preko neupravičenega napenjanja cen obrtniškim uslugam. Kakor smo lahko zadovoljni z že omenjenim povečanjem proizvodnje v gospodarstvu, tako pa na drugi strani ne beležimo napredka v produktivnosti dela. Ne samo, da nismo dosegli planiranega povečanja, ampak je rezultat marsikje celo obraten. Temu so vzrok objektivni in subjektivni momenti. Kot smo že omenili, je na zmanjšanje vrednosti proizvodnje na zaposlenega bistveno vplivalo pomanjkanje električne enbrgije. To pa se je še potenciralo s tem, da so se redni dopusti odobravali ravno v času, ko smo razpolagali z viškom električne energije. Zato moram podčrtati, da je osnova za dvig storilnosti dobra organizacija dela in predvsem zadostna in pravočasna oskrba z materialom in energijo. Naša osnovna skrb naj velja zagotovitvi ravno teh pogojev za dvig storilnosti dela. Na drugi strani pa nam tudi izvajanje ukrepov, ki stimulirajo k dvigu efekta dela. daje slabo sliko. Odstotek zaposlenih, ki so delali po normi, se je sicer v primerjavi z letom 1955 zvišal za skoraj 2%, pri čemer je "zabeležen porast v industriji, gozdarstvu "in prometu, v kmetijstvu in gradbeništvu pa beležimo padec. Slabša slika" je v številu delovnih ur, izvršenih po učinku, ki so se v prometu nekoliko povečale, v industriji ostale na isti višini, v ostalih panogah, kmetijstvu, gozdarstvu in gradbeništvu pa padle, tako da se je indeks za celotno gospodarstvo zmanjšal skoraj za 2%. Ti podatki kažejo, da se gospodarske organizacije niso dovolj posluževale sistema dela po učinku ter niso izkoristile obstoječih možnosti za povečanje produktavnosti in plač. '1 udi prekoračevanje norm je v povprečju padlo za nekaj manj kot 2%, kar kaže delno tudi na to, da je bilo napačno forsirati revidiranje norm, ki ustvarja v mnogih primerih nezaupanje in odpor delavcev do dela po učinku. Tudi premijski sistem še ni dosegel svojega namena. Doslej je premijske pravilnike sprejelo 79% tistih gospodarskih organizacij, ki so jih po predpisih dolžne sprejeti. Precej pa je takih primerov, ko so podjetja sprejela te pravilnike le, da zadosle zakonskim predpisom. Večje število pravilnikov predstavlja le sredstvo za dopolnilno nagrajevanje brez ekonomsko utemeljenih premijskih osnov. Negativen vpliv na proizvodnjo pa je imela seveda tudi premajhna stimulativnost kolektivov v udeležbi na povečanju dohodka. Na eni strani je namreč kolektiv udeležen na povečanem dohodku, ki je lahko tudi v celoti rezultat subjektivnih naporov kolektiva samega, z minimalnim odstotkom, na drugi strani pa je tudi uporaba sklada za samostojno razpolaganje bila podvržena predpisom, ki kolektiva niso stimulirali k povečanju dohodka. Zmanjševanje materialne baze delavskega samoupravljanja je dejansko prišlo v nasprotje s svojim osnovnim principom, dviganjem Iniciative kolektiva in posameznika. Zato so spremembe, ki jih sprejema Ljudska skupščina, nujno potrebne za zagotovitev nadaljnjega razvoja našega gospodarskega sistema in gospodarstva nasploh. Za preteklo leto je nadalje značilno utrjevanje novega komunalnega sistema. Občinski ljudski odbori seveda niso imeli bistvenih izgledov za ustvarjanje dodatnih sredstev, vendar so nekateri vseeno našli možnosti za dvig proračunskih kvot in s tein za finansiranje negospodarskih investicij, ki so jih v glavnem uporabili za prosvetne potrebe. Razen tega so občinski ljudski odbori v preteklem letu prvič razpolagali z razmeroma precejšnjimi sredstvi skladov, in sicer stanovanjskim, investicijskim in cestnim. Novost preteklega letu je bila namreč tudi ločitev proračunskih od gospodarskih skladov. Na področju mesto smo uspeli obdržati sistem, ki smo ga predlagali ob sprejemanju družbenega planu, da smejo namreč tudi občine na območju mesta samostojno razpolagati s sredstvi skladov, ki se ustvarjajo na njihovem področju. S tem smo zagotovili materialno osnovo za na- daljnji razvoj in utrjevanje komunalnega sistema, kar je bil tudi eden osnovnih argumentov za ustanovitev občin. Omenili smo že, da so bila sredstva skladov, s katerimi so razpolagali občinski ljudski odbori, precejšnja. saj so skupaj znašala skoraj 2,5 milijarde dinarjev. Podatki o koriščenju teh sredstev pa kažejo, da se občinski ljudski odbori niso dovolj pobrigali za koriščenje teh sredstev, saj je bilo skupaj angažiranih le 84 odstotkov vseli skladov, od tega sredstev stanovanjskega sklada 88% sredstev iz investicijskega sklada 68%, sredstev cestnega sklada pa komaj 45%. Nekatere občine so celo koristile le nekaj odstotkov, investicijskega sklada. Več kot 82% ni koristila niti ena občina. Predvsem pa so občinski ljudski odbori dosegli znatne uspehe pri izvajanju davčne politike, tako pri odmeri, kakor tudi pri zbiranju sredstev. To je omogočilo tudi pravilnejše finansiranje njihovih proračunov, predvsem industrijsko razvitih občin, kjer je fiktivnost proračunskega dela dobička iz gospodarstva povzročala težave. Zaradi tega so morali nekateri občinski, pa tudi okrajni ljudski odbori najeti bančni kredit, kar pa je 'imelo gotove negativne posledice pri izvajanju proračunov, kot je n. pr. ne-izvršitev proračunskih investicij. Obratno po lahko tudi ugotovimo, da nekateri občinski ljudski odbori niso v družbenih planih predvideli vseh možnosti ustvarjanja dohodkov ter so' ob koncu leta izkazali presežke dohodkov nad proračunskimi kvotami, ki so ostali neizkoriščeni. Glede odobravanja sredstev investicijskih skladov ni bila uporabljena praksa, ki sem jo napovedal oziroma predlagal v lanskoletnem ekspozeju, t. j., da se bodo sredstva odobravala na licitacijah. Naknadni predpisi o omejitvi uporabe sredstev nekaterih skladov, predvsem 20% obvezna blokaciju sredstev investicijskega sklada in obvezna udeležba na zveznih kreditih, so namreč bistveno zmanjšali sredstva in bi zato odobravanje sredstev preko natečaja povzročilo le nepotrebne stroške gospodarskim organizacijam. Sredstva sklada so sc zato uporabila v smislu določil odloka, ki ga je v ta namen naknadno sprejel OLO. Podrobna uporaba teli sredstev je razvidna iz podatkov letnih poročil za leto 1936. Z družbenim planom za leto 195? postavljamo nadaljnje naloge zn razvoj gospodarstva na območju našega okraja v skladu z intencijami zveznega in republiškega družbenega plana. Podati nameravam samo nekaj glavnih značilnosti, ker mislim, da gradivo, ki ste ga prejeli, dovolj obširno obravnava predlog plana. Osnovna značilnost predloga je seveda v povečevanju proizvodnje. Družbeni proizvod in narodni dohodek se povečujeta za 7% v primeri z realizacijo preteklega leta. To povečanje bazira na povečevanju kapacitet le v toliko, kolikor je bilo vloženih investicijskih sredstev v lanskem letu. Ta pa so bila vložena v rekonstrukcije in odpravo ozkih grl. nove kapacitete, ki so v gradnji, pa v letošnjem letu še ne bodo dale efekta, razen »Belinke«, ki bo letos pričela s poizkusnim pogonom, »Hladilnice« v Zalogu ter Tovarne pisalnih strojev, v kolikor lahko preselitev v nove prostore štejemo med nove kapacitete. Ostalo povečanje gre na račun boljšega izko- riščanja obstoječih kapacitet, predvsem z večjo proizvodnjo dela. V tej zvezi predvideva plan, da se sme zaposliti-novo delovno silo samo pri novih kapacitetah, v ostalem gospodarstvu pa mora ostati število delovne sile isto. Še več, predvidene spremembe v gospodarskem sistemu, ki bodo' povečale udeležbo kolektivov na povečanju dohodkov, morajo vplivati celo v smeri zmanjševanja zaposlenih tam, kjer kapacitete ne dopuščajo povečevanja proizvodnje. Zato predlog pri povečanem bruto proizvodu za 7% predvideva povečanje delovne sile samo za 2%, kar pomeni okrog 5%-tno povečanje produktivnosti dela. Ta planska naloga pa bo seveda ostala lc na papirju, če ne bo uporne borbe delovnih kolektivov samih, posebno v zvezi s spremembami dohodka v gospodarstvu. No drugi strani pa nas seveda predvsem zanima, kakšna bodo celotna sredstva, s katerimi bodo razpolagali ljudski odbori in gospodarske organizacije v okraju. Ta sredstva znašajo skupaj 14.950 milij. Od tega sredstva podjetij 6540 milij., sredstva ljudskih odborov pa 8410 milijonov, kar predstavlja povečevanje celotnih sredstev nasproti letu 1956 za 13%, sredstev gospodarskih organizacij za 5%, sredstev ljudskih odborov pa za 20%. Gospodarskim organizacijam se predvsem povečujejo sredstva za amortizacijo, in sicer za 9%, vključno tudi prenosi iz prejšnjega leta, dočim ostaja sklad za samostojno razpolaganje oziroma investicijski sklad na isti višini. Sredstva skladov ljudskih odborov sc povečujejo za 16%, proračunska sredstva, če ne upoštevamo presežka na račun fiktivnosti dobička iz gospodarstva za leto 1956, pa zn 20%. Pri tem rastejo proračunska sredstva okraja zn 14% (brez posojila iz investicijskega sklada in presežka iz dobička gospodarstva v letu 1956). občin pa za 27%. upoštevajoč fakultativne dohodke v celoti, okrajni skladi za 11%. občinski pa zn 20%. . Med skladi sc povečuje okrajni investicijski sklad za 16%, občinski investicijski pa za 23%, dočim se stanovanjski zaradi povečanega plačnega sklada povečuje za 16%. Za pokrivanje negospodarskih investicij predvidevamo v družbenem planu oziroma proračunu načelo, da se iz okrajnih sredstev krijejo le izdatki zn investicije, ki so okrajnega značaja, medlem ko nai se investicije za obiekte. ki jih upravljajo občine, krijejo iz občinskih sredstev. V tem smislu so določene oziroma razdeljene tudi kvote sredstev. Lanske negospodarske investicije v okraju so skupni z republiškimi znašale 1789 milij. V letošnjem letu sc zaradi znižanja republiških, negospodarske investicije bistveno zmanjšujejo. Ge hočemo obdržati približno vrednost iz preteklega leta, moramo za njihov pokritje najeti posojilo iz investicijskega sklada. kar dovoljuje zvezni družbeni plan. Isto lahko storijo tudi občinski ljudski odbori. Za investicijske potrebe obveznega šolstva lahko najamejo kredite iz stanovanjskega sklada. Tako bo letos mogoče pokriti najnujnejše prosvetne in ko-murtnlne potrebe. Zavedati pa se moramo, da gre to na eni strani na škodo investicij v gospodarstvu, čeprav znaša v okrajnem merilu najetje posojila samo 19.5% od okrajnega investicijskega sklada, na drugi strani pa tudi v škodo stanovanjske izgradnje. Kljub temu pa mislim, da predlog vzdrži kritiko, ker se namreč že jasno kaže, da bi zaostajanje obveznega šolstva in komunalnih služb predstavljalo kaj kmalu politični problem, ki bi zasenčil uspehe v stanovanjski in ostali investicijski izgradnji v okraju. Po naših predvidevanjih bodo občinski ljudski odbori krili najnujnejše potrebe v obveznem šolstvu za letos s približno 10-odstot-nimi sredstvi stanovanjskih skladov, t. j. okrog 160 milij. dinarjev. Jasno je, da bo to vplivalo na hitrost stanovanjske izgradnje, ki še vedno ni dovolj hitra. Zato bi ob tej priliki še podprl predlog, da bi se za določitev višine sklada za samostojno razpolaganje zopet poslužili instrumenta v lanski obliki, t. j. da gospodarska organizacija prejme maksimalni delež sklada, če polovico ustvarjenih sredstev uporabi za svojo stanovanjsko izgradnjo, v nasprotnem primeru pa ji pripada lc minimalni delež. t. j. 30%. Na ta način so podjetja v lanskem letu prispevala za stanovanjsko izgradnjo 155 milij. dinarjev. Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da sc tako proračunska, kakor tudi sredstva skladov občinskih ljudskih odborov povečujejo v mnogo večji meri kot okrajna. Občinski ljudski odbori lahko samo z 10%-tnim posojilom iz investicijskega in stanovanjskega sklada povečajo proračunska sredstva za preko 30% nasproti letu 1956, pri tem pa so sredstva skladov še vedno večja za 7%. Mislim, da so ta predvidevanja družbenega plana v skladu s tendenco jačanja materialne baze občinskih ljudskih odborov. V zvezi s tem pa se pojavl ja Doseljen problem v odnosu med občinami. Z določanjem na rtiči pači je na dohodkih, ki se bilansirajo, določa namreč predlog družbenega plana posredno tudi kvote zn proračunska sredstva občin iz obveznih in 40% neobveznih dohodkov, ki se bilan-siraio. Participacija za pokrivanie teh kvot bazira na osebnih izdatkih po decembrskem stanju, povečanih za zakonita povišanja ter na lanskoletni realizaciji materialnih izdatkov. S takim določanjem kvot so namreč prizadete tiste občine, ki so do- sedaj varčevale z izdatki zn administrativni del proračuna, kar zelo lahko ugotovimo, če kvote približno enako močnih občin med seboj primerjamo. Vendar je neke objektivne kriterije težko najti. Za zdaj je najbolj oprijemljiva osnova sistemizacija, potrjena po okrajnem ljudskem odboru. Na tej osnovi smo znižali proračunsko kvoto občini Ivančna gorica, ki jv edino, in to bistveno prekoračila število odobrenih delovnih mest no sistemizaciji. Tako smo jo postavili pred dejstvo, da bo morala pokriti del stroškov za administrativni del proračuna s fakultativnimi dohodki, ali na izvršiti redukcijo administrativnega aparata in poskrbeti zn kvalitetnejši kader. Seveda s tem ta problem ni rešen, vendar je jasno nakazana nujnost vnrčevnn la pri administrativnih izdatkih. Tako bo ljudskim odborom ostalo več sredstev za ostale proračunske potrebe, to so predvsem negospodarske investicije. V tej zvezi pa moramo ugotoviti dejstvo, ki se iz dokumentacije družbenega plana jasno vidi. dh namreč v odnosu na možnost ustvarjanja teh sredstev priba ja io v slabši položaj industrijsko razvitejše občine, posebno če vzamemo zn nri-merjavo ustvarjeni narodni dohodek na niilmvem območni. Po pokritju administrativnih kvot ostanejo namreč zn finansiranje pro- računskih Investicij občinski fakultativni dohodki, to so: del občinskega prometnega davku in davka na maloprodajni promet, lokalne lukse, občinske doklade od ostalih poklicev in del doklad na kmečko dohodnino. Ti dohodki, ki jih planiramo za vse občine po istem principu, so takega značaja, dn se v glavnem ustvarjajo na področju, kjer je močneje zastopana obrt, trgovina in kmetijska proizvodnja, dočim sc proračunski dohodek iz dobička industrije deli med federacijo, republiko, okrajem in občino, ter ne predstavlja fnkultativnega dohodka, t. j. dohodka, ki bi ga občina lahko sama predpisovala na svojem območju, Ta očitno nepravičen odnos do industrijsko razvitih občin je posledica dosedanjega sistema v delitvi dohodka v gospodarstvu. Laka politika, ki pomeni v svojem bistvu forsirauje zaostalih na račun naprednejših predelov, se odraža že leta nazaj tudi v našem okraju. Dn bi spričo teh odnosov izravnali najbolj kričeči primer, predlagamo v družbenem planu dotacijo občini Moste iz sredstev okrajnega proračuna v višini 20 milijonov dinarjev. Brez tega bi bila občina Moste v položaju najbolj diskriminirane občine v našem okraju, knr se lahko ugotovi tudi iz dokumentacije plana. S tem pa ne mislim trditi, da se taki problemi ne pojavljajo v večji ali manjši obliki tudi v nekaterih ostalih občinah, n. pr. v Medvodah in Domžalah. vendar ne v tnko ostri obliki, in hi bilo seveda teže najti objektivni kriterij še v odnosu na druge občine. Tnko smo zn letos iznesli dvn diametralno nasprotna, pa vendar izrazita primera z namenom, nn predvideva tudi občinske do-j|'de od obrtništva približno v vi-realizacije, kar je pa stvar občin, da prilagodijo eventualne izkušnje letošnji situaciji. Tudi dohodnino in občinske doklade ustalili svobodnih poklicev predvideva predlog plana v višini odmere 1955. Vendar mislim, da tudi tukaj obstajajo nepravilnosti v določanju davčnih osnov in zajemanju občinskih doklad, tako da je mogoče s pravilnejšo razdelitvijo davčnih bremen ustvariti dodatna sredstva za pokritje proračunskih izdatkov. Tudi davek na maloprodajni promet, ki je bil v lanskem letu realiziran v višini plana, predvidevamo v lanskoletni višini, t. j. 2% na industrijske izdelke in 10% na alkoholne pijače. V teh odstotkih predpisuje ta davek okrajni družbeni plan tudi za občine na mestnem področju. Poudarjam, da vse okoliški- občine niso postopale enotno glede višine tega davka in mislim, da bi bilo prav. da vsklodijo svoj predpis s sosednimi občinami, ker dejansko ni nobenega vzroka za diferenciacijo. Toliko glede pokrivanja proračunskih izdatkov. Sedaj pa nekaj o naših komunalnih službah: gre namreč za to, da so nekatere med njimi preveč odvisne od trenutne situacije ljudskih odborov, predvsem finančne situacije in nikakor ne pridejo v položaj, da bi lahko z ekonomičnim gospodarjenjem postopoma dvigale kvaliteto in kvantiteto svojih uslug. Gre namreč za različen položaj glede finansiranja teh komunalnih ustanov. Nekatere imajo izvedeno samofinansiranje, druge zopet del potreb krijejo z lastnimi dohodki, drugi dol pa finansirajo ljudski odbori. Imamo pa tudi službe, ki žive izključno na račun proračunskih dohodkov okrnja ali občine. Ne gre za to, da bi uvedli glede finansiranja enak režim za vse. ker so te službe same po sebi različnega značaja. Vendar pa mislim, da bi bilo prav, če bi uvedli tak režim, ki bi jim jamčil ne samo dohodke za pokrivanje rednega vzdrževanja obstoječih komunalnih naprav, ampak tudi amortizacije in anuitofne službe za odplačevanje krediteov za nabavo investicij, ki so potrebne za noriAulno opravljanje njihovih uslug. Da je edino to pravilno, nam kažejo že lastne izkušnje. Spomnili se boste, da smo na bivšem MLO sklepal! o izvedbi takega finansiranja Mestnega vodovoda in Plinarne. Rezultati teh dveh zavodov v zadnjih dveh letih jasno kažejo, da smo takrat ubrali pravo pot. Ne samo, da sta se zavoda postavila na lastne noge in je delavsko oziroma družbeno upravljanje dobilo svojo materialno bazo, temveč jima je bilo istočasno omogočeno, da lahko pričneta z izvrševanjem nujno potrebnih rekonstrukcij, da jih e.ko-nomizirnta in s tem izboljšujeta svoje usluge. Pred nas se postavlja vprašanje, ali ne bi že kazalo tako urediti tudi uslug »Snage« in »Kanalizacije«, pa tudi na področju uporabe električne energije? O tem naj odločilo volivci, kakor je že sklenil Mestni svet. Naša naloga ie, da razpravljamo o priporočilih in v zvezi z družbenim planom izvršimo vse potrebne prinravc za izvedbo teh nalog. Poleg tega, da se ugotovi potreba in ekonomska nujnost za uvedbo sistema snmofinnnsirnnjn komunalnih služb, je treba namreč ugotoviti tudi najpravilnejši način uvedbe istega. Za to obstojajo gotovi predlogi, ki so bili iznešeni že na Mestnem svetu. Zato no bi obširneje o tem govoril, ker je sedaj stvar občinskih ljudskih odborov. da pripravijo gradivo za razpravo na zborih volivcev. Ti predlogi so v glavnem v tem, da sc usluge kanalizacije zaračunavajo na buzi potrošnje vode, pri čemer bi se diferenciralo tarifo za široko potrošnjo in gospodarstvo. Usluge »Snage«, to je konkretno odvoz smeti, bi sc po obstoječem predlogu zaračunavalo na bazi 1 m2 stanovanjske površine, kar bi bilo najpravičnejše v odnosu med hišami z več ali manj stanovanji. Hišni sveti pa bi seveda lahko v okviru možnosti plačevali pristojbino‘za odvoz smeti iz*sredstev za hišno upravo. Vprašanje izboljšanja oskrbe z električno energijo pa je pravzaprav posebno vprašanje. Na eni strani gre za to, da se da ljudskim odborom in s tem posameznim elck-tro-podjetjem večja možnost voditi svojo politiko glede distribucije in prodaje električne enegije na svojem področju. Zato obstajajo zn naše mesto idealne možnosti, ker se vsa energija za področje mesta dovaja skozi eno točko, kjer so že postavljene merilne naprave in s tem omogočena direktna prodaja podjetju na mestnem področju. Ta predlog je bil že stavljen merodajnim faktorjem. Na drugi strani pa je seveda problem v rekonstrukciji obstoječega nizko nnpetnostnega omrežja, ki je seveda daleč preobremenjeno, saj se je potrošnja zn široko potrošnjo v zadnjih letih celo potrojila, zaradi česar je normalno dovajanje energije onemogočeno. To stanje je že tako akutno, da se dela znatna škoda na omrežju in tudi direktno potrošniku samemu, saj ima tam, kjer bi zadostovala 60 W žarnica vključeno tudi že 200 W. Podjetje »Elektro Ljubljana« sicer posluje na gospodarski osnovi, vendar njegova sredstva zadostujejo samo za vzdrževanje, do-čiin mu za povečevanje kapacitet, v tem primeru zn rekonstrukcijo obstoječega nizkonapetnostnega omrežja, ostaja letno malo sredstev, ter bi sc na ta način izboljšava oskrbe z energijo vlekla v nedogled, čeprav obstajajo zn to načrti. Zato bodo po predlogu Mestnega sveta volivci prav tako odločili, ali so za to, da se to vprašanje reši v krajšem času, ali pn bo napredovalo s sedanjim tempom. Obstaja predlog za predpis prispevka na električno tarifo v višini 0,5 din za široko potrošnjo in do 5 din na kWh zn proizvodnjo, ki bi omogočil ustvarjanje dodatnih sredstev v taki višini, da bi sc normalna rekonstrukcija izvršila približno v petih letili. Takrat pa bi se tudi prispevek ukinil. Glede ekonomskega obračunavanja uslug zn odvoz smeti in kanalizacije je Mestni svet priporočil sklep, da s'e do definitivne ureditve plačevanja po neposrednih potrošnikih zadolžijo občinski ljudski odbori. Razen tega je potrebno tem zavodom zagotoviti tudi kredite za najnujnejše lastni' investicije, katere naj prav tako zagotovijo občinski ljudski odbori iz svojih investicijskih skladov v odnosu uporabe posameznih komunalnih uslug na svolem področju. Naslednje komunalno vprašanje je izgradnjo novih pekarn za mestno območje. Letošnje leto nameravamo začeti s prvo fazo te izgradnje, to je s postavitvijo pekarne za severni predel mesta, ostale potrebe pn bi sc sukresivno pokrile z izgradnjo še treh pekarn enakih zmogljivosti v ostalih predelih mesta. Ker se v občinske investicijske sklade steka prispevek od prometa z moko in mlcvskimi izdelki, katerega nnmon-skn uporaba je z zveznimi predpisi določena prav zn te namene, je Mestni svet sprejel priporočilo, da vse občine na mestnem področju stavijo na razpolago za izgradnjo teli peka miških kapacitet kredit v višini omenjenega prispevka. Predlaga se tudi, da za regresiranje potrošniške cene mleka in ureditev naprav, s katerimi sc bodo iuliko Ljubljanske mlekarne postavile na lastni račun, ostane lanskoletna praksa, du namreč občine na mestnem območju vplačujejo prometni davek in davek na maloprodajni promet alkoholnih pijač v sklad za pobijanje alkoholizma, ki pokriva kot samoupravni fond omenjene potrebe. Mestni svet je nadalje sprejel priporočilo, naj občine turistično takso stavijo na razpolago turistični konferenci, s čemer sc bo zagotovila njena uporaba samo v turistične namene. Razprava v Mestnem svetu o stanju in perspektivi Zoološkega vrta je pokazala, da ga moramo smatrati kot vzgojno, to se pravi, kot prosvetno ustanovo. Zato Mestni svet priporoča, da jo upravlja Svet za prosveto občine Vič, kljub temu pa smatra, da zavod presega pristojnost občine in predlaga, naj vsakoletne najpotrebnejše investicije krije Okrajni ljudski odbor. Zato predlagam za letošnje leto po predlogu občine in uprave Zavoda znesek 6,200.000 din kot nmandmnn k predlaganemu proračunu, ki se uaj krije iz rezerve. Končno moram omeniti še vprašanje skladov. Iz predložene dokumentacije je razvidna podrobna uporaba sredstev iz kmetijskega gozdnega, cestnega, vodnega in gasilskega sklada. Sredstva kmetijskega sklada se bodo v letošnjem letu zopet uporabila prvenstveno za pospeševanje semenske službe, zaščite rastlin, pospeševanje živinoreje ter za gospodarsko urejanje barja. Vprašuje ureditve in melioracije barja sc vedno v ostrejši obliki postavlja pred nas. V lanskem letu je Barjanska skupnost uspela najeti zvezno posojilo pod ugodnimi pogoji, s katerim namerava začeti s prvo etapo melioracijskih del. To pa seveda na drugi strani zahteva, da bomo vzporedno s temi deli izvršili vse potrebne priprave glede najboljšega načina izkoriščanju vloženih investicij, kar bo zahtevalo poseben režim gospodarjenja na barjanskih površinah. Zato mora Svet za- kmetijstvo in gozdarstvo v najkrajšem času pripraviti vse potrebno, da bo okrajni ljudski odbor lahko sprejel ustrezne predpise. Sredstva gozdnega sklada se bodo v višini 60% uporabila za redno vzdrževanje gozdov in javno gozdarsko službo, ostala sredstva pa za gozdarske investicije, in sicer predvsem za hudourniška dela ter novogradnje in velika popravila gozdnih komunikacij in gozdarskih stavb ter delno za nabavo opreme. Uporaba sodstev cestnega sklada in vodnega sklada ie podrobno razvidna iz dokumentacije k planu. Uporabljeno bodo za najnuineiša vzdrževalna dela na okrajnih cestah in nadaljevanje regulacijskih del Za uoorabo sredstev iz gasilskega sklada so bila šele pred kratk-m izdana potrebna zvezna in republiška nnvodiln. Po planu predvidena uporaba je prilagojena tem predpisom. Predlog plana predvideva naj bi se sredstva okrajnega invbstieij-sk-ega sklada uporabila načeloma za posamezne gospodarske dejavnosti v višini, v kolikor znašn njihov prispevek v sklad. Po predlogu plana naj bi se krediti odobravali po predpisih natečaja. V dokumentaciji je razviden predlog posameznih svetov za uporabo sredstev sklada, ter mislim, da je pravilno, da morajo biti ti predlogi, ki naj jih ljudski odbor z družbenim planom tudi potrdi, osnova pri odobravanju kreditov. Hočem pa danes opozoriti ljudski odbor na realne izglede, ki jih imata Papirnici Vevče in Količevo za odobritev dinarskih in deviznih sredstev iz splošnega investicijskega sklada za nabavo novega papirnega in kartonskega stroja v približni vrednosti 2,000.(X)0. Uresničitev tega bi za celotni okraj pomenila izredno povečanje narodnega dohodka. Zato predlagam, da se v ter.i primeru za kritje obvezne dopolnilne udeležbe rezervira vsa razpoložljiva sredstva okrajnega investicijskega sklada. Tovariši ljudski odbornikit Smatram, da sem v svojem poročilu obdelal vse glavne probleme, ki se tičejo izvajanja letošnjega družbenega plana. Za njegovo izvršitev, kar ne bo lahka naloga, pa mislim, da bo treba založiti vse sile organov delavskega in družbenega upravljanja. Le tako bomo uspeli! Predlagam, da predlog družbenega plana v celoti sprejmete. to. Na podlagi 45. čl. temeljnega zakona o varstvu pred požarom (Ur. 1. FLRJ št. 18-170/56) in 1. čl. uredbe o gasilskih skladih (Ur. list LRS, št. 6-30/57) ob uporabi 4. in 8. čl. zakonu o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 34/55) in 3., 8. in 9. čl. splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ, št. 26/55) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na 16. redni skupni seji dne 29. marca 1957 izdal ODLOK o ustanovitvi okrajnega gasilskega sklada 1. člen Ustanovi se okrajni gasilski sklad. 2. člen Gasilski sklad je proračunski sklad. Vanj se stekajo: 1. 4°/o od vseh premij za požarno zavarovanje, ki se plačajo državnemu zavarovalnemu zavodu na območju okraja; 2. gasilski prispevek v višini 2 •/• od dohodnine, nabrane v okraju po predpisih o dohodnini; 3. dotacije političnih teritorialnih enot in darila. 3. člen Sredstva gasilskega sklada se uporabljajo: 1. za nabavo posebnega gasilskega orodja in njegovih delov, ki dviga tehnično sposobnost gasilske enote in pripomore k uspešnemu gašenju in reševanju ter za generalna popravila takega orodja; 2. za nabavo specialne gasilske opreme; 3. kot prispevek k stroškom za strokovno izobrazbo gasilcev; 4. kot prispevek k stroškom, ki jih ima občina ali okraj po 42. in 44. čl. temeljnega zakona o varstvu pred požarom. 4. člen Gasilski sklad je pravna oseba in za svoje obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi. 5. člen Okrajni gasilski sklad upravlja upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov. Predsednika voli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, člane pa izmed gasilskih in drugih javnih delavcev in strokovnjakov, ki so ukvarjajo z vprašanji požarne varnosti. Uprav ni odbor se voli za dobo dveh k' Način poslovanju upravnega odbor1 se določi s pravili, ki jih sprejo1' upravni odbor, potrdi pa za noti* nje zadeve pristojni svet okrajne?* ljudskega odbora. 6. člen Ta odlok velja od dneva obj»v' v »Glasniku«, uradnem glasilu UU Ljubljana. Predsednik Okrajnega ljudskega odbor*1 dr. Marijan Dermastia 1. r' Obvestilo Nadaljevanje poročila o del Sveta za zdravstvo za leto 1956 F objavljeno v prihodnji števil* »Glasnika«. Vsebina Ekspoze k okrajnemu družbenemu pl** z ti loto ivi: 10 Odlok o ustanovitvi okrajnega gasilski sklada Zaključni računi sledečih gos pod ad ra ki h 0 gunizacij za leto 19*55: Pekarna Be#.igrTaPe dekor«, Ljubljana, Titova 41. Izvleček iz poročila o poslovanju »PEKARNE BEŽIGRAD«, Ljubljana, črtoihirova 3a, v letu 1955 Podjetje je bilo ustanovljeno 1. novembra 1952 in registrirano pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod št. RG-11-303, Fi 297/54. Predmet poslovanja: delo, peka in prodaja kruha in slaščic. V letu 1955 je bilo povprečno zaposlenih 32 delavcev in uslužbencev. Plačilni sklad je znašal 5,054.000. Realizacija 49,308,000. Plan proizvodnje je bil presežen 37 %. AKTIVA bilanca na dan 31. decembra ms PAsr«' Zap čt Naziv postavke Znesek e 000 dtp Zap St Naziv postavke Znesek v 'Mio dio A. Osnovna In Izločena sredstva l. Osnovna sredstva l. Investicije v teku I. Izločena sredstva in druga investteuska sredstva B. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu in druga aktiva l. Kupci In druge terjatve I. Druga aktiva D. Finančni uspeh I. Razporejeni dobiček Z. 118 664 4.290 2.578 188 1. tzgubs jSkupaj^ 3.562 13.400 A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane investicije Razni skladi Dolgoročni kredit za finansiranje investicij Drugi viri finansiranja investicij B. Viri, obratnih sredstev Vin obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva Dobavitelji in druge obveznosti Druga češiva D. Finančni uspeh Dobiček Kritje Izgube Skupaj: 1.364 754 697 2.519 3.377 1.129 3.561 i 13.400^/ Vodja računovodstvai Urbančič Slavica Predsednik upravnega odborai Velkavrh Ivan Direktor podjetjai Jeraj Adolf Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »TAPETDEK0R«, Ljubljana, Titova 41, v letu 1955 Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo bivšega Mestnega ljudskega odbora Ljubljana z dne 11. februarja 1947. Dosežena realizacija je znašala 53,672.155 din ali 117% planiranega prometa. Podjetje je zaposlovalo povprečno 34 delavcev, 6 uslužbencev in 8 vajencev. Vse obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane v predvidenih rokih. Podjetje je aktivno, knjigovodstvo v redu in ažurno. Upravni odbor in delavski sveta redno zasedata ter sproti rešujeta tekoče probleme. pa9^ aktiva BILANCA na dan 31. decembra I9f.6 ZgtP Naziv postavka Znesek v ooo din Naziv postavke Znesek v 000 <*1 A. Osnovna In Izločena sredstva A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev i. Osnovna sredstva 2.460 l Sklad osnovnih sredstev 2.4<* 1. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije I. izločena sredstva In druga Investicijska sredstva 1.791 1 Razni skladi 1.61* 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva i. Drugi viri finansiranja Investicij l. Skupna obratna sredstva 10.236 8. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 8. Vin obratnih sredstev (skupno) 8.66» 1. Kupci ln druge terjatve 2.483 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 6. Druga aktiva 187 T. Dobavitelji to druge obveznosti 2.26? D. Finančni uspeh 8. Druga paslvs 2.061 1. Razporejeni dobiček 6.296 D. Finančni uspeh B. Izguba 9. Dobiček 10 Kritje Izgube ^Skupau^ 23.453 Skupaj. 23.1^2 Vodja računovodstvai Cesar Jože Predsednik upravnega odborai Francelj Ferdo Direktor podjetjai Lenarčič Jože