Šprajc Albin: f Josip Berce Za vsako deveto stvar je beseda, Za najglobljo, najtišjo je ni! (Ivan Cankar.) Tebi, moj »alter ego«, tovariš in najboljši prijatelj, naj pišcm posmrtnico, ko mi zalivajo oko solze! — Sredi ogromnega dela za Tvojo ljubljeno svečinsko mladino, državo Ln narod si se moral zgruditi, od srčne kapi zadet. ko je obmejna Svečina še bila najbolj potrebna Tvojega preizkušenega vodstva. Tvojih nasvetov, Tvojega dela! — Pač nedoumljiva so pota božje Previdnosti! Jedva štiri leta si bil v kraljcvini Jugoslaviji upravitelj obmejne štirirazrcdite narodne šole, naš najboljši sosed, tovariš in prijatelj! In kolikega ogromnega dela si izvršil tekom teh borih štirih let! Kakšne silne brazde si zoral! — Preustrojil si šolo v moderno šolo delavnico, napravil si iz šolskega vrta park. Ti veliki ljubitelj prirode, dvignil si čcbelarstvo. vodil si pevsko društvo io zbor, ki se lahko postavi ob bok najboljšim iz bližnje in daljnje okolice, prirejal si in vodil odrske prireditve z nežno šolsko mladino in odraslimi, s slednjimi si seznanjal ljudstvo z najbolj- šimi domačimL deli, bil si »spiritus agens« Sokola. streljaeke družine, Ciril -Metodovc podružnice, Jadranske straže, tajnik dveh bivših občin, blagajnik sreskega učiteljskega društva JUU, iniciativni sotrudnik našega »Pedagoškega krožka« i. t. d. Kdo bi mogel danes vse našteti pa primerno oceniti Tvoje, dovoli, — apostolsko delo — tu ob meji! — Osem govomikov jc proslavilo pri Tvoji odprti gomili Tvoje mnogostransko delo; ali si jih slišal, »alter ego«?... Dovoli, da seznanim naše tovariše in tovarišice še malo s Tvojim prejšnjim življenjem in življenjskim delom. Rojen si bil 31. marca 1889. leta v Dornbergu, naši neodrešeni ciomovini. Služboval si v Cepoyanu, Prvačini in Oseku. Bil si časten občan občine Osek, kjer si bil tudi nadučitelj. Ko bi bil moral oditi radi odločnega slovanskega mišljenja v Bari, kjer so Ti tvojo najboljšo življenjsko družico hoteli prestaviti 80 km od Tebe v oddaljeni Oric, in si bil izpostavljen vsem mogočim šikanam, si resigniral na službo in prišel srcčno v našo Jugoslavijo orat ledino tu db meji. Svoje sončne domovine nisi nikoli pozabil, bil si vedno njen najboljši sin. — Ko smo stali skrušeni ob Tvoji gomili, ali si slišal tudi jok in stok Tvojc šolske mladine, tugo in bolest naših src?!... Joža! »Alter ego«! Nad zvezdami se vidimo, to naj bo naša uteha in tolažba v teh žalostnih dnevih, ko smo izgubili Tebe, našega najboljšega prijatelja in tovariša! Predobri Joža, počivaj v Bogu! Spomin na Te v naših srcih ne bo ugasnil, živel bo do konca naših dni.