V Ljubljani, dne 33* decembra 1939 MHMM9HKJ» «SMS» Posamezna Številka Din W Št. 52* . - .-iáíÉA-S• Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9, polletno lb, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno \2, polletno 24, celoletno 48 din. — Amerika letno 1 dolar. Srečna in zadovoljno novo leto vsem prijateljem in prijateljicam „Domovine"! v zemljarine za male, povišanje za večje kmete V »Službenih novinah« od 23. t. m. je bila objavljena uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. Določbe glede zemljarine (zemljiškega davka) so v novi uredbi v glavnem nastopne: Členu 10. zakona, ki navaja, katera zem-Jjišča se opraščajo zemljarine, se doda no-.va točka, ki pravi, da se davka na dohodek .od zemljišč opraščajo zemljišča onih kmetov, ki se jim odmerja izključno le zemlja-~ina (torej niso zavezani kakemu drugemu neposrednemu davku kakor zgradarini, pri-_dobnini ali rentnini po napovedi), ako vso-*;a katastrskega čistega donosa celotnega "zemljišča, samolastnega ali solastnega, na področju ene davčne uprave ne presega 1000 _d'n. Začasne davčne oprostitve in olajšave, odobrene po zakonu neposrednih davkih ¡ali drugih zakonih, se* ne upoštevajo pri določanju gornje skupne vsote. Vsi člani enega skupnega gosnodinstva, ki imajo zemljišča. se smatrajo kot en davčni zavezanec. Važna ie določba nove uredbe, ki pravi, -da prenehajo s koncem tekočega leta velia-"M olajšave pri odmeri zemljarine, ki so bile izdane z uredbo od 2. februarja 1 1935 fin so bile potem podaljšane tudi za leto 1939), Te da ostane še nadalie v velipvi znižani os- nerodov'tna in kmetijsko neporahna zemliišča, prenehajo velia.ti, ka-*-ior hitro še taka zemliišča usoosobiio za kmetijsko izkoriščanje. V tem orim^ru se prične davčna obveznost s 1. januarjem pri-hodniega leta. ■ '"se cprost'tve i? člena 10. zakona veliaio 'tudi za vse doklade Vi se odmerjaio na zpm-I.iariro: le na zemljišča kmetov. Vaterih ■'.astrrki čisti donos zna*a manj . kakor 10°0 ^din-in so.onroščeni zprnljarine,smeio,hd-meriati obČmške doki »de. toda ne v ve^iem _ znesku, k.akor ie znašal predn;s te. d okla de za leto 1939. Mali kmet. ki je od^e* oproščen zemljarine, bo. plačal torej navzlic te^ mu' obeinsVo doklado. ne pa banovinske in or+aJiJi, dckiad .... Medtem ko. daje uredba olajšave za najmanjše kmete, nalaga hkratu večjim in največjim posestnikom večje obremenitve, in si-.cer v obliki, višjih stopenj dopolni!noga davka- jsemlisr-ne -Pri skupnem katastrskem čir "stem dfhndku '"0 000 do 30.000 dir! se. dopolnilni davek poviša na 7 odstotkov (doslej 6.5 odstotka), pri dohodku 30.000 do 50.000 1 dinarjev znaša dopolnilni davek 8 odstotkov (doslej 7 odstotkov), pri dohodku 50.000 do 70.000 din doseže 9 odstotkov (doslej 7.5 odstotka), pri dohodku 70.000 do 100.000 din se dvigne na 10 odstotkov (doslej 7.5 odstotka). Pri dohodkih preko 100.000 din je znašal doslej dopolnilni davek 8 odstotkov; po novi uredbi pa se lestvica nadaljuje in znaša dopolnilni davek pri skupnem katastrskem čistem donosu do 150.000 din 12 odstotkov, pri donosu do 250.000 din 14 odstotkov in pri donosu preko 250.000 din celo 16 odstotkov. Osnovni in dopolnilni davek znašata torej pri veleposestvih' s katastrskim čistim donosom preko 250.000 din skupaj 26 j odstotkov (doslej 18 odstotkov) katastrskega ! čistega donosa. ! Nove določbe o ostalih davkih, zlasti o Naš novi roman »čriai bratje« S prvo številko »Domovine« v novem letu začne izhajati izredno napeti roman »Črni bratje«. Je to zgodba iz ameriškega živlie-nja in opisuje življenje mladega po nedolžnem obsojenega človeka, ki po večletnem zaporu na skrivnosten način pobegne iz ječe in se hoče maščevati nad zločinsko družbo »črnimi brati«, ki so ga spravili v ječo, da bi zabrisali sledove za svojimi zločini. V pobeglega kaznjenca se zagleda mlado dekle, ki ne verjame v njegovo krivdo Toda kaj bi vam vse povedali! Kdor še ni naročen na »Domovino«, naj zdaj ob začetku izredno napetega romana ne okleva, temveč se nemudno naroči na list, da bo imel prijetno čtivo v dolgih zimskih večerih, saj bomo poleg tega romana prinašali kakor doslej še dva druga. Tudi ostala vsebina lista bo stalno zanimiva, tako da bo vsak bralec z njo zadovoljen. Kljub podraženemu tisiku bo tudi v novem letu ostala naročnina neizpremen jeua na 36 dinarjev letno Ne odlašajte, temveč naročite se takoj! Naše stare prijatelje in prijateljice pa prosimo, da redno ob času poravnavajo naročnino! obdavčenju malih obrtnikov, katerih pavšali-rano obdavčenje je razširjeno na vse kraje,-bomo prinesli v izvlečku v prihodnih številkah. Za boj proti d Te dni je zasedal državni odbor za pobijanje draginje in obravnaval predvsem načrt nove uredbe o nadzorovanju cen. Seji odbora je prisostvoval tudi predstavnik banovine Hrvatske. Predloženi načrt uredbe je bil že predelal pododbor za pobijanje draginje pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Načrt uredbe o nadzorovanju cen očitno nima namena spreminjati uredbo o pobijanju draginje, temveč hoče omogočiti stalno nadzorovanje cen najvažnejših življenjskih potrebščin od prpdučenta do rabnika. Po tem načrtu bi se nadzorovanje nanašalo na najvažnejša živila, krmo, obleko, obutev, kurjavo in razsvetljavo. Od nadzorovanja bi bili izločeni kmetijski pridelki, ki jih prodaja pridelovalec Imet sam. Vse bi vodil vrhovni komisar za nadzorovanje cen, ki bi imel v prvi vrsti nalogo, sestaviti podroben spis predmetov, na katere bi se nanašalo nadzorovanje. Blago- iz tega seznama se ne bi smelo brez upravičenih razlogov in brez odobrerija prodajati po višjih cenah, kakor so veljale 1. septembra, letos. Upravičenost povišanja bi ugotavljali posebni komisarji za cene. Producenti, posredniki, trgovci ali prodajalci bi smeli po višjih "cenah prodajati blago le po odobritvi komisarja za cene na -podlagi predloženih dokazov, ki bi upravicevaji tako povišanje Za trgovce na drobno- bi vlagala take prošnje prisilna trgovska združenja. Pri reševanju prošenj z.i povi'unje cene bi -'.pora! komisar, kakor to določa načrt uredbe, upoštevati produkcijske in režijske strošKc in ostale postavke redne kalkulacije. Zato dar je načrt uredbe komisarjem pravico vpogleda v vse knjige in listine, ki dokazujejo upravičenost prošnje za povišanje cene. Po določbah tega načrta naj bi se ustanovili posebni odbori za nadzorovanje cen kot po-, sredovalci za komisarje. Ti odbori bi irrv M pravico terjati popravek komijarjevih odločb od vrhovnega komisarja. Tudi prosilec bi imel pravico pritožbe na vrhovnega komisarja. Vrhovnemu komisarju daje načrt te uredbe daljnosežne funkcije. Tako pravico postavljanja posebnih nadzornikov cen. Razen tega bo smel .zahtevati prijavo zalog in' preizkušati natančnost prijavljenih podat-določeno. Za nepravilno prijavljene zaloge je določeno poleg zaplembe tudi kazensko postopanje- zaradi kupičenja zalog. Nadzorovanje bi se nanašalo tudi na kar-telne cene. Zato daje načrt uredbe vrhov--nemu komisarju pravico, da sam prevzame s svojimi organi nadzorovanje industrijskih: izdelkov, zlasti onih, ki se prodajajo '- "n področja one banovine, kjer je sedež podjetja. Isto' načelo bi veljalo tudi za trgov.no na debelo. Proti odločbi vrhovnega komisarja ne bi bilo pritožbe, Femveč je določena možnost, da tako odločbo popravi ministrstvo za socialno politiko in'narodno zdravje. Nap osled doleča načrt uredbe, da se mora predajati blago, za katero velja nadzorovanj- e po-ceni na dan uveljavljcnja uredbe. Če je pa ta cena višja kakor na dan 1. septembra,; bodo morale letos prizadete osebe v 15 dneh predložiti pristojnemu komisarja dokaze, da upravičijo to povišanje. Načrt uredbe o nadzorovanju cen_seveda Pan' Keller 7 DOM z°gofa Poslovenil B R s>Henrik Bukovnik!« Mrliško tiho je bilo v sodni dvorani. Samo obtoženec se je obrnil in se z bledim obrazom zastrmel v vrata. S sklonjeno glavo in drgetajočimi ustnica-, mi je Henrik stopil v sobo. Bežno je z očmi preletel dvorano. Ko je zagledal očeta, je odprl usta. obraz se mu je spačil in obstal je. Potem je spet pobesil oči in stopil pred sodnike. Predsednik je pogledal lepega dečka in v njegovih hladnih, izkušenih očeh se je zasvetil topel žarek. »Otrok! Poklican si za pričo. Obtoženec je tvoj oče. Lahko se odrečeš pričevanju če se boš odrekel, lahko takoj greš —« Fant je dvignil glavo in plašno pogledal sodnika. »Vse — vse — bom povedal. Jaz — jaz — sam sem zažgal.« Nekaj krikov se je začulo po dvorani in predsednik je pozabil občinstvo pomiriti. »Ti si zažgal?« m »Da — hotel — hotel — sem pokaditi cigareto — na skednju — in takrat — takrat — « Obtoženec je dvignil roko »Henrik! Henrik, ali je to res?« Henrik ga ni pogledal, ampak je samo rekel: še ni dokončno izdelan in bo morda še v bistvenih točkah izpremenjen, saj so v uredbi določbe, ki globoko posegajo v gospodarsko življenje. »Res je!« »Fant, kako moreš kaj takega reči? Saj te bomo morali takoj zapreti, če je to res! Pomisli to!« ga je opomnil predsednik »Res je!« je ponovil Henrik. Prebledel je in začel tako drgetati, da mu je sodnik velel, naj sede, dokler se ne opomore Razprava pa se je nadaljevala. »Avgust Rogelj!« Orjak je s težkimi koraki prištorkljal v dvorano. Prisego je ponovil tako tiho, da ga je sodnik opomnil, naj govori glasno in razločno. S plašnim obrazom je stal pred zeleno mizo Rečeno mu je bilo naj pove vse, kar ve o ognju, pa je samo jecljal in ni mogel izdaviti iz sebe nobenega razumljivega stavka. Zato ga je začel predsednik izprašerati. »Ali ste bili ob začetku požara na dvorišču ali v gospodarskih poslopjih?« Rogelj je debelo pogledal predsednika in molčal. »Vprašam vas, ali ste bili tisti dan zvečer med sedmo in pol osmo uro na dvorišču, v hiši, v hlevu ali na skednju!« Oskrbnik je odkimal. »Ne!« »Kje pa ste bili takrat?« Rogelj je pomislil in potem počasi rekel: »Doma!« »Kaj se pravi doma? V svojem stanovanju ste bili, kaj?« Rogelj je prikimal. »Kdo pa je bil še pri vas?« »Janez in Henrik.« »Kaj sta pa fanta delala pri vas?« Stavka rudarjev v Trbovljah in Hrastniku Banska uprava objavlja tole sporočilo: »Ko se je kolektivna pogodba rudarjev Trboveljske premogokopne družbe iz L 1938 v mesecu maju letos obnovila, je družha na lastno pobudo povišala mezde za 5 odstotkov, čeprav so bile cene življenjskim potrebščinam takrat neizpremenjene. Novi sporazum je imel tudi določilo, ki omogoča ponovno poboljšanje delovnih pogojev, če bi nastopila draginja. Tak primer je nastal v letošnem novembru, ko so se v zvezi z znanimi dogodki v tujini v vsej državi dvignile cene življenjskim potrebščinam. Dne 12. decembra so se rudarji po svojih zastopnikih sporazumeli z družbo, da se mezde za 8 do 10 odstotkov zvišajo. Družba je privolila v to povišanje navzlic temu, da je 70 odstotkov njene produkcije za daljšo dobo vezano na stare cene, ki se ne morejo iz-premeniti. Nekaj dni potem, ko so zastopniki rudarjev v rudniških revirjih objavili novo povišanje mezd, se je v Hrastniku začelo stavkovno gibanje, ki pa je prenehalo že v soboto 16. decembra Prav ta dan se je natoi pričela stavka v Trbovljah, kjer se je 18, decembra sestavil samozvani stavkovni odbor, ki je objavil tudi svoje zahteve. Hkra-tu se je ponovno začela stavka v Hrastniku« V ostalih revirjih delo ni bilo prekinjeno razen v Laškem, kjer so rudarji po kratkem presledku 21. decembra delo spet obnovili v polnem obsegu. Vse kaže, da stavka ni mezdnega značaja, temveč da so jo izzvali neodgovorni ljudje z namenom, da v usodnih časih na-rušijo red in ogrozijo javno varnost S pretiranimi obljubami so zapeljali nekaj nerazsodnih delavcev, ki jim je nato uspelo, da so z brezobzirnim strahovanjem pognali v stavko večino delavoljnega delavstva. Stavka je nezakonita, ker rudarji niso poprej pokrenili poravnalnega postopka, ki ga terja uredba o minimalnih mezdah, nezakonita pa je tudi zato, ker se rudarji ne poslužujejo svojih zakonitih zastopnikov, temveč se dado voditi od neodgovornih oseb« Oblastva so ukrenila vse, kar je potrebno, da se že v kali zatre vsak morebitni poizkus ogražanja varnosti oseb in imetja. Preskrba železnic in industrij s premogom ie /«Minf-fivljena Hi>>h stavki» »Duraka.« »Kaj?« »Duraka sta igrala! Učim ju.« Nekaj porotnikov se je zarežalo. »Fanta sta torej pri vas kvartala. Do kdaj? »Do pol osmih.« »Kako, da ravno do pol osmih?« »Ko je ura odbila pol, sem jima vzel karte.« »Tako? Ali je potem Henrik Bukovnik šel? Sam?« »Ne. Z Janezom.« »Ali veste kaj o nastanku požara?« Rogelj je odkimal. »Toda gospod ni zažgal!« je rekel prepričevalno. »Zakaj ne?« Rogelj je skomignil z rameni. »Ali veste kaj, kar bi bilo za vašega gospodarja olajševalno? Drugače ne smete trditi, da on ni bil.« Rogelj je pomenljivo prikimal. »Vem, da ni mogel biti on.« Predsednik si je z robcem obrisal čelo. V dvorani je bilo vroče. »Rogelj, vi samo mislite to. Ali imate kakšen dokaz?« »On tega ne bi napravil. Ne, tega ne.« »Sedite.« Rogelj je sedel na ozko klop za priče in iztegnil svoje noge daleč po dvorani. Mračno je gledal in pričevanje ga je utrudilo. »Janez Rogelj!« Janeza so v dvorano bolj prisuvali kakor privedli Cepetal je in tulil, kakor bi ga bili klali. Predsednik ga je miril, da ne bo nič hudega, pa je začel še bolj jokati. Potem se Proti prevratnemu rovarfenfu V Mostarju je bil posvet zastopnikov demokratov, jugoslovenskih nacionalistov, radikalov, ljotičevcev in zemljoradnikov. Na sestanku so razpravljali o potrebi skupnega nastopanja vseh zdravih sil med ljudstvom v Hercegovini Sprejeta je bila tudi resolucija, ki pravi med drugim: »Zaradi usodnih dogodkov okoli nas po svetu kakor tudi zavoljo naših posebnih notranjepolitičnih razmer je nastopil trenutek, ko je treba čim tesnejše združiti vse dobro h eče ljudi V teku razgovorov smo soglasno ugotovili, da obstoji med narodom razpoloženje za osredotočenje vseh narodnih sil v obliki zveze vseh strank in gibanj, katerim so državne in narodne koristi vrhvni zakon vsega delovanja. Upoštevaje to narodno razpoloženje, pozivamo vodstva vseh naših strank in gibanj, da v teh usodnih časih poiščejo pota za medsebojno pomirjenje. Po- zivamo jih, naj se osvobodijo vseh osebnih predsodkov in vsega, kar jih razdvaja. Združijo naj se v krepko narodno zvezo, ki bo kos vsem razdiralnim težnjam in najboljše jamstvo za to, da bomo dočakali na vse pripravljeni (preizkušnje, IkiL nas morda še dolete v današnjih usodnih časih. Upamo, da bo naletel naš poziv, ki ustreza soglasnemu razpoloženju naših somišljenikov, na polno razumevanje pri vodstvih naših strank. Od njih pričakujemo vsi, da bodo v najkrajšem času ukrenila potrebno v smislu našega poziva.« Resolucijo so podpisali predstavniki Jugo-slovenske nacionalne stranke, demokratov, ljotičevcev, radikalov in zemljoradnikov na ozemlju bivše Hercegovine. Izvoljen ie bil po seben odbor, ki bo nadaljeval delo za ustanovitev narodnega bloka in poskusil pridobiti za blok tudi ostale stranke Jesenice so med najdražjimi kraji v državi Jescnice, decembra V zadnjih mesecih so se življenjske potrebščine na Jesenicah močno podražile. Jesenice so eno izmed najdražjih mest v dr-iavi. Cene so se redno prilagajale stanju «en na Bledu in v drugih letoviških krajih kakor tudi cenam v sosednih državah, kjer ho zaslužki nameščencev in delavcev večji takor v naših krajih. Zaradi hude draginje bi se morale Jesenice z okolico že davno uvrstiti v prvi dra-ginjski razred. Medtem ko so bile v banovini Hrvatski državnim in zasebnim nameščencem in delavcem že pred tedni znatno zvišane plače in ko so tudi mestne občine v Mariboru, Celju, Ljubljani in drugje zvišale svojim uslužbencem prispevke, je na Jesenicah ostalo še vse pri starem. Prav tako so trgovci in obrtniki v Celju, Mariboru in Ljubljani delno že zvišali svojim nameščencem in pomočnikom plače, le na Jesenicah, kjer je vse najdražje, o povišanju plač do danes še nismo ničesar čuli. Težko je nameščencem in delavcem, ki imajo majhne plače, a kopico nepreskrbljenih otrok, ko vidijo, da se drugi, ki žive v boljših razmerah vsestransko zalagajo s potrebščinami za morebitne slabše čase. Se hujše so prizadeti upokojenci, predvsem staroupoko-jenci, ko vidijo da kopičenje življenjskih potrebščin le še dviga cene, ki so za njihove skromne pokojnine že tako previsoke. Čas je, da se glede plač že nekaj ukrene, ker siromaki ne morejo živi v zemljo Med prazniki po svetu ni bilo posebnih dogodkov. Na proračunski seji francoske poslanske zbornice ored božičem je zunanji minister Daladier izjavil, da Francija pomaga Finski v vojni proti sovietom. Splošno se čujejo glasovi, da sta Franciia in Anglija že sklenili prekiniti državniške odnosaie s Soviet-sko Rusijo Po vesteh raznega časopisja se Finci v borbi s sovjetskimi četami čvrsto držijo. Zadni sovietski napadi na tako zvano Man-nerheimovo črto (utrdbe ob finskoruski meji) so bili odločno odbiti Baje so se ruske čete ki so imele velike izgube na severu umaknile Švicarski dnevnik »Neue /fircher Ze^tung« piše. da se ie sovietska voi^ka na Finskem doslei splošno slabo izkazala Danes da ie Sovietska Rusiia čisto osamliena. Izgubila ie oriiatelistvo Franciie, na katero se ie dolga leta naslanjala in io bodo zadele naglasa list vse oosied^p oremaganca, če zavezniki oremagaio Nemčijo Kljub temu. da turški držnvn;ki naglaša-jo oriiatelistvo s Sovietsko Rusmo se v Turčiji orinravliaio na mor<»hit-nost, da bo Sovjetska Rusiia nost»vi-!a Turčii? nodohne zahteve kakor baltiškem drŽavam. Verjetno, da bodo sovjeti zahtevali od Tur-č-'ie Dravico do voiaških opori** v Dardane-lah V Turčiji se na vojno splošno pripravljajo Na zapadnem bojišču je bilo med prazniki nekoliko živahnejše Francosko poročilo pravi. da so bili nemški napadi vzhodno od Mozele odbiti. Po vesti iz Berlina je nemški državni kance-lar ob božiču obiskal bojišče Bil je tudi na prednjih postojankah Siegfridove liniie, kjer ga je spreiel vrhovni novelinik nemške vojske general Brauchitsch n/To^ nvazniki VpUka »Itriia *a mir. Ameriški predsednik Roosevelt je poslal za božič tri pisma: papežu Piju XII., poglavarju evangeličanske cerkve v Zedinjenih državah in velikemu rabinu (poglavarju judovske vere) v Zedinjenih državah. V svojih pismih je pozval Roosevelt vse tri verske zastopnike, naj delujejo za mir. Baje Vatikan že pripravlja veliko mirovno akcijo, pri kateri računa predvsem na oodnoro Zedinjemh držav fn Italne i s i SV LOVRENC V SLOV, GORICAH. Naše delovno Društvo kmečkih fantov in deklet se po preteku nekaj mesecev spet oglaša Pred kratkim je naše društvo sklenilo, da hočemo tudi v letošnji zimi izpolniti svoj delovni načrt Najprej bomo priredili od 2 do 10 januarja devetdnevni klubsko-gospo-diniski tečaj, katerega bodo posečale naše marljive tovarišice. Za vodstvo tega tečaja smo zaprosili tovarišico Pavlo Potočnikovo, načelnico ženskega odseka naše zveze Razna predavania. morda še kmečko mladinsko j zborovanje morajo poživiti društveno delo-i vanje Delovati moramo neomahljivo za bolj-| šo bodočnost naše vasi. Gospodarstvo i __ j mmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmm Tedenski tržni pregled , GOVED Za kg žive teže so se trgovali v Kranju: voli 1. po 6, II. po 5.50, III. po 5, telice I. po 6, II. po 5.50, III. po 5, krave I. po 5.50, II. po 5, III. po 4, teleta I. po 8. teleta II po 7 din SVINJE Za kg žive teže so se trgovali v Kranju: špeharji po 11.75, pršutarji po 10 do 11, v Celju: špeharji po 11, pršutarji po 8, v Litiji: špeharji po 10 do 11, pršutarji po 8, v Kočevju: špeharji po 7 do 8, pršutarji po 8 do 8 50 din KRMA V Kranju: seno 125, slama 75, v rVM,j lucerna 70, seno 70 do 80, slama 40, je zadri sluga nad njim naj utihne, in to je pomagalo Sodnik je najprej ugotovil da je bil Jane? skupaj z očetom in Henrikom »"aj ste delali?« je vprašal dobrodušno, a ve-Har suho in na kratko Tega vprašanja se je Janez hudo ustrašil. Zatulil je spet in proseče dvignil roke. Potem je zaihtel in komaj izdavil iz sebe: »Duraka smo igrali — pa ga ne bom ni-ko'- č _ samo nikar me ne zaprite — O-o-u « »Miren bodi, fant! Če ste kvartali, mi ni prav nič •rnar. Zaradi tega te ne bo nihče kaznoval. Povej sedaj, kako je šel Bukovni-kov Henrik domov Pa resnico govori! Gorje ti. \*e boš lagaU Torej, kako je bilo?« '■'nez je povedal, da je šel takoj s Henri-korr v hišo »Torej kvartali ste! Zdaj mi pa povej, fant, ai n;sta tudi kadila?« »Ne, kadila pa nisva — čisto nič nisva kadila — čisto nič ...« ».Tanez, ne laži! Saj sta kadila!« »Samo enkrat sva kadila, toda to je bilo poleti, na polju. Henrik- je pokadil dve cigareti, jaz pa eno. Potem nama je bilo pa tako slabo —« »Ali tisti dan, ko je pri vas gorelo, nista kadila?« »Ne, saj nisva imela cigaret. Prav res, da nisva!« »Ali nista bila na skednju, preden sta šla v hišo?« »Ne, naravnost v hišo sva šla « »Henrik Bukovnik!« Fant je spet vstal. v Kočevju: seno 70, lucerna 100, slama 40 din za 100 kg. KROMPIR V Kranju 150, v Celju 150 do 165, v Litiji 150 v Kočevju 125 do 150 din za 100 kg. SIROVE KOZE. V Kranju: goveje 13 do 15, telečje 16, svinjske 8 do 9, v Celju: goveje 9 do 10, telečje 12 do 14, svinjske 6 din, v Litiji: goveje 12, telečje 13, svinjske 9 din za kilogram. VOLNA V Kranju: neoprana 24 do 26, oprana 34 do 36 din kg. MED. V Kranju 20, v Celju 19, v Litiji 20, v Kočevju 16 din za kg. VINO. V celjskem okolišu se je dobilo pri vinogradnikih navadno mešano vino po 4, finejše sortirano pa po 5 do 6 din liter FIŽOL. V Kranju 500 do 600, v Celju 600 do 700, na Bledu 600 do 700, v Litiji 500 do 550 din za 100 kg Se|mi 2 januarja: Radohova vas. Ribnica na Dolenjskem Sv Jurij ob juž. žel.; 3. januarja- Dolenji Logatec; 4 januarja: Domžale, Krško, Črnomelj; 5. januarja: Konjice. Vresl!?«*sf denarfa Na naših borzah smo dobili 22. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 174.33 do 177.50 (za 215.37 do 218 75) din; 100 francoskih frankov za 98.55 do 100.85 (za 121.83 do 124.13) din; 1 ameriški dolar za 44.24 do 44.84 (za 54.80 do 55.20) din; 1 holandski goldinar za 23.48 do 23.86 (za 29.01 do 29.39) din; 1 belgijsko belgo za 7.36 do 7.48 (za 9.10 do 9.22) din Nemške klirinške marke so bile po 14.30 din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 422 do 425 din. Drobne vesti = Proti novim ukrepom za razdolžitev kmetov se je oglasila gospodarska zbornica v Novem Sadu. Zbornica pravi, da ne odobrava nobenih izjemnih novih ukrepov za razdolžitev kmetov in nikakega posebnega podpiranja posameznih stanov, če se obenem i ne reši vprašanje tudi drugih gospodarskih ! slojev Zbornica meni, da prevelike ugodnosti. ki- bi jih dobili kmetje ponovno, ne bi »Ali si slišal, kaj je rekel tvoj prijatelj? Čisto drugače je govoril kakor ti! Kdo izmed vaju zdaj laže?« »Jaz — jaz sem kadil — sam — na skednju --« »Ti sam si kadil? Kdaj pa si kadil? Kdaj pa si bil sam?« Fant je prišel v hudo zadrego in ni vedel, kaj naj odgovori. Janez pa se je opogumil in dvignil roko kakor v šoli »Gospod sodnik, saj ni res! Saj je bil ves čas pri nas in potem, ko sva šla v hišo, je šel z nama še Robert, hlapec.« »Robert Češnovar!« | Hlapec je' izpovedal, da je prišel iz ko-larnice. Tedaj je videl oba fanta, ki sta prišla iz oskrbnikovega stanovanja. Ker s Henrikom, ki je šele prišel na počitnice, še ni govoril, je šel z dečkoma in iu spremil do vrat. Henrik je šel potem v izbo, z Janezom pa je še v veži nekaj časa klepetal. Takrat pa je prišla dekla in povedala, da gori. Henrik Bukovnik! Zakaj lažeš pred sodiščem? Zakaj po krivem obtožuješ samega sebe?« »Oče! Oče!« »Ali si hotel rešiti svojega očeta?« Fant je prikimal in krčevito zaihtel. Ves zmeden je bil in ni vedel, kaj se z njim godi. »Ali te je kdo nagovarjal, da moraš tako govoriti? Resnico povej, fant! Bog ti gleda v srce. Ali te je kdo nagovarjal, da obtoži samega sebe?« »Nihče me ni nagovarjal!« »Res ne? Kako si pa prišel na to?« »Bal sem se — tako hudo sem se bal — gospod sodnik —« »Sedi, Henrik Bukovnik!« Potem po kratkem oddihu: »Gospa Ana Bukovnikova!« Jetična žena se je opotekla v dvorano. Lica so ji žarela kakor rože na pokopališču. »Ali se boste kot obtoženčeva žena odrekli pričevanju, gospa Bukovnikova?« »Ne!« Povedala je, kar je vedela. Ni tajila, da njen mož ni bil trezen. Toda, ko je fantu povedal, da so na beraški palici, je drhtel. In zaradi požara je zdaj le še vse slabše. Zgoreli so stroji, ki niso bili zavarovani, vsa žetev je zgorela in živina mora biti zunaj, pri drugih kmetih Po požaru se je le še vse poslabšalo. Zaslišali so še'nekaj drugih prič, pa nihče ni vedel ničesar pomembnega. Potem je vstal državni pravdnik in povedal svoje: . Da je bil obtoženec v obupnem gospodarskem položaju. Dvakrat po vrsti ni mogel plačati niti obresti svojega dolga. Potem je imel še menico, pa nič denarja, da bi mogel vrniti denar, ki ga je nanjo dobil. Popoldne, na dan požara je pripovedovanje kmeta Hra-starja razvnelo njegovo domišljijo. V požaru je videl ugoden izhod iz svojih težav in je te svoje misli izrazil z zelo obtežilnimi besedami. Zaužiti alkohol je še bolj podžgal nieeo-ve misli in zato je on, zastopnik obtožbe, trdno prepričan, da je obtoženec zažgal skedenj, šel potem v konjski hlev, kier je z nepotrebnim oštevanjem hotel zbuditi videz, 1 da ničesar niti ne sluti, nazadnje pa odšel v hišo. V svoji pijanosti se potem ni moqel zadržati, da se ne bi bil smejal, ko je prišla dekla z novico, da gori. Kateri kmet bi se pa ugodno vplivale na ostale sloje. Pač pa zbornica predlaga, da se izdajo primerni ukrepi, s katerimi bi se rešilo vprašanje kmetijskih posojil, kajti vojvodinsko kmetijstvo posojila nujno potrebuje. Stališče te zbornice je razumljivo, če se upošteva dejstvo, da so v Vojvodini važni žitorodni kraji, kjer je bila kupčija z žitom vsa zadnja leta izredno dobra. Tamošnja kmečka posestva seveda niso potrebna še posebnih podpor države. Kaj takega pa ni mogoče reči o ostalih delih države - Blejski kraljevski grad »Suvobor« so pcdrii. Grad je štel že 55 let in je bila njegova notranjščina starinsko urejena. Grad je zgradil knez Windischgratz, po vojni pa ga je slovenska vlada podarila regentu Aleksandru, ko je prvikrat obiskal Bled. Pomladi bodo začeli graditi nov grad, ki bo zgrajen v alpskem slogu. * Za povišanje minimalne mezde. V Beogradu sta se mudila zastopnika delavske zbornice iz Ljubljane. Bila sta na seji osrednjega tajništva delavskih zbornic, na kateri so predvsem razpravljali o določitvi novih minimalnih mezd za vso državo. Dozdajšna minimalna mezda je znašala dva dinarja na uro. Bani posameznih banovin so jo lahko zvišali za 50 odstotkov. Sklenili so, da bo osrednje tajništvo zahtevalo dvig minimalne mezde na 3.50 din. * Francozi kupujejo konje za svojo vojsko. Po Medjumurju in Prekmurju hodita dva beograjska trgovca in nakupujeta konje na *ačun francoske vojske. Plačujeta po 4000 do 6000 din za glavo. * Pozor pred ponarejenimi 20dinarskimi Kovanci. Zadnje čase se je v Apački kotlini, pa tudi v okolici Gornje Radgone pojavilo več ponarejenih 20-dinarskih kovancev. Izdelava je tako dobra, da jih je težavno ločiti od pravih. Le po zvoku jih takoj spoznaš. Če jih natančneje pogledaš, vidiš, da so ponarejenci za malenkost temnejši od pravih. Ker so že novi kovanci v prometu, bi bilo umestno, da bi državne blagajne sploh več ne dajale starih kovancev v promet. * Naše eksportne cigarete kade v Siegfrie-dovi črti. Nemci so pred prazniki pokupili mnogo naših eksportnih cigaret in jih' vzeli s seboj čez mejo. Te cigarete pošiljajo Nemci kot darila svojim sorodnikom na zapadni nemški fronti. * Namesto petroleja karbid. Zlasti na deželi se čuti zdaj veliko pomanjkanje petroleja. Zato so se morale gospodinje vrniti k medvojnemu razsvetljevalnemu sredstvu, to je h karbidu. Po mariborskih trgovinah zelo povprašujejo po karbidovkah. * Preskrba s petrolejem. Zadnje čase so se množile pritožbe, da v številnih krajih ni mogoče dobiti petroleja. Gre za kraje, kjer ni elektrike. Zato je bilo potrebno posebno zdaj neposredno pred božičnimi prazniki urediti preskrbo s petrolejem. V ta namen so se dale na razpolago zaloge, ki so bile kot obvezne v skladiščih petrolejsfkih družb, po ceni 7 din za liter, odnosno 8.50 din za kilogram. ■»Živinski in svinjski sejmi v Celju so zo- zet dovoljeni, nadalje pa je še prepovedan vsak svoboden promet z banovino Hrvatsko. * Ladjedelnice v Tržiču v Julijski Krajini delajo s polno paro. Zdaj je v njih zapo-sljenih okoli 7000 delavcev Zato se je brezposelnost v Furlaniji precej zmanjšala. Povprečna mezda znaša okoli tri lire na uro pri 48urnem tedniku, tako da delavec zasluži mesečno okoli 600 lir. Specializirani delavci pa zaslužijo tudi 40 do.50 lir dnevno. * Tragična smrt mladega orožnika v Beogradu. Te dni si je v Beogradu končal življenje orožniški podnarednik Franc Vrtač-nik, rojen L 1914. v Šemniku pri Mediji-Iz-lakah. S službenim samokresom si je pognal v glavo tri strele in je bil na mestu mrtev. Pokojnik je bil dober orožnik. V Beograd je bil dodeljen lani Služil je pri četi in je užival polno zaupanje pri svojih starešinah in priljubljenost pri svojih tovariših Kaj je mladeniča pognalo v obup, ni znano. Pokopali so ga na katoliškem pokopališču. V naši božični številki je še njegovo ime med tistimi, ki so na mposlali božične pozdrave. Bodi rajnkemu blag spomin' * Smrtna nesreča v gozdu. Posestnik Vinko Gajšt iz Podloža pri Ptujski gori je nakladal v svojem gozdu drva, ki pa so se sesula in pod seboj pokopala posestnika Hudo poškodovanega so pripeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je umrl. Pokojnik je štel šele 45 let in je zapustil 11 otrok. * Smrtna nesreča. Nedavno se je smrtno ponesrečil 551etni lesni trgovec Anton Ma-kuc iz Gorice. Na neki strmini mu je spodr- snilo, padel je na spodaj ležečo cesto in si razbil lobanjo. Z železniške postaje *» nesrečo opazili in ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer je umrl, * Iz strahu pred kaznijo je hotel v smrt. 401etni posestnik Martin Cajnko iz Mestnega vrha pri Ptuju je bil pred meseci pred malim kazenskim senatom v Murski Soboti zaradi številnih tatvin obsojen na osem let robije. Po njegovi obsodbi so prišli na dan še nekateri drugi grehi, zaradi katerih bi se moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Toda v noči na dan razprave si je Cajnko poskusil vzeti življenje v svoji celici v mariborski jetnišnici. Zavil je spodnje hlače -n se obesil kleče na postelji. Toda paznik ga je še pravočasno opazil in ga rešil z umetnim dihanjem. Pred sodniki je Cain- i ko zatrjeval svojo nedolžnost in ker ni bilo na razpolago neposrednih prič, je bil krivde radi obtoženih grehov oproščen. Prvotno kazen 8 let robije so mu znižali na šest m pol leta robije * Zaloigra bohinjskih svatov pred sodiščem. Na ljubljanskem okrožnem sodišču ie bila razprava proti 381etnemu šoferju Janku Škantarju iz Ribčevega laza, ki je bil obtožen da je 17. septembra letos zakrivil zaradi neprevidne vožnje veliko avtomobilsko nesrečo Njegov avtomobil, v katerem so sedeli svatje Ravnik Ivan, Ravnik Angela in Grum Antonija, je na brodskem mostu čez Savo zdrknil v stran, podrl leseno ograjo in se zvrnil v pet metrov globoko Savo. Ta nesreča je terjala štiri žrtve Utonili so Ravnik Angela Ravnik Viktor, Ravnik Janez mlajši in Ravnik France. Šofer in drugi so se s težavo rešili iz Save. Obtoženi Janko Škantar se je zagovarjal, da občina tega mostu že dolgo ni popravila. Na mostu so bile debele deske že delno strohnele. Na. obeh koncih je bilo nabito opozorilo, da je vožnja z vozili dovoljena le do teže 1000 kg. Šoferjev avtomobil sam pa je tehtal 1027 kg. Janko Škantar, ki ie bil že lani zaradi neprevidne vožnje obsojen na en mesec dni zapora, a je bil pomiloščen, je bil zdaj obsojen na pet mesecev zapora. * Krepka kazen za pobalinstvo. V nekem listu je bila opisana tale zgodba: Neki trgovski potnik iz Zagreba se je peljal s svojim avtomobilom skozi Stranice pri Konjicah. Na cesti mu je zagnal v sprednjo šipo avtomobila 151etni fante precej težek ka- smejal, če mu ogenj požira premoženje? Dejstva, da se je njegov gospodarski položaj še poslabšal, ni treba upoštevati. Bukovnik si je želel vsaj začasnega odloga in preobrata. Zapeljala ga je misel, da bo dobil v zavarovalnici dosti, dosti denarja. T žavnemu pravdniku se zdi sumljiva tudi izpoved ob-toženčevega sina. Kateri otrok pa se bo obtožil zločina, če ga ne bo kdo k temu nagovoril, da, naravnost zapeljal? Otrok se sodišča boji. Skušal se bo oprati, ne pa obremenjevati! Ta fant, ta Henrik Bukovnik, naj bi bil razbremenilna priča, pa je obratno! Njegov nastop je bil ponesrečena komedija. Tudi na nekaj drugega hoče še opozoriti kot zastopnik tožbe. Poslušalstvo se je zavzemalo za obtoženca in nekdo je glavno obremenilno pričo, ki je vseskozi verodostojna, žalil in celo dolžil, da je ona zažgala. Toda prav Berce tega ni -mogel storiti! Saj je požar najbolj ogražal njegov dom. Razen tega je bil Berce vse popoldne v družbi gostov v gostilni in se je nahajal tam tudi takrat, ko je začelo goreti. In ta mož, ki pozna obtoženca od otroških let ki mu je bil prijatelj in ki mu je tolikokrat z denarjem pomagal v gospodarskih težavah, ki bo zaradi o.bsodbe obtožen-

m četrt kile pšeničnega zdroba, in ko si gotova, mlinček dobro iztresi in žrtvuj pest žitne kave. pa io tudi zmelji, da s tem očistiš mlinček, kar se še drži v niem od zdroba. Zdrob ie namreč pobral vase vso maščobo, rekaj prahu od zdroba pa je le ostalo v mlin-| čk" Mast, sirovo maslo in oHe so vse bolj okusni. če iih daš v mrzlo posodo in šele nato postaviš nosodo na štedilnik Slabo ie. če daš mr«t v sepreto posodo f> bo?»»? še tooel kruh n*rez»ti v lene kose, , trdai vtakni nož v krop. da se segreje. Nož ! nato Tiitro obriši, d« se ne shladi in nato reži nogah. Dal sem jim piti in jesti. Kmalu so si toliko opomogli, da so lahko hodili. Hudo ranjen ni bil nobeden, vsi trije so imeli le praske, ki so izvirale bolj od hudih udarcev kakor od sabel. Povedali so mi, da so jih Turki grozovito pretepali. V naglici so si izprali rane z vodo, ki sem jo prinesel s seboj, se preoblekli v turške obleke in se oborožili. Prijatelj Peter me je ginjen objel in rekel svečano: »Nikdar ne bom pozabil, kaj si tvegal zame, Anton. Pri Bogu, veliko zvesto in požrtvovalno srce ti bije v prsih. Tvoj dolžnik sem odslej. Mogoče napoči dan, ko bom jaz na vrsti, da izkažem svoje prijateljstvo. Zvestoba za zvestobo'« Zapustili smo klet in krenili iz podzemlja. Nihče nas ni opazil, nihče zadrževal. V kuli je bilo tiho in mirno kakor v grobu. Celo straže so dremale na svojih mestih, da-si se je po malem že danilo. Srečno smo prišli iz kule, tiho in previdno smo se plazili med šotori. Nihče nas ni opazil. Brez vs-.>h ovir smo prišli iz taborišča ter se spustili beg. Tudi Zenačko brdo smo prekoračili brez vseh neprilik. Ko smo imeli to gorovje za seboj, smo se globoko oddahnili. Vedeli smo, da smo rešeni. Se pred soltlčnim vzhodom smo dospeli ▼ taborišče naše brigade, kjer so nas vojaki sprejeli z velikim navdušenjem. General me je pozval pred sebe in me ostro oštel zaradi samovoljnega postopanja, a kazni mi ni naložil glede na moj junaški čin. Tistega dne se je naša brigada priklopila šesti pehotni diviziji in nato je vojska začela korakati proti Žepčam. Turki so se branili ko besni, a našim vojakom se niso mo- gli dolgo upirati. Kmaiu so se spustili v divji beg. Zavzeli smo Zepče. Del našega eska-drona je bil odposlan proti Vranduku, da razoroži prebivalce po okoliških vaseh in po-izve, kje se skrivajo Turki. Pri Kovnici smo naleteli na več tisoč turških konjenikov. Obkolili so nas od vseh strani. Branili smo se hrabro, a silna premoč nas je kmalu strla. Bil sem ranjen; gotovo bi bil končal svoje življenje pod turškim handžarjem, da ni bilo Petra. On mi je otel življenje. Ko sem omahnil ranjen, me je on prestregel v svoje močne roke, dvignil s sedla ter me vzel na svojega konja. Z eno roko držeč mene, z drugo vihteč sablo in bliskovito sekajoč okoli sebe je vrli mladenič prebil sovražni krog in se spustil v dir. Rešil je svojo in mojo glavo. Edino midva sva ostala živa, vsi ostali so našli smrt pod krivo sablo. Tako je Peter poplačal svoj dolg. Ko sem slednjič ozdravel, je bila že vsa Bosna zavzeta Naš polk se je vrnil v domovino, z njim sem se povrnil tudi jaz. Mojih tovarišev huzarjev je mnogo ostalo v Bosni. Na raznih krajih počivajo njih trupla. Fdvard Za obnovitev naroe-nme — Poz&r na priložene po iožmte! Današnji številki smo priložili poleg koledarčkov položnice za vsakega naročnka, da lahko takoj plača naročnino za leto 1940. Ker je naročnina malenkostna, prosimo cenjene naročnike, da jo plačajo že prve dni meseca ianuarja, do možnosti za vse leto naprej. Tako ne bodo med letom imeli opravka z novimi položnicami in sitnosti z ojx>-m:ni. Naročnina ostane nespremenjena: za domačo državo: celoletna naročnina 36 din, polletna 18 din, četrtletna 9 din; za tuje države: celoletna 48 din, polletna 24 din, četrtletna 12 din; za Ameriko pa celoletna l1 dolar Kdor bi po pomoti ne prejel položnice ali če se mu pokvari, naj piše na upravništvo po drugo. Oni naročniki, ki so naročnino za leto 1940 plačali že poprej, naj kot zvesti naši prijatelji izroče položnice znancem, ki še niso naročeni, in jih pridobijo, da se na »Domovino«, ki je vsem, ki jo poznajo in bero, najbolj priljubljeni list, naroče za novo leto. Kdor je preteklo leto zaostal z naročnino, naj s položnico ali s poštno nakaznico hitro poravna tudi zaostanke, da ne bo presledka pri pošiljanju lista Nadalje opozarjamo naročnike v inozemstvu, da naše položnice tam niso veljavne, zato jih njim nismo priložili. V Franciji in Belgiii se naročnina lahko pošlje po mednarodni poštni nakaznici. Znesek je napisati v d;nariih. ki ga na pošti preračunajo, koliko pošiljatelj piliti v francoskih ali belgijskih frankih. Plačilo naročnine pa posredne tudi Banka S. Baruch in Comp., v Parizu IX Rue Auber 11, na katero se je obrniti. Naročniki v Nemčiji denarja za časopise ne smejo pošiljati, zato sprejemamo take naročnike le ako plača za nje naročnino kaka oseba, ki biva v Jugoslaviji. Upravništvo »Domovine«. Nekoliko zabave Zimske Tam na oglu stoji in veter ji brije v obraz. iUlica se koplje v morju luči, ljudje se gne-itejo in sujejo, kakor ne bi drug drugemu privoščili prostora, ki ga potrebujejo za svoje noge. Kakor živa reka beže mimo otroka, ki ponuja s prosečimi očmi svojo košarico. Ne zmenijo se ne za otrokove oči, ne za dišeče vijolice, ki so v košarici. Vijolice — zimske vijolice, otroci juga, ki jih prodaja mala Anuška. Nekje daleč se je Anuška rodila. Tam ji je mati vsak večer pela otožne pesmi, da je zaspala. Očeta ni poznala. »Mrtev je,« ji je mati vselej rekla, kadar je vprašala po njem, in pri tem zajokala. Potem je mati prišla v to mesto. V bolnišnici je umrla. Po- j kopah so jo med berači, njen otrok pa je ostal sam, zmrzujoč, lačen, prepuščen sočutju tujih ljudi. Sočutju, ne — računu hladnih ljudi. Mesto plačuje vsak mesec neznatno malenkost za vzdrževanje otroka in ta denar dobivajo zdaj njeni kmečki starši. Toda Anuška je lepa in lahko zasiuži kaj denarja — njenemu kmečkemu očetu bo prav prišel, ker ima žganje rajši od deia. Trgovec s cvetjem napolni-vsak dan košarico lepega otroka z dišečim cvetjem — Anuška mu pa potem vrne prazno košarico. Nekaj srebrnih novcev gre potem v široke žepe krušnega očeta, večji delež pa zadovoljen pospravi trgovec s cvetjem. In mala Anuška j stoji v solnčni pripeki in v ledenem snežnem i metežu na svojem vogalu, s košarico v ro- | kah in vročo prošnjo v žalostnih ocen. Ze ■ nekaj dni ji gre kupčija slabo. Njena ko- j šara ostaja polna. Trgovec jo gieda postrani, < krušni oče še bolj, grozi ji, tepe jo. Anuska j joka in molči. Tudi danes stoji drhteč od mraza s svo o I košarico zimskih vijonc, sama kakor vijolica, na vogalu in prošnja je v njenih obokanih očeh. Vijolice, Zimske vijolice! Kuo vpraša po njih, danes, ko vse mesto kar d.ši , po smrekah za božična drevesca, ko hodi. o j ljudje skozi cele gozdove teh smrek s pod- j stavki in lepo naravnanimi vejami! Kaj po- , maga, če Anuška še tako na glas ponuja , svoje zimske vijolice! Njen glasek zamira v hrušču ulice in drugih prodajalcev. MaiSi- i kdo jo brezobzirno sune v hrbet. »Prosior!« ji zakliče nekdo. »Kaj boš danes s svojimi neumnimi šopki! Danes kupujejo ljudje cire- i vesca! Danes smo mi na vrsti. Stran odtod, beračica!« In Anuška se plaho umakne in se stisne k hladnemu zidu. Saj imajo prav! Kdo bo danes kupoval vijolice? Vse že povešajo žalostne in napol zmrzle glavice in se v mrazu krčijo. Kratki zimski dan se nagiblje h koncu in najlepši večer leta prihaja: božični večer. iCedalje hitreje stopajo ljudje po ulicah. Obloženi so z zavitki, njih oči so vesele in ustnice se jim smehljajo. Počasi cesta utihne. ¡Tudi otroci s ceste gredo domov. Morda (Vendar gori pri katerem izmed njih doma ■kromno drevesce v podstrešni sobici. Solznih oči se Anuška ozira. Kdo bo njej E";gal lučke? O, k njej ne bo Jezuščka, preje siromašna in preveč zapuščena. Kaj o vse dobili drugi, njo pa čakajo samo (Udarci. En sam novec ima v žepu in še ta ni srebrn. Počasi stopa, lačna in premrla, Db hišah, iz svetlih ulic v temne, kjer hodi Je malo ljudi, danes še celo. Na nebu se iskre zvezde, kako sinje so, ledeno mrzlo brije ubornemu otroku režoči veter v obraz. Časih zasliši žvenketanje, kakšen košček božične pesmi skozi okno. Plapolajoče sveče za zastori mečejo medel, nemiren soj na ulice. Da, ljudje prižigajo že sveče na božičnih 'drevescih. Tu spet. S pohlepnimi očmi strmi skozi zev zastora v pritlično stanovanje, kjer pravkar občudujejo trije otroci pri odprtih ^ratih drevesce, potem pa se vržejo na da-*ila, ki so razložena po vsej mizi. Tedaj — vijolice tedaj zasliši Anuška za seboj pretresljivo ihtenje. Dekletce se obrne in zagleda lep ženski obraz, oblit s solzami, ki strmi iz črne tenčice in je tako strašno bled. Nehote seže Anuška po šopek vijolic in ga ponudi žalostni gospej. Boleč nasmešek se pokaže okoli ustnic mlade žene. »Ona je imela vijolice tako rada!« šepne. Tedaj položi nekdo roko na njeno ramo in globok glas ji reče: »Ana, kaj delaš vendar tu?« »Nisem mogla strpeti doma, Ivan, v sobi brez božičnega drevesca.« »Ali vi tudi nimate drevesca?« plašno vpraša Anuška. »Zakaj ga ne prižgete svojim otrokom?« »Nimamo otrok, zaihti gospa. »Naša edina, naša sladka Ančka, leži od prevčerajšnjin» j — tam — tam daieč na pokopališču — pod snegom — « »Srečna Ančka!« zavzdihne Anuška. »Ni jI treba hoditi po ul-cah. Z angeli se lahko igra, srečna Ančka!« »In kaj deiaš ti na cesti? Zakaj stojiš v mrazu tu? Loma te boao čakali in v skrbeh bodo zaradi tebe!« »Mene ne Čaka nihče,« odvrne resno dekletce. »K e pa je tvoja mama?« jo vpraša dobri gias mlade gospe. »Lmrla je!« »Pri kom pa si?« »Pri tujih l ucich. In ko se bom nocoj vrnila praznih rok, me bo krušni oče natepel. Pa rocoj nihče ni maral vijolic,« zaihti dekletce. »Vsi so kupovali samo drevesca in mo.e vrolice so zmrznile.« Mala, premrla ročica poboža glavice cvetov. »Moje uboge vijolice!« »Tudi ona je uboga r mska vijolica, ki gine od mraza«, šepne mlada žena. Njene solze so usahnile. Zdaj strme njene oči zamišljeno v Anuikin obrazek. »Kako ti -e ime, mala?« »Anuška.« »A1! 'ti z nama, Anuška? Jezušček je pripravil dosti lepih daril za našo Ani-ko. Ali bi "h ti reda imela?« »Če smem ...« »Saj ti e prav. Ivan?« Mlada žena pogleda proseče svojega moža. »Seveda, Ana! Le wmi jo s seboj. Ti in Novo leto je na pragu. Spet bodo slavili najrazličnejši narodi njegov prihod. Povsod so druge navade, vendar t>a imajo vse te proslave nekaj skupnega. Šaljivci pridejo ta večer na svoj račun in dobe nekako premoč nad resnimi ljudmd. V naslednem hočemo v kratkih stavkih povedati, kako drugod po svetu pričakujejo novo leto. V Angliji imajo navado, da ovijejo vse zvonove po cerkvenih stolpih v stare cunje. S tako zavitimi zvonovi zvone ves Silvestrov večer do polnoči. S takšnim neubranim zvonjenjem spremijo staro leto na pokopališče. Ko pa se približa polnočna ura, zvonove spet odvijejo in oglasi se veličastno zvonjenje, pravo nasprotje s prejšnjim. Rojstvo novega leta zasluži vendar lepšega zvonjenja kakor pa smrt starega leta. To razliko naj pokažejo v vreče zaviti in nato spet razgaljeni zvonovi. Na Angleškem imajo navado ta večer prirejali tudi razkošne gostije za lepo okrašenimi mizami. Natančno opolnoči se navzočni vzdignejo ter voščijo drug drugemu srečno novo ona bosta imeli lep božič.« Zdaj stopica Anuška drobnih korakov med njima. Košarico drži trdno z obema rokama. Kmalu stoje vsi trije v toplem stanovanju. Kako je to prijetno. Anuškine oči se smehljajo in rdečica zaliva njen ljubki obrazek. Kako je toplo! »Ivan!« Drhteč vzdih se utrga z ustnic gospe Ane. »Le poglej jo! Ali ni podobna Ančki? Iste temne lepe lase ima — iste sinja oči, isto drobno postavico! O, Ivan — če bi jo smela obdržati,« šepne potem. »Za zmerom — namesto najine rajne ljubljenke!« Mož se dobrohotno skloni k njej in jo gleda, kako proseče sklepa roke. »Vse to bova še premislila, Ana. Pripravi zdaj večerjo — potem bova pa še dalje govorila.« In gospa Ana bega sem in tja, stara služkinja Dora pa prinese med tem Anuški skle-dico toplega mleka in kos potice. Gospod jo izprašuje in ona mu odgovarja na vse, kar hoče vedeti. Odgovarja pametno, prijazno in j zaupljivo, in zmerom dobrohotnejši je gospodov pogled, ki počiva na njej. | Zdaj se na drugi strani odpro vrata. Gospa Ana odvede malo, strmečo Anuško k i mizi, kjer leži poleg obleke, toplega ko-j žuščka in krznenih čevljev velika, čisto ! nova punčka. j Anuška se kar boji in samo gleda, gleda. »No, Anuška, kako ti je vse to všeč?« vpraša gospod. ! »O!« — in nič drugega Cez nekaj časa pa: »In vse to naj bo zame?« i »Da, Anuška, vse.« »Oče mi tega ne bo pustil. Prodal bo ...« 1 potoži potem in žalostno pobesi roke. »Ivan, ali smem?« vpraša gospa Ana. On pokima. »Anuška, ali hočeš ostati pri nama? Za zmerom, ljubi otrok!« j Nemo jo gleda, potem pa zaihti: »Jaz, jaz — tu? O, moj bog!« I »Tako rada te bova imela, kakor bi bila najina, Anuška.« »Ti, ti boš moja mama — in gospod — gospod moj oče? Nič več mi ne bo treba v mrazu stati na cesti in prodajati cvetice?« »Nikoli več, Anuška! Lepe obleke boš imela Ančka!« naju pa moraš imeti rada, kakor naju je i imela Anika!« ' Anuška samo nemo sklene roke in solze se ji vdero po upadlem obrazu, i »Torej — torej je res prišel Jezušček k meni!« reče potem tiho »In k nama tudi, kaj ne, Ana?« In mož stisne k sebi svoio ihtečo ženo Mirko Brodnik. leto Primejo se navzkriž za roke in poi<"0 novoletne pesmi. Toda proslava traja zelo kratek čas, zakaj novoletni dan na Ang1^-škem ni praznik, temveč navaden delavnik. Na Škotskem so že čisto drugačni ljudje, čeprav so Skoti tudi Angleži. Skoti, ki so znani kot izredno skopi ljudje, ne praznujejo božiča in novega leta vsakega posebej, pač pa kar vse skupaj na novega leta dan. Škoti ne zapravljajo in zato tudi ne prirejajo bučnih silvestrovanj, saj bi se vendar s tem pregrešili proti svoji varčnosti. V Franciji proslavi novega leta ne pripisujejo posebnega pomena, zakaj tudi tu kakor v Angliji je novoletni dan navaden delavnik. Le odlična gospoda slavi Silvestrovo na razkošnih prireditvah. Glavna točka sporeda so razni dov-tipi, ki so dostikrat zelo duhoviti, nalašč pripravljeni za ta novoletni praznik. Italijani so znani po tem, da zelo radi kaj dobrega pojedo. Zato posvečajo na Silvestrovo naj- Kak® praznujejo Silvestrovo drugo* večjo pozornost temu, da se pripravi za ta večer odlična gostija. Na vrsto pridejo ta večer razkošne pojedine. Ponekod imajo na ta večer navado razbijati porcelanasto posodo kakor pri svatih, da bi te črepinje prinesle čimveč sreče v hišo. Toda to navado čedalje bolj opuščajo. Na novega leta dan pa so Cerkve v Italiji tako polne ljudi kakor noben drug dan v letu Švedi slavijo Silvestrovo na svoj način, in sicer ne na domovih ali kje v kakšnih zabaviščih pod streho, temveč pod milim nebom, na smučkah .Vse hiti že dan pred novim letom ven'v naravo bodisi na smučkah ali na sankah Utaborijo se kje v bližnih gorah in tako v znamenju zimskega športa pričakujejo trenutka, ko nastopi novo leto. Samo po sebi se razume, da ob tem pričakovanju ne sme manjkati kuhanega vina in dobre jedi. Če na Silvestrov večer sije luna, uprizarjajo prave bitke s kepanjem. Južni tečaf je kakor sevei dežela neraziskanih skrivnosti Slavni ameriški polarni raziskovalec admiral Byrd se je nedavno spet odpravil na južni tečaj, ki ga je že na svojih prejšnjih odpravah prepotoval tako kakor še noben človek pred njim Nova odprava je preračunana na tri leta in bo imela svoje glavno oporišče v Mali Ameriki kakor že ob prejšnjih Byrdo-vih odpravah. Ozemlje južnega tečaja (antarktida), je velikansko. Na njem je še mnogo nedognanih skrivnosti in na njem prežijo še večje nevarnosti na raziskovalce kakor okrog severnega tečaja. Na južnem tečaju znaša mraz pogosto do 61 stopinj pod ničlo, včasih pa še mnogo več. "a voljo tega ima ozemlje južnega tečaja več sto metrov debele plasti večnega ledu, ki se razprostirajo čez dvajsetkrat večje ozemlje kakor plasti večnega ledu, ki so jih raz- iskovali na Grenlandiji. Tudi poleti divjajo tu ledeni vetrovi, ki jih povzroča mrzlotno iz žarevanje večnega ledu in ki prehajajo v neprestane snežne meteže. Čeprav danes še ne vemo za gotovo ali gre pri antarktidi, ki jo cenijo na 14 milijonov kvadratnih kilometrov površine (Evropa meri samo 10 milijonov kvadratnih kilometrov), za resnično celino ali za otoke, so dognali vsaj to ,da je južni tečaj v nasprotju s severni natečajem, ki ga obdaja zamrzlo morje, ob robu velikanske kopnine, in sicer v višini 3700 m. Od vse velikanske antarktične kopne zemlje hoče Byrd raziskati 2500 km širok pas. Na tem ozemlju so baje ležišča platine, niklja, premoga in drugih rud. Razen tega pa pripisujejo antarktidi velik pomen kot oporišče za letala. Tako bo ozemlje južnega tečaja utegnilo v bodočnosti imeti še velik gospodarski pomen. Največji pravoslavni samostan je na otočju Ladoškega jezera O Ladoškem jezeru in njegovi okolici se zaaj mnogo piše zavoljo vojne med Rusijo in reč 40 otočkov, imenovanih Valamo. To je v več ozirih. Sredi Ladoškega jezera je namreč 40 otočkov, imenovanih valamo. To je pravljičen svet. Na tem otočju je zdaj največji pravoslavni samostan na svetu. Od sveta je strogo ločen po jezeru in v samostanu živeči menihi skoro niso vedeli, kaj se dogaja na svetu Zdaj, ko je vojna, je v tem samostanu tudi nemirno življenje. V velikanskih cerkvah so se ob svitu voščenih sveč do zadnjega časa razlegale molitve za ruskega carja. Cerkve, kapelice in puščavniške skalne votline stoje skrite v gostih gozdovih. Okrog samostana se raztezajo širna samostanska polja, ki so jih prej obdelovala cela pokolenja spokornikov ruske pravoslavne cerkve. Tisti, ki so v stari Rusiji grešili in niso imeli možnosti, da bi se spokorili, da bi zgradili kapelico ali vsaj kupili zvon, so brezplačno delali na samostanskih posestvih. Grešni kov je bilo vedno dovolj in zato so imeli menihi tudi zmerom dovolj marljivih delavcev. | Zdaj vzdržujejo ta samostan samo ruski izseljenci, ki bivajo v skandinavskih državah. mm m onimluost! X »Električno oko«. Na zapadnem bojišču se uporablja razno novo orožje. Ko so prve dni po nastanku vojne vdrli francoski vojaki v gozd Warndt, so naleteli tudi na zapuščeno nemško strojno puško. Ko so se ji približali vojaki na 20 metrov, je strojna pu-.ika začela sama od sebe streljati. Pozneje se ;'e izkazalo, da je bilo vdelano vanjo »električno oko«, ki jo je sprožilo, ko je stopil v njegovo območje prvi francoski vojak. S sli-čnimi električnimi očesi, ki pošiljajo svoje nevidne žarke v določeno smer, so opremljene tudi številne poti do francoskih postojank na Maginotovi liniji. Kakor hitro stopi kako bitje v njihovo območje, se sproži naprava, ki opozori bližno stražo, da se nekdo približuje postojanki. X Dve strašni železniški nesreči v Nemčiji. V noči od četrtka na petek je trčil na železniški postaji Genthingu brzi vlak Berlin-Neukirchen v brzi vlak Berlin - Köln, ki se je pripravljal na odhod s postaje. S tira so skočili lokomotiva, šest vagonov prvega vlaka in štirje vagoni drugega. Ker sta bila oba vlaka polna potnikov, je število mrtvih in ranjenih veliko. Po neuradnih poročilih, ie bilo pri nesreči če:c 200 rr b'izu 4C? ra- njenih. — Do druge hude nesreče je prišlo ob trčenju dveh potniških vlakov pri Karlsruhe-ju. Pri tem je bilo 30 mrtvih in nad 40 ranjenih. X Do 32 km visoko toplina pada, potem pa spet narašča. Večina ljudi si je stratosfero predstavljala doslej kot skrajno mrzlo. Meritve s pomočjo posebnih balonov so to nazi-ranje potrjevale, saj so kazale ob meji stratosfere mraz kakšnih 55 stopinj pod ničlo. Ameriški znanstveniki pa so s posebnimi meritvami ugotovili, da postaja toplina od viši-j ne 32 kilometrov dalje spet višja. Ta plast z i vreliščem je razmerno tenka in nad njo to-1 plina spet naglo pada, tako da znaša v višini 80 km spet 90 stopinj pod ničlo. Zanimivo pa je, da se toplina potem znova dviga, tako da doseže v višini 110 km že 20 stopinj nad ničlo. Vzroki tega nenavadnega pojava v ozračju so nam doslej še neznani. X Ostra kazen za poslušanje tujih radijskih vesti. Kakor poroča «Wiener Tagblatt», je izjemno sodišče v Gdansku obsodilo celo družino zaradi tako zvanega »radijskega zločina«. Gre za petčlansko družino nekega Johannesa Jakobsena, ki si je leta 1938. nabavila radijski sprejemnik in je od takrat dalje poslušala ne samo nemška, marveč tudi francoska in anglešika poročila. Policija je prišla temu na sled. ker ie žena znancem p risove dovaja ns-I.e-fj.vic;in t>ng'c>;ke vesti. Mog in žena sta bila obsojena vsak na dve in pol leta ječe zaradi poslušanja in širjenja tuiih vesti, ostali člani družine pa zaradi poslušanja vesti na dve leti zapora in vsi na izgubo državljanskih pravic za dobo petih let. X Čistilci ušes na Kitajskem. Če potuješ po severni Kitajski jeseni, ko je rado vetrovno, se ti zdi, da jo bo takoj treba popihati iz te dežele. Veter dviga v prah izpremenjeno izsušeno ilovico in ta prah sili v oči, nabira se pod obleko in pokrije ti vse telo. Človeku ne diši jed, v ustih čuti blato, oči se mu solze in ušesa ima tako zamašena, da sliši glasove iz neposredne bližine kakor bi prihajali iz velike daljave. Zato se ne smemo čuditi, da se na Kitajskem preživljajo nekateri ljudje tudi s tem, da čistijo svojim bližnjim ušesa. To je poklic, ki ga je ustvarila nujna potreba. Čistilci ušes sede na oglih ulic po kitajski hmestih kakor pri nas čistilci čevljev. Na mesto ščetk imajo strgulice, žličice in podobno orodje. Njihovo delo terja mnogo spretnosti. Za čiščenje obeh ušes potrebuje Kitajec približno toliko časa kakor brivec za striženje las. X Ležišče 20.000 mumij so našli. Egiptski raziskovalec Selim beg Hasan je odkril pri Sakari v Egiptu podzemsko pokopališče z 20 tisoč mumijami. Ob tem pokopališču je bila odkrita tudi prastara cesta, zgrajena v obliki hodnika, ki je vezala pokopališče z bližnim svetiščem. Po vsej dolžini hodnika se vleče skozi strop špranja, skozi katero prihaja dovolj svetlobe in zraka. Stene in tla hodnika so iz belega apnenca. Na stenah naslikani prizori med drugim prikazujejo prevažanje stebrov po Nilu, spopade med starimi Egipčani in Beduini in prevažanje s čolni, na katerih veslajo azijski ujetniki. Kralj Unas, ki je vladal v Egiptu pred 5000 leti, je naslikan v bajnem bogastvu v trenutku, ko stopajo preden j sli tujih narodov z darili. Druge slike kažejo poljsko delo skozi vse leto. Posebno lepe so slike, ki prikazujejo zbiranje medu in obiranje smokev, dalje žetev in lov na ptice. Podzemsko pokopališče je izklesano v živo skalo na površini več oralov. X Potovanje okrog sveta v 30 dneh. Človek lahko pride okoli sveta v 30 dneh in vmes se lahko še ustavi v največjih mestih, da Si ogleda njihove znamenitosti. Potovanje okoli sveta v 30 dneh je mogoče seveda z letalom. Udeleženci potovanja krenejo z letalom Pan-ameriške prekomorske službe iz Southampfo-na in naslednjega dne popoldne so v New Yorku. Tam prenoče, drugi dan pa krenejo v Chicago. Popoldne si ogledajo mesto in še istega dne odlete v Salt Lake City, kjer si naslednjega dne ogledajo znamenitosti. Dalje lete v Los Angeles, od koder napravijo izlet v Hollywood in Pasadeno. V San Franciscu ostanejo ves dan. Osmega dne popoldne odlete čez Tiho morje na Havajske otoke, potem pa na Filipine. Med potjo se ustavijo na treh otokih. Petnajstega dne prispo v Hongkong na Kitajskem, od koder se začne povratek po drugi poluti. Pot drži preko Bangkoka in Kal-kute v Kvalior, od koder se odpeljejo izletniki z vlakom v Agro in Tadžo Mahal. Dalje drži pot preko Karačija, Vasre, Aleksandriie in Marseilla v Southampton. Vse skupaj traja okoli 30 dni. Vsa vožnja s preskrbo v hotelih stane 475 funtov šterlingov. Navadno potovanje okrog sveta pa traja približno šest mescev in stane 550 do 600 funtov X General kot prostak. Med mnogimi vojaki, ki so na mobilizacijski ukaz v Franciji odšli z doma in oblekli vojaške suknje, je bil tudi starček sivih las, ki prav tako služi med prostaki. Ta sivolasi prostak je bil svoj čas že general Ime mu je Grancourt. Letaki 914. je bil major, leta 1918. pa je postal polkovnik. Proslavil se je zlasti leta 1922. v vojni z Druži v Siriji, kjer je bil poveljnik. Pridobil si je mnogo odlikovanj in vsi njegovi predpostavljeni so ga visoko cenili. Po teh uspehih pa je iz osebnih razlogov podal ostavko na svojo službo in stopil v pokoj. Kot dober poznavalec Vzhoda je napisal nekaj knjig o teh deželah in njihovem pomenu za Francijo, ki so naletele na ugoden odmev med znanstveniki in politiki. 5i>. ;e že 6.1 iet. A P I S A L M IRKO B K O D N I K tO r&t? v okovi ««MAH Votlo je zabobnel strel. Moža sta se prestrašila in se spustila. Kakor bi se bil vdrl v zemljo, je eden od njiju izginil v temo. Dva, trije 90 planili za njim. Iz njihovih kletvic je spoznal, da ga niso dobili Cigan je bil rešen. Šele tedaj se je P anko zavedel, v kakšni nevarnosti je. »Požurita se,« je zaklical Japoncema. Ladja se je jela počasi odmikati od brega. Branko in Mitja sta se skrivala za jamborom in neprestano streljala oroti bregu, odkoder so se tudi že jeli oglašati prvi streli. Eden je oprasnil Mitjo po licu, toda brez škode. Preden sta izstrelila vse naboje, so bili zasledovalci že tako daleč, da se jim ni bilo treba več bati. V lahnem vetriču je barka zdrsnila na valovih. Kmalu je bila že daleč, daleč sredi morja. Sedemindvajseto poglavje V NEVIHTI Jutro. Dvanajsti dan že teče, kar sta Branko in Mitja na ladji, ki jo vodi stari Japonec Veter je ugoden in barka drsi ko puščica proti jugu, kamor sta namemena Tn varno se vozita, kakor bi bilo morje njuno Niso še srečali ladje, ničesar. Japonec je sore'en mornar. Vsak košček morja pozna, dobro ve, kje" druge ladje ne vozijo Branko je jel počasi dobivati zaupanje vanj. Tudi Mitja. Ubogi fant' Prve dni vožnje, kakor da se je šele zavedel, da gre " tujino. Otožen je postal, zamišljen in nir ni moglo razvedriti. Zdaj se je počasi opomogel. Spet postaja njegov obraz veder. ve°el. Branko ga opazuje zadovoljen. Vere v samega sebe mu vliva. Pripoveduje mu svo;o zgodbo, ki je Mitja doslej še ni čisto poznal. Ob tem pripovedovanju se Branku spet zbude vsi stari spomini. Spomni se reči, ki dozdaj nanje še mislil ni, pomisli na reči, ki ga še čakajo. Kako naj nastopi, kako naj pride, kako naj vse izvede, da svoiega načrta ne pokvari? In — ali ga sploh že ima! Le nekaj ve — čim prej mora priti domov, in poiskati mora Kregarja, ne — najprej mora videti njo, Zoro. Njej mora biti namenjen njegov prvi korak. In njegovemu otroku, če živi. In k očetu mora iti, povedati mu, da je še živ, da so bile vesti, ki so mu jih najbrž prinesli, grda laž, ki jo bo zdaj maščeval... Tako se je poglobil v svoje misli, da je skoraj pozabil na Mitjo, ki je sedel zraven njega na krovu. Šele nenaden pretres ladie ga je zbudil. Vstal je, stopil k jamboru in se nanj naslonil. Toda tudi tam ga ni str-pelo. Vrnil se je na sprednji del ladje, se za-zrl v valove, ki jih je ladja rezala, da so se penili kakor mleko. In zadaj je ostajala široka brazda, ki se je izgubljala v daljavi. Japonec jima je povedal, da so prejšnji dan jadrali kakih dvajset kilometrov od Šanghaja. To bi bila približno petina poti do Kalkute. Torej še kakih petdeset dni, da prideta do prve postaje na poti v domovino. H"ala Bogu, odondod poide hitreje. Testrpen je. Čeprav beži ladja, se mu zdi, da se niti ne premakne. V nestrpnosti si grize ustnice. Dan za dnem poseda na palubi, gleda okrog sebe. Povsod samo morje. Le časih se za kako uro pokaže čisto na obzorju med meglami suha zemlja. Toda kmalu izgine in spet. je okrog njega samo morje, morje. Drugi dan se je morje pomirilo, komaj toliko vetra je bilo, da je malo izbočil jadra, in ladja se je bolj počasi pomikala naprej. Branko je gledal Japonca, ki je stal ob krmilu. Na njegovem čelu je opazil gube, ki so jasno izdajale, da je bil stari mornar v skrbeh. Vprašal ga je, zakaj. »Vreme mi ne ugajati,« je zagodrnjal starec »Zaradi vetra?« Japonec je pokimal. »Premalo vetra. Bojim nevihta.« »A1. se ne moremo zateči na obalo?« je vprašal Branko »Tujec ne poznati nevihta. Hitro priti. Preveč hitro.« Branko je komaj razumel, kaj je hote) starec reči s temi besedami. Spomnil pa se je, da je nekoč čital o morski nevihti, ki pride tako nenadoma, da ji ni mogoče ubežati Tn ob obali je še bolj nevarno, če se ne zateče v kak zaliv. Kmalu je tudi sam začutil, da se nekaj pripravlja. Zrak je liar naenkrat postal vroč. da ga je skoraj dušilo, in ko ga je vdihava!, se mu je zdelo, kakor da vdihava samo gosto soparo. Daleč na obzorju ie zagledal majhen oblak, ki pa se je čedalje bolj bližal in kmalu zakril pol neba »Zviimo jadra!« je vzkliknil Japonec ;n ga potegnil za sabo. Z mrzlično naglico so to onravili. Potem ie nenadoma potegn1! veter, da se je ladia zazibala in je Branko skoraj izgubil ravnotežje. Drobni valov' ki so se prej igrali z lsd"io, so ---tajali čr ' večji, butali so ob bmk lad i kakor b 'eli r evrn;ti drobno orehovo lunino k jim je b!la izročena na milost in nemilost. Še enkrat se ie Branko ozrl proti nebu. Črn-' ob'ak ga ie 5e skoraj zakrival in čeda-l e temne-'e *ie postajalo Le ?e na zapadu se 4e svetbk^l kos nebesn» sinji ne »Zdi «e mi, da bo nerodno.« se je obrnil k Mitji. Ta ie samo bok-mal. »Rad bi imel. da bi b7lo m'~ao " ' ■ d' 'il č^z nehaj e-ica »Saj se še or;*elo i « je re?ko dejal Branko Kakor bi b^e te n'~<*ove besede izzivanje, se ie nenadoma i nebu utrgal blisk in š!nil preko v" -ao: ■> strani neba, da je bila kakor v Oglušuioč .grom jih ie pretresel. P'V rta se stisnila k jamboru Na k ! lad-e "e stal stari Japonec in mirno obr il krmlo Čeda.lie r-oc fo bili bliski, ki so se trgpii z neba. B 'o ie kakor ogromno ognjeno žrelo, ki se i" v ->k trenn+ek znova odpiralo in s;paio T^nj ra zemljo. Vmes pa so b«li trenutki, ko ie vladala neprodirna tema. Valovi so postaiali čedalje močnejši, že so pljuskali čez ro>b ladie. Le malo je manjkalo, da niso neknikrat odnesli Brpnka ;n Mitje, ki sta se krčevito stiskala k jamboru. Po+em se ie nenadoma vsul dež, kakor bi se b:le odprle nebešfce zatvornice. Lilo je v potokih. In vmes je divjal vihar in premetaval ladjo. Sriet ie posvetil nov blisk. Branko se je ozrl proti krmilu, kier bi bil moral stati Japonec, toda ni ga bilo tam. »Kje je Japonec?« je pridušeno vzkliknil Mitii, toda njegov glas se je izgubil " gromu. Nenadoma ga ie obšla neizrekljiva groza. Če je Japonec oadel z ladje, potem so izgubljeni. Njegov mornar ni vajen krmarjen^a in .ne pozna nevarnih morskih ožin, o katerih jim je stari Japonec dostikrat pravil. Hotel je svoio bojazen izdati Mitji, toda ni mogel. Grmenje niti za trenutek ni ponehalo. Potem se ie nenadoma oddahnil. V soju bliska je opazil na tleh zgrbančeno postavo, ki se je bližala jamboru. To je bil Japonec! Niso ga odnesli valovi. Čedalje bliže prihaja, že je pri jamboru, že se ga je oprijel in stoji zraven njega, obraz v obraz. Skozi grmenje vjame nekaj besed, »...zlomljeno... poguba... utanil.« Čeprav so besede zmedene, razume njih pomen. Krmilo se je zlomilo, izročeni so pogubi. In Japoncev pomočnik je utonil. Strese ga. Če pravi to mornar, ki mu je morje dom, ki je vozil po njem, odkar se zaveda, da živi, potem so res izgubljeni Potem je ni moči, ki bi jih rešila Nov sunek vetra. S truščem se je jambor prelomil in toliko, da so se mu umaknili. In še en sunek vetra. Ladja se je obrn la kakor bi ji bil nekdo izpodnesel oporo, začutili so udarec, ki jih je vrgel na tla, potem jih je žalil ogromen val. Še nekaj krikov groze, strahu pred smrtjo --- Peta knjiga POT V ŽIVLJENJE | Prvopoglavje PISMO, KI GA NI PRIČAKOVALA... Tiho in pokojno je padal tisti dan mrak nad samotno hišico, ki je bila zdaj Zorin dom. Mlada mati je sedela pri odprtem oknu in gledala na vrt. ki je počasi izginial v temi. Pri njenih nogah se je igral Marko. Zdaj pa zdaj se je za trenutek odtrgal od svojih igrač in poklical mamico. Takrat se ie prebudila iz svojih misli sklonila se je k otroku in ga stisnila k sebi: »Marko!« Marko je čutil, da danes z mamico m tako kakor druge dni Slutil je, da hoče b;ti mama sama. čisto sama, in zato so bili njegov5 klici čedalje bolj poredki. Niena roka ie počivala na pismu, tistem pismu, ki ga n; pričakovala ki je postalo nov mejnik v njenem življenju. Branko ji je pisal, Branko, ki je o njem mislila, da je mrtev, da se belijo njegove kosti daleč na ruskih polianah, "ki so jih tol;,ko vzele. Zdaj se je oglasil. Vstal je iz groba in jo poklical, rekel ji je, naj vzdrži v tem oefelu, kjer živi, da bo prišel, ji je rekel, da jo bo odrešil. čeprav ie bilo »emno, je njen pogled begal no nismu. Navzlic mraku je razločila velike črke. In smomnila se je trenutka, ko jih je prvič prebrala Takrat ji ie utripalo srce. da se je bala. da ji ga ne raznese, ves svet se ie vrtel nred nio. Omahnila je in ni vezala, kai se z nio godi. Kakor v sanjah '■e videla pred seboj Verm in Vinkov obraz, 00-fem 'e vstal nred nio Marko, njen mali Mar-ko, ves ožarjen v luči. ki ji ni videla izvida, in počasi se ie njegov obraz nrelil v Branka, kakor ie bil tisti dan. ko ie odhajal .. Tn potem je padla v temo .. Ko se je zbu-d;la. se je sklanjala Vera nad njo in ji močila čelo Snomnila se je glasu, ki jo je spet poklical v žVljenie. Glas nienega otroka ie bil in klical jo je z njegovim, z Brankovim glasom Od orevelike sreče so se ji vdrle takrat soize in ni jih mogla ustaviti In potem je ostala sama; Vera in Vinko sta šla iz sobe... Ostala je sama s svojim Markom, sedla k oknu .. 9 Oh, koliko bi dala — vse življenje — da bi se zdaj iz teme pokazal on Sklonila se ie skozi okno in njene oči so rezale temo. ki je b;la kakor velik črn za-stor In njen pogled je segel skozenj,- v daljave. ki so ležale, daleč, tako daleč .. N°-kie v brezmejnosti se je zasvetila cesta in zazdelo se ji je, da ga vidi tam, kako hiti k i njej, ki ga čaka, in ne more strpeti v b^ez-meiriem koprnen.ju ... »Branko!« Samoten odmev se je odbil od gozda in se vrnil k niej in potem se ie zlil z malčkovim glasom, ki je boječe vprašal: »Koga kličeš, mamica?« Ta glas io je vrnil iz zatopljenosti v sedanjost, priklical jo je nazaj iz sanj. Vstala je in prijela otroka za roko. »Pojdiva, Marko!« »K teti in stricu?« »Da, k teti in stricu!« je mehanično ponovila za njim. Vera in Vinko 'sta bila na vrtu. Ob ograji sta slonela in se živahno pogovarjala. Niti opazila je nista, ko se jima je približala Šele, ko je položila Veri roko na ramo, sta jo videla: . Dalje Proti požaru zavaruje SLATIJA JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA GENERALNO RAVNATELJSTVO V NOVEM POSLOPJU V LJUBLJANI - GAJEVA ULICA Z PREVZEMA TUDI VSA DRUGA ZAVAROVANJA. SPREJEMA NOVE SODELAVCE, Novoletna voščila Srečno novo leto želijo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem čiška (Motovilci), Kolar Viljem (Večeslavci), Hül Štefan in Železen Alojz (Gornja Lendava), Ferko Avguština (Kruplivnik). Schclklingen (Nemčija). Račič Anton in Ivan (Vihre), Lužar Ivan in Gabrijela, Gro-šel Franc (Stara vas), Maksija Planinšek (škocjan). Berlin-Wannsee (Nemčija). Cesar Alojz, Saje Matija, Štiglic Alojz (Kot - Semič), Sedlar Franc, Štricelj Jože in Štricelj Franc (Ro-dine - Črnomelj). Essen-Stoppenberg (Nemčija). Franc Zoriko (Laško), Jurij Zičkar (Sevnica ob Savi), Ivan Končnik (Šmartno ob Paki), Anton Končnik (Šmartno ob Paki), Matija Mastnak, Rafael Zorko, Karel Zorko (Laško), Rudolf Dolenc (Celje), Ivan Caharija (Šmarje pri Jelšah), Jelen Franc in družina (Mozirje). Jernej in Jožefa Krk (Celje). Ivan Trefalt (Zabukovje pri Sevnici), Stojnič Ivan (Bela krajina), Faj-diga Franc (Celje), Josip Doberšek (Planina pri Sevnici). Marien Walde (Nemčija). Ferdo Derniko-vič in Ana Fajfar (Sv. Barbara v Halozah). Martin Kavčič, Verona Klemenčič, Jožef in Marija Podgorelec, Martin in Elizabeta Ci-merlajt. Golzen (Nemčija). Franc in Justa Kozel (Velika Varnica v Halozah in Leskovec pri Ptuju). Ober-Steinach (Nemčija). Oblak Alojz in Franc Zgrablic Karel in Ivan, Koren Jožef in žena Ana. Geislingen (Nemčiia) Družina Jožef in Ana Cehner (Čemeče pri Dravogradu), Alojz in Terezija Bricman (Otiški vrh), Logar Jožef, Paradiž Jožef (Pameče), Brečko Ivan (Zidani most), Vrabič Peter (Šoštani), Ratej Jurče in Marija (Celje), Verica, Anica in Franci Cehner (Čemeče pri Dravogradu). Zell am See (Nemčija). Antoan Saje, Janez Klemenčič, Anton Jugovič (Bereča vas pri Suhorju). Janez Šavoren (Hrast pri Suhoriu), Viktor Horvat (Kot pri Vinici), Franc Kovači č (Špeharji pri Vinici), Anton, Ivan in Fran Vesel (Vrhovci pri čabru), Ivan Zupane. Kahrstedt (Nemčiia). Alojz Müller, Anica Hvaleč. Fanika Korošec, Karel Korošec, Aloiz in Gizela Korošec, Franc in Barica Korošec, Anton Vavootič, Aloiz in Viktor Križanič, Marija Puhan, Anton Rantaša in Kralj Jožef (vsi iz Hrastja in Murščaka). Beograd. Orožniki Kovačič Karel (Dobra-,va pri Ljutomeru). Cvetko Janez in Poznaj-šek Rudolf. Rogovina pri Boljevcu. Ivan, Ivanka, Ivan-čika in Štefica Pere (Ledina pri Sevnici ob Savi), Ivan in Angela Mlinarič (Dol pri Hrastniku), Anton, Štefanija in Slavko Si-košek (Zagorje ob Savi). Kostanjevac. Orožnik podnarednik Franc Drašler (Brezovica pri Borovnici). Kovačica. Orožniški podnarednik Franc Počervina. ■ Slatina. Kajtina Ferdo (Dol pri Hrastniku), Šušnik Ivan (Vače pri Litiji), Bratin Martin (Vače pri Litiji), Tom Vladko (Vače pri Litiji), Jazbec Jožko (Sevnica), Peruš Feliks (Mežice), Pavčnik Martin (Sv. Lenart nad Laškim), Pavčnik Martin (Sv. Lenart nad Josip (Sevnica), Zorko Alojzij (Dolenjsko), 'Jazbec Anton (Sevnica). Škofja Loka. Fantje, služeči vojake pri planinskem polku. Hiti Anton (Osredek pri Cerknici), Dobnikar Franc (Zg. Brnik pri Kranju), Kepic Ludvik (Trzin pri Domžalah), Faletič Janez (Loka pri Mengšu). Varaždin. Slovenci rezervisti: Petan Josip (Potok pri Novem mestu), Jančič Janez (Tronin dol nad Laškim), Pevec Anton (Šmartno ob Paki). * Klein-Sabin (Nemčija). Josip Krenos (Gornji Slaveči, Prekmurje). Gelsenkirchen (Nemčija). Jakob Vrhovec (Brezno), Martin Pire (Št. Janž), Franc Bre-»ovar (Zagorje), Martin Drstvenšek (Trbovlje), Franc Plaveč (Mirna peč), Fran Počivalnik (Galicija), Anton Avbel (Kamnik), Matija Novak (Št. Janž), Mihael Podvalaj (Št. Jurij), Alojz, Vili in Henrik Maček (Sv. Jedert), Franc Tepaj (Slovenska Bistrica), Alojz in Ivan Knez (Št. Jurij), Ignac Erjavec (Oslica), Ignac Mrvar (Dolnja Straža), Mihael in Edvard Ramšak (Hrastnik), Ivan Korbar (Hrastnik), Franc Prašnikar, Feliks Horjak (Trbovlje), Jožef Podvršnik, Jožef Podgrajc, Karel Rajer, Feliks Dolinar, Anton Kokel, Jakob Bedenik. Jožef Mlakar in Rudolf Počivalnik. Gelsenkirchen (Nemčiia). Ju g. »slovensko narodno žensko društvo v Gelsenkirchnu: Angela Vrhove (Kristanji dol), Marija Rajer, Marija Brezovai (Mirna peč), Julijana Pire (St. Janž), Ana Türk (Liubljana), Marija Podvršnik (Mirna peč), Frančiška Drstvenšek Zofija Kozjak. Ana Vrabel, Katarina Koffman, Helena Otto, Marija Krašovec (Kamnik), Marija Erzenšek (Sv. Jurij), Katarina Habih, Viljemina in Marija Zupan, Jera Tepaj (Slov. Bistrica), Marija Podvalaj (Št. Jurij), Marija Korbar, Ivana Ramšak, Alojzija Avbel (Hrastnik), Amalija Erjavec, Oti-lija Klinar (Oslica). Tilleda (Nemčija). Franc in Karel Kolbl, Stanislav Pušenjak. Essen (Nemčija). Rudi Dolenc (Celje), Jelen Franc (Šoštanj), obitelj Krulčeva (Pečov-Je pri Štorah), Vatovec Franc (Loče pri Polj-fcanah), Podpečan Gvidon (Liboje), Mrzidov-•ek Jože (Spitalič pri Konjicah), Lubej Ivan (Gotovlje pri Žalcu). Flensburg (Nemčija). Vincenc Kramberger (Sv. Benedikt v Slov. goricah), Aleksander Pavlin (Vaneča), Janez Raj h (Stara Nova vas pri Ljutomeru), Antonija Znidarič (Očeslav-ci), Janez Kožar (Gornja Radgona), Karel Budja (Očeslavci), Senčar Franc (Apače). Se-nekovič Jožef (Apače), Haidner Ivan (Apače), Jožef Korošec (Sv. Križ pri Ljutomeru). Heuchlingen (Nemčija). Poredoš Franc in Lončar Bela (Zenkovci), Fujs Janez in Fran- Za smeh in kratek čas PRED SODIŠČEM Sodnik (tožitelju): Obtoženec vam je gotov« v nagli jezi rekel, da ste osel.« Tožitelj: »Ne, gospod sodnik, to je rekel premišljeno. Najprej me je dolgo meril od pete do glave, nato me je šele imenoval osla.« RAZUMLJIVO Zdravnik: »O, gospod kozamurnik, zakaj se me pa ogibljete zadnje čase?« Kozamurnik: »Veste, gospod zdravnik, bal sem se, da se morda ne jezite name, ker sem tako dolgo zdrav ...« NA LJUBEZENSKEM SESTANKU /f> fl ^ Nada: »Ah, razumi vendar, v meni sta dve ' ženski.« j Rado: »Nisem vedel. Škoda, da nisem vzel : še Dušana s seboj...« V TRAMVAJU Gospod: »Gospodična, koliko let pa prav za prav štejete?« Gospodična: »Štiri in dvajset. Zakaj pa vprašujete?« Gospod: »Mislim, da bi s temi leti že lahko stali na svojih nogah, ne na mojih ...« PRIDEN OTROK Mati: »Upam, da v vlaku nisi metal poma-| rančnih olupkov po tleh.« Sinko: »Ne, mama, stlačil sem jih v žep gospodu, ki je sedel zraven mene.« PAGLAVEC Pepček pride v slaščičarno in zahteva otroka iz čokolade. »Kaj pa bi rad,« vpraša prodajalka, »fanta ali punčko?« »Fantka,« se odreže Pepček. »Tega je več.« PREVIDNOST LTsle Adam (Francija). Janez. Marija in Ivan Šumrada (Kozaršče), Ludvik in Francka Truden (Nadlesk), Ivan in Tončka Mežič (Mali Podlog pri Krškem). May sur Orne (Francija). Resnik Rudolf (Stara vas pri Vidmu), Avguštin Anton (Velika vas pri Leskovcu), Seničar Dominik in Silvester (Senovo pri Rajhenburgu), Zelik Jakob (Št. Lenart pri Laškem), Rižnerjeva družina (Jurklošter). Champigny sur Vende (Francija). Andrej Marič in žena Verona (Prekmurje). Waterschei (Belgija). Franc čegovnik, žena Tončka in svak Alojzij Cemič. Lobbes (Belgija). Korene Rezi, Čop Franc, Novak Vilko, Fani in Franci, Fabjan Franc in žena Katarina, Robin Anton in žena Katarina. Frameries (Belgija). Henrik in Matilda Drofenik z družino, Matija in Fanika Kle-novšek s tremi sinovi in hčerko. Cleveland (Zedinjene države). Anton in Ivana Peružek. v-tcisper: »Kaj pa se arzis taKO cemei i. Miha: »Veste, moja žena se odpravlja na potovanje, in če ji bom kazal vesel obraz, se lahko zgodi, da mi ostane doma«. V GOSTILNI Gost: »Natakar, ali ste name pozabili?« Natakar: »Ne, ne, na telečjo glavo s hrenom pa ne pozabim ..« ČAKANJE Avstrijski skladatelj Schubert je nesel svoje raztrgane čevlje k čevljarju. Ko je prišel potem ponje, še niso bili popravljeni. »Slišite,« se je ujezil Schubert. »Na vratih imate vendar napisano, da se na popravilo lahko kar počaka!« »Seveda,« je mirnodušno odvrnil čevljar. »Napisano pa ni, kako dolgo je treba čakati.« DOMOVINA Št. si BBaammmn^mmmmme/^^.: asa LJUBLJANA od 31. decembra do 7. januarja Nedelja, 31. decembra: 8: Jutrni pozdrav (plošče) — 8.15: Kmečki trio. — 9: Napovedi poročila - 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45: Verski govor (prior Valerijan Učak). - 10: Kvintet (dve -dolini, viola, violončelo, kitara). — 11: Vesel ■koncert: Bežigrajski pevski zbor in Kvartet t mandolin (vodi Antunovič). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 17: "^metiiska vira: .Gnojenje in pridelki (inz. rože Šuhadolc). — 17.30: Orgelski koncert (prof. Pavel Rančigaj). — 18.10: Zvonjenje. — 18 15' Prenos zahvalne slovesnosti iz fran čiškanske cerkve. — 18.30: Zvonjenje. — 19: Napovedi. — 19.05: Zbor praških učiteljev. (plošče). — 19.20: Nacionalna ura: Senj-ski književniki (Dmko Hudoba). — 19.40: Koroške pesmice (plošče). — 20: Staremu letu v slovo (vesel koncert šramU »'->V-"ane-ka«, vmes plošče). — 21: Silvestrovanje. Ponedeljek, 1 januarja: 9- Napovedi — 9.05: Pihaini kvintet. — 10- Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11: Narodne pesmi iz zbirke »Ljuba si pomlad«, vmes plošče. 1? 30: Objave. 13: Napovedi. 13.02: Pevski in orkestralni koncert (sodelujeta Zlata Giungien-čeva in radijski orkester). — 17: Radijski orkester in Prešerni fantje. — 19: Napovedi, poročila. — 19 20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Nekaj resne, nekaj plesne glasbe (plošče). — 21: Koncert vojaške sodbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Izseljenski večer Torek, 2. januarja. 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 12.C0: Ve-cl drobiž (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Harmoniko bo igral Ivan Magister. — 14: Poročin 260.— Zahtevajte cenili zastonj in poštnine prosto. ©i ITTM1 BS» s J % ff^ 1 Lastna p rolo H« žira na tovarna ui v &v»e> SIV! LEN BFAŠES atlilNi ¿a prašiče — .^.tga^g^fk. vsak kmetovalec si lahko iif■^B8' aitro in z majhnimi srro-«SBiS*ifJliS šKi zredi svoje prašiča. Zadostuje že 1 zavitek ?.a 1 prašiča ter stane.i zav. 6 dir., ,«.' ¡..ušli <2 din, 3 zav pn pošti 24 din, 4 zav po pošti M din Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja rlroReiiia KANT I iubliana. Židovska nt. mostova esenca ..moštin« Z našo umetno eaenec Mostin si lahko vsakdo z majhnimi stroški pripravi tzborno, obstojno in zdravo domačo pijačo Cena 1 steki za 150 litrov diD 20.—, po pošti din 35. . 2 steklenici po pošti din 55. -, 3 steklenice pc pošti din 75.- Pazite, pravi »Redint in »Mostin« se aobi samo 2 gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, židovska nI. I a. Za štajerski del Slovenije in Prekinurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. zavarovalnica za maleêa človeka! Maribor, Aleksandrova cesta št. 14/1 P zavaruje za primer smrti, doživetja, dote in rente (penzije). Zavarujte pri domači zavarovalni zadrugi. Glavna podruž.: Subotica, Manojlovičeva 5 (v lastni palači)