IfflllVM Ntjvetji ilereiuki dnemik ▼ Združenih državah VeU& za m leto . • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Zrn New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 : i J GLAS r list slovenskih delavcev T Ameriki The largest SIotoomii Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75.000 Readers. TELErOH: OOBTLAHDT S876 WO. 243. — STBV. 243. as a+oond Claw Mrttor, Scptembsr H, 1903, at the PostOffies at Hsw York, M. Y., nndsr Act of Gongrsss of Karch S, 1879 NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 16, 1928. — TOREK, 16. OKTOBRA 1928. TELEFON: 00RTLANDT S870 VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVL "Graf Zeppelin" srečno pristal. PETTISOČ ŠESTO MIU JE PREVOZIL V STOENAJSTIH URAH Množica je v Lakehurstu navdušeno pozdravila potnike in posadko. — Poveljnik Eckener je presegel vse dosedanje rekorde. — Mala nezgoda na potovanju. — Vcdljivi balon 'je moral pristati v močnem vetru. HOOVER V MASSACHUSETTS Hoover je naprosil Massachusetts, naj "stoji v vr-vrsti". — Bistveno je za državo, da ostane strogo republikanska, .je povedal množici v Springfield. LAKEHURST, N. J., »5. oktobra. — Ko se je spuščal mrak na zemljo, se je pojavil na obzorju o-gromni nemški vodljivi balon "Graf Zeppelin". Njegova pot iz Friedrichshafen do Lakehursta je bila dolga 5600 milj ter je trajala štiri dni, petnajst ur in 48 minut. Potovanje je bilo v splošnem prijetno razen malega incidenta. Ko so zašli nad Atlantikom v vihar, je krmar prehitro zavil krmilo, "Graf Zeppelin" se je nagnil, zatem se pa z bliskovito naglico zopet vzravnal. To so bili edini trenutki strahu, ki so ga užili potniki, misleč, da je vse končano. Pri tej priliki se je zadnje lepo krmilo nekoliko pokvarilo, toda škodo je kmalu popravil poveljnikov sin s svojima dvema tovarišema. Ker poveljhik dr. Eckener ni bil pripravljen na tako dolgo potovanje, ni vzel seboj zadosti živil. Zadnji dan so se morali potniki zadovoljiti le s kaviarjem, kruhom in šampanjcem. Vsled močnega vetra ni bilo mogoče spraviti balona v lopo, ampak je pristal ob ogromnem jarbolu poleg lope. ---- V nedeljo se je bilo zbralo v Lakehurstu na sto-tisoče ljudi, ki so pa morali razočarani oditi, vsled česar je bila danes tukaj razmeroma le mala množica. i i ' / Sprejem je bil navdušen in nadvse prisrčen. Poveljnik dr. Eckener je dospel že vdrugič z vodljivim balonom v Ameriko. Svoje prvo potovanje je uspešno zaključil 15. oktobra leta 1924, ko je privedel sem ZR3, sedanji "Los Angeles". Tedaj je premeril pot v krajšem času. namreč v enoinosemdesetih urah. Ko se je približal "Graf Zeppelin" ameriški o-hali, je poslal Eckener predsedniku brezžično br~ zojavko. Balon je letel preko Washingtona, New Yorka ter nazaj v Lakehurst. Na njem je bilo štirideset mož posadke ter dvajset potnikov, med njimi tudi ena ženska. Zanaprej bo vršil "Graf Zepelin" redno potniško službo med Špansko in Buenos Airesom. Na Hooverjevem posebnem vlaku, na poti v Boston, 1 5. oktobra. — Herbert Hoover ie bil pozdravljen v Massachusettsu danes zjutraj ob poi-devetih od velike ljudske množice, ki je polnila trg krog postaje. SMRT ZNANEGA DETEKTIVA Prejšnji načelnik Tajne službe je umrl. — Srčna bolezen j e zaključila karijero moža, ki si je prodobil sloves kot zvezni detektiv. William J. Flvnn, prejšnji načelnik Ta j ne službe Združenih držav. je umrl v soboto ob polnoči na svojem domu v Larclimond, X. V., vsled srčne bolezni. Dosegel je starost (il let. Jiojen in vzgojen v Xew Yorku. je bil Flvnn klepar v starosti 26 let. V nasledniih letih je postal paznik v Ludlow jetniku k-i in po treh letih študij zveznih jetnikov, je dobil službo ipri Tajni službi. V teku dveh let je postal radi .svojih zmožnosti ravnatelj spitts-burške divizije in v naslednjem letu je bil postavljen na velo iztočne divizije z glavnim stanom v tem mestu, kjer je ostal enajst let. Takrat je ustanovil svoj sloves z zasledovanjem ponarejevalcev denarja. Leta 2910 je dobil Flvnn dopust ter je bil imenovan drugim pomožnim policijskim komisarjem pod županom Gay nor je m. Resigniral je v teku šetih mesecev, her ni mogel dob iti podpore za svoj pogon proti hazardnim igralcem in drugim omalovaževaleem postav. V pričet kil septembra 1012 je zapet zapustil Tajno J - 1 — Kritivno je za republikansko stranko, da jo podpira ta steber republik an L: m a, Massachusetts, — je izjavil Hoover. — Bistveno je za ves svet, da se naš narod interesira za te volitve. Prišel je čas, ko je dosti važnih vprašanj. Iloover. ki je govoril ljudski mu o žici s posebno zgrajenega odra v bližini železniških tračnic, je bil živalmo nazdravljen. ko je omenil ime predsednika Coolidga ter rekel, da je njegova administracija obljuba "uspehov" stranke v bodočnosti. Bilo je mrzlo, a Iloover ni nosil niti klobuka, niti površnika, ko je stopil pred množico. Iloover je vstal .zgodaj na svojem posebnem vlaku. Pozdravila ga je delegacija iz Massachusetts. Posebni komitej. kateremu je na-čeloval župan Parker, je stopil v vlak v Hartford. Conn. ZADNJI PRIZIV HICKMANNA Njegov zagovornik se bo obrnil n a governerja Calif orni je z majhnim upanjem, ker se že bliža dan eksekucije. NAVDUŠEN SPREJEM GOV. SMITHA Republikanci so se pridružili demokratom za največji sprejem v mestu. — 50,000 ljudi je obiskalo mesto. SEDAMO, Mo.. 13. oktobra. — Občinski ponos je premagal strankarsko politično mišljenje, in 27 tisoč prebivalcev je bilo združenih in enotnih pri na-jvečjem sprejemu mesta, katerega so priredili gowr-nerju Sinithu. Ko je stopil danes demokratični predsedniški kandidat iz svojega kampanjskega vlaka, je bil sprejet kot da okraj še nikdar čul o kakem republikancu. Ko se je stvar prvič omenilo pred enim mesecem, so zmajali številni ljudje z glavami. Rekli so. da ne bo prav nič koristilo spraviti kandidata tjakaj. Omenjalo se je eel o versko nestrpnost. Navdušenje župana, Poundsto-ne-a. načelnika demokratičnega o-krajnega komiteja, pa je premagalo vse ovire. — Občinski ponos jih je premagal. — se je smejal včeraj Pound-stone. — Nekateri niso soglašali z nami, demokrati, a ko je prišlo na dan vprašanje Sedali je, ni bilo niti enega, demokrata ali republikanca. ki bi ne prispeval s svojimi močmi. — Velika naloga je napraviti načrte, da se oskrbi 50.000 do 100 tisoč ljudi v mest.u. ki šteje le 27 tisoč prebivalcev, a občinski ponos je storil to in gover. Smith nas je našel pripravljene. Dva mrtva pri predčasni eksploziji v rovu. ZASTRUPUENJA Z ALKOHOLOM Zaslišavanja glede strupenega alkohola so bila otvor jena pred zvezno veliko poroto. » — Petdeset zveznih agentov in policistov bo pričalo v preiskavi, ki bo trajala dva tedna. Posebna zvw.na velika porota, ki je bila sklicana, da preišče veliko število smrti vsled lesnega alkohola in alkoholizma v zadnjih tednih, je ipričela danes s svojim delom. Več kot petdeset nrohibicijskih agentov, detokftivov m policistov, ki so skoro en mesec zbirali dokaze proti beznicam in nočnim klubom, je bilo pripravljenih pričati. Zvezni pravdni k Tnttle je rekel, da bo velika porota (zborovala najmanj dva tedna. Kafkor-hitro se bo pokaizalo, da _ _____________ «e je tikala prodaja lesnega alko- j blaznosti in da se mu že sedaj meh državnim Uajo možgani. oblastim, — je rekel Tuttle. drugih slučajih pa bo nastopila zvezna vlada radi kršenja Vol-steadove postave. Strožje policijsko nadzorstvo obenem 7. večjo previdnostjo od strani občinstva, je skrčilo število smrti vsted zastrupljene pijače na enega preko tedna. Ludendorff naj reorganizira kitajsko armado. SAX QI TEX TIX .JETX1ŠX TO A. 15. oktobra. — Zadnji napor, da se reši življenje William Edwarda Hickmana, obsojenega na obešenje v i>etek. radi umora Marion Parker. šolske deklice iz Los Angeles. bo vprizorjeu v torek, službo, da ' Jerome Walsh, njegov zagovor-pomaga pri preiskavi newyorskih nik. se bo obrnil na governerja, C. policijskih razmer po umoru igral- P- Vounga, -za eksekutivno usmiljenje. Prilike za uspeh v tem zadnjem poskusu, da se reši Hickmana, se smatra za skrajno slabe. Hickman je prepričan, da so mu ostali le še trije dnevi v življenju. Preživel je nedeljo v svoji "smrtni" celici, čital Biblijo ter pisal pisma, v katerih je prosil oprošče-nja za svoje grehe. Ta pisma je smatral sam za pripravo na smrt. V skoro vsakem svojem pismu je povdaril, da mu je "strašno žal*' za njegovo grehe. Pred kratkim je prestopil v jetniš-nici h katoliški veri. KriMiURY, 15. oktobra. — Dva del a w a sta našla sinit Ln tretji je bil nevarno ranjen vsled predčasne eksplozije dinamita v rovu international Xiekel Company. Xe-sreča se je pripetila 2800 čevljev globoko. ca Rosenthal a. Župan (Jay nor pa je ustavil njegov račun za $2200 plače in stroške v teku dveh me-yJsecev je bil Flvnn nazaj v Tajni službi, ko je načelnik je postal septembra /meseca istega leta. SANOHAJ, Kitajska, 15. oktobra. — Maršal Feng Julisciang. znan kot prejšnji "krščanski general", je dospel v Nanking, da prevzame urad vojnega ministrstva v novi vladi. Glasi se. da vsprizarjajo vplivni vod »tet ji Kuomingtauta poskus, da pregovore generala Ludendorf-faf prejšnjega kvartirskega mojstra nemške armade, naj obišče Kitajsko »ter prevzame reorganizacijo kitajske armade. Z druge strani pa se poroča, da trpi Ludendorff nrf (zasledovalni Flvnn je resigniral pet let pozneje, ker mi ni takratni generalni ipravdnik Gregory dovolil loviti nemške špijone. V naslednjem letu je tajnik McAdoo stavil Flvn-na čelo novega oddelka Tajne službe. ki je imela nalogo stražiti celo železniško lastnino v Združenih državah. Pozneje je ustanovil Flvnn svojo lastno detektivsko agenturo v Xe Yorku in leta 1924 je postal u-rednik nekega detektivskega ma-gazina. Zastrupljeni pri zaroki. V neki sinagogi na Pitt St. v Brooiklynu je zbolelo devet oseb pri ženitovanjski pojedini. Domneva se, da so se najedli slabega mesa iz škatelj. Bandit ubil blagajničarja AMERIKANCITR0ŠIJ0 PO EVROPI OGROMNE SV0TE Amer. turisti so potrosili leta 1928 $900,000,000. Ocene je sestavil izvedenec trgovskega depart-menta. — Ker je bila odpravljena v Canadi suša, je dobila slednja večji delež pri prometu. WASHINGTON, D. C., 15. oktobra. - Izdatki ameriških turistov v tekočem letu bodo znašali skoro devetsto miljonov dolarjev, soglasno s dr. Rav Hallom, ki je sestavil tozadevne račune za trgovski department Združenih držav. Opazili je veliko povečanje potovanja v Canado. Pi»:i»i listi, i/dani od državnega depart menta, so znašali v prvih devetih mesecih leta 1!»l'> t^-lih 163.3151. v primeri 3 128.G83 za ;«,to lobo preteklega leta. kar poinenj:i povišanje za ve." kot 21 odstotkov. Dr. Hali pa povdarja, da ne povedo 4e številke še cele povesti. Potni listi niso potrebni za obiske na Cubo. J lah a mas otočje. Bermu lo iti številne1 ure bližnje dežele. "Skupni izdatki ameriških turistov so znašali -tekom i!»'J7 nekako $-770.000.000. Te številke temelje T0NGV0JNA JE NANOVO IZBRUHNILA Šest mrtvih in štirje ranjeni, ko je nanovo izbruhnila Tong vojna.— Hip Sing in On Leong skupini sta obnovili spo- na vprašalnih i Kilah, izdanih L'-'.O') pade tukaj in drugod v Ameriki. Tono; vojevanje divja danes v številniJi velikih ameriških mestih. Šest Kitajcev je mrtvih in štirje so ranjeni, soglasno s prvimi poročili. Kitajski tolovaji in krvniki se premikajo baje hitro iz mesta v mesta v mesto, da osvetijo najnovejše umore z nadaljnimi umori. Xt-\v York ima enega mrtveca in enega ranjenega. Chicago je poročil tri ubite. Philadelphia enega," Washington enega ubitega in tri ranjene. Pet mrtvih obstaja iz članov llip-Sing Tonga in eden iz člana O11 Leonga. Obnovljenje starega sovraštva med obema organizacijama je naplavilo ncwyor.sk o kitajsko mesto kaj malo varno za obiskovalce. Okna so zaprta v številnih prodajalnah in ceste so prazne, z izjemo policije. Hip-Sing so se umaknili na Peli št. in On Leoijg 11a Mott St : in o-stala so nevtralna tla na Chatam in Drivers St.. kjer so bile [»reje izvojevane Tong vojne s puška-: mi, sekirami in nožni i. Dvojna policijska straža straži okraj. ameriškim turistom v inozemstvu in na številu ameriških avtomobilov. ki so prekoračili canadsko mejo. Skupni izdatki, ameriških turistov v tekočem letu pa bodo najbrž prekašali izdatke lanskega leta za najmanj deset odstotkov in da bodo znašali najmanj $900.000.000. Avstrijska "notranja razoroževaln a konferenca/' DFXAJ. Avstrija, 25. oktobra. Prva seja komiteja za notranje razoroženje v Avstriji je potekla danes brez uspeha. Konferenca j,-skušala najti sporazum glede političnih bojniii organizacij in njih javnega delovanja. Koeijalističn: dunajski župan Seitz je stavil predlog, naj se postavno prepove vse parade in demonstracije. To pa je odklonila konferenca, nakar so socijalisti naprosili kancelarja Seipela naj odgodi konferenco. Najvišje pc•> i., v ■ ■" " >' J' ** I""" '"'""J1 Za pol leta ...............................$3.50 j dorsiralo kandidaturo senatorja J zastopniki premogarjev, ali oni so Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 La Foj]ettP ni bil v ,|ržavi New [odklonili. Nič ni Coolidge storil, da York postavljen nikaki kandidat j bi vporabil svoj visoki vpliv, kakor progresiveev za governerja iz raz-.bi prav lahko storil, da je hotel loga, ker je Al Smith kandidiral prisiliti deladajalce na popuščanje, in ker organizirano delavstvo ni: Štrajk se je zavlačeval mesece in Popi*i brei podpisa in osebnosti s€ ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri Bpremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ __ "GLAS NARODA1 82 Cortlandt Street, Telephone: Cortlandt 2876 New York, N. Y. PRED DESETIMI LETI hotelo protikandidata proti njemu. Delovanje Smiths za boljše eijalne zakone je znano vsem. — Smith se je neprestano boril za mesece in nastalo je mno«ro strašnega trpljenja in neverjetnih krivic. Mr. Hoover je obljubil, da ix> nadaljeval politiko Ooolidge-a, in boljše zakone o delavski kompen- zlasti ker je bil član njegovega ka zaciji, pokojninah , za vdove, otro- .bineta, se ne more odtegniti o.lgo-škem delu in delu žensk. Mnogo: vornosti za to usodno apatijo re je njegovih socijalnih reform de-j publikanske uprave napram tako janski vsilil nasprotujoči mu re-*. perečemu delavskemu sporu, publikanski večini v legislature Mr. Hoover — pa nP smemo po- V zadnjih dnell oktobra in prvih dneh novembra bo Ta njegova sposobnost obeta mno- zabiti - je bil tudi kolega enega \ ^uiijui U11 t ako bo Smith izvoljen Pred- razvpitega Daugbertv, ki .ie kot praznovalo ve<'- držav deset letnico svojega obstoja. Kednikom Združenih držav. !generalni pravdnik provzročil one To so takozvane nasledstvene države, ki so nastale na razvalinah Avstro-Ogrske. Deset let je torej že minilo izza velikega preobrata. Sprva je vse kazalo, da se bo završil obenem z državnim in narodnostnim tndi soeijalni prevrat, kar se pa ni zgodilo. Centralne sile so bile z mirovno pogodbo v Brest Litovsku in Bnkareštn izigrale svoj največji trnml Avstrijske čete so imele zasedeno vso ITkrajino, Poljsko, velik del Romunske, vso Srbijo in Črnogoro. V dvojni monarhiji ni bilo niti koščka zemlje, ki bi ne bil oddaljen že vsaj deset milj od 4'sovražnika". V vojaškem pogledu je bil položaj nadvse zadovoljiv. Kljub temu je pa sleherni slutil, da se bliža konec. Nekateri so se tega konca bali, nekateri so hrepeneli po njem. Vojaštvo je dezertiralo v masah, celi polki so se upi-rali, zmanjkalo je vsega najpotrebnejšega. Navzlic temu je pa kazal okrvavljeni režim še zadnje dni svoje strupene zobe. V Kotoru se je poleti leta 1928 uprla avstrijska mornarica. Mornarji so odrekli pokorščino, zvezali oficirje ter razvile rdeČG zastavo. * Vstaja je bila zatrta. Na stotine mornarjev je plačalo svoj pogum s smrtjo, v katero jih je poslala vlada, ki je stala sama na robu groba. Napočil je 30. september, in tedaj se je zgodilo nekaj, kar je spravilo v tek na obronku nahajajoč se kamen. Bolgarske čete so začele zapuščati fronto. S tem so se zatvornice odprle, in usoda Avstroogrske je bila zapečatena. Fronta je začelo pokati na vseh koncih in krajih, vojaštvo se je trumoma vračalo proti domu. Državna oblast se je začela majati. Kaj se bo zgodilo? Ali je udarila Habsbnržanom zadnja ura? Ali se bo monarhija v zadnjem hipu izpremenila v federativno državo i S tem vprašanjem se je bavilo vse časopisje dvojne monarhije. Kar je vlada se pred kratkim smatrala za veleizdajo, je postalo nekaj samoposebi umevnega. Da, še več — cenzura je bila sploh odpravljena. Pred desetimi leti so bili okrog petnajstega oktobra tedni, ko je lahko sleherni izražal svoje mnenje. Kaj takega se ni dotedaj v Avstriji še nikdar zgodilo. Nekateri so hoteli stopiti v zvezo z boljševisko Rusijo. Toda teh je bilo le malo in je ostalo samo pri želji. Čehi so se prvi otresli habsburškega jarma. Na Madžarskem je izbruhnila revolucija. Na Jiugu in na Vzhodu monarhije so se polastili naeijoualistieni elementi državnega aparata ter se odrekli Habsbnržanom. Edino le na Dunaju se ni nič zgodilo. Dunaj je ostal glavno mesto Avstrije, koje prebivalstvo se je znižalo v onem času na dvanajst milijonov. Cehi so ustanovili svojo državo, Madžari svojo, Poljaki in Romuni svojo. Na Jugu se je pojavila Jugoslavija. Lepo dedščino so dobile nasledstvene države po po-Jkojni Avstriji , Tod* nekatere — z žalostjo konštatiramo, da je m ™ ... . drastične .sodne uredbe (injunc- Takoi po svJojem imenovanju „. _ ...... - - 4. .i t , tions) proti vodjam strajkujocih .a jalnih sporov vsenarodnega pome-na?! Republikanska uprava ni niti mignil.a ko je izbruhnil štrajk v prem ogovnik ili antracita 1. 1924. prej banket. Druga društva tem sploh niso ničesar vedela. Poročevalec. ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI W KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! UJifcnH. ki Izvira)* h prUtaj« BftiiM atrate v nižje tot pri mgentm »U t isvriraJ* v Na« Vatfc. STATE BANE J. B.. Export. Pa. Tammany organizacija ali Society of Tammany je bila ustanovljena v New York City leta 1789 kot družabna organizacija naperjena proti aristokratskim vplivom. Ustanovil jo je William Moonev. Pod vol.stvom Aarona Burra je postala jako vplivna ter se je razvila leta 1798 v politično organizacijo. Kot je znamenje republikancev "slon" in demokratov "osel", tako je znamenjp tam-manvstov "tigrer". RAZNE VESTI KONCERTI A. ŠOBEUA 18. oktobra, Cleveland, O., International Institute 21. oktobra, Collinwood, O. 27. oktobra, Girard, O. 28. oktobra, Lorain, O. 18. novembra, Chisholm, Minn. 25. novembra, Duhith, Minn. 16. decembra, Pneblo. Colo. Kdo f/n ho razumel? Xa Bavarskem velja vse. kav ni na Bavarskem doma. za "Pru-sa" ali "Riu-a." Razume ,s,e. da se čnti tudi najbolj butasti Bavarec visoko vzvišenega nad obema. Vendar je dof»ti inostrancev. ki radi zahajajo na Bavar.sko. ne nazadnje tndi zato. ker jamošnje ljudstvo navzlic kakšni napaki ni napačno. Tako je bila tudi neka gospa iz "Rig«1, ki je pred vojno svoje počitnice rada preživljala ob Sehlierskem jezern. Vojna ji je te vsakoletne posete ustavila in šele letos se je zopet odpravila tja. Vso je bilo pri tej kmečki rodbini po starem, samo nekoč še čisto majhna prva hči je bila vz-rasla v krepko dekle. "Pomislite," je začela tožiti kmetiea. nje ma'ii. "dobila bo otroka." "No." je odvrnila qjospa. "kakšna nesreča pa je to?" "Že prav. ampak dobila ga bo po nekem Rusu." "Tudi to ne bo npsreča. če bo oče Rus." Na kar jo je pogledala kmetica s prestrašenimi očmi in Jrnenila: "Kaj pa mislite! Ras! Kdo bo pa potem otroka razumel!" t NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim in potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijate-11 jem in znancem, da je mojega moža, očeta in sina JOHN YENICH, Jr. dne 26. sejrtembra ubilo v jami, komaj 27 let staTega. Ranjki je bil. delegat na zadnji konvenciji J. S. K. J. v Ely, Minn, in se ga bodo delegati gotovo spominjali. Zadivalimo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga prišli od blizu in daleč obiskat na mrtvaškem odru. mu darovali cvetlice in vence v zatdnji spomin ter ga JspremUi k večnemu počitku. Kako je bil ranjki priljubljen priča njegov pogreb, ker je bilo nad tristo avtomobilov, Skupno več kot tisoč oseb ga je obiskalo na mrtvaškem odru. Ker nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti, zato kličemo vsem: Bog Vam povrni! Tebi, pa naš ljubljenec, želimo, naj Ti bo lahka rodna zemlja i Žalujoči ostali: Mary Yenich, soproga. Dolores, 2 leti stara, hčerka. John, 8 mesecev star, sinček, ytttarha in Joka Tintah, starifti. Mft in Vary, brat in sestra. Box 135. Da jo zakrijejo očesu javno.*'-i V Freisingu so imeli škofje konferenco, na kateri .so govorili, med drugim tudi o krvavi pot poteči konnersreuthski svetnici Tereziji Neupnannovi. Sklenili so. da je treba še ljolj poostriti kontrolo nad njenimi obiskovalci. Javnost do nje sploh ne bo imela dostopa, le redkim in "resnim" posameznikom;. in sicer na izrečno priporočilo iz konnersreuth^kega župnišča sme izdajati škofijski or-dinarijat v Regensburgu — če ^e *nu bo zde|o primerno — dovoljenje. da si ogledajo ta neokusni čudež od blizu. N A VABILO V E S E L T C O, katero .priredi Slov. Dom, Inc., v lastnih prostorrh na 36 Danube St.. Little Falls. N. Y. t'ljndno »e vabi vse Slovence in Slovenke od t-učaj ii> okolice, da s v kolikor mogoče velikem številu udeleže te prireditve. Vstopnina za moške 50c, za žen-ske 25c. Začetek ob 8. uri v soboto zvečer dne 20. oktobra. — Igra Slov. Orkester. Za ob M o udeležbo se priporoča Odbor. (2x 16&17) IKIBDMnONAL PAPEK COMPANY i New Tort, S«, septembra 1928 ' S»et ramateljev J« pro«rlasil «etrUst-no dividend« Seatdeaetlh (SO) centov ta delnico na BploSne delnice te drotbe. i«-' plailJiTO 16. novembra, itn onim del- niCarjem, ki ap na seznamu ob aakljuG-,ltw poatovanja Sne l. novembra 112S. Č*U bodo ppalaa* po poM. Prtnona bodo mdloCUe, Danes je vse časopisje ,pi)liiO po-rot'il o vodljivem .nemškem balonu "Graf Z<*5>pelin'\ osatlko. Kar je da»«-s senzacija, h« čez par let nekaj običajnega. Xa oni strani, kjer objavljajo listi "Kretnje ]»amikov", bo stalo s komaj vidnimi črkami: Zrakoj»Jovn^ vesti. "Zeppelin VI." FViedrichshafen-York. 52 ur. 2(>0 jK^uifeov. Pošta in prtljapra. * In ni v«-i" /. ilebelimi Črkami senzaeijonalno novico: "Konj na netvvorški nliei". i>tar študent je delal ixpit iz medicine. Pa ni bil nič kaj prida podkovan. — No, povejte nam kaj o človeškem črevesju. — niti je rekel profesor. študent je pa molčal, ker ni vedel odgovora. — Koliko časa pa že Študirate medicino ' — Šest 1K. — V .šestih letih, moj dragi, — mu je rekel profesor ljubeznjivo, — bi vam že moralo nekoliko črevesja v glavi ostati. Ženske So kapricijozne. Kdo jih j»ogruniaImajo svoje muhe in navade, ki so nerazumljive na pr» ve !]>Oirleil. Živela je lepotica, ki je imela vsega v izobilju. Bila je tudi dobra in poštena, le denarja ni bilo mogoče spravit i od nje. Imela je služabnico, živahno mlado delcle, ki je bila skoro še le;xša kot ona sama. Pogodili sta se, da bo dobila tedensko plačo, toda mine prvi te-deji, — nič. drugi teden, —- niti počenega groša. Prvi dan tretjega tedna je pa služabnica kar le,f>o v postelji obležala ter se ni zmenila za zvone-nje svoje gospodinje. Slednjič je sama -prišla trkat na vrafta. — Xe vstanem in ae bom vstala, dokler ini ne plačate. — se je glasil odgovor. — Ali si bolna ? Noben«ga odgovora. — »Nemara je bolna. — si je mislila gospodinja in je pozvala svojega zdravniika. Bil je postaren možak, ves siv in polomljen. — Kaj ti je. drago dete? — je vprašal trmasto lepotico, ležečo v postelji. — Saj sem že povedala gospodinji, da mi ni nič. Toda toliko časa ne vstanem. dokler mi ne bo plačala za zadnja dva tedna. — Misliš, da bo to kaj pomagalo ? — Prepričana sem, da bo. — Če res misliš, da bo pomagalo, bom se jaz malo legel, da bova skupaj čakala. Vidiš, jaz jo že dve leti zdravim, pa nisem videi do danes od nje niti centa. * V New Yorku je tesžko priti čez cesto. Včasi stojim na kaikem vogalu cele četnt ure. Saj ni čuda. Avtomobili so tako nagosto drug ipolog drugega, kotjetotukajzajpi-sano. * Kdor še ni kupil grozdja, da bi doma jelly napravil, naj to kmalu stori, 'kajti sedaj je čas in poceni. Ntč ni boljšega kot kozarec jeHyja v dolgih zimskih večerih. V Dontownu je precej živahno. Nekateri so težko čakali jesenske sezone. No, sedaj je slednjič odprta, v — Peti cest L * Najstarejši Torek — Zora. Agu — ki pravi, da je star 155 let, se hoče ženiti. Če bo kaj primernega našel, be to njegova dvanajsta žena. Možak ni samo star, ampak kna tudi veliko korajžo. mmmmmmmmmnmuemrn ULiAft> NAHODA, 16. OKT. 1928 Resnica o Malmgreenu Sejali .smo v toplo zakurjeni sobici in pili čaj. Ko smo čase že p peiie izpraznili in opazili, da v škatlja s cigaretami prazni, nas j«* vse tri objela tesnobnost, ki se je razraščala v bojazen. Bojazen pred kom Čemu ? Odkod ? Da bi vedeli! Ivan se je po dolgih letih ujetništva vrnil .s severa. Tone je pred nekaj dnevi pripotoval / Vzhoda, jaz pa sem bival tu šele nekaj mesecev, in skušal v družbi prijateljev ubiti jmoro spominov na begunstvo. Govorili smo — in ne. kajti, čeprav smo si bili tesni prijatelji, je bil naš pogovor vendarle zaniol-čavanje tistega, česar se n is in o tipali izraziti, ker bi sicer vsakdo od nas moral žrtvovati del svojega jaza, svojih želja, svojega samo-ljubja in mirnega življenja. Res smo čutili, rekel bi, kar .srkali zlo-tvomo vzdušje te .strašne dobe. ali liili smo še premladi, da lii sa mogli posloviti od zemlje za toliko časa, dokler .se ne bi povrnili z obrazi, ki bi naj bili strašna zrcala sedanjikom. Neko posebno stanje nas jt» viharilo, stanje, ki bi ga vsevedni meščan označil z "nervoz-noatjo". kar bi nas kedaj morda celo potolažilo, zdaj pa bi nam tako površna oznaka izvabila samo otožen nasmeh. Govorili smo mnogo, premnogo, praznota pa se je vsebolj večala in širila in besede so umirale brez odmeva in sličili smo v snegu za-blodelim potnikom, ki se .skušajo ogreti ob ugašajočih svečieah. Oči so nam postale že preširoke, da bi se mogli še varati v predmetih in jezik we je že odvadil besedičenju. Pa smo vendarle še govorili. Tovariša Ivana pa je raztogotilo naše vedenje, to nihanje med iskrenostjo in lažjo, in udaril je pff mizi — Za tre note k je zadišalo po nekdanjosti kot po predvojni dobi — ter vzkliknil: "Ali smo res že živi mrtveci? V DELI' JE VESELJE nko si znate varovati vaš ai«etit. i»re-tavo. zaprtuleo, tdavohol in |M»čutkov splošne <»ilal»elosti TRINERJEVO GRENKO VINO odprav! v«e te znnke fcehwlfne nered-iMMti. Poskusite t« vzvišeno zdravilo! V v>**h tekaniah. Pišite im» brecplačni n» Trlner l^Ut So. Ashland Ave^ ridcago. 111., priložite 10e za jMtNtne tr«»ške. ZIMSKA SUKNJA Če že ]>eti več ne znamo, pa si kaj pripovedu jmo!" "Bodo prečtidne povesti**, ga je prekinil Tone. ** Povesti brez konca. brez začetka. Kdo odkrije konec in za«Vtek kakemu dogodku. Oboje leži razodeto v tajni večnosti/' Ivan pa se je opogumil in je začel : "Nekega zimskega večera sem ■»lopi! v Veliko kavarno, da sP po dolgem času spet vživim v tisto mirnost meščanske udobnosti ob kavi in časopisih, ob godbi in govorici, da se raztreseni kot se že davno nisem več. Svojo zimsko suknjo, ki sem jo bil kupil od nekega obubožanega ruskega plenii-ča-begttnca sem obesil kar na prvo kljuko, kjer so tudi viseli različni dnevniki. Začutil sem se prostega in vedrega. Kmalu je prisede! k meni neki francoski častnik, .s katerim sva se že od prej poznala in v prijetnem razgovoru sva pričakala skoro polnoči. Ob polnoči pa sein moral hiti doma za vsako c?-no. Ko liočem oditi, opazim, da moje zimske suknje ni več na obešalniku. Zaman sem se oziral po bližnjih oblekah. Koj me je obšla misel: okradli so me. Tn glej: prav tedaj sem ugledal pri vhodu odhajajočega gospoda s prav take suknjo, kot je bila moja. Nisem .e pomišljal: moja je! Pohitel sem za njim. Po oživljeni ulici—ljudje so .se vračali iz gledališč in zabavišč — sem mu sledil nekaj korakov za njim, pazno. da ga ne bi zgrešil. Tako sem ga zasledoval nekaj minut, toda neznanec je pospi*-šil koraki* in nenadoma zavil v ozko. temno ulico, kamor sem in« sledil tudi jaz. Tedaj pa sem iz gubil vsako sled za njim. Kaj naj storim? Ali naj ob tej pozni uri hitim na policijsko stražnico zaradi — zimske suknje, ko nisem mogel nič točnega povedati o namišljenem tatu? Ali sem bil sploh o kraden Morda pa sem se le usodno zmotil. Medtem je znova začelo snežiti v gostih kosmičih. Hitel sem nazaj v kavarno. V tem je odbila ura — polnoči. Komaj sem stopil k mizi. prt kateri sem preje sedel, že me je nagovoril natakar: "Oprostite, gospod, vašo suknjo smo spravili v garderobo, ker je visela na obešalniku, ki je» namenjen samo za časopise....'' No in tako sem dobil suknjo nazaj. .Spogledali smo se. Kakšna povest ? Tone se je zasmejal: "No. no.... to pa je res čudovito zanimiva povest! Ali si nas hotel podučiti, češ: glej, kdor ni točen v malenkostih, ti nisi bil. ker sicer ne bi obesil suknje na obešalo za liste, ta doživi kako nepriliko, ali pa vsaj nepotreben strah." Tik pred prvim predavanjem drja. Behounka v Pragi so ponatisnili (iraški listi iz pariške "L'Hmnaiihe" članek, ki ga je napisal posebni poročevalec na krovu ledolomilca "Krasina.'' Francoski novinar piše o Zappi-ju brez vsakega prikrivanja kot ! o morilcu nesrečnega švedskega Ivan pa je vzkliknil: "Stoj. ni-' učenjaka dr. Maimgreena. Tudi sem še skončal. Glavno šele pride. 1 dr Behonnek, ki je zavzel na-Da, garderoberka mi je suknjo vr-|pram generalu Nobilu po svojem nila. Toda, ko mi jo je gospodična povratku v Prago zelo čudno sta-izroČila, me je boječe radovedno i„ „a je naslikal kot velike- vprašala: "Kaj pa znači ta napis'?a junaka, ni mogel na svojem s sliko mrtvaške lobanje?'' Začu-1 predavanju posebno pohvaliti Za-den sem jo pogledal. S prstom mi ppija. Celo on, ki je vsaj skušal je pokazala majhen prišiti trak v reg}ti Nobilovo Čast in naslikati levem rokavu. Na tem traku, ki fam0Zno italijansko ekspedicijo ga doslej nisem bil opazil, je bila na sverni tečaj v najlepših brvah. uvezena rdeča lobanja pod njo pa Je tlal Zappiju želo, slabo izpri-napis v ruskem jeziku: čevalo. Zdaj pa prihaja berlinski lis: "Welt am Abend" in obeta priobčiti čalnek, v katerem bo doka- Nasmehnil sem .se in jo potola-'zano* > bil l10 Xo1)ilovi krivdi žil z nekim izgovorom. Ko pa sem ^almgreen izgnan iz rdečega ta- se vračal proti domu. sem nemiren,borišča in da 111 limrI naravn" ugibal o tej zagonetki. Tolmačil marveč da ^ ^ limori1 Za sem že na vse način postanek tega PP1* skrivnostnega napisa, ki je bil | Omenjeni list trdi. da ima v morda v zvezi s kakim ljubavnim rokah nepobitne dokaze, da je doživetjem tistega ruskega plemi-,™ nesrečni švedski učenjak umor-ča, morda s kako zaobljubo pred Jen- odhodom na bojiši vzbudil pozornosti, je navadno NV(lavnp jp bi,a y mestll Bil.|t„talk. na ka^rem je počivalo vprašal: "Oprostite, ah ni to va- bao y fcpaniji pokopana liHletna j mrtvo dete. Ve, t o grozni tra"e-ša škatba?" ali pa: "Oprostite. V(jOVJ1 H ali ni nihče pozabil kaj v avto- * Lst^no z njo mobiln?" Od 24 potnikov je šn-lso [U>ko]iil]] tm|i 1|jeno >staro sln. fer.ra 11 opozorilo na to. da je žkinjo ^ prmpeU h)hk„ priitevilli rm,| najv^.je mu. nekdo nekaj pozab:l v vozu ; eden Grožnja tragedija kneginje. lastnica j diji kn«*«rinje liarčinove je vzbu-, Kmrti n} Mptbiti. opozoril, da je v vozu nekaj e.jra- Ia Radovwltlq prpbivaktvo se je zanimalo za tujo damo. tfvhi zvedeti ni mo^rlo ničesar <> njeni preteklosti. V vilo ni imel nihče ret zanj pripravljenih; 10 oseb k i hotelo škatljo pridržati: «3 od teh s« je izgovarjalo, da so hoteli škatljo vzeti po po pomo- ti: 2 dami sta jo skušali skriti v ra(]{1 ?ojila Iilije J(> je pnj.K torbo, oziroma od plašč; ena je Jo inu, „dHma z lilijami/» Njena lnla eel o užaljena, ko so ji rekli. | spaIn iea j(> bi|a tapeeirana -rnn da je škatlja last družbe. ,n še;in tla.stellah so bi!(. naKiikalle Vl. čeniee materinske ljnlM>zni. ZAKLETO LETALO dostopa. Ke je izgovarjala, da je kupila cigarete v neki trgovini ter je na-.ji'dla celo znamko, ki se je pa izkazala kot napačna; neki potnik je sicer priznal, da škatlja sicer ni njegova, nj>ozarjal pa je, da bi jo smel imeti kor najditelj. Torej je bilo med 24 potniki, ki so bili na preskušnji, 14 takih, katerim so mogli zaupati vsaj eno škatljo cigaret! Ista poskušnja v Parizu je dovedla do še slabšega rezultata. Tam je bilo 31 potnikov na preizkušnji. 17 pa -»i O tem grozodejstvu strahopet-Pih > hotel° P^astiti zavojček nega Italijana v polarnih krajih jKodanjci sedaj trdijo, da ima-obeta omenjeni berlinski lLsr do- j? več moralične moči kot pa prinesti javnosti nepobitne dokaze. Deloma j« priznal Zappije-vo krivdo tudi dr. Beliounek v svojem predavanju. Zappi je bil popolnom zdrav in čil, ko so £ra našli. Takoj je začel jesti, sam je zlezel iz sani na ladjo in z največjim apetitom je jedel težko prebavljiva jedila, ne da bi dobil želodčne krče, ikakor je običajno pri vseh, ko dolgo stradajo. Nasprotno so pa našli Ma-rianija stitešno izmučenega in izčrpanega. Nesrečnež bi bil kmalu umrl, da ga niso piavo-časno našli. Njegov želodec je bil popolnoma prazen. Zdravniki so ugotovili, da 14 dni in ničesar zavžil, doČim je bil Zappi brez hrane največ dva dni. V zadevi Nobilove pustolovšči- KARL KOZELUH, slavni čeiki igralec tenisa. Neka teri «a smatrajo u najboijfega arizam i UMOR OČETA IN MATERE Poročali smo že o strašni <ža-gri dunajske družine Artmann. Obdukcija trupel obeh zakonskih Artmann je bila za mladega Art-manna porazna. Na podlagi te obdukcije je gimnazijec Artmann sedaj obtožen dvojnega umora. Ko je bil Artmann ponovno zaslišan. je svoj zagovor naenkrat spremenil in navedel, da je hotel razbremeniti samo mater. Po njegovih novih navedbah, ki so polna nesoglasij, je priletel v sobo ravno, ko je mati hotela izviti očetu nož iz roke. Ko se je vmešal v prepir, se je na desni roki lahko ranil, končno pa videl, kako je mati izvila očetu nož in šla z njim nanj. V tem trenutku se je tako prestrašil, da je zbežal iz sobe. Sodnija je prepričana, da je sin umoril očeta in mater. Že zdravniško mnenje in izvedeniški izvid dokazujeta, da je saraoumor izklučen. Mladi gimnazijec je najprvo razmesaril očeta, nato pa še mater. PRAV VSAKDO — £dor kaj išče; kdoi kaj ponuja: kdor kaj kupuje: kdor kaj pro- daja; MALI imajo Naro&a' Xi dolgo tega. kar so poročali je zagonetna dama j o čudnem letalu, ki se je po javljalo ob zapadni francoski in jugovzhodni ;ni«rltški obali ob jm>1-nern dnevu, najrajši pa ob večernem somraku. Številni očividci >o pravili, da se je prikazovalo nenadoma v sinjini neba. ne da l>; bilo >lašati ropotanje motorja, zanil! ranim t Hupi oni triletnega | letelo nekaj ča>a nizko nad inor-dečka. Po smrti zagonetne dame i jem, se zavilo mahoma i.^to tako so našli v njeni pisalni mizi dnev- neslišno v oblak dima in ognja nik. v katerem je pojasnena skriv- ter izginilo v valovili. Zaman so lije v vseh barvali. Sredi spalnice je stal velik katafalk, na katerem je bila steklena kr.sta z bal- j>ot«*m iskali kakšnega sledu po njem. Bili >o pa ljudje, ki so trdili. da je vsaka optična prevara izključena. Vedeli so povedati celo to. da je bilo skrivnostno letalo na spodnjem delu kril zaznamovano na obeh straneh, daljne Islandije poročajo, da opažajo tam že kakžna dva meseca strahotno letalo, ki se pojavlja vsakih par dni. najrajši ponoči, ko ga izdajajo žareč*' bele luči na sprednjem in zadnjem delu. Prikaže se nenadoma, kroži nekaj časa «ad glavnim mestom Kejkjavikom in izgine. To se pa dogaja ob vsakem vremenu. Izključeno je. da bi bilo letalo potniško, kr»r potniške zračne zveze nima Islandija na nobeno stran, ne proti Evropi. Tudi ni verjetno, da bi vozilo kakšne turiste. f'udno je pa posebno to, da ga vidijo samo nad Rejkjavikom. a drugod ne. Prebivalstva islandske prestolnice se je polotila razumljiva panika. Dnevnik zakon ob mik p, nost njenega življenaa. Pred dobrimi 50 leti so pozin la vsa večja evrop>ka mesta lepo cirkuško akrobatko Leono Dor ringtou. Imela je mnogo mladih čestilcev, ki so jo snubili, tos<1 razdruži. Za-stisnila mrtvemu možu v roke re- deva je postaIa se bolj nevarna, volver tako, da so vsi mislili, da ker je nekdo pos]al županu koj je izvršil knez samomor. Moža po odkritju po pošti zaboj, v ka-je nesrečna žena lahko pogrešila, terem je bila lolikšna množina saj ji je zagrenil vse življenje, eksplozivne snovi, da bi pognala Ni se pa mogla ločiti od sinčka cei0 ^ v ^afe. bi ^ vžgala in zato je tik pred pogrebom nje- __ nj. Kot storilca so aretira-govo truplo ukradla. V Odesi je yt ženinih ljnbbncev. imela znanega zdravnika, ki je Ker so .se razširile vesti, da je bi-sinčkovo truplo balzamiral. Ne- la pred kratkim umrla županova areena mati se jo po strašni tra- kuhariea. ki je vedela za Župa-gediji preselila v Španijo in na- njine izvenzakonske avanture, j« la v mestll Bilbao vilo, v kateri zastrupljena, so oblasti odredile je preživela zadnja lete svojega ekshiunacijo njenega trupja. tragičnega življenja. " V Kemptenu v Palaeiji se je pripetila velika senzacija. Ta-mošnjemu županu je padel v roke dnevnik njegove žene. Id je bil popisan z natančnimi poročili o vseh ljubavnih in zakonolomnih aferah, ki jih je imela ta za hrb- Sinekovo T truplo je vaela « seboj in eelih kt je ital t njeni cpalnki ka-'^j^ t- ■* . « ' ^ -4 : H v - - .. -T* - - ^ f GLAS NARODA, 16. OKT. 1928 egova žena : ROMAN IZ ŽIVLJENJA. — Za "Glas Naroda" priredil G. P. ♦M (Nadaljevanje.) For-»t ni namreč domneval, da bo izguba Felieile tako bolela. l>okler j»- njena 1 jmbt-zeii pripadala njemu, je mislil, o njej. Vedno je pe-!:lo vprašanje v njegovem sreu, ve ljubi f e svojega moža. ee je odtegnila njemu samemu v se, kar mu je preje brezobzirno podarila — .svojo nežnost in ljubezen. KMen ni ničesar siuiita <» tem, kar je divjalo v duši te«»a moža. 0{>ajaia se je na iluziji svoje srt-ee ter ni slutila, da volja vihar ji»ž-nosti, ki je |>ogf»sto nepričakovano prihrul nanjo, neki drugi. K or* t >i jt- na \>e mogoče načine prizadeval, da bi Ellen mče- ne (»pazila <* njegovem duševnem stanju. Kadar je imel mirne ure, se je -kiišal dvijjiuti do olW-utka hvaležnosti do Ellen. k«-r ^a je ona oprostila vseh denarnih skrbi. Ellen je ostalo prihranjeno spoznanje, da ni ljubljena. Kljub temu. tla je čutila z»*lo .srečno. jo je vendar vznemirjala velika !»jeillost in gosto napade omedleviee in jm-lovične nezavesti. Nato ji je bilo ^re»- neenakomerno in boriti je morala z mučnim stanjem, ko je morala loviti »apn. Wilno j»a št* jt? ;M»tola/.ila > t^in. da e v>*- to ]»ae neke vrste ner-vaziofst, ki »t- {»o^ntsTo loti mladih /»-na. Na muben način pa ni obvestila o tem Ilarrvja. Kone«'no j»a je bila vendar ve-ela. da ji' potekel dopust Harrvja in da sta >e mora'a vrnili domov. Seveda, bila je i>ten» času tudi vžalnbčeiiA, ker so s tem minuli najlepši časi njenega življenja in ker bo Harry sedaj bolj vprežen v -svojo shjžbo. S«siaj -»ta st* nastanila v svojem novem domu. Krt je zaznala za povratek Ellen in Harrvja potoni svojih sestričen. Morala je razmišljati o tem, kakšno bo v bodočnosti občevanje ;m*d njo in zakonskim parom Forst. Popolnoma izo«rniti se niso mo-ti z žarečimi. solnčnimi očmi in blesteč i ni i kretnjami — in poleg nje previtka naprej sklonjena Ellen .s skoro brezkrvnim obrazom in velikimi, motno-blestečimi se očmi. utrujena in malomarna v pozit.uri in vedenju. Obe sta nosili elegantne, svetle spomladanske obleke skoro iste barve, a kako različno *ta učinkovali na obe ženski! Polna gorkega. nedoločnega sočutja je potegnila Fe mlado ženo k sebi na d i van. — Kako ti gre. Ellen ? Ali se dobro počutiš? — je vprašala Fe prisrčno, V brezbarvni obraz Ellen je stopila lahna rdečica In smehljaj je obkrožil njena usta. — Ah, ti meniš, ker izgeklam nekoliko bleda? — Seveda. Ellen. Ali ti ni dobro delo dolgo potovanje? Zopet se je nasmehnila Ellen, — nekoliko manj medlo in manj v zadregi. — To ni ničesar posebnega, Fe. Tudi moji stariii so bili izprva prestrašeni nad mojo zunanjostjo. Seveda so takoj poklicali zdravnika. Mama je vedno tako boječa. No, da — a zdravnika sploh ni "cilo treba. — To me veseli, Ellen. To je bilo pač nekoliko preveč napetosti od dolgega potovaja. Vidva sta bila dolgo proč. — I)a. tri meseee. Ah, Fe, tri krasne mesece, v katerih sem bila neizmerno srečna ! Sedaj pa, ti veš, Fe, — sedaj je minul zame lepi, Vrezsltrbni čas! Fe se je prestrašila. Ali so se mogoče Elllen že odprle oči? -r- Kaj misliš s tem, Ellen? — je vprašala nemirna. Eileit je zoj>et kot v zadregi vadihnila ter se zOpet nasmehnila. — No, ti si pač lahko misliš, Fe. Ob Božiču ne bova več sama zas-e, — Harry n jaz. — kajti takrat bova imela že otroka. Fe je postalo čudno tesno in nemirno pri duši. Prijela je Elien za roko. — Ti, — mati . . . Ah. mala Ellen ... kako čudno je to! Ellen je prikimala bi spogledali sta se z mokrimi očmi. — Da. Fe. — tako čudno in posebno. Povsem drugačno bo sedaj zame življenje. Dosedaj sem vedno živela sama zase, — kot mi je pač najboljše ugajalo. Vse se je vrtilo v hiši krog mene — in sedaj bom kmalu spoznala materinske skrbi... — In tudi materinska veselja, Ellen, — je rekla Fe nežno. V bledi, ozki obraz EUen je morala zreti s tesnim občutkom. Mlada žena je izgledala tako nežna in slabotna. Oči EUen so za žarele v mehkem blesku. — Da, Ee, tudi materinska veselja. Sina bi rada imela, ki bi bil sličen avojeniu očetu v vseh stvareh. Fe je položila svoji roki skupaj ter si ni mogla misliti nič dru- — Ah, ti uboiiea! Hudiča zapustil premoženje. Te dni je umrl v Madridu bogat veleposestnik Jose Hutanso. Mož je bil vse življenje velik čudak. muhast, prepirljiv in nedostopen. Nihče ni smel v njegovo bližino razen njegovega sluge, temnega zdravnika in tfražnika. Poleg tega je bil Hutanso tipičen primer hipoiVv'-drfa. Rad je či- LADJA Z ZAKLADOM rodnikom pri oporoki zagodel in jim prekrižal vse račune. Naravno. da je vladalo za oporoko v Madridu največje zan^uanje. Toda sorodniki >o se temeljito zmotili, zakaj Hutanso jim je res pošteno zagodel. V prvem delu Kvoje oporoke sP je Hutanso največ bavil s svojo dušo. "Ta mi Leta 1799 je ob nizozemski meji med otokoma Terseheling in Sehebeningen izginila ladja <4Lu- H ^anjft parniko? ■. Shipping Hm tal medicinske knjige in bolehal že v življenju »ti nič koristila." j«' vedno na boleznih, o katerih je istega dne čital. *'itanje medicinskih knjig je bila njegova slaba stran. Imel je pa še posebno manijo. da je rad zbiral star dollar. Zbiranje novčičev mu je bilo največje veselje in žrtvoval je v to svrho ogromne zneske. Njegova zbirka je bila ena najlepših na Španskem. Toda nekega dne je zbirka Izginila. liogataš jo je naložil v dva velika zaboja, ki ju je dal zapeljati k morju in naložiti na motorni čoln. Ko je bil na od- je p;.^al, '*in zato jo zapustim hudiču. Naj počne z njo. kar hoče. Ne verjamem, da bo imel posebno veselje z njo!" Nato je nadaljeval: ''Da pa se vrag ne bo preveč in zastonj mučil z mojo dušo. mu zapuščan tudi svojo vilo. Na fasadi naj bo napis "Posvečeno vragu!" Moj stari >luga naj pazi na vilo. Nihče n** >me vanjo, nihče je ne sme reno-virati. Naj propade, saj je itak posvečena vragu. Da pa ne bn nasprotna stranka prikajšana in da nP bo kdo mislil, da sem po. prtem morju, je oba zaboja vrgel j pol noma izgubljen človek, zapu-v vo.lo. Zdi se. da je čudak žejščam svoja posestva sevillskemi' slutil svoj konec in da ni hotel, j škofu. Naj bere maš»- za moj< da pride zbirka, za katero se je grešno dušo!** Osranek svojega toliko trudil, v tuje roke, zlasti j premoženja Hutanso zapustil pa ne v roke njegovih sorodnikov, j neki ženski, ki j*. biLa njegova ki jih je silno sovražil. {prva ljubica. Videl je .sicer ni že Zato j«" bilo ž i skoraj vnaprej J 30 let. vendar, se je je pa s hva-ja-no. da jo bo .»tar^e svojim so-J ležnosfjo spominjal. DAROVI ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI 12. junija: (■ Co Oswald. Zwolle, La....................... $1.00 16. junija: Val. Orehek. 70 Union St., Brooklyn. N. Y.......$1.00 19. junija: .T. Sedjek. 17-40 W. 12. St., Brooklyn, N. Y.......$1.00 31. julija: Kam- Žakelj. Mmintain Top. Pa.................$1.00 18. avgusta: Mike Tomšič. It. 2. Box 106, Wellington. Colo. .. $1.00 30. avgusta: Janez Amlbrož. Linka Soroeabana, Assis, St. Paolo, Brazil ............................................ $4,00 | 1. septembra: Val. Orehek, 70 Union Ave., Brooklyn. N. Y. . . $1.00 . 30. oktobra. Joe Balam, Orerjjhton Mine, Box 115, Out., Canada $5.00 | 'tine." ki je imela polno zlata in srebra. Od tedaj naprej žene mornarje želja, da poiščejo ta zaklad. Sivar je v zadnjem času šla eelo tako daleč, da j" neka londonska ; zavarovalna drt&bn Llovd sklenila z nizozemsko družbo, ki se peča z dviganjem potopljenih ladij pogodim, da s> poskuša izkopati te zaklade. Svo-ječasno je bila "Lutina" zavarovana pri Llovdu in ker je družba morala povrniti ško.lo. ima zaradi lega še dane* pravieo na vrednotili, ki so skrit«* v morju. Razen zlata in srebra vsebuje ladja tudi mr»ogo kovanega zlatega denarja, ki je bil določen za ynezdo engleškim vojnim četam, ki .-»o .-e tedaj bojt-val** s Frau-eoz:. oziroma z Nizozemci proti Francozom. Potopljeno vrediuw-t cenijo na 4e je ladja potapljala, so plenili nizi zimski mornarji. Že t»Nlaj so iz r^rotlja ladje vzeli nekaj topov in zvonee. k" visi s^ .-^daj v štorih zavarovalnice Lloyd in ki redno zvoni, kakor hitro pride v»*st. da se je potopila kaka ladja. _____ 1 - - — -— 17. oktobra: Maurct&nla, Cherbourg Ceorv« Waahircton, Cherbourg. 1 Bremen 18. oktobra: ilciruntic. Havre 20. oktobra He de France. Havre (1 A. M.) homrtlc, Cherbourg 1 Arabic-. Cherbourg. Antwerpen Minnrttriku. Cherbourg New York Cherbourg. Hamburg I Republic, Cherbourg, Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen ' Augustus. Napoti. (Jeiana New Amsterdam. Boulogne tur Mar Rotterdam 23. oktobra: Reliance, Cherbourg, Ha.nburg M oktobra: Aqultanla. Cherbourg L«viathan. Cherbourg. Bremtn 25. oktobra: Dresden. Cherbourg. Bremer 27. oktobra: FYance. Havre fl A. M ) Itelgetilojid, Cherbourg, Antwerp Majestic, Cherb.uig Deutschland, Cherbourg, Hamburg Volendum, Boulogne aur Vler. Rut terdam it. oktobra: Berengarla. Cherbourg Pre« Harding. Cktrtour«. Bremer PRAV POCENI FARMA. Kupite farmo v srednjem Wis., i vsa opremljena za nadaljevati. | prav v sredi največje slovenske naselbine. Pišite za podrobnosti na: Palmer Vinger, Grenwood, Wis. f2x 15&16) GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York. N. Yl H t Dedek Je p teljtki RAZNE POVESTI 19 KOMAMI: j ! Fabijela ali cerkev t Cankar: Bela Krizantetrta.......75 Farovška kuharica Grešnik Leoard, trd. vez. JH) Fran Baron Trenk . Grešnik Lenard, bros. .78 PUwofika Cvetke .......................... .2S Fn Diavole .. • • ■ • • i Cicanova oeveia ........... Cesar Jožef II. ...c........ CrejjM Borecrajflka -------- VWCVlllRfl ••• seeeeaetaaaeee Črni panter, trd. vez....... bros......... ii .S5 J59 JM JU M .00 vfl; Marinka In . .................... Ji .45 JO it .M OtJtvnik (2 xvezka)............1.M Oodfevakl katekizem ............25 Gospodarica sveta ..........-.. .40 Gostilne v stari Ljubljani ...... .60 Grada umira, trdi ve*..........12% Grfikn MyM^js................l.«f 75 3« .78 JI , . Gusarji retrtek. L t.....................J* ! Hadži Murat (Tolstoj t ....... Hektorjev Čebelica Črtice ls ilrljcnja ns Drobil, slabi car in rasne povesti — spisal MUCtnsU .............M Darovana, zgodovinska povest .... J« Dalmatinske povesti ............49 Dekle Eliza .......................10 Drama v zraku, roman .........40 Deljn reka •••*...«*•........* Jt Dobra Mi Evstabija............ 2% Deteljica ...................... JI Deli v orešjem .................. JO Don Ki£at iz La Manbe ........ .40 Dve sliki — Njiva. 8tarka — (MeSko) Devica Dnbevnl bol ....................Jt >•••••■••••••• Hii papeža ..................... Hodi teai. Blace dote. veseloigra ....75 Hedrika »*•...■.•••............. Helena (Kmetova) ........ 40 Hude Brezdno (II. z^.) ........ JS3 Hmnsreuke. Groteske In Satira. vezano ...................... JO broširano ................... jM Islet goapttda Broirfka..........UM Is taJnosU pri rode ............ Jt$ Iz modernega sveta, trdo ves. .... 1.4« Igračke, trdo vea. ..............1.00 broširano ...................29 •••»•••••••••»•»••••«••• .73 ^gnje .........................M Janko In Metka (za otroke) ____ ^0 Jernai Zmagoval. Med plasovl Jutri (Strug) trd. v......... broii ..................... Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseb 10 sreskoT. - lepo vezanih ............»■•..It.—■ feeoedov sin, bfOii ooooooeo «000*0 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broHrano .................. .71 Juan Miserja, povesti lx ipaaskega •s Življenja • • • • • • ua* • o o o • ett Kak« sem se W U^L T% (AleSovec) I. svezek Kake sem se Jas likal, (AleSovec) II. zveaek .60 Kako sem se Jas likal. •751 (AleSovec) IL sv. COSULIGH LINE HITRA VOŽNJA V SLOVENIJO PREKO TRSTA Iz Trsta do Sloven.je je po icfeznicl k-jmaj par w. Nošenih tiraiko« tJ vi*ej. V«!tke. zračne kabine. Soba za ienshe. sooj za o>»anje. kadilnica m bara. Ogromna obednica. kopeii m prsne kopeli. Gcsba n kinematogral vsak dan v tretjem razredu. Cena za tretji razred .z New Verka je zelo zmerna Preskrb>te s> zgodaj povratni permit. Vozni listki po vseh agencijah. I'RI HODXJ A r> r»PLl"TJ A : SATURNIA 6. novembra 11. decembra PRESIDENTE WILSON 13. novembra 27. decembra DruKi razred de I.uxe, medrazrednf| drugi ia tretji razrt-d: nl<-de cen In znižanj izveste pri vseh agencijah. PHELPS BROS. & CO, Cen. Agentjej 17 Battery Place. New York 1. novemb-- • Albert ie. Havre Columbus. Cherbourg. Bremen 3. novembra: Paris. Havre (Izlet) Olympic, Cherbourg J 'tnnland, Ch«rbourif. ' ntwcrptn Minrirwaska Chrrl^>urR C.«-v»-iand. Clirrtiourg. Hamburg Cunir Biancamano. .V.puSl. Vrvtidam. UuuibKn<- Sur .\l»r. Itu:-terdanj » S. novembra: Saturnia, Trst 7. novem1-?: Maurctania. Cherbourg ITrsdd^nt. Roos^lvrit Cherbourg. Bremen 8. november: Muenchf 11. Cherbourg. Bremtn !U>n>a. N*«iv>Il. *>urr. Hainibuig 13. novembra: I'r*-Ktdt-ritt- \Vil*«.n Tr*i 14. novembra: Aquitania. Cht-rbuiir« l^viaihin. Ch^rbontf 16. novembra: Iterlln, 11 j vre 17. novembra: U^ d- Franre. lfavr« Majntic * 'h^rbourjt Aral.tc. Minn«-tonka, Cherbourg C'onre i Jranilr Napol I iirm.va Albert l'allin. ('oerbtAjrjc Marnt.urg Koitrrdam. B-.alf.fr- nut M^r. Ii.,t-Irrdam •Jrotge Wj^hin^t.-n. CliTt...nrg, lirT-i^n 21. novembra: P.Tf nrarla Ch.rt^.jzrg Amrrici. Utrrnrn 22 novemora M^rantir Havre T,r—Chrrt>o;irg br.mrn 24 novembra "Irrnplr i'h»rWurt \>» Trk »'h-rtviirg H^mtnirg Antuxtu^. Napr.ti O.n.v* sur \fer. ni.ft-r.Ijm 29 novem o-a* Mauritania *'iirrt* ■ .' g '''Jmt,u< «*h»rt» ,.rm Rr»m»n Pr«^id»nt Harding I'h^rtx^irg. •••••••• Mledlm areem. Zbirka povesti u slovensko mladino ............2& Morski razbojnik ...............60 Morski vrag.....................80 >a valovih juin^a morja ...... 29 Na razliinib potih .............49 Notarjev nos, humoreska ........ Jt Narod Id Izmlra..................49 Nafla vaa, 1. del, 14 povesti......JC Nate vas, IL del 9 povesti......29 Nova Erotika, trd. ?wl »70 Nate lete, trd. tea...............29 broilrano ................... J| Na Indijskih otokih..............29 Nekaj iz make zgodovine........ii I NlhiUil |IM»IMMM*I*MM(|II«I S4C 'Narodne pripovedko t» mlmdlne.. .44 Na krvavih poljanah. Trpljenje in 6 DNI PREKO OCEANA; Najkrajia In najbolj ugodna »ot xa potovanja na ogromnih oarnlklh: j De de France 19. okt.; 16. nov. France..............26. okt. Paris — 2. nov. — 30. novembra (Ob polnoči.) Najkrajša pot po Eeleznicl. Vsakdo Je v posebni kabini 1 vsemi modernimi udobnosti. Pijača ln »lava« francoska kuhinja. Isredno uiske cena. VpraSaJle katorsa^koU f* poohl a s ■ »paga agen ta FRENCH L 1» Stat« Street. Hew York; If. Y. (Dalje prihodnjič.), j • NUDIMO VAM IZVANREDN0 PRILIKO in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanje vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti w našega BOŽIČNEGA IZLETA DNE S. DECEMBRA t. L s parnikom "lie de France" našim rojakom najbolj priljubljen velikan franeo&ke parobrod-ne družbe. Oprema, brana in postrežba je itak slehernemu dobra znana in je vsako priporočilo nepotrebno. V OSMIH DNEH V SLOVENIJI, kjer Vas pričakujejo sorodniki, prijatelji in znanci. SEDAJ JE ŠE ČAS, da vredite vse potrebno za odhod. Za cene, preskrbo potovalnih listin in reservacije obrnite se na SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. MIIMMf« 1.00 .60 .50 M 1 strahote ■ bojni L p^Uodov blvBa- Ka alovenakega polka ........lit Oh M letnici Dr. Janeaa E. Kreka 25 . Pasti In zanki ................ 291 Korejska brata, povest lm mlaljo- Pater Kajetan ........... BOT ▼ Koreji .............. 29 Pingvin&ki otok ......... K a i Bitu, trdo vea. ...............49 Povest o sedmih obešenih bročtrano ............................JO Prva ljubezen Kmeeki punt. trd. vez...........1.20 Pravica kladiva ................ _ Kmečki punt, bro5............. 20 pabirtd Is Roia (Albrecht) ......25 Knjiga o Džungli ...............80 p^rHki ilatar ..................29 Krvna asveta ..................29 Petelinov Janes .................71 Kuhinja pri kralji M Prihaja«, povest .................M Kaj se Je Markam sanjala...... 25 Pod kriro jdko. Povest ls Časov ro- Kralj alate rek«. Črna brata .. 29 kovnjaCev na Kranjskem ......29 Kratke povesti • Antekrista .... 25 Poslednji Mehikanec ............29 Kaiski 29 * PobvIjiee B. Majav .............. 29 Knetske povest, trda ..........V— Povesti, Bera« s stopajte pri sv. Krtttaf Kolumb ............... .40 j Roko ........................ JO Kraljevi« bera« JO Psflgales 29 Kriiev pot, roman (Bar) trd. vez. 1.10 Poljnb ........................ M Križev pot patra Kupljenika.....70 Pri stricu ...................... 29 Kaj se je izmislil dr. Oks.......4» Prst boijl ..................... 29 Kako so se vrmgl ienili ........ .90 Kapetanova h^i .................75 Levstikovi zbrani apim ..........JO t. sv. Pesmi — Odo in elegije — Sonetje — Romance, balado tn legende — Tolmač (LevPtJt) ...70 2. sv. OtroCJo Igre v pnentrt —■ BaailCno poesljo — Zabavljlcs ln polico — Jota DA Farnao — Ljudski Glas — Krmljedvormkf rokopla <— TolmaS (Levstik).. .70 tr^o ves ..110 & iv. Slika Levstika lo ajegm kritike ia pslimlbe.............7f LJnblJuake slike, —Hitel lastnik. Trgovec, Kapčljskl str« talk, U- radnlk, J^slCnl doktor, OoatUnl-£ar. Klepetulje. Natakarea. Duhovnik« Itd. ...................... Lodfer, roman ................L«l Lov na ženo. roman ............1.00 Marjetica ...................... 20 Mladi mdar, brot ........................JI MoJe fivljenle ...........................7» Mall Lord ..........................................29 Miljenar brez denarja Mlklova Zala ........ M rtv« mtemtm ........ Martin Krpan g Vite Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti Mala Hvljeaje ................ JrOCanekl deCek Ia .75 Jb9 .70 iivlMa. broBraaa .......JO •73 dva« JJbrseht) MrtnJI ...........25 Patri a, povest iz Irake jnnaške dobe JO Fo gorah iu dolinah.............80 Predtrftanl. PreAern ln dragi svetniki v gramofonu .............25 Pricodbf Čebelice Maje, trda ves ..1.00 Ptice selivke, trda ves...........78 Pikava dama (Pnfikln) ..........J« Pred nevihta ....................JI Pravljice (MilCinakl) ..........L— Pravljice tn pripovedko (KoOutnlk) 1. ivesek ....................M 2. svea** »................. .tt Popotniki ...................... .01 Peznava Boca...................JO Plrbl ...........................29 Povodenj........................it Pralkl jodefe ....................JI Prisega Huronskega glavarja .... .M Prvi« med Indijanci ............JO Preganjanje Indijanskih arisjenar- Jev ........................... jsa Rlnalde RinskHnl .............. jM Robiiuofl aš§ Sablji, trda ves .................70 Rdeča meda .................. .75 Revolucija na Portag*bfc*m.....JO (Semantične dole (Cankar> ......29 Naro&Oom jm prOoMH denar, bp dim p gotovini, Money Order oh voitne tnamke po 1 al B toni*, čt toiljtU gotovino, rškomondinjlt ptffito. Nt naroišjtš knjio, UUrih w4 t eisifeo. Knjig o poMjam« pot*«** prosto "GLAS NARODA" H Oorttaadt St, PnrTerl Kako se potuje v v _• " stari kraj in na v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da je pcut-en o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsied naSe dolgoletne !»• kušnje Vam ml zamoremo dati najboljša poja.-uika in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparulke. Tudi nedriavljanl aamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti al morajo dovoljenje ail permit la Washingtona, bodisi za eno leto ali 8 mesecev in se mora delati pro&njo vsaj en mesec pred od potu van jem ln to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naseinlSkega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1928 m> nikomur ve« ne posije permit po pofiti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno. bodisi v najbližji nnsfrlnl5kl u- rad ali pa ga dobi v New Torku pred odpotoranjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svijo Ustno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija Je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje Seno ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša Se ve. dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rI5i ameriških državljanov, možje ameriških državljank. U so se po 1. junija 1928. leta porodil ln po IJedelei, oziroma lene in neporočeni otroci izpod 21. leta enih ne-driavijanov, id so bili postavno prlpuščeni v to deželo za stalno bl_ vanje tu. Tal ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v liti, pa se n« sprejema nI kakih prošenj rlkanaks viseje. S. STATE BANK n Cwtha* Bintf NSW X0KK