MSTNK
CELOVEC SREDA 16.SEPT. 1987
Letnik XLII. Štev.38(2345)
izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Ceiovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šli.
300 din
P. b. b.
Sanacija avstrijskih državnih financ ne bo prizadela samo skoraj vsakega državijana, žrtev rigoroznega varčevanja bodo tudi avstrijske manjšine, ki so v primerjavi z drugimi evropskimi drža-
Mock: Manjšine ..žrtve" sanacije državnih financ
vami že doslej dobile samo minimalno podporo s strani države. To je izjavil med svojim obiskom v Celovcu vicekancler dr. Alois Mock (slika zgoraj levo).
Glede splošne podpore manjšin iz državnega proračuna je izja-
vil, da se bodo tudi manjšine morale podvreči trenutni politiki varčevanja, kar ne pomeni nič drugega kot dejstvo, da bodo v prihodnjih letih dosedanjo skromno vsoto za razvoj manjšin še znižali.
Kar pa zadeva do-
datne stroške, ki bi jih povzročila realizacija koroškega pedagoškega modela z dodatnimi 70 učitelji, pa se je Mock delal radodarnega. „Tu se ne sme uveljaviti stroga mera nove proračunske politike", je dejal. (Berite tudi poročilo na 3. strani).
Vitenica '87
Eden /zmed najpomembnejših ku/fum/b dogodkom /efošnje jesen/je b/7a brez dmoma pode/hem Mednarodne //ferarne nagrade l//7en/'ca d 7, k/ jo je Dru-šfmo s/os/ensk/b p/'safe//'em na pred/og mednarodne ž/r/je pode//7o avstrijskemu p/safeiju Petru Pandkeju. O podei/fv/ obširneje poročamo na S. strani.
Vranitzky - Šinigoj: Šoia v ospredj
Avstrijski zvezni kancler dr. Franz Vranitzky je pretekli četrtek v Uradu zveznega kanclerja na Dunaju sprejel predsednika Izvršnega sveta Slovenije Dušana Šinigoja. V daljšem pogovoru, pri katerem je bila navzoča tudi predsednica komiteja za mednarodno sodelovanje pri IS Slovenije, Cvetka Selšek, sta politika obravnavala vrsto
vprašanj bilateralnega značaja.
Predsednik Dušan Šinigoj je po sestanku na Dunaju v razgovoru s „Slovenskim vestnikom" poudaril, da je bilo vprašanje dvojezičnega šolstva na Koroškem v ospredju pogovora, ki je po oceni predsednika IS Slovenije potekal v dobrem vzdušju in bil koristen.
Nadaljne teme razgovora med Vranitzkem in Šinigojem so bili kulturni sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo, možnosti tesnejšega gospodarskega sodelovanja ter projekt Karavanškega cestnega predora, ki ga trenutno realizirajo.
Kar se tiče šolskega vprašanja, je Šinigoj v intervjuju
poudaril, da republika Slovenija podpira rešitev v takšni obliki, ki si jo predstavlja slovenska narodnostna skupnost na Koroškem. Slovenci na Koroškem pri tem lahko računajo tudi na podporo matičnega naroda, je izjavil predsednik Dušan Šinigoj.
Po besedah presednika je tekla beseda tudi o drugih problemih slovenske narod-
nostne skupnosti na Koroškem. Tudi tu je Slovenija izrazila željo po manjšini ustrezni rešitvi.
Predsednik Dušan Šinigoj seje na predvečer razgovora s kanclerjem Vranitzkim udeležil otvoritve razstave „Dela arhitekta Jožeta Plečnika" na Dunaju (Berite tudi 5. stran!).
Zegen in štehvanje na Zilji
PREBERiTE
na
strani
2	Šentjakob: čigav spomin praznujejo
3	Mednarodni obzornik
4	Novi Rutar-Center v Beijaku odprt
5	Piečniksejevrnit na Dunaj
6	Pregied teievizijskega in radijskega sporeda
8	Viienica1987
9	7500Cetjanov
je videio ..Mikiovo Zato '87"
10	Tedenska križanka
11	Tribuna bratcev
12	Senzacionaien uspeh Seiank v državni B-)igi
V Gorjah, Drcvljah, Draš-čah in Zahomcu so domačini v nedeljo po starem ziljskem običaju obhajali žegcn, štehvanje in tradicionalni rej pod lipo. Obiskali smo dogodek vZahotncu, kjer domače prebivalstvo stari ljudski obi-
čaj še danes izročilu zvesto goji v slovenskem jeziku.
Toplo sonce je (^ilo ziljskemu prazniku izredno naklonjeno, vestnikovemu uredniku in fotografu pa gostoljubje Petrčeve družine. Po kosilu so zahomški fantje
zajahali na štehvanje. Šenti-jev ta mladi je naposled razbil sod ter nato od vaških deklet prejel venec. Rej pod lipo in stara pesem „Bog nam daj en dober dan, ta prvi rej začeli smo..." sta nato zaključila slovesnost.
Sodišče
obsodiio
Rainerja
Vodja Židovskega dokumentacijskega centra na Dunaju in znani lovec na nacistične zločince dr. Simon Wiesenthal je v sodni obravnavi na Dunaju dosegel obsodbo 52-letnega Korošca Friedricha Rainerja, sina bivšega koroškega gauleiterja.
Rainer je z nekim letakom trdil, da v koncentracijskih taboriščih nikdar niso obstajale plinske celice; kdor tega ne verjame, naj bi bil tepec ali pa zločinec.
V omenjenem letaku Rainer Simona Wiesenthala ni prišteval prvi kategoriji. Vodja dokumentacijskega centra ga je tožil zaradi oživljanja nacizma in zaradi žalitve časti. Sodišče je Rainerja, ki se je na podoben način večkrat že (publicistično in sod-nijsko) zaletaval tudi proti članom slovenske narodne skupnosti, zaradi razširjanja „zgodovinskelaži"okaeetili obsodilo na kazen 9.000 šilingov.
2 16. september 1987
Poleg osemčlanske de/egacl/'e s Kllajske je bl/a v Ce/ofcu tud/ to/koma skupina, ki je nastopila na Novem trgu.
Celovec - „Meka" lesnih strokovnjakov
Šentjakob: Čigave tradtcije obnjajo pri sivem kanmu?
KOMENTAR
MEPEETBGAMA
VEZ^
ŠEFVTJ!4KOBG
^t mesecev po odkritja spomenika v ^entja^obu je naclonal-^oc;'al!xt!čn! režim pregazit Austrljo. Pot so mu pripravit; njegovi avstrljstcl pristaši, med njimi tudi dat:ovni očetje scnt/akokskega spomenika In prvi govornici ob njegovem odkrl-fja — recimo naclonatso-clatlsflčnl vojni zločinec Maler-Ka/lu/.se!;, k! je
takrat svoje krajevne organizacije že davno Izročit lV3DAP-j;;.
Postavitev spomenica teta 1937 ni bita nič dragega Cot propagandistična prireditev (ta-Crat sej Ilegalni!; nacionalsocialistov, C; so pripravljat; Anscltlaj?. Prav zaradi /ega so celo v režlmsCll; Ustil; pisal! prot! takratni prireditvi v NentjaCoba.
Proslava 30. obletnice postavitve spome-n!Ca pa n! nič dragega Cot propagandistična prireditev daltovnllt potomcev nacionalsocializma, C! pripravljajo spomlnsCo leto 19&S na svoj način - v dala/ „nemšCe Koroške".
IVemšC! nacionalizem je pripravi! CorošCo miselnost za nacionalsocializem, C! se je v njej Caj la/ro adomačll. .Sicer je bi! vojašCo In politično potolčen, zaCorenlnjen pa je ostal slej Co prej. Pešaje se z Ideologijo nemšCega šovinizma. V ^ent/a-Coba s! je njegova nepretrgana tradicija postavila spomenic, da b! se ob njem vedno znova proslavljala In obnavljala.
JVagner j! pr! tem početju daje uradno potako. Prevzel je poCrovlte/jstvo za abvvebrCdmpjerbun-dovo spomlnsCo prireditvijo.
Za prireditev torej, Cjer se, Cot že dolgo ne, spaja protlslovensCa s protldemoCratlčno In protlavstrljsCo /nujo, pa če bo tam še tollCo rdeče - b elo - rdečil; zastav In/raz.
Demokratično usmerjen; .Slovenc! In Avstrije! ob taCem !;uj-sCašCem Izzivanju seveda ne bon:o mogli molčati.
S 36. mednarodim tesnim sejmom v Ceiovcu od 9. do 13. septembra so organizatorji dodobra uresničili zamisel, da bi ta manifestacija gozdnega in lesnega gospodarstva pridobila na ugledu v celotni srednji Evropi. V pravem pomenu besede je to bila „Meka" strokovnih poznavalcev.
Že na samem začetku lesnega sejma, ki gaje ob navzočnosti vicekanclerja Mocka in številnih drugih predstavnikov odprl dipl. inž. Josef Riegler, minister za kmetijstvo, so bili prisotni zastopniki Jugoslavije, Italije, Albanije, ZRN, Poljske in Indonezije, kakor tudi delegacija s Kitajske. Veliko zanimanja za sejem je bilo med strokovnjaki iz Švice, Francije, ZRN, NDR, Danske, Finske in Belgije.
Po geografski legi je Koroška ugodna za tovrstne aktivnosti, saj nad 50% dežele pokrivajo gozdovi, ki dajejo kruh številnim delovnim ljudem. Lesnji sejem pa je
enkratna ponudba za vse, ki imajo na kakršenkoli način opravka z gozdarstvom in lesarstvom, da si izmenjajo svoje izkušnje in seveda svoje dosežke. Konec koncev pa od sodelovanja na sejmu vsakdo pričakuje tudi določen uspeh, bodisi s prodajo ali pa že samo z razstavo.
Vrstile so se številne prireditve, ki so bile povezane z lesom ali lesnimi produkti, kakor tudi s pre-(ob)delavo lesa. Naj omenimo, da je bila v Celovcu tudi razstava osnutkov natečaja, pri katerem so sodelovali arhitekti iz vsega sveta. Razstava je nastala ob sodelovanju prof. Karla Pečka iz Slovenjega Gradca, Stanega Bernika in prof. dr. Dušana Mlinska iz Ljubljane.
V času 36. mednarodnega lesnega sejma je bila v Celovcu osemčlanska delegacija iz Guangxija, avtonomne pokrajine Ljudske republike Kitajske. S tem je vrnila obisk predstavnikom Koroške, ki so bili spomladi na Kitajskem.
IGOR SCHELLANDER
V nedeljo, 20. septembra, se bodo spet zbirali pred brambovskim spomenikom na glavnem trgu v Šentjakobu v Rožu. Koroški brambovci bodo proslavljali 50-letnico ..svojega" spomenika. Pokrovitelja proslave bosta šentjakobski župan Grel31 in deželni glavar Wagner.
Nadaljuje pa se predvsem sprenevedanje odgovornih organizatorjev in deželnih pohtikov. Občina, ki je tudi vzdrževalec spomenika, je brambovski monument in njego zgodovinsko obeležje v zadnjem občinskem listu predstavila v najlepši luči: delo avstrijskih patriotov, nobenega nacističnega ozadja, saj nacizma in nacistov takrat baje sploh še ni bilo itd. V istem smislu se je zaganjala proti kritičnim glasovom tudi Kleine Zeitung. V komentarju je v istem listu nadporočnik in šef štaba koroškega vojaškega poveljstva, Gtin-ther Spath. napadal kritike iz slovenskega in avstrijskega demokratičnega tabora, ki so v maju tega teta protestirali proti slovesni zaobljubi avstrijske vojske skupno z brambovskimi in kameradov-skimi združenji pred omenjenim spomenikom ter jim podtikal zlonamerno laž, ker so opozarjali na nacistično obeležje spomenika. V zvezi z upravičenim kritiziranjem dvomljivih zborovanj in tradicij skušajo zagovorniki le-teh ožigosati demokratične sile kot ..nevarne elemente".
Dejstvo pa je, da sami točno vedo za dejansko nacionalsocialistično kontinuiteto šentjakobskega brambovskega spomenika. Največji škandal pa je, kako trdovratno jo skušajo tajiti.
Javno dostopni dokumenti dokazujejo, da sta bila glavna organizatorja gradnje spomenika, na primer brambovca Fritz in Maier-Kaibitsch, ilegalna aktivista NSDAP. Prvi je bil SS-Sturmbannfuhrer. Maier-Kaibitsch (SS-Stan-dartenfuhrer) je kot takratni vodja Heimatbunda poskrbel za to, da je organizacija delovala kot peta kolona ilegalnih nacistov. Da ne omenjamo njihovih „zaslug" pri izseljevanju Slovencev... Zadnje dvome o nacističnem propagandističnem delovanju v zvezi s šentjakobskim spomenikov ovržejo časopisna poročila o slovesni posvetitvi spomenika 8. septembra 1937. Avstrijskemu klerofaši-zmu vdani, konservativni list „Karntner Tagblatt" (glej faksimile!) močno obsoja izzivanje nacistov, češ da so prireditev zlorabili za nacionalsocialistično zborovanje.
Koroška nacistična preteklost je pustila neizbrisne sledi. Vemo, da so ji mnogi akterji vse do danes ostali zvesti. Tem bolj nerazumljivo je, zakaj vidni politični predstavniki ščitijo oživljanje rjavih spominov pod pretvezo ..domovinskih" svečanosti. So že pozabili, koliko socialdemokratov je moralo umreti v kacetih?

Omogočite svojim otrokom obširno šotsko izobrazbo v obeh jezikih v siovenščini in nemščini!
Skupni dvojezični pouk je osnovni pogoj za mirno sožitje v soseščini južnih Korošcev.
Dobro znanje materinščine in ..jezika soseda" poveča pokiicnc možnosti in pospešuje gospodarski razvoj regije.
Omogočite svojim otrokom, da se pogiobijo v jezikovno in kutturno bogastvo materinščine! To jc podtaga za učenje drugih jezikov, izkoristite edinstveno priiožnost. ki jo Vam nudita naša domača kuttura in avstrijska šota na južnem Koroškem.
Skupna šo!a ostane tudi v bodoče! Zato je prav. da jo podprete.
Ni še prepozno: Od 14.	!9M7 do 25. 9. 19M7 lahko prijavite
svoje otroke k dvojezičnemu pouku.
^"6; s.

Vmesno poročilo: bistvene točke
so ostale sporne
8. septembra se je sestal redakcijski komite strokovne komisije za dvojezično šolstvo pri zveznem ministrstvu za prosveto in pouk na Dunaju, da bi dokončno formuliral vmesno poročilo. S strani koroških Slovencev sta na tej seji sodelovala ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Reginald Vospernik in univerzitetni asistent dr. Mirko Wakounig.
Redakcijski komite jc na svoji seji redigiril približno polovico končnega besedila, o katerem bo celotna komisija pri ministrstvu razpravljala 30. septembra na ponovni seji. Delo redakcijskega komiteja se je zavleklo zaradi novega osnutka, ki so ga na tej seji predložili zastopniki uradne Koroške. Kot znano so poleg Haiderja in Schcuchcria - tudi ti zastoo-
niki živčno reagirali na objavljen osnutek vmesnega poročila, ker jim na sejah komisije ni uspelo uveljaviti takozva-nega koroškega pedagoškega modela.
Člani redakcijskega komiteja so na svoji prvi seji v nekaterih točkah našli kon-sens (kar še ne pomeni, da se bodo strinjali tudi koroški politiki), nekatere bistvene točke pa so ostale sporne, kot na primer paralelke, kvalifikacija dodatnega učitelja, preambula in šolski razvojni koncept.
Naslednja seja redakcijskega komiteja bo 18. septembra. Na tej seji, najkasneje pa 30. septembra pa se ho končno pokazalo, ali bo koroška politika pripravljena za rešitev v korist razvoja dvojezičnosti na Koroškem.
Po besedah <bramboys/(egfa yod/Ye//'a Sfe/nac/iega hrambon/so pad//'za Avsfr/)'o, pač pa za ve/enemšk/ rajb. S/ lem sm/s/u kr/č/ lad/ pav/ spomen/7( /z /ela 1937 svo/e ges/o; „Pad// so za nemško Koroško..."	"
**rc[< !o 3roMten.
fML 207
9.&NMMM 1937
44. SaOtgHBa
§MM)nt)MdMtt-gdmt)( wn6
3it 4en kčtcn aHonoten fftti) in ]twn< I dKtt Drtm unjcrcS Hančcg 6SMtnin)t&< ) trtfftti imrdj^tfiHtt mcrčctt. lttcit^c čet etittnctuHR nn KStnteitč 9W&e 3f't bicnctt folitett. eg mntčctt 99atiten unč tttnčmiiiet etritčtet, inctf^c čie <^tei9-niiie Mn čnmntg nnč čie iDMtnuno čet
mfitčcnctt su feietn, iončctn nte^t čnt* um, atntnffe ^u nnt!onni!MtnttfH)[{n:n gufnnnnentiinftett unč 2)cmčnfttntio. neu M tinčen.
Set Mttaett Snt, ^u tečen, čet teče, unč met Oi)ten t/nt. ^u ččten, čet ččte. St8n8 fitč nctnnttneueu g.onuM9 in
St. 3ntcč im tHufentot n&fuiefte, tei&t fid) miitčin in čie Steiče čiefet, facen mit ctmng fefifonten ŠteMtnnč- unč ^eiuMtfunčnečuttaen. Siečet finč, mte ftetg čei totččen Štninften, meitčet isu. f<tmmett9eto(!en čie čeutfcčBčffittčen ^ntitneteine nufnmttečiett, ntte ein< &citii<6 učjuftiett, mit čem 3/tnnftčtieč „$cute aeččtt unč S)eutt<č' [nnč, m o 19 c n č t e 9 n n ^ e SB e 11", Teiinei/ntet mit jtornTtiuthen. {(čmntv mei^totett tttumntten 9<^Sen einen meitcten čeftimmtcn MtteipoHtittčen ttnn tctttnmet ^nnčnttu n&.
Karnfner Tagb/aff obsoja /zz/va/no nastopanje nac/ona/soc/aZ/slov v okv/ru razo/7i „Grenz/and-le/ern" - danes n/bče noče vedel/ za nac/sl/čna ozaoja pr/ leb pros/avab.
„Šolsko vprašanje" rešiti izven voiiinega boja!"
Kajžmkov
Hanža
Ko sem zadnjič v Celovcu vidu Mocka, sem se pa pošteno ustrašu. Zhledov je zmatran, zdelan. Pri takem državnem proračunu in ob težavah, ki jih ima v lastnih vrstah, sc prav nič ne čudim!
Za rešitev vprašanja dvojezičnega šotstva izven votit-nega boja se je na tiskovni konferenci v Cetovcu zavze! avstrijski vicekancler in zunanji minister dr. Alois Mock. Pri tem je poudari), da je v tem smistu nastovi) tudi pismo kaneterju dr. Vranit-zkemu in mu nadatje predla-ga) sestanek treh predsednikov avstrijskih strank (SPO, OVP in FPO) takoj, ko bo na razpolago poročito strokovne komisije pri ministrstvu za prosveto in pouk.
Dr. Mock se je na tiskovni konferenci v Ceiovcu ponovno izreke) za rešitev vprašanja dvojezičnega šotstva „na osnovi koroškega pedagoškega modeta", istočasno pa poudari), da je za intenzivna pogajanja z zastopniki manjšine.
Na očitek urednika „Sto-venskega vestnika", da je koroški pedagoški mode) pri pogajanjih v strokovni komisiji pri Zveznem ministrtvu za prosveto in pouk „bo)j ati manj pogoret", se je Mock deta) neinformiranega. „Ne poznam rezuttatov in dosedanjega razvoja pogajanj v tej komisiji", je priznat vicekan-eter. Ni pa hote) odgovoriti na vprašanje, ati bo o rešitvi pro-btema odtočat strokovni ati potitični vidik.
tzreket pa se je za čim-prejšo rešitev. To tudi zaradi tega, ker je stišat, da na Koroškem razpravtjajo o možnosti, da bi votitve v Koroški dežetni zbor pretožiti na jesen t988.
Ivan Lukan
Afera Wa!dheim: Novi očitki
ATENE.	Postevodeči
predsednik Židovskega svetovnega kongresa, Etan Steinberg, je na zasedanju Evropskega	židovskega
kongresa v Atenah predtožil nove, do zdaj še neobjavljene dokumente o prikriti nacionalistični preteklosti sedanjega avstrijskega predsednika Wa!dheima. Gre za gradivo, zbrano v ameriškem nacionalnem arhivu; dokumenti pričajo o dejavnosti takratnega oficirja nemškega „wehrmachta" Wa!dheima v letih 1943/44 v Grčiji. Waldheim da je sodeloval pri deportacijah civilnega prebivalstva, pri pregonu Grkov v delovna taborišča, in pri akcijah proti partizanom ter v maščevalnih ukrepih proti prebivalstvu. Na zasedanju so predložiti celo dokument s povelji in navodili za očiščevalne akcije" zaradi
VOEST - tran-gate razkrit?
LINZ. Proti državnemu VOEST-ovem podjetju Nori-cum (proizvajalec orožja) teče preiskava kriminatne poticije. Podjetju očitajo prodajo 140 topov Iranu. Kupčija je menda tekta preko Libije. Bivši vodja VOEST-ove trgovske tvrdke Intertra-ding, Gernot Preschern, ki je trenutno v zaporu, je pred tedni že izjavil, da je prejet dva mitijona šilingov podkupnine. Poticija je aretirata tudi bivšega šefa Noricuma, Petra Unterwegerja. Odgovorni štej ko prej tajijo. Poticija pa je v hišni preiskavi zasegta bremeneče in	sumtjive
postovne podtage. Stučajno je v teku preiskave preko teleprinterja dospeto naročilo iz Irana: rezervni deti in dodatne aparature za opremo topov...
„močne koncentracije banditov" v severni Grčiji: polovijo in odpeljejo se naj uporniški civilisti, ..banditi, ujeti v boju, pa postrelijo..." Podpisan: nadporočnik Waldheim. Tiskovni referent današnjega predsednika je te trditve zavrnil kot neresnične.
ZDA: Že 3000 okvarv JE
WASHINGTON. Skoraj 3000 incidentov pri obratovanju jedrskih elektrarn so v ZDA našteli v enem samem letu (1986). V najmanj enajstih žeto resnih primerih bi ameriška Komisija za jedrsko gospodarstvo morala obvestiti ameriški kongres. V 678 primerih okvar so morali delovanje atomskih central iz varnostnih vzrokov prekiniti. Poteg naravnih in tehničnih vzrokov so temu krivi tudi čtoveški: uslužbenci so pod vplivom mamil sprožiti napake. Te podatke je pretekli ponedeljek v Washingtonu objavila ameriška organizacija potrošnikov.
Vojska bo dobita rakete
DUNAJ. Obrambni minister Licha) je za naslednje leto napovedal nabavo defenzivnih raket za avstrijsko zvezno vojsko. Odločitev je bila potrjena tudi na zasedanju zveznega obrambnega sveta. Tudi vtada je potrdita odločitev, vprašanje financiranja pa je trenutno še odprto. SPO je pred teti še nasprotovata, saj državna pogodba prepoveduje oborožitev vojske s tovrstnim orožjem. Poleg OVP in FPO so v preteklem času predvsem ZDA in NATO pozivale nevtralno Avstrijo, naj svojo vojsko opremi s podobnim" orožjem.
Turčija: Pičia večina za piuraiizem
ANKARA. Z 11)0.000 glasovno večino so se turški državljani pred tednom in pot v posebnem državnem referendumu totiko da te izrekli za ponovno uvedbo potitičnega pturaztima. Kajti od teta 1980, odkar je po političnih nemirih in njim sledečemu državnemu udaru zavladala vojaščina, je bito prejšnjim pohtičnim strankam prepovedano detovanje. Prepoved je prizadeta tudi večinski stranki socialdemokrata Ecevita in desnokonservativca Demirela, ki sta si poprej v vtadi večkrat menjati državno oblast. Za ponovno uvedbo pturahstičnega sistema so glasovati v vzhodnih predetih države - tam je politično nezadovotjstvo prebivatstva največje (v tem predelu živijo tudi člani zatirane kurdske narodnosti). Sedanja vlada ministrskega predsednika Ozata je referendum izvedla žeto kratkoročno, zdaj pa je že za letošnji november postavila termin za nove votitve. Vtada in vojaščina na zopetno uvedbo državljanskih svobod vsekakor žeto neradi pristajata - do zdaj prepovedana pohtična opozicija naj bi imeta čim manj časa za pripravo na votitve. Na demokratizacijo trenutno čaka tudi še na tisoče pohtičnih jetnikov, ki so ravno pred kratkim, v jutiju in avgustu tega teta, z masovno takotno stavko opozoriti mednarodno javnost na kršenje človeških pravic ter mučenje pohtičnih jetnikov pod zdajšnjim turškim vladnim režimom.
Beijak: Nad 10.000 ijudi odprlo Rutar-Center
KOMENTAR
ZMAMJE
JEZFKOV
MUJMČASA
ZačeteA so/sAega /era je faAo za starše Aot za otroAe - šo/ag'e porezan z novimi upi, že//'ami /n včasiA tuJi Jo Jatno Aoja-zntjo. Na južnem Eoro-šAem pa se morajo starši še JoJatno oJ/očiti, naj prtjavtjo svojega otroAa A Jvoy'gz/čngWM pouAu a/i ?:g? Pa možnost oAstaja namreč še p času prviA JesetiA Ja; pouAa.
O pomemAnosti Jvoje-zičnega šo/stva smo prav v za Jap/; treA, štiriA /etiA, o/? primiiivniA aapaJ;/; aac/oaa/^Jt' aaa/, avaogo razprav/ja/i. Do/aa/a vsi avstri/sAi stroAovni Arogi so se eno-g/a^ao izreA/i za Jvoje-z;'gao vzgojo, ae samo Aot Aaa;aaM'Jčao vreJ-noto ;'z?gAa;'očgga se 20. sto/etja, temveč tudi Aot vrgJao^o, A; Aogati vsa-Agga po.yaa;gza;Aa taAo v njegoviA inte/eAtua/niA .spo.soAao^JA Aot tuJi v šipenju oAzorja.
Pa A o tuj; a; naA/juč/'e, Ja /g AAvop.s A; svet sprejet normativ, po Aafgrga; ocga/a/g za a/uJjaAeta ^.saAogar, A; po/gg svoje a;afgr;'aAč;'ag ag oAv/aJa še /eziA io^gJa in najmanj ga svetovni jeziA.
A a/; A o agotovano, Ja /g AorošAa p; vnost, vsaj A a/' s g t;čr /;je/uA /epre-ze/Uantov a; /teAateriA po;ag/aAag;'A;7; meJtjev, Ag Ja/eč o J zat'g.s'a Ev/opsAega sveta.
Po/gg socio/ošAe poa?g;a/a;o.s;;' dvojezične vzgoje ;a poaAa za sporazume va/;;e narodov sosedov /g g/tvpgz/rao.s'; tudi oJ/očiA;o a;g;;7o 7ne)/u;n;a/u'stične pe Ja-gogiAe aa KorošAem.
7'o/iAo Ao/j .sg Aoa;o A o ros A i .Siove/u;;7; ag;a-šAogovreči Jga;oA;aa oA /g;os"apaa rp/.soraap; v šr/io ravna/; po evropsA/7; normaA. Ng.saa;o za/a g/; tega, A gr ggaaao n;ater;7; jeziA, s/ovensAo Au/turo in identiteto, te/;; več aa/; zato, A gr nočemo Aiti a/ta/ji/Aeti. Za a/;a//aAga-zen;. Ai/e AAraa aa/; Anitami pr;7;a;n ;zg/a, ;/;eJ AorošAin/i ,S7ove/;ei /;g s//;g A/a pro.saira.
Zaa/ Aoa;o p/;jav;7i svoje o/roAg A Jgo/gza*-/;ga7a pg/aAa/
V Betjaku je bi) v petek in soboto pravi tjudski praznik. Ob prodajnem salonu se je v dveh dneh nabralo nad 10.000 )judi, da bi nakupovali po otvoritvenih cenah, se udeležili dražbe pohištva (začeli so pri enem šilingu), čakali na žreb poleta z balo-npm. Pritegnila pa sta jih seveda tudi šovmaster Peter Rapp in pevec Peter Kraus.
Otvoritve se je udeležilo tudi mnogo politične promi-nence. Beljaški župan Helmut Manzenreiter je v svojem nagovoru pozdravil odločitev Rutarjeve družine, da postavi svojo drugo prodajno hišo v Beljaku, ki postaja vedno pomembnejše gospodarsko in trgovsko središče. Tudi namestnik koroškega deželnega glavarja Erwin Fruh-bauer je opozoril na sposobnosti koroških proizvajalcev in trgovcev s pohištvom. Prej so Korošci hodili po kvalitetno pohištvo v Italijo, sedaj pa je že obratno, je dejal Fruhbauer.
Družinsko podjetje Rutar, ki ga kot poslovodje vodijo Milan, Mara in loško Rutar, pa je ob otvoritvi poudarilo, da je z novo trgovino ustvarilo tudi 30 novih delovnih mest. Skupaj je v centrih v
V javnih občilih je bil dne S. 9. 19H7 omenjen problem Tovarne celuloze Obir. kakor tudi celotne celulozne industrije v zvezi z onesnaževanjem. Florian Fabcr, član organizacije Greenpeace je izjavil, da pri Obirju dodajajo težko topljive ogljikovodike.
Obir ugotavlja, da takšni klorirani ogljikovodiki nastajajo v vseh tovarnah celuloze na svetu, ki proizvajajo beljeno papirno celulozo, tako tudi v tovarni Obir.
Dobrli vasi in Beljaku sedaj zaposlenih 130 ljudi. V Beljaku je v štirih etažah 4000 m prodajnih prostorov. V zadnjih desetletjih pa je družina Rutar v razširitev svojega podjetja investirala okoli 80 milijonov šilingov.
Južnokoroško podjetje Rutar, ki bo tudi iz Beljaka dostavljalo in montiralo pohištvo na domu brezplačno, je pripravilo res zanimivo otvoritev. Ne samo, da je hrana in pijača pred stavbo in v šotoru
Vodstvo podjetja sc je že leta 1984 zavzelo za rešitev tega problema in je poskušalo dodajanje klora zmanjšati na minumum, kar mu jc tudi uspelo.
Merjenja v reki Beli, ki jih jc izvedel Urad koroške deželne vlade, so ta prizadevanja potrdila. Tako so ugotovili samo 5 mikrogramov teh snovi, medtem ko je mejna vrednost 23 mikgro-gramov.
Smernice za omejitev cmi-
stala le po 10 šilingov, igral je beljaški mladinski orhester, skupaj z zelo priljubljenim Petrom Rappom so peli in igrali „The Butterflies", nazaj v petdeseta leta pa je staro in mlado popeljal znani nemški pevec Peter Kraus.
V Beljaku in Dobrli vasi veljajo otvoritvene cene še do 19. 9. t. 1. V naslednjih treh sobotah pa se bodo trije zmagovalci žrebanja za nekaj ur z balonom dvignili nad Beljak in Koroško.
sij v odplakah (ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, septembra 1981) so približni podatki, natančne emisije ugotovijo šele potem v obravnavi po vodnem pravu.
Za takšno obravnavo se tovarna Obir že leta prizadeva. Nadalje naj bi bilo tudi že znano, da je tovarna pri Koroški deželni vladi vložila projekt za sanacijo okolja v dolini Bele, vendar pristojne oblasti Koroške in zvezne vlade še niso ukrepale.
KOMENTAR
OSPtEČMKOMf
RAZS71AW
P/eču/Aovu razAfava na Da/ra/M, A; je Je/efna izjemnega zanimanja, izpriČM/e Jvoje;
Dnnaj nima primernega razAiavnega poA/o-pja, čeprav ga najno potreAn/e. ztneAJoiična izjava jruncoAAega Aon-rejevu/cu pričajoče ruz-Aiave, čeA Ja Ae P/ečniA na Dunaju oJ P/ečniAa v Parizu raz/iAuje AaAor Aomorna g/aAAa oJ Ain-jonije, ni to/iAo Aumori-Afična Aof pravi/aa. VAaj /aAo Ae io z Ji vAaAemn, Ai je /aAAo prime/ja/ raz-Aiavi v pariAAem Centre PompiJou in v Junaj-AAem A/;*Atoričnem muzeju. /n ni čuJno, Ja Dunaj zamuJi mnogo zanimivi/; potujoči/; razAtav eJi-no/e zaraJi proAtorA*A;'A raz/ogov. Že FirnAerger in FFcAer Ata v ta namen oA/juA/ja/a aJaptaeijo aeizAoriAčeaegu ..Me.s.se-pa/aAta", . Puppy pa zapira muzeje, Aer očitno ni zmožen a/i vo//'an a/; oAoje, Ja Ai zagotovi/ Je-nar za neoAAoJne Au/-turne potreAe.
Da je Dunaj A//uA temu Aege/ po P/ečni-Aovi razAtavi in Ae taAo oJJo/ž;7ametn;'Au, Ai.se Aam niAo/i ni Amatra/ ne za Dunajčana ne za /t VAtr;jrn, temveč za 57ovenca, Ai pa je A/juA temu Dunaj oAra.si/ in oAogati/ A svojim Je/om, je rnzveAe/jivo; Ae Ao/j pa je razveseljivo, Ja ni/tče oJ navzo-č;7; govorniAov in po/iti-Aov ni posAuArJ zaAriti ,s/oven.sAegn poreA/a Jožeta P/ečniAa a/i ga posvojiti za ,,Evropejca" a/i „<S'reJnjeevropej-ca" a/i imaginarnega, naJnaciona/negn „post-moJernista" a/i zaAaj Jrugega, saj je taAi/; pojmov se več. DraJ/u Dunaj se je spomni/ s/o-vc/;.\ Aega ar/uteAta, Ai je Je/ova/ tuJi v tem mestu. Nič več in nič manj.
/n Ja ostanemo na t/e/;; to ni /uAaArie/; vzroA za vzA/iAanje ge.s/a „AonČno nas prizna tuJi že Dunaj (a/i Aar /IvAtri-ja/" - meJ Au/ttu/umi naroJi je to samoumevno.
Fe.se/i/i Ai se taAe Aan;ou//;ev7;osti A večjemu na KorosAem. tu Ai A;7n AoraA /taprej /;e samo v A;;/t;;ri, tentveč tuJi v Au/turi po/itiAe.
Nad 70.000 Audi je priš/o na otvoritev novega Rutar-Centra v Be/jaA (zgoraj. Za uspešen oAvirni spored pa sta posArbe/a šotvmaster Peter Papp (s/iAa) in znani pevec Peter Kraus.
Tovarna Obir: emisije pod mejno vrednostjo
16. september 1987 5
Otvoritve P/ečnikove razstave na Dunaja se je ude/ež/V tud/ predsedn/Ar izvršnega stketa Sioven/je Dušan g/n/goj jtret/7 z /evej.
Dunaj gostitelj razstave ,,Deia Jožeta Plečnika ^
Orgelski koncert v cerkvi Svetega Duha v šestnajstem dunajskem okraju, v katerem je glasbeni umetnik Hubert Bergant igral skladbe evropske orgelske glasbe od njenih začetkov do danes, od Buxte-hude do Bacha in avstrijskega sodobnika Haselbocka pa tudi skladbe Slovencev Antona Forsterja in Primoža Ramovša, je bil dostojen in primeren okvirni začetek ob otvoritvi velike arhitekturne in umetniške razstave v spomin življenjskemu delu Jožeta Plečnika, enega najpomembnejših arhitektov srednje Evrope v prvi polovici našega stoletja.
Strokovno imenitno pripravljeno razstavo „Dela arhitekta Jožeta Plečnika", kije na ogled do 1. novembra t. 1., sta v Historičnem muzeju mesta Dunaj ob množični udeležbi publike, ki je mogočno presegala podobne otvoritvene ceremonije v tem poslopju in ki nikakor ni bila omejena na slovensko ali jugoslovansko kolonijo na Dunaju-odprlaob navzočnosti dunajskega podžupana Erharda Buseka, predsednik IS Slovenije Dušan Šinigoj ter dunajski občinski svetnik za kulturo Franz Mrkvicka.
Dunaj je po Barceloni, Parizu in Munchnu četrti gostitelj razstave Plečnikovega dela, ki so jo pripravili in uredili strokovnjaki ljubljanske univerze za arhitekturo: hkrati pa je Dunaj - po Pragi in Ljubljani - prav tisto mesto, kjer je Plečnik zapustil največ svojih umetnin: najprej je bil kot učenec Otta Wagnct'ja soustvarjalec znamenite „Sadtbahn" -proge skozi takratno avstro-
ogrsko prestolnico, zasloveli pa sta njegovi zgradbi: cerkev sv. Duha v Ottakringu in posebno še „Zacherlovo poslopje" v dunajskem notranjem mestu. Svoje delo je Plečnik nadaljeval - ko je čedalje bolj postal tarča nemško-nacio-nalističnih izpadov - v Pragi, kamor ga je povabil sam predsednik češkoslovaške republike Masaryk in pozneje v Ljubljani, kamor seje kot zaveden Slovenec odzval vabilu tamkajšnje novoustanovljene univerze za profesorja arhitekture.
Dunajski občinski svetnik Mrkvicka je v svojem otvoritvenem nagovoru nagasil tudi narodnostni pomen Plečnikove arhitekture za mesto Dunaj: to mesto slovi prav zaradi tega, ker spaja narodne elemente celotne monarhije in tudi danes je treba priznati prispevek slovanskih narodov za njegovo rast v kulturno središče srednje Evrope. Ta razstava bodi v ta namen skromna dača, je dejal Mrkvicka.
Dušan Šinigoj pa je poudaril pomen mednarodno priznanih slovenskih kulturnih ustvarjalcev k utrditvi slovenske kulturne identitete: zanimanje za Plečnikovo delo od Španije preko Francije in ZR Nemčije tja do Avstrije vsekakor potrjuje, da je tudi slovenski narod dal svoj prispevek k temu, kar danes mednarodno slovi kot srednjeevropska kultura takoi-menovanega „fin de siecla".
Obširno o Plečnikovem delu, življenju in pomenu bomo poročali v prihodnji prilogi SV.
Pisatelji na Obirskem
„Manjšinski pisatelji in založništvo" je osrednja tema 8. srečanja pisateljev narodnih skupnosti na Obirskem. Od 25. 9. do 27. 9. se bodo pri Kovaču na Obirskem zbrali pisatelji in založniki iz Koroške, Gradiščanske, Slovenije, Italije in NDR. V predavanjih in diskusijah bodo razpravljali o literaturi narodnih skupnosti, o perspektivah slovenskega založništva v
Trstu in o madžarski in italijanski literaturi v Sloveniji. Srečanje se bo končalo z literarnim branjem pri Miklavžu v Bilčovsu. Med drugim se bodo srečanja udeležili Vladimir Kavčič, predsednik republiškega komiteja za kulturo Slovenije, Rudi Šeligo, predsednik DSP ter Tone Partljič, Dimitrij Rupel in Beno Taufer. Srečanje organizirata DSPA in SPZ.
D!ESEWOCHE !M



Treffen Vranitzky — Šinigoj: Schuifrage im Vordergrund!
Als nutzlich bezeichnete der Regierungschef der Republik Slowenien, in einem !nterview mit dem ..Slovenski vestnik" das am vergangenen Donnerstag im Bundeskanz-leramt in Wien stattgefunde-ne Treffen mit dem oster-reichischen Bundeskanzler Dr. Franz Vranitzky. The-men der in einem konstruktiven Klima stattgefundenen langeren Unterredung waren die Minderheitenfrage in Karnten, das angestrebte Kulturabkommen zvvischen
Osterreich und Jugos!awien, Wirtschaftsfragen, und der derzeit im Bau befindliche Karawankentunnel. Nach den Worten des Regierungs-chefs der Republik Slowe-nien stand die Frage des zwei-sprachigen Schulwesens in Karnten im Vordergrund des Gespraches, wobei seitens der Republik S!owenien er-klart wurde, dab diese eine Losung in der Form unter-stutzte, we!che die sloweni-sche Volksgruppe in Karnten fordert.
Kriegerdenkma! mit brauner Vergangenheit...
In St. Jakob im Rosental/ Šentjakob findet am Sonntag die 50-Jahr-Feier des Ab-wehrkampfer-Kriegerdenk-males statt. Befremdend ist der Ehrenschutz von Biirger-meister GreUl und LH Wag-ner fiir die Veranstaltung vor einem Denkmal mit eindeuti-ger brauner Tradition. Sogar das dem standesstaatlichen Regime treue ..KarntnerTag-blatt" kritisierte 1937 das bei der Denkmaleinweihung mehr als offensichtliche de-monstrative nationalsoziali-stische Auftreten von Orga-nisatoren und Teilnehmern (siehe Faksimile auf Seite 3!). Veranstaltungen vor diesem Denkmal waren auch bis heu-te immer vom Aufmarsch rechtsradikaler Organisatio-nen, extrem nationalistischen (Politiker-) Reden und anti-slowenischer Hetze begleitet.
Literatentreffen in Ebriach/Obirsko
„ Volksgruppenliteraten und das Ver!agswesen" ist das zentrale Thema des 8. Treffens von Volksgruppenliteraten in Ebriach/Obirsko in der Zeit vom 25. 9. bis 27. 9. Am Treffen werden Schrifts-teller und Verleger aus Karn-
ten, Burgenland, Slowenien, Italien und der DDR teilneh-men. Zu den wichtigsten Pro-grammpunkten zahlen Dis-kussionen und Beitrage zur Literatur der Volksgruppen. Weiters wird uber ungarische
und italienische Literatur in Slowenien diskutiert. Es ist auch ein Podiumsgesprach zu den Uberlebenschancen des Verlagswesens von Volksgruppen und kleinen Volkern geplant. Es werden mehrere Personlichkeiten am Treffen teilnehmen.
Wiesentha! gewann ProzeB gegen Rainer
Universitat Ljubijana: Neuer Rektor
Professor Dr. Pavle Leskovar wurde vergangene Woche zum neuen Rektor der Universitat „Edvard Kardelj" in Ljubljana ernannt. Er trat die Nachfolge von Prof. Dr. Ivan Kristan an.
Der Leiter des Jfidischen Dokumentationszentrums in Wien, Simon Wiesenthal, verklagte den 52-jahrigen Sohn des ehemaligen Gauleiters von Karnten, Ing. Friedrich Rainer we-gen Ehrenbeleidigung und erwirkter nun vor beim Bezirksge-richt Wien-Hernals dessen Verurteilung. Rainer hatte in Flug-bliittern behauptet, es hatte keine Gaskammern gegeben, und wer dies nicht zugibt, sei entweder ein Dummkopf oder ein Verbrecher. In diesem derselben Schrift bescheinigte Rainer dem Naziverbrecher-Jager Wiesenthal, kein Dummkopf zu sein... Die unter das NS-Wiederbetatigungsverbot fallende „Gaskammer-Geschichts!uge" und die Eherenbeleidigung brachten Rainer eine Strafe von 9.000 Schilling ein.


!)ic ..Spmchc des Nachbam" zu sprcchcn, crhdht die Bcrufsehaneen und fdrden die wirtsehaft!iehc Kn!wickhmg der Kcgion.
Ermdgtiehen Sie !hren Kindern, den Reiehtuni zvrcicr KuHurkrcise ken-
Nuizen Sie diese einzigartige Chanee, die !!men diese unsere heimische Kuilur und die dsterreiehisehe Sehute in Sudkarnten bieten.
Die gemeinsame Sehuie b!eib! aueh in Zukunft! Sie verdient !hre Unter-stiitzung.
Noch ist es nitht zu spat: AnmetdunK zum zweispraehi^en Unterrieht
vom !4. 9. !9H7 his 25. 9. !9S7.
Sehuiieiler und Lehrpersonen !hrer Sehuie geben !hnen weitere Auskunftc.
4-
Aussteiiung von Werken J. Piečniks in Wien
Mittwoch vergangener Woche wurde im Histori-schen Museum der Stadt Wien in Anwesenheit von fiberaus viel Prominenz, dar-unter auch der Ministerprasi-dent der Republik Slowe-nien, Dušan Šinigoj, die Aus-stellung „Die Arbeiten des Architekten Jože Plečnik" feierlich eroffnet. Wien ist nach Barcelona, Pariš und Munchen die vierte Station dieser in ganz Europa vielbe-achteten Ausstellung, die von Architektur-Experten der Universitat „Edvard Kardelj" in Ljubljana vorbereitet und organisiert wurde. Mini-sterprasident Šinigoj betonte in seiner Rede den Wert in-ternational anerkannter slo-wenischer Kulturschaffender zur Festigung der kulturellen Identitat der Slovvenen. Die Ausstellung ist noch bis L November dieses Jahres ge-offnet.
16.-22.9.
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA 1

9.05 Policijska postaja; 9.30 Francoščina; 10.00 Lov na zmaje v Avstriji; 10.15 Oskrba vaške slike; 10.30 Naša mala farma; 11.15 Kaj živali odlikuje; 12.10 Street cop - dokumentacija; 16.30 Lutkovna predstava; 17.05 Risanka; 17.30 Pustolovščina v puščavi; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 Mi-družinska oddaja; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Šport; 20.15 Gentle-man Jim. predrzen kavalir; 21.40 Tedaj; 21.45 Šport.
15.00 Šport; 17.00 Graditi, stanovati, živeti; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Bill Cosbyjeva družinska drhal; 18.30 Klinika v Schwarzwaldu; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Novo v znanosti; 20.15 Prizorišče Afrika; 21.15 Čas v sliki; 21.35 Kulturne novice; 21.45 Prix ARS Electronica gala '87; 22.45 1900- Nasilje, ljubezen, upanje.
16.50-23.20 Teletekst; 17.05 Mozaik; 17.45 Poročila; 17.50 Kljukčeve dogodivščine-4. del lutkovne serije; 18.05 Moj prijatelj Piki Jakob - 4. del otroške serije; 18.25 Živaiski svet - izobraževalna oddaja; 19.00 Obzornik; 19.10 Risanka; 19.15 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 Mednarodna obzorja - Kitajska; 20.45 Film tedna: Nam Bog ne verjame več - 1. del avstrijske trilogije; 22.35 Dnevnik; 22.50 Videogodba.
17.10	Dnevnik; 17.3ke!e oddaja; 18.00 IzobrPdda ka; 18.40 Številke 'kviz;
19.10	Risanka; 19.31; 20. da; 22.15 Dnevnik.
9.05 Policijska postaja; 9.30 Dežela in ljudje; 10.00 Naša obleka; 10.15 Tehnika upodabljajoče umetnosti; 10.30 Gentleman Jim, predrzni kavalir; 11.55 Tom in Jerry; 12.05 Klub seniorjev; 16.30 Oddaja za najmlajše; 17.05 TaoTao-risanka; 17.30 Črni konj - nadaljevanka; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 Mi-družinska oddaja; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Šport; 20.15 Glasbeni senik - ljudska glasba; 21.50 Sam proti mafiji; 22.55 Tako svobodni smo v sobotni noči.
17.00 Naša zemlja - zadnji del; 18.00 Skuhano je; 18.30 Klinika v Schwarzwa!du; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Novo v znanosti; 20.15 Notranjepolitični report; 21.15 Čas v sliki; 21.35 Kulturne novice; 21.50 1-2-x - nogomet in toto; 22.30 Klub 2.
16.20-23.20 Teletekst; 16.35 Mozaik - šolska TV; 17.35 Poročila; 17.40 Župančič-Grafenauer-abeceda na polju in v gozdu - otroška oddaja; 17.55 Bilo je...; 18.25 Čas, ki živi; 19.00 Obzornik; 19.10 Risanka; 19.15 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 Tednik; 21.05 P. O. Enquist: Avgust Strindberg - 3. del švedske nadaljevanke; 22.05 Dnevnik; 22.20 Retrospektiva dokumentarnih žanrov.
17.10 Dnevnik; 17.?odd; Zlata ribica; 18.00kaina Risanka; 18.40 Šte^-k dar; 19.10 Risanka;Niik glasba; 20.45 Velesi biro tivna oddaja; 21.1?Rtar Knjige in ideje.
9.05 Policijska postaja; 9.30 Ruščina; 10.00 Vzhodna Tirolska; 10.30 Ena preveč v haremu; 12.00 Notranjepolitični report; 16.30 Oddaja za najmlajše; 17.05 Lutkovna oddaja; 17.35 Pustolovščina v puščavi; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 Mi -družinska oddaja; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Šport; 20.15 Derrick; 21.15 Modna revija; 21.25 Jo!!y Joker; 22.10 Mojstrska dela.
16.35 Luč pravičnih; 17.30 Pionirji prejšnjih dni; 18.00 Ta teden se je zgodilo; 18.30 Klinika v Schwarzwaldu; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Novo v znanosti; 20.15 Divje živaii v štirih letnih časih; 21.15 Čas v sliki; 21.35 Kulturne novice; 21.45 Šport; 22.40 The fighter-ameriški film; 23.55 FBI - serija.
15.05-0.00 Teletekst; 15.20 Tednik; 16.20 Mednarodna obzorja; 17.00 Svet na zaslonu; 17.40 Poročila; 17.45 Vukov kotiček - 3. del otroške serije; 18.00 Dr. WHO: robot - 7. del angleške serije; 18.25 Dva obraza jadranske obale: Turizem in kultura -izobraževalna oddaja; 19.00 Obzornik; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 E. Dark: Brezčasna dežela; 20.55 Dokumentarna serija; 21.40 Rezerviran, čas; 22.10 Dnevnik; 22.25 Ciklus Clauda Cha-brola: Deset čudežnih dni - francoski film.
17.10 Dnevnik; 17.? ode nost; 18.40 Številk*' kv večer 87 - 5. oddaj^evrt certnih dvoran - ko^v C viran čas; 22.50 En
9.05 Beneški trgovec; 9.35 Francoščina; 10.05 Ruščina; 10.35 In zvečer v Scato; 12.10 Prizorišče Afrika - dokumentacija; 14.40 Posebnež; 16.00 Ostržek; 16.25 Po svetu; 17.05 Toby in Tobija-lutkovna predstava; 17.30 Pipi - serija; 18.00 Tedenski pregled sporeda; 18.25 Veselo v soboto; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.55 Šport; 20.15 Večer za Nadjo Tillerjevo in VValterja Gillerja; 21.45 Sirtaki ob Donavi; 22.45 Zabavamo se.
11.00 Ura tiska; 12.00 Božja služba; 12.30 Orientacija; 14.40 To je New York; 16.55 Fraggles; 16.40 Peter gre v višave - dokumentacija; 17.30 Helmi; 17.35 Biblija za otroke; 17.40 Klub seniorjev; 18.30 Mi - družinska oddaja; 18.50 Loto - žrebanje; 19.00 Slike iz Avstrije; 19.30 Čas v sliki; 19.50 Šport; 20.15 Ciganska ljubezen; 21.50 Monsieur Avantgarde; 22.35 Sedem dni športa; 22.55 Nočni studio.
14.00	Tedenski pregled sporeda; 14.25 Tedaj; 14.30 Šport; 16.15 Daljnja bližina-dokumentacija;
17.00	Ljubka družina; 17.45 Kdo me hoče; 18.00 Pan-optikum; 18.25 Nogomet; 19.00 Za ljubitelje filma; 19.30 Čas v sliki; 19.55 Novo v znanosti; 20.15 Eno poletje pomlad: 21.55 Šport; 22.45 Morilska igra; 0.00 Mannix - serija.
9.05 Tom in Jerry; 9.30 Arnold Clementschitsch; 10.15 Srčni kralj; 12.00 Glenn Gould - ekstaza in intelekt; 14.15 Športno popoldne; 17.40 Najboljših deset - hitparada; 18.25 Poglej in ugani; 18.30 Brez nagobčnika; 19.25 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 19.50 Primer za ljudskega odvetnika; 20.15 Sam proti mafiji; 21.20 Petdesetletni prihajajo; 21.30 Hotel -serija; 22.15 Potres-ameriškifilm.
8.05 Kljukčeve dogodivščine - ponovitev; 8.20 Moj prijatelj Piki Jakob - 4. del otroške serije; 16.00-23.45 Teletekst; 16.15 Poročila; 16.20 Pes, ki je preprečil vojno - kanadski film; 17.45 Glasovi zgodovine; 18.35 Na zvezi; 19.00 Knjiga; 19.10 Risanka; 19.15 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 19.50 Zrcalo tedna; 20.15 Pesem je ženska: Ditka Haberl; 21.10 Bratovščina - ameriški film; 22.40 Dnevnik; 22.55 N. Shute: Mesto kot Aliče -1. del avstralske nadaljevanke.
8.30-13.05 in 15.40-22.15 Teletekst; 8.45 Poročila; 8.50 Živ žav; 9.45 Dr. WHO: robot; 10.15 S. Shute: Mesto kot Aliče - ponovitev 2. dela avstralske nadaljevanke; 11.05 Domači ansambli; 11.35 Na zvezi; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Poročila; 15.55 N. V. Gogolj: Mrtve duše - 3. del; 17.10 Poročila; 17.15 Johnny Belinda - ameriški film; 19.00 Kino; 19.10 Risanka; 19.15 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme; 20.00 V. Nedelkovski: Pretežno vedro - 5. del nadaljevanke; 20.55 Zdravo.
14.40 Kako biti skOS k sovjetski film; 16.4' pi Otroška predstava; -Ijevanka; 19.30 Dr05 ( 21.45 TV biro; 22.00 22.C Jazz; 23.05 Športna!
8.55 Poročila; 12.0('esn. Estoril: Avtomobilski 18.4 ture; 19.30 Dnevnikoma znanstveni film; 20k dar Dokumentarna oddrsali Poezija.
9.05 Policijska postaja 1; 9.30 Skuhano je; 10.00 Kaj bomo danes jedli; 10.15 Na odru; 10.30 Dekliška leta kraljice; 12.05 Oldtimer; 12.15 Z mopedom po Islandiji; 16.30 Oddaja za najmiajše; 17.05 V raju divjih živali; 17.30 Falcon Islandija; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 Mi-družinska oddaja; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.45 Nastop v Manhattenu; 22.30 Gala Marianne Straussove.
17.30 Kemija; 18.00 LindenstraRe; 18.30 Klinika v Schwarzwa!du; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Novo v znanosti; 20.15 Nemogoča oseba; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Čas v sliki; 21.35 Kulturne novice; 21.45 Šiling - gospodarski magacin; 22.05 V mraku; 23.45 FBI - serija.
17.00-22.50 Teletekst; 17.15 Mozaik; 17.35 Poročila: 17.40 Radovedni taček - jadro - 12. oddaja; 17.55 Pamet je boljša kot žamet-12. oddaja; 18.00 Nacionalni parki: Mljet - otroška oddaja; 18.25 Danzas Maracaibo - 1. oddaja; 19.00 Obzornik; 19.10 Risanka; 19.15 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 K. Follet: Ključ do Rebeke - 2. del ameriške nadaljevanke; 21.05 Omizje; 22.45 Poročila.
17.10 Dnevnik; 17.#om ja; 17.45 Vukov kokošk; Indirekt - oddaja o ^-30 Argumenti - zunam odd koncert resne glas^čer
21.05 Igrani film; 22*3 in r
9.05 Policijska postaja; 9.30 Beneški trgovec: 10.00 Proizvodnja toka; 10.15 Nevarnosti kolesarjev; 10.30 To je New York; 12.05 Šport v ponedeljek; 16.30 Oddaja za najmlajše; 17.05 Čebelica Maja; 17.30 Oddaja z miško - risanka; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 Mi-družinska oddaja; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Šport; 20.15 Zunanjepolitični report; 21.08 Poglej in ugani; 21.15 Dallas; 22.00 Apropos film; 22.45 Amarcord - italijanski film.
17.00 Tehnika upodabljajoče umetnosti; 17.15 Poprej kaznovan; 17.30 Orientacija: 18.00 Kviz; 18.30 Klinika v Schwarzwa!du; 19.15 Tedaj: 19.30 Čas v sliki; 20.03 Novo v znanosti; 20.15 Produkti iz Avstrije - kviz; 21.08 Poglej in ugani; 21.15 Čas v sliki; 21.35 Kulturne novice: 21.45 Cafe Central.
16.25-23.00 Teletekst; 16.40 Mozaik - šolska TV -ponovitev; 17.45 Poročila; 17.50 Ex libris M&M; 19.00 Obzornik; 19.10 Risanka; 19.15 Iz TV programov; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 Sakralni koncert Duka Ellintona - posnetek iz fran-čiščanske cerkve v Ljubljani; 22.05 Integrali; 22.45 Dnevnik.
17.30 Tuji jeziki: ^ 18 Hidak; 18.30 Risar^eviH
19.00	Rezerviran č^evr natniški informacijs^oki ja; 20.30 Žrebanje y ori
21.00	Narodna glasba'
Sreda, 16. 9.
Narodno-zabavna
glasba
Večerna 21.00-22.00
Koroške ljudske pesmi izvajajo domači zbori
Četrtek, 17.9.
Rož-Podjurta-Zila
Petek, 18. 9.
Znanstvena oddaja: AIDS - kuga današnjih dni?! (Dr. M. VVeber)
Sobota, 19.9.
Duhovni nagovor (žpk. Jože Valeško) Voščila (Dr. Urschitz)
Nedetja, 20. 9.
Rož-Podjuna-Zila Pesem treh dolin
Ponedetjek, 21.9.
Nmau čriez izaro Spored v živo
Torek, 22. 9.
Miro Miškulnik: „Učitelj v šoli" -Vesela zvočna slika v narečju
AIDS - kuga 20. stot.?
Petek, t8. september: Vsi govorijo o boiezni AIDS. Časopisi so potni, povsod na svetu ministrstva za zdravstvo ukrepajo z informacijskimi kampanjami, zdravniki iščejo primerna zdravita proti sindromu pridohtjene imunske pomanjkljivosti. To botezen nekateri smatrajo kar za „kugo 20. sto-tetja". Važne informacije ho obsegat prispevek mtadega stovenskega zdravnika dr. Webt a, v znanstveni oddaji stovenskega sporeda koroškega radia v petek, )8. septembra.
Kriza Gtasbene šote na Koroškem
Ponedeljek, 2t. september: Usoda Gtasbene šote na Koroškem je po hudi finančni krizi in zadot-ženosti negotova. Verbatno se vsi prizadeti zavzemajo za njen nadatjnji obstoj, vendar do sedaj ni uspeto doseči več, kot ugotoviti simptome. V ponedetjek, 21. septembra bodo prizadeti dejavniki pred mikrofonom v živo zavzeti statišče. Postušatci imajo po tetefonu ( štev. 5t 40 54) možnost neposredno poseči v oddajo.

SLOVENSKJ
VESTNIK
Naročam „S^' v. da mi ga pošMrt;
!mc in priimek
nastov
pošta
Obvezujem se, da bom naročnino (250 ši!ing'!^0< stavijo) redno ptačevat(a) in prosim, da mi pč^ču
(kmj in dntum)
17.Že legende - otroška :obri)ddaja; 18.30 Risanke tkviz; 19.00 Koledar; )9.yi 20.00 Športna sre-ik.
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pod domačo mare-lo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.20 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 14.45 Popoldanski mozaik; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Minute z ansamblom Borisa Franka; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci.
! 7.3) oddaja TV Ljubljana: .OO^alrta oddaja; 18.30 Šte^-kviz; 19.00 Kole-ika;^riik; 20.00 Narodna ;!es^ biro; 21.00 Informa-1.1&itami večer; 22.45
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.30 Koncert za mlade poslušalce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Tekmovalna srečanja pevskih zborov; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer.
17.? oddaja; 18.00 Zna-vilki' kviz; 19.00 Alpski daj^evnik; 20.00 Iz kon-kofjerv CD; 22.00 Rezer-EnW.
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.50 Iz naših sporedov; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.35 Z mladimi interpreti; 14.50 Človek in zdravje; 15.10 Popoldanski mozaik; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Minute z ansamblom Rž; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.30 Slovencem po svetu.
sl<05 Moška vzgoja -i6.4' ponovitev; 17.40 va; 'as - ameriška nada-Dn*-1S Glasbeni večer; 2.01)22.05 Feljton; 22.35 *tna
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 7.25 Dobro jutro, otroci; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja; 11.20 Minute za staro glasbo; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Odmevi z baletnih odrov; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa.
2.0)'esne glasbe; 15.15 1lsK'il8.45 Oddaja iz kul-'nilAmanija - poljudno-20})'danes, jutri; 21.05 )dd'Mali koncert; 22.00
17.Ž°m - otroška odda-koroška oddaja; 19.00 a o'S.30 Dnevnik; 20.00 nat^ oddaja; 20.30 Mali ilas^čeraj, danes, jutri; 22^ in mi.
J: P' 18.00 Mostovi -aritrSvitke in črke - kviz; i ČP^evnik; 20.00 Raču-:ijs^ dokumentarna serije informativna oddaja; [tas^bavni program.

5.00 Poročila; 5.30 Dnevni koledar; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.48 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši?; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Pojo amaterski zbori; 18.00 Humoreska tega tedna; 18.25 Iz komičnih oper; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 iz naših sporedov; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Ponedeljkov križem-kraž; 14.40 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Minute z ansamblom bratov Avsenik; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 21.05 Zaplešite z nami.
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.35 Igraj kol-ce; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe.
,S^i vestnik" in prosim, ošMnastednji nastov:


dinarjev - za Jugo-it'i')(an in potožnico.
(podpis)

Naročite in širite Stovenski vestnik!
Spoštovana bralka, spoštovani bratec Slovenskega vestnika! V roki imate novo, sodobno števitko novega Sioven-skega vestnika. Upamo, da vam bo nova obiika, vsebina, novi, boij ročni format in še marsikaj drugega ugajat«. X novo koncepcijo hoče Stovenski vestnik pridobiti še več naročnikov. Te še niste čtani vetike družine bratcev SV, potem izpot-nite naročitnico in jo pošljite na nastov: Stovenski vestnik, 1 arviser Strahe tb.9020 Cetovec/ Ktagenturt. Prvi mesec dobite novi Stovenski vestnik brezplačno!
Reportaža o proMemih črne Afrike
Sreda, TV A 2,20.15 - Prizorišče Afrika je report med vojno in gladovanjem. David Royie in Dougias Cheek skušata nakazati problematiko in težave reporterjev, ki se trudijo, da bi informirati zapadni svet o črni Afriki. Da je takšno početje povezano z mnogimi neprijetnostmi, teži jasno na dtani. Industrijskim državam je največkrat kaj mato mar za probleme, s katerimi se soočajo Afričani. Zanimajo se samo takrat, kadar lahko zase iztržijo kakšno gospodarsko prednost. Hodding Carter pa bo poročat iz južnega Sudana.
Trilogija „V nas bog ne veqame več"
Sreda, TV LJ 1, 20.45 - V nas bog ne verjame več, je prvi det avstrijske tritogije „Kam in nazaj", ki jo bo oddajata RTV Ljubljana kot fitm tedna. Črno-beti fitm je bil posnet teta 1981, sofinancirali pa sta ga švicarska in zahodnonemška tetevizija. Prvi det je režirat Axet Corti, zgodba pa se začne novembra 1938, mato več kot pot teta po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Namesto ležernosti in prijaznosti vladata na Dunaju nasitje in teror. Vse večje Dunajčanov, predvsem dunajskih Židov, ki želijo zapustiti državo. Eden izmed njih je tudi zadržan sedemnajstletnik Ferry Tobter, ki je tahek pten neusmitjenim okoriščevatcem.
ZA NAŠE OTROKE
Naravosiovni dan o fosilih
Torek, TV LJ 1, 10.00 - V
tretjem in zadnjem delu šolske TV Naravoslovni dan se bomo na malih zaslonih seznanili o glavnih načinih nastajanja fosilov. Zbirka eksponatov iz različnih krajev sveta nam bo približala oka-menele, prekrite, pooglenele in konservirane živali in rastline oziroma njihove dele. Avtorica in voditeljica je tudi tokrat prof. Lidija Cigoj.Torej vsi mladi biologi, ki se zanimate za naravo in njena čudodelstva, ne pozabite v torek tega važnega trenutka. Izkoristite priložnost, da boste spoznali fosile.
Piki Jakob hoče voziti z avtom
Sreda, TV LJ 1, 18.05 -
Naš prijatelj Piki Jakob se bo spet šolal, tokrat v šoli odraslih. To ni šola, v kateri se učijo računati, pisati in brati, marveč nekaj veliko bolj prijetnega in imenitnega. Vpisal se je v avto-šolo. Kakšne težave bo doživel naš prijatelji boste lahko sami spoznali v četrti zgodbi nanizanke, za katero je napisal scenarij pesnik Kajetan Kovič, režiral pa jo je Marjan Ciglič.
Samotni spomini poietja pomiadi
Sobota, TV A 2,20.15-Na
zapuščeni obali samotnega otoka Nove Anglije uživa moški ob mladostnih spominih. Le-ti ga povedejo nazaj v poletne počitnice leta 1942, ki jih je preživel s svojimi domačimi in prijateljema Oscyjem in Benjijem. Neizbrisno mu ostanejo v spominu prva ljubezenska doživetja, ki ga spremljajo skozi življenje. Oddaja torej, ki bo prijala predvsem ljudem, ki prav-tako iščejo samoto za obujanje spominov.
RADIO MARIBOR - PROGRAM MM 2
Od ponedeljka do sobote: Ukv 102,8 MHz
d.0(1-6.00 Nočni program 6.00—6.30 Križem — kražem
6.30-7.00 Glasbena skrinja
7.00-	10.00 MM 2 vam želi
dobro jutro
10.00-	12.00 Memories-
glasbeni
spomini
12.00-	14.00 Aktualno
14.00-	16.00 Glasbeni vrtiljak
16.00-	19.00 Vabimo na kavo
19.00-	19.30 Križem - kražem 19.30—20.00 Lovely
mušic
20.00-	22.00 Hitcorncr
22.00-	24.00 Specialitete
MM2
Informativne oddaje:
(od ponedeljka do sobote)
6.33 vreme za pomorščake (v slovenščinj, angleščini, nemščini ali italijanščini)
8.30,	9.30. 10.30. 11.30, 12.30 iti 13.30 poročila y nem.
12.00	in 16.00 poročila v angl.
14.00	in 18.00 poročila v Iranc.
22.13 informativna oddaja v nemščini in angleščini
Prometne informacije od 7. do 19. ure vsako uro oh četrt in tričetrt Informativne oddaje:
(ob nedeljah)
9.30.	11.30. 13.30 v nemščini Prometne informacije od 7.
do 19. ure vsako uro ob četrt in tričetrt
Ob nedeljah Ukv 102,8 MHz
0.00-6.00 Nočni program
6.00-	6.30 Križem - kražem -narodnozabavna glasba
6.30-	7.00 Glasbena skrinja
7.00-	10.00 MM 2 vam želi dobro jutro
10.00-	12.00 Memories-glasbeni spomini
12.00-	14.00 Glasbeni vrtiljak
14.00-	17.00 Popoldne z MM 2
17.00-	18.00 HitCorncr-ura za glasbene uspešnice
18.00-	18.30 Križem - kražem
18.30-	19.30 Country
19.30-	20.30 TOP TEN - mednarodna lestvca
20.30-	22.00 Happy Pop-vedre melodije
22.00-	24.00 Glasba na tekočem traku
Datum	Kraj	PRiREDiTVE	Prireditelj
Sobota 19.9. 19.30	ijudska šoia vžitari vasi	KULTURNi VEČER sodeiujejo domači pevski zbori in MoPZ iz Podčetrtka	SPD Trta
Sobota 19.9. 19.30	kuiturni dom vDobriivasi	OBČN! ZBOR POSOJiLNiCE-BANK Vabtjeničtani	Dobriavas
Nedetja	Davidov travnik 20.9., 14.00 v Šmiheiu		VAŠKI PRAZNIK	KPD Šmihel
Petek 25.9. Nedeija 27.9.	gostiina Kovač naObirskem	PISATELJSKO SREČANJE NA OBIRSKEM	SPZ.DSPA.SPDVai. Poianšek, Siov. center P.E.N., Karntner
Petek 25.9. 20.00	farna dvorana vSeiah	KONCERT pop-skupine ..RENDEZVOUS" vSeiah	
Sobota 26.9.	pri Pušniku všentkandoifu	„VESEL!CA GORJANCEV" igrajo „Fantje iz Podjune", srečoiov	SPD Gorjanci v
27.9. 14.00	Kuiturni dom na Radišah	SREČANJE BIVŠIH PREGNANCEV	sr.r"
RAZSTAVE			
Četrtek 17.9. 19.30	Katoiiškidom prosvete Tinje	OTVORiTEV RAZSTAVE TERRE NtGRE	Tinje
	Posojiinica Biičovs	RAZSTAVA DEL SiMONAVERATSCHNiGA	GaterijaBi
	Katoiiški dom prosvete v Tinjah	OTVORiTEV RAZSTAVE DEL JOŽEFASTRAŽARJA	Tinje
do 20.9.	Feishof Sekuii vDhoiici	RAZSTAVA DEL DRAGA DRUŠKOVIČA	
do 28.9.	Kutturnataberna 10.00-24.00 PriJokinu		RAZSTAVA: ..PRiSOTNOST AFORiČNEGA PROSTORA'	Kuiturno društvo priJokinu
do 20.9. 15.00-18.00	Galerija Režek	RAZSTAVA NOVEJŠIH DEL GUSTAVA JANUŠA	GalerljaRežek
do 2.10. Kuiturna taberna 10.00-24.00 PriJokinu		RAZSTAVA FOTOGRAF) J TONiJA REiCHMANNA- ..GiLKABA"	PhJ^nf
Izseljenci, bivši sotrpini!
Letos je minilo 45 let od tistih usodnih dni v aprilu 1942, ko so nas nacistični oblastniki in njihovi domači pomagači pregnali z rodne zemlje ter nas kot zločince odpeljali v tujino, v pregnanstvo. Takrat v taboriščih, ko smo hrepeneli po domačih krajih, smo si obljubili, da bomo gojili izseljensko zavest in s tem narodno zvestobo ter jo kot dragoceno vrednoto posredovali mladim rodovom.
Vendar se danes dogaja, da že marsikdo pozablja nekdanjo obljubo. Zato naj bo naš občni zbor poziv vsem bivšim sotrpinom in vsem našim rojakom: Kakor je smrtna obsodba, ki jo je izrekel zločinski nacizem, ogrožala vse koroške Slovence, tako mora tudi spomin na pregnanstvo, na trpljenje in boj našega človeka biti skupna zadeva nas vseh!
To toliko bolj, ker naša enakopravnost tudi danes še ni v celoti uresničena, ko nam slej ko prej odrekajo pravice na vseh področjih življenja, ko obstoj naše narodne skupnosti ogrožajo množeči se pojavi neonacizma in narodnega šovinizma. Današnje napade nemških nacionalistov na skupno dvojezično šolo namreč ne moremo razumeti drugače kot nadaljnje izpoljenjeva-nje Hitlerjevega povelja „Macht mir das Land deutsch!" Nesramne zahteve po odlikovanju bivših nacistov in sokrivcev preganjanja koroških Slovencev samo dokazujejo, da nacistična preteklost v Avstriji in zlasti na Koroškem še dolgo ni premagana.
Na vse to bomo opozorili na našem občnem zboru, kjer bomo spregovorili tudi o bližnji 50-letnici usodnega razvoja, ko so nacisti zbrisali Avstrijo z zemljevida in jo kot del Nemčije pahnili v največje prelivanje krvi in najhujše preganjanje nedolžnih ljudi.
Zato 27. septembra vsi na Radiše! Prisrčno vabljeni bivši pregnanci in protifašistični borci, da bomo skupno obnovili obljubo, ki smo si jo dali v pregnanstvu. Pridite s svojimi družinami, s sosedi in prijatelji!
Rado Janežič, t. r.	Jože Part),). r.
tajnik	predsednik
Prireditve v Sioveniji
V soboto, 10. oktobra ob 11. uri bo v Mariboru na Leninovem trgu slovesno odkrit spomenik slovenskemu generalu in pesniku Rudolfu Maistru, ki je v letih 1918/1919 ohranil Maribor z vso slovensko Štajersko Sloveniji in Jugoslaviji.
Ker domnevamo, da je tudi na Koroškem še živih nekaj nekdanjih Maistrovih borcev, prosimo le-te, naj sporočijo svoja imena na naslov Združenje prostovoljcev-borcev za severno mejo, 62.000 Maribor, Prešenova ulica štev. 17, Jugoslavija, da bi jim lahko poslali osebna vabila k odkritju.
Hkrati vabimo tudi ostale koroške Slovence, da se v čimvečjem številu udeležijo odkritja Maistrovega spomenika.
Odbor za pripravo prosiave 70-)etnice bojev za severno mejo
izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, teleks 42 20 86 sndk a. Glavni urednik: Ivan P. Lukan: urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk:	Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/I), p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 250 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 8000 dinarjev. Oglasi: 1 /1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 600.000 dinarjev.
S! OVE1NSK!
VESTNIK
S/ okviru 1//LFA//CF 87/e Mo tudi več /iteramib večerov, na enem so skupaj z nagrajencem sode/ova/; tudi koroški pesniki Gustav Januš, Maja Hader/ap /n Fabjan Hafner.
Petru Handkeju izročili nagrado Vilemca 87
Avstrijski pisateij Peter Handke je ietošnji dobitnik Mednarodne iiterarne nagrade Viteni-ca. Svečana podeiitev je bita pretekio soboto v podzemski jami Vitenica na Krasu, nagrado pa mu je izroči) predsednik DSP Rudi Šetigo. Stednji je prebrat tudi utemeljitev, v kateri je med drugim rečeno, da Handkejev titerarni opus že zdavnaj sodi v titerarni kanon nemške, pa tudi evropske titerature, da ga štej ko prej odtikujeta inovativnost in močna odmevnost pri titerar-nent občinstvu. Nadatje je nagtašeno, da je
estetsko dovršeno ptetet zgodbo ..Ponovitev" in jo na pesniški ravni reftektira in transcidira v ..Pesmi trajanju".
Ob koneu pa je Šetigo dejat:	„S podetitvijo
Mednarodne nagrade VtLENICA žeti žirija poudariti	Handke-
jev izjemni pomen za razvoj sodobnega evropskega titerarnega izraza in titerarne komunikacije v evropskem prostoru, ki v svoji odprtosti in toteranei, v svojih inovativnih imputzih in v svojem vztrajanju kot zgted prerašča neposredni srednjeevropski okvir".
Peter Handke je v svo-
jih zahvatnih besedah -tudi stovenskih - izrazit svojo tjubezen do Krasa in njegovih tjudi, pa tudi do stovenskih književnih ustvarjatcev. Pred tem pa je na posebni tiskovni konferenci odgovarjat na vprašanja novinarjev in nagtasit, da potitični pojem „Mittetevropa" zanj ne pomeni nič, ker njegovo titerarno ustvarjanje izhaja iz otroštva, iz tišine spomina. Če ima pojem ..Mittetevropa" kaj pozitivnega, potem je to ituzija, ki jo rabimo, da prebredemo trenutno krizo, čez deset tet pa bomo morda našti drugo stvar, nov pojem.
Nova posojilnica v ŠkoHčah
Slovenske organizacije v Škofičah so v tem desetletju praznovaie že tretjič. V 83. ietu so odprti preurejeno zadružno prodajaino, od 85. ieta datje deluje dvojezični vrtec, pretekio nedeljo pa so uradno proslavili izgradnjo nove Posojilnice Hodiše-Skofiče.
Herman Jager je ob otvoritvi pozdravil oba župana, škofiškega in hodiškega in še mnoge druge častne goste. V svojem govoru je orisal razvoj posojilnice in
naglasil njen pomen za občane. Ob tem je moral ugotoviti, da občinska uprava doslej s posojilnico ni denarno poslovala.
Več sodelovanja, je naglasil škofiški župan Helmut Wrulich, ki je poudaril pomen posojilnice za boljše razumevanje občanov obeh jezikovnih skupin.
Mihi Antonič je v imenu ZSZ Celovec čestital školiškim aktivistom in podprl prizadevanja s strani centrale.
Zahvalil se je poslovodjema Stanku Poertschu in Franciju Spitzarju, predsedniku Hermanu Jagru pa je za dolgoietno delo in izredne zasluge za izgradnjo objekta izročil Janežičevo odlikovanje.
Kulturni program sta poleg MGV Schicfling oblikovala slovenska zbora Edinost in Zvezda, katerih skupna pesem je izzvenela v konec svečanosti.
Novi objekt je blagoslovil hodiški župnik Lovro Kassl.

Vaški
praznik
Prosvetaši SPD Šentjanž so bi/; s potekom vaškega praznika, kije bi/ v nede/jo popo/dne v Šentjanžu, zadovoi/n/. Po nogometni tekmi s P/aj-beržani so se miadi in stari pomiri/i v kegljanju, kuiturni spored pa so ob/ikova/i domači tamburaši.
Miklova Zala '87: Sveži impulzi ceijski kulturi!
Ob/s/č preds/ap M&/oi/e Za/e '87 na Sfarem grac/a v Ce//'ny'e presege/ vsa pn'ča/<ovanja pr/'red/'-/e//'ev. ^f/r/preds/ai/eje v/de/o o/to// 7.500 //'ad/, /tar pomen/ aspešen ponovn/ zagon /<a//arne de/avno-s/7 na ce//'s/tem grada. Gos/o vanje s/ovens/<ega //'ads/<ega g/eda//šča Samoras/nz/t/ v Ce//'a pa n/ b/7 zgo// g/eba/zš/t/ dogodek, ampak pomen/ še ve//ko več.
MIHA PASTERK
To je bilo srečanje med prijatelji, ki naj bi tudi za vnaprej pospešilo sodelovanje med celjsko regijo in Koroško. Sicer pa je njihova
nikom izrazili svoje mnenje organizatorji, gostitelji igralcev in gledalci. Igralski ansambel je sprejel tudi predsednik Skupščine občine Celje, dipt. inž. Tone Zimšek, ki je dejal: „Brez pretira-
tudi Celje prebudilo iz nekakšnega dremeža.
Edvard Stepišnik, predsed-nik Turističnega društva Celje in predsednik organizacijskega odbora: Kar se v teh dneh dogaja v Celju, je izredno presenečenje. Po predstavah lahko rečem, da ni samo dogodek leta, kot sem govoril v času organiziranja, je mogoče še nekaj več, je dogodek desetletja. Saj smo po 25 letih naredili nekaj takega. Drugo, kar nas presenečale, da nismo pričakovali takšnega odziva, takšnega stika gledalcev z igralci.
Odmevi Odmevi Odmevi Odmevi Odmevi
pomoč Koroški že sedaj vsestranska. Miklova Zala '87 v Celju pa pomeni tudi koroški doprinos v smislu sodelovanja v skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Vsekakor je bilo to gostovanje nepozaben dogodek za vse nastopajoče in obiskovalce. Gostitelji so se zares potrudili, da so igralci po treh dneh odšli iz Celja z najlepšimi spomini.
O pomenu uprizoritve Miklove Zale '87 na Starem gradu v Celju in o drugih težiščih celjskega srečanja so v pogovoru s Slovenskim vest-
vanja lahko rečem, da so predstave Miklove Zale '87 na Starem gradu enkraten dogodek. Na nov, inventiven način odpira nekatera dileme, nekatera razmišljanja Slovencev skozi vso zgodovino. Miklova Zala '87 prinaša neko novo energijo, novo spodbudo, da bomo tudi mi lažje premagovali nekatere težave in tegobe, v katerih se trenutno nahajamo. K sreči Celje ne živi na desetletja, ampak na stoletja in smo prepričani. da bomo s takšnimi pobudami znali preživeti in se razvijati naprej. Upam, da vaš impulz pomeni, da se bo
Izredno sem zadovoljen, daje prišlo do te pobude in verjetno jih bo v bodoče še več. Če vemo, da je to velik projekt, je to velik uspeh za nas vse, ne samo celjskih ljudi, ampak tudi vseh organizatorjev in igralcev, ki so izredno dobro sodelovali.
Ivan Žabert, gostitelj iz Celja: Ker imamo prostore, ki jih lahko nudimo, smo se odločili, da sprejmemo igralce na svoj dom. Dogovorili smo se preko socialistične zveze in v četrtek smo jih šli iskat. Malo nas je skrbelo, kako se bomo spoznali, pa mislim, da nam je kar uspelo.
Ljudmila Kajtner,
gostiteljica iz Celja: Zanimam se za gledališče, zato se mi je zdelo samo po sebi umevno, da sprejmem igralce, da sodelujem in spremljam predstavo. Bila je enkratna priložnost, da navežemo stike. Če bom sedaj šla kdaj v Celovec po nakupih, se bom vsaj spomnila tega srečanja in vedela bom, da tu živijo ljudje, ki sem jih spoznala. Sicer smo pa že sklenili, da se bodo naša srečanja nadaljevala, ker so nekateri planinci in to sem tudi sama. Že februarja se bomo srečali na Arihovi peči in skupaj bomo šli naprej.
Mag.	Manfred
Pratsch, profesor umetnosti iz Horna in gledalec: Nameravam napraviti videoreportažo. Četrtič sem prišel na predstavo iz Nižje Avstrije, tokrat v Celje. Moje početje je predvsem iz osebne pobude. Prvič me to zanima, drugič sem seznanjen s problematiko koroških Slovencev. Moje načelo je podpirati šibkejšega. Slovenci so manjšina, zato se trudim, da s svojo pomočjo doprinesem njihovemu ugledu. Majhna pomoč je vedno dobra. Poznam gledališče in lahko samo rečem, da je Miklova Zala '87 izredno uspela predstava.
Organ/žafor MA/ove Za/e '37 Jože Rovšek s ce//'s/</m županom Tonetom Z/mškom /n Ec///em Sfep/šnAom.
9. do 11. oktobra: Vestnikov hit 87 v Poreč/Istra!
Kot lani, tudi letos Slovenski vestnik in turistična agencija Cartrans vabita na 3-dnevno potovanje z busi in ladjo na lepo istrsko obalo. Peljali se bomo v Poreč, zgodovinsko znamenito mesto, kije bilo naseljeno že pred 6000 leti. Tam bomo stanovali v zelo lepem in skoraj še novem hotelu „Ma-terada", ki je s svojo lego malo izven mesta najbolj primeren za takšna skupinska potovanja.
Spored:
petek: me^d 7.-8.30 odhod s Koroške (točne čase in kraje bomo sporočili 10 dni pred odhodom). Med 12. in 13. uro prihod avtobusov v Poreč, kjer bo svečan sprejem z aperitivom in giasbo. Nato bomo razporedili sobe in se malo okrepčali. Ob 13.30 kosilo; nato vse popoldne prosto za ogled Poreča. Ob 19. uri večerja, nato zabava s plesom.
sobota: bife-zajtrk; ob 9. uri odhod z ladjo proti Piranu, med vožno pa dosti zabave in petja na ladji. Ob okoli 12. ure prihod v Piran, kjer bomo najprej poskušali kozarec domače kapljice. Do odhoda ladje ob 15. si bomo ogledali Piran in okolico. Po povratku v Poreč nas v hotelu čaka Gata-večerja. Ob 20 uri začetek foikiornega sporeda, nato pa spet zabava s piesom pozno v noč.
nedetja: bife-zajtrk; ob 10. uri nedeijska matineja, nastopajo razne skupine. Ob 12. uri kosilo, nato odhod domov.
Cena po osebi 1.280 šil.
dopiačiio za enoposteijno sobo 250 šii.
otroci do 6 tet ne ptačajo, če spijo s svojimi starši v isti sobi.
Podrobnejše informacije:
Stovenski vestnik
Tarviserstr. 16. Celovec tel.: 0463/51 43 00 - 40
Prijave:
Cartrans
Paulitschg. 7, Celovec Tel.: 0463/51 26 80 in
vsa Stovenska prosvetna društva
Spremembe programa možne!
CARTRANS
A 9020 Klagenfurt/Celovec
telefon: 0 42 22 - 51 26 80 51 28 25 56 6 49 !e!ex: 042-2787 istit teletex: 232 3422390 cartran
Reiseburo
Geseiischatt m.b.H..
turistična agencija
DEV!ZE/VALUTE
Devizni tečaji 14.9.1987
	Nakup	Prodaja
din	1.45	1.65
us $	12.737	12.787
can $	9.64	9.69
angl. E	20.81	20.94
irl	18.67	18.80
sfr	847.90	849.10
bfr	33.73	33.83
ff	209.66	210.60
hfl	623.56	625.00
dm	702.38	703.80
lit	0.966	0.975
d kr	181.60	182.30
nkr	190.67	191.40
skr	198.49	199.50
fmk	288.60	289.80
esc	8.77	8.95
ptas	10.44	10.52
yen	8.8534	8.868
Valutni tečaji 14. 9.1987		
din	1.10	1.40
us $	12.45	12.75
can $	9.35	9.65
angl. E	20.30	20.90
irl	18.20	18.80
sfr	838.00	848.00
bfr	32.95	33.55
ft	205.00	210.00
hfl	616.00	624.00
dm	694.65	702.80
lit	0.945	0.975
dkr	177.50	181.00
nkr	186.50	190.50
skr	194.50	198.50
fmk	282.50	288.50
esc	8.40	9.10
ptas	10.10	10.50
yen	8.65	8.80
Televizija in poneumljanje		
Ameriški znanstvenik in
medijski strokovnjak Neii Postman je ZRN pozval, naj se ne žrtvuje brezpogojno tehniki in elektroniki. V posebnem predavanju v Frankfurtu je izrazil upanje, da Evropa ne bo ravno tako kakor ZDA postala žrtev ^tehnološkega poneumljanja". Kajti po njegovih besedah so Amerikanci danes -kljub raznolikosti in množičnosti sredstev javnega obveščanja - najbolj slabo informirani ljudje na svetu. Televizija da deluje kot velikanska mašinerija denarja in dezinformacije.
Nov Kompasov hote! v Ribnem pri Bledu
Kompas Jugoslavija je odprl nov hotel v Ribnem pri Bledu. Hotel je B kategorije, ima 154 ležišč v 102 sobah in dveh apartmajih s 4 ležišči. V restavraciji, kavarni, nočnem baru in na terasi je 500 sedežev. V hotelu sta dva večnamenska prostora za približno 50 oseb, trgovina s spominki, gostom pa so na voljo tudi teniška igrišča pri hotelu
Rešitev križanke
iz prejšnje številke
		'P	"f	/i			7?	A'
	A/	7	(7	A	/	O	A/	/
"p	*7	Al	/c	/	F	(	/1	1/
	/1	C	1**	C'	-7	f		
	F	A?	/	A'				f
	A		<%,		le	'P	/	AJ
					'K	C?	A/	/
	<5		"F		A	A/		/v
	A	"P	r	O			A	P
	C	T	/	J	'V		'P	A'
"F	A/	f	A	-T		"č	f	
"7	A	C		,4		L'	P	
„Mali svet" še odprt do 11. oktobra!
Mn/mundus, „Ma// svet ob Vrbskem jezeru" je ena najpomembnejših fun'sf/'čn/'h atrakcij mesta Ce/ofec. Letno si op/eba ta „Ma/isvet" več stotisoč turistov iz vsega sveta. Vsako /eto pa tudi postav/ja/o nove mode/e, kot grad Sbenoncean v Franc/ji, pred katerim je naš fotoreporter s/ika/ znanega avstrijskega nogometaša „t3oko" Schachne/ja. Minumundus je odprt še do tf. oktobra dnevno od 8.30 do f 8 ure. Če ste v Ce/ovcu, objščite tudi ta čudoviti „Ma/i svet"/
s/ika; 7renkwa/der
9, 24, 25, 26,37, 45 (38)
brez jamstva!
Ul 122 212 lxx
brez jamstva!
H
' M t
*	' * t
..	. / t 1

		
Italijanska križanka
Ta vrsta križanke je nekoliko težja za reševanje, saj mora reševalec sam razporediti „črna" polja, ki ločujejo besede med seboj. Razporejena so nesimetrično in jih je v križanki 10. Opisi za besede so podani po vodoravnih vrsticah in navpičnih stolpcih s pomočjo številk oziroma črk. Številka na koncu posameznih opisov pomeni število črnih polj v tisti vrstici oziroma stolpcu.
VODORAVNO: 1 sporočilo, naznanilo - (0). 2 posodica z režo, skozi katero vanjo mečemo denar - (0). 3 odstranitev pokrivala; tudi odkritje skrivnosti - (0). 4 prizorišče v gledališču - lahka, prosojna bombažna tkanina - (1). 5 ljubkovalno ime za deklico - avtomobilska oznaka Krapine - (3). 6 znamka jedilnega olja - najdaljša švicarska reka -(1) 7 znameniti švedski naravoslovec (Carl) - znižana nota c - (1) 8 16. in 4. črka slovenske abecede - odtisnjena sled - (1). 9 pokvarjenost vina - (1). 10 ženin ali možev oče - kitajska utežna mera (60 kg) - (2).
NAVP!ČNO: A oblika invalidnosti - (0). B majhna bradavica - (0). C mineralna mast, običajno brez vonja - kratica za „izvršni svet" - (1). D neponovljivost - (0). E mlečni izdelek - ime letala Edvarda Rusjana - (4). F oblika žarnice, ki sveti na plin -kratica eksploziva - (1). G ton, ritmika in melodika govora - (0). H mladinska literarna junakinja (Račko in...) - mesto v zahodni Makedoniji, znano po odličnih jabolkih-! 1).) slonov čekan-ime štirih rek v Veliki Britaniji - (3).	sestavi) Jože Petebn
HOROSKOP TEDNA
LEV (23.7.-23.8.)
Nikar preveč ne razmišljajte o tujih problemih, ker je to vmešavanje v zadeve drugih. Imate dovolj svojih skrbi, če se jim le hočete posvetiti.
DEVICA (23.8.-23.9.)
Glejte, da ne boste razočarali pričakovanj nekoga, ki vam slepo in v vsem zaupa. Z nekaj spretnimi potezami si lahko precej utrdite položaj v službi.
—TEHTNICA (24. 9.-23.10.)
Lahko ste zadovoljni, saj vam je uspelo, da gte si v strokovnih krogih ustvarili ime. Zamenjava stanovanja, na katero že dalj časa mislite, bi vam sedaj uspela brez posebnih težav.
ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.)
Nikar še kar naprej ne mencajte in se vendarle že odločite. Ne glejte pa pri tem na denar. Srečali boste ljudi, ki vam bodo prav kmalu pomagali v zadevi, ki je za vas zelo pomembna. STRELEC (23.11.-21.12.)
Ponudil se vam bo posel, ki bo zahteval celega človeka in proste roke. Nekdo se bo pri tem izdajal za vašega prijatelja, vendar pazite, da vas ne bo premahnil v napačno smer. KOZOROG (22.12.-20.1.)
Nekateri o vas mislijo, da premalo gledate na denar In ga nepremišljeno razmetavate. Podučite jih, daje vaš način življenja čisto in samo vaša stvar. Pred sodelavci ne poudarjajte tako na vsa usta svoje želje po dejavnosti.
VODNAR (21.1.-19. 2.)
Naredite si natančen načrt in se ga tudi držite, sicer boste zabredli v težave. Pri tem pa upoštevajte to, kar ste nekomu že obljubili. V službi poizkusite pridobiti šefovo zaupanje in to z vztrajnostjo in zanesljivostjo.
RIBI (20.2.-20.3.)
V denarnico boste morali poseči globje, kot nameravate. Potolažite se s tem, da se vam bo izdatek bogato izplačal. Za vašim hrbtom se širijo neke govorice, ki jih morate kar najhitreje zaustaviti, da ne boste ob dober glas.
OVEN (21.3.-20. 4.)
Je že tako, da vedno ne gre vse po načrtu. V zasebnem življenju se vam bo zgodilo nekaj, na kar sploh ne boste računali. Pričakujte. da vam bo nekaj spodletelo, in da ne bo udarec prehud, se že sedaj pripravite na tako možnost. BIK(21.4.-20.5.)
Čeprav vas hitre odločitve vedno spravijo iz ravnotežja, se temu v prihodnjih dneh ne boste mogli izogniti. Z zdravjem bo vse v redu. ne pa s težo in zato težave z garderobo. DVOJČKA(21.5.-21.6.)
Prav kmalu vam bo jasno, kako se vam je odločiti v neki premoženjski zadevi, ki vam že nekaj časa načenja duševni mir. Obisk z zanimivimi novicami.
RAK (22. 6.-22. 7.)
Nestrpni ste, ker že precej časa čakate na neko novico in ni videti, da bi se mučno čakanje končalo. Naredili ste napako in zato je nastal zastoj. Še enkrat zadevo dobro premislite, pa boste našli rešitev.
Kirchbachški dnevi: Diaiekt in identiteta
TMBUNA BRALCEV
Stroški za maturitetno potovanje '87
V obeh slovenskih tednikih se je zaradi dopisa matere letošnjega maturanta razvila razprava o stroških za maturitetno potovanje 1987. V tej zvezi bi rad tudi sam pojasnil nekaj stvari.
Prenočišče in celotno oskrbo (zajtrk, južina, večerja) ter stroške za strokovno spremstvo in vsa vodstva nam poravna Republiški Komite za vzgojo, izobraževanje ter telesno kulturo iz Ljubljane. Za to izredno pomoč koroškim maturantom gre omenjeni ustanovi vsa naša iskrena zahvala.
Razumljivo pa je, da prevoz plačajo maturanti sami. Okvirna cena za prevoz je bila letos 3.000 šilingov. V tej vsoti so zajeti naslednji prevozi: Sienčnikov avtobus na progi Celovec - Maribor -Zagreb - Plitvička jezera -Jajce - Sarajevo; letalski prevoz (družba AA) Sarajevo -Skopje; makedonski avtobus na progi Skopje - Prilep -Bitola - Ohrid - Kičevo -Tetovo - Skopje; letalski prevoz (družba JAT) Skopje -Dubrovnik; Sienčnikov avtobus v Dubrovniku; ladja Dubrovnik - Split; Sienčnikov avtobus na progi Split -Reka - Ljubljana - Celovec.
Maturanti in maturantke si večino prevoza finansirajo z dobičkom, ki so si ga prislužili na gimnazijskem pesu 30. januarja letos. Priznajmo pa tudi, da tri tisoč šilingov (to vsoto plačamo učitelji spremljevalci seveda iz svojega žepa) za tako bogato in tako odlično potovanje zares ni pretirana cena. Kar bo ostalo, bo seveda povrnjeno vse do zadnjega groša. Na poti smo bili vsega devet dni, to pa v glavni sezoni (od 23. do 31. avgusta).
Prosil bi le: Ne vlačimo gimnazije preveč po časopisju!
Upam, ogorčena mati, da sem Vam stvar primerno pojasnil. Pa brez zamere. Prijazno Vas pozdravljam.
Jože Wakounig razrednik 8. A razreda '87
!skrene čestitke!
Spoštovano uredništvo Spoštovarni urednik
Z velikim veseljem smo prejeli vaš Slovenski vestnik v novi obliki in z novo vsebino. S takšno pestro in vsebinsko nadvse zanimivo obliko je moč na jasen in nedvoumen način informirati javnost o življenju in delu koroških Slovencev, o njihovem vključevanju v življenje večinskega naroda ter o problemih in težavah, ki pri tem nastopajo.
Nujno in neobhodno potrebno je ves čas poudarjati zahteve slovenske manjšine, ter navajati vaša stališča, da bi tako na jasen način opozorili na vse tiste težave, s katerimi se koroški Slovenci srečujete.
Prav je, da postane Slovenski vestnik, kot ste dejali tovariš Lukan, širok forum za razgovor ne samo za vse Slovence, temveč tudi za ves demokratični tabor. Na ta način se bo dejansko odprla tudi pot k resnemu dialogu, ki naj bi bil v korist vsem. Te vaše besede, tovariš urednik, kažejo, da ste smelo zastavili svoje delo, in da imate jasno začrtan cilj, katerega boste z vašim odločnim delom ter ob podpori vsega demokratičnega sveta tudi dosegli.
Pri tem iskreno želim uredništvu in Vam osebno uspešno nadaljevanje začetega dela.
prof. Pešec Saši Tovarna papirja Radeče
Vokv/ru „K/'rc/i6ac/išk/b vašk/7i dnevov" so M/že fre-f/7'č pr/'re/'en/ „De/ovn/ dne v/ za narečno pesn/šfvo". Medlem ko se ye /ansko /efo ude/ež/7o 140 narečn/h pesn/kov, ye b/7o slev/Zo 60-/0 ude/ežencev tokrat do//' skromno. V nasprot/d z /ansk/m/ tež/sč/ - s/7ne razprave o pojmu „domov/na", vprašanje po družben/ jnejanpa-ž/ranost/ narečnega pesn/štva /n ne nazadnje d/skus/ja o s/'7uac//7' /n ku/turnem ustvarjanju s/o venske manjš/ne v deže// na /etošnj/0 de/ovn/d dnev/d n/so prev/adova/e razprave. Pr/red/te/j je tokrat org/an/'z/'ra/ skup/nsko de/o (7ako/menovane de/avn/cej; o tem/'„D/'a/ekt/'n /dent/teta ob pr/meru manjš/ne" pa je predava/ dr. Regf/na/c/ Vospern/k.
Razgovori v delavnicah so se dotaknili konkretnih vprašanj pisanja v dialektu (lirika, proza, radijska igra), udeleženci so si izmenjavali izkušnje, spreminjali tipično klišejske ljudske komade v kri-tično-realistične ter skupaj z domačini raziskovali narečje.
Skupinsko delo so - poleg literarnih branj v gostiščih, kantavtorskih večerov in kulturnih prireditev (večer Alpe-Adria) - zaokrožili trije referati, ki so bili po nivoju precej različni. Tako je na primer celovški univerzitetni docent dr. Manfred Moser skušal odgovoriti na že dokaj prežvečeno problemsko vprašanje, kaj da je domovina. Z vrsto negativnih definicij („Poslovite se od domovinskega pojma v smislu geografske kategorije!") Moser ni presegel voluntarističnega. gledanja na problem ^Domovina je vsepovsod in nikjer..."). Zanimiva, a ne nova, je bila teza, da po razpadu monarhije v Avstriji ni bilo nacionalnega gibanja. Ravno tako ni bila nova ugotovitev, da se domovina neha tam, kjer se pričenja domovinski ekshibicionizem.
Od teologa dr. Johana Ttum-merja kajpada ni bilo pričakovati kritične ocene Cerkve in njenega odnosa do dialekta - predaval je ..O narečnem
pesništvu, pobožnosti in bogoslužju".
Največjega zanimanja je bil deležen referat dr. Reginalda Vospernika „Dialekt in identiteta ob primeru manjšine". Organizatorji so se odzvali kritiki iz preteklega leta, češ da k sodelovanju ni bil vabljen tudi Slovenec; sicer tudi tokrat niso povabili slovenskega avtorja (npr. Janka Messnerja), ampak literarnega znanstvenika. Vospernik je podal natančen pregled zgodovine slovenske narodne skupnosti na Koroškem, potem pa se je posvetil dvema bistvenima točkama - takoi-menovani teoriji o „vindišar-jih", ki jo je med drugim zastopal tudi prof. Berti Petrei, ter vprašanju odnosa koroških Slovencev do svojih narečij. Utemeljil je znanstveno nevzdržnost politične in lingvistične „vindišarske teorije"; Petreijevi teoriji o bikulturnosti - obogatitvi z mešanjem kultur - je pripisal močno dvomljivost ter rfiu postavil nasproti vprašanje po razmerju sil pri stapljanju dveh kultur. Dr. Vospernik je obrazložil tudi distanciran odnos koroških avtorjev do pisanja v narečju. Narečje da ustvarja kvečjemu malosku-pinsko identiteto, s katero ima slovenska manjšina boleče zgodovinske izkušnje.
Bilanca letošnjih delovnih
- KAROLINA KOLMANIČ -	„
izzveneta je pesem
„No, če ste že oblečeni, pojdite mednje. Spali tako ne boste."
„Ne, upam, da jih boste utišali."
„To se pa motite. Takšnih partij hudič ne ukroti. Trajale bodo do zore. Potem se zleknejo po stolih, kavčih in tleh in smrčijo do poldneva."
„A, teh navad ne poznam", je odvrnila.
Ta hip so se spodaj odprla vrata. Snop rdečkaste svetlobe je prodrl na hodnik. Razkoračen visok moški se je postavi) med vrata. Vera je natanko vedela, da mora zdaj izginiti, a noge je niso ubogale. Možakar se je iztrgal iz mraka in dima in se zibal do prve stopnice. Zatikalo se mu je, ko je pretrgano mečkal:
„Mama... a to, to je naša nova? Pridi, no, da te vidijo še
moji prijatelji... Pa si zares dobra, ja, pridi!"
Vera je še stala, kot bi ji godile besede, ki so jih rodili že omračeni možgani; hotela jih je slišati do konca. A je že končal. Vzpenjal se je proti njima, nakar jo je gospodinja nekako skušala braniti:
„Pusti jo! Zjutraj mora v šolo, ko boste vi..."
Tedaj se je spodaj že zbrala skupina, očitno je hotela oditi. Nekdo seje oglasil:
„Vera, samo za trenutek, preden odidemo, če bi vedeli, da si doma, ne bi spala", je vabil Branko.
„Saj nisem, brez skrbi."
In šla je. Polagoma, korak za korakom, se je spuščala navzdol. Zakaj, sama ni vedela: znanec, glasba, radovednost? Ko je vstopila, se je na licih odražala samozavestna vedrina. Oster zrak, mešanica
žganih pijač, cigaretnega dima in potnih teles, jo je grobo zaskelel v nosu. Polmrak rdeče luči je preprečil, da bi videla v kotu zvito preprogo, ob katero se je spotaknila in skoraj padla. Raztreseno se je ozirala, dokler je znanec Branko ni potegnil v naročje.
„Eh, zdaj pa ne gremo domov! Plesal bi rad."
Iz meddverja se je oglasilo neznano dekle:
„Smo že vsi oblečeni. Ti pa lahko ostaneš."
Branko je vključil gramofon in že peljal Vero v sredo sobe. Tudi drugi so se vrteli, omotični in dekleta so poskakovala, se lomila v pasovih.
„Branko, že zdaj tg tvoja ves čas ošteva, kaj šele bo, ko bo žena", ga je nekdo zafrknil.
Iz bučnega razpoloženja je Vera vendar uspela dojeti ost in vsebino besedi. Prva pesem
je izzvenela, druga nikogar več ni dvignila. Leno so posedali po robovih foteljev, se zdolgočaseno brezizrazno smejali, dokler končno Branko ni prižgal stropnega lestenca, pripeljal Vero v sredino sobe, ji ostri slap las z obraza in najbrž prehudo obseden od zaužite pijače govoril:
„Vidiš, Emil, takšno lepoto čuva tvoja streha."
Emilu je zlezlo čedno črnolaso dekle iz naročja. Kot bi za trenutek čas obstal v sobi, so se oči vseh uprle vanjo. Vera je vstala, ukrotila svojo samoveš-čanost in odšla.
Čez pet minut se je hodnik izpraznil. Očitno je vse premagala zaspanost zaradi prejšnjih prekrokanih noči.
Končno za zaprtimi vrati! Rahlo je odstrla okno in se zazrla v ugašajoče ozvezdje mrzle zimske noči. Preden je legla, še preblisk na uro; natanko štiri in petnajst. Ulična svetilka na sohi onkraj ceste je vsiljivo sipala svojo bledo svetlobo skozi zastore. V mlečnem mraku se je počasi, a vztrajno
Dr. Reg/na/c/ t/ospem/k - prv/ s/ovensk/ predavate//' na K/rcddacdšk/Ti vašk/d dne-v/'d.
dnevov in primerjava z dogajanjem na le-teh lani sta vsekakor pozitivni. Zmanjšanje števila udeležencev je šlo na račun „hobijevskih poetov", Literarni nivo predstavljenih tekstov in pripravljenost udeležencev, v delovnih krožkih dodelati konstruktivne smernice in osnove, sta bila dosti večja kakor lansko leto. Prireditelja - Hannes Berger za občino Kirchbach in dr. Willi Rainer za Izobraževalni center odraslih - sta bila z uspehom zelo zadovoljna. Kljub temu bo prišlo v bodoče do nekaterih sprememb. V dogovoru s prireditelji podobnih prireditev v Deg-gendorfu (Bavarska), Linzu in Gussingu naj bi nastal nekakšen kvartet tovrstnih srečanj, ki naj bi preprečil križanje tematskih sklopov in terminov. Dr. Rainer se zavzema predvsem za izoblikovanje „samostojnega kirc-hbachškega profila". Preostane torej spet čakanje in radovednost ter vprašanje, ali bo treba ob danem trenutku spet opominjati, da imamo na Koroškem tudi slovenske pesmi.
Gerhard Moser
oblikoval obraz: razkošni lasje, oster profil z rahlo ukrivljenim nosom, dobro oblikovane brčice nad mesnatimi, skoraj črnskimi ustnicami. Vsa živahna prizadevanja, da bi pregnala to, skoraj dovršeno privlačno bitje, so bila zaman. Da so ustnice bile še vroče od Dušanovih poljubov, je ni motilo. Tudi pripomb o dekletu Ireni, nekakšni zaročenki, ni mogla prezreti. Danes bo ostala v šoli, če treba, vse do večera, če bo pri zajtrku zvedela, da ta Emil danes odpotuje.
Zjutraj je ura zvonila; neprizanesljivo in vztrajno. Vera je ni utišala. Pretegnila se je v postelji, požrla grenko slino, verjetno posledico nekaj kapljic zaužitega alkohola, in vstala. V kuhinji je danes manj energično kot običajno prestopala gospodinja. Njeni elegantni sivi copati, s srednje visoko polno peto, so podrsavali po ploščicah.
„Vsa sem zbita in neprespana."
f r/u/)c /ui/mr/u/m)
Težki časi za SAK: Tretji poraz sezone
BREZE - SAK 1:0 (1:0). Strelec: Krappingher (38.); 500 gledalcev.
Skromnih pet točk iz šestih tekem in mesto v spodnji polovici lestvice. To je nerazveseljiva bilanca nogometašev Slovenskega atletskega kluba po nepotrebnem sobotnem porazu v Brežah. SAK-jevci so namreč izgubili to pomembno tekmo z 0:1.
Tekmo sta obe strani začeli zelo previdno, po 10. minuti pa so pobudo prevzeli domačini in tudi dosegli odločilni gol. SAK - zopet s Šternom, vendar brez Pihornerja in Wolbla, ki si je dan pred tekmo pri kolesarjenju poškodoval koleno, je v prvem polčasu popolnoma
„zaspal". To potrjuje tudi podatek, da je breški vratar branil prvi strel SAK-ja šele v 40. minuti!
V drugem polčasu je igral samo še Slovenski atletski klub, toda Hanser in Schatz nista izkoristila stoodstotnih priložnosti. V prvo je breški vratar Schweighofer branil z neverjetnim refleksom, dvakrat pa je žoga samo za las zgrešila prazna vrata.
Za SAK pa so se s tem porazom začeli težki časi. Naslednji nasprotnik je na domačem igrišču moštvo iz Trga, ki se tudi ne nahaja v najboljši formi. Jasno pa je, da bo vsaka od naslednjih tekem „ključna igra,, za ekipo kapetana Marjana Velika. Eyan Lukan
Uspešna ekipa.' Čarman Traunig, Mart; Oraže, Nada Fo/kar	s/ika; J. Je///fsch
/n trener/n vod/a sekcije Mirko Oraže.
Državna B-Mga: Senzacionaten začetek ženske ekipe iz Sei!
Senzac/ona/er? š/art /n aspe/i za žensko nam/'-znofen/ško ek/po /z Se/v ai/s/n/sk/ držat/n/	v
ka/en' Se/anke oz. Korošice prv/č nasfopa/o/
Ivan P. Lukan remizira! s sovjetskim veiemojstrom
Zopet razveseljiva novica iz tabora slovenskih šahistov. Po velikem uspehu Gorazda Živkoviča na simultanki sovjetskega velemojstra Viktorja Gawkrikowa v Land-skronu (remi po odlični partiji) je tudi vodja ekipe Slovenske športne zveze/Cartrans, naš glavni urednik Ivan P. Lukan dosegel velik uspeh. Lukan je soboto v ODK-cen-tru v Celovcu na simultanki sovjetskega velemojstra in svetovnega mladinskega prvaka leta 1977 Adrijana Mikhatchišina (Elo 2520!) dosegel kot prvi izmed štirih igralcev zasluženi remi, saj je ponudbo sovjetskega velemojstra sprejel celo v boljšem položaju (s kvaliteto več in boljšo pozicijo). K temu velikemu uspehu je Lukah izjavil:	„lgra) sem Robačevo
obrambo in po nenatančni potezi velemojstra prišel do prednosti. Ponujen remi sem sprejel, ker se nikoli ne ve, kdaj še lahko narediš usodno napako. V analizi partije s sovjetskim velemojstrom pa se je pokazlo, da bi lahko igral naprej in partijo dobil!" Mikhalchišin je igral proti 33 igralcem s Koroške in zmagal z31:2.
VM Adrian Mikhatchišin -!van Lukan: L e4,g6; 2.d4, Lg7; 3. Sc3, d6; f4, Sf6; Sf3, o-o; 6. Le3, Sbd7; 7. Dd2, Sg4; 8. Lgl, c5; 9. o-o-o, cxd4; K). Lxd4, LxLd4; 1. SxLd4, Sc5; 12. Lc2 (??), 'Sf2; 13. Lf3, SxThl; 14. TxShl in remi na ponudbo sovjetskega velemojstra!
Sov/efsk; ve/emo/sfer pr/ simultank/ v ODK-cenfru v Ce/ovcu. /gra/ /e prot/ 33 šah/stom z vse Koroške.	s/ika: Schepu/
Prvo tekmo v Mladinskem domu v Celovcu so igrale proti ekipi Union Urfahr iz Linza (Zgornja Avstrija), ki je tokrat nastopila samo z drugo ekipo, tako da so jo Selanke ..povozile" kar z maksimalnim rezultatom 7:0! Nada Fojkar, Carmen Trau-nig in Marti Oraže so zbrale vsaka po dve točki, sedmo točko pa je prispevala dvojica Traunig/Fojkar.
Nato so Selanke igrale proti ASKO Froschberg Linz, ki je bil ves teden na treningu v Wo!fsbergu. Te igralke iz Zgornje Avstrije so hkrati mladinska reprezen-
tanca. Proti njim je že namiznoteniška ekipa iz Sel v četrtek igrala prijateljsko tekmo in zmagala s 6:4. Tokrat pa so zmagale še višje in sicer kar s
Sete samo neodločeno
Selanom ne gre po načrtih. V srečanju s Galicijo sta se moštvi razšli z rezultatom 1:1. Selani so zdaj z osmimi točkami četrti na lestvici. Naslednjo tekmo igrajo proti St. Stefanu. Nadalje so igrali: Železna Kapla - Sinča vas 2:1, Globasnica - Metlova 0:2, Reichenfels- Žrglec 2:4.
Spet točka za Bi!čovs!
Moštvo Bilčovsa, nadaljuje sezono z uspešnimi nastopi. Tokrat je doseglo zaslužen neodločen rezultat proti močni ekipi ASV iz Licnza. Golc za Bilčovs sta dala W. Kuess in Ogris.
Visoka zmaga Smiheičanov!
Nogometaši ASKO Šmihel so slavili visoko zmago 4:0 nad Bad SL Lconhardom (gole so dali Drobcsch, W. Krauslcr, W. BcrchtoldinD. Ricgler iz avtogola). Dobrla vas pa je v srečanju v Rudi izgubila točko. Tudi Klopinj jc igral neodločeno (0:0).
6:2! Točkovale so Nada Fojkar (3), Čarman Traunig (27 ter dvojica Fojkar/Traunig.
Selanke igrajo naslednjo tekmo 26. septembra proti ekipi ATSV Lenzing-Modai (Zgornja Avstrija), dan za tem pa je nasprotnik SPG SV Raiffeisen Kirchbichl (Tirolska)	Mirko Oraže
TERM!N!
NOGOMET
Sobota, t9. 9. t987: Trcibach -ASK (17.00), Dobrla vas-Šmihel (16.00), Mostič -Ruda (16.30).
[Nedelja. 20. 9. 1987: Slovenski atletski klub-Trg(16.30).Šentjakob - Borovlje (16.30). Klopinj - Frantsehaeh (16.00). Kot-maravas-Porcče(l6.00).Gali-eia - Železna Kapla (16.30). Bilčovs- Radentliein (10.30).
ŠAH
Četrtek, 17. 9. 1987: Klubski večer SŠZ (Espreso Koren ali gostilna Ogris v Bilčovsu. 20.00).
INedelja, 20. 9. 1987: Prvenstvc-natekmaSŠZ/Posojiltiiea Celovec 11 - BSG Raiffeisen Celovec (EspresoKorcn.9.00).
GOLE
Četrtek, 17. 9. dt< nedelje 20. 9. 1987: XI. Mednarodno amatersko prvenstvo Jugoslavije v golfu za nagrade Grand hotela Toplice in Iskre Delta eomputers --Bled.
Ljub/fe//em šaha, bra/cem S/ovenskega vestnika z že//'o za uspeh v pu7/ub//en//gr//n vosebnemž/v//en)u.	Mikha/chZsh/n, 73. 9. 37
Druga zmaga!
AUSTR1A CELOVEC -LASK 2:1	(2:0). V prvi
avstrijski nogometni ligi jc celovška Avstrija v soboto slavila drugo zmago. Celov-čatfi so premagali Atletski klub iz Linza z 2:1 Po enajstih tekmah ima Austria pet točk. kolikor jih imata tudi premagani LASK in moštvo iz Modlinga. Gole sta dosegla Seehachcr in Šmihelčan Die-ter Ramuš.
Koroška !iga
I.Breže	6	4	I	1	U):4	9
2.Trg	6.3 2			1	20:11	8
3.SVRLienz	6	3	1	2	14:8	7
4.Šmohor	6	3	1	2	13:9	7
5. SK Magdalen	6	3	1	2	8:5	7
6. TSU Matrei	6	2	3	1	8:6	7
7. ATSV Wolfsb.	6	3	1	2	10:10	7
8.HypoWAC	6	3	1	2	8:9	7
9 SAK	6	2	1	3	8:6	5
10.Pliberk	6	1	3	2	15:15	5
II.BeljaškiSV	6	2	1	3	8:12	5
12. SV Šentvid	6	2	1	3	4:16	5
13. ASKOlrsehen	6	1	1	4	5:14	3
14. SC Molita!	6	0	2	4	2:84	2
Spodnja Hga-vzhod
1.	VVictcrsdorf	6	4 2	0	8:3	10
2.	Dobrlavas	6	3 3	0	7:2	9
3.	WSGMostič 6 3 2 112:8 S
4.	ASKCelovee	6	3	2	1	7:6	S
5.	Ruda	6	2 3	1	7:5	7
6.	ASV Celovec 6 2 2 2 10:8	6
7.	ASKČ)Smihc!6	2	2	2	9.8	6
S.Šcntandraž	6	141	8:9	6
9. Klopmi	6 13 2 6:7	5
lO.St.t-conhard	6	1	3	2	9:1	5
11.	Frantsehaeh	6	1	2	3	5:7	4
12.	Treibaeh	6	2	0	4	8:12	4
13.SCAŠentvid	6	114	TU	3
l4.KACCelovce	6	0	3	3	4:9	3
Spodnja !iga-zahod
1.Šentjakob	6	4	2	0	12:5	10
2.Borovlje	6	4	t	I	12:4	9
3.Lendorf	6	4	0	2	16:11	8
4. Bakko jezero	6	3	2	I	7:5	8
5. ASV Lienz	6	3	2	I	15:14	8
6.Bilčovs	G	2	3	1	7:7	7
7.Wei!.Senstein	6	2	2	2	10:4	6
8. ASKO Brnea	G	2	1	3	7:8	5
9.Del)aeh/Dr.	6	1	3	2	4:5	5
lO.Obermillstatt	G	1	2	3	8:12	4
ll.Trctten	G	1	2	3	1:5	4
U.Rožck	G	2	0	4	Trn	4
[3.*l'ristaeh	G	2	0	4	8:17	4
14.Radenthein	G	1	0	5	Ul: 14	2
KAC: Uspešen start v
novo sezono!
VEU Feldkirch - KAC 3:6 (0:2, 3:3, 0:1). ..Ledeni čas" za hokejiste sc jc že začel. KAC jc starta! in prcmagttl Feldkirch s 6:3. Presenečenje je bila zmaga Salzburga, kjer igrata sovjetska legionarja Salimov in Kaptistin prttti WEV iz Dunaja. Bcljaški SV je bil prost.