šentjurski »nateg« desetletja ■ V dveh tednih izgubili več kot 83 kilogramov o» velika ^ ★ nagradna tus \gra c • ^tcelje "Do polnega vozička 'ťm^* «4 m brez mošnjička" ST. 27 - LETO 63 - CELJE, 4.4.2008 - CENA 1,25 EUR Odiîowoma uWriřtd NT Tni^snaCvirn OSGlazija:vsise učijo od V8«h Foto: SHERPA 23. APRIL 2008 • DAIMKRAO H»BAVE ^^^^^^^Vabltoi na^ft zabave viekbèiL podjetia % ^Ti M ' > T^^^Sff ^omo namreč podelili nore V rokomet, pikado M vrteli ^bavala vaš ^"^skupina "íjQ , poskrbljeno pa bo tudi za hrano m (ïfjaio. Z malo sniç boste lahko odpotovati v Park Dinozavrov, se c^l vikend çpraStali v imafjfSfcih foplfcafîâti dobili katero od tirugtb čudovit! nagrad. Ne zamudita dogajanja med ^ KIK C£UE...ko v vaše mesto prTde ZABAV KOOin 20.00«% :n Lesena Mada za samskega Milaiia Dragi bralci Novega tednika! Sodita posori^ na dva la»a v tej tevllld Novega Icdc^^ PridM zbijte vseh 16 kos^^doMerna sestavite slike. Kose bomo ob)avljail do 15. ^rHa. Pravilno s&fcD bomo otqaviO v petak. I&aprla. SJHco. U jo boste ztepK vt r» nam poflpt« v nate uiednSlvo n^kasn^ do 21 aivte Urednik Noveça tednika in Itodto Colje - Puzzfo rr%i€n>cyi 19 ^ 3000Cel|e ^ Podrobf>g^na>otiteigrePuzzieitj^dgtenanajisyrfgtrastranhiimnifJtovtlednac-fom. íff * ÍM MHi [Mr!?otedmk f^. v SASKA T. OCVIRK S kadri kot \ svinja z meiiom Vsak po svoje hlepimo po potrjevanju lastne vrednosti. Ubiramo različne, bolj ali man) posrečene poti. da bi nas okolica cenila, nas imeta rada, nas spoštovala. Predvsem pa. da bi se nam ob pogledu v ogledalo ne bilo treba obračati siran. Bodimo odkriti'delo. služba oz, zmožnost, da poskrbi* mo zase in za svojo družino, sta v življenju. če ne vse, pa zelo veliko. Na drugi sfTjni so številke» ki označujejo gospodarsko rast. letno realizadjo, inovacije pri delu, rast prodaje, vedno bolj pod bičem kc^ital-skih pritiskov. Kaj vsako leto> vsak mesec, vsak dan je treba več in bolje. Lepo. Kot da govonmo o dvotimi poti, ki gre hvala bogu v isto smer. in potem so vsi živeli srečno do konca dni. Pa kaj Še! Nekje se kapitalno zalomi. Eno so gospodarstvo. razvoj in zaposlovanje, drugo pa je oseba, je človek. Naj ta išče prvo delo ali pa si pla£o tako ali drugače služi že leta. vse prevečkrat se počuti kot nebodigatreba. kot polž v solati, kot nujno zlo in odvečen strošek. Delodajalci vse pogosteje opažajo, da ni dobrega, kvalitetnega kadra. Ni ljudi, ki bi imeli ideje» voljo, samoiniciativnost, pripravljenost dû učenja in ustvarjalnost. Ki bi bili odgovorni, samostojni in pňpadni. Po možnosti pa tudi ne preveč zahtevni. Na tokratnem zaposlitvenem sejmu je bilo nemalokrat videti malodušne obraze z odgovorom opustite me. niČ me ne sprašujete, saj veste, od kod pnhajamo«. Pa ne da bi bil zavod za zaposlovanje zadnja postaja odpisanih. Le da je pri vsem leporečenju delodajalcev še vedno jasno, kdo ima v rokah škarje in platno. Kapital. In ta je redko pripravljen vlagati v ljudi, jih vzgajali in skrbeti, da bodo srečni in zadovoljni. Družbena odgovornost v poslovnih izkazih podjetij pod črto pač ne šteje dosti. Ko take sone kapital vstopi na velika vrata, zaposlenim odreže vse, kar ni trikrat zaščiteno z zakonom. Če dobri delavci odhajajo, hvala bogu, strošek in problem manj. In presenetljivo veliko je delavskih sredin, kjer delajo z dobrimi kadri kot svinja z mehom, A brez ljudi ni nič. In tega se zares uspešni, v prihodnost zagledani m perspektivni zavedajo. Skrb za zadovoljnega in uspešnega (so)delavca je tek na dolge proge. A hkrati najdonosnejša naložba. Ko mora delodajalec svojim zaposlenim šteti korake, preverjati minute, gledati pod prste, je od tega cilja že svetbbna leta daleč. Potegnili smo vas V torkovi izdaji Novega tednika, ki je iz§ia L aprila, so biJi štirje prvoaprilski teksti: Hitra cesta najprej v MO Celje (stran S), Končno nova tržnica (stran 7), Spremljal snemanje trdoerotičnega filma (siran 8) in podpis pod fotografijo Edija Kokâarova o njegovi selit\i v Španijo (stran 12). Ker nihče od bralcev ni pravilno ugotovil, da so ti teksti prvoaprilski» tudi nagrad nismo podelili. Več sreče naslednje leto) KRATKE-SLADKE Velenjčani na posodo »Presenečen sem nad strokovnostjo, korektnostjo in realnostjo opozoril,« je bil na izredni seji mestnega sveta v Velenju začuden eden od dveh prvih mož HSE, Jože Zagožen. Mogoče je pričakoval kamenje in gnila jajca, potem pa ob drugem pogledu po dvorani le ugotovil, da so med velenjskimi svetniki tudi takšna ijnena, kot so bivša direktorja premogovnika, Franc Žerdin in E\^en Dervarič, ter bivši minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Če k temu dodamo še sedanja direktorja Teša in premogovnika, Uroša Rot-nika in Milana Medveda, bi si liiko Zagožen mirne duše sposodil nekaj Velenjčanov za (boljše?) vodenje HSE-ja. mA novítedníl< www.novitediiik.com Most med iskalci in ponudniki Sejem neomejenih možnosti ali še ena kaprica zavoda za zaposlovanje? Iskalci zaposlitve, ki jih je na sejem »povabil« njihov zavod za zaposlovanje, so nanj večinoma pogledali z ene od zgoraj omenjenih perspektiv. Namen organiza-torjev, Zavoda RS za zaposlovanje OE Celje, družbe Ra-cio, Regionalne razvojne agencije Celje, Razvojnih agencij Kozjansko in Sotla ter Območne obrtne zbornice Celje, da zgradijo most med iskalci in ponudniki delovne moči, pa je nedvomno uspel. Predstavilo se je več kot 30 podjetij, ki v zadnjem času v glavnem težko zadovoljujejo potrebe po delovni sili. Po drugi strani se nekaterim iskalcem zaposlitve zdi, da so na zavodu že celo večnost in da se stvari zanje ne premaknejo nikamor- Lani se je povpraševanje po delovni siii glede na leto poprej dvignilo za U odstotkov. Letos so jih zabeležil: za 22 odstotnih točk več kot v Istem obdobju lani. Očitno nekje pride do kratkega slika. Običajno se mu reče preniz- ke plače, velika pretočnost, nizek položaj poklica na družbeni lestvici. Še večkrat pa starost, neprimerna izobrazba, pomanjkanje delovnih izkušenj in še bi \àbko naštevali. Morda bo oseben stik na takih sejmih - do konca leta jih bo v različnih slovenskih mestih še 14 - premagal katero od omenjenih preprek. V obsejemskem dogajanju so predstavili aktivnosti Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, regijsko Štipendijsko shemo, portal BURES in zmanjšanje administrativnih ovir pri samozaposlovanju. Poseben poudarek pa si zasluži okrogla miza z naslovom Kako obdržati kader v hotelirstvu? Predvsem zato, ker je gostinstvo verjetno ena najbolj značilnih branž, kise ubada z prav vsemi simptomatič-nimi težavami tovrstnega zaposlovanja, SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA ANKETA Ûavid Belaj David Bele j. Laško: »Že nekaj let sem izmenično zaposlen in iskalec zaposlitve. Od takega dogodka pričakujem, da bom naiel informacije in poti do primernega zaposlitvenega sektorja ter navezal Še kakšne druge stike. Na običajnih prijavah na razpis se mije dostikrat zgodilo, da so vzeli nekoga od znotraj, nekoga, ki je že bil dogovorjen, in celo da so bili pogoji nejasni, kot da tudi sami niso vedeli, kaj iščejo. Statističnega naraščanja povpraševanja po delovni sili ne morem kar tako na pamet komentirati. Res pa veliko pove že pogled na zaposlitvene strani Novega Alenka Zabret tednika. Zaposlitve se venomer ponavljajo, vse je za določen Čas. Potem se pa človek vpraša, ali dejansko ne najdejo Človeka, ali so pogoji tako slabi.« Alenka Zabret, Šempeter: »Prišla sem na pobudo zavoda za zaposlovanje. Sejem se mi je zdel zelo zanimiv. Pričakovanja, ki sem jih imela, so se izpolnila- Pomemben se mi zdi predvsem oseben stik s potencialnim delodajalcem. Pri klasičnih vlogah se pač velikokrat zgodi, da tvoj papir iz kakršnih koli razlogov ne pride v ožji Izbor in te zavrnejo že vnaprej. Zaposlitev iščem že eno leto in verjetno je problem v tem, Uroš Rošer da sem izbrala napačen poklic (kriminalistka).« Uroš Rošer, Mik Celje: >Odav je zelo pozitiven. Naše podjetje se v zadnjem času izredno hitro širi. Taki dogodki so izvrsten most med delodajalci in iskalci zaposlitve, tako da lahko najdemo primeren kader. Če se to ne zgodi takoj, pa ustvarjamo določeno bazo, iz katere črpamo, ko se pojavijo potrebe po delavcih. Odkar so se na zavodu za zaposlova-njetako modernizirali, pa so tudi prek interneta njihove baze zelo dostopne in predvsem zelo uporabne.« Janko Šlefančič, Šolski center Rogaška: »Pri nas vpis Janko Štefančič upada iz leta v leto. Zato smo program steklarja prenovili in znanja bolj posplošili. Zdaj naši steklarstó tehniki dobijo osnove vseh znanj, so lažje zaposljiv) in tudi možnosti izobraževanja naprej so veliko širše. Perspektiva lega poklica je kar velika, ker je povpraševanje veliko, kadra pa ni, V Steklarski Novi so trenutno zaposlili 70 Romunov, ker v Sloveniji ste-klopihalcev enostavno ni. To je posledica steklarske krize Izpred let. Mnogi so se preusmerili, nazaj v branžo pa si zaradi slabih izkušenj ne upajo. Vendar so se pogoji in perspektive nedvomno spremenili.« novi tednik AKTUALNO O projektih maja v inovacijskem centru Vransko so se včeraj sestali župani iz Savinjske statistične regije, ki sestavljajo Svet regije. Osrednja tema razprave je bilo poročilo o lani opravljenih razvojruh nalogah in sprejem programa dela Regionalne razvojne agencije IRRA) Celje oziroma njene-oddelka za delo z občinami, Svel je potrdil poročilo za opravljeno delo, prav tako tudi program dela oddelka za delo z občinami od 1. maja letos do konca aprila prihodnjega leta, kol je to opredeljeno v pogodbi - »Bi s Ivo sklepov je, da bodo občine sofinancirale naloge skladno s planom dela RRA, morebitna dodatna pridobljena sredstva s strani službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pa bomo razdelili takrat, ko bodo pridobljena,« je povedal predsednik sveta, slatinski župan mag. Branko Kidrič. S tem skle- pom je Svet regije omogočil nemoteno delovanje oddelka za delo z občinami v RRA. Kar nekaj časa so se župani zadržali ob razpravi o tretjem javnemrazpisu za prednostne usmeritve v regionaJ-nih razvojnih programih, ki ga je objavila služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Ob tem so pohvalili, da so se v RRA in subregijah Savinjske statistične regije pripravili in bodo zmožni sami pripraviti dopolnitve izvedbenega dela razvojnega programa, brez dodatnih stroškov, ki bi jih morale sofinancirati občine. »Pravte dopolnitve pa so pogoj za prijavo na tretji razpis službe vlade. Soglasno smo po trdih predlog vsebinskih in terminskih aktivnosti do 8. maja, ko bo svet potrjeval nabor projektov za ta tretji razpis,« je povedal Kidrič. Kriteriji za razdelitev sredstev po subregijah so znani, tako da morajo občine le pripraviti kvahtetne Regijsko študijsko sre-diSČe je svoje delo, dosežke in načrte predstavilo tudi županom. Ti pripomb niso imeli, so pa pohvalili dosežke in poudarili, da je položaj bistveno boljši kot pred dvema, tremi leti in da se ludi na dosežkih pozna, da ni več težav zaradi vodenja tega središča. Župani še naprej podpirajo delovanje RŠSf zlasti pri razvijanju novih visokošolskih programov. programe za uvrstitev v ta program. Občine pa že nekaj mesecev pripravljajo projekte, ki bi bili primerni za tretji razpis vladne službe. Za zdaj o konkretnih projektih župani Še niso govorili, o njih pa bodo odlo-čaU na majski seji. Svet regije je tudi potrdil pogodbo z RRA. na osnovi katere bodo občine sofinancirale izvajanje nalog javnega interesa. BS Bodoči trgovci so svoje znanje praizkusili v trgovinah Citycentra in v Merkuiju. Pn prvih strankah so imeli Še nekoliko treme, vendarso kmalu začeli uživati v prodaji. Bodoči trgovci prvič preizicusiii svoje znanje Posiovno-komercialna šola Celje je v sredo organizirala 32. državno tekmovanje v tehniki prodaje. Udeležilo se ga je 105 dijakov iz 16 slovenskih šol, ki so se pomerili v različnih področjih prodaje. Letošnje tekmovanje je bilo še posebej pomembno, saj iz srednjih šol prihaja vsako leto manj šoianih prodajalcev. Zato je tokratni molo tekmovanja opozarjal na pomen po- klica prodajalec in znanj, ki so potrebna za njegovo kakovostno opravljanje. »To tekmovanje je pomembno, ker se srečajo dijaki in mentorji šol iz vse Slovenije. Tako lahko tudi ugotavljamo, ali je naše delo uspešno ali ne,« je dogajanje opisala direktorica Pošlovno-komercial ne šole Celje Maja Krajne, »predvsem pa je letos tekmovanje pomembno, ker tudi večja podjetja ugotavljajo, da je tr- govskega kadra premalo.« Tokratni preizkus je omogočil bodočim prodajalcem in prodajalkam, da so pokazali svoje znanje in prodajne spretnosti. Najbolje so se odrezali učenci Ekonomske šole Murska Sobota in osvojili prvo mesto. Na drugo mesto se je uvrstila Srednja trgovska šola Maribor, tretje mesto pa je zasedla Srednja šola Domžale. KŠ, foto: KATJUSA Občasni zastoji na avtocesti Vsem, ki se vozite po avtocesti, priporočamo, da v teh dneh malce bolj natančno prisluhnete prometnim poročilom oziroma obvestilom o zastojih na cestah. Na štajerski oziroma avtocesti Maribor-Ljubijana je namreč zaprta polovica avtoceste med priključkoma Celje-zahod in Šempeter, v smeri proti Ljubljani. S tem je zaprt tudi izvoz Žalec oziroma Arja vas, promet pa poteka dvosmerno po polovici avtoceste. Zaradi zaprtja polovice avtoceste prihaja občasno do daljših zastojev. Foto: SHERPA Smučanje le še v nedeljo Na Rogli in na Golteh bodo v nedeljo končati letošnjo zimsko sezono. Na Krvavcu bo mogoče smučati le do 20. aprila. S smučarsko sezono so v Uniturju zadovoljni. Pomočnik direktorja Srečko Retiiz-nik ugotavlja, da je smučišča na Rogli in Krvavcu obiskalo za petino več smučarjev kot lani. »Na Rogii smo jih našteli 220 tisoč, na Krvavcu zaenkrat 214 tisoč, vendar pričakujem, da se bo Število v Času do konca sezone Še povečalo. Zadovoljni smo, ker smo uspeli povečati tako število obiskovalcev kot prihodek. Zdaj je pred nami poletna sezona in z njo začetek priprav na novo zimsko sezono,« opisuje nikoli končano delo Srečko Retuznik. MBP Štirje avtomobilski sejmi Na celjskem sejmišču bodo od 10. do 13. aprila pripravili štiri sejme, ki so vsebinsko povezani. Gre za 16. sejem Avto in vzdrževanje, 8. sejem Moto boom, 6. Razstavo gospodarskih vozil in 7. sejem Logotrans. Celotna prireditev bo pripravljena na 37.500 kvadratnih metrih, Predstavilo se bo 239 razstavljavcev iz devetih držav. Sejem Avto in vzdrževanje je namenjen vsem, ki so poklicno ali ljubiteljsko povezani z avto-servisno dejavnostjo. Predstavljene bodo novosti za vzdrževanje vozil in oprema za avtomobilske delavnice. Razstava gospodarskih vozil je namenjena predvsem avto prevoznike m, saj bodo predstavljena različna gospodarska in dostavna vozila. Sejem Logotrans bo zanimiv za logiste, saj bo razstavni program obsegal predvsem naprave za ma-nipulacijo tovora in transportno opremo. Sejem Mo-tobum pa bo najzanimivejši za širšo javnost, saj bodo tam predstavili skuterje, šti-rikolesnike, motorne sani, vodne skuterje in pripadajočo opremo. Vse štiri sejme bodo spremljale tudi Številne prireditve. KŠ Nov sijaj Marijine cerkve Obnova zunanjŠČine znamenite celjske Marij ine cerkve, kjer je bila dolga stoletja grobnica celj s Idh grofov, gre proti koncu. Župní ja je najprej obnovila zvonik, od jeseni z deli nadaljujejo. Tako je bilo zamenjano celotno ostrešje terpoložena nova kritina, obnovili so okna, trenutno se pripravljajo na barvanje fasade, pred koncem pa je prav tako obnova rozet in portalov. Dela so obsežnejša, kot so sprva načrtovali, saj se je na strehi izkazala potreba po dodatnih obnovitvenih delih. Tako so v župniji najprej računali, da bo nadaljevanje obnove Marijine cerkve stalo približno pol milijona evrov. nepredvidena dela pa so vse skupaj podražila za dodatnih dvesto tisoč evrov. Župnija je tako naslovila proš- njo. za finančno pomoč tudi na nekaj celjskih podjetij, ministrstvo za kulturo pa ji pomaga s 170 tisoč evri. V župniji računajo, da bo obnova zaključena konec aprila ali v začetku maja, kar je bistveno pozneje, kot so načrtovali. Po vsem skupaj Čaka župnijo v prihodnjih letih še zahtevna obnova notranjščine cerkve. BJ INTERNET, TELEVIZIJA, TELEFONIJA ze za HUDATROJKAl * vkljLt&^e hitrest Jntem«t8 256Kb{ks ' t26! kar se nas tiče, rešila praktično vse prometne zagate.« Predsediiik vaške skupností Primož Franci ČuS pa nadaljuje, da je v leh kondh vseeno zelo prijema soseska, v kateri se ljudje dobro počutijo: »Res, da ne premoremo vaške gostilne, a za družabno življenje to sploh ni najpomembneje. Včasih se mi cela vas zdi kot ena družabna. vedno odprta hiša.« Nekaj krat na leto lû'ajane ob sebi zbereta sv. Primož in Feli-cijan. Nazadnje je bila gneča okrog cerkvice na velikonočni ponedeljek, ko so blagoslavljali konje, razloži predsednik konjeniškega društva Vili jem Kolar. »Med bolj običajnimi >žegnanji< na Štefanovo po božiču in sredi poletja je vmes dolga praznina. Tako se je običajno odzvalo kakih sto konjenikov, udele^» pa tudi letos ni bila zanemarljiva.« Konjeniki imajo sedež na Blagovni, društvo šteje 35 članov. njihova čreda konj pa prav toliko. Soseska z veliko začetnico če se v kakšni vasi vse dogajanje vrti okrog gostilne, se v Lokarjah. Primožu in Do-lah nedvomno okrog gasilskega doma. Začetki segajo naravnost v leto 1900, delovanje gasilcev ni usahnilo nid med vojnama. Pravzaprav je bilo v tistih časih še bolj popularno, saj te je gasilska uniforma tu in tam lahko obvarovala vojaške. Kakih 110 gasilcev bo tako Čez dve leti praznovaJo llO-letnico obstoja. Pri tem pa ne smemo pozabili na močno mladinsko ekipo in seveda žensko podporo. »Vesel sem> da smo kar dobro opremljeni, največ pa vlagamo v opremo za zaščito Človeka. Hvala bogu so intervencije redke, ker damo veliko na preventivo. A ker ^Malo ljudi ve. da se v Primožu lomi kraški svet in da premoremo majhno, vendar pravo kraáko jamo. Petdinja ji pravimo. Ni prav velika, a kot otrod smo se med tistimi ka|Hiiki prav radi igrali,« o spominih in majhnih krajeWih aiame-nitostih pripoveduje predsednik vašl^ sk1^)no5ti Primož Franci CuS. nesreča nikoli ne počiva, je zaščita človeka paČ pomembnejša od česarkoli daigega,« pove predsednik gasilcev Jože Zupane. So pa lokarski gasilci Še vedno eni tistih, ki se ne odrekajo tradiciji vrtnih veselic. Zabava iz leta 1985. ob prevzemu novega gasilskega doma, je bojda še danes legendama. »Letos bo fešta 28. junija in upam, ne boste manjkali,«povabita oba gasilca. V tako razkropljenih vaških skupnostih brez očitnega naravnega središča pripad-oosc lokalni skupnosti in med-sosedska navezanost nista čisto samoumevni. Hidi vsakovrstna društva so bolj podvržena vriičkarsrvu. «Vendar pa smo z dobrim delom, veliko sodelovanja in spodbujanja k skupnim akcijam, ustvarili skupnost» na katero smo lahko ponosni.« je dobre volje Mastnak- Predvsem pa jih veselijo novogradnje, priseljevanje mladih družin in posledično veliko otroškega živ-žavd. Vse to iz spalnega naselja ustvarja Sosesko. Ne pomotoma z veliko začetnico. SAŠKA T. OCVniK Foto: GREGOR KATIČ V akciji NOVI TEDNIK V VASEM KKAJU bomo tokrat obiskali občino Radeče,natančneje JAGMJENICÔ, kjer boste naši novinarki v ponedeljek, 7. aprila, ob 16.30 v prostorih KS lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Če želite, da pridemo tu^ v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite. Morde je tudi kasnejši raztiojnik Gu^aj pred domajSimi vrati kdaj takole iri v cvetočo breskovo vejico. Prav nasproti zdaj razpadajoče kaplani]« naj bi stala bajta, kjer se je leta 1839 rodil Franc Gunj. Ksplanijo je pred sto leti lastnica podarila župniji, oh obletnici so bodo lotiti obnove ostrešje. stojank. Antična tradicija mu je sredi 6. stoletja prinesla sejemske pravice. V zgodovini pa je bil znan tudi po lončarskih obrtnikih. Še danes se prenekatera hiša ponaša z za te kraje prav nenavadnim italijanskim stilom, ki so ga očitno prinesli s seboj rokodelski mojstri z zahoda. Po drugi strani živi spomin na rojake, ki so ime kraja ponesli v svet. Spominska plošča partizanskemu heroju Antonu Stojanu trenutno sicer bolj slabo i^eda, a kot so dejali do- mačini, je samo vprašanje časa, kda) jo bodo borci ali kdo, ki se zaveda pomena preteklosti. spet malo zloščili. V 19. stolenu je okraj imel v avstrijskem državnem zboru celo poslanca iz Primoža. Nosil pa je tod okrog danes kar pogost priimek Zupane. Če njega čas poznanstvo z njim ni bila ka^na posebna čast, pa danes Primožlani s ponosom pokažejo hišo, ki stoji na mestu rojstne kajže legendarnega razbojnika Guzaja. Franc Koronjak, predsednik vaške skupnosti Lokaijo in gasitsld poveljnik. Jrîe Mastnak-Marjan, predsednik KS Blagovna. Villjem Kolar, glavni konjenik, Franci ČuŠ, predsednik vaške skupnosti Primož, Jože Zupane, po novem gfeva lokarskib gasilcev, in Ivan Jug, odgovorni športnik. Primož je raztegnjeno naselje ob cesti Šentjur-Ponikva, Iti mu značilno veduto daje cerkvicasv.Primoža in Felicijana. - Št. 27-4. april 2003 - Ïi'- AKTUALNO Izginjanje čebel kot svarilo? Katastrofa tudi za sadjarje in poljedelce - Si sami kopljemo jamo? Letošnji pregled panjev je čebeUrjeosupmJ-brez sle-du je izginilo od 50 do 70 odstotkov čebeljih družin. Enostavno jih ni v panjih. Niti mrtvih. Ne le slovenska, tudi svetovna javnost ne najde jasnega odgovora na vprašanje, kaj se je zgodilo s Čebelami. Je kriva muhasta narava, kmetje in vr-tičkarji, ki brezglavo uporabljajo pesticide, ali država, ki dovoljujepreparatom pot na police? Ka] pa sevanje. razne bolezni ali čebelarji sami, Id znanih boiez-nl ne zatirajo pravočasno? V podzavesti že odzvanja svarilo Alberta Einsteina, ki je trdil, da bo po izumrtju čebel človek živel le še štiri leta. Edino, glede česar se strokovnjaki strinjajo, je, da je razlogov več. A kateri je glavni in kako ga rešiti, ostaja velika neznanka. Po najmanj verjetni razlagi naj bi čebele izginjale, ker se zaradi sevanja mobilnih telefonov izgubijo in ne najdejo več poti do panjev. Mnogi čebelarji naj bi namreč v bližini oddajnikov in daljnovodov opazili nenavadne pojave spremenjenega obnašanja Čebel. »Sevanje je po mojem mnenju velika neumnost. Res pa je, da dokazov, kaj je tisto, kar uničuje čebele, nimamo. Najbrž gre v prvi vrsti za varojo, pojavili so se tudi drugi virusi, ki ob vseh ostalih nevšečnostih poleg narave in pesticidov dotolčejo čebelji imunski sistem. Zgolj en virus je lahko za Čebelo nenevaren, a ne vemo. kaj pomeni kombinacija različiďh virusov in dejavnikov,« je povedal strokovnjak iz švicarskega inštituta dr. Peter Neuman, ki je obenem tudi predsednik evropske komisije, ki raziskuje prav ta pojav. »Pri vsem tem niso nedolžni niti čebelarji, ki pri zatiranju varoje niso naredili domače naloge,« je poudaril Neuman. Ekokriminalka m morilcem pesticidom Manj natančen je bil Neuman pri pojasnjevanju, kateri pesticidi bi lahko usodno vplivali na čebelje družine. Zanje pravi, da ne vedo natančno, kaj lahko naredijo imunskemu sistemu. Odgovor na to vprašanje je povsem enostavno servirai samostojni raziskovalec Anton * tos DEŽELA ZDRAVJA DEŽELA ZDRAVJA v soboto, 5. 4. 2008 tS3v Planetu Tuš Celje Dežela zdravja Ob 10.30 uri v kinodvorani št. 7 Ob 10.00 uri Delavnica za otroke* Putka Zdravka bo znova izobraževala in navdihovala "piščančke" v "koko šoli". Brezplačno predavanje Sanje Loniar In Antona Komata o tem» kako je voda pomembna za razstrupljanje telesa, kaj sploh je voda, kako delujejo strupi v pitni vodi na naše zdravje in kako se zavarujemo. Od 10«00 ' stojnicah boste spoznavali različne do 14 00 ure ."^^^vne načine razstrupljanja telesa. tednik o^^^tje Po podatkih Čabalarskenua Slovsnija smo na Cfiljskem izgubili polovico čsbeljih družin, po podatkih Štajerske čebelarsko zadruge Celje pa so čebelani povprečno izgubiti 30 odstotkov družin. Komat. »Znova je pred nami ekokriminalka, za katero je jasno kot beli dan, da so morilci pesticidi. Spomnimo se leta 1998, koje umrla več kot tretjina od 1.100 zastrupljenih čebeljih družin. V tem primeru so analize pokazale, da je biJ nepravilno uporabljen živčni stiup pa-ration, saj je v litru vseboval smrtno dozo za 200 odraslih ljudi. Podobna zgodba se je zgodila leta 2004, ko je znova pomrlo na stotine panjev. V tem primeru je bil uporabljen živini strup imidaklo-prid. Francoski čebelarji so dosegli prepoved uporabe, a pri nas so kmete potolažili s subvencijami, medtem ko je proizvajalec natvezil stari )§tos<. da še ni zadostnih dokazov o nevarnosti pesticida za čebele. Obenem isti proizvajalec drug izdelek, ki vse-buje isto kemikalijo, reklamira prav z besedami, da ta pripravekuniči mravlje in termite tako, da se prenehajo hraniti in so nesposobni vzdrževati svoje kolonije, zaradi padca odpornosti pa postanejo ranljivi za vse vrste bolezni. Torej strup tudi v nesmrtnih dozah povzroča motnje v komunikaciji čebel in s tem izstradan) e čebelje dru- žine- Ravno 10, kar v sloganu našteva proizvajalec, se dogaja zdaj tudi čebelam, ki prav tako živijo v kolonijah!?« Kaj lahko storimo? »Čebelarji naj že enkrat svoje Čebele umaknejo na varno v gozdove, kmetje bodo ostali brez pridelka sadnega drevja in ajde, ml državljani pa končno zabtevajmo, dase pesticidi izdajajozgolj na recept,« poziva Komat. i- In zakaj je to znanstvenikom tako težko dokazati? Vsak čebelar ve, da čebela, če je bolna, izleti Lz panja In umre nekje daleč proč. To je pač njihov naravni instinkt. Jasno, da jih je potem težko najti, saj jih, če že druga ne, pojedo ostala bitja,« pojasnjuje Komat. »Naj poudarim Še nekaj. Imidakloprid se nabira tudi v rastlinah, Še posebej v cvetnih delih rastlin. 21nanstveniki so dokazali, da se ostanki tega pesticida nahajajo tudi v belem sladkorju, saj semena sladkorne pese izdatno namakajo v ta strup. Zato so umirale tudi čebele, ki so bile v času zim-skega mirovanja hranjene z belim sladkorjem.« Revščina za vse? Ne samo. da izguba čebel močno po žepu udari čebelarja, posledice izginjanja čebeljih družin so precej bolj daljnosežne. Če 80 odstotkov sadja in žele-njave oprašljo čebele, to posledično pomeni, da sta skoraj dve tretjim človekove prehrane odvisni od čebel. »Kot opraševalka je čebela kar 20-krat bolj pomembna kot zgolj ekonomsko vzeto za čebelarja, zato verjamem, da bomo s stroko in z ministrstvom našh rešitev, kako čebelo ohraniti,« je optimističen predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Bolj pesimističen je Komat, saj imidakloprid kljub še dvema vmesnima pomoroma čebel pri nas ni prepovedan. »Pri tem ne gre za strokovno, ampak politično odločitev, za moč kapitala. in prav zanimivo bo slišati. kakšne bajke si bodo zdaj kot razlog izmislile pooblaščene uradne inštitu-cije in plačani ekspertokra-ti, ki sedijo v njih,« je vprašljivo zaključil Komat. ROZMARI PETEK II LJUDSKA CELJE Ker j9 već znanja danes već uspeha jirtrk www.lu-ceije.si ewwjmuucA L** Ù4» eew* VABIMO K VPISU: Pred§oldkd vzgoja - poklicni Éeóaj ter 3. in 4. tetníK Splošna gimnazija - 3. Ir> 4. ^ik Ekonomski tehnik- FH po končam trgovdlti soli • Prodajalec-prekvalifikacija ter vpis v 1. letnik « Pek/slaščičar^onditor-vpis v 1. in 3. letnik • Natakar-vpis v 1. letnik TEČAJI IN DELAVNICE - Tečaji tuJIh jezikov - ^h>éní. poslovni, konveaaclja * Retorika In komunikacija; • Forex-trgovanje z valutami; Desetprstno slepo tipkanje; Težka gradbena mehanizacija; Osnove astrologije; numerologija NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE • Izvajalec zidanja in ometavanja, betonskih del, dei nizkih gradenj - prever^ie 23. 4. OS • Soclalnioskrbovalec na domu-začetek8. 4. 08 Prijave in informacije: TeL: 03 428 67 SO; e-niâih info^Iu-ccfic.st ali osebr^o na Ljudski univerzi Celje St. 27-4. april 2006 GOSPODARSTVO O cetis Kdo so najbogatejši? Med najpremožnejšimi uspešni podjetniki iz savinjske regije v reviji Manager, ki objavlja odmevno vsakoletno lestvico 100 najpremožnej' ših Slovencev, je na prvem mestu »uradno« znova celjski podjetnik Mirko l^iš. Njegovo premoženje iz skupine Tuš ocenjujejo na 5S0 milijonov evrov. V zadnjem času je v zvezi s prvim možem ÉngroluSa najbolj odmevala novica, da namerava tretjino svoje poslovne verige ponuditi v odkup javnosti. V zvezi s tesnim sodelovanjem z EngrotuSem pa je na 73. meslu lestvice kot novinec Celjan Tomaž Smeh iz ljubljanskega podjetja Smeh, ki ponuja trgovinsko opremo (prav tako ga omenjajo med posamezniki, ki so med največjimi lastniki NLB). Celjan med najpremožnejšimi vzhodnimi Evropejci? Na zadnji lestvici 100 najbogatejših vzhodnih Evropejcev, kjer je bil pogoj za uvrstitev 500 milijonov dolarjev» ni nobenega Slovenca, vendar se to lahko letos spremeni. Tako se lahko zgodi, da bodo nanjo uvrstili Celjana Mirka Tuša. Na odmevni lestvici, ki jo pripravlja poljski tednik Wprost. je med stotino skoraj polovica Rusov ter trije Srbi in dva Hrvata. Slovenski milijonarji s Celjskega 2007 Ocsna pritnoienj« Mes 10 J Ime in priimek Ornžba (vniioEUR) 1. Mirto Ti^ sItopáaTtfl 23- PrvncRiocn« Surovina, Koto, Gradir 3B.S 29. ToMiRnM Tomnfl Consultins, En 3Z.6 37. GndoOtDMe Era 26.6 41). SavflfiriÇ Korun Katsi 2S 42. Maks ifl Simona Bastl Makilm 24.4 87. Zdrtvko Zofohtt ZigozM 16.2 73. TonOftntaviik Opiait 14,5 Vir rav^a Manager Na lestvici stotih najbogatejših, kjer je letos tretjina novih premožnežev» je še več Imen s Celjskega. Tako je kol novinec na 23. mestu Franc Riemer iz Slovenskih Konjic, katerega imetje izvira s področja gradbeništva. Na 2d. mestu mu iz naših krajev sledi Tomaž Ročník, ki ima preko svojih družb številna manjša podjetja ter različne lastniške deleže. Med drugim je lastnik skoraj tretjinskega deleža velenjske Ere. Na 37. mesto je revija Manager uvrstila 70-odstotnega lastnika Ere holdinga, G vi da Omladiča. ki je na lestvici stotih najpre-možnejših med novinci. Na 40. mestu sledi Še en Konji-čan, Savo Crilj iz Konusa Ko-nex, ki mu na 42. mestu sledita Celjana Maks in Simo- na Bastl. skupaj z družbo Maksim, ki posluje tudi na Balkanu. « Z Managerjeve lestvice 100 najbogatejših Slovencev so letos izginili tudi nekateri podjetniki iz celjske regije. Tako je bil lani na 62. mestu Aleksander Jančar (Maksim iljanj, na 69. mestu Franci Pliberšek (MIK) ter na 99. mestu Ivan in Tatjana Píajfar (Inpos). Iz Savinjske doline se je znašel kol novinec na lestvici na 67. meslu Zdravko Zagožen iz cvetočega družinskega podjetja Zagožen (proizvodnega in trgovskega podjetja za zunanji vodovod in kanalizacijo), ki jeza-čelo delovati sredi sedemdesetih let. Na 73, mestu sledi Razvpita družina Zorana Jankoviča se je na Mana-gerjevi lestvici najbogatejših Slovencev znašla na )>komaj« 64. mestu. Ljubljanski župan pa je zato najbogatejši na Managerje-vi lestvici slovenskih politikov, kjer mu na 2. mestu sledi Zmago Jelinčič Plemeniti ter na 3. mestu ministrica za zdravje Zofija Mazej KukoviČ iz Šaleške doline (ki je petinska lastnica druž^ Esotech). Se en podjetnik s konjiškega konca, Tone Ofentavšek iz Tepanja, lastnik podjetja Oplast, ki izdeluje za zahodnoevropski trg ročno orodje« Nekateri z Managerjeve lestvice stotih najbogatejših, ki so jo v uredništvu pri-pravljaJi več mesecev, točnosti podatkov oporekajo, drugi ne. Zaradi pregovorne slovenske zavisti je treba opozorili, da so se na lestvici znašli tudi ljudje, ki so prišli do svojega imetja s trdim in odgovornim, vendar tudi finančno uspešnim delom. Vsi seveda ne. »Bolj bo normalno bili bogat, premožnejša bo celotna družba,« komentira letošnjo lestvico Bojana Humar iz revije Manager. BRANE JERANKO Kulinarična vetrnica Slovenije Celjska območna obrtna zbornica je predstavila vodnik po gostiščih savinjske regije, ki so ga poimenovali Kulinarična vetrnica Slovenije. Vbrošuri je predstavljenih 30 najboljših ponudnikov gostinskih storitev, ki so večinoma Člani obrtne zbornice, z njo pa želijo približati kulinarično ponudbo regije širše* mu krogu ljudi, pravi predsednik zbornice Miran Gracer. Dva podobna kažipota je zbornica pred Časom že izdala in v njiju predstavila ponudnike osebnih storitev in avtomobilskih dejavnosti, zdaj so na vrsto prišli gostinci. Avtorji so za pripravo, fotografiranjem preizkušanje jedi porabili pol leta, brošura pa je ena lepših s tega področja. Ob bogatih fotografijah je opis posameznih gostiln in hotelov poleg v slovenščini zapisan še v angleščini, saj bo brošura namenjena tudi turistom. Razposlali jo bodo gospodarskim subjektom v regiji, z njo bodo založili turistično informacijske centre, občani pa jo lahko brezplačno dobijo ali naročijo na obrtni zbornici. Sicer pa se zdaj na celjski obrtni zbornici že začenjajo priprave na praznovanje 40-letnice prihodnje leto. ^^ ^ gp^g ^^^^^ - it. 27-4. april 2008 Kargo trade na svojem Podjetje Kargo trade se je v soboto kot drugo podjetje naselilo v novi obrtno-poslovni coni v ArcUnu. Po sedemnajstih letih obstoja je podjetje, ki nudi celoten servis za tovorna vozila, od najemnih prostorov prišlo do lastnih in predvsem dovolj velikih. Do zdaj je podjetje delovalo na dveh ločenih lokacijah, možnosti za širitev pa tako v Žalcu kol Vrbju pri Žalcu ni bilo. »Osem let smo se trudili pridobiti potrebna dovoljenja za širitev, a še do zemljišča nismo prišli. Zdaj smo zaradi tega Še veseli, saj smo v Vrbju vozili po blatu, tu pa imamo asfalt,« je zadovoljen direktor Igor Hrustelj. »Edino, kar pogrešamo, je semaforizirano križišče. Ga sicer gradijo, trenutno pa morajo naši tovornjakarji skorajda izsiljevati prednost, da pridejo na cesto.« V podjetju, v katerem delujejo servisna delavnica, vulka-nizerstvo, avtopralnica ter manjše skladišče, je trenutno zaposlenih 17 ljudi, s širitvijo skladišča kot tako imenovanega zbirnika tudi za druge prevoznike, ki potrebujejo le začasno skladiščenje, pa nameravajo Število zaposlenih še povečati. Čeloma naložba v Arclinu jih je stala 1,5 milijona evrov. ROZMARl PETEK Tes tudi na plin v Termoelektrarni Šoštanj so v torek uspešno opravili tehnični pregled prve od dveh plinskih turbin, ki bo začela delovati na bloku 5. S tem 50 storili pomemben korak za varstvo okolja, saj se bo za desetino zmanjšala emisija ogljikovega dioksida na kiJovatno uro električne energije. Ob bloku S bosta nameščeni dve plinski turbini, druga naj bi začela delovati septembra. Kot je povedal direktor šoštanjske termoelektrarne Uroš Rotnik, se bo T^ s plinom kot enim od energenlov za proizvodnjo električne energije termoelek-U'ama zapisala med večne energetske lokacije. Kljub plinu v Šoštanju ostaja primarni energenl velenjski lignit, ki ga bodo lahko kopali, seveda ob gradnji bloka 6, ki bi omogočil večji izkoristek, še nadaljnjih 40 let. US KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE, d.o.o. Petrovče 237, 3301 PCTROVČE râ2pisuie prosta detovna mesta 1. V KONSTRUKCMI IN PRIPRAVI DELA -1 prosto delovno mesto (m/ž) 2. KUUČAVNIČAR/MONTHR • 1 prosto delovno mesto sploh severni del od štajerske avtoceste do avstrijske meje. V torek so se župani '>hltrocestnih« občin spet srečali s predstavniki ministrstva za okolje, pri čemer na vpraSanje. če so izvedeli veliko novega, velenjski župan Srečko Meh odgovarja, da žal ne. »Povedali so, da je predvidena trasa edina in da jo bodo kot infonnacijo aprila dali na vlado in nato naročili idejni projekt. Sicer niso povedali nobenega datuma,« pojasnjuje župan MO Velenje Srečko Meh. »Pomembno pri tem je, da je trasa določena, da bo idejni projekt narisan v merilu ena proti tisoč in da so možni odmiki do 20 metrov ali več. Sicer so pripravljalci upoštevali nekatere spremembe. V Velenju smo predlagali traso med obema jezeroma» pri kateri bomo vztrajali.« Je že znano, kakšni bodo nadaljnji po-stopki v MO Velenje, ki jih bo verjetno prevzelo ministrstvo? Javna razprava bo kasneje, ob sprejemanju državnega lokacijskega načrta, vendar se to zagotovo ne bo zgodilo letos, mogoče prihodnje leto. Datum, ki ga je napovedal predsednik vlade, torej da bi lahko začeli graditi leta 2008, je bil utopičen, vendar dober zato, ker smo zaČeU premikati roke. Namera ministrstva je prava, vendar če ne bodo hitro povedali rokov, bomo začeli opozarjati z ustavitvijo prometa. Tovrstne pobude so že bile, dosíej smo jih nekako premostili. Vendar če ne bo razumevanja, bomo prisiljeni na nek način ustavljati promet. Ne tako, da bi škodovali prebivalcem, opozarjali bomo samo, da se nič ne dogaja. Mnogi, sploh Civilna iniciativa Braslov-če, menijo, da hitra cesta nastaja zaradi Velenja, pri čemer je slišati tudi očitek, da je namenoma izbrana trasa F2. ki vodi mimo Gorenja? Kaj predlagajo v Braslovčah, ta trenutek ne vemo, ker prave javne razprave Se ni bilo. Tudi če bi to cesto delali samo zaradi Gorenja, bi država pokazala modrost, saj podjetje daje delo mnogim ljudem. Je močan generator razvoja, ki je odvisen od logističnih povezav. Tu so še druga podjetja, da o gospodarstvu celotne Koroške ne govorim. Nemogoče pri tem je, da bi hitro cesto delali na obstoječi cesti Arja vas-Ve-lenje, ker smo potem res mrtvi. Vsaka nesreča, vsak zastoj na tej relaciji potegne za sabo kilometrske vrste. Gradnja po obstoječi cesti je najslabša možnost in nam naredi največ te^v. V Velenju, kljub strinjanju s hitro cesto, postavljate tudi svoje zahteve ... V bistvu zahtevamo, da se sedanje cestne povezave od Velenja posodobijo in ohranijo. Zahtevamo tudi, da se čim prej začne gradnja od avtoceste proti Velenju, kjer je tudi največ problemov, ki počasi postajajo nepremostljivi. Ce se v Hudi luknji zgodi nesreča, je promet s Koroško zaprt. Zato mislimo, zahtevamo in bomo veliko nare-dih, da te povezave ostanejo in da dobimo še novo. V nasprotnem ne bo treba deiaii ceste do Gorenja, ker bo Gorenje šlo. In vsi bomo živeli v lepi, prijazni deželi, predvsem od ljubezni in kmetijstva, od pesticidov in podobnega. Cesta je razvoj in okno v svet - vsi, ki so jo dobili, so se hitreje razvijali. Vemo, da ste odločen zagovornik ustanavljanja Savinjsko-Šaleške pokrajine, ki je najverjetneje ne bo. Smučarski center Goite? »Mislim, da je center dobra priložnost, prav je, da podpremo projekt, vendar bi se ga morali lotiti tisti, ki se na to spoznajo.« Poslovne cone? »Njihova gradnja bo možoa od Braslovč in Smartnega, ob hitri cesti. Tako bo počasi nastajala industrijska razvojna regija, ki se bo razvijala proti avtocesti. To je del vizije in razvoja.« Pokrajina Sa-Ša, tudi če ne bo oblikovana, živi. V Savinjski statistični regiji je namreč izjemno težko sodelovali, RRA Celje v preteklosti ni dobro delala in ne verjamem, da se bo hitro spremenila. Ne nasprotuje samo MO Velenje, večina občin nasprotuje centralizmu, ki ni dober. Seveda bom vesel, če se bo Celje razvijalo. Vendar se morajo razvijati tudi Ljubno in Luče ali Kozje in Šmarje, vsaka občina. Razvoj Velenja je Še najmanj problematičen, razvijati se mora celotna regija. Že zdaj je v Celju gneča, treba bo najti urbanistične in logistične rešitve, da bo upravno, kulturno in še kakšno središče. Zdaj »mora« vskočiti politika. Ste namreč Član SD, ki je, razen Bojana Konti-ča, praktično zrušil pokrajinski paket. Strankarski kolegi mi razlagajo, da so vsebinski zadržki, vendar gre za politiko. Očitno je ocena, da se pokrajine ne smejo sprejeti, močnejša, kot da morajo biti, imeli smo dovoij Časa, da bi jih lahko narediU, kakršnekoli smo želeli. Sa-5a je bila dogovorjena od začetka, podobno bi lahko bilo drugje. Vedeti je treba, da je za Ljubljano to ribarjenje v kalnem dobro, za nas pa ne bo vseeno. Marsikatera sredina se ne bo razvijala - vsi drugi argumenti so »mimo«. Vpliva znotraj stranke nimam, in ko bo dokončno odločeno, bom tudi sam, kar zadeva politike, naredil nekatere korake, ki jih danes ne napovedujem. Odločitev, da pokrajin ne bo, je dolgoročna, ker jih tudi v naslednjem mandatu ne bo. Če bi jih sprejeli, bi jih lahko spreminjali. Sam pa za šalo pogosto rečem, da bi bilo, podobno kot šest škofij, šest pokrajin popolnoma dovolj. Zdi se, kot da si Celje in Velenje kar konkurirata z ustanavljanjem univerz? Sanjati o neki univerzi in šele potem o programih je narobe. Središče bi moralo oblikovati visokošolske programe in jih us-kiaditi z drugimi. Podobno je s poslovnimi conami - če bo vsaka občina naredila svojo, je vprašanje, koga bomo sploh dali vanje. Ne da jim nasprotujem, vendar bi bilo treba pogledati, kaj načrtujemo. Vsi vemo, da ni delavcev, samo v Velenju je že več kot tisoč tujcev. Boljše bi bilo prestrukturiranje gospodarstva in zaposlovanje ljudi z visoko izobrazbo. Ne mislim, da je delo v Vegradu za trakom manj vredno, ampak gre za naše ambicije, kaj bomo delali. Zato je konkurenca programov na izobraževalnem področju nesmiselna. V Vele- nju nima smisla delati visokošolske ustanove, če je v Celju, in obratno. Ravno tako bi bib treba srednješolske programe dati v še kakšen drug kraj. To spoznanje je spoznanje regije, sicer bodo v Kozjem ali Solčavi imeli ravno toliko problemov kot doslej. Se bo sploh dalo najti skupen jezik? Zagotovo, ni nobenega problema, vendar ga ne morem najti, če na drugi strani ni sogovornika. Ob tem je treba vedeti, da imamo inštitucije, ki bi se morale truditi za usklajevanje in ne da delamo vsak zase. Meni je prav všeč, da ima Celje tri avtocestne pri-idjučke, ker pa imamo mi cestne probleme, se ml zdi, da to ni dobro. Če rečem, da je eden glavnih načrtovalcev pri avtocestnem programu bivši župan Celja, tudi njega krivim, da je tako. Ko smo načrtovali hitro cesto skozi Šmartno, smo skušali pomagati tudi Zgornji Savinjski dolini. Tako razumem vlogo centra, ne pa da skrbi zase in je samozadovoljen. Kratek stik, če malo pretiravam, se je zgodil pri kandidaturi za evropsko prestolnico kulture (EPK), ko ste Velenjča-ni v povezavi z drugimi mestnimi občinami premagali Celjane. Ob tem ste menda ponujali sodelovanje? Še vedno ga ponujamo, saj mislim, da bi morala sodelovati vsa Slovenija. V kar ne- Novi direktor DDC, polzelski župan ljubo Žnidar? »Tb je dobra novica. Lju* bo Žnidar je dober in odgovoren župan in ravno tako bo dober direktor.« h ' Srećko Meh, že četrti mandat župan Mestne občine Velenje, je letnik I94S. Po izobrazbi je rudarski tehnik. Med konjički navaja preživljanje prostega časa z vnukinja, fotografiranje in namizni tenis. Je član SD. kaj sredin bomo morali pripeljati obiskovalce, saj lahko pokažemo veliko stvari. Pri kandidaturi je hudo, če postaviš popolnoma izključujoč predlog, kot je storilo Celje - samo, z nikomer drugim. To je napaka, ki je povzročila, da niso mogli umakniti kandidature in se nam pridružiti. Prepričan sem. da se še bo, saj si želimo v tem delu Evrope predstavili program, ki bo odziven. Vsakodnevni dogodki bodo bolj rutinska zadeva, pomemben pa je cilj: da us-tvarjahost na področju kulture postavimo v funkcijo razvojnega projekta in novih delovnih mest. Večkrat znate oávrkniti državo, da je mačehovska. Sodi odnos do Teša v ta kontekst? Ne državo kot celoto, mislim politiko, ki je na oblasti in ne bi smela dnevno spreminjati odločitev. Vsaka odločitev, sploh v energetiki, je dolgoročna- Preprosto želimo, da ima HSE, s tem tudi država, tudi do občin v Šaleški dolini enak odnos kot v Zasavju, Posavju in dravskih elektrarnah. Če so te občine upravičene do rent, morajo biti vse, Proizvodnja električne energije je neposredno vplivala na to dolino, jo zaznamovala, tudi razvijala. Vendar zdaj potrebujemo denar, če hočemo razvoj nadaljevati na drugih osnovah, ne v neposredni odvisnosti od obeh šaleških gigantov. V MO Velenje smo se strinjali z zmanjševanjem števila zaposlenih v premogovniku, vendar ob pogoju, da se bo povečevalo število delovnih mest v odvisnih družbah. To je naš pogoj, sicer bomo morali zadevo bistveno bolj zaostriti. Mislim, da HSE ne vodi prave politike, da je treba zagotoviti gradnjo bioka 6, s tem pa tudi odkopavanje premoga do leta 2040. Če se ozreva še malo po velenjski občini, id, vsaj tako na prvi pogled, postaja gradbišče ... Še veliko več bo tega. Je pa težko premakniti cikel naložb, saj je očitno treba začeti s poslovno-trgovskimi conami. Na tej osnovi se začenjajo tudi drugi programi. Velenje bo naslednja leta veliko gradbišče, sam si pa želim, da bi te novogradnje imele dušo, programe in ljudi, ki bodo tam delali. Tudi zato potrebujemo vsakega našega sodelavca. URSKA SELIŠNIK Poglfijte. kaka so v voziček dobesedno letele zamrznjene ribe! Seveda naša Tanja Seme ne bi bita tako u^nkovita brez odlične pomoci Tuševe Klavdije. Nakup za »okroglihft sto evrov! Vladavina brezplačnih nakupov v akciji Do polne-ga vozička brez mošnjička še vedno (raja. V sredo smo ujeli Marijo Olorepec iz La5-ke vasi pri Štorab. Marija je pred Šliriminut-nim brezplačnim nakupom, ki se ji je obetal, povsem presenečeno in navdušeno priznala, da je teden prej dirko s časom opazovala od blizu. Bila je namreč v Planetu TXiš in je našo hiiTO nakupovalko Tanjo Seme spremljala, kako je švigala in dirjala med policami sem 1er tja. Tokrat pa se je sreča nasmehnila njej. Marija Otorepec je med redkimi oziroma do zdaj skorajda edina, ki seje na akcijo brezplačnega nakupovanja pripravila. Pri sebi je imela nakupovalni listek, a je bil ... prekratek! Po dveh minutah nakupovanja je imela Tanja v vozičku vse, kar je Marija navedla z nakupovalne-ga seznama. A Marija je hitro pomislila» kaj se na njeni mizi znajde za zajtrk, kosilo ter večerjo, in voziček se je še naprej pridno polnil. In prišel je trenutek resnice. T^di ta teden je padla trimestna številka. Marija je prihranila »okroglih« sto evrov. ki Nasmeh pove vse. Marija Otorepec je v dmzbi svojega moza prišla po poln voziček dobrot, vrednih kar sto evrov. Naši medijski hiši pe je privoščila kastno torto konkretnega premera, s katero smo si posladkali delovni Četrtek. jih ne bo potrebovala za napolnitev hladilnika, ker je ta že nabito poln. In kaj je nagrajenka rekla, ko je izvedela za prihranek: »Tako sem srečna!« Tokrat smo prihranili »okroglih« 100, teden prej vi- sokih 142 evrov ... Vsega tega ste lahko deležni tudi vi! Izpolnite priložen kupon in pripravile nakupovalni listek. Morda bomo poklicali prav vas. P. S.: Naj bo vaš nakupovalni listek dovolj dolgi Oregicsin VHiRoicsta med dnigmkipovaIsBMfl osvoji pomagala, sta » lahko po napornem nakupovanju odpravila na brezplačno kosilo v Tusevo mtavracijo. VELIKA NAGRADNA IGRA Do polnega vozička brez mošnjička tus celje -'i ; o 95.9 100.3 90.6 hh? tulklub Ste že kdaj nakupovali brezglavo? Metali v voziček vse, (ar vam je bilo všeč, kar ste si tisti trenutek zaželeli? Novi tednik in Radio Celje vam v sodelovanju s trgovinami Tuš, tudi letos ponuja ravno to: Do polnega vozička brez mošnjička! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, )rez plačila. Kako lahko sodelujete? Izpolnite în pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj „nakupovala" želene izdelke, Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si, www.novitednîk.com in www«radiocelje»com. Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. KUPON Z3 sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička tul Ime in priimek: Naslov:_ 91S.« MU nAwm Št. Tuš klub kartice: Œracnniiii] Davčna ^wiifa^ Tpipfhn- • Podpis: it.27-4,«pril 2008 10 CEUI [ ŠTORi \ I;.-: Pravica se prebuja Osman Lutolli po več kot osmih letih dočakal vmesno in delno sodbo - Za nepotreben operativni poseg odgovorni bolnišnici v Topolšici in Mariboru, celjska pa ne Okrožno sodišče v Celju je koDčno razsodUo> kdo je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo je utrpel Os-man Lulolii zaradi opera-tivnega posega lela 1996. Sodba sicer ni končna, sdj sodišče o višini toženega zahtevka še ni odločijo. V vmesni in delni sodbi pa je odločilo, da so v celoti odškodninsko odgovorne Bolnišnica Topolšica in Splošna bolnišnica Maribor ter njuni zavarovalnici. Tožbe-ni zahtevek zoper Splošno bolnišnico Celje je sodišče zavrnilo. Začelo se je avgusta leta 1996, ko je Osman Lutolli zbolel za pljučnico. Zdravili so ga v Bolnišnici Topolšica. V času zdravljenja so mu naredili tudi bronhoskopijo 5 ščetkanjem bronhija za citologijo in trans bronhialno biopsijo za histološki pregled. Med pregledanimi celicami niso našli rakavih, v odšCipljenem vzorcu p^juč-^. nega tkiva, ici so ga pravfako poslali na pregled na pato-moriološki oddelek celjske bolnišnice, pa so našli rakave celice in postavili diagnozo »nediferencirani makro-celulami karcinom«. Rak na pljučih. Iz TopolŠice so ga napotili na odstranitev dela pljuč na oddelek za torakal-no kirurgijo mariborske bolnišnice. Pri operaciji 28. septembra 1996 so mu odstranili desni spodnji pljučni reženj. Med operacijo niso našli ne povečanih bezgavk ne tu- v Osman Lutolli morja, prav tako histološki preyed odvzetega pljučnega tkiva in bezgavk ni potrdil maligne raŠČe. O nujnosti ali nepotrebnosti operacije, ki je Osmanu Lutolliju spremenila življenje, so v sodnem postopku pridobili izvedensko mnenje. To med drugim navaja, da je bila odločitev za operacijo strokovno pravilna, vendar tudi, da je odločitev za operativni poseg stvar in-dividuabe presoje. Običajno se zdravniki v primerih nasprotujočih ali dvomljivih izvidov odločijo za dodatne preiskave. Ker se ne bolnišnica v Topolšici ne v Mariboru za to nista odločili, je sodišče zaključilo, da nista «izvedli postopkov, ki bi zagotovili nedvoumno diagnozo zdravstvenega stanja tožeče stranke, oziroma se nista prepričali v obstoj rakavih rašč.« Sodišče je tudi poudarilo, da so Osmana Lu-toUija kljub temu v obeh bolnišnicah prepričevali o nujnosti operacije. Zavrnilo je sklicevanje mariborske bolnišnice na veljavno medicinsko doktrino, češ da se nekatere kronične vnetne pljučne spremembe pljuč zdravijo le operativno. Sodišče ugotavlja, da Osman Lutolli ni bil operiran zaradi vnetnih sprememb in povečane možnosti ponavljajočih vnetij in ekužb v tem delu pijuČ, temveč so ga za operacijo prepričali s trditvijo, da ima smrtno nevarno rakavo raš-čo, ki je ob neoperiranju sto-procentno smrtna. Za celjsko bolnišnico sodišče ni našlo neposredne vzročne zveze s škodo, ki jo je utrpel tožnik. V tej bolnišnici so le postavili patohi-stološko diagnozo, niso pa predlagali, kako naj bolnika zdravijo, niti ga niso prepri-. čevali, naj se pusti operirati, s niti ga niso operirali. Za ope racijo zato niso odgovorni. Škoda, ki jo Je utrpel Osman Lutolli, je torej nastala zaradi premalo skrbnega ravnanja bolnišnic v TopoJšici in v Mariboru. Delna sodba je za Osmana LutoUija »prvi korak do pravice«. Obogaten z dolgoletnimi izkušnjami ni pretiran optimist, saj se zaveda, da se l^ko s pritožbami končna sodba odmakne v nedoločeno prihodnost. Na vmesno sodbo je čakal od leta 1999. MILENA B. POKLIČ S sosedom brez skupnega jezika Pri nadaljevanju gradnje nadvoza v Storah se zapleta že več mesecev, in to zaradi enega od sosedov, ki se z bližino novega objekta ne strinja. S pravnim zastopnikom zahteva od investitorja odkup svoje hiše ter povrnitev stroškov selitve na primernejšo lokacijo. V občinski stavbi so prepričani, da je zahteva bodočega soseda nadvoza na lipo pretirana. Menijo, da občina v njegove pravice ne posega, saj naj bi bilo s protihrupnim poročilom dokazano, da do povečanja hrupa ne bo prišlo. V teh dneh bo izdano gradbeno dovoljenje za drugo fazo ^adnje nadvoza, pri vsem skupaj pa župan Miran Jurkošek meni. da ni razlogov, da bi stranka postopku ugovarjala. »Predvidevam» da se bodo dela nadaljevala skladno po planu ter da se bomo septembra lahko prvič zapeljali po novem nadvozu,« je optimističen župan. BJ Dobrodelni pomladni ples Rotaract Celje, klub celjskega rotarijskega podmladka, pripravlja jutri v sodelovanju s celjskim rotary klubom dobrodelni pomladni ples. Program bodo obogatili s pokušinami, srečolovom, moderalor}i in glasbenimi gosli. Niti bosta imela v rokah Big Band Grosuplje in pevca Tanja Ravljen in Boštjan Korošec, tudi sama člana Rotaracta Celje. Ob družabnem plesu bo osrednji dogodek tekmovanje s plesalci in plesnimi učitelji iz Koroškega plesnega kluba Karmen. Na prireditvi bodo podelili donacijo trem celjskim celjskim ^mnarijcem za vsestransko odličnost in uspehe 1er Plesnemu forumu Celje kot pomoč pri organizaciji poletne turneje v Macao. BS novi tednik Franca Jazbeca so izključili Napovedal je pritožbo, o kateri bodo odločili v Ljubljani Občinski odbor Slovenske demokratske stranke iz Štor je izključil Člana Franca Jazbeca» ki je bil tri mandate župan, ostaja pa poslanec državnega zbora. Odločitev o izkllučltvl so sprejeli soglasno tako v iz-\^šilnem odboru kot v nadzornem odboru občinskega odbora SDS. Izključitev Jazbeca utemeljujejo z njegovimi podpisi, s katerimi je prevzel kot župan Občine Štore različne finančne obveznosti v škodo občine ter v korist zasebnega podjetja Hudournik, Občina ima račun zato blokiran že pol leta, do napovedane reSitve nastalega položaja pa ni prišlo, pojasnjuje predsednik strankinega občinskega odbora. Marjan DoberŠek. Med vzroki za izključitev je prav tako Jazbečevo prikrivanje podatkov o težkem finančnem položaju občine med primopredajo žu-pa no van ja njegovemu nasledniku, s čemer so obču- tili v občinskem odboru veliko politično škodo, poudarjajo v občinskem odboru SDS. O zahtevah po političnem slovesu Jazbeca je bilo iz občinskega odbora mogoče slišati že lani, ko so člani pričakovali njegov odstop. Ker se to doslej ni zgodilo» ga je občinski odbor pred nekaj dnevi izldjučil. Franca Jazbeca so o tem obvestili s priporočeno pošto, ki je bila oddana na pošti v ponedeljek. Jazbec se je na izključitev odzval v sredo ter napoveduje pritožbo. Tako je v izjavi za javnost omenil, da je za izključitev izvedel od novinarjev, saj pisnega sklepa še ni prejel Pri vsem skupaj ugotavlja, da izključitev iz občinskega odbora stranke zanj še ne pomeni izključitve iz SDS, zato bo izkori-stii možnost ter se v IS-dnev-nem roku pritožil. Takšno možnost mu namreč zagotavlja statut stranke. BRANE JERANKO JAVNe NAPRAVE, tf 9.0, T*nar«Ks a 49 3000C«l|e Tal: *3S6 3 425 64 00 vA«w)avn«HtapravB &i NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) m JAVNI VRTCI Mestne občine Celje obve^amo» da t>o VPIS OTROK NOVINCEV ZA SOLSKO LETO 2008/09 Od 14. 4. 2008 dO 50. 4. 2008. stars i naj s seboj prinesejo EM$0 za otroka ter davčno in EMšO itevllko za oba starSa. VRTEC ANICE ČERNEJEVE CEUE Vsak delovni dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Vpisujemo v enoti: SONCE, Kajuhova ulica 5. tei.r 428 64 50 es)o§ta: vrtec, an icecemej e ve@guest.a mes.si spletne straní: www.v-acern^eve.ce.edus.si VRTEC TONČKE ČEČEVE CEUE vsak delovni dan od 8. do 16. ure. Vpisujemo v enotah: CENTER. Kocenova utica 10, tel.: 428 25 80 CABERJE, Mariborska cesta 43/a. tel.: 425 70 30 HUDINJA. Ui. frankolovskih žrtev 38. tei.: 541 44 91 e-poSta: vrtec.toncke.ceceve@sio1.net spletne strani: www.rcc-lrc.si/vrtec VRTEC ZARJA CEUE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. ob torkih do 16. ure. Vpisujemo v enoti: 2iv ŽAV, Zagajškova uiica 8, tei.: 426 64 00 e-pošta: vrtec.ce-zarja^guest.ames.si spietne strani: v/ww.v-zarja.ce.edus.si a novi tednik polzela i žalec | mozirje | velenje | 11 Grad Komenda na Polzeli Komenda v prenovljeni podobi s pred dnevi podpisano pogodbo bodo na Polzeli začeli prvo fázo rekon struk* cije gradu Komenda, prefekta, katerega nosilec je Ob-čina Polzela in izvajalec del podjetje Granit iz Slovenske Bistrice. Celoten projekt je ocenjen na tri milijone evrov. Rekonstrukcija bo potekala v dveh iazah> in sicer prva od letošnjega do prihodnjega leta in druga do leta 2013. Grád Komenda, na griču sredi Polzele, je pomemben zgodovinski spomenik malteškega viteškega reda, ki je bil lastnik gradu od 12. stoletja. V 17. stoletju je bila Komenda mogočno poslopje z obzidjem in obrambnimi stolpi, medtem ko čas za tem gradu ni bil več naklonjen. Večje posege je grad spet doživel v 19. stoletju, medtem ko je čas 2. svetovne vojne pomenil njegovo ponovno okmjenje. Posebnost gradu je antični lev iz pohorskega marmorja, postavljen na stopnišini ograji tik poleg glavnega vhoda, kjer )e bila vzidana tudi plaketa s portretom Franceta Prešerna, ki je v Komendo pogosto prihajal na obiske k svojemu stricu, župniku na Polzeli, Antonu Muhovcu. Zadnjih 30 let je grad propadal, zato je njegova obnova in rekonstrukcija pomemben korak k ohranitvi kulturne dediščine na Polzeli. Občina bo z gradom pridobila veliko novih prostorov, primernih za razvoj turizma, kulture in družabnega življenja. V njem bosta prostore našla bodoči Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela in turistično društvo. »Velika pridobitev so ludi prostori za novo knjižnico in glasbeno šolo,« pove pol-zelski župan Ljubo Žnidar. Do prihodnjega leta bodo obnovili streho, uredili strope ter dokončali dela v kletnih prostorih. namenjenih za luristič-no-promocijsko in gostinsko dejavnost, ter pritličje za pisarniške in prireditvene prostore. V letih med 2009 in 2013, ko se bo začela druga faza rekonstrukcije, pa jih čaka obnova drugega in tretjega nadstropja 1er nakup opreme za knjižnico in glasbeno šolo ter vzpostavitev delovanja zavoda in turističnega društva. Vrednost prve faze je ocenjena na 13Î5 milijona evrov, od tega bo Evropska umja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj prispevala S75 tisoč evrov, medttin ko bo občina dodala 740 tisoč evrov. Višina sredstev za financiranje druge faze zaenkrat ni znana in bo odvisna od uspešnosti občine na razpisih za pridobite evropskih sredstev. MATEJA JAZBEC Foto: TT Bolero za diaiizni center v velenjskem Kulturnem doznu so pripravili 19., zelo uspešno dobrodelno prireditev ob materinskem dnevu, Bolero. V programu so nastopili mladi violinist Teofil MDen-kovč, pianistka Urša Roškar ter profesor Zoran Milenko-Vič. Vesele tone so dodali harmonikarji Harmonikarskega orkestra Premogovnika Velenje» oktet Deseti brat, Man-ca Špik, ženski vokalni trio Katrinas ter Tanja Žagar. Nasmejali so ifigenija, Don Cor-leone, Jože Napotnik In iskrivi voditelj prireditve Andrej Hofer. Zbranim ženam in materam so spregovorili Danica Avsec Letonja iz Slovenija transplant, dr. Rajko Golobinek iz Bolnišnice Slovenj Gradec, dr. Jože Zupančič, direktor Zdravstvenega doma Velenje, ter ministrica za zdravstvo Zofija Mazej Kukovič. Ministrica je ponov- no podprla postavitev oddelka dialize v Zdravstvenem domu Velenje in dejala, da bo obljubljeno pomoč zagotovila, na prireditvi Bolero pa so za gradnjo zbralo 7.348 evrov. Z istim namenom je na odru ustvaril sliko tudi slikar Jože Napotnik, le-ta pa bo krasila prostore dializne-gaoddelka, kinaj bi ga vzpostavili že v prihodnjem letu JOŽE MIKLAVC Zvezde za mozirske malčke V Mozirju že več let težko pričakujejo odprtje nove športne dvorane. Uradno jo bodo odprli konec meseca ob občinskem prazniku, že prej pa se bo v njej zvrstilo kar nekaj prireditev. Ena od njih bo dobrodelna nogometna tekma, katere izkupiček bodo namenili za nakup igral v mozirskem vrtcu. V Mozirju pričakujejo več znanih imen iz sveta športa, glasbe in politike, ki se bodo 18. aprila pomerila 2 gospodarstveniki iz različnih podjetij. Med drugimi naj bi se na dobrodelnem nogometnem spektaklu Vsi se radi igramo pomerili Zoran Jankovi Ć, Brane Oblak, Z]atko ZahoviČ, Ronaido PuŠnik, Uroš Serbec, Jože Potrebuješ in §e druga imena iz sveta športa, glasbe in zabave, ekipo pa je zbral Športni novinar in pobudnik prireditve Ivo Milovanovič. Ivo s Kolovrata, tako so ga poimenovali v Mozirju, saj v kraju gradi hišo in tako postaja krajan tega največjega zgomje-savinjskega naselja, je poudaril, da so se vsi »estradnl-ki« z veseljem odzvali povabilu na nogometno tekmo, saj bo izkupiček namenjen otrokom. »Ekipo sem sestavil v želji» da zmagamo, da bom lahko kakšen dan hodil po Mozirju kol pav,« se je pošalil Milovanovič in dodal, da so sicer vsi povabljeni vedeli, kje je Mozirje, vendar mnogi še niso bili tam. Peter Goltnik, ki je selektor »gospodarske« ekipe, v kateri bodo sodelovali direktorji iz o sred njeslo venskega. šaleško-štajerskega in zgomjesavinjskega območja, je poudaril, da ima nogometno srečanje poleg dobrodelnega tudi promocijski značaj. Ekipo gospo- darstvenikov bodo okrepili s Štirimi igralci malega nogometa, tako »da z levo nogo nas že ne bodo prema-gah,« kot je napovedal Goltnik. Vstopnice po 10 evrov so že v prodaji, na prireditvi pa bodo nastopili ludi Alya, ansambel Golte, Zgor-njesavinjski trobilni kvintet in številni drugi. Na novinarski konferenci, ki so jo pripravili v ponedeljek. je župan Ivo Suhover-šnik izpostavil, da so se »prišleki« dobro vključili v življenje in utrip Mozirja. Poleg Milovanoviča je bila mišljena Biserka Povše Tašič, direktorica mozirskega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino, ki v kraju pripravlja vse več prireditev, med njimi pa posebej napovedujejo tudi 12. april, ko bodo v novi športni dvorani pripravili dan odprtih vrat. US, foto: EM Peter Goltnik, hro Milovanovič, Biserka PovseTašrč in Ivo Suhoveršnik pred dobrodelnim nogometnim spektaklom Odprta cesta V prejšnji številki Novega tednika smo pisali o cesti v Sv. Jedrti oziroma Gotovljah» na katero je krajan, lastnik zemljišča, podri drevesa in s tem onemogočil promet. Kot so nam povedali v Občini Žalec, so cesto ob posredovanju policije za promet usposobili že minuli petek, prihodnji teden pa bodo nadaljevali pogovore z lastnikom zemljišča. US Proračun pod streho Ponedeljkova seja občinskega sveta v Žalcu je spel postregla z novim presenečenjem. Svetniki so praktično brez razprave in soglasno sprejeli 26 milijonov evrov težak proračun za letos, ob tem pa še proračun za prihodnje leto. V razpra\a je bilo večkrat slišati, da proračuna sicer nista idealna, vendar sta vseeno razvojno naravnana in pripravljena v okviru možnega. V letošnjem proračunu je upoštevanega precej evropskega denarja, ki so ga v Žal- cu pridobili za gradnjo mreže lokalnih cest in ekomu-zeja, veliko denarja pa je namenjenega tudi za gradnjo nove Šole v Grižah in doma upokojencev v Žalcu. Tako je sprejem letošnjega proračuna, zaradi znanih dogodkov, v Žalcu mineval precej drugače kot lani. Spet pa je sejo zapletlo zaključno poročilo nadzornega odbora (NO), ki je nadziral predlansko poslovanje Občine Žalec. Župan Lojze Posedel namreč predsedniku odbora Gvidu Hribarju ni do- volil predstavitve poročila, češ da v poročilu ni navedenega mnenja revidiranca. Po oceni Hribarja je šlo za grob poseg v avtonomijo 1^0, župan Posedel pa je menil, da morajo imeti vsi postopki enakovredno pozicijo. O i^oto-vitvah NO bodo svetniki razpravljali na prihodnji seji, med katero naj bi glasovali tudi o pobudi svetnice Tanje Razboršek Rehar, da naj bi predlanski in lanski zaključni račun Občine Žalec pregledalo računsko sodišče. US 12 šehtjmr i laško | dobje | novi tednik Šentjurski »nategcc desetletja Kulturni center je bil »na-teg« desetletja. S to dnevu ćisto primemo ugotovitvijo se |e začela prvoaprilska okrogla miza Šentjurskega foruma. Po desetletju intenzivnih priprav, dogovorov in aktivnosti v zvezi s kul* tumim centrom že dolgo ni nikomur več do smeha. »Vse skupaj nas ni pripeljalo niti ped bližje cilju,« so drug za drugim ugotavljali razpravljate!. Le uro pred napovedano okroglo mizo je župan mag. Stefan Tisel skiical komisijo za kulturo in tako naredil korak vsaj oa simbolni ravni. Kot je v začetku dejala mode> ratorka in znana šentjurska kuttumica Anita Kole-ša, je na koncu jasno le to, da kulturnega doma $e vedno ni in da stanje sedanjega že meji na kritično. Naj spomnimo, da je pred leti znani arhitekt Marko Mušič pripravil idejno zasnova kulturnega centra 3 knjižnico, glasbeno šolo, dvorano, galerijo in vso pripadajočo infrastrukturo. To je bil sicer eden izmed treh, a najbolj odmeven projekt. Arhitektura je bila všečna, impozantna, vredna šest milijonov evrov. Ki jih ni bilo kje vzeli. Vmes je knjižnica dobila prostor nad novo pošto, galerija je izginila neznano kam, glasbena šola pa se menda seli v Zgornji trg, ki bo brez tega postal ulica duhov. Pa še o tem imajo nekateri pomisleke. Očitno v resnici še vedno niso usklajene niti želje in potrebe, kaj šele realne možnosti. Mnogi so v razpravi izpostavili, da je pri tem treba biti vizionar Treba je misliti vsaj 50, če ne celo sto let naprej. Pa se zalomi. Bili vizionar s praznim žepom nima smisla, drobnjakarski arhitekt z drobižem v roki pa še toliko manj. Dejstvo je, da je občina zadolžena do skrajnih meja in da se bodo dolgovi začeli odplačevati le- ta 2010. Do nadaljnjega praktično vsa sredstva pobe-reta osnovna šola na Ponikvi in čistilna naprava v Šentjurju. Kot je dejal župan Tisel, naj bil kulturni center glavni projekt naslednjega mandata. Verjetno je o kulturnem centru dotlej realno težko govoriti. Glede na dolgo žejno pot kulturnikov čez vodo in na stanje sedanjega zadružnega doma pa je to na omenjenem srečanju povedal zelo previdno. Da so stvari res hudo na začetku, je jasno takoj, ko omenimo samo lokacijo. Ki še ni dorečena, pa tudi prostorske načrte je treba znova umestiti. Vseeno je prevladovalo mnenje, da bi zdajšnji dom porušili in na istem mestu gadili dvorano z vsaj 400 sedeži in pripadajočo inira-strukturo. A za začetek bo morala občina iz stavbe izseliti sodišče ter mu zagotoviti nove prostore. Ti bodo najverjetneje v prizidku občinske stavbe v sodelovanju mini- Sentjurski fonim je bil tokrat zslo dobro obiskan. O pareei in aktualni temi so med dragim spregovorili kuhumlki, gradbeniki, politiki, predstavniki občine m krajevne skupnosti. strstva za javno upravo. Jasnega odgovora na najbolj bistveno vprašanje, kdaj bo občina v ta namen sposobna zagotoviti od šest do deset mi- lijonov evrov, tudi tokrat nismo dobtU. Je pa dejstvo, da do leta 2020, ki se ga je tudi omenjalo, sedanji kulturni dom enostavno ne bo zdržal. Zna se namreč zgodiU, da komu, bog ne daj, pade kos stropa na glavo. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GREGOR KATIČ Marofu še ena priložnost? Znano je. da namerava družba Marof investicije iz lahkega v Rimskih Ibplicah zgraditi medgeneracijski center Sončni svet. Dom za starejše ^>čane Rimskotopličant že ne^rpno pričakujejo, saj se obljube o njegovi i^adnji vlečejo že vrsto Jet Negotovosti pa še ni konec. Medgeneracijski center naj bi zrasel na občinskem zemljišču zaliodno od osnovne šole v Rimskih Toplicah, pri čemer je laški občinski svet lani poleti družbi M^oř investicije za omenjeno zemljišče tudi podelil stavbno pravico za dobo 99 let. Edini pogoj za dejansko uporabo zemljišča je bila čimprejšnja pridobitev koncesije za domsko varstvo. Zato sta občina in investitor pred podpisom pogodbe o stavbni pravid sklenila še poseben dogovor, da se v primeru. Če investitor ne bo pridobi] koncesije» pogodba o ustanovitvi stavbne pravice razveljavi. In godilo se je prav to. Družbi Marof investicije koncesije na javnem razpisu, ki se je zaključi 26. novembra lani, ni uspelo pridobiti, zato ji je Občina Laško 17. marca v skladu s predhodnim dogovorom posredovala pogodbo o predčasnem prenehanju stavbne pravice in izbrisno dovoljenje. Dva dni zatem so na občini prejeli prošnjo družbe Marof investicije za podaljšanje roka za začetek izgradnje doma Sončni svet. Zadevo so minuli teden obravnavali občinski odbori za gospodarski razvoj občine, urejanje prostora in komunalne dejavnosti ter odbor za drui^ae dejavnosti in društva. V vseh treh so se strinjali, da prošnji ugodijo. o podaljšanju roka [za dobo trajanja naslednjega razpisa za koncesije) pa bodo v sredo na seji občinskega sveta odločali tudi laški svetniki. BA ^ z občinskih svetov Proračun v javni razpravi DOBJE - Pet mesecev od zadnje seje in že drugo četrtletje financirano po odloku o začasnem financiratiju, ker proračuna za tekoče leto še ni, sta bila prva svetniška kamna spotike ob pretežno finančno naravnanem dnevnem redu. Kot so pojasnili, so še vedno v dovoljeruh zakonskih okvirih, v povezavi z zaključnim računom pa se bodo na ta način izognili tudi večini zapletov z rebalansi. Na prihodkovni strani zr^-ša proračun občine Dobje do; brih 930 tisoč evrov. Med glavnimi investicijami je obnova cest Lažiše-Jeseriik do Žibreta, Salezina, Večje Br-do-Lažiše do Kovačiča in povezovalna cesta Lažiše-Jese-nik. Za novogradnjo Jezerce-Repuš pa bodo v prihodnjem letu pripravili pravne podlage. Izpostavil: so tudi prekategorizacijo teh cest. ki bi bistveno olajšale financiranje. V prihodnjem letu je pod kulturnim domom proti Brezju načrtovana izgradnja rastlinske Čistilna naprava za 70 enot. Gre za pilotski projekt» ki bo v primeru uspešnosti v občini rešil problem odpadnih voda. Glede na specifiko terena in razpršenost naselitve bi bila izgradnja drugih čistilnih variant finančno zelo vprašljiva. Podobna težava pa občino tare tudi pri prijavljanju na razpise, saj v osnovi ni sposobna zagotoviti mi-lijonsldh sredstev, ki jih običajno zahtevajo za uspeh na različnih državnih in evropskih razpisih. Predlog proračuna je od včeraj v javni raz- pravi na spletni strani občine. Občani imajo i5 dni časa za oddajo pripomb in pobud. Kdaj v nov vrtec in stanovanja? DOBJE - Gradnja večfunk-cijskega objekta pri osnovni Šoii se počasi zaključuje. V spodnjih prostorih bosta knjižnica in vrtec. Po nekaterih napovedih bo slednji odprl vrata že v maju, čisto zagotovo pa septembra. Štiri stanovanja v zgornjem nadstropju objekta so prav tako že skoraj gotova. Trenutno opravljajo še zadnja zaključna dela, polagajo tlake in urejajo okolico. Kot je povedal župan Franci Salobir, je zanimanja precej. Za vse pa je možnost prijave na občini v Dobju še odprta. StO Cepljena bogatinka Da so bili šentjurski zdravniki, politiki in skladatelji Ipavci zelo vsestranski gospodje z nadvse zanimivim življenjem, vemo že dolgo. Malokdo pa ve. da se je Gustav Ipavec ukvarjal tudi sadjarstvom. S pomočjo Ferdinanda Ripšla, priznanega sadjarja, je vzgojil jablano, z zanimivim imenom bogatinka. Zanimivo je, da je z Ripš-lom sestavil tudi pesmarico. Od začetka aprila je (udi sadovnjak Šolskega centra Šentjur bogatejši za novo-cepljeno bogarinko, Cepiti jo je pomagal tudi župan Štefan Tisel. StO Na Hum Center za Šport, turizem, informiranje in kulturo Laško (Stik) pripravlja jutri, v soboto, rekreativni pohod na Hum> kjer bodo odprli tudi panoramski zemljevid. S pomočjo zemljevida bo lažje prepoznati okoliške vrhove. ki se ob lepem in jasnem dnevu vidijo s Huma. Start pohoda bo ob 9. uri s parkirišča pri gradu Tabor. Po končanem pohodu bo sledilo prijetno druženje ob pijači, jedači in ^asbi. Če bo jutri deževalo, bo pohod prihodnjo soboto, 12. aprila. BA ÍL in uaičL r i/ (uurLca pow in uaici^ou DVORANA TRI LILIJE LAŠKO Sreda, 16.4,2008 ob 1930 url Aosambei LOJZETA SLAKA, BRIGITA ŠULER, Radio GA-GA, GOLTB, OKROOU MUZiKANTJE, OORl Piesni oddelek Glasbene $ole Radeče - PGŠ Laško... Tie UŠKO, 03/ m 89 SO: T1C CEUE. 428 79 3$; "HC ŽALEC, 99/ 710 04 U: GostilniMAAJHA Aimskctapfle«. 675 Wt Hoi«l20NTAS«RUur, 03/748 12 50: QoatibuM OLfitDobl«.03/57»61 49 Coo2vstopnic«v predpfMai« 8 eiir C^ni vstofxiic^ rva koncici (a 10 «ur novítedník ra^iocelje Občino La»ke. Plvevutna LsikQ. Okrepieofllniea Mirj«ta, ^avlnM, Pekam« BrgWr, TurtslUn« kmetifa Kozmus novi tednik smabjerjj rooatic Večina prvih šmar^kih odraslih znaôkarjev v družbi pisatelja Marjana Marrncka, direktorja knjižnice Jožeta ČakŠa in vodje brahe značke Guste Crobin Branje namesto televizije V Šmarju pti Jelšah so zaključili prvo bralno znač* ko za odrasle. Od oktobra do marca je 19 značkarjev, sodelovalo jih je sicer Še već, uspeSno zaključilo akcijo. To pomeni, da so prebrali vsaj pet knjig, od tega dve iz seznama, ki ga je ob začetku pripravila knjižnica. ostale po lastni izbiri. Z uspehom prve sezone spodbujanja branja med srednjo in starejšo generacijo, ko je večina udeležerjcev prebrala Sketovo Miklovo Zalo, po eno Pavčkovo pesniško in Sivčevo pripovedno knjigo, so v šmarski knjižnici zadovoljni, pojasnjuje Gusta Grobin. Pridružilo se jim je veliko ljudi, ki radi berejo. Nekateri tudi iz bolj oddaljenih krajev. »K nam že 30 let hodi Betka Kovačič, sicer stara Smarčanka. ki živi vMa-ribom. Knjige ji zdaj sposojajo njeni otroci oziroma vnuki, veliko jih tudi kupuje, zato se je z veseljem priključila, a se nocojšnjega zaključnega večera zaradi bolezni ni mogla udeležiti. Poslala je vnuka, ki je prav tako veíik ljubitelj knjig. Uspešno je so- delovala tudi Ljubljančanka Zdenka SeiiSkar. îû sicer živi v Harinih Zlakah na HrvaŠkem, dela pa v Podčetrtku in se je prijavila v tamkajšnji knjižnici, saj smo bralno značko izvajali tudi v vseh dislociranih enotah. Skoraj bi lahko rekla, da jih najmanj prihaja tz trga Šmarje.« »Moški nimajo korajie«c Med prejemniki priznanj sta bila le dva moška. »Mislim, da moški sicer velik oberejo, a jim manjka koraj-že, da bi se udeležili bralne značke,« ugotavlja Grobino-va. Vlada Deželaka, ki tudi sicer zelo rad poseže po dobrih knjigah, je k letošnjemu intenzivnejšemu branju privedla nesreča, ki ga je priklenila na posteljo. »Tokrat sem veliko braJ knjige Ivana Sivca. Všeč mi je njegov čist slovenski jezik, lepo pripoveduje. Osebe, ki jih predstavi v romanu, so dognane kreature, ki jih lahko vidiš pred očmi.« i^av tako Adoli Marš kot upokojenec vedno najde čas za branje. »Mislim, da sem željo po branju po- www.radioceije.com dedoval po mami. Čeprav je bila preprosta kmečka ženska, je izredno rada brala.« Da bi njeni otroci veliko brali, si močno želi Danica Filder, ki jih na to navaja s prebiranjem otroških knjig, za svojo dušo pa rada prebere tiste starejših tujih avtorjev. »Večkrat se prav zaradi branja odpovem gledanju televizije. To me zelo sprosti.« Zaradi velikega zanimanja bodo bralno značko za odrasle Izpeljali znova poleti. »Na seznam poletne bralne značke bomo uvrsdîi precej knjig, ki so jih priporočili naši prvi značkarji. To so res takšne kultne knjige, na katere smo ml skoraj pozabili. Bomo pa seznam razširili še s kakšnim bolj zabavnim romanom, morda kriminálko in tako pritegnili še več ljudi.« A pred tem, z začetkom na svetovni dan knjige, 23. aprila, bodo pripravili prvo srečanje bralnega krožka. Ta je zlasti namenjen tistim, ki knjig ne želijo le brati, ampak se o njih tudi pogovarjati. »Naš bralni krožek bo potekal enkrat mesečno, predstavili bomo knjižne novosti in se tematsko osredotočili na avtorja, deželo ali na za skupino zanimivo temo,« nam je razložila Jana Turk Šulc, ki bo krožek, sicer znan pod imenom Beremo z Man-co Košir, tudi vodila. ANDREJ KRAJNC 13 Šentvid do veliice telovadnice Na zadnji seji so šmarski občinski svetniki potrdili novo različico postavitve telovadnice pri podružnični osnovni Šoli v Šentvidu. Občina je najprej nameravala telovadnico pri šentviški osnovni Šoli ob njeni dograditvi zgraditi že pred desetimi leti. a takrat ni uspela na razpisu za državno sofinan-ciranje» čeprav je bil za telovadnico že izdelan projekt in pridobljeno gradbeno dovoljenje, ki velja èe danes. Do lanskega poletja ministrstvo podobnega razpisa ni obja\nlo, po prijavi pa je bila občina takoj uspešna in bo s strani ministrstva za naložbo predvidoma v naslednjih treh letih dobila dobrih sto tisoč evrov. Svetniki so sicer že lani potrdili velikostni red telovadnice» ki bi sicer nekoli- ko presegala šolske normative in bi stala 500 tisoč evrov. Zdaj, ko so v občinskem vodstvu ugotovili, da imajo v občini premalo pokritih športnih površin, pa so svetnikom predlagali izgradnjo skoraj enkrat večje telovadnice, kot je bila sprva predvidena. Ta bo poleg pouka športne vzgoje ponudila možnost rekreativnega igranja vseh športov, razen malega nogometa. Svetnikom je občinsko vodstvo ponudili tri možnosti, poleg obstoječe in njene povtó-ne različice še osnovno, namenjeno le šolskim uram Športne vzgoje. A so svemiki takoj podprli predlog občinskega vodstva, da občina potrebuje še eno večjo telovadnico za razbremenitev šmarske, kjer že danes v popoklanskem času na morejo zadovoljiti vseh, ki bi se tam želeli rekreirati. Tako bo nova telovadnica, ki bi jo po izdelavi projekta in pridobitvi gradbenega dovoljenja začeli graditi prihodnje leto, velika 22 krat 25 metrov, visoka 7 metrov, v njej pa bo 600 kvadratnih metrov površin. Naložba bo občino stala 700 tisoč evrov, pri Čemer računajo še na sofinanciranje s strani hindacije za šport in iz športnega razpisa ministrstva za šolstvo in šport. Glede na minimalni standard za področje športa, ki določa 0,3 kvadratnega metra pokritih vadbenih povi^in na prebivalca, pa bo občini tudi po postavitvi nove telovadnice do normativa še vedno manjkalo več kot tisoč kvadratnih metrov pokritih športnih površin. ANDREJ KRAJNC Denar za lasebne fasade Staro trško jedro Rogatca je naselbinski kulturni spomenik, kjer se radi ustavijo turisti, ki si ogledujejo rogaške znamenitosti. V občinski stavbi si želijo, da bi imelo jedro Se privlačnejšo podobo, zato pomagajo zasebnim lastnikom stavb z javnim denarjem. Tako je Občina Rogatec pred nekaj dnevi objavila javni razpis za sofinanciranje obnove zasebnih iasad s pomočjo denarja iz občin- skega proračuna. Lani, ko je bil objavljen prvi razpis so se k obnovi prijavili trije zasebni lastniki, zato upajo, da bo zanimanje tudi letos, ko so možnost sofinanciranja razširili. Nalanski javni razpis so se namreč lahko prijavili le lastniki nepremičnin z glavnega trga, letos pa se lahko iz celotnega starega jedra Rogatca. Lastniki se morajo prijavili do 25. aprila, z izbranimi bodo nato sklenili pogodbe. BJ Vse bo hetiško v dvorcu Strmol so odprli razstavo betiških tkanin in vezenin, ki bo na ogled vse do leta 2010. Gre za razstavo Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, ki prikazuje dragocena oblačila, tekstilije in kulturno izročilo ene najstarejših madžarskih etničnih skupin, ki je do konca prve svetovne vojne Živela v okolici Lendave. Razstavo sta slovesno odprla direktorica soboškega muzeja Metka Fuj s ter rogaški župan in poslanec Martin Mikolič, Odprtje razstave so spremljali vezilska delavnica Moj monogram ter delavnica Moj barvni vzorec za najmlajše, pripravili so tudi prikaz izdelave značilne hetiške pričeske. V programu so zapele ljudske pevke iz prekmurskega Gornjega Lakoša. BJ 14 sl. kowjicel novi tednik Zarja za kmetice na Konjiškem Društvo kmetic Zarja, ki združuje preko 120 kmeUc iz konjiške in zreške občine, je prejšnji teden praz-novala I5-letnico delovanja. V Kuitumem domu Slovenske Konjice so pripravile slavnostno prireditev» že pred začetkom pa si je bilo mogoče v avli ogledati tudi razstavo jedi in slik. Dobrote, ki jih ustvarjajo njihove pridne roke, si je sicer na Konjiškem mogoče ogledati in poskusiti ob različnih priložnostih. »Ni nam težko vstati malo prej aJi potegniti večer v noč. To rade delamo,« pravi Karolina Črešnar, ki vodi društvo kmetic že sedmo leto. Brez dvoma uspešno: »Velik napredek smo dosegle pri prepoznavnosti društva. Sodelujemo na različnih prireditvah, izdale smo knjižico z recepti, sedaj, ob I5-lelnid, tudi zbornik.« To je listo, kar je videti na zunaj. Za kmetice od Pohorja do Mlač pa so pomembna njihova pogosta srečanja, pogovori in izled. Karolína Čresnar Na njih delijo veselje in težave. Veselje se poveča, težave zgubijo svojo težo. Vedo. kaj si želijo doseči: »Status kmetice v družbi še ru takšen, kot si želimo. V družbi smo kmetice Se vedno zapo- stavljene. Naša vizija je» da naš stan spravimo na raven, ko bomo povsod lahko s ponosom povedale, da smo kmetice, da bomo s svojimi rokami in s svojo pridnostjo, predvsem pa z ljubeznijo, ki jo vpletamo v vse, kar delamo, res postale tisto, kar si želimo,« pravi predsednica društva. Želijo si tudi, da bi lahko kot svoj poklic vpisale kmetica in ne kot sedaj, ko vpisujejo poklic gospodinja. »Saj smo gospodinje, a še marsikaj zraven.« Mnoge med njimi so zaradi premajhnih dohodkov na kmetiji prisiljene poiskati službo, da lahko obogatijo družinski proračun. Doma zato ni nič manj dela. »Težko je, a rade smo kmetice,« pravi Karolina Črešnar, za kateri pa je ravno obratna pol. »Na kmetijo sem prišla iz bloka» iz Velenja na Boharino. Delo v računovodstvu sem zamenjala za grablje in vile. Ni mi žal.« MBP Bolj poln in dražji vrtec z aprilom so v Vrtcu Slovenske Konjice začele veljati nove, višje cene. Za prvo starostno obdobje je cena dosegla 405 evrov, kar je za 11,8 več kot doslej. To je še vedno primerljivo s sosednjimi občinami in pod povprečjem v državi. Za drugo starostno obdobje je cena bistveno nižja, 283 evrov, kar pomeni le polovico odstotka več kot doslej. Konjiški občinski svet je povečane cene sprejel tokrat brez bistvenih ugovo- rov. Če se zanje ne bi odločili, bi se zgodilo tako kot lani, ko so morali pokrivati izgubo vrtca za leto 2006. Preteklo leto je lako vrtec zaključil brez izgube. Vrtec je ob praznovanju 60-letnice pridobil tudi dodatnih 32 tisoč evrov z odlično pripravljeno dobrodelno prodajo likovnih del. Porabili so jih za delo z otroki. Njihovo število se je povečalo, tako da je že preseglo število 500. Zaradi povečanih potreb so v vrtcu na Prevratu odprli nov oddelek za prvo starostno obdobje. Letos pričakujejo v vrtcih še več otrok. V plan so zapisali polno zasedenost 28 oddelkov za 532 otrok. Jeseru, ko bo po zakonu za drugega in nadaljnje otroke oskrba v vrtcih za starše brezplačna, pričakujejo Se več zanimanja za vpis. Če se bo število vključenih otrok bistveno povečalo, bodo zanje uredili prostore v Osnovni šoii V parku, ki je že sedaj povezana z enoto na Tattenbachovi. MBP Četrti semafor V Slovenskih Konjicah so v preteklih dneh dobili četrto semaforizirano križišče. Z n)im so rešili črno točko križišča pri trgoWni Hofer. Gre za začasno rešitev» saj je v tem križišču predvideno krožišče. Direkcija RS za ceste se je za začasno rešitev odloČila na osnovi analize stanja prometne varnosti na državnih cestah, ki je pokazala, da prihaja v tem križišču do večjega števila prometnih nesreč. S semaforji bo varnost v križišču večja, ko bo zgrajeno krožno križišče, bodo semaforje seveda odstranili. »Gradnja krožnega križišča je odvisna od pridobivanja projektne dokumentacije in zemljišč ter dinamike financiranja izvedbe iz sredstev proračuna,« je zapisat Jan Sajovic iz direkcije. Gradnja krožišča je povezana z izgradnjo prve etape obvoznice v smeri Oplotnice, o kateri sta se direkcija in Občina Slovenske Konjice že dogovorili. MBP Odlikovano sodelovanje z Madžari Koojičan Jože Kuzman, generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo, je prejel vi$úko odlikovanje ob madžarskem državnem prazniku, 15. marcu. Izročila mu ga je sekretarka z madžarskega ministrstva za obrambo. Sprejem je bil v vojaškem domu v BudiJii-pešti. Jože Kuzman je bil edini tujec, ki je v tem letu prejel tovrstno priznanje. »Odlikovali so me zaradi dobrega sodelovanja med našo in njihovo veteransko o^anizacijo. Leta 2001 smo z njimi navezali prve stike, zdaj pa vzorno sodelujemo. Pred dobrim letom smo jim pomagali pri sprejemu v Svetovno veteransko organizacijo. Mogoče pa je k odlikovanju pripomoglo čudi to» da smo že kar nekaj skupin njihovih veteranov gostili v naših krajih. Spoznali so dobrote in vina Zlatega griča in Okrepčevalnice Marguč v Draži vasi,« je pojasnil odlikovanec. EV POjSlillihlD yPhinHíííí^ KAKO RAVNATI Z BONSAI S cvetočimi drevesi, rastlinami in cveticami je življenje takoj za odtenek lepše. Zato vas v petek, 4. aprila, ob 17. uri vabimo na predavanje, ki so ga pripravili člani Slovenskega bonsaj kluba, na katerem boste izvedeli, kako ravnati z bonsajem, kakšne so njegove glavne značilnosti in kako ga"9 oblikovati od surovega materiala do žive umetnine. Naši svetovalci bodo ves čas na vofc^vsa vaša vprašanja in pomoč pri oblikovanju bonsajev, za katere pa je najbolje, da jih prinSittH^^^^oj' SVEČANA PREMIERA Cvetoča pomlad pa je tudi čas za ljubezen in romantiko. Nekaj takšr^a vzdušja lahko ujamete v sreddjg. aprila, ob 19. uri na pren^ni predstavitvi romantične kort^He Katera je prava. V njej mora očeVpiltični svetovalec Ryan, svoji ip-ietni hčerki Mayi ob ločitvi z njeno mamo pojasniti, kako je živel pred poroko. Med zanimivim razkrivanjem preteidostiJ^Aaya počasi spoznava, da îkaj preprostega. V tem 'čj^mu očetu pokazati, d^ za pravo ljubezen vendarle nikoli ni prepozno. SVETOVNI DAN ZDRAVJA V Planetu pa bodo tudi ta mese9 Skrbeli za boljše zd Slovenk in Slovencev. Ob svetovnem dnevu zdravja vsi, ki to želite, brezplačno izmerite raven holesterola, sla krvnega tlaka. Zdravstveni strokovnjaki vam bodo na voljo v ponedeljek, 7. aprila, med 930 in 11.30 ter med 16. in 18. ur^ VECER SWINGA Z^ ivijenje s plesom je lepše, pravijo, zato se v petek, 11. aprila, ob 21. uri dobimo na bowlingu Planeta Tuš na večeru Swinga. Ta ples ni samo za mlade, njegovi ritmi prebudijo še tako resno dušo, zato si dovolite in prestopite svoje meje z različnimi slovenskimi plesnimi šolami. u tví l^er So zvezde (joma pl ane Vtus.s I SKGROTUi Id^ C«std v lOa, 3000 Sloveniji KULTURA Obujena Račka V njej erotične fotografije in videa Gorana Bertoka Center sodobnih umetnosti Zavoda Celeia je po daljšem premoru spet obudil do-gâjanjâ v edini slovenski erotični galeriji Račka na Gosposki 3 v Celju. Jutri bodo ob 20. uri tam odprli razstavo fotografij in videa Gorana Bertoka. Bertoka v umetniških krogih poznajo predvsem po kontroverznih fotografskih dkJusIh, ki lemaiizirajo človeško telo v razponu od naslade do krhkosti in minlji' vesti- Avtor bo tokrat predstavil izbor iz svoj ih čmo belih iotografslclh serij (Stigmata. Omen), ki so nastajale v okolju sadonuzohističnih seksualnih praks. Bertokse skuša v svojih fotografijah dokopati do realnega, zato so njegove fotografije nekakšni Galerija Račka je v prostoru bivšega peep showa, zato je v prvi vrsti name-njena umetnosti« ki se tako ali drugače ukvarja z erotiko. Na ta način naj bi v tem prostoru provocirali meSčansko (ne)moralo> interpretirali različne oblike erotike, seksualnega obnašanja in hibridnih seksualnih Identitet. seksualni riiuali anonimnih prostovoljcev, Premierno bosta predstavljeni tudi dve video deli, ki sta nastali posebej za celjsko razstavo. Koperčan, letnik 1963, je di-plomiťal Iz novinarstva na FSPN. večinoma pa se posveča fotografiji in samostojnim ter skupinskim razstavam. Razstavo je mogoče viáoú do konca maja od torka do petka od U. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure in ob nedeljah od 14. do 18. ure. BS Globoko v prazgotj^nl12 000 let nazdj. takrsi, kofollo nebole^>s(o kot oko in narava nedolŽnd.Rnntafa PRAVOOA. 12 0001st A ostala nedotaknjena, $krlt3 na${m o^em, SaV^oča na trenutek, ko |o bomo za^l nespametnega pofetja potrebovali boli kot kAsrtod. In zdaj. ko )e ta trenutelffiapočit. nam je dovolila, da jo najdemo In ob2!utki> neponovljiv okus neokmjenlfnardve preKÍfemati) kabinet pri oûocih z najteqřmi motnlami spodbuja zaznavo različnih draSjajev informacije preko več vstopnih kanalov. Primeren je za avti ste. pomiritev otrok po izbruhih jeze, predvsem pa je namenjen tistim z najtežjimi motnjami, ki jim sicer praktično lahko nudimo zgolj nego. Veste, za nas je včasih uspeh že to. da s pripomočkom pritegnemo otrokovo pozornost vsaj za nekaj trenutkov.« Sčasoma bodo v kabinetu vpeljali še posnetke glasbe, aromatera-pijo ... Športni pedagog Milan Kranjc nam razkaže obnovljeni bazen, ki otrokom omogoča še večjo samostojnost pri gibanju. »Voda je velika motivacija za vestno sodelovanje na fizioiera-pevtskih obravnavah,« meni Kranjc. »Noben dosežek niti priznanje. dve smo sicer prejeli tudi za sodelovanje vprojek-tih na evropski ravni, ne pomeni, da je delo za nas kon-. čano. Za otroke želimo še bolje in več,« se strinja ekipa, kakršne v osnovnih Šolah zlepa ne boste našli. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Oâ Giazija Celje |e za priznanje predlagala predstojnica celjske območne enote republiške^ zavoda za šolstvo mag. Sonja Zaje. »S šolo že več kot IS let odlično sodelujemo na področju raziskovanja in razvijanja inovativnih pristopov pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. Sodelovali smo tudi pri pripravi novih učnih načrtov, številni strokovni delavci Šole so tudi soavtorji učnih gradiv»« pravi Zajčeva. Šola se je izkazala s projekti, kot so opisno ocenjevanje, individualizirani načrti, an^eščina. diagnosticiranje razvojnih in učnih težav, dan odprtih vrat in sodobne metode v poučevanju okoljskih vsebin. Ob uvajanju devetletke je bila OŠ Giazija mentorska šola za več predmetnih in vzgojnih področij. Šola je tudi študijsko središče za študijske skupine za celjsko m koroško regijo, strokovni delavci pa so si pridobili naziv multiplikator]! zavoda za šolstvo za različna strokovna področja. Rekreaciji pripisujejo izjemen pomen. Poleg telovadnice so otrokom na voljo se plezalna stena, bazen in najrazličnejši pripomočki. OŠ Giazija je priznanje Blaža Kumerdeja prejela v pnn vrsti zarBdi izjemnega timskoga dela: (z leve) Adela Vlašič Tovornik, Romane lebič, Marjana Šah Štrok, Suzana Rednak in Milan Kranjc. REPORTAŽA Mafa Beba popestri marsikatero urico. Namesto ženske klada in pehar upognjenoev Milan Blâtnik iz 0|striške vasi že več kot dvajset let »banda« in gosti klapo prijateljev in »boljše« polovice pri tem nič kaj ne pogreša VerjetJio ni ženske, ki ne bi že-lela ob sebi družabnega in humorja poinega moškega» za povrhu v^ga še odličnega kuharja. Samski» pa vendar nikoli sam, mojster kuhalnice, vajen bridkosti in sladkosti kmečkega življa je vse-stransici MUan Blatnik, doma iz OjsIriŠke vasi. Za srečo nista potrebna dva, je v nas in okoli nas. Spoznanje, íd ga spremlja več kot dvajset let, odicar dobiva zaradi samskega življenja vsako leto leseno klado v opomin. V OjstriŠki vasi. tik ob cesti sloji Blatnikova domačija. Dom 62-let-nega Milana je na Široko odprt njegovim prijateljem in drugim spogledljivcem z veselim in družabnim življenjem. »Pepelnica me obdari s klado,« začne pripovedovati širokosrčni Blatnik. Kaj za vraga ima klada s pepelnico, dan po pustu In začetek postnega Časa, ko so grešnike posipali s pepelom in se verne duše koi zaukazano držijo strogega posta? Milan hiti s pojasnilom, da je od božiča do pusu po stari ljudski tradiciji čas veselja in ženitve, nakar nastopi Čas vzdržnosti in različnih zapovedi, ko se lahko ženijo le vrabci in mački. In nekoč je pomenilo sramoto, da so zlasti dekleta, in tudi fantje, do pepel-nice ostajali samski. Zato so domačini »izvajali« pritisk in po vasi v spremstvu maSkar vozili ploh, klado ali kaj drugega za »strice In zarjavele device«, ker, da »je prišla pepelnica in on ali ona je ostala samica« oziroma samec. V opomin zaradi samskega življenja bi se na Milanovem dvorišču v teh letih lahko nabralo že dvajset klad. »A jih spretno vsako leto razžagam za drva.« se hudomušno izgovori. Poleg klad pa »samcu« Milanu v sobi delajo družbo tudi nekoč slamnati možje, sedaj pa plastične in lesene podobe fantov in deklet, odetih v naj- Janeževi upognjenci, najljubša Milanova speelaliteta, poznana daleč naokoli. različnejše oprave in oblekice. Da bi Milanu vsaj malce omilili dneve brez ženske, so za njegov 60. rojstni dan na dvorišče v spremstvu harmonikarja v vpregi slovesno in prav po damsko pripeljali kobilo Bebo. y^Jo], kako sem se je razveselil.« O ženskah pa kratko in jedrnato pove, da so vse »fejst« njegove in da je ubogi tisti moški, ki je zvest le eni ženski, ker da jih več ne more imeti. Nad samskim življenjem se ne pritožuje. »Nikoli nisem našel priložnosti poiskati prave ženske. Najprej je biio ireba pozidati hišo, nato sem bil prepričan, da se snaha in tašča ne bi razumeli, leta pa so tekla,« Toda Milan ženske sploh ne potrebuje, saj se zna v kuhinji bolje zavrteti od marsikatere »boljše« polovice, vzorna sta tudi njegov hlev z biki in obdelane tri hektare zemlje. Milana Blatnika na vedro življenja spominjejo albumi, polni fotografij. HBoiyi groiNC ali dan žganjekuhe Kobilo Bebo je kmalu zamenjala manjša Beba, konj pasme poni. »Kako vesela me je, ko me vidi. saj točno ve, da jo bom odpeljal iz hleva in bo lahko poskakovala in tekaía v svoji ogradi do onemoglosti.« Pepelnica in »božji grob« sta dneva, ko je pri Milanu v vasi resnično najbolj veselo. Resda se na dan po pustu vzdržijo mesa in drugih »pregrešnih« dobrot, toda nadomestijo jih fižol, ribe in različni namazi. »-Zelo rad kuham in pripravljam različne jedi. Vsakokrat si izmislim kaj novega. Vedno kaj dodam in poskusim na drugačen način od napisanega v receptih.« Že nekaj let so njegova najljul:^ ^)ecial2teia janeževt upognjena. Le kdo ne bi poznal Milanovih tankih in prefinjeno upognjenih zlatih krhijev, ki se kar stopijo v us-dh? Izvrstne in domišljeno dekorirane so tudi njegove ovčke v testu. »Božji grob« ali dan Žganjekuhe je prav tako star običaj v teh krajih pod Krvavico. »Joj, kako je šele takrat veselo,« obudi še sveže spomine, saj so zbrani v sosedovi Črni kuhinji nazadnje žganje prekuha-vali prejšnjo soboto. Da ž$ar)\e na pravi način »speče«, kot pravijo» je potrebno veliko pazljivosti in prave mere dodajanja in odvzemanja polen 2 ognja. »Božji grob« Tabor-Čani z Milanom na čelu skozi ves dan družabno zapolnijo z igranjem kart, petjem ob spremljavi harmonike ter 2 veliko dobre domače jedače in pijače. Milan je gostitelj tudi rojstnod-nevnih zabav. Slavljenca in njegove goste tudi po VPS dan gosH 7, dobrotami in V vseh dolgih letih niti enkrat ni pomislil, da bi se gosti-teljstvu odpovedal. »Veste» lo mi daje volje in veselje,« pove. Kot tudi udejstvovanje v društvih. Ni ga društva v Taboru, kjer Milana ne bi bilo. Še najbolj ponosen je na svojo vlogo pionirčlá v eni izmed gledaliških iger, MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ KOMENTIRAMO Cena in uspeh, uspeh in cena Seveda ni za Ciudad Real podpisaJ Edi KokŠarov; vem, da veste, vendar je bilo po naši prvoapiiiski šali kar nekaj zabodenih pogledov, tudi listih, od katerih bi najmanj pričakovali. Po drugi strani bi morali vedeti, da Nezlomljivi (pred zaključnim pokal-nim lumirjem se mu je na-dimek malce skrhal, pregjed mišice z ultrazvokom pa bo imel v ponedeljek) Celja zlepâ ne bi zapustil. Ta bridka usoda pa je ieta 2004 doletela še večjega ljubljenca celjskih (slovenskih) občudovalcev. Iluzorno je razmišljati, da se šampionsko moštvo slej ko prej ne bi občutno razkropilo. Lahko pa bi ostal njegov najmočnejši člen. Iz\^mi greh sega v konec leta 2003. Pod taktirko Novega fosila je prvi v Zlatorogu Ademarjev gol raz-devičil Diko KozUna. Sedaj je brez nekdanjega vojskovodje videti skorajda nebog-Ijen - predvsem glede na njegov skrajni domet. Ko smo lani maja razkrili povezavo med Celjem Pivovarno Laško in Matjažem To-mincem, sem pohitel v Koper, Bil je odkrit: pogovori ^ tečejo. Obenem je seveda pridobil izjemno pogajalsko izhodišče. Od svojega tedanjega in tudi sedanjega kluba je lahko zahteval vse več zagotovil ^ede nakupov. In je ostal na Obah. Celjani so mu medtem ponudili prazen papir. S pisalom, seveda. Le ceno je bilo potrebno vpisati. To pa borca za zmage ni zadovoljilo. Želel je, morebiti tudi zahteval, lastno stvaritev moštva, svojo izbiro igralcev. V Zlatorogu očitno 10 ni bilo možno. Vse bolj očitno postaja, da je tudi Ka> simu Kamenici preostala ie ena žeija pri zlati ribici: pred prvo sezono Denis Spolja-rič, pred drugo Srdan Tri-vundža. Eden je gledal predvsem na ceno, dni^ povsem na uspeh. Obstajal je načrt, da bo strokovna komisija (bivših celjskih levih kril, eden izmed njih je Igral tudi desno) sestavljala igralski mozaik za prihodnost. Ko se je del načrta izjalovil v Reykjaviku, naj bi Slavku Iveziču ponudili preostanek Kameničlne-ga kolača. Podal se je v izgubljeno vojno, a ^ej ga, zlomka, dobil najpomembnejši bilki, v finišu prvega dela lige prvakov proti Vesz-premu in Gununersbachu. Vodilna moža kluba sta bila spet na konju. Nista pa zmogla popraviti usodnega spodrsljaja, ki se je pripetil po neuspešnem teku za Lazaro-vom, Pungartnikom in Bun-tičem. Trenerje namreč de-jai: vKos? Seveda. Saj on je boljši od Natka Medlem ko so zidovi koprske slačilnice bili priče pet-ju pesti, ki pa je le utrdilo vezi med bojevniki, so se na pleča celjskega moštva zvalila dodatna bremena pritiska po drugem delu lige prvakov in pred gostitelj stvom pokalnega turnirja. Spretni Tominec je po poiíinalu pohitel čestitati Hrpeljcem. Po - morebiti tudi ûnalu pred finalom - so bili izčrpani tako fizično kot čustveno... V čakanju na novega trenerja Ivico Obrvana se poraja tudi vprašanje, ali ne gre tudi za zasuk pri strateg ji nakupov oziroma za zaslom-bo pri doiočenem menedžer-ju. Celjskega, Džordža Vu-janoviča, so se očitno že davno odrekli; zakaj se bojijo njegovih uslug, bo ludi prive-kalo na dan. Ob že tako številnih spremembah v vodstvu kluba, strokovnem delu, igralskem kadru, pa naj bi bii o >»spomladansko čiščenje« spel temeljito. Torej zamenjal bodo trenecja, govori se tudi o fizioterapevtu, predstavnikih za obveščanje javnosti, o ukinitvi mesta Športnega direktorja in še o čem. Če smo pred kratkim mislili drugače» pa smo se motili vsi po vrsti, namreč če bodo osvojili naslov državnega prvaka, sega bodo tudi veselili! To pa je že tudi nekaj. Ne glede na proračun ... DEAN SUSTER Potrebujete točke? Pridite v Celje! 4 T ^UJKA Razprodaja v Areni Petrol se nadaljuje - Osmi poraz Celjanov na trinajsti domači tekmi Zaostala tekma 24. kroga prve slovenske nogometne lige med MIK CM Celjem ia Koprom se je v Areni Petrol končala z zmago gostov. To je njihova že sedma zapored proti Celjanom, Tokrat je bilo 2:0, obakrat je bi) podajalec odlični Vito Plut, obakrat je zadel Darko Djukič. Schwantesova padca Osmič je moštvo Pavla Pin-ni ja ostalo praznih rok na svo-jem štadionu: »Po porazu seveda nisem zadovoljen. Imeli smo nekaj možnosti za zadetek, §e posebej v prvem polčasu. Vsaka ponujena priložnost, ki jo zapraviš, se ti maščuje. Gostje so nas znali kaznovati. Tudi z igralcem manj smo bili nevarni. Svojim varovancem ne morem očitati, da niso ime)! dovolj želje po zmagi. Morali pa bi učinkoviteje zaključevati akcije.« Domžalčani bodo jutri v Areni Petro! zaigrali brez kaznovanih stebrov obrambe in zvezne vrste, Luke El-snerja in Danijela Breziča. »Prihaja lider prvenstva, zato bomo morali biti bistveno bolj stabilni. Če prejmemo gol, ne smemo dovoliti razpada sistema. Naša brezglava igra bi tekmecem odprla preveč prostora. Zadovoljen bi bil tudi s točko,« priznava Pinni, ki ne bo mogel računati na Gorazda Go-rinška (7. rumeni karton) in J Po dveh zapravljenih prííeznostih, ko je bil sam pred koprskim vrataijem, Slawsi Ovorančíču nI preostalo drugega, kot da se prime za glavo in žaluje za zamujenim. Mar iona Rogeria Schwan-tesa, ki je že tretjič porde-čel Brazilec je večkrat padel na mokrem igrišču, tudi pri prvem golu in kasneje med protinapadom gostov, ko je dobil drugi rumeni karton. Da Celjani niso prekinili črnega niza proti Koprčanom, ki so jih nazadnje ugnali davnega 8. avgusta 2004, je bila kriva tudi odsotnost Srba Darka Jovandića. Urejal naj bi si papirje za bivanje, na listi poškodovanih sta bila Brazilec Daltro in Hrvat Petri če vi č. Vidno je bilo razočaranje najboljšega celjskega strelca Nejca PeČnika: »Priložnosti, ki smo jih imeli več od Koprčanov, nismo uspeli realizirati in to je botrovalo porazu. Zakaj nismo zadeli? Zmanjkalo nam je zbranosti v usodnih trenutkih. Mi pa smo prejeli gol ob prvi priložnosti gostov. Ne vem, ali gre dejansko za našo smolo proti Kopru.« Ob koncu sezone bi lahko padel klubski rekord obiska štadiona, če bi se v kvalifikacijah za L ligo pomerila MIK CM Celje in Rudar. Celjani bi morali bid v tem primeru deveti na lestvici, Velenjčani pa drugi v 2. SNL. DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA Celjska hokejska četverica v poljskem Tonmu se je začelo svetovno prvenstvo divizije n za hokejiste, stare do 18 let. Slovenija je v sredo s 5:0 premagala Poljsko. V naši selekciji so štirje Celjani, Žiga Grahut, Davor Rakanovič, Ken OgrajenSek in Rok Klavžar, ki pa igrajo za ljubljansko Alfo, saj v Celju ni finančnih pogojev niti za mladinsko ekipo sicer izjemno priljubljenega športa. (DŠ) Laščani slavili v Kopru v obeh skupinah lige UPC l^lemach so med tednom igrali redni krog, v katerem je Zlatorog le prekinil niz neuspehov in slavil na vro* čem parketu v Kopru. Elektra je pričakovano izgubila, medtem ko so v ligi za obstanek Hopsi dokončno poslali RogJo v Đ ligo. Tudi oslabljeni do zmage laščani so v Kopru igrali brez poškodovanega Grege Malija (sledita mu vsaj dva tedna počitka) , Nemanja Jelesijević pa je skupno igral le 37 sekund. Kljub temu so priSIi do zmage, za katero so najzaslužnejši Ante Mašíč, Lance Harris (oba po 20 točk) in Aleksander Jevdžić (16). Ključno prednost so si »pivovarji« priigrali V drug čeutini, ko so pobegnili za sedem točk in nalo razliko približno desetih ločk ves čas nadzirali- In minule pred koncem so pobegnili na +15 in brez težav slavili prvo zmago v ligi za prvaka. Ta je seveda še kako dobrodošla in potrebna za dvig samozavesti, ki je bila že skoraj povsem na dnu po zadnjih porazih in predvsem bledi igri- Odlocil ie slab lačetek Elektra Esoiech je gostovala na Kodeljevem in doživela pričakovan poraz. Domača eldpa je zelo agresivno krenila od vsega začetka, čen^ur se Šoštanj-čani niso najbolje prilagodili in že po desetih minutah je bilo -1-12 za Slovan, Sredi druge četrtine, ko je razlika znašala 20 točk. je bilo srečanje praktično že odločeno. V drugem polčasu so sicer varovanci Ivana Stanišaka zaigrali precej bolje, popustila je tudi vnema Ljubljančanov in Elektra je začela razliko nižati, znižala zao-Stanek na deset točk, a kaj več kljub dobri i^ v tem delu ni zmogla. Žan Vrečko in Dražen Bubnlč sta dosegla po 20 točk za Elektro, ki tako po treh krogih Dge za prvaka ostaja pri dnu tabele brez zmage. Rogla se poslavlja v lokalnem obračunu so Hopsi doma po velikem boju ugnali Roglo in jo dokončno ZRK Celje Celjske mesnine: Pokal v domači dvorani ŽflK Celje Celjske mesnine so ie četrto Jeto zapored uvrščene na zaključni turnir Pokala Slovenije za ženske, vendar so prvič v zgodovini kluba organizator tako velikega dogodka. Ta konec teúna se bodo varovanke Tomaža Catra H v prvi polfînalnr tekmi pomenle z rokometasicami s Ptuja. Tekma bo v jiitri ob 15.30 uri. Drugi polfinalni par Krim in Olimpija bosta igrata ob 18. uri. Tekma za 3. mesto ožinama fin^na tekma bostavnedeijo ob 14.30 in 17.30 uri. Vse tekme bodo v dvorani Gobvec. Vsi navdušenci rokomet-ne igre ste vljudno vabljeni na ogled in k spodbuj^ju naših deklet do osvojitve prvega pokalnega naslova. Vstopnice bo mogoče kupiti na dan tekmovanja pri blagajni dvorane. ^^dezete celjske mesnine poslali nazaj v B ligo. Obe ekipi sta zaigrali oslabljeni, Zreča-ni 50 namreč ostali še brez Igorja Ratko\aéâ, ki jih je zapustil minuli teden, pri Polzela-nih pa ni bilo poškodovanih Klemiia Lorbka in Jasmina Čatoviča. Srečanje je bilo ves Čas izenačeno, saj so gostje dobili prvo četrtino, pa tudi polčas, za pet ločk. Vtretji četrtini so domaČi le uspeli spreobrniti potek srečanja in preiti v vodstvo. Rogla je nekajkrat nevarno zapretila, a je na koncu zmaga ostala na Polzeli in s tem tudi praktično obstanek v druščini najboljših. Pri Hop-sih je Mark Dawson ob 21 točkah imel še 12 skokov, Andrej Podvršnik pa je dodal 20 točk. Pri Zrečanih je Boštjan Sivka dosegel 24 točk in Dejan Grković 22. Drugi laporednl poraz Alposa ŠentjurČani so dru^Č zapored gostovali in drugič zapored tudi izgubili. Slabo so začeli srečanje proti Sežancem, ki so ostali brez trenerja Dražena Braj-ko^ća, zato je ekipo vodil poškodovani igralec Miro Jurič. Ta je dal vse stvari v roke branilcu Mitru Trivunovidu, ki je nasul ŠOTtjurCanom kar 42 točk. Ob polčasu so tako domaČi vodili že za 11 točk, Alpos, kije vzad-njem mesecu odlično igral v obrambi, pa je v tem delu dobil kar 51 točk. Ob koncu tretje četrtine )e bilo že +14 za Sežance, nato so se ŠentjurČani v zadnjem delu le prebudili. Začeli so lo-vití domačine in jih ujeli dobre tri minute pred koncem (82:82). Nato je dve minuti pred koncem pri 84:84 sicer zdo dober Aldin Kadić (28,7 skokov] zgrešil oba prosta meta, kar je Kraški zidar z dvema prostima metoma in trojko Trivunovića znal kaznovati. Siimljub Nedeljko-vič je dosegel 22 ločk, Primož Kobale pa 21. S tem porazom si je Alpos nekoliko pokvaril rezultate zadnjega meseca, saj obstanka še nima zagotovljenega. Jutri mora doma premagati Roglo, da ne bi prišlo do kakšnih nepotrebnih težav v finišu prvenstva. Lascani v Tivoliju« Zrečanl v Sen^uiju v obeh skupinah, tako za prvaka kot za obstanek, se bo prvenstvo nadaljevalo že ta konec tedna. LaŠČani bodo gostovali pri Unionu Olimpiji, s čimer bodo zaključili naporen niz štirih težkih tekem. Zlatorog bo sicer v podrejenem položaju, vendar so varovanci Damjana Novakovi-ča morda celo sposobni presenetiti» če bodo spoznali, da morajo igrati za ekipo in ne le za lastno statistiko, in Če bodo »zmajčki« preveč sproščeni. Zmaga v Kopm jim bo prav gotovo predstavljala dobro spodbudo. Elektra čaka doma ekipo Heliosa in tudi na nov poraz, kajti težko je verjeti. da bi lahko presenetila branilce naslova prvaka, ki so v vse boljši formi. V li^ za obstanek bodo ŠentjurČani gostili sosede iz Zreč, ki se poslavljajo od prve lige. Za odhod iz druščine najboljših jim v AlposQ pripravljajo še en poraz, vendar je Rogla, zdaj že neobremenjena, sposobna presenetiti, kar bi lahko bilo zelo nevarno za Sent-jurčane, ki »bežijo« pred Kraškim zidarjem za dve zmagi. Hopsi bodo potovali v Zagorje z željo, da vrnejo Zasavcem 2 enako mero za poraz na Polzeli pred mesecem dni. JANEZ TERBOVC VIKEND POD KOŠI Peteii. a, g, 1. BSL, 25. krog. Konjice -Hrastnik (19). 1. SL (ž), skupina za prvaka. 3. krog, Celje: Merkur -AJM (19.30). Sobota, 5, 4. Liga UPC Teiemach, skupina za prvaka, 4. krog, Šoštanj: Elektra Esoteci^ - Helios (20), Liga UPCTelemach, za obstanek, 7. krog, Šentjur: Alpos - Rogla Zreče, Zagorje -Hopsi Polzela (obe 19). 1. B SL, 25. krog, Cerknica: Gradišče - Rogaška (17), Radenska Creativ • Celjski KK (19). 1. SL (ž), za 7.-12. mesto, 3. krog, Rogaška Slatina: City-center • Črnomelj (18). Wedelia. 6. 4, Liga UPC Teiemach. skupina za prvaka, 4. krog, Ljubljana: Union Olimpija - Zlatorog (20). i. SL (ž), za 7.-12. mesto, 3. krog, Konjice - Slovenija mlade (16.30). Barbara Hren in Zan Marguč v ponedeljek $o slovesno raz^asiii Športnike leta 2007 v Občini Zreče. Najboljša Športnica leta je Barbara Hren s Stranic, kapetanka in nosilka igre Odbojkarskega kluba Comet Zreče. Najboljši športnik je Žan Marguč iz Draže vasi, član Tek-vondo kluba Unior Zreče in državne reprezentance. Najboljšo žensko ekipo imajo odbojkarice zreškega Co-meia, medtem ko naziva za najboljše moštvo niso podelili. Za zaslužna športna delavca so razglasili funkcionarja Nogometnega kluba Zreče Domna Vogeisanga in gonilno silo OK Zreče Ivana Olu-pa. Posebno priznanje so prejeli radioamater Zdravko Iva-čič. član Radio kluba Konjice, ter člani alpinistične odprave Aconcagua 2008, v kateri 80 bili Danijel Oplotnik, Marfan Grosman, Zvonko Posilo vič> Lovro Kotnik, Boris Kotnik in Franc Ratej. Vrh so dosegli Zvone Posilo vič, Lovro Kotnik in Franc Ratej. Podelili so tudi priznanja perspektivnim športnikom. Izjeli so jih Žan Zagomilšek, Domen Janžič in Tina OpreSnik (do 16 let) ter Alen Lipičnik, Ma- PANORAMA NOGOMET 24. krog L SL, zaostala tekma: MIK CM Celje - Koper 0:2 (0:1), Djukič (42, 70). KOŠARKA 3. krog 1. SL, za prvaka: CeopUn Slovan - Elektra 85:75; Johnson 17, Klobučar 15; Bubnič, Vrečko 20. Jer-šin 14, Kune 8, Ivanovič 7, Ličartovski 5, Goráek I, Koper • Zlatorog 77:83; Pašali-Ć 20. Mučič 14; Harris, Ma-šić 20, Jevdžić 16, Strnad, Nuhanovič 8, Maček Mason 5. Vrstni red: Helios, Slovan 6. Krka 5, Olimpija, Zlatorog 4. Elektra, Merca-tor 3, Koper 2. 6. krog 1. SL. za obstanek: Hopsi 'Rogla 67:80: Dawson 21, Podvršnik 20. Breže 9, Godler, Kobaie 8, Vodovnik 5, Vujasinovič, Rizman, Jo-vanovič 4, Rituper, Hren 2, Kraški zidar • Alpos 93:86; Trivunovič 42, Sekulič 13; Nedeljkovič 22, Kobaie 21, Kadič 18. Koštomaj 8, Misi-rača 7, Lapornik 6, Dragšič 4. Vrstni red; Hopsi, Alpos 37. Zagorje, Kraški zidar 35, Rogla 32. 2. krog 1. SL (ž), za prvaka: Merkur Celje - Odeja 86:45; Conkova 22, Grm 16, Jevtukovič 14, Zdolšek 12, Kerin, Verbole 7, KoStomaj 4. Klavžar, Jereb 2. Vrstni red: Celje, Kranjska Gora 4, Ježica, AJM 3, Neso Ihke, Odeja 2. 2, krog 1. SL (ž), za obstanek: Domžale • Oty center 68:65; Kuzma 22, Bokav-šek 21; Serdar 20, BastašiČ, Baloh 18, Pliberžek 7, Les-jak 2. Vrstni red: Domžale 3, Konjice, Triglav, Citycen-ter, Slovenija ml. 2, Črnomelj 1. (KM) cn 10+-I i ŠPORTNI KOLEDAR Sobota, B, g, NOGOMET l.SL,26. krog: MIK CM Celje - Domžale (16.30). 3. SL - vzhod, 18- krog: Šmarje - Paloma, Draviiija • Roma {vse 16). Štajerska IS. krog, Rače: Partizan - Šoštanj (16). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 2. krog: Celje Pivovarna Laško • Trimo Trebnje (19).Hrpelje:Gold Club • Gorenje (20). Wedelîa, C, A, NOGOMET 2. SL, 19. krog, Velenje: Rudar-Zavrč (17), 3. SL - vzhod, 18. krog: Stojnci - Šentjur, Šmartno -Kovinar Store (obe 16). Štajerska liga, 18. krog: Rogaška • Gerečja vas. Zreče • Simer Šampion, Ormož • Mons Claudius (vse 16). Zreški podiupan Drago Šešerko, Športnika leta 2007 Zan Marque in 8aTÍ]ara Hren tar Urška Unartič iz Turistična pisarna Zreče ja Žoher in Marjan Jelenko v starostni skupini do 18 let. MBP Foto: IZIDOR KOTNIK MOJgTKUm ^ A miBBmamm^ ^ Ken^ Kotêdnik s ŠPORTNA OPREMA - REKVIZITI -SPOMIMKI Dvorana Zlatorog Celje www.rk-ceije.sř spletna trgovina* î INFORMACIJE - SPORT Mestna hiša strahov -r* Ob vsakdanjem hitenju mimo propadajoče Rimljan-ke v sred^ču mesta se oko zlepa ne ustavi več na njej. Nekoč pomembna in piiljub-I jena poslovno-stanovanjska stavba, zdaj opuščena in za-nenianena ter vedno bolj hiša straiiov, je primer slabega gospodarjenja lastnikov. Sramotna Čma luknja vsem pred očmi sredi mesta propada že desetletje. Ttud peščice lastnikov lokalov in njihovih najemnikov, ki še vztrajaj o v Rimljanki, je vedno bolj ničen in ^ se, kot da nihče v Celju noče biti kriv za umazanijo, hrup in zbiranje mladine ternarkomanov v kletnih prostorih. Večinoma glavni razlog pritožb in negodovanja nad razmerami je zadnjih nekaj let bai v kletnih prostorih. Preglasna glasba od jutranjih ur in opita mladina odganjata tistih nekaj gostov, ki z^dejo zaradi opravkov v Rimljanko. Pogosti so tudi obiski policistov, Id jih za pommtev raz-gretežev in preganjanje drogi-ranih mladcev» ki tóčejo streho nad ^avo in toplo spanje, kličejo stanovalci in zaposleni. V nekoč znameniti Rimljanki so trgovine odpirali znani celjski podjetniki» kupovanje in dmženje v njej pa sta imela določen statusni pomen. Največ zakupljenih prostorov je CRNE TOČKE imel nekdanji vojniški podjetnik Ludvik Prekoršek. Skoraj vsa spodnja etaža z gosUnskim (okalom, mesnico In s pekarno je biia njegova. în utrip z mes tnih ulic je temu zahvalj u-joč živel tudi v Rimljanki. V vrvež in družabnost so natopo-segli preveliki ftekorškov! apetiti, saj je zaradi previsokih najemnim vztrajno odganjal najemnika za najemnikom in zapiral vrata lokalov. Nekateri lastniki lokalov za sramotno stanje Rimljanke krivijo Mestno občino Celje, ki pa ni njena lasmica ali solastnica. Toda na lastnike praznih lokalov lahko vpliva z visokim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Ta je kar trikrat višji od r^domestila v primeru, da imajo poslovni prostor zaseden. A to je slaba tolažba za njene gospodarje, lastnike lokalov in tamkajšnje stanovalce. Stanje, kot je zdaj. bo Rimljanko najbrž le še bolj potisnilo v brezno brez izhoda» zalo je pričakovati primerne vzpodbude vseh odgovornih zanjo (tukaj imamo v mislih tudi občino} skupaj z obiskovalci» s čimer bi se končalo ravnanje z njo na način, kot to počne najv^a svinja z mehom. MATEJA JAZBEC Folo: GK Studij in pokojnina Bralko zanima vse v zvezi z dokupom let Iz Časa za* varovankinega rednega Studija, kar bi ji koristilo, ko bo odšla v pokoj. Med drugim je slišala, da naj ne bi bilo več dokupa časa rednega študija. saj HA) bi ga ZPIZ po novem všteval kar brez plačila zavarovanca. Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, odgovarja: »Po določbi 198. člena veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se za izpolnitev pogojev kot tudi za odiriero pokojnine zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine (ob pogoju, da plača prispevke za obvezno zavarovanje) upošteva v zavarovalno dot» Čas zaključenega do-diplomskega in podiplomskega študija, če v tem času v obvezno zavarovanje ni bil vključen- Dokup zavarovalne dobe iz lega naslova je možen za toliko časa, kolikor je po aktu izobraževalne ustanove trajal študij (oziroma do diplome). Po določbi 193. člena zakona se kot dodana doba za pri- dobitev pravice do starostne pokojnine poleg pokojninske dobe upoštevajo tudi leta zaključenega študija na dodiplom-skem in podiplomskem Šolanju, razen če niso ta obdobja v pokojninsko dobo že všteta. V prehodnem obdobju, od 1. januarja do 31. decembra 2008, se za posamezno leto obdobja štejevpokojninskodobo7me-secev dodane dobe. Obdobja dodane dobe se namreč uveljavljaj o postopno, in sicer se bo (po končanem prehodnem obdobju) leta 2013 posamezno leto obdobja, ki se šteje kot dodana doba, upoštevalo v celoti. Pri tem je treba opozoriti« da se dodana doba upošteva le za izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starosme pokojnine, ne pa tudi za odmero le-ie.« BRANE JERANKO če imate težave in ne veste, kam bi se c^mili, lahko pokličete številko našega Modrega (eleiona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uiTO. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu42-25-190. Vabljeni na tekmo 26. krog / sobota 5.4.2008 ob 16:30 NKMIKCM CELJE NK DOMŽALE PrvaLiga Telekom Slovtnij« Cvetje v severnih Benetkah Vsa Nizozemska )e spomladi posejana s cvetličnimi gredicami. Arhitekti in cvetličarji v mestu Keukenhof pripravijo tradicioDaino razstavo cvetja in jo poime-nujejo Pomladni vrt. Uporabijo okrog 6 milijonov cvetočih čebiiinic. Ob obisku te sevemoevrop-ske dežele pa je treba obiskati tudi eno od Sievilnib coklam in si ogledati mlin na veter. Amsterdam na vodi Nizozemci se že od nekdaj borijo 2 vodo in skušajo kopno odvzeli morju, Temu prirejene imajo celo pašnike, saj so okrog njih speljali kanale z vodo. kamor pa živali ne stopijo. Torej ne potrebujejo električnih pastirjev. Številni kanali Amsterdama spominjajo na Benetke. SKOMPASHOLIDAYS Zd vas smo odpríi novo poslovalnico KOMPAS MERCATOR CENI£R CELJE Op^karntika % 30ÛD Ceije, T: 08 2006 6S0, ce^^mpas. Odprti smo VSAK DAN do 21.00 ure in ob nedeljah ter pravnikih do 13. un. Prifak^mo v» z naí!írio turistično ponudbo v Sloveniji! BOQÍlQODKi IZLEjNlklWA TURJířTKÍNA AC^CUA Aiksiim 20,3000 C«lje: 03/429 7S 00, wu: ít&cel^Í2^ik.Ai www.ittattái.8i: poslovalnica Ž^M, uU &71 71 IS. hisN: ha.alK#ídftmli.sí BUDIMPCÍTA26.-27.4..24.-25.5.(zagotovljeno) • BEOGItAO 26. 27.4. * MlOMf 19.4. - PLITVICE 14.6. • DUNAJ 26.4. • CAfUlALAND (odhodi vsako sobotů) 12.4. {zagotovljeno) « SIÎANDmAVUADONORDKAPA6.-2Û.7.2008 KRATKI ODDIHI: POREČ hli PARENDUM. p8ket3 dni polp že cd 85 EUR/05 ' do 25.4. • UEDUUN hll BaVEDEBE 3 dni polp. BB EUR /os. • PULA htIHiSmA 3 dni polp. 120 EUR/osel» • 1.MAJ V UMAGU, htí ADFIiATIC 3 X polp, Tt bogata dodatnd ponudba-74 EUR/os • bogata ponudbaaparin^aiov(Polynesia»nStellal\^ans| « 1. MAJ V POREČU, htl OElflN. hH U^UNA MATiRADA in hH PARENTIUM - ugodne cene • bogata ponudba apartmaisv {Laguna Bellevuein Astra) • 1. MAJ V PULI hti HISTRIA inhtlBRIQM « I.MAJVMEDUUNUhtIBaVEDEREinhtIMEDUUN Zaradi prostorske stiske imajo kar t^ekaj hiš na vodi. Parkirišče je običajno na trdnih tleh» hiša pa »plava« na vodi. Nizozemci v glavnem ne upo-rabljajo zaves, kar je bilo za nas malce nenavadno. Vožnja po kanalih je lepo doSvetje. Videli smo partór-no hišo, ki pa ni namenjena avtomobilom» ampak kolesom. Koles je ogromno. Vendar pa ključavnice zanje stanejo več kot sama kolesa. Nemalokrat se namreč z%oâi, da nekdo zjutraj ukrade kolo, se vozi z njim ves dan, potem pa gd pusti nekje na ulici. Pravijo, da ni nič neobičajnega. V središču Amsterdama je brusilnica diamantov» v kalen so izdelali Koh 1 Noor, diamant, ki je vgrajen v angleški kn^ni. Opazovali smo bmâîce pri delu. Zanimivo je. da je kvaliteta brusa tista, tó določa ceno. Naj-bo\\ fino brušen diamant je bri-lijant. Nihče od nas ni imel ravno 10.000 ah več evrov viška, da bi kaj kupi]. V Ainsterdamu si lahko po-gledate muzeje. Menda je muzej voščenih lutk celo boljši od tistega v Londonu. 1\]-di muzej Heineken zna biti zanimiv, če ste ljubitelj piva. Van Goghov muzej je najbolj obiskan» Rijcks muzej pa hrani največje umetnine Nizozemske in po zbirki spominja na Louvre v Parizu. Sprehod po Rdeči ulid je zelo nenavaden. Za steklom plešejo dekleta, ki so precej pomanjkljivo oblečena. »Travo« ponekod ponudijo kar zraven kave. Pravijo sicer, da je bi] smisel legalizacije lahke droge v tem. da bi bilo manj trde droge, a se na žalost to ni zgodilo. Odpotujmo v Egipt Akcija NT&RC • doživimo skupaj pravljico iz 1001 noči ODHOD V EGIPT 22.6.2006 iz Ljubljane. 7 dni ali inclusive NASTANITEV: Serenity Makadi bay Hurgada CENA: 628 EUR ob prijavi 2 oseb do 18. 5. 2008 OBVEZNO DOPLAČILO: vizum in letališče takse 99 EUR Možnost plačila na 6 čekov brez obresti. CENA VKLJUČUJE: 7-dnevne počitnice, letalski prevoz, al[ inclusive nastanitev v hotelu 5 zvezdic in alternativni program z astrologinjama. Cena vključuje 2 izleta. INFORMACIJE: wMVW.dolores.si D4Í 519 265 Dolores. m 404935 Gordana ORGANIZATOR POTOVANJA Turistična agencija VAR D, Stan8tovd4. Celje telefon (03) 4d249-30. www.vard.si Umetnliki Volendam, skansen in še kaj Umetniki se radi zbirajo v Voleodarou. To je izredno slikovita stara ribiška vasica. Navdušila nas je s preprosto, a í2redno simpatično arhltek-turo. Moški $e še vedno radi oblečejo v tradicionalne široke črne hlače in cokle, ženske pa v poSkrobljene čipke. Veliko je prodajaln s spominki in bižuterijo, nekaj različnih restavracij. ^anse Schaans je name na-redil največji vtis. To je muzej naprostém, kjer predstavljajo izdelavo različnih sirov. Sicer pa je celoten muzej urejen kol vasica v 18. stoletju. Hišeimajozelo slikovita pročelja in lepo urejene okolice, Speljanih je nekaj vodnih kanalov in preko njih vodijo prav lepi romantični mo-stlčki. Ogromno je zelenja. Vila D & I s 15 apartmaji 60 m od morja Srima - Vodice. Inřo www.aoartmencs-srima.com Tel.: 00385 958147955 Novo ime in podoba Turistična agencija Ilirika turizem dobiva nov videz in nastopa na trgu pod novim imenom Adriati-ca.net Center potovanj. TVe-nutno imajo v Sloveniji 15 poslovalnic, ki bodo poslovale pod novim imenom, tako tudi celjska in velenjska. Volmdam Ne samo stanovanjske hiše, predstavljene so tudi zgradbe različnih uradov, ki so delovali v tistem času. V Haagu nas je najbolj zanimala Palača miru - sedež mednarodnega sodišča, kjer sodijo med drugim tudi vojnim zločincem za zločine storjene na teritoriju nekdanje Jugoslavije. POTEPUH Zâ petičneže je v bližini tudi najbolj znano letovišče na Ni-zozemskem Scheveningen. Ima izredno dolgo peščeno plažo. Vendar verjamem, da tod počiinikujejo boJj Skandinávci in Rusi. saj morje ni toplo niti poleti (ima menda največ 20 stopinj). LTRŠKA TROTOVŠEK VI «IHB »Zltljll I Mi vas6 pocftnice jemljemo rasno POTOVANJA 1. MAJ aCDB - ZAGOTOVLJENI ODHODÍ: Korzíka-Sardlnija, 29.4., 6 dni. 437€ Rlffl-Vfftikan-PQmp«]l-SimntoNeiipeU-Ainiilff. 25.4.. 5 dni. 30 5f GenovB-Portonno^^nque Tmtb. 2.5., 3 dni, 21d€ v . . Cr rf.,":.-uv-v .'•■4,-J^tvn Msgglore^Bofamsjski otokf-Mllano. 2&.4.. 2 dní, 12S€ 6«rtlrvDreaderHPos(dafn.Lâl^g, 264., Sdni. 315€ Zlata Praga In gradovi jutn« Ceika, I.5., ddn1,192i RGjj9ntburg>Waihai;a občani in občanke Braslovč, zahvalimo se lahko Civilni iniciativi BraslovČe, da bomo pridobili zelo malo ali pa celo nič za razvoj in napredek kraja, če bo izgradnja hitre ceste potekala mimo našega kraja! C.LB. izpostavlja kmetijska zemljišča, ki so bila do sedaj izpostavljena 40-letnemu intenzivnemu Škropljenju s škodljivimi strupi. Uporabo teh škodljivih sredstev in strupov so prepovedali šele v samostojni Sloveniji, prej pa so se uporabljali tudi v bojne namene v Vietnamu. Vsa ta âuxlljiva in zdravju nevarna sredstva so, smo in še bodo vdihavali krajani in kra-janke občine BraslovČe. Pora- ja se mi vprašanje primerjave analiz vseh teh škodljivih snovi na teh zemljiščih, na katerih so se ali se še uporabljajo, torej teh sredstev z vplivom hitre ceste na okolico. Višina cene izdelave hitre ceste. ki naj bi bila spoma, bi zajemala: poštene odškodnine posameznih zemljišč, gospodarskih in stanovanjskih poslopij prizadetih občanov občine BraslovČe; ureditev posledic nadtaJruh in podtalrûh voda; protihrupno zaščito; ureditev stransl^ cest in komunalno ureditev; javno razsvetljavo pločnikov; ureditev treh izvozov hitre ceste (I-etuS, Pa-rižlje in Šentrupert); kolesarske steze, obrtne cone ... Za vse naštete stvari in Se za kaj se lahko zahvalimo C.I.B., da nam je spolzelo skozi roke. Županu g. Marku Balantu so se zaprla vsa vrata, tudi po zaslugi 15 svetnikov oz. veČine njih. Upam, da ste že spoznali, da je izrek: »Vse ob pravem Času!« za nas občane Braslovč zgolj utopija, ki pa nas,' na žalost, veliko stane. Živimo v demokraciji, ki si jo kroji vsak posameznik sam! Za razliko od že omenjenih aktivistov CI, ki so zatajili pripadnost in vpletenost strank, sem ponosen občan občine BraslovČe, odbornik krajevnega odbora BraslovČe in dolgoleten član stranke SDS in upam, da se določenim članom CI, ki so vplivali na svetnike občine in njihove družine na zelo nečloveški način, vzbuja vsaj malo občutek slabe vesti ob prebranem. Lep pozdrav! ERVIN ANZELC. BraslovČe Odprto pismo ministru Jarcu Spoštovani gospod minister! Moje pisanje je name- njeno samo vam, saj se sklicujem na Vašo obljubo, ki ste jo dali 29. januarja letos v Bruslju. Vaša javno izrečena beseda oz. govor ima še posebno težo, saj ste jo izreki v času. ko Slovenija predseduje Svetu Evropske unije. Predstavili ste prednostne naloge slovenskega predsedstva za to polletje na našem skupnem javno politične in zakonodajnem področju. Pravite, da se slovensko predsedstvo zaveda pomembnosti zaščite živali in skrbi za njihovo dobro počutje, zato bo temu področju posvetilo posebno pozornost. Dobro počutježivali je kot pomemben element vključeno v skupno strategijo EU o njihovem zdravstvenem varstvu, saj je skrb za dobro počutje prvi pogoj za njihovo zdravje. Pred nami so pomembni dokumenti oz. predlogi o sistemih reje kokoši nesnic, zaščiti poizku-snih živali in zaščiti živali pri zakolu, o katerih bomo morda razpravljali že med predsedovanjem Slovenije. Hvala gospod minister za to lepo izrečeno obljubo. Žal v to ne verjamemo, ker smo animalisti močno razočarani nad vašim resorjem, zlasti v Vursu. Razočarali ste nas tudi, ker smo vas že nekajkrat vabili na sejo Sveta za zaščito živali pri vašem rru-nistrstvu. Osebno niti enkrat niste našli časa, da nam v živo prisluhnete o problemih, ki jih mora rešiti vaš resor. Ne razumem, zakaj se izogibate srečanja iz oči v oči, ki je namenjeno zgolj našemu sporočilu, ki temelji na neštetih srhljivih primerih mučenja živali. Pravite, da se naša vlada zaveda pomembnosti zaščite živali, vendar tudi to ne drži, saj prav od pretekle jese- ni ta ista vlada ni sprejela našega predloga k dopoinitvi 342. áena kazenskega zakonika, naj se mučenje živali strožje sankcionira. Sledih bomo vašim obljubam gospod minister in dosledno vztrajali, naj za dobrobit živali nekaj stori tudi država, ne le zgolj privatna iniciativa anima i Isto v. LEA EVA MULLER, predsednica NO Zveze DPMŽ Slovenije ZAHVALA Zalivala oskrbovancev Dom starejših v okvku Zdravilišča Laško funkcionira že 7. leto. V domu je na negovalnem in stanovanjskem oddelku ter oddelku z demenco prostora za 150 stanovalcev, za katere trenutno skrbi 68 zaposlenih v okviru zdravstveno negovabe službe, osnovne in socialne oskrbe. Dom je še dobesedno nov in lepo urejen. TU prebiva različna populacija z raznimi potrebami in kot povsod, se tudi pri nas najdejo izjeme, ki jim vedno ni vse po godu. Ampak nikjer ni kraja na zemlji, kjer bi bili vsi z vsem zadovoljni. V imenu stanovalcev se torej zahvaljujemo vsemu osebju za vse potrpljenje, poâtvovalno delo, korektne odnose, ki jih imajo z nami in do nas. Hvala zdravstveno negovalnemu osebju za fleksibilnost, vodstvu doma za določene novitete v zadnjem Času in skrb za modernizacijo, da gremo kljub težkim dnem v korak s časom. Tako smo v vse sobe dobili klimatske naprave, sig-nalizatorje in repetitorje. Dom funkciortira dokaj dobro in smo stanovalci v dobrih rokah. Zato si Še naprej želimo prijetrtih odnosov, dobre volje, prijaznih ljudi in skratka uspešnega sodelovanja. Hvala vsem! PETER HOZJAN, Laško Spoštovani Novi tedniki Najprej se vsem v uredništvu Novega tednika zahvaljujem za tako žlahtno darilo, kot je zbirka Mohorjeve družbe. Sama sebi ne morem verjeli, da sem v tej starosti doživela in bila deležna toliko pozornosti. Celo življenje od mladosti do starosti sem bila »knjižni molj«. Če ru bilo časa podnevi, sem brala rudi ponoči- Zdaj že težko berem droben tisk, tudi $ povečevali si pomagam. Srečna sem bila ob srečanju v Domu ob Savinji, da ste nas tako lepo počastili, obdarili. Zahvaljujem se direktorici doma Bojani Mazil Šolinc in vodji Centra za pomoč na domu Maji Vivod, ki so se z vso skrbjo vseh 9 mesecev pripravljali na ta dogodek. Zahvaljujem se g. Ivanu Voršniku, ki je bil pobudnik akcije Novega tednika, da se da priznanje Ljudem z veliko začetnico. To so žene, dekleta, ki skrbijo za nas po domovih. Zahvaljujem se tudi g. Tonetu Vrablu, ki je s toliko ljubezni vodil program ob zaključku akcije Ljudje z veliko začetnico, in še enkrat najlepša hvala Novemu tedniku, ker ste vodili akcijo, v kateri ste predstavili ljudi, ki delajo v dobro onemoglih ljudi. Brez vas bi ostali neopaženi. Z vsem spoštovanj em in vso ljubeznijo vas vse prisrčno pozdravljam in Še enkrat hvala. mama GAJŠEK, Celje hoví tednik .»v:- Bo zaradi visokih icaziii res manj smrti na cestaii? Sprejeta novela zakona o varnosti cestnega prometa - Za nekatere kršitve tudi do dvakrat višje kazni Držávni zbor je v sredo sprejel novelo zakona o varnosti cestnega prometa. Novela prinaša krepko viš-je kazni predvsem za neu-poštevanje hitrosti in vož* njo pod vplivom alkohola. Spremembe naj bi pomenile tudi izboljšanje prometne varnosti, ali bo to držalo, pa bo pokazal čas. IXidi pri sprejemanju starega zakona in nekaterih sprememb v preteklosti se je veliko govorilo o izboljšanju prometne varnosti» a se je kasneje izkazalo, da visoke kazni le niso bile tako učinkovite, saj se je v zadnjih letih število smrtnih žrtev povečalo. So pa kazni zalegle vsaj za nekaj časa. V ospredju novele zakona o varnosti cestnega prometa so torej precej viSje Važni za liste kršitve. so tudi najpogostejši vzroki za najhujše nesreče. Kazni za prekoračitev hitrosti» nevarno prehitevanje ali vožnjo pod vplivom alkohola ali mamil bodo namreč višje kar za dvesto odstotkov, povečalo se bo Število kazenskih točk. Zâ specialne povrat-nike in kršitelje se bo uvedla možnost odvzema motornega vozila in zà določene vrste prekrškov, povezanih s psihofizičnim stanjem voznikov, obvezno pridržanje, kar je eden večjih korakov v smeri, da bodo vinjene voznike vendarle umaknili s ceste. Strož- ji bodo tudi ukrepi, če bo voz-nik odklonil strokovni pregled, v primeru, ko bodo policisti sumili, da je vozil vinjen. V tujini so se ravno odvzemi prostosti najhujšim kršiteljem pokazali kot zelo učinkoviti, da ne govorimo o nekaterih ameriških državah, kjer povzročitelju smrtne nesreče sodijo za naklepni umor. Če bomo po noveli zakona v naselju prekoračili hi- ga dovoljenja. Tega naj bi izdajali v obliki plastičnih kartic žepnega formata. Možnost, da se v tako vozniško dovoljenje vgradi še mikro-čip, pomeni §e dodatno varnost pred goljufijami- Ob noveli, kije aktualna predvsem zaradi visokih kazni za kršitelje v prometu, še tale podatek: britanska raziskava je pokazala, da bi zmanjšanje hitrosti za 3 km/h v Evropi vsako leto preprečilo 140 tisoč nesreč in rešilo od pet do šest tisoč življenj. S tem bi prihranili kar 20 milijard evrov. SIMONA ŠOLI NIČ Vse, kar \e ostalo od avtomobila po nesreči. Stanislav Veniger, direktor PU Celje o sprejeti noveli zakona o varnosti cestnega prometa: »Verjamem, da bodo nove kazni, če ne drugače, kratkoročno močno vplivale na boljšo varnost, kar je seveda pozitivno. A kmalu Ix> ueba najti nove rešitve in ukrepe, Če bo učinek zakona popustil. Vse te spremembe pa vendarle vplivajo na padanje število smrtnih žrtev« trost za od 20 do 30 km/h, bo kazen 500 evrov, in kar enkrat več, Če jo bomo prekoračili za več kot 30 km/ h. Na drugi strani naj bi se tudi do polovice znižale kazni za prekrške, ki kot vzroki niso povezani s prometnimi nesrečami. Novela zakona prinaša večji nadzor nad mlajšimi motoristi» ki so v nesrečah pogosto Žrtve in tudi povzročitelji. Zakon naj bi odpravil tudi nekatere nejasnosti. Po sedanjem prometnem zakonu policist ne more kaznovati pešca, ki prečka cesto pri rdeči luči, medtem ko je v noveli zdaj tudi ta člen. Visoke kazni so predpisane za učitelje vož-njeah spremljevalce mlado- letnih voznikov, ki bodo med vožnjo telefonirali, vrtoglave kazni čakajo tudi voznike miniaturnih motorjev» ki jih je v prometu vedno več. Novost je mdi nošenje telovnika živo rumene ali oranžne barve izven vozila na avtocestah in cestah, rezerviranih za motorna vozila. To je že praksa v vseh državah Evropske unije. Zakon prinaša tudi nekaj sprememb v birokraciji, tako bodo imeli nekoliko manj stroškov tisti, ki bodo na primer izgubili vozniško dovoljenje. Z novelo zakona o varnosti cestnega prometa bodo dobili več pristojnosti občinski redarji, predvidena je tudi nova oblika vozniške- Naselje - prekoračitve omejitve hiirosli 80 evrov 0dl0dovUiu&ii}201cra/h 2S0ev7ov-^3kuB{iske točke Od 20 do vključno 30 kmA SOO ev(ov S kozenskih tol^ Ve£kot30 tun A najmanj 1000 evrov 9 ka2en$k(h točk Avtocesta - prekoračitve omejitve hitrosti Oovkliučno 20 km/h 50 evrov Od 20 do vMjučno 30 km/h 100 evrov Od 30 do vkljui^o 40 km/h 150 evrov 3 kazenske točke Od 40 km/h do vkljtično BQ km/ti . 200 evrov * 5 kazenskiK točk Več kot 50 km/h hejmani 300 evrov * O kazenskih točk »Stara sem 14 let. Posilil me je očeff Strokovnjaki v Rogaški Slatini o tem, kako nad nasilje nad otroki in v družini - Otrok, žrtev nasilja, vedno več v Rogaški Slatini se je včeraj začel dvodnevni posvet 2 naslovom Nasilje» kaj še lahko storimo. Posvet sla organizirala Društvo državnih tožilcev Slovenije in Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave. Na srečanju so sodniki, tožilci in kriminalisti govorili o problematilci nasilja v družinir kjer so žrtve otroci in mladoletniki. Kljub temu, da je bilo lani _ na našem območju nekaj Q manj kaznivih dejanj za-^ nemarjanja mladoletne ose-S he oziroma surovega rav-Q nanjaznjojenasiljevdru-S žini že nekaj časa velik problem, saj vseh primerov žrtve ne prijavijo. «Gre za kazniva dejanja, ki jih je izredno težko odkrivati, žrtve in tudi storilci v postopkih zelo težko spre- S e JozeRomšak govorijo, še posebej preiskovalcem, ki jih ne poznajo. Otrok danes živi in se razvija drugače kot včasih, ko je bil podvržen tršim vzgojnim prijemom in strogi disciplini. Danes se otroštvo krči na račun vmesnega obdobja do popolne odraslosti- Oiroci se danes oblačijo kot odrasli» prej postanejo potrošniki. Ta relativna otroška samostojnost v sodobni družbi daje možnost staršem, da se odločajo zadruge partnerje, da se selijo, toda otrok je kljub temu še vedno otrok. Včasih ježrtev starševske ljubezni z najhujšimi posledicami. In tista žrtev, ki jo srečamo v postopkih, je bila pred tem že neštetokrat žrtev,« je povedal direktor Uprave kriminalistične policije CPU Alek* san der Jevšek. Policija je lani začela usposabljati policiste za prepoznavanje in ukrepanje v primerih nasilja nad otroki in v družini. >'Za učinkovitega seje pokazal ukrep prepovedi približevanja, Id smo jih lani v Slovenji izrekli pet- sto (skoraj sto samo na Celjskem). Število umorov v družini se je zmanjšalo, število kaznivih dejanj nad otroki in v družini pa se je zvišalo. Treba je storili Se veliko» saj se pojavljajo nove oblike zlorabe otrok,« pravi direktor GPU Jože Rom-šek. Na posvetu so predstavili tudi Z^on o preprečevanju nasilja v družini, prvič pa so se takšnega posveta udeležili tudi strokovnjaki s HrvaŠke. Ti so govorili tudi o novih oblikah nasilja nad otroki, ki so se v zadnjem času pojavili pri njih. O nasilju nad otroki pripravljamo daljšo reportažo, ki jo bomo objavili v eni od prihodnjih Številk Novega tednika. Sšol Foto: SHERPA Alkohol (voznik motornega vozOa) do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0.24 miiigiama alkohola v litru izdihanega zraka: 150 evrov več kot 0,50 do vključno O,SO grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 mili-grama alkohola v liuu izdihanega zraka: 400 evrov + 7 kazenskih točk več kot 0,80 do vključno 1.10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 mili-grama alkohola v litru izdihanega zraka 500 evrov +9 kazenskih točk več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 milicama alkohola v htru izdihanega zraka: 800 evrov 10 kazenskih točk »MuIc€€ oropal trgovino? Letošnjim §e nepreiskanim ropom trgovin v Zabukovici, Šmartnem v Rožni dolini in Dramljah se je v sredo pridružil še Četrti, v Draži vasi. Neznan mlajši moški Je v trgovino vstopil okoli 16. ure, v trgovko naperil pištolo Ln zahteval, naj odpre blagajno. Vzel je približno 200 evrov in nato z grožnjami od prodajalke zahtevai še dopoldanski izkupiček. Tako je skupno odnesel približno 500 evrov. Ropar naj bi bil star približno 20 let in visok približno 165 centimetrov. Prodajalno v Dramljah sta pred časom oropala mlajša zamaskirana neznanca, zagrozila prodajalkama z nožem ln s pištolo ter iz blagajne odnesla malo več kot 700 evrov. Letos je bila roparska tarča tudi trgovina v Zabukovici pri Grižah. Zamaskiran mlajši moški, govoril naj bi v tujem jeziku, je iz blagajne odnesel 70 evrov. Oropali so tudi trgovino v Smartnem v Rožni dolini. Oborožen moški je zagrozil prodajalki in odnesel približno 700 evrov. Policisti so isti dan prijeli in odvzeli prostost dvema osebama, a so ju kasneje izpustili, ker naj bi imeli alibi. Policija o vseh primerih Še vedno zbira morebitne informacije tudi na številki 113 aii na anonimni številki 080 1200. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE mi 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.SO NZ melodija tedna, 6.00 Port)čQo OKC, 6.0S Avsezukova melodija tedna» 6.15 Ča-soplov, 6.20 Afomem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RâSb, d,0D Poročila. 9.20 Otroški radio. 10.00 Novice. 10.15 Vaâe skrite želje uresoičiu Novi tednik in Radio Cel|e • Na obisku pri Toniju Verderberju, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 MaraloD glasbenib žel)a, 12.00 Novice. 15.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 lestvica • 20 Vročiii Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni program z Gregorjem in Robijem, 24.00 SNOP (Radio Kranj) NEDELJA, 6. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.50 N2 melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Ca-soplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.4S Jack pol, 9.15 Luč sveti v lemi, 10.00 Novice. 10.10 Znanci pred mlkrotonom • Boris Pratne-kar - človeka, ki svoje življenje posveča promociji, vzgoji in prepoznavnosti motoristov, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5.12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele. 13.00 Cestítke in pozdravi. Po Čestitkah * Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 19.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores - kaj zvezde napovedujejo Simoni Brgiez? 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Kranj) PONEDELJEK, 7. april 5.00 Začetek jutranjega progama, 5.50 NZ meJodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.0S Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, S.30 Silvia & Čisto vse. 3.45 Jack pot. 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Po-□edeljkovo športno dopoldne. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice» 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna. 14.00 Regijske novice. 14.30 Poudarjeno. 15.30 Dogodid in odmevi RaSlo, 16.20 Mozaik tedna> 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. 16.00 Maia dežela - velik korak, 19.00 Novice. 19.13 Vrtiljak polk in valčkov • ansambel Veseli svatje in reportaža o festivalu Slovenske polke in valčka. 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK. 8. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 6.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novrce, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Male živali, velike Qubezni. 13.00 Mala dežela • velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?. 14.30 Poudarjeno, 15.00 Sport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi - župan občine Rogatec Martin Mikolič. 17.00 Kronika, 17.30 Silvia & Čisto vse, 1745 Jack pot. IS.OO Ni vse zairkancija, je ée znanje • Icviz, 19.00 Novice. 19.15 Zadnji rok z BoStjanom Dermolom. 21.50 Radio Balkan. 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 9. april 5.00 Začetek jutranjega progama • jutranja nostalgija. 5.01 ^nganje (narodnozabavna nost^gija), 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.45 NostaJ^ja, va^ razvada, kaj pa Sega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem. 6.25 Kako je pa vam une?, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot. 8.59 Po domače, 10.00 Novice, 11,00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice. 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička. 13.20 Mali O • po$ta, 13.30 Mali O • klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes. 15.50 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.30 Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, )7.45 Jack pot. 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Ponovitev oddaje Zeleni val. 20.00 Mal dnigač s 6Pack Čukunem. 23.00 Dobra Godba. 24.00 SNOP (Radio Robin) ČETRTEK. 10. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.50 Narodnozabavna me-iodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 As^enikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Naj-t>olj nore podjetniške ideje. 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice. 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes. 15.50 Dogodki in odmetn RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev • ponovitev. 19.00 Novice. 19.15 Kalejdoskop - ponovitev. 20.00 PREPUTanja, 23.00 M.I.C. club, 24.00 SNOP (Radio Robin) PETEK, 11. april 5.00 Začetek jutranjega progama, 5.30 Nan)dnozabavna melodija tedna, 6.05 Avsenikova melodija tedEia, 6.15 Časoplov. 6.20 Aforizem,' 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. uie), 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske noviœ, 14.10 Hlt lista Radia C^e - s hiti prežeto popoldne (do 19.1S), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skri-vanka. 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesna» parketu. 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Univox) Zdaj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš Vi ga predvsem sliâite, tu iD tam tudi vidite. Predvsem pa je dečko dokazano hi-peraktiven. Za enim redkih moških vokalov moderator-jev Radia Celje se skriva ime Andreja Krajnca. Skromen, a zgovoren, z voljo do dela in neuničljivo energijo je v zadnjih nekaj letih razburkal in popestril vsakdan našega uredništva. Kdo bi pred leti rekel, da bo tih fant. znanec iz sosednjega razreda, nekoč postal eden medijsko najbolj aktivnih na Celjskem! S televizijsko kamero si je že dolgo blizu, saj že lep čas pripravlja novinarske prispevke in vodi dnevne preglede dogodkov na TV Celje. Radijski mikrofon je bil nov izziv^ ki ga je z veseljem sprejel in se tako najprej »udinjal« v studiu Radia Celje. Njegov prepoznaven glas ste lahko slišali večkrat tedensko, nato seje njegov čas v studiu A, kakor pravimo »akvariju«, od koder oddajamo naš program v živo, bistveno skrajšal. Zato toliko več časa prebije v studiu B. kjer pripravljamo in »montiramo« prispevke. Kamera in mikrofon mu nista bila dovolj, neutrudni Andrej je namreč zgrabil še za novinarsko pero. »Andrej, a ti sploh kdaj spiš?« se pošalim, ko po na- Andrej Krajne pornem železnem repertoarju tedna novinarja tudi v soboto trčiva skupaj v naših prostorih. Pazite, »vzame« me dobesedno: »Ja. to noč sem res celo kakšne štiri ure.« Sobotni dopoldanski program Radia Celje je tisti, ki se mu Andrej vsemu drugemu deiu navkljub ne bo odpovedal. In tako se neredko zgodi še, da je tudi avtor katere od oddaj, ki so takrat na sporedu, ali pa njegov glas slišite tudi v oddajah drugih novinarjev, saj nam Andrej rad priskoči na pomoč- Najraje ustreže željam poslušalcev. saj se ob sobotah postavi na štartno črto glasbenega dopoldneva, kadar že ne jadra po valovih čistih ritmov starejše in akttialne glasbe. Če ga ne gledate na televizi- ji, potem ga slišite na našem radiu, še najpogosteje pa križari po terenu, saj se je po direktivi uredništev začasno specializiral za rogaško in šmarsko občino. Za nameček je Andrej človek, ki ga ne boste videli slabe volje, še nikoli, odkar ga poznamo, ni prišel na delo brez nasmeha ^ s kislim obrazom. Poslušalci, gledalci in bralci to verjetno slutijo, saj ga imajo izjemno radi. Pa ne le tisti, ki jim je v odmevni akdji naše medijske hiše uresničeval takšne in drugačne skrite želje. In potem se Andreju, čeprav je preveč skromen, da bi to priznal, dogaja, da ga zaustavljajo celo na cesti: »Joj, saj to ste pa vi. Veste, vas pa res radi poslušamo!« PM, foto: GK Na zasluženo večerjo Ob osmem cnarcu smo v radijski akciji lahko odprii torbico naše poslušalke Nine. ki si je s tem prislužila večerjo z izbrancem (na sliki desno) v Gostišču Miran v Dramijah. iiiiww.ra(liocelje.coni Mozaik tedna Vse, kar nas zaznamuje v preteklosti, oblikuje v sedanjosti in usmerja v prihodnosti. Dogodki domovine in sveta. Mozaik tedna na Radiu Celje. Oddaja, ki spremlja aktualne dogodke v svetu in domovini. Kdo je zaznamoval teden, kdo je jtinak in kdo bedak, zakaj se zgodovina ponavlja in kaj bo prinesla ta ali ona politična odločitev. Kakšno pot je prehodil človek in kam se je premaknilo človeštvo. Vse, kar vas je pretekli teden razburilo in razveselilo. Teden kot smo ga doživeli in zložili v mozaik. Mosaik tedna na Radiu Celje vsak ponedeljek ob 16.20. Oddajo prípnvQa SaškaT.Oevirit Stetoskop: Parkinsonova bolezen Parkinsonova bolezen sodi med tiste bolezni, o katerih zelo malo vemo. Je neozdravljiva. vendar lahko zdravijo njene simptome. Dobijo jo lahko tako mošld kot ženske. Pogosteje se bolezen pojavi pri ljudeh, ki so stari več kot petdeset let, čeprav so lahko prizadeti tudi mlajši. Vsi simptomi bolezni se ne pojavljajo naenkrat, ampak so - §t. 27-4. april 2008 izraženi le nekateri. Ljudje bolezen ponavadi povezujemo s tresenjem, čeprav tma ta simptom le četrtina bolnikov- Več bomo o tej še vedno skrivnostni bolezni govorili v oddaji Stetoskop s pomočjo nevrologinje Marije Šošterič Podlesnik in predstavniica TYe-petlike - društva bolnikov s Parkinsonovo boleziûjo Petra Božiča. miAt^TVICA I MERCY-DUFFV (3j Z SOMEÍHNGHIGHr-WESmřE (6) 3. CMASlNGPAVBk48^-A0aE (4) 4. 4MINinES-MAD0NNAřt JUST1NT1MBERLAKE {1) 5. SHOUT-DONNAlBiVIS (3) a BEOK-MCHEI£CHnSEnEFEAT. {6) 7. CANT SPEAK FRENCH-GnSAUXIO (4) 8. HOME-OUJGHmV {2) 9. Wm(YOU-CHRISBROWN {1) 10. INN0C£NCE-AVRIL IAVI6NE {2) DOMAČA USTVICA 1 NEBEŠKAVHATA-ŠANKFUXK (3) Z ŽMMBREZNAVDOl-lilL (2) 3. ZlATARIBCA-AOISMOCAR (3f 4. SAfUAM-OMARWra (1) 5. MOJAKSEM-ZIATKOFT. iADRAMCAJURAS (4) 6. OOVOU'EVAČERNE (61 7 i^SEKINOOTlK-TASU |5f 8. NENASIUU- supe^^cowtfcnoN 12» 9. NAVfiAOlAiSfiCA)-LUNH^ARK (41 10.ASmiN-SONS (1) PflEiKOGAZAmiO LiSTVICO: IM YOURS-JASON MRAZ AMB%ANB0Y- ESTEU£i%AT.K/^WEST PREDLOGA ZA DOMAČO USTWCO: PREBBttME-BUrS NBCDQ-NOVBiiteS^ Ntgnionct: MsTgarBtaKlaŘč. Na zmenki 7. Celje Nisjdd Tâlner IrSčsva 6. Cejj? Nagi^enca dvigneta kasete, Id jo podana ZKPRTVS. M o^dsnemodd^ Radia C^. Us»)» 20 vroďi lahke pcskâata vsako soUrto ob 20. uri. VRTILJAK POLK iN VALČKOV 2007 CEUSKIHSpktt IZAKAJMTRKASNASRCE-ČAfi (6| t OGANSPOUO-DORf (3| 3. PRBUDfSEIZSANJ-SPEV (2) 4. ^STRI SVA-POLKAPtiNCE ( 11 5. MAMNEPESMI-tSKnCE (4) PREDLOOZAUST^CO: ZAUPMSVDJIZVSDI-PARiŽAM SU)VENSKIH S fktt I DAJMROKO-VESmB£6UKJČANI&MQ0raiANI{7) 2. ID0B»STAR|£ASI MAU&U {2) 3. DVOJâ(A-ZAFUA (3) 4. VA$OVAL£C-ANS.BiïENC (6) 5. lAADAŽBW-ANSAMSaFRANáČ {1} PREDLOG ZA L£STVICO: HVALA ZA UUeEZEN-ANS. ERA2£M Nan^oca: Qorqa Novak. Carksfjava 3, Žatec Bc^Pleinft, Local, Šmartno v Riâadoini Nagujeica dvyiTO nagrado na o^asflBD oddaluRaéaCeQe. Lfistvico Ce^ 5 bhko podulata vsak ponedeljek ob 22.15 uri. lastvko Skivenskih 5 pa ob 23.15 un. Za pradtoge z obeh lestvk lahkfi Qlaá^ na dopism s pnh&nmi kupondcorn. Poéiftsio t)d naslov; Novíteáík. F^aâmova 1d. 3000Ce^. Vesela, črna modna gotika! Vam v tej besedni navezi nekâj ne gre skupaj? Čma barva, da bi bila vesela in še gotska oziroma srednje-vešká za nameček? Ko pa vsi vemo, da je bil mračni srednji vek na vrhuncu prav v obdobju gotike, ko se je bilo treba zaradi stra-hu pred vsem grelnim, ode-vati v temne, pretežno črne barve. Da je čma barva žalosti, po-trtosii, zatrtosti, občutka temačnosti in kar je še teh čustev, seveda ne drži povsem, je bolj ali manj odraz privzgojenih predsodkov. Vmisel-nosti nekaterih mistikov je čma namreč prava bcžanslU svetloba, tema pred začetkom» skupek vseh barv, nad-barva torej. Če barva sploh je, kajli nekateri znanstveniki Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK se še vedno ne morejo zedi-niti, ali ni Čma zgolj skrivnostnost» fikcija, dno, nič... V srednjem veku je smelo črna oblačila nositi le kraljevstvo in aristokracija, ker je črnina ponazarjala moč, bogastvo, imenitnost. Nič drugače ni bilo stoletje kasneje v španski renesansi, ko je asketski kralj Kari V. po- stavil črno barvo za oblačila jmenitnežev Crno je treba znati nositi in črna barva res ni za vsakega, vemo tudi danes. Za tistega, ki verjame. da mu odvzema energijo, je bolje, da je ne nosi. Ker, kot pravimo, je vse v glavi. Če se ob črnini v glavi prižge alarmna lučka, ki napoveduje potrtost, brezvoljnost» zagrenjenost, potem stran z njo! Za tiste, ki se črne ne bojijo oziroma z njo prijateljujejo, pa je letošnji modni trend, ki se je prav sredi cvetoče pomladi povabil v naše garderobne omare gotska črnina. Vendar nova modna gotika nikakor ne deluje dolgočasno, žalostno in dramatično, prej zabavno in veselo. Ker gre za mešanje različnih struktur materia- lov, odtenkov črne. debelin tkanin in sem ter tja tudi detajlov, ki spominjajo na romantični slog vedno v Črno oblečene kraljice Viktorije. Za nedvoumen poudarek črne čutnosti moda dodaja še elegantne, klasične, inovativne barvne dodatke. Najbolj ji je pri srcu stara in najboljša prijateljica, bela barva - z nekaj Ščepci bele pod črnim kostimom, denimo, bo prava naveza za vse priložnosti. Malo zadržanosti ji odvzame tudi veselo karirast suknjič ali bluza, če Želite ujeti zadnje modno barvito druženje, pa si nadeni-te nekaj električno modrega in črnega. To je namreč znova ena izmed zmagovitih kombinacij letošnje pomladil TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 4. april: Luna se bo srečala z Uranom. Za dosego boljših rezultatov se bo treba zelo potruditi, saj bo včasih volja šibkejša. Zvečer bo Luna v sekstilu z Jupitrom in prinaša bolj dinamično energijo. Ker bo Luna v Ribah, svetujemo večjo dozo potrpežljivosti. Prehitro lahko reagirate ali se kako drugače prenaglite. To velja še posebej za Strelce, Dvojčke, Device in Ribe, Sobola, S. april: Luna ponoči prestopa v Ovna, zalo bosta noč in tudi naslednji dan izredno ognjeno obarvana. V tem času lahko dobijo epilog tudi različne uradne in sodne zadeve ter tiste, ki so lesno povezane s tujino. Luna se bo srečala z Merkurjem v Ovnu, kar obeta lepo komunikacijo in dobre poslovne poteze. Dan je dober za srečanja, sestanke in za organiziranje naslednjih korakov v poslovnem smislu. Ponoči bo Luna v napetem kva-dratu z Marsom prinašala ra^reto energijo. Izogibajte se ostrim debatam in sporom. Nede]ja, 6. april: Srečanje Sonca in Lune v Ovnu bo aspekt, ki prinaša kar nekaj razgrete energije. Izkoristite jo v ustvarjalne namene, ne glede na to, da ^ za dela prost dan. Izkoristite priložnosti, ki se ponujajo, ali pa si celo sami ustvarite nove, možnosti bodo ugodne. Zjutraj preide Venere, kraljica ljubezni, v Ovna. Prodorna moč Venere vam bo vse do začetka maja pomagala, da boste dosegli dlje na poslovnem področju, izredno pozitivne vibracije pa se kažejo tudi na ljubezenskem področju. Dopoldne bo Luna v kvadratu z Jupitrom. Lahko, da se boste težje usklajevali z drugimi, povečana bo tudi koiiči-na živčne energije. Dobro je, da se tega zavedate in niste do nikogar preveč kritični, ne do sebe, le manj do drugih. Ponedeljek, 7. april: Luna že zjutraj prestopa v Bika in njen vpliv vam bo omogočil dobro urejanje uradnih in upravnih zadev. V vse boste hoteli vnesti več reda in discipline. pripravljeni boste delati več in bolj organizirano. Zelo dober dan za konkretno akcijo in zahtevnejše www.radiocelje.coni fizično delo. Odlično se boste počutili rojeni v zemeljskih in vodnih znamenjih. Čustvom boste v lem dnevu posvečali nekaj manj energije, mogoče vam bo nekaj več samote celo prijalo. Torek, S. april: Ta dan nastopi kvadrat Lune z Neptunom. Ta vedno zahteva več prilagajanja okoliščinam in ljudem, večjo potrpežljivost. Okoli poldneva lahko pride do kakšne nepričakovane spremembe ali situacije, saj bo Luna v trigonu z Jupitrom. Dan nikakor ni primeren za uvajanje večjih sprememb, zelo dobro pa je, da razmišljate o njih. Sreda. 9. april: Luna že malo po polnoči prestopi v zračnega Dvojčka in prinaša v prihodnjem obdobju bolj direktno, na trenutke ceio drzno razmišljanje in komunikacijo. Dan je odličen za urejanje raziičnih zadev, navezovanje stikov, izmenjavo nmenj, dogovore, poti in nakupe, Aktivnost se vam bo obrestovala, zato se odločite za konkretna dejanja. Luna bo v sekstilu z Venero prinašala lepe vibracije v ljubezni in čustvih, kasneje pa bo tudi v prijetnem sekstilu z Merkurjem, kar pomeni, da si bodo čustva in razum podajali roke. Četrtek. 10. april: Luna bo dopoldne v napetem kvadratu z Uranom, kar predstavlja previdnosti na vseh področjih. Živčna energija bo zelo izpostavljena, reakcije pa so lahko hitre in nepremišljene. Sonce bo tudi popoldne v napetem kvadratu z Jupitrom, to pomeni, da vam sreča ne bo mila. Težave, ki se bodo pokazale, zelo dobro preučite, kajti iz njih se lahko veliko naučite. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041404 935 m 142443 napovedi, bkrterapije, regre^je astrologinja .90fdana@si0t.nel "www.gordana.st ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, pnmeijaina analiza astrologinjagdolores .si www.dc^es.^ HÍ^ŠAjMO. Z NomMiyttdÀiikoMyiÀ Ztiiit- zjjtmjitùz Hâjmjjyiùf ZA AVTOMOBILISTE Prihaja deveti lancer Ime je znano, avto našlo-venskem trgu pa niti ne. Morda je še najbolj znana njegova športna izvedenica z imenom evolution. Mitsubishi lancer devete generacije je zdaj nared tudi za prodajo na našem trgu. Novi lancer je glede na podobo drugačen od predhodnika. Dolg je 457 centimetrov, zunanja podoba dokazuje večji pogum, enako velja za notranjost. Za začetek ponujajo zgolj štiri vratno limuzino, ki ima v zadku 400-litrski prtljažnik, kar je zadovoljiv, ne pa izjemen podatek. V drugi polovici letošnjega leta se na trge pripelje petvraina kombilimu-zina. Motorja sta za začetek dva. Bencinski 1,8-litrski štirivaljnik zmore 105 kW/ 143 KM in je skupno delo s Chryslerjem in Hyundai-jem. Dizelski motor ima gibno prostornino 2,0 litra L^S«. 3 in 103 kW/140 KM in prihaja iz koncema Volkswagen. Septembra se pojavi l.S-litrski bencinski štirivaljnik, ki bo imel 80 kW/ 109 KM in napovedano pov- Mitsubishi lancer prečno porabo 6,4 litra goriva. Zanimivo je tudi to, da bo avto na voljo s kar še-stimi različnimi menjalniki, od ročnih do samodejnih. Najcenejši lancer je naprodaj v izvedbi 1,8 in z osnovnim oprem skim paketom za 18.480 evrov, medtem ko naj bi bila dizelska izvedenka za približno dva tisoč evrov dražja Junija mercedes CLC Mercedes CLC Lani je Mercedes Benz prenovil razred C, sedaj v (em razredu ponuja novo vozilo z oznako CLC. Z njim nadomešča sports coupe. T^adi CLC bo kupe, kar pomeni, da naj bi navduševal predvsem mlajšo publiko. Avtomobil bo imel nekaj tehnoloških poslastic, predvsem pa bo nov bencinski štirivaljnik (poganjal bo izvedenko CLC 200 kompresor), ki bo zmogel 135 kW/184 KM. kar je več kot prejšnji motor. Napovedujejo, da bo CLC na trge pripeljal junija, cene Še niso znane. Prihaja športni twingo y^nt je v novomeškem' Revozu stekla izdelava novega renaulta twûgo. Po sedanj znanih podat-kih je bila prodaja tega malčka dokaj ugodna, saj so naredili približno 75 tisoč avtomobilov in dosegli produkcijski rekord (v Novem mestu ob twingu nastaja še clio storia). Ob predstavitvi nove ekipe v FI pa je francoska avtomobilska hiša predstavila Še novo iz* vedenko twinga z oznako sport. Kot se spodobi, je avto dobil precej karoserijskih športriih dodatkov (širša kolesa, platišča, blatniki, dodatne odprtine za dovajanja zraka k motorju ...). IWinga sport bo poganjal 1,6-litrski bencinski štirivaljnik, ki bo razvijal 99 k-W/133 KM. kar bo vsekakor zadoščalo za dinamično vožnjo. Vse kaže, da se bo vozilo v slovenskih trgovinah pojavilo jeseni, o cenah pa še nič. Serija 1 kot kabriolet Nemški BMW ima veliko tržnega uspeha s svojo serijo 1. Doslej je tovarna ponujala avto v tri- in petvratni izvedbi ter kot kupe, od spomladi naprej pa bo na voljo Še kabrioletska različica. Po svoje je precej nenavadno, da miinchenska tovarna vztraja pri platneni strehi, ne pa kovinski, ki je v zadnjih letih zelo priljubljena. Kakorkoli že, platneno streho bo odpirala/zapirala elektrika (in to v 22 sekundah), vse lo bo moč opraviti tudi med vožnjo, in sicer do hitrosti 50 km/h. Motorjev bo pet, od tega bodo Štirje bencinski, ki bodo ponujali od 105 do 225 kW, medtem ko bo imel dizelski motor î30 kW. Po običaju bo seznam dodatne in doplačlji-ve opreme ustrezno dolg, menjalniki bodo vsaj trije, pogon ostaja seveda na zadnji kolesni par. Cene Še niso znane. BMW serije 1 kabriolet - it. 27-4. april 2008 Nano najprej v Vziiodni Evropi? Pisali smo o tati nano, majhnem in poceni avtomobilu, ki ga je pred nedavnim predstavila indijska industrijska korporacija in tudi izdelovalka avtomobilov Tata. Nano - petvratna kombi-muzina, naj bi stal približno 1700 evrov, poganjal naj bi ga bencinski dvovaljnik s pogonom na zadnji kolesni par - je tako naenkrat postal simbol prebujajoče se industrijske in siceršnje moči Indije. Že ob predstavitvi se je ugibalo, ali se bo nano pojavil tudi na evropskih trgih. Kot je v pogovoru za italijansko avtomobilsko revijo dejal lastnik Ra- Tata Nano tan Tata, se bo to verjetno zgodilo. Nano naj bi najprej začeli prodajati na vzhodnoevropskih trgih, kasneje pa menda tudi na vseh drugih. O ceni ni še nič jasnega, jasno pa je, da za 1.700 evrov nano ne bo videl evropskih trgov. •j^cij^ž? mim Gobcršeh Milan t», n^rjun mm^m^ g Usmmvin^ ^ ^ OO^SÍMM M 4Č VeilKR IZBIRA PNWMflTIK PO UGODNIH CCNAH AVTOHISA DREV d.o.o. RABLJENA VOZILA Drešinja vas 46/a, 3301 Petrovce tel.: 03/713 60 50. GSM: 040 792^57 SsatTofedo 19 TDI REFEflENCE (novo) Leiflik: 2005. veljavnost T?;.... prev. 113999 km. belge barva (kovinska), diesel motor, 1896ccni. 77 kW. ročni menjalnik (5pr.),KUUA t3.900.-^R VW Golf IV GOLF t.416V (novo) —Lilnik: 1999. veljavnost 1?: 21.04.1999. prev, 147000 km. áoĚ bela barva, bencinski motor. 1390ccm. S5 kVV. ročni menjal-nik{5pr.},KUMA 6.2PD<-£UR Snt AHea M.TIA 1.9 TTli REBU (novo) Letnik: 2007. veljavnost TP: 07/2008. prev. 2100 km. svetlo liva turvd (kovinska), diesel motor. 1896ccm. 77 kW. ročni menjalnik (5 pr.}, KLIMA Pokličito za cm 1 Sut Coriloba CORDOBA 1.9 SDI (novo) Letnik: 200t, veljavnost TP: 14.06.2008. prav. 138000 km. siva barva {kovlnsica). diesel motor, 1896ccm, SO kW. rojeni menjalnik (5 pr.}. KUMA 5200.* EUR Seat Cordoba 1.4 rafaranca {novo) letnik: 2004. veljavnost TP; Î9.11.2008. prev. 72500 km, bordo rdeû barva (kovinska), bencinski motor. 1390ccm, 55 kW. tom menjalnik (5 pr.). KUMA 7.700/ EUR Seatibiza 1.416v (novo) Letnik: 2003. veljavnost TP: 30.08.2003. prev. 47350 km. svetlo zelena berva (kovinskaf. bencinski motor. 1390ccm. 55 kW. ročni menjalnik (5 pr). KUMA 6.600.- EUR $eatlbin 1.4 REFERENCE (novo) Letnik: 2003. veljavnost TP: 06/2003, prev. 73400 km. svetlo siva barva (kovinska), bencinski motor. 1390ccm. 56 kW, ročni menjalnik (S pr.). KLIMA 6.990.- EUR Saat Leon STYLANCE 1.9 TDI vobaso gralja (novo) Letnik: 2006. vetjavnost TP:... prev. 88397 km. modra barva í^/ÍŘ Ikovin^s). diesel rnotoi. t896ccm. 77 kW. ročni menjalnik As^ (6pr.),KUMA 1$.900.-EUR Renault Scenic MEGAN SCENIC 2.016V (novo) Letnik: 2000. veljavnost TP: 27.03.2008. prev. 181000 km, svetlo siva barva (kovinska), bencinski motor. 1998tm, 103 kW, ročni menialnik (5 pr.). KLIMA S.9G0.- EUR Hyundai Elantra ELfNTRA 1.6 (novo) Letnik: 20D4. veljavnost TP: 25.11.2006. prev. 62000 km. rdeča barva (kovinska!, bencinski motor, 1589ccm. 77 kW. ročni mer}jdlmk{5pr.|. KUMA 6.900.- EUR Lancia Y Y 1.216V (novo) Letnik: 1998. veljavnost TP: 28.03.2008. prev. 153000 km. zelena berva (kovinskaj. bencinski motof. 1242ccn>. 63 kW. ročni menjalnik (5 pr.) 1.900,- EUR ©wDtednik dwMttte nopoMkom Novega tednlio! Naročniki Noveoa tednika boste lahko naroCnI&Ke ugodnosti ■ a male oglose v Novem tedniku do 10 besed in čestfttco rta Radiu Celje - Izkoristili IzkUuCno s svojo naro^lSlo kartico, naro^ško polo£rrico oziroma z oMnIm dokumentom naročnika Novega tednika. NefcKkoHMene ugodnosti se ne pponosclo v mistednle leto! MOTORNA ! _ VOZILA : PRODAM P(lfGEOT106.nwlelnoielol999^prevQŽe-nih 46.000 ktn, zdio dobro ohronjsn, prodom. T«MonS7Q7.552,03) 554-763. 1566 FORD Fiesto 1.3, letnik 1998, rde<8 Um, prodctr.lelefon03) 551-B91. ]64i ^KIKOIESNIX Sutuki, 250 ccm, lemfk 3007, ugodno prodom. Telefon 031 612-160. Li4d GOLf II (fiesd, letnik 1991, prodom. Tolefon m 371-459. 1672 MEGANE 1.6 m, lelnik 199f beleboive^ reg. do 2.9. 2008, prodom. Telefon 031 261-999. 1679 L1ÍP0 U, ietnik 1999, odlično (Uronjen, registriren v» lefo, prodom zn 2.B00 EUR.Telefonl)419Sl-527. i707 601FII diesel, lefnik 1991, 5 vnri, prvi lostnik, prodom zo 1.350 M. Telefon NI 24C^5B0. 1707 G0Lf1,6|xdJetnikl989,re9.do16.12. 2D0B, odlično ohranjen, prodam. Tele* fon 041136228. šm KODAM MIMI bager Talquô 0.125 2,B^dveyici irrsTolocijo zo kladivo, zoprta kobino in volyo025.2.8lJemik20D4,1.500 ur, prodom.Telefon041 645-698. $iS7 DVE knđnki znomke Mufg, s ko», obroćol-nikom, plugom, roloďiskim in kokami prodom. Telefon 041 566-577, 5777-295. isdt ROBNO brvsilko, domoćeizdekTve, prodam. Telefon 031 601-960. t64d ze, brus^^nik Mfo stondord, kombiniran, prodam. Telefon 051 362-164, popol-don. 1Ô36 SEJALNICO Oh, droredno, za koruzo, m^ honske, Iroôii obroćalnik Sip in puhal-nik Tojhin, z molorjem, prodom. Telefon 04) 261-676. 1676 MUN zo koruzo irofor prodom. Telefon 577246). 1680 FRE20 za TV Vinkovit, no ^'ri vijoke, pro-dQmza500EUtTdefQn04061).7)5. lea? TRUTOR Štore 404. letnik )984, 3.400 delovnih ur, po genemlni 200 ur, pni lostnik, prvo barvo, prodam zo 6.600 EUR. Telefon 031 509-667. i684 KOSlUllCO Ba motor Aone.arina IlOcn, rûka koleso, prodom. Telefon 031547-013. 1705 MALO robljen m. s, Viravirko prodorno. Te{efoo031 461-921. Zsi TftAKTQRTV, letnik 1974, obnovljen, z dvo-brazdnim plugom in snezjio frezo zo Gorenje Mulo, prodom. Telefon 031 474-353- DVOREDNO »jolnico zo konizo in 300 1 trosilec umetnego gnojc prodam. Te^e-ion577l.346. 1718 OBRACALXIK poj^ Sip, na dve vrelefii in mešalec za belon, prodam. T^efon 031 520578. šiTe 06RAČMNÍK Pojek, na 2 vreteni, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 331-604. t726 KOV hidrovlićni gorer potnolamemik HUP 65, zo rozrez hlodovine, premer 65 cm, prodom za 30.000 EUR oz. po dogovo-ru.Tc^fon031 381-554. 172^ BATKO membransko ćrpdlio zo škropljenje vinogrodo prodom. Telefon 5770-301, 041 687-016. 1732 POSEST PRODAM MAHISO hiso v okolki Podcefrlko prodom. Telefon 041 399-344. CEUI, Pećovnik. Slorepo. obnovljeno dvo-stonovonjsko hiio, potteki 950 nť, prodom zo 110.000 EUR. Telefon 041 911-981 1404 ■•«I® TEL OS S451-00d 04( 36»625 vnvw.pgp^ěpfernlčhlňé.cóřň 4LAa nmnn i^. o/m jocb esjc KASAZEpriZoku.Zozidljivopvcelo, 1.334 m^ sončna lego, z rahlim naklonom, bližino gozda, prodam. Te^on 041 9^2-252. 1570 V DRAMUAH prodom gradbeno porcelo zs stonovonj^ hiso, z grodb^im dovoljenjem, IU2ïor. tun. hila HI gr. tsA K*I*M, Uori&na velikosti 110 n^ pvnUi 8t3 n\ dostopoi po aslatini cttb m. 4 km od AC prikljuika DrafBljo.urid 105.000 EliR. prodi-rno. CELIE -etfltir. poslovni instor vajnuutj 120 n'^v t.ttftdstr.niK&ansk» ni^adb«. lusproť lelunlSkfl posiaja. prlnpcertja mm potlov-M Síjavnost ai kot »de} nim. 2 p«r> kifi^erri M dvoriiiu iti Ustno 9«td2o v saineiii oejflknL cena 156.000 El^ prM»«. Čb peodajatfi «iII kutili neprtmičnins. vam uttfdino vse potrebn« i« varen in zakoivil ptenos lAslnlit&ke pravice. ŒUE, Nova vos. Ugodno prodom dvoii^^l-sc^no slanovonje, v prMklu, 57 m', imo bolkoninkiet. Telefon 041 93M17. 1562 ENOSOBNO stonovanje v Žaku, v 8. nod-stropji, prodam. Telefon 040 171-^6, 041 564-251. Zso DVOINPOLSOBNO sfonovonj« v Celju prodom. 5efefon 031 645-966. 1726 ŒUE. Prodamo no novo opremljeno garso-r^ra s posebnimi ločenimi sidodScno poslovnimi proston v pritličju individuolne stanovanjske hise (16 m^) In bivolnlmi prostori v 1 nodstr^u (22 m^), prenovljeno 2006, zo 38.000 EUR. Teí^ 041 706-196. S^tovanje, Ivon Andrej Krbavoc, s. p., Gorta pri Šmortrmn 57 ^ C^e; http://svetovooie.soibo.net. n CEUE. Prodomo dvosobno stonovanje v Okrogorjevi ulid, v 2. nodstrapju stono-van jskego bloka z dv'igok>m, 48,70 m^, zgrajeno 1962, pranovljeno 2003, zo 73.500 EUR.Telefon 041 708-MSve-tovanje, Ivan Andrej K^ovac, p.. Gorim pri Smortnem 57 c, C#; http// svetovanje.gaibo.net. n CEUE. Prodoiïiodvoinp^sobno stanovanje v Okrogorjevi urid, v 6. nadstiopju sto-ncvon jskego bîoko z dvigolom, 72,19 m^zgrojeno 1960, prenovljeno 1990, zo 96.000 EUR. Telefon 04170S-198. Svetovonje, Ivan AndrejKrbnvac, s. p.. Gorico pri Sortnem 57 c, Celje; http:// svetovonje.gojbo.net. r> ODDAM ŒUE, Nu»ćeva, 4. nodstropje. Oddam sobo s souporabo kuhinje in kopolnice. V»bi je možno bivonje dv^ oseb, najemnino no osebo je 150 EUR fozdelHev stroškov. Telefon 041765'914. . tse4 STANOVMJE, 52 m', delncopreir^o, oko-liio Celjo, oddam. T^on 040 59(M)35. 1875 NUMERO VNTO SPRUMEM SOSTANOVALCVKO prejem v stonovanje. Ltfstno sobo * souporabo ostalih prostorov. Telefon 031 655-349, Andrej in 041 41^12,Cvetka. isd8 PRODM . - KOMBINIRAN štedilnik no trdo guivo, 1,20''0,60, nerjaveč, zo centralno, prodam. Telefon (03) 5774-775. 15s7 NOVO kuhinjo, bo rvo bukev, dolžino 2,50 m, originolno zapakirano, z dodatnimi deli: hladilnik, štedilnik, napo, korito, prodomza630EUR.Telefon54tM20, Ce^. 1715 KUHINJO, pisalno mizo, omaro, klip klop ležišče, kotno sedežno, hlodilnik, prolni strol, štedilnik in IV prodom. Telefon 040669-461. 1712 SEDEŽNO gomrturo, temno rjavo usnje, v obliki ćrke L, prodom za 500 EUR. fon 031 361-554. 172« GRAD MATE 301 PRODAM LAD USU pod, opoz, bruno in kamen ^Ij prodam. Telefon 041 637-202. i480 DESKE, suhe, hrastove, 25,30 mm, bor, 25 in 50 mm, prodom. Telefon 5732455, 040 827-587. mo 400 kosov novestmne opeke Vinkovo prodom po nizki ceni. Telefon 5771-514. 1703 AKUSTIKA PRODAM NOVO eleklTO» kitom z cM^vnksm, syrithe-Sfzer in kromctično homtoniko, C prijem, prodam. Tei^on 041490-151. MIOlflUVSZAKSiai, TUMUMlOailŽiUiiUNROJDKE DO 50 % obremenitve, store obveznosti niso oviro. Kredifi no osnovi vozila in leasing!. Možnost odplocib no položnice. Pridemo tudi na dom. NUf^ERO UNO Kob«'» Kvkov«c t.|>. vi 73, teL: 02/252-48-26, 041/750-560 GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL DO 3400 6UA. Do 36 mesec« u osMn 00, pokxifammwě^wdi n CCLJE, in. X!V. Avii^ f 4. 03/425 70M K MURSKA SMOTA. StaiM Rwtmon« H, 03/$21 30 00 K MAfUBOR, Psftiunsiu 3-5. 02/2341000 n SlovMj CrsdM, RonfcovA r, 02/941 3000 Slottmhi 27r 1000 M«blj4M Ë0V1NSK] IN HlPOTEKARNIl S^iHOkid M'W-VillMIM Uf o^AMD VSE VAŠE mmm, POPLAČAMO BlOKADE, ORAŽEE, RUBEŽE, mtm ZAVAROVALNIŠKE. DAVČNE. ITEĆAJH! iN DRU6E OBVEZNOSTI. M Miie^?M UT!» Ux. ZviMki », Mr POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJI 03/490 03 36 Ž n frier's Celje, Gosposka ul. 7 I fc^'idac.UlVtUIÇn^twyS.PjMto _ | KLAVIRSKO harmoniko Hohner Lučjo IV P, 96-bosno, 9*3 f^istfov, 4''oglaseTio, primsfTio roko zo ucenjs kot za ljubitelje igronio, prodom za 650 EUR. Telefon m 930-122. 1561 DIATONiCNO hamionib B, E$, As, novo, vinsko rdeče borve, gki»lke Amono, turbo basi, ^ bos, 1 dodotni gumb, zelo kokovoslne izdelove, vredno ogledo, gorQncijo,prodomzQl.90DfUR. Telefon 041939-472. 16S9 POSOJILA UEOU^HN KOW 4,0.0.. OurtaisK» 21, UubiAna Celje: 031 508326 delovni ias: vsak dan non-stop ŽIVALI PRODAM VEĆ pr»čev, 30 do 120možen zokoi ot doslova, prodom.Telefon M) 263^27. ei7 KAKOVOSTNE pmUte, težke od 30 do 120 kg, možno tudi dostavo, prodom. Telefon 041455-732. Š1t8 VIETMAMSKA pruiidic, poi, stofo štiri mese> ce in pol, prodom, 80 EUH/sdea T^on 040611715. 1686 NESïilŒ, gmfnste, cme, rjove, nakupdese-tih -petelin brezplačno, in bele pitonce, prodajamo. Winter, lopoto 55, Celje. teMon(03) 5472-070,041 763400. 1159 NESNI CE, rjove, grolioste, črne, tik pred nesnosîjo, prodom. Brezploino do* stovo no dom. Dobite lohko tudi kletke 20 nesnke. Telefon (02) 582-1401. o ntASIŒ, mesna pasma, od 50 do 150 kg, kmiljene z domoćo hrano, moien zokol in dostava, prodam. Telefon 031 475-322. 1407 TRI lelke simentolke, rozlime starosti in (sle, prodom. Telefon 041 776-402. iei7 lEIČKO simonolko, ^ 150 kg, prodom. Telefon 05) 622-360. ëi68 PSAŠIĆE, od 100 do 150 kg, ugodra pro-dam.Telelon(02)6D8-1021. 1650 KOBILO šeko, z žrebetom, težko 600 kg, poni kobilo, brejo, zrebca, storega 2 M» in telico simentalko, 200 kg, prodam. Telelon031 709-823. leer MNE NA CELJSKI TRŽNICI 1651 ZELENJAVA SADJE buCke ANANAS 199 BUČNO OUE 2.W BMmi 6UTVA GROZDJE BEIQ 4,5-4.9 CVFTAČA 2 GROZDJE RDEČE 4.5 ČEBULA 1.3-Î.5. GRENIVKE 2.5 MUDA CE8UU 3.5 HRUŠKE 2.5-2,9 ČESEN 49 JABOLKA 0>t HŽOlVZRNJU 3,^ JAGODE 46 HREty 44 KM Z99 JAJČEVCI V DINJE 199 KOlfRABA Ih UMONE 15 KORENJE 1-1,5 MANDRINE 2.5-2.9 KROMPm 0,&0,8 OREHI CEU 3 KUMARE M.9 OREHI JEDRCA 7.5-10 OHROVT 2.5 POMARANČE 1,5-1,99 BRST1ČNÍ OHROVT S ROZINE 4 PAPRIKA 3>5 FIGE 3.9 PARAmŽNIK 2.4'2.8 NEKTARINE tO PETERâlU 4^ GOZDNI SADEŽI PESA GDBESUHE 10 DAG &10 PDR MED 46 REOKVICA ŠOPEK 1 MLEČNI IZDELKI IN JAJCA SMETANA REOKEV ČRIM 1>2 HAĐtČ 4 4 MOTOVILEČ BB SKOTA 3,6 SLADKA SKUTA REGRAT 5-10 4 SOLATA GLAVNATA 2 JAJCA 0.160.3 BERIVKA 10-15 CENE NAEKOLOŠKI TRŽNICI ŠPINAČA d-10 PESA 15 REPA KISLA 1.5-1.8 KORENJE 15 KÍSU3 ZEUE 1,e7-l7 KROMPIR 1 ZEifNA 2 JABOLKA ns it.27-4.apn12008 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE novi tednik / >N O } i TEKAŠKI TEČAJ CELJE, 6. apríl 2008 pnćctek ob IÛ, uri na stadionu Kbdiv^r v Celju i Tekaški trencrlNTERSPORT • Urb^n Praprotnik,pdom. Telefon 031727-606. 1622 HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petMhi xanimhro branje o JMjenju in deiii na oiHnocju 33 olicin na Celjskem» Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za ote izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popustil 5% pri plačilu za eno ieto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplačno prejemajo se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 JiW»l:» t"«"® ■etnS'« 2008 CTLRITT M^ TA Ji^gprilogoTV-OKNO! ^^ ^^ Vsak pttih 41 banmih strani tetevizijskega s|>oredi in zasimívosti iz sveta glasbe ia zabive. Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA InM in priiinek: Knj: Datum rojstvi: Ulica: Nspreklicfio naročam Novi tednik za najmanj 6 meseoev podpis: NT&RC do.o. bo podstkc (^wnbljal sanso 2a poc^ nsročaiskc sIu3k Nov^ tedniks V1S(C kufiinjái element, s stakfenimi vrati, i'rino 80, moško špo^o Rogovo koki in risolno desko, prodam, Telebn (03) 710-3283. i$54 ELÛflRO tnorof, 2 Kw, sledilni no drvo, gume Michelin, 205-55-16 in 18545-15,p(oiiam.Telefon051 344-245. 1S56 KOMBINIRAN cžriculor, 220 V, stroj zo obb-nje, sretor, ciHtulor s trifaznim motorjem, obracolni plug za Tomo Vifikovic, doma» zgonje, vino, plon^enske kunce oli 20 zakol in industrijski ^Ini strof, 380V,prodam.Teleron (03) 5488-192. 1671 MALO rob^o opremo zo frizerski sal«Ki m bursko kozo, stom ti mesecev, prodom. Telefon 031 449^62. leei UNIVERZALitI stroj M» stondofd, mosožni Q po rot, marmorne police, ptsolnistrot pisoino mizo, rožno orodje in pohi^o ugodno prodom . Telefon 041277-420. tno BIKCAsimentoko, 150 kg. bikco. 220 ^ m obrocolnik Fovorit 220, prodom. Telefon 031 687-013,041 59M75.Š175 LETKE gume Goodyeor gt 3175/6$ R14, no fllu ploti^h, ZB peugeol 206, prevoženih somo 3.000 km, prodom zo 400 RiR.TAfon(03)5772.735. i720 BIKCA $arot6j50 kg. belominsfívovko. prodom. Telefon 031 237-193. 1722 2NSK0 kolo Rog (miser, s kosoriro ^redoj in nov jogi viozek, 190"90ica Zaupanje, ki je uponje v ljubezen povrnila ze već ko^ 10.000 osebom, posreduje zo v$a sto-rostno obdobjo, brezplačno zo mloj&e ženske. T^fon (03) 5726-319. 031 505^95. Leopold Orešnik v p., Dolenja vas05,Prebold.n Iskreni fantje lâ^ejo preprosta, zvesta doMeta. Mrtogojih je. zalo punce. pozabite na razočaraf^ler jih brez srroákov SDOZTbaJta. Tet.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. 0r«Í6maii: ecnos^ži^emos.sj liČEM obôisno dek): ^onje, pospravljonje stonovon jo ofi pisorn, slopnHc Telefon 041 965^53. 1580 IŠČEMO ottbo zizkiÂniami v direktni pro-dap za trienje fizioteropevtskego pro-groma. Telefon 041 643-220. Medical line, d. 0. o., Moistrova 16, Kamnik, n Pizz eri ja Verona v Celju j b posh 099hù »a brana. Fizzeriia Bomta v Cetju /e posli osebo la rasvaiaiij* hraiM. Delovni ces je dvoizmenskL Možnost zaposlitve zenedo^n čas. Delov prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu. Pro^je polljits nanasJov SPĐ, Iilo., Podlog 89.3311 Šempeter. Intormedje ne tel $1: OSI RESTAVRACUA Dolma na Tetiorjab zspo&li vodjo kuhinje. Delovno mesto je prosto tokoj. Prošnje poslfrte na naslov: Mof S51, iao.,Mddo9œn uL 2,3000Celie, zorestavraoloDolmo. 1593 Pizzerija Oliva v Celju OSSIKI o Imew ter OelovniSas je dvozm^iski. Nedelja m prazniki dele prosti dnevi Možnost zaposřtveze nedoločen Čas. Delo v prijetnem delovn?n okc^ in sproičenetn kolektivu. Prolnje poSpte na ne^ SRD, d.o.ft.. Podlo« 59.3311 Šempeter. Infofmecije ne tel. ic 051/630-S26. ZAPO^MO deUeoli itudeniko zn sTreži» v urejenem gostinskem Jokolu Moj Coffev Kopji príTaboru. Pisne prošnje poiljrle no noslov: Dominik Kugler, s. p.. Koplo l6.3304Tobor. n OBĆASND pomo< za pfodojo no stojnici potrebujem. Telefon 041 790-390. Drago Stmad, s. p., Prisojno 33, Maribor. 1G82 NK dekivte v proizvodnji betonski!^ izdelkov zaposlim za nedoločen Ćos. Delovni Čos od 7. do 15. ure. OD 700 EUR. Telefon 040 7544)25, Roberlo Sket, s. p., Vrbe 33.3221TettQne. i683 DNEVNI bor Choc^Choo zapodi natakarico za strežbo. Ugoden delovni ćosin pogoji delo. Možnost redne zoposlitve, Telefon 03161M95. Niko Popovic, s. p., Lsvsti-kovo 8,3000 Celje. \727 službo šoteijo, C E kategorije, Zohod-noivropo.Telefon03164S-9BB.1728 flEDHO zoposiinn žensb, stnro do35 let, ZD streho V pn^oznem lokolu. Telefon 041 633-190. Bistro Škorpijon, Zodobrovo 60,Ško^VO$. 1733 IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodo^kih in poslovnih objektov in podobno. Telefon {03} 8104-182, 031393-560. ARS-Projeklironje, Anton Strniša, s. p., Gabrovet 1 a, 3241 Podplot. n SAM svoj mojster s profesíonolt>lml in $pe> dolnimi stroji iz ízposojevolnice SAM v Celju (Hudifijfi), Ul. bratov D^irotinškov 13,teyon{041)629-644,|03)S4]4-311, n BEE Plest^k, s. p., Plonina 144, Flonina. Adoplacije, sdorska delo, barvo nje slonovont oken, vrut, hi§, fosod, nopuv íev, v Celju in okoliú. Do 30.4.2QQB nudimo 10 %popust. Telebn 041910-717. n NUDIMO prenoô^o, sobe, B kotegorfje. V nojem dajemo velik pokrit prostor zo l»knik. Teiebn 577M1S. franc Lešnik, Hren^24,Oo^. 1145 INSTALACIJE, vodovod, ogrevonje, plinizvo-jomo no odoptironih ali novozgrajenih objeldih. Kokovostno in poceni. Dorko Tauses, s. p.. Velike Gorelce 13, 3270 La^o,telefon 040 223-113,(03) 573-9065. n KAKOVOSTNO in po ugoéiihceoah izdehije-me demrl bsade. M3grad, d. 0. 0., Gosposvehka 3, Celje, teWfon 041771-104. n OSRAČALNIK oli pojek zoTV 420 kupim. Prodam gumi voz in 1001 rdečega vina. TeMon03188^62. issô KAMKDSE^, terocersivo, momnzo, obim, zoMta, brûer^spoinenfkov, okvirjev in ok, betoniranje okvirjev. Sređco SokeBek, 1 p., Brezovo ul. 2, CeTje, telefon 041684346. 1711 »EČKD Knofelt 1 p., pvzp, Zalog 10, W peter nudi v popoldonskem cosu pre-zraćevonje zelenic, odvoz bioloških od-podkov, frezonje vrtov in košnjo zelenk. Telefon 031474-353. ž$4 Kot sonce vedno je Žarela, v vsakem je luč zanela. S svojo vedroscjo in toplino zapolnila vsako je praznino. Na lep pomladni dan zaspala je v večni san. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame. taSče, sestre, svakinje, omice, botre, iete in prababice SILVE ČATER (14.11.1930-28. i. 2008) iskrena hvala vsem, ki ste od nje Se zadnjič poslovili s cvetjem, svečami in svetimi maSami, jo pospremili na zadnjo pol, nam pa s toplo besedo in ponujeno roko stali ob strani. Posebej hvala dr. Dovčevi s sodelavci nefrološkega in dializnega oddelka bolnišnice Olje za izkazano skrb in lajšanje bolečin. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govornici gospe Srebočan za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Raj. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni i74a Ljubil si svoje gozdove m travnike... (njegovi) V SPOMIN FRANC PUSNIK (po domače Špilančev Franček iz Velikib Grahovi 45) iz Zagrada 79 v Celju roj. 2.6.192& 3. apriia 2008 smo ga pokopali na celjskem pokopa] i ŠČu. Vsi njegovi 1721 ROJSTVA Cdje V celjski porodnišnici so rodile: 25. 3.: Martina RAZBOR-ŠEK iz Laškega - deklico, Andréa OSTRUH i2 Velenja • deklico, Simona SMRKE iz Vznika ■ dečka, Suzana NE2MAH OSEK iz Šmarja pri Jelšah - dva dečka, Nadja BEC iz Braslovč - deklico. 26.3.:KenanaKUBATizSlo- venskih Konjic • dečka, Valentina ZUPANC iz ŽaJca • deklico, Mojca KRAJNC iz Laškega - deklico, Simona ZBIČAJNIK iz Braslovč - deklico. 27.3.: Katja KUKOVIČ iz Celja • deklico. Urška KOVAČ JURCENKO iz Vojnika • dečka, Mojca PRAUNSEIS iz Tabora • dečka. Simona STE-NOVEC iz Prebolda - dečka, Zvonka RAJŠTER iz Štor - dečka. 28.3.: Tjaša SLOKAN iz Prebolda • dečka. Světlana STRBAD iz Celja -deklico, Karmen VODONCNIK iz Griž- deklico- 29. 3.: Aleksandra ZALOŽNIK iz Celja - dečka, Polonca KVARTUH iz Šempetra - dečka, Petra HREN iz Velenja - deklico. Alja VEBER iz Prebolda - deklico. Patricija HRiBERNIK iz Prebolda - de- klico. Mihelca GORJUP iz Celja - deklico. NLka PEČNIK iz Nazaija • dečka, Aljo&a BERGANT iz Prebolda - deklico, Metoda GROZ-NIK iz Laškega • deklico. Vesna PLA-NINŠEK iz Griž - dekUco. 30. 3.: Mateja MEDVED Iz Prebolda - dečka, Silva PLAVČAK iz Rogaške Slatine -dečka. 31. 3.: Patricija KREShîIK iz Šentjurja - deklico, Martina AUBREHT iz Griž - dečka, Amela DEMIROVIĆ iz Velenja • dečka, Bojana CENTRIH iz Žalca - deklico, Bernardka ZALOKAR iz Šentjurja - deklico, Maja KREPŠA BREZNÎKAR iz Braslovč - deklico, Mateja LORGER iz Šmaria pri Jelàah -dečka, Tanja PRISTUŠEKiz Loč - dečka. Katarina KUTERNIK iz Rogaške Slatine - deklico. SMRTI Celje UmrU so: Janez KUNČAR iz Celja, 80 let, Amalija SCHANTL iz Ilovice, 86 let, An-kica FUNKEL iz Celja, 47 let, Zlaiko KNEZ iz Štor, 50 let, Terezija MIRNIK iz Celja. 85 let, Ana KOJNTK iz Celja, 74 lec, Edvard KLOVAR iz Cdja, 55 let. Martin G ABROVEC iz Celja, 64 let, MarijaTRNOVŠEK iz Klanca, 74 let, Ivanka HOJNIK iz Celja, 61 let, Amalija FUS iz Oh, kako je hiša prazna, ko te več med nami ni, prej bila je tako prijazna, fco skupaj smo še bili. Osiali so le sledovi tvojih pridnih wk. kijih bo še pomnil naš naslednji md. ZAHVALA Po budi in težki bolezni nas je za vedno zapustila na^ draga žena, mama in babica MARTINA IRŠIČ iz Rlfengozda (14.8.1949-22.3.2008) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence, cvetje, sveče in svete maže ter izraženo sožalje. Posebna zahvala osebju bolnišnice Celje, hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in >veto mašo, pevcem za odpete žalostinke in odigrano Tišino. Žalujoči: mož Milan, sinovi Marjan, Mitja in Milan ter hčerki Marjanca in Katja z dni^nami Lt41 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman le iŠČe, ostala je le praznina, ki hudo boU... ZAHVALA Ob boieči izgubi dragega moža. očeta, brata, dedka in pra-dedka JOŽETA DOBRISKA (24.2.1928-26.3; 2008) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, se poklonili njegovemu spominu. darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisna in ustna sožaija. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem in vsakemu posebej- Vsi njegovi 1737 ZAHVALA Ob Izgubi našega dragega ANDREJA VODIČARJA iz Trubarjeve ulice 53 a v Celju se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in tople besede. Žena Breda in hčerka Alenka z družino Celja. 97 let. Kari VRENKO iz Zabukovja, 63 let, Milan ČMAK iz Celja, 83 let, Antonija RIHTAR iz Šoštanja, 71 let, Martin HRUSOVAR iz Brega pri Polzeli, 90 let, Bojan CUAN iz 5ešč pri Preboldu. 51 let, Jožefa RANDL iz Dolenje vasi, 90 let. Martina [RŠIČ iz Rifengoz-da, 58 let. Zvonko KNEZ iz Vrha nad Laškim, 47 let, Rudolf OBREZ iz Žegaija, 86 let. Cecilija KOPRIVC iz Loke pri Planini, 94 let, Janez VAH iz Buč, 83 let. Velenje Umrli so: Sanel SALK1Ć iz Šoštanja, 17 let, Silvester ŠTRIGL iz Velenja, 58 let, Frančiška KAKER iz Ljubne-ga ob Savinji, 78 let, Vojko SEME iz Velenja, 40 let, Franc ZIDARN iz Moziqa, 70 lei, Eva ŠON iz La$keg4,85 let, Slava POLANC iz Velenja, 86 let, Veronika GAŠPARIĆ iz Nazarja, 81 let, Anton LAZNIK iz Šoštanja. 76 let, Andrej VODIČAR iz Celja. 70 let, Dragica KRESNIK iz Velenja, 74 let. Ni je hajše boíeáne kol na lepe dni obujati spomine... ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene în mame KRISTINE ZIBRET se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter z nama delili žalost in bolečino v srcu. Hvala za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Žoharjevim in Galufovim ter Janiju za poslovilni govor. Žalujoča: mož Lojze In hčerka Majda 1674 V SPOMIN OLGI NAPOTNIK (2.2.1942-S.4.2006) 5. aprila bo minilo drugo leto. kar nas je zapustila draga žena in mali. Iskrena hvala vsem, ki jo še vedno nosite v srcu in ji prižigate sveče. TVojI najdražji 1619 Že leto dni v grobu spiš. a v srcift naših še živiš. Ni ure, dneva, ne noči. povsod si v srcu z nami rt. Saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 6. aprila bo minilo leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric ANTON BELKI iz Vezovja pri Kalobju Hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu v spomin prižigate svečke. Vsi njegovi š^72 Zdaj v tihem grobu.spiš, a v srcih naših in spominu vedno Še živiš. V SPOMIN 5. aprila bo minilo tri leta. kar te nI več med nami, dragi ALOJZ ŠORI Iz Tratne pri Grobelnem 23 Žalostni v srcu: žena Angela in hčerka Angelca z družino à 173 K^VODNIK I*. . JC«* KINO 19.00 Mladinski čemer Velenje PLANETTUS KinMMtognrii ii priAini^ pmk* 4a ^r«mtfflbi pfD0nm. P. LjidM ta, rwnantiini drame 12Í0-AMWÍG. Juni», kcunibifi drams 17.S0 10.D00 pr. fl. ÍL. pnzQOdovmilJ |ntftidovià> m Kni» SfiHlmiMfc. fsntacKb dniSrulu pU$tDl9Vl&U IIM liSa Î7.(». 19.00 Qžfci ta Mfali, koatdqa líifl, 16.20. m«. 21.00. Norton, anímirenj film 1140 16.00. f&.10- nnn smde Jam. bioftrshb ifr&me ML 17.05 Toíká pftdowti. trílsr t7.30. 21.50. Nen M dtnv. Icomičns krirnnaOca I1QÛ 15.^0.19.30 HiPdBWMjiii ISe. grozlpvfci Putiea fiH^ift bnti. rofnartti£n& komedilt 15.30,20,00,2;.«? W VM zbito, kv n fwt^ rcnuntifna ton» 12.1Q. jláS. ?aiO. 16.30.20^mn Katn js piM. romanbĚRa komeď^ liG£NOA: pradstav» so vsá: dan /vaAOM» 9 ť pMrf M .sqAOA? HHhttMLïfiiattjafiidtfi METROPOL PETIK 18.00 SwMMV T«M: Hvdieov hivK 20.30 Knítod StfiOTA 18.00 Dan«đn« InnM 20.00 SvMnivTod*NiHS£ovbrívK KDEUA 18.00 SwtMMV TfldÉ H«A6iv faivfc 20.30 DirjMini Dmttd SREDA 20.00 Kn* Mi mktoiji SLOVENSKE KONJICE PfTEK Id.OD John Rombo S^A 19.^ J«ln FLanbo 21.08 MidodOirtoo NSCUA 20.00 MícM ClaylGP PRIREDITVE FfTllC«4.4. 9.0Q-U-00 Knjižnica prí Mišku Knjížku_ Ježek, miâlu in lisica pravljične dogodivščine z Mojco in Ido 10.30-11.30,16.30-17.30 Muzej _nove)Se zgodovine Celje_ Deinoii5traci{a obrti predsUBfija sezIiitarMiJVsIûvBaJi' ÓČ 13.00 RazstayiSćejarbara> Velenje Jurij Kravcov: Olje na kartonu odpTtjerazstaiie 16.00> 17.00.16.00.19.30 Hiša plesne umetnosU_ Pomladanska plesna razigranost predstavija se 200 plesalcev Ple' snega teatra Igen 19.00 Kulturni dom Šentjur_ Sus koncert dekliške loikalne skupine 19.00 ZavodOdonJuridoSter_ KloStrski večer • Vili Seuka praimxinjenaanof^itajsporaziima l\jdi črna je barva odprle razstave 19.00 Savinov likovni salon Žalec Likovna dela Vena Dolenca odpnje razstave 19.00 Kulturni dom Vojnik Kako smo živeli včasih gledaliikapredstava 19.30 Slovensko tjudsko gledališče Celje Lahka konjenica izven oboruTuija 20.00 Celjski dom,maladvorana Jazzdoiil koncentriaZen widow 20.00 GalerijaRâCka Fotografie Gorana Bertoka odprtje razstave 20.00 Hmeljarski dom KZ Šempeter Pomladni šopek Šemp^a 20.30 Teme Olimia Komorni ženski zbor iz Ceške kancen 22.00 Local Petkov glasbeni klubsld večer-l.del DJSpinjie»DJSii\jerJ,,DJKobby J„MCfidexea S0t0TA«5«4. 8.00-12.00 Središče Gotovelj Kmečka tržnica s sejmom 8.00-12.00 Trlnica Žalec Bolšji sejem 8.00-13.00 Alrij KSC, Velenje Kmečka tržnica 9.00-11.00 Mestni park Celje, levi breg Savinje_ Tradicionalni mesečni lest boje na 2km 9.00-12.00 Muzej novej Se zgodovine Celje> pod balkonom_ Pomladni otročki bolšji sejem 17.00 Slovensko ljudsko ^edališče Celje_ Borza slovenskih karakterjev abonma Sobota popoldan tn izven 19.30 Slovensko ljudsko gledališče Celje_ Stoli abonma po posebnem ra^}oredu in izven 19.30 Narodni dom Celje_ Pomladni ples Rotaract in Rotary kluba Celje ipa Big Boníí Gn?supO'e2 goífí 19.30 Dom krajanov Tabor_ Kadar se Ženski jezik ne suče predrtfli« Dramske skupine ioh 20.00 Špital Bonzo blues koncert PEDEUA,S.4» 16.00 Hmeljarslu dom^Pejovče^ Srečanje ansamblov in ljudskih godcev 7.4. 18.00 Osrednja knjižnica Celje. Levstikova soba_ 23 dni v peskovniku ali Kje je CmaAirika? potopisno predavanje Bnmka Videva o Namibiji 18.00 Knjižnica Rogaška Slafina Bralna značka za odrasle pre$led prebranih del in priprava nû zaključno srečanje \ Ob<^inska knjižnica Polzela Prebud imo pomlad v domačem vrtu predavanje Petra R ibiča 19.00 Krajevna knjižnica Peirovče Urejanje okolice bišin vaških sre* dišč predavanje Štefke Kos Zidar 20.00 Sejna soba Hotela Evropa_ Besede miru videi^jredstaviievffTvorovPremaRa-waia o notranjem mini 20.00 Celjski dom, mala dvorana Jazz do HI koncert kvarteta Jemeel Mooruioc 20.00 gpital Cma kraljica - Gana potopisno predavanje RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Od škofije do Škofije» Opredmetenacerkven/i dediščina ce^ke Skopje v počastitev novoustanovljene Škofije Celje, do 30. 9.; Svet bogov» domača in rimska božanstva, vraževerje in magija, predstavljeni z reliefi in kipi, do septembra 2008. Likovni salon Celje: Spomini, sanje, misli: razstava Saše Bezjak, do 20. 4. Galerija sodobne umetnosti Celje: Skozi opus Ignaca Medena, do 26.4. Osrednja knjižnica Celje: Misliti podobe Roberta Hutinskega, fotografska razstava, do S. 4, Galerija Železarskega muzeja Teharje; Foto kolaž, razstava Fotografskega društva Celje, do 15.4. MNZC - Stekleni íotografski atelje Jospa Pelikana: Fotografska občasna razstava/osipftWan 0585-1977; kronist, do 30.6. Galerija Račka: Razstava Gorana Bertoka, do 30. 5. Galerija Mik Vojnik: rastava umet-niških fotografij Jureta Kravanje, do 23. 4. Premogovnik Velenje» razstavišče Barbara: Kubansko ljudstvo, razstava čmo-beliji fotografij Tbmaža Um-dra. Srednja Šola za storitvene dejavnosti in lo^stiko: lYubar in njegov čas. do 31.8. Galerija Velenje: Avtoportret, razsta-va Društva likovnih umetnikov Celje, do 18.4.; Kiparska razstava Jur^aSmoleta. Dom svobode v Grižah: Razstava fotografija Mateja Pimata. do6.4. Galerija Mozirje: Čopič slika s sr» cem, razstava ikon, akvarelov in grafik Jureta RepenSka, do 11.4. Savinov likovni salon Žalec: Razstava likovnih del Vemz Doienca. do 30. 4. Uradne ure; od ponedeljka do petka med 12. ín20. uro, vsobotomed 18. in 20. uro. Aknjalno: - možnost najema^asbene sobe (v prostorih Društva S^OCL) • brezplačen tečaj računalništva za začetnike (ŠMOCL, mobilna učilnica) • SMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim • ŠMOCL-ove urice, vsak dan od 12, do 15- ure Mešani pevski zbor LaSko: Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsako soboto ob 18. uri v prostorih Knjižnice Laško. m C«|SHt mlacfreM Petek ob 21.30 uri: Hardrock koncert; nastopili bodo: Leaf F^t, From down to fall, GO Boys. MulUmedijski klub ljubiteljev ôimske umetnosti in Celjski mladinski center objavljata poziv glasbenim skupinam v okviru projekta 3S0ME. da oddajo svojo prijavo za izborni koncert. Prijave do 10. aprila. Na c^ed razstava Matjaža Štefana Moje stopinje Redno dogajanje v dvorani: ue do - športna rekreacija: ponede-Ijek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUDSuperstar-ples: torek ob 15.30. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi: KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. vii; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. tednik Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 031404146 (Gregor], 051680 799 (Aljaž) ali in-fo(®skms.net. Redno! Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park], peUd od 15. do 17. ure. Pilâtes; gornji t^- Razvojna agencija Kozjansko, četrtki ob 19. uri, informacije na 031 812-533 (Maša). Svetovanje otrokom, irdadostnikomin odraslim v sdski Vsak 1- in 3. četrtek v mesecu 1700 do 19.00. pisarna Rdečega knža. Mestni trgS.Šentjur. wwrw.racliocelje.coin KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRU^O REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 ŠENTCELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji osebzduševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890. 428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-4042 DRU^O OZABA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov irg3,Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU T^efoR 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE- Prešertiova 19, 3000 Celje Bteuamve i2zíve? im/^te novimrsl^e izJqfsiu'e ifi M §e um želeli pridnáJPi? Iščemo honordrnega sodeidvca Novegd tednika in Radia Celje za spremljanje dogajanja na velenjskem območju) ^PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi; v nedeljo, 13. aprila, zgodno od Te-ra, pohod s Tera čez Podbrado na Lanel Odhod ob 5. uri s postajališča ped parkirno stavbo ob Ljubljanski cesd. Prijave v društveni pisarni v Stanetovi ulici 20. plačilo 7.a avtobusni prevoz 16 evrov. 2RTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-maii: druSTVfysos@dr»stvo^os.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati Živilenje dnem In ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA» telefon: 03/492-55-80 Skupine; -za starše •za razvezane - za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja - za moške stohlce nasilja aii žrtve psihičnega nasilja wiAfw.iiovitediiik.com Podjetje NT&RC, do.o. Direktw Srečko ^t Podjetje opravlja Časc^sno-zaiožniško, radijsko ui agen* djskotržno dejavnost Naslov: Prešernova 19.3000Celje, tdefoo (03) 422S190, íÁx: (03) 54410S2. Novi tednikizhajâ vsak torekio peiek. ceoa torkovega izvoda ;e 0.81 EUR petkove^ pa 1,25 EUR. I^jnica: Tte Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. MeseČru ztaročnina je 7,50 EUR. Za tujino je iema naročnina 180 EUR. Številka transakdjskega računa: 06000 0026781320. NenaxoČeníhrokopisovin foto- ne vraćamo. Usk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, lajska 5. direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi meid proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. iVOVI Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: {vana Slamejčič. Urednik fotograiije: Gregor KatiČ. Računalniški prelom: Igor Sarlah. Andreja Izlakar. Oblikovanje: wwwjninjadesign.com E-inaif uredništva: tednik^tit-rcsi; E-mail iduiičnega urednišrva tehnika.tednik€)m-n:.si IIAIM eCLJl Odgovorna urednica: Simona Brglez ' Urednica informativnega programa: Janja tntihar C-mall: radÍo@nt-rc.$i. E-mail v studiu: infc^^radiocelje.com URiDMliTVO Milena Brečko Poklič, Brane Jeranko. Špela Kuralt, Rozmarl Petek. Ur^ka Selišnik. Branko StamejČiČ, Simona SoliniČ, Dean Šuster. Saška Teržan Ocvirk AGINCMA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nui£ ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna LejiČ. propaganda: Vojko Grabar, Zlđiko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik Tdeim: (03)42 25 190 njc (03)54 41 032, (03)54 43 5U Sprejan oglasov po el^ pošti: agencija^Pnt-rc.si ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka HOROSKOP POMOČ: AKOHTAT-fliljl kleflihi red, ATANATIZEM-nauk o nesmrtnosti dule, IHOR-krvna sirotka, KERATITIS-vnetje oeesne roženice, STIK-kontakt Nagradni razpis 1. ndgrada: dve kosili v Penzionu Kračun v Ločah 2. nagrada: dve karti za kopanje na Rogaški Rivieri 3. - 5. nagrada: bon za veliko klasično pico v Gostišču Hochkraui v Tremerju Pri žrebanju bomo upoSievali vse pra\alne reSitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 10. aprila. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 28. marca 2008. Rešitev nagradne križanke iz et. 25 Vodoravno: MAKAK, USODA. THOMAS, MOA. IM. GS. AMBON, EKSORCIST. NAIR, IVA, TEHNIK, OREGON. OGLAR, DILETANT. NOIRET, AJ. NA, AMPERE. NI. ARS, REEL, RTAČ. PŠATA, EZA, PER, RENEE, KARTONAŽA, ASIR, FS, UNZ, AG. STENAR, STAVBA, KAR, CA, KRK, URAR. AKI, ANNIE, ET, JANNE, REMI, AHONEN, NAL, ONE, ORJAK, DIR, SFERA Geslo: Najboljši smučarski skakalci letos Izid žrebanja 1. nagrado - bon za pregled v Bi o vital u na Proseniškem 2Sa, Šentjur, prejme: Vojka OpreŠnik, Podvine 2, 3225 Planina pri Sevnici. 2. nagradao - bon za 15 evrov za terapevtsko masažo hrbtenice, Carmen Hriberšek, s. p., prejme: Vlasta Svet. Tovarniška cesta 1, 3311 Šempeter. 3. - 5. nagrado - bon za veliko klasično pico v Gostišču Hochkraut v Tremerju, prejmejo: Regina Koćevar, Osen- ca 2, 3000 Celje. Marko Dolinar, Griže 35 b. 3302 Griže in Albina Močnik, Kalobje 9 a, 3233 Kalobje. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. 1 2 3 -1 - 6 7 6 9 10 11 12 U 14 15 16 17 Id 19 20 21 22 n 24 2S 26 27 2ê 29 30 ^me in priimek: Na^ov; _ OruL iz pričakovanega ne bo nič, ugoden razplet pa lahko pričakujete od povsem naključnega srečajya. Tako bo Še bolje. saj vas ne bodo obremenjevali spomini Naredite tisto, kar se vam zdi ta hip najbolje. On: Nikar ne tarnajte, da ste nezaàffvoljrd. Kajeposkusitekaj ujovniti, pa se bodo razmere hiiTo izboljšale. To velja še predvsem za odnose s prijatelju ki jih že vse predolg zanemarjale. Ona: Ne bo vam še vse steklo kot po maslu, spet se boste zapletli v kompliciranje, ki vam nebo prineslo nič dobrega. Posvetite se raje partnerju in skupaj preživita trenutku, ki sta jih doslej zanemarjala. On: V življenju gre mnogo-krat za masko in kdor jo sname, lahko naleti na neljube težave. Zalo nikar ne vzdihujte, ampak se spnjaznitez dejstvom, da je tudi odkritosrčnost včasih poy^em nezaželena vriina. Ona: Začeli boste z zadevo, od katere ogromno pričakujete, vendar bo izkupička bore malo. Nikar se ne zaprite vase, ampak se posvetile raje drugim, veliko bolj realnim in doseglji-vejšim ciljem, On: VaSa odlođtev glede ne-keza vaše Življenjei usodne zadeve ni bila primerna in boste imeli zaradi tega še veliko težav. Toda nikar se ne predajte obupu, saj je to rutjšlabša poteza, ki jo lahko naredite. eehu, Ona: Srečali boste nove ljudi, ki bodo v kraikem igrali precej važno vlogo v vašem posbv-nem življenju, zato se potrudite, da boste pustili kar najboljši vtis. Vabila ria večerjo nikar ne zavrnite - prav pnjetno bo. On: Zapletli se boste v manjši prepir s partrwrkop vendar se boste na koncu povsem pobotali. Vse kar bo treba je le to, da bosta vsak s svoje strani malce popustila in uspeh bo tu. DVOJČKA ^ I STRELEC ^ Ona: Nezadovoljstvo boste skušali prikriti, a vas predobnj poznajo, da bi vam to lahko uspeb. Pokazali boste svoj pmvi obraz, a boste morali biti zeb vztrajni inodločni, dabodosodelavtíuvideli, da mislite resno. On: Poskusite se prilagoditi trenutnemu trendu v družbi, i; koleri se gibljeie. Nekdo vas Že dalj Časa opazuje in potihem upa, da ga boste opazili. Pripravite se na presenečenje na poslovnem področjul Ona: Nikar n£ pogrevajte starih prepirov, poskusite raje doseči kar najboljše možno soglasje. Potrebovali boste pomoč, a je ne bo. Mogoče pa je le ne znate videti, kajti star prijatelj bi vam prav rad pomagal. On: Vzemite si nekaj Časa tudi zase, ne da se nenehrun podite za zadevami, ki bodo koristile le drugim. Na koncu se ponavadi izkaže, da je dobrota sirota. Nekaj malega profita bi tudi vam ne škodib. Ona: Se enkrat dobro premislite. preden boste sprejeli pomembno odločitev, ki vam bo precej spremenila življenje~ Pričakujte majhne neprijetnosti, ki jih boste hitro odpravili. Bodite previdni, da vam kasneje ne bo žal! On: Thdi turoben konec tednaje Uûiko v prijetni družbi prav imenitruL zadeva. Ne ovinka-rite, temveč vprašajte kar na-Morda vam bo to kdo tudi zameril, vendar se nikar ne ozirajte řiú nevoščljivost. DEVICA Ona: Ne ruiredite tega, kar bi vam bilo rwjbolj všeč, saj boste prizadeli dobrega prijatelja. Znal se vam bo oddolžiti in UÛ/72 vrniti mib za drago. Tli-di s partnerjem imate še neporavnane račune, fci so vse prej kot prijetni. On: Morali boste potrpeti in se odpovedati nekaterim privilegijem, a bo zalo nagrada res enkratna. Kaj hitro se boste uspeli prilagoditi rut nove razmere, kar bo pomenilo določeno predrwst pred ostalimi. Ona: Ze neko; časa zanemarjate prijatelja in čez mero preizkušate njegovo potrpežljivost. Ne računajte ria njegovo pomoč, sajjezaradi vaše ignoranceže precej slabe volje. Poprimite za delo in se izkopljite iz težav sami. On: Starejši moški vam bo omogočit, da boste realizirali starnačrt. Nikar se rie zanašajte le nanj. ampak se potrudite po svojih ru3jboljših močeh. Pmti koncu tedna se nadejajte nepričakovanega obiska. KOZOROG Ona: Zašli boste v velike težave, ki jih sami ne boste uspeli razrešiti. Obrnite se na starega prijatelja, prav rad vam bo pomagal, saj še vedno ni pozabil obdobja, ko je tudi on potreboval vašo pomoc'. On: Trditev je mogoče zasnovana na napačnih temeljih, zato ne bodite tako sveto prepričani, da imate ravno vi prav. Prisluhnile prijateljevemu predlogu, saj vam s tem hoče le najboljše. Drugače vam bo še žal. VODNAR ^ Ona: Prijazni boste do ljudi, spravljali jih boste v dobro voljo Í71 na sploŠTW dajali vtis, kot da veste odgovor riavsavpra-Šanja. V zadrego vas bo spravil šele parmer, ki vam bo pripravil prijetno presenečenje. On: Treba se bo odločiti in narediti usoden korak čeprav vas mika, da bi še naprej odlašali z odločitvijo. Nekdožeprav nestrpno Čaka na vašo akđjo. saj si od nje obeta prav prijetno ljubezensko doživetje. Ona: še vedno trmasto vztrajate tn si ne daste dopovedati, da bi stvar tekla tudi brez vas. Pojdite raje na potovanje, sû; vas čaka zeb prijetna avantura. In poskrbite malo za zdravje, ki nikakor ni idealnol On: Pripravite se rui spremembe. ki bodo prinesle zanimive trenutke, predvsem pa pregnale dolgčas. S prijatelji se boste odpravili na krajše potepanje po okolia in kaj hitro boste spoznali cel kup novih obrazov. mmmmiíiSB Zgodovina Španije v [tvočetrtinskem taktu? Tako bi lahko imenovali fotografijo, na kateri so (2 leve) Nataša Peunik (španščina). Majda Omahen-Zlatolas (zgodovina) in Adrijana Pohin • Pavlovic (glasba). Pripravljeni na vse tegobe Prelepo sončao delovno soboto je kolekliv I. gimnazije v Ceiju izkori-stil za prav posd)no akcijo. Dijaki so teWi po mestnem parku, s čimer naj bi pokazali, da se da tam početi še kaj drugega kot popivati ob petkih popoldan. Svojski izziv pa je bil pred vsemi zaposlenimi. Ti so namreč morali opraviti dvokiJometr-ski lesi hilre hoje, ki je pokazal njihovo fizično kondicijo. Večina je zadovoljno ugotavljala, da so še kar fit za vse tegobe, ki jih čakajo do konca šolskega leta. Obljubili pa so tudi, da bodo podobne »Športne dneve za proiesorje<( še pripravljali. Ob vseh mukah vlivanja znanja v pogosto trde in zdolgočasene betice jim bo več kondicije še kako prav prišlo. Foto: GK Dva mateniBtika, oba vdobri fonni: Maks Klemen in Meteja Frange! Herman Dvojno veselje s Kiaro Pevka Žana, ki se v Celju počuti veČ kot odlično, pričakuje 12. junija deldico Kiaro. Dvojčica bo. tako kot Žana. ki rojstni dan praznuje 18. junija. Se je pa že rodila trgovina Kiara, ki je ime dobila prav po deklici, katere srček bije v Žaninem trebuščku. »To ime mi je že od nekdaj všeč. Z Danijem sva se sicer malo prerekala, kdo bo izbral ime, ampak je bilo ime Kiara obema najbolj všeč,« pravi Žana. Že od nekdaj je vedela, da bo imela butik, saj je biia to njena skrita želja. Priložnost se ji je ponudila v samem centru mesta. »Pripravljala sem se približno pol leta, imela sem tudi šiviljo, ki mi je pomagala. V trgovini najde vsaka ženska nekaj zase, v kratkem pa bom imela tudi moške stvari.« Žana Šiva sama in največkrat uporablja svilo z različnimi primesmi. Njena ljubezen do kreiranja in šivanja izvira že od otroštva, saj so doma imeli podjetje, prav tako je šivaJa njena mami. Danes je Žana prava mojstrica, med nepozabnimi oblekami, ki jih je naredila zase, pa je v spominu ostala bela obleka za lanskoletno Emo. Žana se je od glasbene scene poslovila s skladbo Padli angel, a ne za dolgo, le za kakšnega pol leta. nato pa napoveduje vrnitev z drugačnim imidžem. Kakšnim, je zavito Še v tančico skrivnosti. SIMONA BRGLEZ Foto: GREGOR KATIČ Pop design spet združeni Bru C ova nje šentjurskega kluba mladih ŠKMŠ je tokrat potekalo v senci koncerta, ki ga je pričakovalo tako staro kot mlado. Vstopnice so baje šle za med. Skupina Pop design, ki je kraljevala v devetde-setih in na sceni pustila kar nekaj legendarnih pesmi, je že pred časom povsem poniknila, v Šentjurju pa nepričakovano poskrbela ne samo za koncert, za pravi glasbeni maraton. Morda se je tudi članom skupine sto-žilo po starih časih. Polna dvorana mularije je namreč v en glas prepevala uspešnice, ki so bile starejše od večine obiskovalcev v dvora- ni. Foto: GASPER gobec »V sendviču« Dr. Majda Janež Bizjak z otroškega kirurškega oddelka celjske bolnišnice in Urška Bačovnik sta vzeli »v sendvič« Janka Gorška, vodjo kriminalistov na celjski policijski upravi. Ne dvomimo, da je naredil dober vtis na obe» čeprav ga »prijatelji« dražijo, kaj bo na to porekel Urškin Janez. Foto: GK Pomlad v mestu Pesem mlade pevke Eve Čeme Pomlad v mestu, zmagovalne skladbe Slovenske popevke po izboru občinstva, je minuli vikendniavdihnila modno revijo v Mercator centru Celje. Med manekenkami agencije Vulcano models je bila tudi Celjanka Gea Erjavec, ki gre očimo uspešno po stopinjah svojih staršev Goge StefanoviČ Erfavec in Dušana Erjavca. PLESKARSTVO EASADBRSTVO ^KUGLER Kos^i^^ova 16 3000 CEU6 OSM 041 «51 osé W03 4f0 0Ua GoiEf^vec iifww.railiocelje.coin