ZADRUGE
NA HRVATSKEM
proizvajajo krmilne zmesi
Zadružne organizacije na Hrvatskem so za-čele proiz-vajajti živiasko krmo na mo~ deren na^in. Zadruge v Za-grebu, Virovitici, Vinkovcih, Bje'.ovaru to Valpovu so zgradile nove tovarne all pa prearedile stare obrate za proizvodnjo krme. Te tako imenovane mešalnice proiz-vajajo letno ckrog 50.000 ton živinske krme. Največja me-šalnica je »Kopčič« v Za-grebu z zmogljivostjo nad 9.000 ton. Planirajo izgrad-njo še desetih mešalnic manj-ših zmoglj ivosti po 975 ton vsaka. Po dolgoročnem pro-gramu pa bodo na Hrvat-ekem postavili okrog 100 ne-koliko manjših tnešalnic, ta-ko da bi vsaka večja vas v živinorejskih predelih imela svojo. Razen tega namerava-jo, podobno kakor v Ljub-ljani, zgradlti tudi večjo to-varno, ki bi proizvajala za te mešalnice tako imenovane dapolnilne zmesi (to so se-stavine, ki zahtevajo pre-cizno m enakomerno meša-nje). Ta tovarna bi proizva-jala živalske beljakovine, razne mineralne dodalke, morebiti pa tudi vitaminske. Manjše mešalnice bi te pro-izvode dalje mešale z iitari-cami, rezanico, rezand slad-korne pese Itd., po vrstl in kategoriji  živine.
Z dozdaj proizvedenimi količinami žiirinske krme so dosegli dobre uspehe. Zadru-ge v Dubravict in Stubici so s to krmo zredile prašiče z relativno dobrim tbekon-skim« mesom. (Zadruga v Dubravici je zredila nad 300 takih pFašičev, vse s krmil-nimi zinesmi.) Se boljše sa-dove je dala vzreja izbra-nih pasem kokoši. Zadruga ga v Mihanovcih je imela od prodaje jajc kokoši, krm-ljenih s krmilnimi zmesmi, v enem letu 300.000 dinarjev dobitka. Na raznih kmetij-sklh razstavah često lahko čitate nad glavami krav, da so zrejene s krmilairai zmesmi.
Cene krmilnih zmesl se zda na prvi pogled visoke. Toda če dobro izračunamo, vidimo, da je ta krma neprimerno eenejša in korlstnejša od na-vadne živinske krme. Ker nitnamo prl nas v tem po-g-ledu še dovolj izkušenj in dobro izdelanih primerjalnib. kalkulacij, bomo uporabiH inozemske statistike. Pred 25 leti so Američani pMali piščanca 16 tednov in potro-Sill 5,90 kg hrane, da so ga zrediil do 1,36 kg teže. Z uporabo koncentrata ga da-nes zredijo do te teže v dese-tih tednih in potrošijo le 4,08 ¦ kg hrane. V Holandiji dajejo krave do 6.000 Htrov mleka na le-to prav zaradl uporabe krmilnih zmesi, med tem ko dajejo naše krave povprečno 700 do 800 litrov mleka na leto.
Namen zadružne živinorej-ske zveze da poveda proizvod-njo krmilnih zmesi, zasluži vsekakor pohvalo. Res je, da so še vedno začetne slabostl pa tudi težave pri nabavVja-aju surovin. Toda na teme-lju tega, kar so dozdaj do-segli In sodeč po zanimanju kmetovalcev, se ' bodo na Hrvatskem ta prizadevanja zadružnih organizacij ka^j kmalu     oresni^Ua.    -j^   .n