Št. 119 (15.221) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. M0/7796600 _ GORICA - Drevored 24 moggo 1 - Tet 0481/533382 GISALPINA GESTIOM - SpA. investicijski sklad nz-lizn BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE dCJKd tržaška kreditna banka L. -J ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ T tZnn I ID POSINNAPIACANAVGOTOVH IOUU LIK sp®. IN ABB.POST.GR. 1/50% SOBOTA, 6. MAJA 1995 AUse Hrvatom res črno piše? -_Tone Hočevar Svetovni voditelji iz tžav, ki so zmagale v ?ju proti fašizmu in na-in tudi tistih, ki 0 bile tedaj poražene, ^danes pa se zdi, da ?° v resnici zmagale, se ?°do ta konec tedna abeli seliti od prestolni-Ce do prestolnice, s pro-?.a^e na proslavo. Slavi- 1 bodo petdeseto oblet-aico konca druge svetov- a Vojne, največje mo-nie. kar jih je zapisanih ^ zgodovini človeštva. Isdali bodo parade in Se> morda tudi samo mi- ^pgrede, pogovorili o ^°jnah, ki se še niso , nčale in jim tudi še ni j^deti konca. Nemški kancler Kohl je včeraj Povedal, da bodo med Praznovanjem v Moskvi Prav gotovo spregovorili mdi o vojni na tleh nekdanje Jugoslavije. Hel-drnt Kohl balkanske voj-116 rri omenil kar tako, ampak je zagrozil Hr-j aaki, da nihče, ki na si-d spreminja meje, ne ^dre računati na emško in zahodno podporo. SP ‘•vauui prea sko kamero, ko ?Vetu raznesle i rvaškem ob ydnju s Srbi v Slavoniji. V Zc aro dih so zap ^a8reb krši čli Pravice, še več, hrično čiščenj ?.dp]ih, ki so ji ^ leta okupira Hrvatom se je i 0i Etnično dbtožba, - r-^uuarodne o ow Yorku, ] svetovne org ®d pojasnili, c /ado opozarji džujejo) na c .dCil opazoval If na pred c dpna območja Sl™1!1 P"« ki se Pozneje prid suSi Akaši, j -"*v>LcUjil Dl da Balkanu -o^uizaci obtožili, da obtožbe . sPrejema bi gUmentov Prepriča, kf '**v»xu.a s drki lahke kakšno bes ganizaciji, Pol stolet zmagoval, tovne vojm ■ Francozi izbirajo: I Chirac ali Jospin PARIZ - Neogolist Jacques Chirac in socialist Lionel Jospin se bosta jutri v drugem krogu predsedniških volitev še zadnjič pomerila, kdo bo nasledil Frangoisa Mitterranda, ki Franciji vlada že 14 let. Po najnovejših raziskavah javnega mnenja sta si tekmeca zelo blizu: za Chiraca bi glasovalo od 54 do 51 odstotkov volilnih upravičencev, za Jospina pa 46-49 odstotkov. Kljub temu pa izida ni moč napovedati, saj se 20 odstotkov anketiranih še ni odločilo, za koga bodo glasovali. Na 19. strani ■ Major doživel | pravo katastrofo LONDON - Vladajoča konservativna stranka, ki jo vodi britanski premier John Major, je na lokalnih volitvah v Agliji in VValesu (vendar ne v Londonu) doživela katastrofalen poraz. Njeni kandidati so zbrali le 25 odstotkov glasov, opozicijski laburisti pod vodstvom »prenovitelja« mladega Tonyja Blaira pa so prepričali kar 48 odstotkov volilcev. Kljub porazu je Major zavrnil vsakršno namigovanje, da bi utegnil odstopiti, češ da »nikoli ne pobegne pred težavami«. Na 18. strani SODSTVO / MEDTEM KO SE STOPNJUJE PROTEST SODNIKOV Minister potrdil disciplinski postopek proti timu »čiste roke« Milanski sodniki zaenkrat molčijo - Kopica interpelacij ZAOSTRITEV NA BALKANU OZN oprostil Hrvaško obtožbe etničnega čiščenja ZAGREB - Združeni narodi so včeraj obsodili Hrvaško, češ da je vladna vojska v Pakracu obkolila in nasilno v neznano odpeljala več tisoč Srbov in s tem kršila obljubo, da bo spoštovala človekove pravice srbske manjšine. Zagreb je obtožbe nemudoma ostro zanikal, hrvaški veleposlanik v svetovni organizaciji Mario Nobilo pa je od ZN zahteval, da se opraviči. Tudi predstavniki Evropske zveze so potrdili izjave notranjega ministra Jamjaka, da so navedbe ZN »popolna laž«, prav tako pa so vesti o požiganju hiš, posiljevanju žensk in nasilju nad srbskim prebivalstvom zanikali ameriški veleposlnik na Hrvaškem in celo nekateri srbski vojni ujetniki. Na 18. strani RIM - Potem ko je ves dan trdovratno molčal, je pravosodni minister Filippo Mancuso včeraj zvečer potrdil, da je začel disciplinski postopek proti »nekaterim milanskim sodnikom«. V uradnem sporočilu pravosodnega ministrstva imena sodnikov niso omenjena, minister pa poudarja, da gre za dolžnostno dejanje, ki je posledica poročila ministrskih inšpektorjev o milanskem tožilstvu. Iz Mancusovega sporočila ni jasno, česa naj bi bil osumljen milanski sodnijski tim »čiste roke«. Ali gre res za ustrahovanje inšpektorjev, o katerem se je včeraj toliko govorilo? Stanje bo najbrž bolj jasno, ko bo Mancuso odgovoril na parlamentarna vprašanja. Njegova poteza pa je vsekakor izzvala oster protest sodstva. Na 3. strani FINANČNI TRGI Lira zopet pridobila v odnosu do marke in dolarja Tečaj marke včeraj 1.205 ■ - 1.195 1.190 23. DOS* v Gorici GORICA - Štiristo dijakov triindvaj- svojo edinstveno vlogo za spoznavanju setih slovenskih in italijanskih šol je med mladimi iz obeh strani meje. merilo moči na športnem in kultur- Zmagoviti karti tudi idealno sončno nem področju. Dijaško obmejno vreme in brezhibna organizacija, srečanje Primorske je spet potrdilo Na 10. strani RIM - Trgi očitno zaupajo italijanskemu gospodarstvu in verjamejo v možnost sporazuma o pokojninah. Včeraj je namreč vrednost nemške marke zopet padla pod 1.200 lir, dolar pa. jepristal na 1.636 lirah. Od 17. marca do včeraj je lira pridobila 6, 2 odstotka. Na 11. strani DoBna: včeraj odprti majenco Danes občinska razstava vin DOLINA - Z odprtjem treh razstav (likovne, obrtne in razstave o oljki in oljkarst-vu) se je včeraj začela letošnja majenca. Danes ob 18. uri bodo odprli občinsko razstavo vin, čemur bo še pozno v noč sledilo postavljanje maja. Stran 4 Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Kapitulacija Nemčije Na današnji dan pred 50 leti je Hitlerjeva Nemčija kapitulirala. Vojne v Evropi je bilo tako konec. Tej temi posvečamo kar štiri strani. O zadnjih dneh druge svetovne vojne piše Marko NValtritsch, objavljamo pa tudi daljši zapis o petdeseti obletnici osvoboditve uničevalnega taborišča v Mauthausnu, ter pogovor s Spo-menko Hribar o sedanjih dogajanjih v Sloveniji, kjer so si stališča o drugi svetovni vojni med seboj zelo različna. Seveda pišemo tudi o zadnjih dogodkih v vojni na Balkanu: Bojan Brezigar na naslovnici komentira, da je cinizem zajel tudi nas, in so ljudje, s katerimi smo živeli in delali skupaj, sedaj le številke. O zadnjih dogajanjih na Hrvaškem pa piše tudi Nijaz Hamza. Tudi tokrat pa seveda ne manjka domačih tem. Zgodovinar Branko Marušič piše o razpetosti med podeželjem in mestom v času od prve do konca druge svetovne vojne, objavljamo daljšo recenzijo druge knjige Krajevnega leksikona Primorske, pišemo o raziskovalnem taboru, ki je bil lansko leto v Sovodnjah. Vračamo se tudi k Evrošoli: Marjan Kemperle se je pogovarjal s predsednikom organizacijskega odbora, ravnateljem Zvonkom Legišo. Za mlade, ki bi želeli pobi i že spoznati svoje vrstnike drugih manjšin, pa objavljamo razpis Evropske zveze za študijske obiske za akademsko leto 1995-96. '■ep* ■ * slava 50-letnic. 1 morskega dnevni 'o v petek, 12. maj, ob 20.30 . Kulturnem dorm „ ^_x__ \ferde Sgaravatti V MESECU MAJU NUDIMO ŠIROKO IZBIRO CVETJA ZA STANOVANJE -BALKON in VRT TRST - Obalna cesta 6/1 Tel. 224177 (nasproti centra za liziko) Danes v Primorskem dnevniku Nova smer na zavodu Ž. Zoisa Ministrstvo za šolstvo je odobrilo odprtje gospo-darsko-upravne smeri na trgovskem zavodu Žige Zoisa v Rimu. Sedaj bo odprtje odvisno od števila vpisov. Stran 5 Kmalu odprt prehod Rdeča hiša Pred koncem prihodnjega tedna bodo spet odprli mednarodni mejni prehod pri rdeči hiši v Gorici Stran 8 Prvo leto založbe Devin Stare obveze so opravljene, zastavljeni program se izvaja, zaslužka ni bilo, vendar pa niti ne izgube. Kot je rekel Jaro Mihelač, se tržaška založba sama preživlja. Stran 15 RIM / PO REZERVIRANIH POGAJANJIH MED VLADO IN SINDIKATI Morda danes doaovor o pokojninski reformi Tri vzporedna omizja - Pogajanjem pozorno sledi Scalfaro RIM - Vlada bo danes s sindindikati in zvezo in-dustrijcev začela najbrž zaključni krog pogajanj o pokojninski reformi. Po oceni optimistov bi se pogovori lahko uspeSno končali že danes, kljub dejstvu, da sindikati in vlada niso še povsem uskladili pogledov in da se o teh vprašanjih morajo izreci še Confindu-stria in avtonomni sindikati. Predsednik vlade Lam-berto Dini je skupno z ministrom za delo Tizianom Treuom dokazal, da želi doseči dogovor in da si zanj prizadeva zelo vztrajno. Kot že v Četrtek sta Dini in Treu tudi vCe-raj poklicala poklicala tajnike treh konfederalnih sindikatov na soočanje in usklajevanje stališč daleč od radovednih novinarskih in drugih ušes. Dialog daleC od žarometov medijske pozornosti je bil precej uspešen in očitno je Di-niju uspelo odpraviti precej zaprek. Najtrši oreh so bile prav redne pokojnine, ki zadevajo med drugim najširši krog ljudi. Ce naj sodimo po včerajšnjih izjavah, so najbrž v dveh dneh zakulisnih pogajanj postopno razvozlali (ali skoraj) probleme kot so upokojitvena starost, leta prispevkov za minimalno pokojnino, naCin izračunavanja pokojnin po novem, vprašanje prehajanja od enega sistema k drugemu. »Smo le korak od cilja,« je včeraj zvečer povedal tajnik CISL Sergio D’Antoni, medtem ko je tajnik UIL Pietro Larizza dejal, da je pogajanje zapleteno in da pogledi ni- so še povsem usklajeni. Čeprav »izkazujeta obe strani voljo po dogovoru«, medtem kd je tajnik CGIL Sergio Cofferati priznal premiera, da želi doseči dogovor. Formalno srečanje s sindikati je vCeraj zveCer trajalo samo nekaj minut. Pred tem so se skoraj ves dan predstavniki vlade in delavskih organizacij pogovarjali v odročni vili Ma-dama. Pogajanja so prekinili popoldan samo za poldrugo uro, ko se je Dini odpeljal na Kvirinal. Za marsikoga je to dokaz, da poteku pogajanja zelo pozorno sledi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki očitno pripisuje dogovoru o pokojninski reformi velik pomen. »Scalfaro nam pomaga in želi biti podrob- no informiran o poteku pogajanj,« je povedal D'Antoni. Danes se bo pogajanje nadaljevalo na treh omizjih. K enemu bodo sedli konfederalni sid-nikati, k drugemu avtonomni sindikati, k tretjemu pa Confindustria. Predsednik industrijcev Luigi Abete se je že včeraj zveCer srečal z Di-nijem. Pred pogovorom s premierom pa ni hotel dati nobenih ocen o pogajanjih. Dejal le le, da bi se danes lahko dogovorili. Vzdušje je vsekakor veliko boljše kot pred nekaj dnevi. O tem priča tudi krepka okrepitev lire v odnosu do marske in do dolarja in vrnitev prvih tujih investitorjev na italijanski trg. Predsednik vlade Lamberto Dini DAVKI / PRI IZPOLNJEVANJU OBRAZCA 740 Fantozzi obljublja pomoč RIM - V teh dneh se je tudi finančno ministrtvo opremilo, da bi davkoplačevalcu olajšalo prijavo davkov in izpolnjevanje obrazca 740. O teh problemih je finančni minister Augusto Fantozzi (na sliki) spregovoril z novinarji med ogledom »Foruma javne uprave««, ki je bil odprt pred nekaj dnevi v Rimu. Fantozzi je predvsem podčrtal, da je letošnji obrazec 740 veliko lažji od lanskoletnega in tistega izpred dveh let. Zato bo naloga davkoplačevalca pri izpolnjevanju obrazca nedvomno lažja. Obljubil pa je, da bo poskusil še dodatno poenostaviti obrazec, zadevni ukrep bo naj- brž povezan s finančnim zakonom za prihodnje leto. Minister je branil osebje italijanskih finančnih uprav in se v tem krepko razlikoval od svojega predhodnika Giulia Tre-montija, ki je bil prav do osebja hudo kritičen. Po Fantozzijevi oceni je osebje dobro, treba pa bo še vlagati v izboljšavo celotnega stroja. Kot dokaz je navedel dejstvo, da je vsaj tisoC uslužbencev angažiranih za pomoč davkoplačevalcu pri sestavi obrazca 740. V 11 deželah deluje posebna telefonska služba (poklicati je treba »zeleno številko« 16474), ki od 9. do 17. ure daje avtomatske informacije, medtem ko na bolj zapletena vprašanja odgovarja skupina izvedencev. Poleg tega bodo v uradih za neposredne davke odprh posebna okenca, ki bodo delovala v začetku do 13. ure, nato pa »non stop«. Toda osebje bo lahko učinkovito pomagalo davkoplačevalcem, je poudaril minister, Ce ne bodo vsi navalili na okenca v zadnjem trenutku, ampak se bodo v uradih oglasili pravočasno. VOLITVE / DRUGI KROG V igri 189 županov in 54 predsednikov pokrajinskih uprav Skoraj povsod dvoboj med predstavniki leve sredine in desnice RIM - V nedeljo se bodo pomerili v dragem volilnem krogu kandidati za predsednike pokrajinskih in občinskih uprav, ki niso bili izvoljeni pred dvema tednoma v prvem krogu. Okoli 31 milijonov volilcev bo izvolilo 54 predsednikov pokrajin in 189 županov, med katerimi so župani 24 glavnih pokrajinskih mest. Volilni vzorec je zelo velik in le za spoznanje manjši od volilcev, ki so pred dvema tednoma izvolili nove deželne uprave. Test je torej pomemben za stranke, Čeprav imajo te upravne volitve manjši politični naboj od deželnih, ker je na teh volitvah poleg politične opredelitve osebnost kandidata (njegova priljubljenost v krajevnem merilu) pomemben dejavnik. Poleg tega pa Silvio Berlusconi ni dal pokrajinskim in občinskim upravnim volitvam tako izrazito političnega pečata, kot ga je dal deželnim, ki jih je prikazoval skoraj kot referendum za ali proti Kartelu svoboščin. Izidi nedeljskih volitev pa bodo zanimivi, ker bodo neke vrste preverjanje izbir volilcev na deželnih volitvah. V skoraj vseh občinah in pokrajinah (redke izjeme so samo v Furlaniji-Julijski krajini in v Lombadiji) se bosta namreč pomerila kandidat levosredinske koalicije in kandidat desnosredinskega zavezništva. Zmagal bo tisti, ki bo znal pridobiti največ volilcev in ki si bo znal obenem zagotoviti podporo nekaterih sredinskih strank (zlasti Severne lige na Severu), ki so se v prvem krogu predstavile same s svojimi kandidati. V prvem krogu je bilo izvoljenih 11 novih pokrajinskih predsednikov. Od teh sta bila dva izraz Kartela svoboščin, devet pa levosredinskih zavezništev. V Dolini Fascia prvič dvojezično TRENTO - Ko bodo 4. junija poklicani na volitve, da obnovijo občinske svete, bodo volilci sedmih ladinskih občin v Dolini Fascia (Val di Fassa) prvič glasovali z dvojezičnimi glasovnicami. Dvojezične glasovnice so uvedli tudi na Tridentinskem na osnovi določila deželnega statuta, medtem ko so bile že v uporabi v ladinskih občinah na Južnem Tirolskem. Ob dvojezičnih glasovnicah bodo dvojezični tudi lepaki, ki sklicujejo volilna zborovanja, lepaki s kandidaturami, zapisniki volišč in sploh vsa javna dokumentacija. V sedmih občinah Doline Fascia bo volilo okoli 8.500 volilnih upravičenčev. Pod vprašanjem pa je še vedno dan volitev, zaradi priziva nekaterih sil na deželno upravno sodišče. Pred nekaj dnevi je DUS že premaknilo datum volitev od 28. na 4. junij, da ne bi ddragi krog upravnih volitev sovpadel z referendumi, o katerih se bodo volilci izrekli 11. junija. Obisk v Rimu RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je sprejel vCeraj predsednika Venezuele Rafaela Caldero, ki je bil včeraj tudi gost v Vatikanu, saj ga je sprejel na uradni avdienci Janez Pavel II. Caldera je trenutno v Rimu, kjer se bo udeležil slavnosti ob proglasitvi prve venezuelske svetnice. Papež je venezuelskega predsednika sprejel zelo prisrčno in podčrtal vrednote venezuelskega ljudstva. Rafael Caldera je uradno povabil papeža Wojtylo na obisk v Venezuelo, kjer naj bi blagoslovil cerkev Device iz Coromata, ki jo trenutno zidajo. r PO POSREDOVANJU MINISTRSTVA SEJA UPRAVNEGA SVETA^ Končno sporazum TelecomOmnitel glede mobitelov RIM - Družbi Telecom Italia in Omnitel Fronto Italia sta se po hudem kreganju vendarle pohotah, za kar pa gre zasluga predvsem posredniški vlogi poštnega ministrstva. Na pogajanjih so se sporazumeli glede raznolikih vidikov pogodbe, po kateri se lahko Omnitel kot drugi upravljalec mreže za uporabo mobitela GSM naveže na fiksno omrežje Telecoma, kakor tudi glede začetka Om-nitelove poskusne službe in trgovskih operacij Telecoma Italia Mobile, to je nove Teleco-move družbe, ki se bo bavila z mobiteli. Dejstvo, da sme Omnitel sprožiti eksperimentalno uporabo mobitelov, pa nikakor ne pomeni, da jih bo družba lahko tudi takoj začela prodajati; to ji bo dovoljeno šele takrat, ko bo s svojo mrežo pokrila 40 odstotkov državnega ozemlja, kar naj bi se zgodi- lo proti koncu tega leta. Do tedaj se bo smela povezovati tudi z bodočimi kupci, vendar zgolj poskusno, prav tako poskusno pa se bo lotila roamin-ga, to se pravi uporabe Teleco-move mreže povsod tam, kjer ne razpolaga z lastno (v resnici se nahaja Omnitelova mreža za zdaj samo v največjih mestih). Sporazum med družbama Telecom in Omnitel je izzval veliko zadovoljstvo Antitrasta, to je državnega organizma, ki nadzira trge in svobodno konkurenco na njih, da ne bi nastajali monopoli. Njegovi člani so hkrati posvarili Omnitel, Četudi ga niso imenovali, naj se strogo drži pravkar doseženega dogovora, sicer bodo morali ustrezno nastopiti. Se najbolj so seveda zadovoljni pri samem Omnitelu, kjer poudarjajo, da jim bo sporazum odprl vrata na tržišče. Zavarovalnica Generali se čedalje bolj uveljavlja RIM - Zavarovalnica Assicurazioni Generali je imela lansko leto 440,9 milijarde lir čistega dobička, kar je 4,9% več kot predlanskim (420,3 milijanje)’ dobiček vse grupe pa je znašal 640 milijard lir. Te spodbudne številke je odobril vCeraj v Rimu upravni svet AG, ki je tudi formaliziral odstop Raffaella de Banfielda-Tripcovicha in Maria De Benedettija ter njuno zamenjavo z Ray-mondom Barreom in Paolom Biasijem-Na občnem zboru delničarjev, ki bo 24. junija v Trstu, bodo morali odobriti sklep o razdelitvi dividende 360 lir za delnico, ki bo za 10% višja kot v letu 1993. Lanski obračun matične družbe izkazuje 10.251 milijard lir zbranih premij (4,9% več kot leto dni poprej), pri čemer odpade 5.861,1 milijarde na Italijo (+8,6%) in 4.389, 9 milijarde na tujino (+0,2%). Na področju življenjskega zavarovanja je bilo zbranih za 4.200,9 milijarde, na področju škodnega zavarovanja pa za 6.050,1 milijarde lir premij. Investicije so znašale 34.211,3 milijarde lir. TIM »ČISTE ROKE» / PRAVOSODNI MINISTER JE ŠELE ZVEČER OBJAVIL URADNO SPOROČILO Mancuso potrdil novico o disciplinskem postopku Protest sodnijskih organizacij - Interpelacije v parlamentu ; #8 Ar Petardo D'Ambrosio ni hotel komentirati RIM - Pravosodno ministrstvo je tudi vCeraj trdovratno molčalo do veCera. Sele tedaj je pravosodni minister Filippo Mancuso potrdil, da je odredil disciplinski postopek proti nekarim milanskim sodnikom. Dejal je, da je to bilo dolžnostno dejanje na osnovi poročila minstr-skih inšpektorjev. Novico o disciplinskem postopku proti milanskemu sodnij-skemu timu »Ciste roke«, je prva objavila predsednica pravosodne komisije poslanske zbornice Tiziana Maiolo. In vCeraj jo jo je minister potrdil Sele zvečer, potem ko so ves dan vsi zahtevali jasnost. Pred tem je namreč novico delno edino podpredsednik Višjega sodnega sveta Alberto Capotosti. A tudi on je bil dokaj »herme- Odgovornost sodnikov tariskuje kasacija RIM - Po italijanskem zakoniku disciplinski postopek proti nekemu sod-taku lahko zahtevata samo Pravosodni minister ali pa glavno tožilstvo pri kasa-ojjskem sodiscu (sodisce, kr v tretji stopnji razsoja o tajn, ali je bil proces korektno voden ali ne), ki je najvisji organ italijanske strukture tožilstev. Ko aoen od dveh začne disciplinski postopek, vselej obvesti tudi drugi organ, obenem pa se disciplinsko sekcijo pri Višjem sodnem svetu. Preiskavo v vsakem pri-aieru vodi glavno tožilst-v° pri kasacijskem so-atSCu, ki ob koncu dela pošlje poročilo disciplinski sekciji VSM. Generalno tožilstvo lahko predlaga arhiviranje postopka, ali pa zahteva nadalnji postopek proti obtoženemu sodniku, Ce je zbralo dovolj indicev o krivdi. V tem primeru disciplinski odsek VSM postane sodni senat, ki sodi obtožencu, tožilec je predstavnik glavnega tožilstva pri kasacijskem sodišču, nekateri sodniki pa prevzamejo vlogo zagovornikov osumljenca. V primeru, da VSM spozna osumljenega sodnika za krivega, mu lahko izreče kazen, ki je vselej samo disciplinska sank- cija. Sancije gredo od opomina do odvzema starostnih prispevkov (največ dve leti), v skrajnem primeru pa do izključitve iz sodstva. V tem trenutku generalno tožilstvo pri kasacijskem sodišCu vodi vršilec dolžnosti. Dosedanji sef tožilstva Vittorio Sgroi je bil namreč izvoljen za predsednika kasacijskega sodisca, potem ko je predsednik Antonio Brancac-cio odstopil, ker je prevzel vodstvo notranjega ministrstva v vladi Lamberta Dinija. ticen«. Na seji discilinske sekcije, ki ji predseduje, je Capotosti odgovoril svetnikom, da ve za disciplinski postopek, prosil pa je Se vsaj za dan Časa, da bi jim lahko dal bolj izčrpne informacije o postopku in obtožbah. Kljub dejstvu, da začetka disciplinskega postopka do večera ni nihče uradno potrdil, je novica dobesedno »eksplodirala« na italijanski politični sceni, predvsem pa je izzvala takojšnjo ostro protestno reakcijo sodnijskih organizacij, ki so tolmačile sklep o inšpekciji in način, kako je novica pro-nicnila v javnost, kot poskus pritiska na italijansko sodstvo. Edini, ki so ohranili mirno kri in nasmešek, so bili elani milanskega sodnijskega tima. Vsi so rekli, da ne morejo oceniti novice, ker še ne vedo, Česa jih dolži minister, Gerardo D’Am-brosio pa je pripomnil, da »ni mi uspelo prestrašiti tatov, ki so dvakrat zaporedoma vdrli k meni na dom, pomislite, ali bi bil sposoben ustrahovati ministrske inšpektorje«. To temo je pozneje povzel tudi tajnik Vsedržavne zveze sodnikov Edmondo Brati Liberati, ki je menil, da inšpektorji, ki dovolijo, da jih kdo ustrahuje, sploh niso primerni za tak poklic. Mimo nekaterih bolj pikrih pripomb pa je bilo med sodstvom zaznanati veliko prizadetost zaradi ukrepa pravosodnega ministra, ki je med drugim povzročil precejšnjo zmedo. Medtem ko Višji sodni svet še razpravlja o inšpekciji, ki jo je na milanskem tožilstvu odredil bivši pravosodni minister Alfredo Biondi, je minister zahteval o isti okoliščini disciplinski postopek proti milanskemu tožilstvu. VSM se o inšpekciji in njenih ciljih ni mogel še izreci, ker je manjkalo pravo poročilo Biondijevih inšpektorjev. Komisija, ki je preučila zadevo, je sicer pripravila poročilo in zaključke, v katerih je obsojala delo inšpektorjev, do razprave pa še ni prišlo, ker so jo s svojo odstotnostjo vselej preprečili sveniki Forza Italia in Severne lige. Podpredsednik vsedržavnega združenja sodnikov Mario Cicala je protestiral, ker sodstvo ni bilo uradno seznanjemo z odločitvijo ministra. »Novica pa ni disciplinski postopek, ampak dejstvo da Biondijevi inšpektorji niso odkrili nobene nepravilnosti in so se zato obesili na domnevno ustrahovanje,« je rekel Cicala in pripomnil, da se očitno uvaja v italijanski zakonik tudi »kaznivo dejanje žalitve njegovega veličanstva«. Razdvoijile so se tudi stranke. Na splošno so disciplinski postopek pohvalili predstavniki Kartela svoboščin, medtem ko so ministra napadli predstavniki ostalih strank, ki so zahtevali naj Mancuso to odločitev utemelji v parlamentu. »Zadovoljen sem predvsem zaradi prijatelja Alfreda Biondija,« je rekel Silvio Berlusconi. Massi-mo D’Alema mu je odgovoril, da je to, kar se dogaja v teh dneh hudo sumljivo, SKP pa je pozvala k budnosti in demokratični mobilizaciji v obrambo milanskega sodnijskega tima. VOJNI ZLOČINCI / BUENOS AIRES GA BO IZROČIL ITALIJI V Italiji z zadovoljstvom sprejeli sklep o izročitvi nacista Priebkeja Bil je neposredno odgovoren za pokol v Ardeatinskih jamah RIM - Na italijanskem ministrstvu za Pravosodje so izrazili veliko zadovolj- 0 nad sklepom argentinskega sod-ohl ^ ie sklenil izročiti italijanskim tastem zloglasnega nacističnega voj-®8a zločinca Ericha Priebkeja. Esesov- 1 oficir Priebke, ki je za Časa druge .ovne vojne služil pod neposred-jm poveljstvom majorja Herberta Ka- P erja, je odgovoren za pokol 335 ljudi rimskih Ardeatinskih jamah. 1 . Vročitev nacističnega zločinca bi rih ■ P0)asnila tudi okoliščine, v kate-A )e Priebke po vojni živel v Rapallu v Genovi, preden je pobegnil v Ar-6®ntino. V Rapallu je Priebke imel sta-znance, saj je tam delal kot tajnik v k ern hotelu med leti 1933 in 1935, 0 je že bil vpisan v nacistično anko. V tem italijanskem mestecu je ® tudi smučarski učitelj avstrijske-° Porekla Hans Nobel, ki ga je Peron tamlf^11 v Argentino, da bi razvil m kaj sn j e smučarsko središče v kraju v i1 0che, kjer je od petdesetih let žiti sam Priebke. Tam še zdaj živi 6 oanji francoski kolaboracionisticni minister Guyedan De Rus s el, ki je pred kratkim razkril, da je pobegnil iz Italije s pomočjo katoliške Cerkve. V Rimu je namreč delovala tajna organizacija, ki je s pomočjo Vatikana in argentinskega veleposlaništva v Italiji omogočila marsikateremu nacistu, da je pobegnil v Argentino. Po tej poti je baje pobegnil preko Genove v Argentino tudi ustaški »poglavnik« Ante Pavelič. Tudi center Simon VViesenthal je dočakal sklep o izročitvi Priebkeja z zadovoljstvom. Njegova ekstradikcija, ki soupada s 50. obletnico konca vojne v Evropi, pravi glasnik VViesenthalove-ga centra Marvin Heir, dokazuje še enkrat, da zločini zoper človeštvo ne morejo in ne smejo zastarati. To naj bo tudi opomin vsem zločincem, ki se še skrivajo, pravi Heir, slej ko prej bo tudi zanje prišel dan, ko se bodo morali zagovarjati pred pravico. Po sklepu argentinskega sodnika ima sedaj Priebkejev zagovornik odvetnik Pedro Bianchi pet dni časa, da vloži priziv na argentinsko zvezno sodisce. Arhivski posnetek Ericha Priebkeja Pravosodni minister Filippo Mancuso NOVICE Peterletov »recept« o dobrih odnosih TRST - Opustiti stare predsodke, odpovedati se pojmu »sovražnika«, ne iskati novih obtožb in načrtovati skupno evropsko bodočnost ob pripravljenosti na spravo. To so glavne sestavine«re-cepta« o vzpostavitvi boljših odnosov med Italijo in Slovenijo, ki ga s strani zadnje številke revije »Trieste&oltre« (Trst&preko) ponuja bivši slovenski zunanji minister Lojze Peterle. V članku Peterle sega na začetek stoletja, saj podrobno analizira slo-vensko-italijanske odnose, ki jih še sedaj bremeni preteklost. Zato poziva, da bi državi gledati predvsem na sedanjost in bodočnost. Iz Peterletove analize izhaja, da je Slovenija zelo zainteresirana za Cim boljše odnose s svojo zahodno sosedo, da so gospodarski odnosi že precej razviti, da pa še ni prišlo do »dragocenega srečanja med kulturama«. Ob meddržavnih odnosih pa bi bilo treba spodbujati predvsem najrazličnejše oblike sodelovanja med mesti, občinami, društvi in posamezniki. Val turistov zajel Videm VIDEM - Ob letošnji veliki noCi je Videm preplavila množiva turistov, ki jo lahko primerjamo le z obiskom ob svetovnem nogometnem prvenstvu leta ’90. Občinska odbornica za turizem Maddalena Mizzau je vCeraj posredovala podatke, iz katerih je razvidno, da v furlansko prestolnico ob vsakem koncu tedna redno prihaja visoko število turistov. Vzroki so precej jasni, po eni strani precej pestra kultumo-turisticna ponudba, po drugi pa predvsem padec vrednosti tire, saj so biti med obiskovalci številni odlični kupci. O tem priča tudi podrobnejši pregled državne pripadnosti obiskovalcev, od teh jih je bila kar Četrtina Avstrijcev, 13 o ds. jih je prišlo iz Nemčije in malo več iz raznih srednjeevropskih držav, medtem ko je na državljane nek-, danje Jugoslavije odpadlo 9 odstotkov vseh obiskovalcev. Piloti preprečujejo sanacijo Alitalie RIM - Po mnenju letalske družbe Alitatia so pretirane zahteve pilotov krive, da še ni prišlo do finančne sanacije. Predstavniki družbe so tako komentirati odločitev pilotov, da 15. maja spet stavkajo in tako v nedogled podaljšujejo pogajanja o delovni pogodbi. Po izjavah družbe naj bi bilo pilotom izključno za lastne zahteve, medtem ko so vsi ostati uslužbenci razumeti, da je treba v pogajanjih upoštevati težave družbe oz. predstavljeni sanacijski naCrt. Pod nadzorom nadstropje bolnišnice PESCARA - V osmem nadstropju nove bolnišnice bi morati urediti prostore za porodnišnico in pediatrične oddelke s posebnim kirurškim. Tako pa se morajo omenjeni oddelki še vedno stiskati v stari bolnišnici, medtem ko so osmo nadstropje »zasedli« diabetiki, nekateri laboratoriji, predvsem pa primariji. VCeraj so posegli karabinjerji, prevzeti nadzor nad osmim nadstropjem in uvedli sodno preiskavo. NOVICE Napoleonov doprsni kip spet na ogled V mestnem muzeju Morpurgo je spet na ogled restavrirani doprsni kip Napoleona Bonaparteja, delo priznanega kiparja Antonia Canove. Gre za kopijo velikega marmornatega kipa, ki ga hranijo v Londonu. Doprsni kip je Canova podaril tržaškemu arhitektu Carlu Nobileju. Najprej je bil razstavljen v sejni dvorani družbe Minerva, stoletje kasneje pa so ga Nobilejevi dčdici predali v varstvo mestnemu umetnostnemu muzeju. Restavriranje kipa je naročilo družba Minerva, da bi s tem proslavila spomin svojega ustanovitelja Domenica Rossettija ob 150-letnici njegovega rojstva. Poginil je pes Nux, odkril je 72 kg mamil Tržaška finančna straža je izgubila dragocenega sodelavca. Včeraj je namreč poginil Nux, pes, posebno izurjen za odkrivanje mamil, ki je v svoji 10-let-ni »karieri« odkril kar 72 kg mamil. Dodeljen je bil openskemu oddelku finančne straže. Zadnje čase se je njegovo zdravstveno stanje znatno poslabšalo. Operirali so ga, a pes ni prestal operacije. Jutri tek po barkovljanski obali Veslaško društvo Nettuno prireja tudi letos niz Sportno-rekreacijskih prireditev pod skupnim naslovom La Bavisela 1995. V nedeljo bo na sporedu tek na 10 kilometrov po barkovljanski obali. Nagradili bodo prve tri uvrščene v vsaki kategoriji, najbolj številne skupine, najstarejšega tekmovalca, prvega veslača, medtem ko se bo najbolj prikupna tekačica okinčala z naslovom miss Bavisela. Organizatorji računajo, da se bo teka udeležilo nad 500 tekmovalcev. Vpisovanje na ciljni črti v Barkovljah do petih minut pred Startom (ob 9.30). Naslednjo nedeljo bo na vrsti veslaška regata, prireditev pa se bo zaključila v nedeljo, 28. maja z ognjemetom. Informativno okence o oporečništvu Združenje za mir je v sredo odprlo v Ul. Marconi 36/B svoj urad, ki bo posredoval vse možne informacije o oporečništvu zaradi vesti in o civilni službi kot nadomestilu služenju vojaškega roka. Urad je namenjen predvsem mladim fantom, ki bi želeli opravljati civilno službo, odprt je ob sredah od 17. do 19. ure. Bivši deportiranci iz Trsta in Ronk na svečanost v Mauthausnu Danes zjutraj odpelje iz Trsta avtobus bivših deportirancev in njihovih družinskih članov na pomembno svečanost, ki bo jutri v Mauthausnu, enem najbolj krutih nacističnih uničevalnih taborišč na ozemlju Avstrije, ki je bilo kot zadnje osvobojeno 8. maja 1945 s strani ameriških vojaških sil. Drugi avtobus odpelje iz Ronk. Udeleženci tega spominskega popotovanja bodo potovali skozi Salzburg, prespali v Linzu, nato pa bodo v nedeljo ms dan pmžh'eli v Mauthausnu, kjer bo velika svečanost, ki se je bodo udeležile delegacije in zastopstva iz vseh evropskih držav, ki imajo tu svoje žrtve. V popoldanskih urah pa bodo udeleženci iz Trsta in Ronk obiskali še podružnico Mauthausna Gusen, kjer bodo položili venec in prižgah sveče, (ni) Primorski dimnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT. Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190. fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG DOLINA / OBIČAJ Majenca se je začela. Danes odprtje razstave vin in postavitev maja Včeraj so odprli tri razstave Odprtje raztave umetne obrti in del domačih likovnikov (foto KROMA) Z odprtjem treh razstav se je sinoči v Dolini začela letošnja majenca. V galeriji Torkla so odprli razstavo del domačih likovnih ustvarjalcev, na drugi razstavljajo člani SDGZ umetno obrt, tretja pa je posvečena domačemu kmetijskemu proizvodu - oljki - in pomembni kmetijski panogi - oljkarstvu. Ta razstava, pri kateri je sodeloval Odsek za zgodovino pri NSK, predstavlja za majenco novost in je bila zato deležna Se posebne pozornosti. Otvoritev razstave so s svojimi pesmimi ogrele članice ženske pevske skupine S tu ledi. Danes bodo v okviru maj ene e odprli občinsko razstavo vin. Že včeraj je bilo na vrsti ljudsko ocenjevanje vin, ki jih je strokovna komisija izbrala za sodelovanje na razstavi. Odprtje razstave vin bo dobrodošlo vsem tistim, ki se bodo zadržali v Dolini še pozno v noč, da bi prisostvovali postavljanju maja. Jutri bo na majenci praznični dan: nastopila bosta pihalni orkester Breg in folklorna skupina S tu leti, protagonisti pa bodo, seveda, parterce in parterji. Slovenske jasli: vpis do 10. junija Sindikat slovenske šole obvešča, da zapade rok za vpis otrok v slovenske občinske jasli 10. junija, in ne 10. maja, kot je bilo objavljeno v včerajšnjem članku o ustanovitvi prvih slovenskih jasli na Tržaškem. Sprva je bil namreč napačno sporočen prvi datum, po dodatnem preverjanju v uradu 16. občinskega oddelka za prosti čas in vzgojne dejavnosti pa je odgovorna v uradu potrdila, da se tudi vpisovanje slovenskih otrok v jasli zaključi 10. junija. Sindikat slovenske šole je v prejšnjih dneh že kontaktiral vse starše, ki so pred časom podpisali izjavo o potrebi po slovenskih jasli v Trstu. Starši naj svoje malčke vpišejo na sedežu jasli v Ul. Veronese 14, in sicer ob ponedeljkih od 15. do 17. ure in ob četrtkih od 9. do 11. ure. r ARCOBALENA / JUTRI Na Trgu Unita manifestacija Greenpeace za zaščito kitov Jutri bo od 10.30 do 13. ure na Trgu Unita četrta izvedba manifestacije »Arcobalena«, to je simboličnega protestnega pohoda, ki ga organizira Greenpeace za zaščito kitov in drugih mečaric v 50 italijanskih mestih (v ostalih mestih bo manifestacija naslednjo nedeljo). »Arcobalena« je protestna manifestacija proti ribolovu kitov in proti uporabi mrež za mečarice s strani italijanskih ribičev, ki vsako leto po oceni mednarodne komisije (IWC) pobijejo več kot 8000 kitov. Na jutrišnji manifestaciji bo nastopila tudi godba na pihala G. Verdi. Ribolov z mrežami za mečarice se je letos že začel: 600 ribiških ladij uporablja mreže, ki so poprečno dolge 12,5 km, to je petkrat daljše od zakonskih predpisov in komunitarnih določil. Lani je Greenpeace, skupno z ostalimi ambienta-lističnimi organizacijami zbral preko 600 tisoč podpisov v podporo kampanji za prepoved uporabe teh mrež; že več mesec je tudi že pri- pravljen alternativni načrt za uporabo teh mrež, pristojni minister VValter Luchetti pa ga ljubosumno hrani v svojem predalu, verjetno v pričakovanju, da bodo omenjene mreže tudi letos opravile svoje delo. Tako sta včeraj na tiskovni konferenci o predstavitvi jutrijšnje manifestacije podčrtala predstavnika Greenpeace Antonio Lomicisi in Lucio Rulli (na sliki KROMA), ki sta tudi napovedala, da bodo udeleženci odposlali pismo poslancema Manliu Col-laviniju in Francescu Striliju, članoma pristojnih parlamentarnih komisij, da bi ju senzibili-zirala o nujnosti po čimprejšnji odobritvi »dobrega« načrta za ribolov z mrežami za mečarice. Ob vsem tem sta predstavnika Greenpeace poudarila, da je bilo kljub moratoriju o trgovinskem ribolovu od leta 1986 dalje ubitih najmanj 15.000 kitov in to pod pretvezo ribolova z znanstvenimi cilji; glavna kršitelja moratorija pa sta Norveška in predvsem Japonska. HOB PREDSTAVITVI REVIJE ARES V KRIŽUh Multikulturnost obmejnih krajev naj še utrdi sožitje med narodi Istega dne, ko je slovenski zunanji minister Zoran Thaler ob priliki 2. pohoda prijateljstva mirno prestopil mejo pri Mavhinjah v spremstvu de-vinsko-nabrežinskega župana Giorgia Depangherja in tisoč glave množice iz obeh držav, so v Križu nad Trstom predstavili revijo Ares, ki jo izdaja Center za mednarodne etnič-no-politične raziskave (Cere-pi) iz Rima. Srečanje se je uokvirjalo v prvomajsko slavje, pobudo zanj pa sta dala Krožek za istro-venetsko kulturo Istria in devinsko-na-brežinski Krožek 91. Spregovorili so predsednik Istrie Marino Vocci, občinski odbornik D ari o Pertot, predsednik Cerepija Geremia Bo-nafede in predsednik Krožka 91 Michele Gangale. Le-ta je med odlike revije Ares uvrstil dejstvo, da pri obravnavanju manjšinskih problemov poudarja njihovo dinamično vzmet, ki se istoveti s kulturo; zaradi tega kulturna manjšina ni statična, temveč se prepleta z okoliško družbeno stvarnostjo in se na ta način nanovo opredeljuje. Iz prispevkov Marina Voc-cija, pokojnega Pavla Stranja, Ettoreja Greca, Gianpaola Val-devita in Aurelia Jurija, ki so objavljeni v zadnji Številki revije, je Gangale izluščil dva elementa, ki se mu zdita najznačilnejša in najbolj pomenljiva. Eden je multikulturni značaj julijskega in istrskega prebivalstva, ki ljudi in okolja ne obremenjuje omejevalno, temveč ga samo še bogati; kot dragocen sad tega je Gangale navedel skupne ita-lijansko-slovenske pobude. Drugi element pa so izkušnje aktivnega sožitja in sodelovanja tudi čez mejo, kar je spričo bližine balkanske tragedije še toliko pomembneje. Na območju bivše Jugoslavije se uveljavlja sistem država-narod, ki sili ljudi, da se zapirajo v etnične niše, kjer sta etnična pripadnost in meja osrednje važnosti. Vse to se dogaja na ozemlju, ki je bilo izrazito multikulturno in ki predstavlja za te nesrečne ljudi tudi edino domovino - druge nimajo. NA COLU / OB PRAZNIKU ZAVETNIKA Skavtsko Jurjevanje Sprejeli nove člane in obnovili skavtsko obljubo Prejšnjo nedeljo je Slovenska zamejska skavtska organizacija praznovala dan svojega zavetnika sv. Jurija, ki velja za vzor poguma in vi-teštva. Ta dan pa je za skavte in skavtinje v zamejstvu še večji praznik, saj v svojo sredo slovesno sprejmejo nove člane s skavtsko obljubo. Izvidniki in vodnice ter nekateri roverji in popotnice so na travniku na Colu že v soboto popoldne postavili šotore in tam tudi prespali, vsi ostali pa so se zbrali na kraju v jutranjih urah naslednjega dne. Travnik je bil skoraj premajhen za skoraj 300 mladih skavtov, ki so jih pospremili starši in sorodniki, ki so obenem izkoristili sončen dan za prijeten pik-nik. Najprej je v skupnem zboru vse prisotne pozdravil načelnik Teo Kralj, sledila je sv. maša, ki jo je daroval skavtski duhovni vodja Tone Bedenčič, in obred obljube. V Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo je prestopilo trideset volčičev in veveric ter dvainštirideset izvidnikov in vodnic. Vzpodbudno in raz-veseljivo je dejstvo, da števi' lo novincev iz leta v leto narašča, kljub temu da je p° družinah vedno manj otrok. Nato so še vsi ostali člani obnovili svojo skavtsko obljubo in slovesnega dela je bilo konec. Kosilu, ki ga je za vse prisotne skuhala skupina starejših skavtov, so sledila navodila za popoldaske igre-Volčiči in veverice so na svojem travniku imeli mini" igre brez meja, izvidniki i11 vodnice pa so pripravi}1 orientacijsko igro okoli kraja Jurjevanja. Ob 16.30 so vsi posedli okrog simboličnega tabornega ognja. Na programu so bil1 Skeči, plesi in pesmi, ki so ponesli vse prisotne v pravo taborno vzdušje. Po sklepni misli in pozdra; vu msgr. Franca Vončine, k1 je prišel na obisk, so skavti bj skavtinje tesno v krogu zapel1 še pesem slovesa in si zaželeli nasvidenje na prihodnjik taborih. Marjanka Bab j ŠOLSTVO / NA TRGOVSKEM ZAVODU 2. ZOISA ČE SE NE BO ŽE SPET KAJ ZATAKNILO Nova gospodarsko upravna usmeritev Odobrilo jo je ministrstvo za šolstvo - Uvedba odvisna od števila vpisanih dijakov - Novosti pri poletni praksi . Ministrstvo za šolstvo )e pred dnevi odobrilo °dprtje nove eksperimentalne smeri na trgov-skem tehničnem zavodu Mge Zoisa. V prihodnjem šolskem letu o° lahko na šoli stekel P°uk na gospodarski-upravni smeri, seveda Ce Se bo za šolanje na tej smeri vpisalo zadostno Število dijakov. Na trgovskem tehnic-Oem zavodu so si zadnji ove leti močno prizade-Vali, da bi na šoli uvedli Oovo smer, s katero bi Popestrili svojo šolsko Ponudbo. Odločili so se gospodarsko-upravno Jz italijansko kratico UjEA), ker so smatrali, oa bi zadostila novim Potrebam po strokovni ^obrazbi. Pripravili so Predmetnik, ki pa je bil sPrva zavrnjen. To je onemogočilo odprtje no-v.e smeri v lanskem šolskem letu. Po zavrnitvi so na šoli nekoliko spremenili Predmetnik, kar je ministrstvo za šolstvo ugodno ocenilo in končno iz-oalo dovoljenje za uvedbo nove eksperimentalne Usmeritve. Ob možnem odprtju 8re takoj poudariti, da so tjsi programi novega od-uelka posodobljeni. Stenografija in strojepisje sta odpadla iz predmet-jnka, namesto njiju je bi- la Uvedena sodobnejša n Uporabnejša kompju-prska obdelava po-atkov. Pravno-ekonom-ske vede bodo poučevali , 6 °d 1. letnika dalje, nr velja tudi za upravne ''ede (knjigovodstvo in jrgovinstvo). Nov odde-®k bo namreč usmerjal ntjake prav v ta sektor. Velika pozornost bo posvečena tudi jezikovnemu znanju dijakov: ob slovenščini in italijanščini se bodo učili še dva tuja jezika, angleščino in nemščino. V okvir matematike bo vljučen tudi pouk informatike. Nova smer bo mogoče nekoliko bolj zahtevna od merkantilne (predvsem zaradi obsežnega urnika, ki predvideva tudi enkrat tedensko popoldanski pouk s praktičnimi vajami), dijakom pa bo ponujala tudi večjo možnost strokovne priprave. Seveda je treba ponoviti, da bo pouk na tej smeri stekel le, Ce se bo nanjo vpisalo zadostno število dijakov. Sedaj, ko jo je ministrstvo odobrilo, bi bilo res ne- smiselno, da ponujene možnosti, uvedbo nove izobraževalne smeri, bi ne izkoristili. Uvedba gospodarsko upravne smeri ni edina novost na trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa. Sola bo poleti v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem spet organizirala poletno prakso za dijake. Pri raznih podjetjih (v bankah, pri špediterjih, pri uvozno-izvoznih podjetjih in zavarovalniških agencijah) se bodo lahko srečali z realnostjo delovnega sveta. Pravcato novost predstavlja sklenitev konvencije s podjetji, na podlagi katere bo podjetje izdalo dijaku potrdilo o opravljeni praksi. Dijaki ga bodo lahko nato uporabili kot referenco pri iskanju zaposlitve. Pri tem gre podčrtati, da je že mnogo bivših dijakov trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa dobilo delo prav na podlagi dobro opravljenje poletne prakse. V prihodnjem šolskem letu Čaka dijake »trgovske« še ena novost. Vsi dijaki bodo opravljali delovno prakso tudi med šolskim letom (en teden ali pa dva). Praksa bo nadomestila pouka. Zavod Žige Zoisa bo tako prva trgovska šola na Tržaškem, katere dijaki bodo opravljali organizirano prakso med šolskim letom in med poletnimi počitnicami. M.K. __________ŠOLSTVO / SINDIKAT__________ SKP o sindikalnih dopustih Vprašanje deželni vladi o priznanju Sindikata slovenske šole O vprašanju sindikalnih dopustov Sindikata slovenske šole se bo morala izreci tudi deželna uprava. Deželna svetovalca Stranke komunistične prenove Roberto Antonaz in Fausto Monfalcon sta namreč vložila vprašanje, v katerem sprašujeta deželni odbor, zakaj še ni sporočila ministrstvu za javne uprave, da živi na deželnem teritoriju priznana slovenska manjšina. Svetovalca sta v vprašanju v tej zvezi omenila razsodbo ustavnega sodišča in druge pravne akte, iz katerih izhaja, da gre za priznano manjšino. Vprašanje je za Sindikat slovenske šole življenjskega pomena. Ko bi deželna uprava že leta 1983, (takrat je postala zadeva aktualna) seznanila ministrstvo za javne uprave, da živi na njenem teritoriju priznana manjši- na, bi bil Sindikat slovenske šole priznan kot manjšinski sindikat. S tem bi imeli njegovi predstavniki pravico do sindikalnih dopustov, kot se na primer dogaja za šolski sindikat Južnih Tirolcev. Po novih, omejevalnih normah tvega namreč sindikat ukinitev sindikalnih dopustov, s čemer bi bilo dejansko onemogočeno njegovo delovanje. To bi bil po svoje paradoksalno, saj je SSS drugi najmočnejši šolski sindikat na Tržaškem. Vodstvo Sindikata slovenske šole se je v preteklih dneh udeležilo vrste sestankov s političnimi in družbenimi silami, da bi se le-te zavzele in podprle zahteve slovenskih šolnikov. Doslej se je vabilu odzvala le SKP z vprašanjem, ki sta ga vložila njena svetovalca Antonaz in Monfalcon. Drama železarjev pred skorajšnjim ugodnim razpletom Ce bo vse teklo kot po olju, bi moral biti prihodnji teden prav zares odločilen za usodo železarne pod Skednjem. Z drugimi besedami: Ce se ne bo medtem prav nic zataknilo, bo tovarna še pred koncem tega meseca menjala lastnika, delavci pa si bodo lahko dokončno oddahnili. Tako vsaj je mogoče domnevati na podlagi izida včerajšnjega sestanka med deželnim odbornikom za industrijo Gianfrancom Morettonom, tržaškim občinskim odbornikom za gospodarstvo Eugeniom Del Pierom ter predstavniki pokrajinskih tajništev CGIL, CISL in UIL. Na srečanju v prostorih Morettonovega odbomištva je bil seveda govor o predvčerajšnji skupni ponudbi družbe Bolmat in Lucchinije-ve grupe, soglašali pa so, da bo ta njuna poteza bistveno pospešila postopek za privatizacijo obrata AFS. Bruno Bolfo, Vittorio Malacalza in Luigi Lucchini niso sicer priložili ponudbeni listini jamstvenega potrdila, pa tudi še niso formalizirali nastanka nove družbe, ki bo lastnica železarne, vendar kaže, da se bo to zgodilo v najkrajšem. Odbornik Moretton je potrdil, da se bodo izredni komisarji tovarne, katerih mandat bo zapadel konec junija, v ponedeljek, 8. maja, sešli z zastopstvoma Bol-matove in Lucchinijeve skupine, da bi jim postregla z dodatnimi pojasnili oziroma, da bi se z njima globlje pomenili o ponudbi za odkup železarskega obrata po ceni 51 milijard in 200 milijonov lir. Brž zatem se bodo sestali še z ministrom za industrijo Albertom Odjem in ga zaprosili, naj pooblasti začetek zasebnih pogajanj, ki so potrebna za ustanovitev nove družbe Bolmat-Lucchini. Ce bo šlo res vse tako, potem ne bo več potreben nov sestanek med Morettonom, sindikalisti in ministrom Objem v Rimu, ki ga je zahtevala predsednica deželne vlade Alessandra Guerra 13. aprila. PaC pa bo nujen sestanek z ministrom za delo Tizianom Treuom, da se razčistijo problemi v zvezi s prehodom delovne sile k novim lastnikom, z odpravninami in s predčasnimi upokojitvami. Železarna zaposluje 759 uslužbencev. (dg) Sindikat FILTCGIL odločno proti spojitvi Uoyda z Italio Okrog načrta, s katerim hoče državni holding Finmare spojiti genovsko plovno družbo Italia s Tržaškim Lloy-dom, so se razvnele že pred Časom hude polemike, ki se zdaj še zaostrujejo. Vsedržavno združenje ladjarjev (Con-fitarma) se je te dni izrecno uprlo Finmarejevemu načrtu, brž zatem pa se je oglasil sindikat Feder-mar-Cisal, ki ta naCrt podpira. Ne samo, Fe-dermar-Cisal očita ladjarjem, milo rečeno, da so hinavski. Zakaj? Ker da po eni strani - z nasprotovanjem holdin- govemu reorganiziranju javnega ladjevja - prispevajo k ogrožanju delovnih mest pomorščakov, po drugi strani pa vpisujejo svoje ladje v tuje registre in najemajo tujo delovno silo. Mnogo blažji je kratek stik med stanovsko organizacijo uslužbencev prevoznega sektorja FFLT (CGIL) in deželnim svetovalcem ter bivšim deželnim odbornikom Severne lige Paolom Po-lidorijem. Le-ta je 3. maja poslal sindikatu odprto pismo, s katerim ga spodbuja k učinkovitejšemu boju za pre- prečitev združitve Tržaškega Lloyda z Italijo. Pokrajinski generalni tajnik FELT Fabio San-zin je včeraj odgovoril, naj tisti, ki si resnično želijo ohranitev Lloydo-ve avtonomije, nikar ne zvracajo lastnih odgovornosti na ramena dragih in naj hkrati pripomorejo k izgradnji tvornega vzdušja za pre-mošcanje morebitnih nesporazumov. Sanzin poudarja, da se je FILT že davno tega postavil proti Finmarejevemu nadtu in zahteval doka-pitalizacijo tržaške dražbe. ^HaTsepežu gm sprejem po prejemu ZLATEGA ODLIČJA MESTA MARIBOR>i Pri Gallusu se veselijo uspeha HGOSTINSKA SEKCIJA SPGZh Gostinci bodo sodelovali na pokušnji vin ob Majenci V Gallusovi dvorani Glasbene matice v Ul. Ruggero Manna je bila y Četrtek zvečer prijetna lrdimna slovesnost v Počastitev odličnega dosežka, ki ga je mešani Pevski zbor »Jacobus Gallus«, ki deluje pod okriljem Glasbene matico. dosegel na nedav-nem tekmovanju slo-Venskih pevskih zborov v Mariboru, kjer je osvojil »zlato odličje« ^esta Maribor, njegov Umetniški vodja Janko °an pa posebno priznanje za najboljšo interpretacijo obvezne sk-Udbe. Slovesnosti so se °o pevkah in pevcih udeležili še nekateri Cjani upravnega odbora GM, ravnatelj šole »Mapi Kogoj«, skladatelj {avle Merku in še neka-teri ljubitelji zborovskega petja. . V kratkem nagovoru )e predsednik upravnega odbora GM Adrijan Renten najprej toplo Če- stital zboru in njegovemu umetniškemu vodji k doseženemu zlatemu odličju in poudaril, da je njegov uspeh obenem tudi uspeh Glasbene matice in vse slovenske zamejske narodnostne skupnosti. Dokazal je, je dejal Semen, da gojimo v zamejstvu zborovsko kulturo na visoki ravni in da nismo in tudi nočemo biti le nekakšna folklorna zanimivost. Vaš uspeh, je še dodal predsednik Semen, pada v obdobje, ko preživlja Glasbena matica hudo finančno stisko, prav zato pa še dodatno potrjuje pomembnost te naše glasbene ustanove, njene šole in skupin, ki delujejo v njenem okrilju. Posebej je predsednik Semen Čestital še Janku Banu za zasluženo priznanje. Ravnatelj šole »Marij Kogoj« prof. Bogdan Kralj, je v svojem pose- gu poudaril, da je dosežek zbora »Jacobus Gallus« v Mariboru rezultat požrtvovalnega dela, velikega truda in žrtvovanja in je zato zasluga vseh njegovih pevcev in zborovodje, Ce je zbor tako vrhunsko predstavil slovenski javnosti svoje sposobnosti. Veseli trenutek pa je prof. Kralj povezal tudi s kritično miselnostjo, da kot manjšinska skupnost še vedno nismo, zmožni neke skupne zborovske kulturne politike, zato pa naj bo imeniten dosežek zbora .»Gallus« prispevek k trajnejšemu razmišljanju v tej smeri za nadaljnjo rast naše zborovske kulture. Umetniški vodja Janko Ban je izrekel pevcem osebno zahvalo in v svojem takorekoC pedagoškem izvajanju predstavil značaj izvajanih skladb in menil, da izbira skladb (ob obvezni) za mariborski nastop ni bila težka, saj je tržaška slovenska glasbena ustvarjalnost tako kakovostna, da zboru ni treba segati v tuje loge. Izbira po Gallusovi pesmi, kot poklon avtorju, po katerem nosi zbor ime, ter po eno Kogojeve in Merkujeve skladbe, je bilo zato hoteno priznanje domači ustvarjalnosti, obenem pa je tak izbor tudi ustrezal vokalnim značilnostim zbora, ki ga odlikuje mehak in žarki komorni zvok. Zbor je osvojil tako občinstvo kot ocenjevalno komisijo, kar velja za vse izvajane skladbe, posebej pa očitno še za obvezno Janka Ravnika »Zenji-ca«. Skladatelj Pavle Merku (zbor je v Mariboru zapel njegov »Ave, gratia plena« je zboru izrekel svoje zadovoljstvo, da je tako kakovostno predstavil tržaško slovensko zbo- rovsko ustvarjalnost. Dejal je, da je glasba Čudež in zbor »Gallus« je dokazal, da se tudi danes dogajajo Čudeži. Za svojo skladbo pa je menil, da še nobene ni pisal s tolikšno težavo, in še dodal, da skladatelj sicer ustvarja, da pa brez izvajalcev, dobrih seveda, ni nic. Predsednica zbora Sara Superina, ki je v uvodu pozdravila vse prisotne, je izkoristila priložnost za predstavitev zborove dejavnosti od njegove ustanovitve leta 1991 in povedala, da je zbor v štirih letih svojega delovanja imel trinajst nastopov in dvanajst celovečernih koncertov, vendar o tem veC prihodnjič. Prijetno srečanje je sklenila zdravica zboru in njegovemu umetniškemu vodji, petja pa seveda tudi ni manjkalo. j.k. Gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju vabi svoje elane na vodeno pokušnjo vina ob priliki Majence, ki bo v ponedeljek, 8. maja, ob 18.30 na sedežu Mladinskega krožka v Dolini. Strokovnjaki GET - Tržaške enogastro-nomske skupine, bodo kot običajno predstavili letošnja najboljša vina tradicionalne dolinske občinske razstave. Letos bodo v Dolini prvič izvedli občinsko razstavo domačega olja, zato bo mogoče pokusiti najboljše vzorce olivnega olja, ki ga proizvajajo priznani oljkarji iz Brega. V tem Času potekajo tudi dokaj intenzivne priprave za predstavitveni posvet konzorcija zaščitenih DOC vin »Kras«, ki bo potekal 10. in 11. junija na Devinskem gradu. Pri po- membnem štrokovno-znanstvenem dogodku bodo sodelovale tudi gostilne Ceste terana, ki bodo ponujale značilno domačo kraško kuhinjo, seveda v povezavi s kakovostno krajevno kapljico, sami vinogradniki pa bodo predstavili svoja vina v lokalih na omenjeni cesti. Pred kratkim je že prišlo do srečanja med predstavniki vinogradnikov in gostincev na sedežu Konzorcija v Pokrajinskem kraškem muzeju v Repnu, kjer so obravnavali skupne plati organizacije. Odbor gostinske sekcije pri združenju je potem še poglobil nekaj perečih vprašanj, ki zadevajo gostinsko kategorijo. V prvi vrsti je šlo za izobraževanje in formiranje mladih sil, ki prevzemajo delo in dediščino prejšnjega rodu. REPNIC / JUTRI POPOLDNE Oddolžili se bodo padlim vaščanom V okviru proslave ob 50-letnici osvoboditve bodo odkrili ploščo 13 padlim iz Repniča Trinajstim padlim vaščanom iz Repnica bodo jutri odkrili spominsko plošCo. Repnic, prikupna vasica v zgoniški občini, bo jutri doživel svoj veliki dan. Med osrednjo proslavo 50-letnice osvoboditve, ki jo bo s pričetkom ob 15. uri priredil enotni pripravljalni odbor, bodo na pročelju Srenjske hiše odkrili spominsko plošCo, s katero se hočejo hvaležni vaščani spomniti in oddolžiti trinajstim sovaščanom, ki so pred pol stoletja žrtvovali svoje življenje na oltarju svobode. Podobno kot ostale kraške vasi, so tudi spevali velik delež v narodnoosvobodilnem boju. Bili so rodoljubi, katerih obstoj je ogrozila zatiralna politika nacifaSistiCnih krvnikov in so se zato brez vsakega oklevanja postavili na pravo stran vse do končnega strtja Črnega režima. »Ljudstvo je trpelo, povsod je bilo gorje, edini izhod je bil v tem uporu,« pripoveduje koordinator vaškega odbora Danilo Milic, borec tretje prekomorske brigade. »Vse aktivno prebivalstvo je dalo svoj delež: moSki so Sli v partizane, nekaj je bilo kurirk, všaka hiša je nudila topel obrok in varno zavetje mimoidočim bor- cem. Vsega skupaj je padlo 13 vaščanov (vključno z dvema iz bližnjega Zagradca) -nekateri v partizanih, drugi v koncentracijskih taboriščih v Nemčiji, nekaj oseb pa se enostavno ni vec vrnilo domov in so pokopani kdove kje.« Pred kakim desetletjem so sicer v Re-pniCu sklenili, da bodo postavili spomenik v spomin na padle. Ker so nabrali premalo finančnih sredstev, so se odločili, da ob tem okroglem jubileju postavijo trajno znamenje v hvaležen spomin na tiste žrtve, ki so darovale svoje življenje, da nam danes sije sonce svobode. (B) Zbor Primorsko iz Mačkolj je posnel svojo prvo kaseto Pevci, pevke in zborovodja mešariega pevskega zbora Primorsko iz MaCkolj se vestno pripravljajo na koncert, ki bo v soboto, 13. t.m., ob 20.30 v luteran-sko-evangelicanski cerkvi v Trstu, s katerim bo zbor svečano obeležil izdajo prve glasbene kasete, ki bo nosila naslov ”VseC so mi jasne in mrzle noči” (na sliki), za katero je besedilo napisal Boris Pangerc, glasbo pa Ignacij Ota. Na koncertu bo zbor izvajal šestnajst pesmi, ki jih je porazdelil v štiri tematsko zaokrožene skupine: nabožno zborovsko glasbo od renesanse do danes, umetno zborovsko glasbo tujih skladateljev, umetno zborovsko glasbo slovenskih skladateljev in Se slovensko ljudsko zborovsko glasbo. Na snemanje svoje prve glasbene kasete se je zbor zelo resno in dolgo pripravljal, dokončno pa jo je konCal snemati 12. oktobra preteklega leta. Štirikrat so bili pevci na Radiu Koper, kjer je potekalo snemanje. Naj omenimo na kratko vse, ki so pri pripravah in snemanju te pomembne kasete sodelovali. Na prvem mestu seveda zborovodjo Toneta Baloha, ki uspešno vodi ta nas mackoljanski zbor. Potem gre pohvala in zahvala tonskemu mojstru Ivorju Cerovacu in glasbenemu producentu Ivanu Tavčarju od Radia Koper, kjer je bila kaseta posneta v študiju Hendrix. Za likovno opremo je poskrbel Mitja Zonta, za oblikovanje D. Stepančič, M. Tul in A. Baloh, lektor pa je bil B. Baloh. Zbor, ki deluje v sklopu istoimenskega društva in je bil ustanovljen 15. decembra 1982 - na začetku ga je vodila Marta Werk -Volk, nato pa Anton Baloh - je imel svoj krstni nastop 28. junija 1983 v Skednju. V tem Času je imel veC kot 130 nastopov na Tržaškem, štiri pa v raznih krajih Italije, Slovenije in Avstrije. Na začetku je zbor štel okrog 40 pevcev; danes jih ima okrog 30, ki so z dušo in srcem povezani z njegovim delovanjem ter imajo v svojem repertoarju okrog 70 skladb, skozi katere želijo posredovati Čustva prijateljstva, solidarnosti, ljubezni in medsebojnega spoštovanja, itd. Zbor si samo želi, da bi bila predstavitev te prve kasete, povezane s koncertom, pomeben dogodek za vse zamejske Slovence za vse tiste, ki ljubimo lepo petje, ki ljubimo še posebej našo lepo slovensko pesem. Neva Lukeš — — 1 OPČINE / V PROSVETNEM DOMU r- GLEDALIŠČE MIELA / JUTRI POPOLDNE h Spomin na odločilno bitko Pred nekaj dnevi je bila v openskem Prosvetnem domu proslava ob 50. obletnici osvoboditve. Datum prireditve točno soupada s koncem odločilne bitke za Opčine in osvoboditvijo vasi. Proslavo je priredilo Kulturno društvo Tabor. Program recitala si je režiser Drago Garjup omislil kot prikaz krivulje, ki je faši-. stično oblast popeljala od vzpona takoj po prvi svetovni vojni do padca, kateremu je sledila osvoboditev leta 1945. VeCer so sooblikovali recitatorji, moški in ženski pevski zbor Tabor, ki sta pod vodstvom Sveta GrgiCa zapela tudi v mešani sestavi, in harmonikaši proseško-kontovelske podružnice Glasbene matice (mentorica prof. Lore-dana Coceani). Recital so spremljali posnetki OpCin in okoliških krajev, kjer je pred 50 leti tekla bitka, ki se je starejši vaščani še spominjajo. Občinstvo, ki se je sicer v nekoliko manjšem številu kot ponavadi zbralo v dvorani, je splet poezije, proznih in veznih tekstov, ter pesmi in glasbe sprejelo s toplim aplavzom. Na sliki (foto KROMA) nastop domačih pevcev med prireditvijo na Opčinah. Trst in Neapelj v ljudski pesmi Nastopajo U. Lupi, Giuseppe in Riccardo Botta in A. Vodopivec Skupna nota bo morje, ki bo tokrat zaživelo v ljudskih ali ponarodelih pesmih Neaplja in Trsta. Koncert, ki bo jutri ob 18. uri v gledališču Miela, organizirata zadruga Bo-navventura in združenje prijateljev lokala Caffe Gambrinus. Tržaško ljudsko in narodno-zabavno tradicijo bo zastopal Um-berto Lupi (na sliki), ki bo predstavil tudi svojo zadnjo cd-plošCo »Trieste che va in saco«. Na njej je ob izbom in predelavi nekaterih znanih tržaških ljudskih tudi vrsta skladb tržaških avtorjev, pesem, po kateri plošCa (in tudi avdiokaseta) povzema naslov, pa je prispeval sam Umberto Lupi. V izredno poznan in priljubljen repertoar neapeljske pesmi in popevke pa bosta v Trstu posegla Giuseppe in Riccardo Botta. Oce Giuseppe, ki je pevec in tudi kitarist, je veliko nastopal in sodeloval z znanimi režiserji, sin Riccardo, tudi pevec in gojenec-kitarist, pa se je že preiskusil tudi v operi. Na jutrišnjem koncertu v gledališču Miela bo sodeloval tudi pianist Aleksander Vodopivec. Nocoj na Colu zborovska revija S pravcato zborovsko revijo bo slovenski lovski pevski zbor Doberdob nocoj, s pričetkom ob 20. uri, proslavil v Kulturnem domu na Colu 10-let-nico svojega neprekinjenega in plodnega delovanja. Pod taktirko neutrudnega zborovodje Janka Simonete je zbor veliko nastopal tako v zamejstvu, kot v matični Sloveniji in se povzpel na zavidljivo umetniško raven. Tako hoCejo slovenski lovci dokazati svojo kulturno širino, ki se odraža v ljubezni do zborovskega petja in v pozitivni vlogi varuhov ravnovesja v naravnem okolju. Poleg Doberdoba se bodo na odru zvrstili še trije zbori in sicer lovska zbora iz Dekanov in Zlatorog iz Vipave ter mešani zbor Skala iz Gropade. (B) NOVI AVTORJI / ZAKLJUČENO 7. TEKMOVANJE Neusahljiv vir narečne popevke Zmagal je Roberto Felluga s popevko »Trieste ieri e oggi« Rigijtti Moška in mladostna oblačila za vse priložnosti TRST Ul. Imbriani 4 - Ul. Mazzini 43 - IL GIULIA Zabavna pesem »Trst vCeraj in danes« oz. »Trieste ieri e oggi« je avtorju Robertu Fellugi prinesla zmago na 7. pokrajinskem tekmovanju tržaških avtorjev (na sliki kantavtor s pevkami). Tekmovanje, ki ga je organiziral in vodil Fulvio Mari on, se je ob dobrem odzivu občinstva zaključilo v pivovarni Forst Europa. Drugo mesto sta si delili skladbi »Terzo mondo« (Tretji svet) avtorice M. Grazie Detoni Campanella in »Serenada a Trieste« (Serenada Trstu) Paola Rizzija. Posebno priznanje pa so podelili Robertu Geroliniju in Adrianu Tassu za skladbo »Xe passai dieci anni« (Minilo je deset let), posvečeno desetletnici ansambla »Bil-lows 85«. Uspeh dua Tretjak-Sedmach Pred kratkim se je v Albosaggiu (Sondrio) odvijalo 1. državno tekmovanje glasbenega izvajanja, katerega se je udeležU tudi duo Tamara Tretjak (flavta) iz razreda prof. Deniele Brussolo in Claudia Sedmach (klavir) iz šole Glasbene matice M. Kogoj iz Trsta. Tekmoval je v kategoriji C -komorna glasba. Pred komisijo, ki so jo sestavljali, priznani mednarodni glasbeniki, je duo zaigral skladbo A. Rousella Jeurs de flute in prejel 86 točk, to je 3. nagrado, med veC kot 20 sodelujočimi iz cele Italije pa se je uvrstil na zelo dobro četrto mesto. Uspeh je toliko bolj pomemben, ker je duo tekmoval v kategoriji do 30 let starosti. Pa še pojasnilo k članku o tekmovanju kitar v Idriji dne 22.4.: I. nagrado je v LA kategoriji dobil VValter Gregor! iz razreda prof-Marka Ferija. Medsebojno spoznavanje in skupna igra Pri Sv. Jakobu srečanje malčkov iz treh vrtcev Vzgojiteljice didaktičnega ravnateljst-^ Pr’ Sv. Jakobu smo že na začetku šol-Kega leta načrtovale, da bi se občasno scali otroci vseh treh otroških vrtcev i '"fktiCnega ravnateljstva in sicer otroci z Skednja, Sv. Ane in od Sv. Jakoba, i ^avedamo se namreč, da so take po-oe našim otrokom prepotrebne, ker se eCajo s sovrstniki, navezujejo nova 9 Jjateljstva, sirijo spoznanja in spoznalo nova okolja. Izmenično so otroci oblili svo)e sovrstnike. Otroci so se, v j6C?n^ v male Čarovnice v pustnem SV !i^U sreCa^ tudi na pustni povorki v Gcinju. Prisrčno srečanje se je odvijalo ni v otroškem vrtcu pri Sv. Ani, kjer p°/la®topili Skedenjci iz igrico Mojca °krajculja. Pred kratkim so se otroci Ponovno srečali v vrtcu pri sv. Jakobu na sliki KROMA). Gostitelji so prikazali P^zorcek o življenju ob mlaki. Z načrtovanimi in usmerjenimi dejavnostmi želimo predvsem vplivati na kakovost otrokovega izražanja, a ne nazadnje tudi na pogum in užitek ob sporočanju v slovenščini. Vrtci sodelujejo tudi pri triletnem »Projektu Mavrica«, kjer otroci pobliže spoznavajo elemente zdrave prehrane, oziroma pridobivajo obnašanja, znanja, vrednote in kompetence v zvezi s privz-gojitvijo prehrambenih navad. Celotno delo bomo prikazali na skupni razstavi, kjer bo sodelovala tudi večina slovenskih in italijanskih otroških vrtcev na Tržaškem. Razstava bo 16., 17. in 18. maja v občinski palači v Trstu. Načrtujemo skupni Športni dan ali »otroško olimpiado«, ki naj bi predstavljala sintezo celotnega medsebojnega sodelovanja. Vzgojiteljice did. rav. pri Sv. Jakobu VčERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 6. maja 1995 DOMINIK Sonce vzide ob 5.46 in atone ob 20.17 - Dolžina ql ®Va 14.31 - Luna vzide H.Ol in zatone ob 1.00. Jutri, NEDELJA, 7. maja 1995 GIZELA vreme včeraj ob 12. 14 n temPeratura zraka l(i?R stoP*n)e> zračni tlak 1 °’3 mb ustaljen, veter 9 nil n^ 1110 vseverno-zahod-ja ' v*aga 65-odstotna, nebo n n°’ morje rahlo razgiba-sto’pi ™^eratUra moria l2-2 0£ciSTVA’ smrti IN tJodili so se: Luca gi. “udo, Sacha Safretti, Sabadin, Massimo !ta' Giulia Ticich. vun - LI SO: 86-letni Gio-anui Antom, 73-letni Ubero / Prnui, 86-letni Ubaldo 7 , Osto, 86-letni Edoardo n!lenthofer. 92-letna Irma Gerin 85-letna Iside Andria- ni, 44-letni silvano Debemar-di, 93-letna Ameba Andreani. OKLICI: agent javne varnosti Emiliano Nughes in modelistka Claudia De' Mat-tia, delavec Umberto Treu in sociosanitarna delavka Clara Metelko, uradnik Franco Sveghel in uradnica Luisa Braicovich, uradnik Gabriele Brumat in turistični agent Giuliana Tamaro, strugar Claudio Pantaleo in točajka Fabiana Gentile, uradnik Ivan Merzari in uradnica Erminia Giulia Ve-ronese, inštruktor Rudi Mat-tiello in inštruktorica Lorena Stokel, agent javne varnosti Edi Haipel in univerzitetna Študentka Cristiana Romanelli, steklar Davide Pizzamei in programaterka Daniela Cernaz, uradnik Marco Gialleonardo in uradnica Teresa Bradaman-te, uradnik Silvio Rebula in trgovka Valentina Giannini, uradnik Roberto Vidmar in zdranik Paola Prelli, uradnik Renzo Tavčar in solnica Elisabetta Stopar, uradnik Igor Canciani in uradnica Giuliana Gerdol, zdravnik Giorgio Tabouret in zdravnica Maria Novella de Sa-vorgnani, prodajalec Gabrie- 00 Katin*® □ na$/$/ado/ecf/ so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami Q velik senčnat vrt U prostorno parkirišče Kjer te razvajajo s sladoledom Eremo 259 blizu Katinare - Tel. 910342 le Sivi in v pričakovanju zaposlitve Dilaila Vanchieri, karabinjer Germano Giuseppe Cazzatb in uradnica Tamara Cicogna, elektronski tehnik Filippo andrighetti in uradnica Federica Macor, delavec Gianluca Sossi in v pričakovanju zaposlitve Francesca alberti. CJ LEKARNE Od TORKA, 2., do NEDELJE, 7. maja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 638454).. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - 'FE LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 18.50, 20.40, 22.30 »II seme della follia«, r. John Carpenter. EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »In trappola«, i. Christopher Lambert, Joan Chen, prepovedan mladini pod 18. letom. EXCELSIOR AZZURRA - 19.00, 20.30, 22.00 »Strane storie«, r. Sandro Bal-doni. AMBASCIATORI 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »A proposito di donne«, i. VVhopi Goldberg, Mary Louise Parker, Drew Barry-more. NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Picco-le canaglie«. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Viva San Isidro«, i. Diego Aba-tantuno, Marco Leonardi. NAZIONALE 3-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Renč, Gary Oldman. NAZIONALE 4 - 16.3, 18.20, 20.15, 22.15 »II pre-te«, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Oltraggio al pudore«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00 »Vento di passioni«, i. Anthony Hopkins, Brad Pitt. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La scuola«, r. Daniele Lucchetti, i. An-na Galiena, Silvio Orlando, Fabrizio Bentivoglio. LUMIERE - 18.20, 20.15, 2.15 »La morte e la fanciulla«, r. Roman Po-lansky, i. Sigourney Wea-ver, Ben Kingsley. li PRIREDITVE SKD GRAD - Bani prireja slikarsko razstavo likovnika Milana Bizjaka. Otvoritev bo danes, 6. t. m., ob 20. uri v Ovčarjevi hiši pri Banih. Kulturni spored: poezije gospe Veronike Bizjak, glasbeno bo popestrila violinistka gdc. Sandra Stopar iz Ljubljane. Vljudno vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 6. t. m., ob 19. uri na srečanje s profesorico Diomiro Fabian-Bajc, avtorico slovarjev "Lažni prijatelji” in "Dve muhi na en mah”. SLOVENSKI LOVSKI PEVSKI ZBOR DOBERDOB ob 10-letnici delovanja vabi na KONCERT danes, 6. t. m., ob 20. uri v Kulturnem centru na Colu (Repentabor). Sodelujejo: Lovski zbor Dekani, MePZ Skala in Lovski pevski zbor Zlatorog. MARIJIN DOM pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27 vabi jutri, 7. t. m., ob 18. uri na predstavitev kasete vokalne skupine KRILA iz Ljubljane. Veliki glasbeni užitek za vse okuse. Toplo vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na ogled razstave sarajevskega akademskega slikarja Mihriždana Ku-lenkoviCa Mimice - "Korenine”. Razstava bo odprta do 11. maja. V KRAŠKI GALERIJI v Repnu je do 28. maja na ogled razstava narodnih noš. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 15. do 18. ure. OBVESTILA RAVNATELJSTVO SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA SREČKO KOSOVEL v Trstu sporoča, da so Se v teku vpisovanja za letovanji na Medvedjem brdu in v Portorožu ter v poletno središče. Podrobnejše informacije daje uprava doma v Ul. Ginna-stica 72. IZLETNIKE, ki potujejo 21. maja v Švico, Benelux in Nemdjo prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine v ponedeljek, 8. maja na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6, in sicer od 9. do 14. ure. Vilmi in Florjanu se je pridružil mali Samuel Kralj Srečnima staršema Čestitajo kolegi in vodstvo SDGZ in Servisa Danes naša Daša 18 let slavi. Vse najboljše ji želita mama in očka MAJENCA ’95 Dolina 6., 7., 8., 9., maja 1995 danes, 6. maja ob 18. uri otvoritev in nagrajevanje XXXIX. OBČINSKE RAZSTAVE VIN zvečer in vso noč postavljanje maja jutri, 7. maja ob 16. uri koncert Pihalnega orkestra BREG ob 17. uri nastop TFS Stu ledi ob 19. uri prihod parterjev in parterc nato ples s skupino Long Zlunk od 16. ure do 19.30 v Mladinskem krožku vodena pokušnja vin v sodelovanju s Tržaško enogastronomsko skupino v ponedeljek, 8. maja od 20. ure dalje ples s skupino Status Symbol v torek, 9. maja ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra Breg ob 19. uri slovesno podiranje maja nato ples s skupino Status Symbol v TORKU oljkarska razstava - v cerkvici SV. MARTINA razstava domačih likovnikov in umetniške obrti Aleksiju sploh ni znano, kako ga v klopi vsi radi imamo. Stari in mladi se z njim veselimo, Čeprav ga danes iz Sempolaja izgubimo. Tudi iz soseskih vasi so se pridružili, da bi Aleksiju in Katjuši vso srečo voščili. Vesela in zaljubljena za vedno bodita. To vama šempolajska in okoliška klapa želita. Danes stopita na skupno življenjsko pot Tanja in Marko Da bi bila vedno zdrava in vesela, sita in debela, jima voSCijo David, Barbara, Igor in Elisabetta H ČESTITKE Danes stopita na skupno življenjsko pot MAGDA in VINKO. Da bi srečno živela in se rada imela jima želijo Boris, Marta, Damjan, Martina in Mavricijo. Danes stopita na skupno življenjsko pot MAGDA in VINKO. Obilo sreče jima želijo teta Pepca, stric Žilo in Rosana z družino. Danes stopata na skupno življenjsko pot MAGDA in VINKO. Mnogo sreče jima želi SKD Slavec. Danes slavi naša FRANCKA KOS iz Kroglej svoj 80. rojstni dan. Mnogo zdravja in zadovoljstva, vse kar si sama želi, da bi se vedno rada imela in da bi se jutri malo zavrtela to ji želijo prijateljice. Danes sprejme nase vse odgovornosti življenja DAŠA BOLČINA. 18 krat živio ji kličejo Marjan, Bruna, Igor in Katja. 3 ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DPZIO J. STEFAN obvešča, da bo v danes roditeljski sestanek za naslednje razrede: ob 17. uri za vse L in H. razrede in ob 18. uri za vse III., IV., in V. razrede. Vabljeni vsi starši. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča šolnike, da je v uradu na razpolago ministrska okrožnica, ki ureja dodelitev suplenc za pouCevnaje v tujini za naslednja tri šolska leta. Urnik: pon. 16. - 17.30, tor. 9. - 10.30, cet. 16. -17.30, pet. 11. -12.30. ul. Carducci 8 - Trst. tel. 370301. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča,da 10. junija zapade rok za vpis v občinske jasli. Zainteresirani naj se obrnejo do koordinatork jasli v Ul. P. Vero-nese 14 (tel. 309082 in 311789) in sicer z naslednjim umikom: ponedeljek od 15. do 17. ure in Četrtek od 9. do 11. ure. Starši naj prosijo za vpis v slovenske jasli, (točen datum je 10.6.1995 -in ne 10.5.1995 so se zmotili v redakciji Piccola). PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) OBČINA ZGONIK Enotni odbor za proslavo osvoboditve PROSLAVA 50. OBLETNICE OSVOBODITVE IN ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE VREPNICU Jutri, 7. maja 1995 ob 15. uri v REPNICU PROGRAM: Godba na pihala s Proseka Nastop osnovnošolskih otrok Nastop pevskega zbora RDEČA ZVEZDA Govori Prihod štafete EMMEGI sdf GRILANC in MILIC začenja novo dejavnost. IVO in ANDREJ vabita prijatelje in znance na otvoritev danes, 06.05.95 od 19.30 dalje. “Feštin" je na Proseku St. 101. Pridite, ne bo vam žal. S_________IZLETI PRISPEVKI KLUB PRIJATELJSTVA v Trstu vabi na izlet v Rezijo v Četrtek, 18. maja. Vpisovanje do 10. maja v trgovini Fortuna-to v Ul. Paganini 2, kjer boste dobili podrobnejši program in navodila. Spremljal nas bo prof. Merku. MALI OGLASI MIZARSKA delavnica išCe izkušenega delavca. Interesenti naj tel. na št. 226354. PRIZNANO import/export podjetje iz Gorice išCe uradnico/ka s tekočim znanjem francoščine in angleščine. Curriculum poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro “Urad-nik/ca“. ISCEM delo v gospodinjstvu v okolici Trsta. Tel. št. 0038667/89311. SLAŠČIČARNA Saint Honore na Opčinah išCe pomožno osebje. Tel. št. 213055. PRODAM na Krasu zazidljivo zemljišče z odobrenim načrtom. Tel. st. 212376 po 19. ure. PANDO 30, letnik ’85, 75.000 km, v dobrem stdnju proda gospa. Tel. St. 225770 od 8. do 13. ure ter od 17. do 19. ure. PODARIM simpatične male mucke. Tel. st. 220793. OSMICO je odprl Paolo Ferfolja, Medja vas. Toči belo in Črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO ima odprto v Trnovci Berto Škrk. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo sortiranih in odprtih vin, domače salame in oljenega olja. OSMICO ima odprto Emil Puric, Repen 15. OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot st. 18. OSMICO sta odprla Ivan in Cvetko Colja v Samatorci st. 20. FRANC IN TOMAŽ FABEC imata Se odprto osmico v Mavhinjah. Nudita dobro kapljico in prigrizek. Ob 50-letnici internacije v Auschvvitzu daruje Božena Kodrič 100.000 lir za Vsedržavno združenje političnih deportirancev v nacističnih taboriščih -ANED. V počastitev spomina sovaščanov Sergia Kocjančiča in Gizele Za-fran-Ota daruje Marino Strain 100.000 lir za Združenje AGMEN. V počastitev spomina Borisa Raceta-Zarka daruje Silvana Malalan 50.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah in 50.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj. V spomin na Stano Bolele Kozina daruje družina 50.000 lir za Glasbeno matico, 50.000 lir za Dijaški dom, 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine in 50.000 lir za Mladinski dom Boljunec. Ob obletnici smrti prof. Erminia Ambroseta darujejo Marija, stric Mario in Jole 100.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na svoje starse daruje Jadranka Gra-nier 50.000 lir za popravilo strehe dvorane Prosvetnega doma na Opčinah. Justa Pianini in Danci Vitez darujeta 50.000 lir za CPZ sv. Jerneja na Opčinah. V počastitev spomina Žarka Raceta darujejo družine Skerlavaj in Rafaela 200.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Žarka Raceta darujeta Anica in Saša Skerlavaj iz Kopra 100.000 lir za SKD Tabor. V spomin na dragega očeta Milana Pertota daruje sin Giulio Pertot 100.000 lir za pevski zbor Vesela pomlad in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. t Ne pozabi na BOGA in MATER BOŽJO “Jaz hočem živeti! Hočem se boriti! Hočem verjeti!“ Emil Cuk v spomin: stric Karlo, teti Vanka in Pepka, vsi bratranci in sestrične Prosek, 6. maja. 1995 VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogruaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. (8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). 7.10 (D) Portogruaro (5.56), Tržič (6.47). 6.16 (R) Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.45 (D) Portogruaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 7.35 (E) VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke (9.18). 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Verona (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). (D)* Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). Portogmaro (8.00), Tržič (9.03). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogmaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogruaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praz- Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. nikih. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). 17.12 (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). 14.35 17.18 (R) Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grljanu in Križu. (D)* Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.12 (E) Tržič (18.35), Portogruaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke 14.47 (IR) Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34). 15.05 (R) Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraz- 16.27 (15.22). nični dan. (D) Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogruaro (15.15), Tržič 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola 17.47 (IR) Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogmaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.57 (D) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogruaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), 20.10 (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogruaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogruaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna (19.43). (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25). 20.47 (IR) Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogruaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grljanu in Miramaru. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramaru, Grljanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Bacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramaru. Grljanu, Križu, Nabreži- 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.46 ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica praznikih. (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramaru, Grljanu Križu. 13.56 (R) Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 (D) Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). 14.57 (R) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 13.20 (R) Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. 15.39 (D) Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi v Grljanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih. 16.16 (D) 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grljanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 (R) Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi 19.58 (D) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). v Grljanu, Križu. 20.39 (R) Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob 19.25 (D) Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). 21.28 praznikih. 20.00 (R) Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. (R) Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA l/RSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 628 (E) VENEZIA EXPRESS - Budmpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58). 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), Optine (10.14). 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), Zagreb (22.55). 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak 8 Sobota, 6. maja 1995 GORICA GORICA / PREDVIDOMA 2E DRUGI TEDEN Prehod Rdeča hiša kmalu spet odprt Poseg je v glavnem zaključen - poskrbeti je treba za kolavdacijo in nekaj malenkosti Zdi se, da bodo težave v prometu zaradi zaprtja mednarodnega mejnega prehoda pri Rdeči hiši - Rožni dolini mimo že čez nekaj dni, vsekakor pa v roku, ki je bil napovedan ob začetku del za namestitev posebnih kabin za službujoče osebje. Dela so že skoraj povsem dokončali, treba je postoriti le še. nekaj malenkosti in poskrbeti za kolavdacijo novih naprav, kar bodo uredili v prihodnjih dneh, nam je povedal odgovorni pri mejni policiji dr. Leo. Mednarodni mejni prehod bodo predvidoma odprli že pred koncem prihodnjega tedna. Objekt so zaprli 13. marca zaradi nameščanja posebnih kabin. Prve dni je bilo zaradi zaprtja tudi precej glasnih polemik, zlasti s strani goriških trgovcev. Potem so se dogovorili za delno odprtje prehoda, samo za pešce. Nobenega dvoma ni, da je mejni prehod pri Rdeči hiši pomembna točka prehajanja meje. To je bilo zelo lepo opaziti zlasti ob nedavnih praznikih v Italiji in Sloveniji, ko je pred edinim mednarodnim prehodom pri StandrežU nastala pravcata prometna gneča, ki se je poznala tudi v mestu. Na sliki - posneta je bila včeraj - gradbišče je še zmeraj ograjeno, že čez nekaj dni pa bodo ograjo odstranili in promet bo spet nemoteno tekel - foto Studio Reportage. H ČRPALKE Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL - Trg Municipio 20 AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO - Trg Unita MEDEA ESSO - Most na Birši TR2IC AGIP - Ul. Valentinis 65 MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV Novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Republike 2 KRMIN AGIP - Drevored Ven. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia POLJAN- SREDI-POLJE IP - Ul. III Armata 58 IŠČEMO RAZNAŠALCA PRIMORSKEGA DNEVNIKA za Gorico Vse informacije na upraui Primorskega dnevnika u Gorici, tel. 533382. j| PRIREDITVE KD OTON ZUPANČIČ prireja v sredo, 10. maja (in ne v četrtek, 11. maja) v domu Andreja Budala predavanje prof. Jožeta Pirjevca o italijansko-slovenskih odnosih od leta 1915 do danes. Predavanje bo ob 20.30. SKRD JADRO vabi na društveni sedež v Romja-nu v četrtek 11. maja ob 20.15 na srečanje z g. Magdo Sturman iz Mačkolj (TS), ki bo pokazala zanimive diapozitive s potovanja po Avstraliji. H RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU v Gorici je do 10. maja postavljena razstava slik Bruna Canelle. Ogled od delavnikih med 9. in 13. uro in med prireditvami. □ OBVESTILA PRIHODNJE SREČANJE CICIKLUBA bo v ponedeljek 8. maja, ob 15. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah. ZLATO VERIŽICO so našli 23. aprila na volišču v Doberdobu. Lastnik/lastnica naj se zglasi na anagraf-skem uradu na županstvu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabi člane da se udeležijo 16. spominskega pohoda Steverjan-Gonjače, ki bo jutri, 7. maja, s Startom ob 9.30. Odborniki bodo na mestu Starta zbirali prijave pol ure pred odhodom. PRISPEVKI Ob proslavljanju 25. aprila daruje Nives Leban 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Standreža in 70 tisoč lir za otroški ter mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža. V spomin na teto Kle-lijo darujeta nečaka Pepca in Janko z družinama 100 tisoč lir za SKD Vipava. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Jazbinah daruje Judita Koršič 50 tisoč lir. _____________KINO GORICA VITTORIA 18.00- 20.00- 22.00 »Leon«. Pre- : povedan mladini pod l4j letom. Ozvočenje Dolby ofprpn KULTURNI DOM 20.15-22.00 »Camerieri« CORSO 18.00-20.00-22.00»Sostiene Pereira«' Rež. R. Faenza, I. M. Ma-stroianni in N. Braschi. TRŽIČ COMUNALE 18.00- 20.00- 22.00»L’amore mo' lesto«. R. Mario Martone. lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANO INI, Raštel 65, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich ll7> tel. 711315. -JZBIRA ŽUPANA V GRADIŠČU IN STARANCANU 50-LETNICA OSVOBODITVE Drugi krog volitev v dveh občinah Volilnih upravičencev je okrog 11 tisoč Organizacijski napor uspel Ocene tajništva SKGZ - Poziv na jutrišnji pohod v Brdih Občani Gradišča in tarancana bodo jutri Ponovno šli na volišča, zbrati namreč morajo, v rugem krogu, župana, oziroma županjo. Volil-na preizkušnja zadeva nekaj nad enajst tisoč volilcev in sicer 5.795 v °ocini Gradišče in 5.285 ].,°bčini Starancan. To-lko je namreč vpisanih olilcev v volilne sezna-jOe, oziroma občanov, ki Otajo volilno pravico. 6]ansko pa je pred dve-•i. a tednoma šlo na vo-i!?Ca skoraj dva tisoč vo-.lcov manj. V Gradišču j,6Uransko glasovalo ■'71 volilcev, v Staran-canu pa 4.505. v Gradišču se za me- j>to prvega občana pote-?u)eta Maria Masau Dan, andidatka levosredin-kega zavezništva, ki je v Pjjvem krogu zbrala 27, 1 osotek glasov in pred-aynik sredinske liste Nekdanji demokristjan) lanni Fabris, ki je 23. “Prtla zbral 24, 8 od-® 0tka glasov. V predvi-i eijem roku ni bilo sk-^etijeno nobeno naknad-0 zavezništvo, oziroma °lilna povezava, so t aitl Potrdili na Prefek-ri- Ob upoštevanju re-ttatov prvega kroga °titev je pričakovati ze- te te: gled, sen izid balotaže, ne dru 6 na zma8° enega ali glasi Sega kandidata. Na ovnici v Gradišču bo jj11 Prvem mestu Gianni abris, Maria Masau Dan Tl11? drugem mestu. je določil žreb. , tjolilci v Starancanu ^edo izbirali bodočega ttpana med predstav-Jkom levega centra No-oderottom in kandida-em SL in Ljudske anke Francom Bmssa. V prvem krogu volitev je Nogherotto prejel 48, 8 odsotkov glasov, oziroma 2.202 glasova, Bmssa pa 21, 7 odsotkov, oziroma 980 glasov. Tudi v Starancanu ni bilo po prvem krogu volitev sklenjeno nobeno novo volilno zavezništvo. Na glasovnici bo na prvem mestu kandidat Brussa, na drugem pa Nogherotto. Volišča bodo odprli ob sedmi uri, zaprli pa ob 22. uri. Takoj zatem se bo začelo štetje, oziroma pregledovanje glasovnic. Prvi in neuradni rezultati bodo predvidoma znani že okrog 23. ure, razen seveda, če ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov. Sicer se kaj takega zdi malo verjetno, saj bodo volilci v obeh občinah tokrat prejeli sila enostavno glasovnico, morali bodo namreč izbrati samo enega od dveh kandidatov. Volilci naj se na volišča (enajst volišč v Starancanu-, deset v Gradišču) predstavijo z volilnim potrdilom, ki so ga prejeli že za prvi krog volitev. Ce so potrdilo izgubili ali kako drugače zapravili, je dovolj, da se zglasijo v volilnem uradu na županstvu, kjer so pristojni in vprašajo za duplikat. Zdravstvena ustanova je poskrbela tudi za dežurno zdravniško službo, pooblaščeno za izdajanje potrdil volil-cem, ki za vstop v kabino nujno potrebujejo spremljevalca. Sicer pa se na Prefekturi in v volilnih uradih vseh občin že pripravljajo na novo glasovanje, na referendum, ki bo 11. junija. Pokrajinsko tajništvo SKGZ je v sredo na redni seji obravnavalo in ocenilo enotno manifestacijo ob 50. obletnici osvoboditve, ki je bila 1. maja v Doberdobu. Ob manjših težavah, za katere vedo le neposredni prireditelji, je manifestacija potekala organizacijsko brezhibno in skoraj tako, kot si jo je zamišljalo enotno zastopstvo. Dvajsetminutna zamuda glede na predviden začetek nastopa na odru je bila namenska, saj so razmeščene kontrole na vhodih v vas poročale o novih in novih vrstah avtomobilov, ki so prihajali v Doberdob tudi po 16. uri. Za pripravo scene, ustrezno razporeditev sedišč in storitev, za dobro ozvočenje in predvsem za hitro strežbo na nastopu pevskih zborov, recitatorjev in govornikov gre vsa zasluga članom najrazličnejših društev iz Doberdoba in Jamelj, ki so mo- rali po proslavi seveda tudi pospravljati. Zadovoljstvo izvira tudi iz prisotnosti uglednih gostov, ki predstavljajo zelo različne družbene strukture pri nas in v Sloveniji. Manj uspešne so bile tri vzporedne ponudbe in sicer dve razstavi o uporništvu in Partizanskem dnevniku ter prodaja knjig iz zamejske produkcije zadnjih let. O osnovnem sporočilu zborovanja in številu udeležencev ho govor tudi v naslednjih letih. Skupaj s proslavo v Kulturnem domu tri dni prej, z nekaterimi drugimi pobudami, ki so potekale na Goriškem, in z množičnim tradicionalnim pohodom in kolesarjenjem, ki bosta potekala v Brdih iz Ste-verjana v Gonjače in nazaj, jutri, 7. maja, na kar so vsi množično vabljeni, predstavlja doberdobska manifestacija višek organizacijskega napora v tej pomladi. Likovna in literarna snovanja naših rojakov v Laškem Ustvarjanje naših rojakov v Laškem, pa naj si gre za likovno ali literarno, ali drugo dejavnost, se odvija na obrobju slovenskega prostora in morda je prav v tem vzrok preskromne medijske pozornost. Poskus premagati to odmaknjenost je tudi dogodek, ki ga napovedujejo ob koncu prihodnjega tedna v Gorici. V Kulturnem domu se bosta namreč skupaj predstavila dva ustvarjalca iz Laškega, slikar Oskar Beccia in pesnica Liljana Vižintin. V petek, 12. maja, ob 18.30 bodo v galeriji Kulturnega doma odprli samostojno razstavo del slikarja Oskarja Beccie iz Ronk. Ob tej priložnosti pa bodo v Kulturnem domu predstavili tudi trojezično zbirko poezij “Ecafom-bre” Liljane Vižintin ravno tako iz Ronk. Poezije so pisane v slovenskem, italijanskem in v španskem jeziku. Kulturni večer prirejata Upravni odbor Kulturnega doma ter Kulturno rekreacijsko društvo Jadro iz Ronk, ki pravkar pripravlja tudi novo številko istoimenskega glasila. Razstava slikarja Oskarja Beccie bo odprta do 31. maja po naslednjem urniku: od 9. do 13. (ob delavnikih) ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Film in šola V Pordenonu bo jutri ob 10. uri nagrajevanje v okviru natečaja "Film in šola”, pod pokroviteljstvom tajnice Sveta Evrope C.Lalumiere. Pobudo je uresničil Kulturni center iz Pordenona, gmotno podprl Konzorcij ljudskih bank v FJK. Pri pobudi je sodelovalo okrog 2500 učencev in okrog 200 uciteljevitalijanskih, avstrijskih in slovenskih šol. NOVICE Danes zadnji koncert združenja AGIMUS v tej sezoni Glasbeno združenje AGIMUS prireja danes ob 17. uri v dvorani Pokrajinskega muzeja na gradu, zadnji koncert v tej sezoni. Nastopil bo pianist Massimo Gabellone. Izvajal bo skladbe Debussyja in Brahmsa. Združenje bo obnovilo dejavnost konec oktobra, ko bo 28. oktobra koncert sopranistke Ondine Altran in pianistke Sabine Arni. VZPI/ANPI vabi na udeležbo na pohodu Števerjan - Gonjače Člani goriške sekcije VZPI/ANPI se bodo udeležili jutrišnjega 16. Spominskega pohoda med Steverja-nom in Gonjačami, ki ga prirejajo KD Briški grič, Krajevna skupnost Kojsko, ZSSDI, Športna zveza iz Nove Gorice in borčevske organizacije. VZPI/ANPI ob tem opozarja na težak krvni davek, ki ga je šte-verjanska skupnost plačala v boju proti nacifašiz-mu - 48 padlih v vrstah odporniškega gibanja, 13 civilnih žrtev, 11 padlih vojakov. VZPI/ANPI poziva k množični udeležbi na jutrišnji manifestaciji. Start bo, kakor znano, ob 9.30, s Trga Svobode. V Gradišču drago srečanje v okvira tečaja grafike V občinski sejni dvorani v Gradišču bo danes (ob 15.30) drugo srečanje o postopku za izdelavo jedkanic. Tokrat bo srečanje vodil Giuseppe Zigai-na, odličen in preko meja naše dežele znan grafik. Govoril bo o izkušnjah na specifičnem področju slikarstva. Kakor znano in kakor smo že poročali, se v Gradišču odvija tečaj grafičnega oblikovanja, ki predvideva tudi niz štirih srečanj z umetniki. Jutri slovesnost ob dnevu delovnih invalidov Tudi v Gorici bodo jutri obeležili Dan delovnih invalidov. Slovesnost se bo pričela ob 9. uri z mašo v stolnici, zatem pa se bo dogajanje preselilo v pokrajinsko sejno dvorano. Manjša slovesnost je bila v četrtek, 4. t.m. v ladjedelnici v Tržiču. Status težkega delovnega invalida je v lanskem letu pridobilo štirinajst občanov z Goriškega. V Romansu ”Arte come... ” V kulturnem centru v Romansu (ul. Roma) bodo danes ob 17. uri odprli zanimivo in pomembno razstavo dvanajstih likovnikov iz Veneta, Lombardije, Piemonta, pa tudi iz Hrvaške. Razstava bo na ogled do 4. junija. V prihodnjih dneh se bo v kulturnem centru zvrstilo več pomembnih dogodkov. Pobudo "Arte come...” so v Romansu pripravih lani prvič in je doživela lep sprejem, odtod odločitev za nadaljevanje izkušnje. KD BRIŠKI GRIČ vabi na PLESNI VEČER ZA MLADE Danes, od 20.30 dalje na prireditvenem prostoru pri županstvu v Steverjanu. Za glasbo bo poskrbel Studio DJ 109 Netvvork Tour 95 --__GQSTITELJ SREČANJA SO BILE SLOVENSKE SOLE V GORICI Prijateljsko in športno srečanje dijakov slovenskih in italijanskih šol iz Gorice, Trsta in drugih krajev i Gorici je včeraj po-alo 23. dijaško obmej-q° sJeCanje Primorske, ostile so ga slovenske je srednje šole v Gori-■ Več sto dijakov iz Go-Buf i*n Trsta ter iz dru-krajev na Primor-it tudi dijakov šol z a Banskim učnim je-om, se je pomerilo v dr^L1 sPortnih in 1 žabruh igrah, priredi-Sr lterarno in likovno srecaiv6’ na P0S0V0m " anju so se zbrali tudi avnatelji na DOSP-u so-e;a)ocih zavodov. dr e.^na športnih in nr/1®. dogodkov se je d.-.Vliala v šolskem sre-q Iu v Puccinijevi ulici. djja^toSniein srečanju rm s^cer poročamo srečati' (Z VCeraiSniega Rb anja - Foto Studio KePortage). V CERKVI NA TRAVNIKU Ciklus koncertov cerkvene glasbe Prvi koncert bo že drevi Pevski zbor sv. Ignacija prireja v maju ciklus treh koncertov cerkvene glasbe. Vsi trije glasbeni dogodki se bodo odvijali v cerkvi na Travniku, kjer omenjeni zbor tudi skrbi za spremljanje bogoslužja. Prvi koncert bo na sporedu že danes, ob 20.30, ko bosta ob orgelski spremljavi nastopili sopranistka Enza Pecora-ri in m'zzosopranistka Romina Basso. Na orgle bo igral Lucio Comella-to, župnik v cerkvi na Travniku. Na sporedu bodo skladbe Stanka Je-ricija, V. Toniuttija in W. A. Mozarta. Drugi koncert bo na sporedu čez teden dni, v soboto, 13. maja, prav tako ob 20.30, izvajali pa ga bodo člani komornega ansambla goriške glasbene šole. Izvajali bodo dela Bacha, Haydna in Mozarta. Tretji koncert bo v soboto, 20. maja, izvajali pa ga bodo člani Orche-stra Cappella Carinthia iz Beljaka, zbor sv. Ignacija pod vodstvom Stanka Jericija, ob orgelski spremljavi Lucia Co-mellata. Kot solistki bosta spet nastopili Enza Pecorari in Romina Basso. Celotno izvajanje pa bo vodil Hans Scham-berger. Na sporedu bodo skladbe Stanka Jericija, Mozarta, Bacha in Hayd-ba. S ciklusom treh koncertov cerkvene glasbe, pevski zbor sv. Ignacija nadaljuje pred leti začeto tradicijo kakovostnih glasbenih prireditev. NAVODILO Vinograde na Krasu je že treba žveplati Opazovalnica za bolezni rastlin je te dni objavila svoje sporočilo-navodilo glede škropljenja vinske trte na kraškem območju. Zaenkrat ni neposredne nevarnosti za nastanek glivičnih bolezni, kljub temu pa priporočajo, naj vinogradniki že žveplajo poganjke. Doza, ki jo priporočajo je 15 do 20 kilogramov za hektar (če se uporablja žveplo v prahu). Ce se uporablja v vodi topljiv preparat, je treba upoštevati najvišjo priporočeno dozo. Za podrobnejša pojasnila se vinogradniki lahko obrnejo do Opazovalnice (tel. 0481 -386383), oziroma do sedeža Konzorcija za zaščito kraških vin (040 - 200761). DOSP V GORICI Sobota, 6. maja 1995 23. DIJAŠKO OBMEJNO SREČANJE PRIMORSKE V GORICI - »EVROŠOLA« VIŠJEŠOLCEV DOSP priložnost stika, ki pa ne sme biti muha enodnevnica Tudi 23. Dijaško obmejno srečanje Primorske ali na kratko in bolje poznano DOSP je mimo. Goriški slovenski šolski center s pomočjo bližnjega zavoda Galilei ter telovadnic 01ympie in Kulturnega doma je preizkušnjo prestal več kot dobro. Na šolske objekte se je od 9. ure zgrnilo nekaj sto tekmovalcev s svojimi spremljevalci. Medtem ko so se mnogi že podili po igriščih, pa so v zbornici. klasičnega liceja Primož Trubar na svoj račun prišli tudi ravnatelji, ki so sklenili, da se bodo primorski dijaki naslednjič srečali v Piranu. Bistvo in perspektive srečanja je zelo dobro strnil ravnatelj goriškega klasičnega liceja Milko Rener v svojem sklepnem govoru, v katerem ni manjkala pohvala idealnim vremenskim razmeram. Ugotovil je, da se tradicija DOSP-a vse bolj utrjuje, skoraj četrt stoletja tekmovanj je zavidljiv dosežek, toda treba jo je še negovati. Tu ni mislil samo na včerajšnje srečanje, pač pa nasploh na stike med šolami, ki so še vedno preveč formalni. S tem se vsekakor strinjamo, saj je prisotnost italijanskih šol v Italiji vsakič milo rečeno pomanjkljiva. Ne glede na to mislimo, da je bilo v triindvajsetih letih storjenih kar nekaj korakov naprej, vsaj sodeč po tem, kar sta v biltenu, ki je izšel takoj po zaključku tekmovanj, zapisala Majda Sfiligoj, ravnateljica pedagoškega liceja »Gregorčič« in prof. Aldo Rupel. V osemdesetih letih se je slovenski kolega prof. Sfiligojeve čudil, kako lepo govori slovensko. Se dlje nazaj v zgodovino je posegel prof. Rupel. Spomnil se je prve izvedbe DOSP-a. V Tolminu so se srečali dijaki iz Kopra, Ilirske Bistrice, Postojne, Sežane, Ajdovščine, Nove Gorice in tudi iz Gorice ter Trsta, čeprav so zadnjima dvema šolske oblasti hotele onemogočiti udeležbo. »Toda birokracija jih ni ustavila. Enotni kulturni prostor in odprta meja ne moreta in ne smeta biti le dobrodošli frazi na uradnih zdravicah ali tiskovnih poročilih.« Do besede so prišli tudi predstavniki posameznih slovenskih goriških višjih šol, ki so vsak po svoje izrazili zadovoljstvo nad uspehom srečanja, nadebudni klasik pa je v DOSP-u videl pot sožitja med narodi, skratka, po komaj arhivirani »Evrošoli« še en jasen znak, kako se mladi bolj malo menijo na meje in sovraštva, ki izhajajo še iz časov, ko še niso prišli na svet. Prav dijaki so bili neomejeni protagonisti dogajanja na »odru« in za kulisami. Tudi organizacija je namreč večinoma slonela na mlajših ramenih. Sodniki, zapisnikarji, le tu pa tam je priskočila na pomoč kaka bolj izkušena roka: prisotnost profesorjev in ravnateljev je bila zelo diskretna. In vseeno je vse potekalo brez zastojev. Kar precej jih je, ali ne? Iz vseh krajev Primorske se jih v Gorici je nabralo okoli štiristo (Foto Križmančič) Tižačani dobri... Goričani še boljši Računalnik, simbol res brezhibnega organizacijskega stroja (Foto Križmančič) Prvenstveni cilj DOSP-a naj ne bi bila zgolj tekmovalna plat, toda po vnemi, ki so jo nastopajoči pokazali na igrišču, bi lahko sodili, da jih v Gorico niso gnala ravno De Coubertinova načela. Važno je sodelovati? Ne hvala, bi rekli sežanski košarkarji, ki so se kot tudi Postojna in skupna tržaška ekipa brez težav prebili v finalni troboj. Tu so dijaki šole Kosovel res pokazali zobe, po podaljšku premagali Postojno, čeprav so na koncu zaradi osebnih napak ostah le v treh, v finalu pa so se žilavo in še bolj upirali Tržačanom. Končna zmaga se je istemu predstavništvu nasmehnila tudi pri odbojki. Tu so Tržačanke pričakovano zmagale »z levo roko«, zato pa je polfinale med Koprom in Gorico doživel celo ponovitev. Vse se je zapletlo pri zaključnih udarcih, ko so Goričanke kot prve dosegle sedemnajstim (do tu naj bi se igralo po pravilniku), Koprčanke pa so zmagale na razliko. Vdrugič so bile domačinke boljše, zato pa gre Kopru nagrada za »najlepšo« ekipo. Namizni tenis so organizatorji potisnili v kletne prostore šole Galilei, vsega pa je bilo konec prekmalu: med fanti je bil najboljši gimnazijec iz Kopra, med dekleti pa je Novogo- DOSP, kaj pa je to? Le redki »zadeli Je bilo več fantov ali deklet? Kaj pravzaprav pomeni kratica DOSP? Večina nastopajočih nam ni znala odgovoriti na to »hudobno« vprašanje. Daje »d« v zvezi z dijaki in »s« s srečanjem niso imeli dvomov, »o« pa je bila večkrat kaka ne bolje pojasnjena organizacija, »p« pa je nekajkrat pomenila prijatelja. Kar nekaj zanimivih vložkov smo zabeležili pri košarki, začenši s finalom, ko jo je sodnik skoraj skupil pred razjarjenimi Sežanci, katerim so nekateri pritegnili z ugotovitvijo, da delitelji pravice ne dopuščajo moške igre. Prav sodniki so opravili pravi »tour de force«, ob vsaki prekinitvi pa so se nekateri zatekli k odrešujočemu kisiku... iz cigarete. Najbojši košarkarji so menda bili Po-stonjčani, ki pa so popoldne igrali močno okrnjeni, ker se je trem pravim nebotičnikom mudilo na (še) kakovostnejši turnir. »Je več deklet ali fantov?«, tako se je spraševala skupina slednjih. Mnenja so bila deljena, v prakso pa ni posegel nihče, čeprav je bilo ozračje Se kako spomladansko. Vsaj delno na svoj račun pa je prišla gruča deklet, ki si je iz vseh mogočih zornih kotov ogledovala in pozitivno ocenjevala sežanskega košarkarja (že spet oni!) s številko 10 na ramenih. Orijentacijski pohod po goriških ulicah je lahko bil turističnega ali tekmovalnega značaja. Eni so tekli, drugi hodili, tretji pa šele na cilju vprašali: »Smo morali teči ali hoditi?« Toda vse se je dobro izteklo. Pri izviru Soče še niso prestregli nikogar, kljub temu, da so morali udeleženci med drugim določiti smer Sabotina (»ki ga spoznaš po napisu Naš Tito«) pa tudi na... graničarje ni nihče naletel. ričanka Halasova premagala Tržačanko Katjo Milič. Udeleženci orijentacijsk^ ga pohoda so bili razdeljen1 v dve kategoriji. »Domači«' torej poznavalci mesta so imeli penalizacijo desetih minut, slednjič pa le zmaga-li. Nekaj nalog je bilo res ž®' nimivih. Ali veste, kdaj je bil ustanovjen Goriški Sokol? Ce ne, potem telefo-nirajte na številko 33029-Žal večina ni bila najbolje (•] podkovana v zgodovini, saj ni vedela, da bo Gorica le® 2001 praznovala tisočletni’ co svojega prvega pisanega zapisa. Nič manjše ni bilo zaiti' manje za kulturno polovico programa. V likovnem na-tečaju je zmago zabeležila Raffaella Petronio s pedagoškega liceja Slomšek iz Trsta, katere izdelek je bil tako kompozicijsko kot tehnično enostaven, a zato teti1 bolj prepričljiv. Druga je bil3 Uršula Obreza iz Kopi3, tretja pa tretješolka goriskeg3 Gregorčiča Katja Bandelh-Literarna natečaja v slovenščini in italijanščini s® vse zadovoljila. Tematika j3 bila prosta, komisija pa je i2' delke ocenila kot zelo zanimive. Med Slovenci je bi® najboljša postojnslca »pesnica« Olga Novak, Erika Gr®" goric pa je navdih za »R6-snico«, ki ji je prinesla drogo mesto, iskala pri samei® Cankarju. Prav tako poezij3 je prvo mesto prinesi3 Katjuši Stepančič, ki pa je verze zlila v italijanščino-Najlepši video je pripravi* pedagoški licej Gregorčič, h1 sicer dokumentarec o Lan-darski jami. Tržaški »St®' fan« je bil dragi z dokumentarcem o površju in p0®( zemlju Krasa, kaj več pa ®* si zaslužilo prepletanje realnosti in sanj srednje šole ® Postojne. Na skupni lestvici sm® »zmagovalni oder« monopolizirali zamejci: prvi je h3 goriški Gregorčič, drugi i® tretji pa tržaška Stefan ozir®" ma Slomšek. fARCO FINE CHEMICALS 552 «4132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 IEl~ 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA* COSMeiCS ITALV Sobota, 6. maja 1995 -FARCO. FINE CHEMICALS 34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA® COSMETICS ITALV BANKE / REDNI IN IZREDNI OBČNI ZBOR TRŽAŠKE KREDITNE BANKE Delničarji odobrili poslovni obračun in zvišanje glavnice Glavnica se bo v kratkem povišala na 90, premoženje pa na 140 milijard TRST - Globoka kriza, _ . I6 lani zajela ves itali-la®ski bančni sistem, se ni izognila niti slovenskih denarnih zavodov. a nami je leto velikih 6žav in tudi premikov v ^ajevnem baCništvu, ki prinesh veliko novosti, al predvsem negativnih, ^ni za slovenske zavode, tem je včeraj tekla bese-a na občnem zboru del-jnCarjev Tržaške kreditne ^a^e, ki se je znašla' na Poniembnem razpotju in t^ati na začetku nove razpne faze. Prvi del zasedanja je bil Posvečen skoraj 4 ure Rajajočemu in torej res lzCrPnemu rednemu obc-ernu zboru, na katerem ?° delničarji (navzočih je do i34i zastopanih pa 41 z dvema samima na-sProtujocima glasovoma odobrili poslovni obračun n Predlog o kritju poslov-e izgube. Na kratko naj apišemo, da je banka la-1 Ustvarila skupni prodat v vrednosti 1.185 mi-Pard lir, da so ji klienti Upali 624 milijard in da je posodila 563 mi-Pard ijr p0 razvredno-6nju tveganih kreditov in špitalskih udeležb se je Tanča zaključila s 5,7 , jlijarde lir primanj-Jaja, medtem ko je red-0 poslovanje obrodilo Prioližno 17 milijard lir ruto presežka. Poslovna J-guba, katere delničarji -rzjemo enega samega le-a tik po ustanovitvi ban- ke - niso bili vajeni, je povsem razumljivo sprožila živahno razpravo, za katero pa moramo podčrtati, da je bila izredno omikana, umirjena in predvsem zelo iskrena. Iz posegov lahko izluščimo dve temeljni usmeritvi delničarjev, ki pa jim je skupna izredna skrb za usodo banke tako v gospodarskem kot v narodnem smislu. Tako so nekateri, kot npr. Vanja Lokar in Miran Kmet, zastopali stališče, da banka v zadnjih letih ni bila smotrno gospodarsko vo-dpna in da jo to sili v »tuje naročje«, v katerem tve- ga, da izgubi svojo narodno identiteto. Drugo, prevladujoče stališče pa so zastopali tisti razpravljale! (kot npr. Darij-Cupin, Mitja Vavpetič, Boris Siega, Marino Košuta itd.), ki so opozorili, da gre velik del krivde za položaj, v katerem se je banka znašla, pripisati objektivnim neugodnim okoliščinam, ki se jim je pridružil še (nekoliko manj »objektiven«) politični pritisk na slovenske denarne zavode. Predsednik upravnega sveta Egon Kraus in generalni direktor Vito Svetina sta odgovorila na vsa, tudi najbolj kočljiva vprašanja razpravljalcev in v imenu upravnih organov prevzela krivdo za morebitno »preradodarno« podeljevanje kreditov, ki so bili v preveliki meri skoncentrirani na posamezne pravne ali fizične os*ebe. Toda pri tem je imela svoje prste vmes predvsem globoka recesija, ki je marsikatero zavodovo stranko spravila v škripce, Čeprav seveda nikjer ni reCeno, da trenutno visečih terjatev ne bo mogoče v celoti ali delno realizirati. Centralna banka ima paC svoje kriterije za ocenjevanje teh terjatev, ki so veliko strožji od tistih, ki so jih uporabljali upravitelji TKB, ki svoje stranke in njihove ekonomske zmogljivosti seveda veliko bolje poznajo. Rednemu je sledil še izredni občni zbor v navzočnosti notarja, na katerem so delničarji odobrili statutarne spremembe in povišanje glavnice na 90 milijard lir. S temi- so odprli vrata novemu delniškemu partnerju, zavodu Banca Popolare di Brescia, in tudi novemu poglavju v svojem nadaljnjem razvoju. O tem pa bomo še poročali. Vlasta Bernard Trenutek s sinočnjega občnega zbora delničarjev Tržaške kreditne banke na Pomorski postaji (Foto KROMA) Izvleček iz poročila upravnega sveta Kljub velikim prizadevanjem, da bi Poslovanje zavoda raslo s stopnjo iz Zadnjih let, ko so se bilančne postavke nezadržno vzpenjale, se je tudi TKB Znasla v podobnem položaju kot številne italijanske banke, ki so lansko po-S avno leto zaključile z izgubo. Poleg 2)eirmo poslabšanih splošnih pogojev Poslovanja, o katerih smo na tej strani dnevnika že ničkolikokrat poročali, so lani stopnjevali tudi patološki pojavi, I sicer vedno spremljajo kreditno Te)avnost bank. Slovenska banka pa se je povrhu znašla tudi v dokaj nenak-°njenem položaju v lastni hiši. Kar uvakrat je namreč imela »na obisku« naspektorje, prvič funkcionarje italijan-skega urada za valutno menjavo UIC, Šngic pa inšpektorje osrednje Banke nalije. Prvi pregled je bil namenjen devizne-fnu in zunanjetrgovinskemu poslovanju anke in se posebno upoštevanju do-ocil o preprečevanju reciklaže denarja, 'Tkljucil pa se je pozitivno brez ugoto-vitve prekrškov. Inšpekcija centralne Šnke pa je zajela vse poslovanje TKB ln se končala z ugotovitvijo, da je bil yazvoj zavoda v zadnjih letih zelo hiter II da se banka zanj ni dovolj okrepila v organizacijskem in premoženjskem smi- u> Čeprav je do določene okrepitve prišlo. Ker je banka na krajevnem finančnem trgu, torej med tradicionalnimi delničarji že izkoristila možnosti za pridobivanje novih kapitalskih sredstev in ker sama ni neposredno prisotna na trgu kapitala, ji je emisijski zavod svetoval, naj si poišče zunanje delniške partnerje. TKB je upoštevala ta nasvef in se odločila za kozak, o katerem je tekla beseda že na lanskem občnem zboru, ko je bila ugotovljena potreba po tesnejšem sodelovanju z drugimi bančnimi zavodi. Med bankami, ki so izazi-le pripravljenost na pogajanja o morebitnem vstopu v delniško strukturo slovenske banke, se je zavod odločil za take patnerje, ki naj bi dopolnjevali in torej povečali njegov razvojni potencial, hkati pa s svojo uspešnostjo nudili banki izkušnje pri vodenju in pomoč za preseganje krize rasti. Pri izbiri je bil prav tako pomemben pogoj, da TKB ohrani svoje osnovne značilnosti in seveda samostojnost, in tako je bila smer jasna. Vodila je v Brescio, kajti izbira je padla na tamkajšnji zavod Banca Popolare, s katerim je naša banke že več let poslovno sodelovala, njun sporazum pa predvideva še tretjega partnerja, frankfurtsko banko LHB, katere pristop naj bi formalizirali v naslednjih mesecih. Poslovni obračun po strožjih kriterijih kot v preteklosti V poročilu upravnega sveta Tržaške kreditne banke o poslovanju v lanskem letu je zapisano, da je previdnostno vrednotenje kreditnega tveganja, kateremu je bila banka izpostavljena v veliko večji meri kot v preteklosti, privedlo do izgube v znesku 5,763 milijarde lir. Nadzorni odbor je v svojem poročilu potrdil, da je poslovni rezultat sicer negativen, vendar je hkrati tudi realen, ker upošteva razvrednotenje rizičnih situacij v poslovanju banke. Viseče terjatve, torej tiste, ki jih ima banka do ne-solventnih strank, so namreč odpisali iz gospodarskega računa za vrednost 21,6 milijarde lir. Za te terjatve je banka določila izgube, ki jih predvideva, in jih odpisala delno z uporabo sredstev iz skladov za terjatvene rizike, delno pa z obremenitvijo poslovnega rezultata. Pri tem je treba upoštevati, kot je opozoril tudi nadzorni odbor, da so bile viseče terjatve vpisane v bilanco ne glede na jamstva, ki seveda obstajajo, kot tudi brez upoštevanja možnosti vrnitve, ki prav tako obstaja. Na dlani je torej, da so bila za sestavo lanske bilance po navodilih centralne banke upoštevana veliko strožja merila, o čemer govori tudi podatek, da se je redno poslovanje banke končalo s presežkom v vrednosti približno 17 milijard lir. Veliko so k negativnemu rezultatu prispevala tudi neugodna medvalutna gibanja, prišteti pa je treba tudi breme, ki ga predstavlja za banko gradnja novega sedeža. In končno je svoje zahtevalo tudi ansko zvišanje glavnice od 35 na 50 milijard lir, ki ga je banka izvedla s pomočjo svojih delničarjev in tudi z lastnimi sredstvi. PON TOR SRE ČET PET 1681,3 1666,7 1664/1 1661)3 1638)8 1216,1 1238,8 12106 i2C Utrujeni liri je maj vdihnil novo življenje MILAN - Prvi majski teden se je za liro iztekel v resnično rožnatih tonih. Od tistega »črnega petka«, 17. marca, je italijanska deviza do včeraj pridobila kar 7,3 odstotka do dolarja, 6,2 odstotka do marke in nekaj več kot 5 odstotkov do ekuja in do švicarskega franka. Sicer pa je se je v poldrugem mesecu okrepila tudi do vseh ostalih bankovecev na tečajnici Banke Italije. Marka je tako vCeraj po dolgem času končno spet zdrsnila pod 1.200 lir (na 1.194), dolar pa je v primerjavi s Četrtkovim tečajem izgubil kar 23 lir in pristal pri 1.638 lirah. Italijanskemu bankovcu očitno zelo koristi nekoliko bolj umirjeno politično ozračje, odločilnega pomena pa je zaupanje, da bo Dini uspešno zaključil pogajanja za reformo pokojninskega sistema. O tem pričajo tudi novice z glavnih mednarodnih trgov, kjer se je lira vCeraj prav tako občutno okrepila. V Frankfurtu je tako marka padla na 1.193,7 lire, potem ko je v Četrtek veljala 1.213, 4 lire, medtem ko je na Wall Streetu nemški bankovec začel menjalni dan s 1.196,5 lire, potem ko je ob četrtkovem zaptrju trga veljal 1.206 lir. Zelo pozitiven je bil tudi včerajšnji dan za pogodbe future na BTP, ki so jih tako kot druge obligacijske trge poživili (sicer nepotrjeni) glasovi o znižanju obrestnih stopenj v Združenih državah Amerike. Zelo intenzivni so bili tudi posli, tako v Londonu kot v Milanu, kjer so jih našteli kar 13 tisoč. V zvezi s pogajanji za pokojninsko reformo pa vlada na trgu precejšnja previdnost, Čeprav je čutiti upanje, da se bodo ugodno iztekli. V tem primeru, pravijo posredniki, bi se tudi v Italiji ustvarili pogoji za znižanje obrestnih mer. Za razliko od denarnega, pa je milanski borzni trg včeraj popustil. Kot kaže, so nad zaupanjem tokrat prevalade negotovosti glede pogajanj o pokojninah, zato se je marikdo odločil, da bo s posli raje počakal do začetka prihodnjega tedna, ko bi moral biri položaj na tem področju vsaj bolj jasen, Ce že ne povsem rešen. Prvi del borznega sestanka je kazal na rahlo popuščanje kazalcev, ki se je nato v popoldanskem delu nekoliko pospešilo. Zadnji Mibtel se je znižal za 0,87, medtem ko je Mib pridobil 0,1 odstotka. Vrednost poslov je dosegla kar solidno številko 813 milijard lir. Po mnenju posrednikov ne gre za preobrat v pozitivnem gibanju zadnjih dni, temveč samo za začasni premor. ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana 2- krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana 3- krat tedensko Informacije in rezervacije: ADRIA AIRWAYS. Ljubljana, KuzmiCeva 7, •tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, .tel. 061/313-312 ADRIA AIRWAYS, Maribor. Cankarjeva 3,. tel. 062/27-038,26-155 .ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45,. tel. 066/38-458,38-512 VOLITVE / IZBIRA MED LEVIM CENTROM IN DESNICO BENEČIJA / PO UPRAVNIH VOLITVAH V nedeljo v naši deželi dingi krog volitev Izvolili bodo župane tudi v Čedadu, Gradišču in Starancanu NEDELJSKI DRUGI KROG VOLITEV V FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI PORDENON VIDEM Pokrajina levi center: 34,4% Alberto Rossi desni pol: 30,8% Aldo Boscrii Občina desni pol: 42,4% Silvana Olivotto levi center: 27,7% Enzo Barazza Pokrajina desni pol: 38,3% Giorgio Vemer levi center: 28,7% Giovanni Pelizzo ČEDAD Občina levi center: 25,5% Giuseppe Pascolini desni pol: 24,9% Giuseppe Bernardi Občina levi center: 48,9% Giorgio Nogherotto desni pol: 21,8% Franco Brussa V nedeljo bo tudi v Furlaniji - Julijski krajini drugi krog volitev: glasovali bodo za predsednika pokrajinskih uprav v Vidmu in Pordenonu, ter za župane številnih občin, med katerimi so najpomembnejše Čedad, Gradišče in Starancan. Navajamo tudi primer malega kraja Forgaria del Friuli, kjer sta oba županska kandidata prejela točno isto število glasov. Novoizvoljeni občinski sveti Občinski svet v Grmeku se je pod vodstvom župana Canalaza že sestal - V torek seja v Špetru GRMEK - Občina Grmek je bila "najhitrejša” v sklicu prvega občinskega sveta po upravnih volitvah 23. aprila, ki so za Nadiške in Terske doline in Rezijo pomenile zgodovinski premik glasov v smeri levega centra. Podrobna analiza volitev (objavili jo bomo v naslednjih dneh) kaže, da je glas v Benečiji bolj prepričljivo odražal vsedržavni trend. Določena primerjava med letošnjimi pokrajinskimi volitvami in lanskimi parlamentarnimi kaze, da je znotraj levega centra napredovala predvsem DSL, ki je prav v Grmeku postala najmočnejša stranka. Na prvi seji je župan Lucio Paolo Canalaz, ki je izraz napredne liste "Za Garmak”, prebral glavne smernice programa, ki je posebej pozoren do vprašanj zaposlitve in kmetijskega razvoja. Zupan Canalaz je posebej izpostavil vlogo kulture v tej majhni občini in podčrtal enakovredno vlogo, ki jo bo občinska uprava izkazovala tako slovenskim kot italijanskim organizacijam, ki si prizadevajo za vrednotenje krajevne identitete. Na seji v Grmeku so izvolili tudi dva odbornika. To sta Alda Crucil, ki bo imela tudi funkcijo podžupanje, in Fabio Bonini. Načelnik večinske liste bo Beppino Crainich, manjšinske pa Vanni Rossi. V torek, 9. maja, pa se bo sestal občinski svet v S p etru. Na njem bo župan Fir mino Marinič orisal programske smernice nove večine ter predlagal imena odbornikov. V zvezi s prepričljivim uspehom napredne liste v Spetru, je župan Firmino Marinič izdal tiskovno sporočilo, v katerem se zahvaljuje občanom za zaupanje, ki so ga izkazali napredni listi. Tolikšna podpora, piše v sporočilu za javnost, kaže, da velika večina občanov podpira dosedanje izbire špetr-ske napredne liste, ki je prva stopila na pot gospodarskega razvoja, valorizacije slovenske stvarnosti in ustvarjanja dobrososedskih odnosov z bližnjo Slovenijo. Rudi PavšiC VIDEM / OB OBLETNICI VRSTA MANIFESTACIJ 19 let po potresu VIDEM - Danes mineva devetnajst let od potresa, ki je močno prizadel velik del Furlanije. Na današnji dan je zato predvidena vrsta manifestacij v spomin na številne žrtve in tudi v spomin na veliko popotresno izkušnjo; skoraj v vseh prizadetih občinah se bodo potresa spomnili z mašami, s civilnimi obredi na pokopališčih in pred obeležji in spomeniki, ki spominjajo na dramatični 6. maj, ki je globoko prizadel to področje in njegovo prihodnost. V Huminu, ki je nekakšno glavno mesto potresa, bo drevi v stolnici svečana maša, nakar bodo udeleženci v sprevodu krenili na pokopališče, kjer bodo položili venec, dopoldne pa se bodo obletnice potresa spomnili v tekstilni tovarni in v kasarni Goi. Svečana maša bo drevi tudi v Bui, v Pušji vasi pa bo drevi koncert polifoničnega zbora iz Rude. Na sporedu je torej vrsta večjih in manjših manifestacij, na katerih bodo razmišljali -tako poudarja deželni odbornik za obnovo in za krajevne uprave Oscarre Lepre- o dolgotrajnem in težavnem delu, ki so ga odgovorni opravili za preporod prizadetih vasi. Obnova prizadetega področja pa se vsekakor bliža koncu; dne 1. marca je bilo v začasnih montažnih hišicah v raznih občinah se 61 družin, ki imajo po zakonu pravico, da se jim nudijo primerna stanovanja; bilo pa jih tudi 140, ki te pravice nimajo, ker so jih občinske uprave po potresu zasilno vselile v začasna bivališča; to se je v največji meri zgodilo v občinah Cente, Rezije, Mužca in Čedada. Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji 91. Associazione Nazionale Granatieri di Sarde-gna, Associazione nazionale Paracadutisti cTItalia, Associazione Insegnanti Italiani del Friuli-Venezia Giulia, Associazione Nazionale Famiglie di Caduti e Dispersi in Guer-ra, Federazione Maestri del Lavoro dltalia, Unione Circoli Culturali Triestini, Istituto Nazionale per la Storia del Giornalismo, Fondazione per il Benessere e la difesa di Trieste e del Carso, Circolo Dahnato »Jade-ra«, Movimento Donne Trieste, Associazione Famiglia Scuola, Compagnia Volontari Giuliani e Dalmati, Associazione Guardia Civica, Ente Incremento Studi Educativi, Associazione Nazionale Reduci di Prigio-nia, Unione Nazionale Italiana Reduci di Russia, Famegia Bugese, Fameia Capodi-striana, Famiglia Fiannonese, Famiglia di Grisignana, Famiglia di Isola, Famiglia Montonese, Famea Orserese, Famiglia Pira-nesa, Famiglia Pisinota, Famiglia Polesana, Famiglia Portolana, Famea Ruvignisa, Famiglia Umaghese, Famiglia di Verteneglio, Centro Culturale Gian Rinaldo Carli, Asso-ciažione Europea aegli insegnanti. Opera Figli del Popolo, Repubblica dei Ragazzi, Centro Italiano Femminile, Associazione Stella Alpina, Circolo Arupinum, Societa Pugilistica Triestina, Istituto Karate Do Sho-tokan, Villa Geiringer Primary School, Sci Accademico Italiano; La Federazione Gri-gioverde predstavlja: Nastro Azzurro, Famiglie Caduti e Mutilati, Aeronautica, Volontari Giuliani, Alpini,. Arditi, Artiglieri, Au-tieri, Aviatori, Bersaglieri, Carabinieri, Car-risti, Cavaleggeri, Fanti, Finanzieri, Genieri, Granatieri, Marinai, Paracadutisti, Ragazzi del ’99, Reduci d’Affica, Commissariato Mi-litare, Ufficiali Aeronautica, Ufficiali dal Servizio Attivo, Arma Milizia, SottoufEciali Aeronautica, Sottoufficiali Esercito, Reduci di Russia, Combattenti R.S.I., Guardia Civica di Trieste. Uradno skupino »Odbora za obrambo italijanske istovetnosti Trsta« pred »slovensko nevarnostjo« so sestavljala polvojaška združenja vseh rodov italijanske vojske. Začetno svarilo tega zapisa, po katerem mora biti pristop do naše preteklosti spoštljiv in odpustljiv, nenapadalen do naših zmot, pomanjkljivosti in slabosti, je prav gotovo utemeljeno, kajti spopadli smo se z raznoro-dovalno silo, ki je bila zares močnejša od nas. Ni bilo lahko kljubovati pritisku vseh pol-vojaških rodov italijanske vojske, ki jih je »Odbor za obrambo italijanske istovetnosti mesta Trst« postrojil proti nam. V tem postrojenju so nastopili domala vsi pol vojaški rodovi italijanske vojske, od mornarjev do padalcev. Mobilizirali so celo afriške veterane (»reduci d’Africa«), prekaljene v kolonialnem zatiranju, v genocidnih akcijah proti tamkajšnjim narodom. Celo Mussolinijevi salojski »bojevniki« (Combattenti R.S.I.«) so se priključili tej protislovenski roboti. Takega pogromaštva si ni mogoče niti zamisliti v današnji Evropi. Tržaški Slovenci pa smo tudi to doživeli. Italijanska manjšina v Republiki Sloveniji ni doživela takega »ognjenega krsta«, saj se niso slovenske paravojaške organizacije nikdar zgrnile proti njej. Nasprotno: slovenska oblast je dosledno zagotavljala spoštovanje jezikovnih pravic italijanske manjšine. Takih in podobnih zgodb je nešteto. Pravzaprav smo zamejski Slpvenci živeli v senci stalnih napadov. Poleg paravojaških formacij so se proslavili v boju proti našim pravicam tudi razsvetljeni ljudje. Tako je sam bivši predsednik italijanske vlade Giovanni Spadolini trdil, da »problem slovenske manjšine ni mogoče istovetiti s tistim nemške manjšine v Zgornjem Poadižju. Gre za drugačen problem, ker ne gre za manjšino, ki je v večini v neki deželi, kot je nemška v bocenski pokrajini« (Primorski dnevnik z dne 5. marca 1988). Tudi po njegovem stališču naj bi za zamejske Slovence veljal »zakon močnejšega«, ne pa zakon varstva manjšin. Vzorčno vrednost ima tudi floskula, s katero se je proslavil poslanec Di Re, pripadnik Spadolinijeve republikanske stranke, po kateri naj bi bila dvojezičnost »v nasprotju s tradicijo, zgodovino, kulturo in voljo tukajšnjega prebivalstva« (Primorski dnevnik z dne 6. aprila 1986). A možakar sploh ni znal odgovoriti na vprašanje, zakaj naj bi bilo znanje slovenskega jezika »nekulturno dejstvo«. (Nadaljevanje sledi) _______TELEVIZIJA Nedeljske »stezice« tokrat posvečene dolinski Majenci Dolinska prireditev kot edinstveni kulturno-zabavni dogodek pri nas Zakladnica ljudskega izročila se nezadržno prazni pod pritiskom sodobnega naglega in za etnografsko dediščino nedovzetnega življenjskega sloga. Se vedno pa obstajajo jedra 'zanesenjakov, ki se kljub vsemu niso izneverili tradicijam lastnega okolja. Najnazomejši dokaz vprid tej trditvi je vsakoletno prirejanje Majence, dolinskega vaškega praznika, pri katerem je soudeležen skorajda sleherni mlajši član vaške srenje, priprave in nato večdnevni potek prireditve pa se globoko vtisnejo v vsakdanje življenje domala vsakega Dolinča-na. Tokratna oddaja iz niza »Kam vodijo naše stezice« bo posvečena predstavitvi raznih vidikov tega edinstvenega kulturno-zabav- nega dogodka, od zgodo-vinskega nastanka in raz-voj a te vrste praznika do svojevrstnih obredij, k1 Majenco spremljajo in p°' pestrujejo. Oddajo, ki bo na sporedu v nedeljo ob 18. uri na TV Koper, bo vodil Pavel Volk, njegoV gostje pa bodo predstav-niki organizacijskega od-bora letošnje Majence: Nataša Canziani, David BaD' di in Andrej Sik. Oddaj9 bo v celoti posneta v Dob' ni pri Trstu, saj v nedeljo nihče ne bo imel časa, d3 bi prišel v studio. V prispevku, ki ga pripravlja Branka Kadunec pa se bo; do predstavili nastopajo0 »fantovske« in »dekliške«. Slovenska televizija b° na prvem programu oddajo predvajala v petek-12. maja ob 14.05. IDRIJA / PROMOCIJA ZNAMENITE ČIPKE RADOVLJICA / SMETARSKA NADALJEVANKA Čipka med Parižani idrijska čipkarska šola se bo kar dvakrat predstavila v Franciji ** deluje pod okrilje glazije Jurija Vege, 0s Pripravlja kar n {■ dostavitvi v Franciji Podnje leto pa naj bi P®] z idrijsko občin ^tukajšnjim gospo S vorn v sodelovanju ; i 1 — — 1 — 1 --,1 cornega rudnika e. Za vstop na listo '"k°v pod okrdje .Ca’ je tovrstna pr '^foclno pomembni r H tpke v Franciji : ■ ,aCrdh so se pre drijske gimnazij Revnem obisku Pogovarjali tudi srim veleposlani] dlzu dr. Andreje n^ca) mlad ^lanetary c Skem Brione tem bo idrij ^la julija let maketo :J " ifijske8!! Clanice fra ^enia kleklj — u.uej jOg® kong d°24.juU r‘“nzno; (riabili ‘drijske s Povabilo Idriji, ki se ga udeležujejo Čipkarice iz pobratenega Aumetza, avstrijskega in holandskega združenja ter predstavniki drugih čipkarskih Sol. Na pogovorih z dr. Capudrom so Idrijčani predstavih tudi svojo zamisel o celoviti predstavitvi mesta Idrije v Parizu, 500-letnega zgodovinskega razvoja rudnika in bogate dediščine, ki je sooblikovala današnjo podobo najstarej-Sega slovenskega rudarskega mesta. Poleg Številnih znamenitosti mesta in njegove okolice, bogate muzejske zbirke na gradu Gevverkenegg in drugih zanimivosti ima posebno mesto tudi idrijska Čipka, ki je med izdelki ročnih spretnosti v svetu zelo cenjena. Slovenski veleposlanik je projekt Idrijčanov podprl in poleg predstavitve opozoril na prodajne možnosti, sponzorstvo in druge vidike promocije slovenskega gospodarstva v Franciji, saj tudi idrijski Kolektor uspešno sodeluje s francosko avtomobilsko industrijo. Roman Bric Izdelki z idrijsko čipko tudi za Parižanke (Foto: R. Bric) Izdelovanja čipk se lotevajo tudi moške roke (Foto: Roman Bric) Čakajoč na smetišče Kaže, da še ne bo kmalu konec težav Podobno kot Brezjani so tudi Mošnjani oziroma del prebivalcev Mošenj zavrnili začasno lokacijo za skladiščenje komunalnih odpadkov občin Radovljica, Bled in Bohinj, ki jo je tik pred razrešitvijo predlagala mag. Bernarda Podlipnik. Smeti torej še naprej ostajajo v smetnjakih, vsi trije župani pa še naprej mrzlično iščejo rešitev. Tako so se - Čeprav je radovljiški občinski svet ministrstvu za okolje predlagal, naj preuči možnost ogroženosti Rado-vne kot glavnega vira pitne vode za območje nekdanje radovljiške občine, ki jo ogrožajo izcedne vode jeseniške deponije Mala Mežaklja - vsi trije župani obrnili na župana jeseniške občine dr. Božidarja Brudarja s prošnjo o možnosti začasnega odvoza komunalnih odpadkov iz nekdanje radovljiške občine v deponijo Mala Mežaklja. V dopisu so poudarili, da je stanje v vseh treh občinah, ker že štirinajst dni niso skladiščili odpadkov, kritično. Zupan jeseniške občine dr. Brudar je na dopis odgovoril naslednji dan in v njem zapisal, da mora na prošnjo žal odgovoriti negativno. Svojo zavrnitev je utemeljil z dejstvom, da je odlagališče komunalnih odpadkov Mala Mežaklja last občin Jesenice in Kranjska Gora in da se morata o vsem, kar bi se na deponiji dogajalo, najprej izreči oba občinska sveta. Hkrati s prošnjo jeseniškemu županu so se Rado- vljičani, Blejci in Bohinjci spet obrnili na ministrstvo za okolje in prostor ter zapisali, da pričakujejo ukrepe ministrstva v najkrajšem Času, saj ugotavljajo, da lahko vsak trenutek v vseh treh občinah nastopijo izredno težke in za zdravje nevarne razmere. Ze štirinajst dni, so poudarili, namreč smeti ne odvažajo in iz posod za smeti neznosno zaudarja, posebno kritično pa je ob blejskih hotelih, kjer so smeti z organskimi odpadki v velikih količinah. Zapisali so tudi, da je vse prišlo do tiste stopnje, ko ne morejo vec prevzeti odgovornosti za škodo, ki bo lahko tudi posledica epidemije, in zaprosili ministrstvo, naj ukrepa v skladu z zakonom. Mateja Faletič KOMEN / PRAZNIK ZVEZE GLUHONEMIH SLOVENIJE Počastili bodo štiridesetietnico Ob slovesnosti so pripravili Se vrsto družabnih in športnih iger Iz zamisli, da bi v Komnu organizirali nogometni turnir za gluhoneme z majhnim številom udeležencev, se je porodila ideja, da bi prav v tem delu Krasa počastili 40-letnico Zveze gluhonemih Slovenije. Green boys in nogometni klub Komen so znani po dobri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev (naj omenimo le nekatere: zelena noC, prvomajski turnirji, krvodajalstvo itd.), zato so bili takoj pripravljeni sodelovati z Zvezo gluhonemih Slovenije. Tako bo v Komnu danes potekala slovesnost v počastitev delovanja društva. Ob 10. uri se bo v nogometnem turnirju pomerilo deset ekip, sodelovali pa bosta tudi ekipi iz Italije in Avstrije, tako da lahko govorimo o meddržavnem Športnem tekmovanju. Ob 14. uri se bo začelo tekmovanje v briskoli, ob 16. uri pa finalna tekma, v kateri se bosta v nogometu pomerili ekipa veteranov NK Komen in zmagovalna ekipa turnirja. Ob 16.30 bo sledil kulturni program, v katerem bodo sodelovali skupina za izrazni ples OS Komen in Dutovlje pod vodstvom Milojke Garzarolli, kra-ški mladinski pihalni orkester, KUD Kostanjevica na Krasu, kvintet Rožmarin in karate klub iz Sežane. Po besedah Severina Mezinca, enega najbolj dejavnih elanov Green boys, so med odmori poskrbeli za tekmovanje pod naslovom »liga prijateljstva«, v katerem se bodo ekipe pomerile v prebijanju balonov s sulico. Manjkalo ne bo niti družabnih iger, denimo mini tombole, metanja podkve in drugih. Zvečer pa bo za ples in razvedrilo igral ansambel Bratje iz Oplotnice. Opozoriti kaže na dejavnost komenskih nogometašev in privržencev te športne panoge, ki naj bi ob dobri organizaciji izkupiček prireditve namenili za nakup telefaksa za Zvezo gluhonemih Slovenije. (O. K. S.) CERKNICA / GRADNJA VODOVODA Dela je dovolj za več let 600 milijonov tolarjev za asfaltiranje 46 km cest in dveh vodovodov Urejanje komunalne infrastrukture, ki je ena gla-(i a n;|log novih slovenskih občin, bo letos in v nasle-)m letih v cerkniški občini v ospredju pozornosti. i je dejal Zupan Va- Prav-n Schein’ 80 že Pri" vrti predračune za gra- a J° dveh vodovodov in utiranje približno 45 onietrov cest v občini. 0p6 . ost teh naložb je penjena na vec kot 600 bonov tolarjev. Seveda ,, 116 Pomeni, da bodo de-prito tako obsežne nalo-6 lahko v celoti uresni-z ,že letos. Gre za naCrte, ti ,ere bodo v Cerknici trebovali več let, ure-^icevati pa jih bodo za-r 1 letos. Tako bodo sk' zaCeH graditi otav-, 1 vodovod v krajevni , upnosti Begunje; z gra-jjJ0 Približno deset kilo-rov dolgega višinske- s® omrežja mednaseiji pi- p Jjak' Otave in Stražišče bli ° nonnalno preskr-hr.etl, z vodo šest hri-®vskih vasi, ki so zdaj jjsne le od kapnice. UruB® načrtovana obse- žna naložba je gradnja in delna obnova vodovoda Grahovo-Gorenje jezero-Otok, dolgega približno 15 kilometrov. V okviru te naložbe, za katero je idejna rešitev že narejena, naj bi letos izvedli le poskusna vrtanja za novi Črpališči nad vasmi Grahovo in Otok. Na temelju rezultatov vrtin bodo izdelali dokumentacijo za gradnjo, ki bo postopoma potekala v naslednjih letih. Med prednostne načrte sodi tudi asfaltiranje makadamskih cest, ki jih je v cerkniški občini še 45 kilometrov, največ v KS Begunje in Cajnarje-Sv. Vid. Da pa v občini niso le pri načrtih, dokazujejo dela na vodovodu Ko-žljek-Dobec, ki jih pravkar končujejo. Gre za petkilometrski priključek vaškega vodovoda do vasi Dobec v krajevni skupnosti Begunje, ki v celoti sodi v demografsko ogroženo območje cerkniške občine. Mateja Godejša Proslava v Cerknici CERKNICA - Odbor za praznovanje 50-letnice zmage nad nacizmom in fašizmom iz Cerknice je pripravil proslavo ob tem dogodku, ki bo danes ob 20. uri v športni dvorani v Cerknici. Slavnostni govornik na prireditvi bo Borut Pahor, poslanec državnega zbora in vodja slovenske delegacije v Svetu Evrope. Program prireditve bodo oblikovali Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, pevska zbora Tabor in Fran Gerbic iz Cerknice, cerkniška godba ter uCenci in otroški pevski zbor iz osnovne šole Notranjski odred iz Cerknice. (M. G.) VIPAVA / SEJA OBČINSKEGA SVETA Statut bodo s splošnim soglasjem popravili Zgodilo se je nekaj, česar večina ni želela To, da se zgodi, Cesar večina ne Zeli, se ponavadi dogaja redko. Tokrat pa se je vipavskim svetnikom pripetilo, da so zaradi amandmajske logike sprejeli statut, ki v treh členih ni všeč prav nikomur. Členi v osnovnem besedilu določajo, da ima občina župana in podžupana, Id opravljata funkcijo poklicno. Ker je bilo vloženih nekaj amandmajev, ki so posegali na to področje in nadomeščali osnovno besedilo, se je zgodilo, da pri glasovanju nihče ni bil izglasovan. Po sprejemu statuta so se svetniki dogovorili, da bo statutarna komisija poskušala pripraviti takšne predloge, da bi jih lahko v prihodnje s splošnim soglasjem vgradili v statut. Tudi sicer je bil statut sprejet soglasno, seja pa je potekala tvorno. Začela se je z obravnavo informacij o prihodnji delitvi lastnine nekdanjega zadružnega doma, kjer je zdaj sedež nove občine. V zadružni dom v središču trga Vipava, zgrajen po vojni z materialom in delom krajanov, so se leta 1950 vselile takrat ustanovljena kmetijska zadruga in številne druge organizacije. Od takrat pisnih virov o vlaganju ni bilo, v zemljiški knjigi pa je kot lastnik vpisana občina Ajdovščina. Pred nekaj leti zaradi posredovanja KS Vipava ni prišlo do dejanskega prenosa lastništva, zato je stanje ostalo neurejeno. Dejanska vlaganja bi bilo težko dokazati. Trajalo bi vec let, da bi zahteve upra- vičenčev dokazali na sodišču. Zato je bilo v razpravi predstavnikov KZ Vipava, ki uporablja del prostorov, in svetnikov Čutiti željo, da se obe strani dogovorita o lastništvu. Po kompromisnem predlogu naj bi kmetijska zadruga dobila osem prostorov, vendar občina meni, da je zadruga upravičena do petih prostorov; trije bi bili lahko predmet pogodbe, vsekakor pa v primeru stečaja zadruge ne bi smeli priti v stečajno maso. Pogajalci se bodo skušali Cim prej približati končni rešitvi. Artur Lipovž Pričakujejo dobro turistično sezono PORTOROŽ - Letošnja poletna turistična sezona bo, kot pričakujejo turistični delavci z Obale, nadvse uspešna. Obisk gostov med prvomajskimi prazniki, ki navadno napoveduje rezultate glavne sezone, je bil namreč daleč nad pričakovanji. Vsi Pala-sovi hoteli so bili stoodstotno zasedeni. V Grand hotelu Palače, Apollu, Mimi in Neptunu je bilo skupaj 3886 nočitev, kar je za 38 odstotkov vec kot v enakem obdobju lani. Med gosti je bilo približno polovico domačih, prišli pa so tudi Italijani, Avstrijci in Nemci. V Hotelih Palače pričakujejo, da bo letošnja visoka sezona še boljša od lanske, ko se je število nočitev v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za dobro tretjino. (P.R.) Generalni konzuli v vipavski kleti Včeraj popoldne je vipavski župan Ivan Princes s sodelavci v vipavski kleti oziroma njenem reprezentančnem objektu Vipavski hram sprejel generalne konzule dvanajstih držav s sedežem v Celovcu. Tuji diplomati so se odzvati vabilu predsednika novogoriške gospodarske zbornice Rina Velikonja in obiskati Kobarid, Sveto goro nad Solkanom in novo vipavsko občino. (A. L.) A AVSTRIJA / PARLAMENT Haider na poti v popolno politično izolacijo Zavrnjen nov napad na Einema DUNAJ - Gonja svobodnjakov proti notranjemu ministru Casparju Einemu (SPOJ se je včeraj sicer nadaljevala, izredna seja državnega zbora, na kateri so vse ostale stranke zavrnile Haiderjev predlog o nezaupnici notranjemu ministru, pa je pokazala, da je desničarski populist na poti v popolno politično izolacijo. Proti predlogu svobodnjakov niso glasovale le stranke vladne koalicije, odločen »ne« je prišel tudi iz poslanskih klopi zelenih in Liberalnega foruma. Govorniki socialdemokratov, ljudske stranke, zelenih in liberalcev so odločno obsodili »način politične konfrontacije, ki je nesprejemljiv za demokracijo in ki ga v zadnjem času uporablja vodja svobodnjakov Jorg Haider«. Kancler Vranitzky je opozoril, da so obtožbe svobodnjakov, češ da je Einem povezan z levičarsko teroristično sceno, brez konkretnih dokazov. Haider je s svojimi svobodnjaki začel gonjo proti notranjemu ministru Einemu, ker je le-ta kot privatnik v začetku leta 1995 prenakazal malenkostno finančno podporo (1000 šilingov) levičarskemu listu TAT-blatt. To naj bi bil -kljub dejstvu, da je list med letoma 1992 in 1994 z vedenjem svobodnjakov finančno podprla celo zvezna vlada - dovolj velik razlog, da je zahteval odstop notranjega ministra. (I. L.) Škofovska konferenca ukrepala v »zadevi Groer« CELOVEC - Avstrijska škofovska konferenca je na svojem izrednem zasedanju v domu prosvete v Sv. Juriju na Koroškem sprejela prve ukrepe v zadevi dunajskega nadškofa I lausa-I lermanna Goerja. Kot je znano, je cerkveni dostojanstvenik obdolžen, da je pred dvajsetimi leti kot vzgojitelj v seminišCu Hollabrunn spolno zlorabil mladoletnega dijaka oziroma gojenca. Pastoralna konferenca naj bi zdaj izoblikovala predloge za rešitev problema, predsednik konference škof Weber pa je napovedal, da bo o zadevi govoril tudi s papežem. Weber se bo namreč v prihodnjih dneh mudil v Vatikanu. Višja cena elektrike? DUNAJ - Avstrijska Družba energetskih podjetij je pri ministrstvu za gospodarstvo ponovno vložila predlog za 6-odstotno povišanje cene elektrike. Predlog so prvič vložili lansko jesen, tedanji minister Wolfgang Schussel pa je prošnjo zavrnil, dokler ne bo na voljo študija o energetskogospodarskem položaju Avstrije. Študija, ki so je medtem že izdelah, je pokazala, da Avstrija nima odvečnih energetskih zmogljivosti. JOŽE PIRJEVEC/PREDAVANJE »Slovenci lahko naučimo Evropo marsikaj o problematiki manjšin« Ivan Lukan TINJE - »Slovenci v Sloveniji, na Koroškem in v Italiji imamo o problematiki manjšin marsikaj povedati; - ne samo med sabo, temveč na evropski ravni. Imamo bogato zgodovinsko in tudi intelektualno izkušnjo, tako da smo pravi strokovnjaki na tem področju in lahko Evropo marsikaj naučimo, ji lahko marsikaj povemo o problematiki, ki bo eno od poglavitnih vprašanj v prihodnjem stole-„tju v Evropi«. S temi besedami je univerzitetni profesor Jože Pirjevec (na fotografiji), zgodovinar na Fakulteti za politične vede na Univerzi v Padovi in pristojen za področje zgodovine vzhodne Evrope, sklenil svoj zanimiv referat s temo »Perspektive narodnih manjšin v Evropi« ta teden v Domu v Tinjah na Koroškem. Pri tem se je še posebej lotil vloge, ki jo Slovenci lahko igramo oziroma prevzamemo pri reševanju manjšinske problematike v Evropi. Predavatelj je dejal, da je razprava o perspektivah etničnih manjšin v Evropi z vidika Slovencev v Italiji in v Avstriji seveda povezana tudi s prizadevanji novo nastale države Slovenije ter njenimi prizadevanji, da čimprej pristopi k Evropski zvezi. Proces integracije Slovenije v Evropo pa lahko ima pozitivne posledice za Slovence v Italiji in Avstriji. Pirjevec optimistično: »Ce Slovenija končno doseže svojo ekonomsko moč in če se bo znala vključiti v evropske integracijske procese kot enakovreden partner, potem se bo to pozitivno odražalo tudi za Slovence v Italiji in v Avstriji«. Slovenci sami pa moramo biti pripravljeni, da se bomo bolj aktivno vključiti v evropske inštitucije, kajti prav s svojim znanjem in izkušnjami na tem področju lahko povemo in prispevamo marsikaj specifičnega k reševanju manjšinske problematike, je dodal predavatelj. Prijevec, ki je s svojim predavanjem zaokrožil serijo predavanj ob letošnji 50-letnici druge avstrijske republike, je najprej pojasnil pojem manjšina in dejal, da gre za novodobni pojav 20. stoletja. Pri tem je poudaril, da sta tudi dva Slovenca, Josip Vilfan in Jakob Ukmar, bistveno vplivala na gledanje na manjšinsko problematiko v Evropi. V zgodovinskem delu svojega referata je Pirjevec opozoril, da je do bistvenih in odločilnih premikov pri gledanju na manjšinsko problematiko v Evropi prišlo šele po drugi svetovni vojni, še posebej pa v zadnjih 20 letih. V zvezi s tem je spomnil na različne mednarodne dokumente, med drugim Konference o varnosti in sodelovanju v Helsinkih leta 1975, ki govori tudi o manjšinah, resolucijo Sveta Evrope (SE) iz let 1975 in 1981, projekt Evropske karte regionalnih in manjšinskih jezikov iz leta 1992 ter priporočilo SE za spo-štovanje manjšinskih pravic (1. 1992). Opozoril je nadalje, da je Evropski parlament leta 1981 predstavil Resolucijo o skupni karti o regionalnih jezikih in kulturah in o pravicah etničnih manjšin, leta 1987 pa izglasoval Resolucijo o jezikih in kulturah regionalnih in etničnih manjšin ES. Pred kratkim pa je Evropski parlament sprejel še karto o zaščiti manjšin, je dejal Pirjevec in ob tem opozoril na zanimivo raziskavo londonskega časnika Times, ki je manjšinam posvetil posebno knjigo (Vodič k narodom Evrope), v kateri je naštetih kar 112 etničnih skupin, za katere je značilna določena individualnost, od tehpa jih je kar 62 v zahodni Evropi. Glede trenutnega položaja manjšin v Evropi pa je Pirjevec dal naslednjo oceno: najbolje je rešeno manjšinsko vprašanje na evropskem severu (švedska manjšina na Finskem, danska v Nemčiji in nemška na Danskem), večji pa so problemi v srednji Evropi in na evropskem jugu - Avstrija, Španija, Francija, Grčija in ne nazadnje Italija. V zvezi s položajem Slovencev v Italiji je predavatelj dejal, da je prišlo do določenih pozitivnih premikov, še posebej od kar se je Slovenija osamosvojila. »Zdi se mi, da je proces osamosvajanja Slovenije izrednega pomena za nas Slovence v Italiji, ker smo dobili zaščitnika, kateremu se ni treba več - tako kot v preteklosti-obračati za vsako stvar v zvezi z nami na Beograd, kjer pogosto ni bilo posluha za našo problematiko. Tudi ozračje, ki se je oblikovalo v zadnjem času, je - kljub nesporazumom, ki jih lahko imamo Slovenci v Italiji in v Avstriji z Ljubljano -zdaj drugačno«. Glede zaščitnih mehanizmov za Slovence v Italiji (in tudi v Avstriji) pa se je Pirjevec izrekel za rabo vseh opcij: zakonska zaščita znotraj države, bilateralne pogodbe in multilateralne pogodbe. »Razpravljanje o tej problematiki bo trajalo še dolgo, tako da se ne smemo odpovedati ne eni in ne drugi opciji. Boriti se moramo za načela ter hkrati sodelovati pri oblikovanju splošnih evropskih standardov, ki naj veljajo za vse manjšine. Skratka, igrati moramo na vse karte, ki so nam na voljo«, je sklenil priznani zgodovinar. Cikel predavanj, ki sta ga organizirala Dom v Tinjah in Oddelek za vzhodno in jugovzhodno zgodovino na celovški univerzi, bodo sklenili 23. maja z okroglo mizo s temo »Koroški Slovenci v EZ-Avstriji«. Sodelovati bodo deželni glavar Christof Zematto, socialdemokratski poslanec v Evropskem parlamentu VValter Posch, podpredsednik Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS) in direktor Slovenske gimnazije v Celovcu Reginald Vospernik, predstavnica Koroške pri EZ v Bruslju Renate Haustrate-Assam, razpravo pa bo vodil vodja oddelka za vzhodno in jugovzhodno zgodovino na celovški univerzi Andreas Moritsch. H AVSTRIJA / PROTEST h Protestantski škof se ne bo udeležil spominskih proslav Nesoglasja s katoliško Cerkvijo DUNAJ - Pred slovesnostmi ob 50-letni-ci osvoboditve Avstrije so prišla na dan globoka nesoglasja med zastopniki katoliške in protestantske Cerkve. Protestantski škof Knall je namreč napovedal, da se ne bo udeležil nedeljske spominske svečanosti v koncentracijskem taborišču v Mauthause-nu na Gornjem Avstrijskem, kakor tudi ne slavnostne maše v stolnici Sv. Stefana na Dunaju, ki bo 15. maja. Predstavnik protestantske Cerkve je svojo odločitev v pogovoru za Avstrijsko radiotelevizijo (ORF) utemeljil s tem, da ni bilo mogoče uresničiti na- črta skupnega obhajanja bogoslužja na obeh spominskih proslavah. Zastopnik rimskokatoliške Cerkve v Avstriji, nuncij Squic-ciarini, je skupno mašo odklonil; - predlagal je berilo in pridigo zastopnika protestantske Cerkve pred začetkom (katoliškega) bogoslužja. Tiskovna agencija katoliške Cerkve v Avstriji Kathpress je ob tem sporu sporočila, da katoliška Cerkev ni mogla ustreči želji protestantske Cerkve zato, ker je Vatikan postavil jasna določila, po katerih za evangelijem ne sme biti na vrsti pridiga zastopnika neke druge Cerkve. Ivan Lukan CELOVEC / OD 20. MAJA DO 1. JULIJA Švicarski ansambel »Scala« gostuje z muzikalom» Cats« - Vabljeni tudi obiskovalci iz Sloveniji in Italije CELOVEC - Koroška prestolnica bo od 20. maja do 1. julija v znamenju posebnega glasbenega užitka. V hali 3 Celovškega sejma bo na sporedu »Cats«, najuspešnejši muzikal vseh časov, ki ga je doslej videlo kar 43 milijonov ljudi v 13 državah. Muzikal bo uprizoril švicarski ansambel »Scala«, nastopilo bo 35 plesalk in plesalcev iz 14 držav. Predstave bodo vsak dan (razen ob ponedeljkih) ob 20. uri, ob sobotah in nedeljah pa dodatno ob 15. uri. Predstave bodo v nemščini in angleščini (ob torkih in sobotah), vstopnice so na voljo tudi v Sloveniji - v Kompasovih podružnicah in pri agenciji Izle-Fantastični svet mačk vabi v Celovec - tnik- Celje. pTURNEJA r Nastop »Pece« v Veliki Britaniji CELOVEC - Mešani pevski zbor »Peca« iz Globasnice v Podjuni, ki ga vodi profesor za glasbo na Slovenski gimnaziji Stanko Polzer, bo do 26. do 29. maja gostoval v Veliki Britaniji. Na sporedu so nastopi v Londonu in Bradfordu. Zbor so v Anglijo povabiti tamkajšnji Slovenci, nastopil oz. sooblikoval pa bo njihovo vseslovensko srečanje. Člane Mešanega zbora »Peca« pa je na nastop povabilo tudi avstrijsko veleposlaništvu v Londonu, je v pogovoru za naš list še dodal Stanko Polzer. VABILO V nedeljo spominska slovesnost v Celovcu CELOVEC - Letošnje proslavljanje 50. obletni' ce zmage nad fašizmooj je za ves demokratični svet pomemben dogodek »V znamenje hvale' žnosti in zato, da potrdi' mo vrednote, ki so se nei' zbrisno vtisnile v nas zgodovinski spomin«, b° potekala tudi spominska slovesnost pod gesloij1 »Koroški, moji domovini-svoboda in mir« v nede-Ijo s pričetkom ob 14.30-uri v Domu glasbe v Ce-lovcu, na katero pozivaj0 slovenski izseljenci i0 partizani vse slovenska politične in kulturne oi' ganizacije. V kulturnem sporeda bodo sodelovali mešanj pevski zbori, moški zbon in drugi kulturni ustva-rjalci z dvojezičnega oZe' mlja. ZALOŽBA DEVIN Jaro Mihelač: »Prvo leto brez posebnega zaslužka a predvsem brez izgube« Breda Pahor Prvo leto je bilo leto »pospravljanja«. Ljubljanski založnik Jaro Mihelač, ki vodi tudi tržaško založbo Devin, je z obračunom pr-. Vega leta delovanja še kar zadovoljen. Ce posebnega zaslužka - po Pričakovanjih - ni bilo, mlada založba ni niti imela izgube. Devin to-rej samega sebe preživlja, nikomur ni v breme, pokazatelj dobrih izgle-dov za bodočnost pa je tudi namestitev (zaenkrat sicer menda še poskusna) mladega urednika Andreja Furlana. Doslej je namreč Mihelač enkrat na teden uradoval v tržaških Prostorih Devina. »Za nami je leto, v katerem smo v glavnem pospravljali predale. Pripra-vih smo vse knjige, ki so Predstavljale nekak dolg Prevzet po našem Predhodniku (Knjižne izdaje ZTT, op. ur.). Zadnja knjiga, ki jo še dolgujemo iz Prejšnjega programa je Narodni dom v Trstu, ki pa je že v tiskarni. Izdaja knjige, za katero bo skrbel naš novi urednik, sedaj ni vec v naših rokah, vsekakor pa bo izšla še v prvem polletju. Toliko o dolgovih, kaj pa letošnji program? »Odpravili smo torej prevzete dolgove. Uresničili smo vse, kar smo si zadali, nekaj velikih projektov je slo skozi, kot je bil Krajevni leksikon Goriške pokrajine, in zdaj je v dogovoru s Slorijem v pripravi Ze tretji, zadnji del Krajevnega leksikona Slovencev v Italiji, ki bo ob-segal Rezijo, Kanalsko dolino in Benečijo. Ne vemo še za točen naslov Publikacije, tudi še ni dokončnega seznama vseh sodelavcev, vemo pa kdo naj bi vodil celoten projekt, to naj bi bil prof. Pavle Merku, ki je nekako že pristal. Gre seveda za zelo obsežno in zahtevno delo, ki bo vzelo dve-tri leta, vendar mislim, da bomo publikacijo pred letom 2000 gotovo izdali. Trenutno smo tudi v zadnjih pripravah za izdajo velike knjige o ^hitektu Fabianiju. Našli smo koproducenta, ki bo založba Laguna iz Tržiča in ki bo pripravila italijansko verzijo, mi pa slovensko, vendar bosta v obeh knjigah bosta zapisani °be sodelujoči založbi. To je ogro-tnen projekt: Ce vam povem, da bo v knjigi vec kot 400 Fabianijevih načrtov, da bo veC kot 400 enciklopedičnih strani teksta, da bo knjiga velikega formata, je jasno, da gre za velik projekt tako z' vsebinskega kot nnancnega vidika. Bil sem malo skeptičen, da bo projekt letos srečno izpeljan, vendar zdaj imamo ita- lijanski tekst - Pozzetto žal piše v italijanščini - zbran je tudi že ves slikovni material, tako da smo trenutno v fazi prevajanja teksta v slovenščino. To je torej drugi veliki projekt iz letošnjega programa, ostala dela pa so tudi že v pripravi. Tako so Pravce iz Benečije že pripravljene, da gredo v tiskamo, tudi otroška knjiga Miroslava Košute Galeb nad žitom je že skoraj nared, Istrske ljudske pesmi pa je prevzel Andrej Furlan, ki pripravlja knjigo v dogovom z Rožano Kaštial. Tudi Igor Škamperle se je že lotil preure- I > K vi N EtisSBa ditve teksta Pogovori s Kosinskim (napisani so bih za radio), tako da bo jeseni roman izšel. Skamperleto-va knjiga bo v knjižnem paketu Jadranskega koledarja za naslednje leto. Andrej Furlan tudi že pripravlja načrt za zbornik, katerega bo on prevzel kot urednik. V okviru Jadranskega koledarja razmišljamo še o priročniku o biovrtnarjenju, gre za novo delo, prirejeno prav za primorske razmere. Glede zadnje knjige v paketu pa se še nismo odločili.« Na zadnji knjižni paket Jadranskega koledarja je letelo veliko kritičnih pripomb, ker ni bil posebej bogat in brez novitet, Rebulova Kačja roža je namreč izšla veliko prej. »Letos ne bo vec tako. Lam smo »mašili luknjo«, tudi urednika zbornika smo dobili »tik pred zdajci«. Res smo imeli nekaj težav, letos mislim, da jih ne bo. Vse knjige v paketu Jadranskega koledarja bodo nove in pripravljene bodo pravočasno oz. po možnosti predčasno.« V razgovor vskoči Andrej Furlan: »V zbornik bomo uvrstili kratek pregled ustvarjalnosti mladih avtorjev, kar je lani izostalo. Ne gre samo za literarna dela, temveč tudi za gledališko dejavnost, za likovno umetnost in vse drugo, kar je odraz ustvarjalnosti mlajših generacij.« Glede Rebulove Kačje rože pa Mihelač še pove, da so jo uvrstili med obvezno branje za gimnazije v Sloveniji, kar je dodatno priznanje avtorju in seveda tudi založniku. Lani pa je bil roman slovenski »be-st seller« z 800 prodanimi izvodi. Koliko prostora pa založba De- vin namenja in misli dodeljevati slovenskim avtorjem v Italiji? »Razen Skamperleta, Miroslava Košute in Pozzetta, ki je tudi tukajšnji, trenutno nimamo nič. Moram priznati, da sem malo zaskrbljen, ker na tem področju ni toliko ponudbe, kot sem si predstavljal. Zato jo bo treba malo spodbuditi, verjetno se bomo odločili za kakšen razpis preko vašega časopisa. Občutek imam celo, da se avtorji bojijo pošiljati kakšne tekste, Ceš da ne bodo objavljeni. Ne pravim, da je bilo tako v preteklosti, vendar sem z nekaterimi govoril in so mi rekli, da so teksti pri ZTT toliko let obležali v predalih. Vem, •da so bile tudi finančne težave, zdi pa se mi, da včasih ni bilo pravega posluha. Upam, da bo z redno zaposlenim urednikom, ki bo seveda vsem stalno na voljo, drugače, sam sem namreC doslej hodil v Trst enkrat tedensko, ob torkih. Moram reci, da je tukaj ponudbe s tako imenovanega področja dediščine veliko, z literarnega področja pa malo. Tako da bomo težko izvajali zastavljeni program, da bomo izdajah 50 ods. knjig z enega, drugo polovico pa z drugega področja.« Kako pa usklajujete dejavnost pri založbi Mihelač z delom pri založbi Devin? »Razmišlja se kar vzporedno. Pri založbi Mihelač je koncept povsem jasen in zbirke so točno opredeljene. Dobim pa dobre tekste, ki ne sodijo v koncept Mihelača, npr. Rebulov roman bi izšel pri Devinu, vendar takrat te založbe še ni bilo. Problem bi lahko bila distribucija, vendar pa se založba Devin poslužuje MihelaCeve mreže, ki je ena najbolje razpredenih v Sloveniji.« Na prodajo vpliva seveda tudi cena in slovenske knjige so vse dražje. »Knjigo v Sloveniji država vse manj podpira, še veC, izračunali smo, da država vzame štirikrat toliko davka, kot da knjigi nazaj v kakršnikoli obliki.« V Trstu pa je še problem ne povsem zadovoljive založenosti Tržaške knjigarne. »Tako vam bom povedal, ne vprašajte me za Tržaško knjigarno, enkrat sem nekaj neprevidno rekel, pa je bilo narobe. V prejšnji Časih, okoliščine so bile sicer drugačne, je bila ktrjigama v Trstu med najboljšimi, enkrat celo na prvem mestu med slovenskimi knjigamami, tako da si je prislužila priznanje. Sicer pa je tudi v Sloveniji vse manj dobrih knjigam.« Anzilove slike v vili Manin V razstavnih prostorih vile Manin v Passaria-nu so do 28. maja na ogled dela slikarja Anzila. Gre za prikaz Anzilove ustvarjalnosti v obdobju 1936-88. Razstavo so organizirali občinska uprava Codroipa, bančni zavod Banca An-toniana in dežela FJK. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 12.30 in odjL6. do 19. ure. Zelo svojstvena " Lavijeva postavitev »črnega« Othella Bojana Vatovec V gledališču Rossetti je do nedelje na sporedu Shakespearov Othello v izredno vabljivi, skoraj »zvezdniški« postavitvi, začenši od gledaliških hiš, ki pri njej sodelujeta: to sta prestižni rimski Teatro Ehseo in priznani milanski Teatro degli Incammina-ti. Obe sta prisotni s svojim vodilnim igralcem, prva z Umbertom Or-sinijem in druga s Francom Brancia-rolijem (na sliki), kar je veC kot dovolj, da predstava vzbudi izredno zanimanje pri občinstvu. Vsemu temu je treba dodati še zvezdniško ime pri režiji: to je Gabriele Lavia, osebnost katerega se izraža v vseh aspektih gledališkega delovanja, od igralstva do avtorstva, vključno s scenografijo, kostumografijo in glasbeno kuliso, včasih celo vse v isti predstavi. Vsekakor Lavia v svoje postavitve vtisne izredno močan osebni peCat, v katerem so situacije in Čustva skrajno, melodramatično poudarjene, kar neredko vzbudi precej stroge ocene pri kritikih, medtem ko občinstvo njegova pretiravanja pravzaprav ljubi. Za spremembo so tokrat kritiki Lavijevo interpretacijo Othellove tragedije v bistvu pozitivno sprejeli, medtem ko ni ravno prepričala gledalcev, vsaj tistih na tržaški premieri ne. Lavijev Othello je tragedija diskriminiranih duš, kot poudarja sam režiser v gledališkem listu. Naslovni junak je diskriminiran kot pripadnik manjvredne rase, kot pripadnik manjvredne kulture, kot manjvredno bitje. Poroka z Desdemono, pripadnico dominantne kulture, mu pomeni sprejetje v višjo, omikano kulturo. Ko se vera v njeno ljubezen zamaje, se podrejo njegova racionalna prepričanja in Othello omahne v brezno blaznosti. Njegov antagonist Jago je diskriminiran na družbeni ravni. Za svoj neuspeh krivi Othella, ki ga ni povišal v poboCnika, temveč je Cin zaupal Cassiu, ker je slednji imel močnejše zavetnike. Zato se Jago maščuje tako, da kot vešC lutkar v senci z nevidnimi nitmi vodi dejanja drugih junakov. V Othellu zbudi dvom v Desdemonino zvestobo, dokler v njem ne podere vseh pregrad racionalnosti in postane umor nesrečne žene neizogiben. Poleg tega je Lavia poudaril vojaško okolje dogajanja. Othello je poveljnik vojnega ladjevja beneške republike, ki ima nalogo, da odvzame Ciper Turkom. On in njegovo spremstvo so oblečeni v temnozelene vojaške uniforme iz prve svetovne vojne, in tudi vzdušje je nadvse kasarniško z opolzkimi vici in gesta- mi. Othella igra Franco Branciaroli, ki je v njem poudaril vse »Črnske« značilnosti, kot jih pojmuje zakrknjen rasist: zelo temno kožo, način govorjenja, neprefinjeno postavljanje, skratka, pred sabo vidimo okrutnega afriškega diktatorja a la Bokassa. Režiser je zlasti poudaril njegovo popuščanje blaznosti, tako da je dogajanje v drugem delu skoraj razvlečeno, gledalec si počasi želi, da bi »jo konCno le zadavil«, dobršnemu delu občinstva v ključnem trenutku celo uide glasen smeh. Umberto Orsini s kratko pristriženimi lasmi in naočniki je hladno zlobni, neusmiljeni, nevoščljivi, maščevalni, spletkarski Jago. Ze od vsega začetka, ko iz dvorane stopi na oder, spoznamo, da bo vodil igro, ki bo na koncu pokončala tudi njega samega. Pozornost občinstva je od začetka do konca osredotočena na njem, tudi edini aplavz ob odprti sceni je namenjen njemu. Desdemona Valerie Millilo je še mlado, neizkušeno dekletce, ki je v starajočem se Othellu zbudilo senilno ljubezen. Tako jo sicer vidi marsikateri Shakespearov preučevalec, žal je mlada igralka malo preveč muckasto otročja. Ob treh glavnih osebah nastopa cela vrsta likov, ki so ozadje celotnega dogajanja, iz katerega izstopajo zlasti Susanna Marcome-ni kot Jagova zena in Desdemoni-na zaupnica Emilija, Alkis Zanis kot Jagu predani Rodrigo in Luca Lazzareschi kot Jagov tekmec Cas-sio. Po režiserjevi zamisli scena ne skriva, da smo v gledališču, nasprotno, za tenkim Črnim zastorom zdaj pa zdaj ugledamo stene zaodrja in razne rekvizite. Sicer je vse osredotočeno okoli postelje, ki je v prvem delu v ospredju Ja-govo ležišče, v drugem pa Desde-monina smrtna postelja. Za njo so na začetku po odru postavljene brvi, kakršne so danes v rabi v Benetkah ob previsoki plimi, v drugem delu pa prikazuje Ciper kot neudobno zasedeno vojaško oporišče. Kostumi se nanašajo na začetek današnjega stoletja, z uniformami, beneškimi dostojanstveniki v sivem fraku, z Desdemono in Emilijo v ozkih preprostih oblekicah in klobučkom na glavi, medtem ko je Cas-siova ljubica Bianca oblečena kot vpadljiva sodobna pocestnica. Scenograf in kostumograf je Paolo Tom-masi. Tudi glasbena kulisa Giorgia Carninija nas postavlja v obdobje prve svetovne vojne. Delo je v prozo prevedel Angelo Dallagiacoma. GLEDALIŠČE / PANDUR IN POGRAJC - MODEL GLEDALIŠČA DEVETDESETIH Scenarij sveta, predstavljen v Venezueli CARACAS - Eden od najboljših dokazov borbe z mlini na veter ekonomske recesije v Latinski Ameriki je bila prav gotovo letošnja, jubilejna, deseta izdaja mednarodnega gledališkega festivala Caracas. Najvplivnejše gledališke manifestacije tega dela sveta, ki si je v svoji veC kot dvajsetletni zgodovini zagotovila pomembno mesto v svetovni konkurenci najvplivnejših svetovnih festivalov gledališča. Po triletnem premoru, ki ga je povzročila smrt ustanovitelja in duhovnega vodje festivala, svetovno znanega režiserja Carlosa Gimeneza, je caracaškemu kritiškemu in producentskemu lobiju kljub očitni ekonomski krizi v Venezueli uspelo ponovno konsolidirati institucijo festivala in v štirinajstih dneh pokazati pomemben delež tekoče svetovne gledališke in plesne produkcije. Festival, ki je v svojih dosedanjih izdajah ob tako rekoč vseh najpomembnejših latinskoameriških skupinah gostil tudi vrhunska imena evropskega gledališča, je v štirinajstih dneh med 8. in 23. aprilom predstavil štirideset skupn iz Venezuele, Francije, Slovenije, Brazilije, Indije, Japonske, Argentine, Španije, Urugvaja, Kanade, Švedske, Rusije, Švice, Kube, ZDA, Mehike, Nemčije, Kolumbije, Portorika in Čila. S po štirimi ali petimi predstavami dnevno, vsakodnevnimi tiskovnimi konferencami, pogovori z ustvarjalci po predstavah, simpozijem o gledališki kritiki in delovnim srečanjem gledaliških publicistov Latinske Amerike je postal dejavno presečišče različnih gledaliških praks in refleksij le-teh. Petmilijonski Caracas je tako vsaj za štirinajst dni in za Venezuelance postal »scenarij sveta«, kot je festival podnaslovi-la direktorica Carmen Raima. V tem scenariju sta že v napovedih umetniškega sveta zavzeli mesto pričakovanja novega obe predstavi dveh slovenskih gledališč: triptih Božanska komedija SNG Drama Maribor v režiji Tomaža Pandurja in Roberto Zucco Slovenskega mladinskega gledališča v režiji Matjaža Pograjca. Kot tisto, kar naj bi se po Tadeuszu Kantorju kot figuri sedemdesetih, Petru Steinu kot figuri osemdesetih, Kazuu Ohnu, La Furi del baus, Petru Broo-ku, Lindasyu Kempu kot predstavi iz novega geografskega področja Evrope vpisalo v zgodovino predstavitev najzanimivejših svetovnih tendenc v gledališču in plesu. Odzivi publike, še očitneje pa odmevne tiskovne konference, pogovori z ustvarjalci in kritiški zapisi najprej ob Pandurjevi, potem pa še ob Pograjčevi predstavi so potrdili pričakovanja organizatorjev festivala. Božanska komedija je zasenčila otvoritveno predstavo Companie Phi-lippe Genty iz Francije in skupaj s kolumbijsko predstavo - labirintom Ariadni-na nit svetovno znanega režiserja Enrique Vargasa že pred koncem festivala postala predstava, o kateri se je razpravljalo o drugačnem gledališču. Dnevniki in njihovi kritiki so se v športnem duhu opredeljevali med temi predstavami. El Globo si ob koncu festivala ni pro-voščil pretiranega rangira-nja, ampak jih je samo naštel kot vrhunce festivala. Največja dnevnika El Uni-versal in El Nacional pa sta si prav ob obeh slovenskih predstavah privoščila pravo mnenjsko vojno in se vsak postavila na eno stran. El Universal na Po-grajčevo, pač tako, da je ob Robertu Zuccu zapisal »To je gledališče devetdesetih, za občinstvo devetdesetih, zadetek v polno tega festivala.«, Pandurja pa je obdolžil »neokusnega lažnega sijaja«. El Nacional na Pandurjevo tako, da je Božansko komedijo skupaj z Ariadnino nitjo z Kolumbije predstavil kot PIZZI-CATO!, »gledališki užitek«; Roberta Zucca pa skupaj z Evo Bergman, skupino Pollin iz Brazilije in nekaterimi drugimi kot predstave, ki niso uspele. Vojna med kritiki je ta- Armando Depretis od danes v tržaški galeriji Cartesius PPOdlffiMA GfNfttni X Festival INTERNACIONAL Dl Teatro Caracas 1995 HOMMAie U CMMOR MM f iti 11 til A tiiM/inMfoiffflVAi numn mi »a. ko prav na primerih slovenskih predstav skušala najti model gledališča devetdesetih let in ga zdaj na enem zdaj na drugem tudi našla. Predstavi Pandurja in Pograjca sta s tem dosegli veliko več, kot smo lahko pričakovali. Prezentirali sta dva tipa evropskega novega gledališča, s tem pa za Latinsko Ameriko slovensko gledališko produkcijo vzpostavili kot eno vodilnih svetovnih gledaliških sodobnih praks. Tomaž Toporišič Najbolj brane knjige v izbranih slovenskih knjižnicah (v aprilu) V posameznih predelih Slovenije je opaziti, da več berejo tiste avtorje, ki jih odlikuje domača, lokalna provenienca. Tako berejo na Primorskem zgodovinsko delo o Soški fronti goriškega zdravnika Vasje Klavore, v Mariboru sta popularna Žarko Petan in Tone Partljič, v Ljubljani pa je trenutno najbolj odmevna knjiga Eda Ravnikarja Udbomafija, H na napet način osvedjuje aktualno družbeno-politi-čno dogajanje pri nas. Med tujimi uspešnicami pa se največkrat pojavlja ezoterična literatura, zlasti razni priročniki samoozdravljanja. Knjižnica Otona Zupančiča, enota Mestna knjižnica, Gosposka 1, Ljubljana 1. Edo Ravnikar: Udbomafija 2. Žarko Petan: Veseli diktator 3. Janez Kajzer: S tramovi podprto mesto 4. Edith VVharton: Čas nedolžnosti 5. Bogdan Novak: Zelena pošast Knjižnica Kranj, splošni oddelek, Slovenski trg 3 1. Proto Louis: Več energije 2. Gray John: Moški so drugačni, ženske tudi 3. Mahmoody Betty: Ne dam svojega otroka 4. Grisham John: Firma 5. Okič Fani: Razpoke časa Goriška knjižnica France Bevk, oddelek za mladino in odrasle, ulica Gradnikove brigade 25, Nova gorica 1. Hay L. Luise: Življenje je tvoje 2. Vasja Klavora: Koraki skozi meglo 3. Marinka Fritz Krme: Borboletta 4. Mahmoody Betty: Ne dam svojega otroka 5. Vodušek Vladimir: Operacija marinec Knjižnica Mirana jarca, Oddelek za odrasle, Jenkova 1, Novo mesto 1. Victoria Holt: Kraljica Jezabela 2. Alojz Rebula: Jutri čez Jordan 3. Janez Janša: Okopi 4. Anton Trstenjak: Pet velikih 5. Goursau Henri: Evropski slovar Mariborska knjižnica, Rotovški trg 2, Maribor 1. Tone Partljič: Pri Mariji Snežni zvoni 2. Žarko Petan: Veliki diktator 3. Marjan Tomšič: Ognjeni žar 4. Airola: Post ob sokovih 5. Turistični vodniki za Portugalsko in Malto Pripravila Andreja Paljevec EVROAGENDA RIEM DUNAJ Majski rock festival Glasba in vojna Flughafen Riem, Toeginger Strasse 400, Riem pri Munchnu, Nemčija, informacije na tel. 0049/89/90-63-22 Spet majski rock festival! V prihodnjih dneh se bodo zvrstili koncerti Gianne Narmini (8.5.), Nazareth (9.5.), Blind Guardian (10.5.), Club Conven-tion Munich (11. - 13.5.) in The Orb (12.5.). Slednji (na sliki) zagotavljajo, da bodo v opuščenem letališču, ki je prizorišče festivala, pristali kot prvovrstni Space-Shuttie. Kapitan dr. Alex Paterson bo občinstvo ovil v zvoke ambientalne, trance in house glasbe in jim približal neskončne razsežnosti Sončnega sistema. (L. M.) 27. Intemationales Musikfest, VViener Konzerthaus, Postfach 140, A-1037 Wien, od 8. maja do 20 junija, informacije in nakup kart na tel. 0043/1/712 12 11. 27. medanarodni glasbeni festival v Kon-zerthausu v okviru dunajskih festivalskih tednov bodo letos posvetili petdeseti obletnici zmage nad fašizmom in odnosu glasbe do vojne. Na otvoritvenem koncertu bodo 8. maja ob 19.30 uri nastopili londonski simfoniki in sopranistka Laura Ai-kin (vstopnice od 160 do 960 avstrijskih šilingov), v bogatem programu, ki obsega kar 32 glasbenih dogodkov, pa so zastopani skladatelji od Monteverdija prek klasikov do avtorjev 20. stoletja, zasedbe od dunajskih in berlinskih filharmonikov do manjših zasedb in solističnih nastopov, med dirigenti pa so Pierre Boulez, Mauri-zio Pollini, Vladimir Ashkenazy, Kurt Sanderling in Giuseppe Sinopoli. Med programskimi cikli sta Vojna in glasba ter MahlerAVebem, cene vstopnic pa se gibljejo med 130 in 1.300 šilingi. (V. U.) SALZBURG KOLN Kirchnerjev grafični opus Risbe Kathe Kollvvitz Kirchnen Meistervverke der Druckgra-phik. Rupertinum, Wr. Philharmoni-ker-Gasse 9, Salzburg, do 5. junija, odprto od torka do nedelje med 10. in 17. uro, ob sredah do 21. ure, informacije na tel. 0043-662-8042. Po nedavni razstavi v Kirchner Museu-mu v švicarskem Davosu, v katerem je znameniti nemški ekspresionistični slikar, soustanovitelj skupine Die Briicke Ernest Ludvvig Kirchner (1880 - 1938) preživel zadnja leta življenja pred samomorom leta 1938, je v bližnjem Salzburgu na ogled razstava njegovih del, ki ponuja nad sto akvarelov, grafik in risb (na sliki: Akt, 1910 - 11). Kirchner je ustvarjal zlasti portrete, krajine in tihožitja. (V. U.) Kathe Kollvvitz; Meistervverke der Ze-ichnung. Kathe Kollvvitz Museum Koki, Neumarkt 18 - 24, Koki, do 18. junija, odprto od torka do nedelje med 10. in 17. uro, četrtek med 10. in 20. uro, informacije na tel. 0049/221/227-2363. Ob petdeseti obletnici smrti nemške risarke, grafičarke in kiparke Kathe Kollvvitz (1867 - 1945) so v muzeju, ki nosi njeno ime, pripravili obsežno razstavo 130 risb iz nemških in ameriških muzejev ter privatnih zbirk, ki ilustrirajo celoten razvoj risbe v njenem opusu. Tematsko se osredotočajo predvsem na trpljenje žensk in otrok, ki ga je Kollvvitzova v revnih berlinskih četrteh spoznala med prvo svetovno vojno in po njej (na sliki: Avtoportret, 1889/91). (V. U.) BELLINZONA___________ AMSTERDAM Dela Kokoschke iz Veveya Japonska grafika Oskar Kokoschka; figure e viaggi. Čaviča galleria d’ arte, Villa dei cedri, Bellinzona, do 2. julija, odprto od torka do nedelje med 10. in 14. uro ter med 14. in 18. uro, informacije na tel. 0041/92/260518. Razstava v švicarski Bellinzoni obsega okoli 120 del znamenitega avstrijskega ekspresionista Oskarja Kokoschke (1886 - 1980), in sicer plakate, slike in akvarele, ki jih hranijo v fondaciji Kokoschka v Veveyu, švicarskem mestecu, v katerem je Kokoschka preživel zadnja leta svojega življenja. Kustosa razstave sta Veronique Mauron in Matteo Bianchi, ki sta pripravila tudi izbor razstavljenih del (na sliki: Annency, 1927). (V. U.) Ukiyo-e. Rijksmuseum, Printroom, Stadhouderskade 42, Amsterdam, do 28. maja, odprto vsak dan med 10. in 17. uro, informacije na tel. 0031 20/673 21 21. Na ogled je izbor okoli 160 japonskih grafičnih del iz 19. stoletja, ki jih hram amsterdamski Rijksmuseum. Japonska grafika, zlasti barvni lesorez, je močno vplivala na evropsko umetnost poznega 19. stoleq'a. Zaradi upodabljanja mestnega življenja in gledališča kabuki so si te grafike, M so pri sodobnikih naletele tudi na odpor, prislužile vzdevek ukiyo-e (slike bežnega sveta). Med drugimi sta na razstavi zastopana tudi Ho-kusai (1760-1849, Na sliki: Gora Fudži v jasnem vremenu, 1823-29) in Hiroshige (1797-1858). (V. U.) OBLETNICA / STIRIDEVNO PRAZNOVANJE OD LONDONA DO PARIZA, BERLINA IN MOSKVE V Londonu drevi začetek praznovanj zmage LONDON - Kralji, kraljice, predsedniki držav in vlad z vseh celin bodo ta konec tedna odpotovali v London, kjer se bodo zaCele komemoracije ob 50. obletnici zmage nad nacifašizmom, nadaljevale v Parizu in Berlinu in končale v Moskvi z mogočno vojaško parado. To bo neobičajna karavana spominov in dobrih namenov, med katero bodo slavili konec druge svetovne vojne predstavniki iz šestdesetih držav (tako zmagovalnih kot poraženih). Jubilej, a tudi opomin za vse, saj je bilo po koncu zadnje svetovne vojne kar 150 vojaških spopadov, ki so terjati 14 milijonov žrtev. NiC Čudnega torej, da nekateri že trdijo, da Velika Britanija na slavje v London ni povabila srbskega predsednika Slobodana Miloševiča kot vse druge predsednike iz držav nekdanje Jugoslavije, ker vidi v njem utelešenje tistega, kar so pred petdesetimi leti premagali. Miloševič pa ne bo edini, ki bo manjkal. V Londonu ne bo ameriškega predsednika Clitona in tudi ne ruskega predsedika Jelcina, ki se bosta udeležila končnega slavja na Rdečem trgu. Petdeset let po tistem 8. maju 1945 bo drevi britanski premier John Major uglednim gostom ponudil gala večerjo. V nedeljo bo masa v katedrali Sv. Pavla, nato bo goste v Buckinghamski palači sprejela kraljica Elizabeta. Slavje pa bo v Hyde Parku, kjer se bodo spominjati zavezniške zmage. V nedeljo zveCer se bodo ugledni gostje s posebnim vlakom skozi predor pod Rokavskim prelivom odpeljali v Pariz. Mitterrand, ki bo drevi v Londonu še francoski predsednik, se bo vrnil v Pariz kot navaden državljan. V ponedeljek bo pod Slavolokom zmage gostitelj novi francoski predsednik. Istega dne bodo predstavniki držav odšli v Berlin, kjer se bodo v koncertnem Schauspielhasu udeležiti nove komemoracije ob 50-letnici kapitulacije VVehrmachta in nacistične Nemčije. V torek pa bo v Moskvi sklepna slovesnost z vojaško parado, ki se je bo udeležilo 10 tisoč vojakov, več kot 5 tisoč veteranov in 250 tankov ter oklepnih vozil. Ob teh »svetovnih« komemoracijah pa slavijo konec vojne tudi po vseh državah Evrope, ki so trpele Pod nacistiCo okupacijo. Včeraj so osvoboditev in zmago slaviti v Amsterdamu (na fotografiji AP). Slovesnosti so bile tudi v Pragi in na CeSkem, kjer so se prvič po petdesetih oddolžili tudi Američanom za zmago nad nacizmom. Nacistična propaganda za vedno zaznamovala duše mladih Nemcev, zaverovanih v fuhrena BONN - »Nemčija mora vedno zmagati. Vse žrtve, vsa prelita kri, tudi moja kri, vse to ne sme biti zaman. Fiihrer nas ni izdal!« To je govoril na velikonočni ponedeljek leta 1945 komaj 20-letni Kurt Sch. neki bolničarki v biritanski vojaški bolnisici pri Oxfordu. To je bila Marie Kuhn, ki je po Hitlerjevemu prevzemu oblasti leta!333 s svojim možem Gerhardom zapustila Nemčijo, ker je bil Ger-hard na pol Zid. Odpovedala se je nemškemu ni prevzela britansko državljanstvo. Ob izbruhu vojne se je javila kot prostovoljna bolničarka, vojska pa jo je izkoristila predvsem kot prevajalko. Kuhnova si je proti koncu vojne skrbno zapisala vse, kar so ji izpovedali ranjeni nemški vojaki, izvlečke njenih zapiskov pa je včeraj objavil berlinski TAZ. Zapiski so zgovoren dokaz, kako je nacistična propagada zastrupila mladino. »Ni res. Kaj takega Nemci niso storili,« je vzkliknil Heinz K, ko je sliSal vesti o osvobajanju nacističnih uničevalnih taborišč. »Vedno sem verjel fiihrerju, zanj bi se dal rezati. Pred 14 dnevi sem Se bil na bojišču. Nikoli nisem podvomil v resničnost vesti, ki jih je posredoval nemški radio. Sedaj pa je vse zgrešeno in po- šastno.« Med njimi pa so bih tudi taki, ki so Se vedno verjeh v čudežno Hitlerjevo orožje, ki so trdili, da so vesti o grozodejstvih neresnične. Ob vesteh o maščevanju rdečearmej-cev nad nemškim civilnim prebivalstvom pa je nekdo ciničo rekel. »Mi česa takega nismo delali v Rusiji. Rusinje so bile tako grde in zanemarjene, da niso vzburile nobenega Nemca.« Nekemu drugemu pa je Kuhnova po operaciji bodrilno rekla, da bo med okrevanjem imel dovolj časa za razmislek. »Misliti je nekaj, kar že dolgo nisem delal,« ji je odgovoril le-ta. Pred 50 leti Mauthausen DUNAJ - Na včerajšnji dan pred 50. leti je enajsta ameriška oklopna divizija pod poveljstvom polkovnika Richarda Seibela osvobodila nacistično uničevalno taborišče Mauthausen v Zgornji Avstriji. Od blizu 200 tisoč taboriščnikov, ki so šli skozi pekel mauthausnovega kamnoloma in devetinštiridesetih satelitskih taborišč, je izgubilo življenje 105.000 ljudi. Kakih 10 tisoC jih je končalo v plinskih celicah, ostale so postrelili, ali pa so umrli zaradi lakote in bolezni. Osrednja komemoracija, ki se je bosta udeležila tudi avstrijski predsednik Thomas Klestil in kancler Franz Vranitzky, bo jutri. Na njej bo med drugimi spregovoril tudi lovec na nacistične zločince Simon VViesenthal. Rusi se ne bodo opravičili MOSKVA - Rusija se ne bo opravičila za sovjetsko okupacijo baltskih držav leta 1940. To je včeraj izjavil predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Udalcev. Po njegovem so Litva, Latvija in Estonija dokazale precejšnjo mero »provincialnosti«, ko so se odpovedale vabilu na osrednjo slovesnost zmage nad naci-fasizmom v Moskvi. Zahteva po opravičilu zaradi »tako imenovane sovjetske okupacije« pa je za Udalceva »popolnoma neupravičena«. Pribaltske republike se po njegovem niso rešile spon zgodovinskega sovraštva in ne razumejo, da imajo opravka z drugačno Rusijch Slavila bo tudi opozicija MOSKVA - Moskovske oblasti so dovolile tudi komunistični in nacionalistični opoziciji, da bosta prihodnji torek slaviti zmago nad nacifašizmom. Njihovo, zborovanje bo v Domu RdeCe armade, Štiri kilometre od Rdečega trga, kjer bo uradna slovesnost. Nekrolog za Šlezijo BERLIN - Medtem ko si politiki in intelektualci v Nemčiji prizadevajo, da bi prikazati 8. maj kot dan osvoboditve izpod nacističnega barbarstva, pa je včerajšnji berlinski Die Welt objavil nekrolog za Slezijo. »In memoriam aetemam 1995. Globoko užaloščeni se spominjamo konca Slezije, njene sedemstoletne zgodovine in kulture,« piše v ogromnem nekrologu, ki so ga podpisale tri prilete Slezij-ke. »Klanjamo se spominu na trpljenje in smrt stotiso-Cih nedolžih in nebogljenih Slezijcev. Klanjamo se spominu na naše pogumne vojake z vzhodne fronte, ki so tisočem omogočiti beg. Motite zanje!« Danska slavila z laserji K0BENHAVN - Sinoči je Danska na neobičajen način slavila 50. obletnico osvoboditve. Vzdolž zahode obale Jyllanda je 32 laserskih projektorjev v dolžini 400 kilometrov razsvetilo na stotine bunkerjev, ki jih je dal zgraditi Hitler pred morebitnim zavezniškim izkrcanjem na Danskem. Izredno dragi »zgodovinski happe-ning« so Številni obsodili; obletnico so raje počastiti s cenejšimi svečami na oknih. EKVADOR / NEKAJ MINUT PRED PRISTAKOM V QUITU ZDA / FBI NI IZSLEDIL »TETOVIRANCA« V letalski nesreči je umri šef naftne družbe YPF Estenssoro Delnice argentinske naftne družbe izgubile 4% vrednosti BUENOS AIRES-Ekvadorske reševalne ekipe so P° večurnem pohodu po ežko dostopnem terenu končno prispele na kraj, Ner je včeraj strmoglavilo Zasebno potniško letalo !na fotografiji AP), ki je jorelo na krovu predsedni- ka argentinske naftne dru- 2be YPF Joseja Estenssora, argentinskega poslovneža Bicarda Zinna in tri funkcionarje čilske državne daftne družbe. Kot je sporočila kontrola Poletov na letališču v vuitu, so stik z letalom lzgubili, ko se je ta ob 1. ponoči približeval akvadorskemu glavnemu diestu. Reševalne ekipe so Potrdile, da nesreče ni pre-5a'/el nihče, to je bilo navsezadnje jasno že s posnetkov izvidniških letal. Lstenssorovo letalo je na- mreč silovito treščilo v Co divjalo nad celotnim ob- novega predsednika, da bi obronke nekega hriba 29 moCjem silovito neurje. To omilila finanCo škodo, ki jo kilometrov od letališča v je potrdil argentinski pred- je utrpela zaradi nesreče. Na Quitu. Pilot je bržkone pre- sednik Carlos Menem. buenosaireski borzi so na- cenil višino in trčil v hrib. Argentinska naftna dru- mreč delnice YPF včeraj Vsekakor pa je med nesre- žba YPF bo takoj imenovala izgubile 4% svoje vrednosti. Preiskava o atentatu je še vedno na slepem tiru V Oklahoma Cityju odkopali še pet trupel, tako do je življenje izgubilo 165 oseb, dve po pogrešajo VVASHINGTON Izpod ruševin zvezne palače v Oklahoma Cityju so, vCeraj odkopali Se pet trupel, tako da je atentat terjal 165 žrtev, Se vedno pa pogrešajo dve osebi, ki ju bržkone ne bodo našli, ker ju je strahotna eksplozija verjetno dobesedno raznesla. Oblasti so zato sklenile prenehati z iskanjem in poslopje prepustile agetom FBI. Med preiskovalci, ki išCejo krivce za atentat, pa se krepi občutek nemoči. Agenti FBI še vedno niso odkrili »tetoviranca«. Na podlagi fotorobota so priprti veC oseb, ki pa so jih morali izpustiti. Prav zato so prepričani, da aretirani Timothy Mc Veigh ni samo uresničil, temveč je tudi načrtoval strahotni atentat. V Oklahoma Cityju pokopavajo še zadnje žrtve (AP) Sobota, 6. maja 1995 SVET HRVAŠKA Obtožbe ZN so se izkazale za neutemeljene ZAGREB (Reuter) - Včeraj dopoldne so viri Združenih narodov sporočili, da so oboroženi pripadniki hrvaške vojske v pravkar osvojenem Pakracu obkolili več kot tisoč Srbov, tudi žensk in otrok, jih nasilno vkrcab v avtobuse in odpeljali v neznano. V Zahodni Slavoniji naj bi kljub večkratnim zagotovilom vlade v Zagrebu in predsednika Tudma-na, da bodo hrvaški organi dosledno spoštovati človekove pravice srbske manjšine, prišlo tudi do več incidentov, v katerih naj bi pijani hrvaški vojaki ropati po hišah, uničevati premoženje in maltretirati srbsko prebivalstvo. Varnostni svet ZN je zatem uradno opozoril hrvaške oblasti, naj držijo obljube, dane mednarodni skupnosti in srbski manjšini. Zagreb je vse obtožbe nemudoma ostro in ogorčeno zanikal. Notranji minister Jamjak, ki je osebno obiskal Pakrac, je novinarjem zatrdil, da so navedbe nekaterih virov ZN »popolna laž«. »Sami lahko obiščete to območje, se pogovorite s tamkajšnjimi Srbi in na lastne oCi prepričate, kakšna je resnica,« je dejal hrvaški minister, Cigar trditve so posredno potrdili tudi opazovalci Evropske zveze z izjavo, da poročila ZN niso v skladu z dejanskim stanjem. Podrobnosti o tem, kaj se je v resnici dogajalo v Pakracu in drugod po zahodni Slavoniji, pa vendarle še niso povsem razjasnjene. ZN so se namreč v svojih poročilih sklicevali prav na domnevne ugotovitve predstavnikov EZ. Nemški opazovalec EZ v Pakracu Baron je za Reuter povedal, da so hrvaški vojaki v Četrtek ponoči obkrožili približno 1.700 srbskih mo-škihr jih vkrcali v avtobuse in odpeljali proti severu, vendar pa je pojasnil, da je šlo paC za vojne ujetnike, zato hrvaško ravnanje ne pomeni kršenja Človekovih pravic. Dodal je še, da je bila celotna hrvaška operacija v zahodni Slavoniji zelo profesionalno in korektno izpeljana. Po zadnjih poročilih so srbske moške odpeljali v Varaždin in Bjelovar, kjer so jih NOVICE Spopadi v Čečeniji MOSKVA, VVASHINGTON - Ruska vojska bo 11. maja, po izteku premirja, ki ga je razglasil ruski predsednik Boris Jelcin, v CeCeniji nadaljevala obširne vojaške akcije, Ce se poveljniki upornikov ne bodo hoteli pogajati. Po poročilih ruskih tiskovnih agencij so boji na širšem območju kavkaške republike potekali tudi včeraj. Najhuje je bilo v okolici me- j sta Bamut, kjer so CeCeni s težkim orožjem napadli I ruske položaje. Pri tem so življenje izgubiti trije m- j ski vojaki, čečenski uporniki pa naj bi izgubiti približno 32 borcev. O občasnih spopadih med uporniki in ruskimi enotami poročajo tudi iz čečenske prestolnice Grozni. Ruski borec za Človekove pravice j Sergej Kovaljev, ki je na obisku v VVashingtonu, je ZDA pozval, naj Moskvo prisilijo k mirnemu reševa- j nju spora. Kovaljev je rusko vojsko obtožil pobijanja civilnega prebivalstva, (dpa) Ruski jedrski reaktorji za Iran in Kubo MOSKVA - Rusija namerava banu prodati še tri jedrske reaktorje v vrednosti približno dveh milijonov | ameriških dolarjev, je včeraj sporočila tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na izjavo visokega uradnika ruskega ministrstva za jedrsko energijo. Rusija je banu prodala in pomagala namestiti že dva reaktorja, kar je sprožilo zelo ostro nasprotovanje kVashingtona. ZDA se namreč bojijo, da bo ban jedrsko tehnologijo izrabil za izdelavo jedrske bombe. Rusija namerava tudi dokončati gradnjo jedrske j elektrarne na Kubi, ki se je začela že v Času nekdanje Sovjetske zveze. Za razliko od bana bo Rusija projekt na Kubi končala s pomočjo tujih vlagateljev. Gradnja kubanske jedrske elekbame se je zaradi pomanjkanja denarja ustavila pred dvema letoma, za dograditev pa potiebujejo približno 800 milijonov dolarjev. Kot je povedal predstavnik ruskega mini-sbstva za jedrsko energijo, so pripravljenost za sodelovanje že izrazila italijanska, brazilska, nemška, britanska in nekatera ruska podjetja, (dpa) Kitajski oporečniki ustanovili liberalnodemokratsko stranko PEKING - Doslej neznana skupina kitajskih oporečnikov se je odločila, da bo strmoglavila vladavino komunistične partije. Zato so že februarja v mestu Wuhan v osrednji Kitajski ilegalno ustanovili liberalnodemokratsko stranko in tvegati dolgoletne zaporne kazni, je včeraj sporočil eden od voditeljev sbanke. Jedro stanke, ki naj bi bila v resnici paravojaška organizacija, kot zatrjujejo nekateri neuradni viri, sestavlja 30 intelektualcev in približno šest voditeljev - oporečnikov. Del sbanke pa so tudi tako imenovane neodvisne skupine, ki štejejo približno 300 elanov, večinoma profesorjev, študentov in tudi delavcev. Komunistično vodstvo v Pekingu je eden od vodij sbanke označil za diktatorje in dodal: »Želimo, da Zahod spozna, da obstajajo Kitajci, ki se borijo za svobodo in demokracijo.« (dpa) Srbski tank pod savskim nasipom pri Bosanski Gradiški (Telefoto: AP) namestili v šolska poslopja, nahraniti in jim omogočili kopel. Uncro je dopodne poročal tudi o večjem številu srbskih civilistov, predvsem žensk in obok, ki naj bi jih Hrvatje loCili od moških ter odvedli. Predstavnik hrvaške vojaške policije LaušiC je v zvezi s tem dejal, da so civiliste začasno namestiti na varno v druge hrvaške kraje. Nekaj naj bi jih nastaniti celo v hotel v Kutini. Po njegovih besedah so hrvaški organi vseskozi postopali nadvse .korektno in v skladu z zagotoviti. Predstavniki mendaro-dnega Rdečega križa so pobeliti, da so stopiti v stik s srbskimi civilisti, za katere je menda usbezno poskrbljeno, niso pa se še pogovarjali z vojnimi ujetniki. Posebni odposlanec ZN Akaši je popoldne v sprem- stvu hrvaškega nobanjega minisba obiskal Pakrac in po ogledu prizorišča izjavil, da ni nikakršnih sledov o domnevnih kršitvah Človekovih pravic in da so bile informacije o izvajanju etničnega CišCenja s strani hrvaških organov oCitno napačne. Potem ko so se pogovarjali s predstavniki srbskega prebivalstva, so se Akašijevi oceni pridružili tudi tuji novinarji. ALŽIRIJA Islamski skrajnež pobili še pet tujcev AL23R (AFP) - Včeraj zju-baj so islamski skrajneži na jugu Alžirije napadli neko kanadsko podjetje za izdelavo cevi za namakanje in ubili pet tujih delavcev: dva Fran-zoza ter enega Britanca, Kanadčana in Tunizijca. V napadu v Ghardaji, 480 kilometrov južno od Alžira, je skupina oboroženih teroristov ubila tudi enega pripadnika alžirske policije, štirje pa so bili ranjeni. Oborožena islamska skupina Gia, ki velja za najbolj radikalno, je grozila, da bo pobila vse tuje delavce v Alžiriji, saj naj bi ti posredno omogočali oblast »vojaški hunti«. Zaradi napadov Gie je Alžirijo zapustilo na tisoCe tujcev - diplomatov in delavcev. Diplomati so se sbnili okoli bancoskega veleposlaništva, kjer so znatno poostrili varnostne ukrepe. V Alžiriji je še približno 280 britanskih državljanov, v diplomatskem predstavništvu pa sta zaposlena le odpravnik poslov in izvedenec za komunikacije. Islamski skrajneži so včeraj prvič napadli tuje podjetje na jugu države, kjer je bilo doslej razmeroma mirno. Ghardaja je glavno mesto Mo-zabitov, Berberjev, ki govorijo posebno narečje, njihova konservativna verska skupina pa nasprotuje načelom islamskih skrajnežev. Mesto je bilo v preteklosti eden najbolj privlačnih turističnih ciljev saharske Alžirije, toda Laghuat, pravo gnezdo skrajnežev, je od njega oddaljeno le 120 ki-lomebov. V štirih varovanih območjih na jugu Alžirije, kjer Črpajo nafto in pline, so pred dvema dnevoma poostrili varnostne ukrepe. Črpanje ter predelava nafte in plina namreč predstavljata lir 95 odstotkov alžbskega izvoza, v tej panogi pa je zaposlenih največ tujcev, večinoma Evropejcev, Američanov in Kanadčanov. Alžbska oblast je že pred tedni poosbila varnostne ukrepe na teh območjih, vendar možnosti terorističnih napadov ni izključila. PARIZ (AFP) - Po včerajšnjem uboju petih tujih delavcev se je število ubitih tujcev v Alžirji od septembra 1993 povzpelo na 82. Islamski skrajneži so pobili največ Francozov, in sicer kar 28. Med 82 ubitimi tujci je še 12 Hrvatov, devet Italijanov, osem Rusov, trije Spanci, dva Kitajca, dva Vietnamca, dva Britanca, dva Belgijca, dva Tunizijca, dva Belorusa, dva z območja nekdanje Jugoslavije (nacionalna pripadnost neznana) ter po en Kanadčan, Kolumbijec, Perujec, Južnokorejec, Bošnjak, Ukrajinec, Fitipinec in Romun. Med najbolj krvave napade sodijo poboj 12 Hrvatov 15. decembra 1993 v Blidi na jugu države, poboj sedmih italijanskih mornarjev v pristanišču Džendžen, 360 kilometrov od prestolnice, in poboj petih Francozov v predmestju Alžira 3. avgusta 1994. VELIKA BRITANIJA Katastrofalen poraz Majorjevih konservativcev LONDON (dpa) - Vladajoča stranka britanskih konservativcev je na lokalnih volitvah v delu Anglije in VValesu doživela hud poraz. Na Četrtkovih volitvah so zbrali le Četrtino glasov ter izgubili 1700 sedežev v mestnih in okrožnih skupščinah. Predsednik britanske vlade John Major je v petek dejal, da njegovi stranki že v začetku aprila ni uspelo prepričati škotskih volilcev, ki so glasovati za opozicijo. Kljub temu je zavrnil namige, da bo odstopil. »Nikoli še nisem pobegnil pred težavami,« je zagotovil in hkrati priznal, da je opozicijska laburistična sban-ka dočakala »zelo dobro volilno noC«. Reformhana delavska sbanka, ki jo vodi še »sveži« Tony Blab, je zbrala 48 odstotkov glasov in pridobila 1500 novih sedežev. Za laburiste je to najboljši volilni rezultat v zadnjih bidesetih letih. Zadovoljni Blab je v petek zjubaj novinarjem spregovoril o »prelomnici v britanski politiki«, ni pa se strinjal s prevladujočim stališčem v londonskih političnih krogih, da je »Major glavni problem torijcev«. »Njihov glavni problem je njihova politika,« je menil Blab. Med zmagovalci lokalnih volitev so tudi liberalni demokrati, ki so zbrati 23 odstotkov glasov in se lahko pohvalijo s 400 novimi sedeži. Volilci so odločali o 12 tisoC mandatih, za sedeže v lokalnih parlamentih pa se je potegovalo 29 tisoC kandidatov. Nekateri konservativni poslanci so nastopiti kot neodvisni, da jih volilci ne bi povezovali z razcebanostjo stranke in nepriljubljenimi odločitvami londonske vlade. Glavni tajnik konservativcev Jeremy Hanley. je v petek novinarje prepričeval, da lahko njegova sbanka do volitev v spodnji dom britanskega parlamenta, ki bodo predvidoma čez dve leti, volilce prepriča o pravilnosti svoje politike. Vodja britanskih laburistov Tony Blair (Telefoto: AP) ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Republikanci zasenčili Clintona VVASHINGTON - (AFP) - Položaj predsednika Billa Clintona, ki se bo prihodnji teden udeležil enega najbolj napornih srečanj z ruskim kolegom Borisom Jelcinom, je precej oslabljen zaradi republikanske večine v kongresu, kar se seveda pozna tudi v zunanji politiki. Pri reševanju notranjepolitičnih vprašanj od januarja v senatu in predstavniškem domu prvič po 40 letih prevladujejo republikanci, kar je znatno zmanjšalo Clintonovo vlogo. V ameriškem političnem sistemu predsednik daje predloge, o njih pa nato odloča kongres. Toda ko je vodstvo predstavniškega doma prevzel Newt Gingrich, so republikanci prevzeli pobudo, tako da od Clintona prihaja vse manj zakonskih predlogov. Predvolilna kampanja za predsedniške volitve prihodnje leto se je skoraj že začela, med republikanci kar vrvi predsedniških kandidatov, Clinton pa se je prejšnji mesec čutil dolžnega opozoriti, da na ameriškem političnem prizorišču tudi on »nekaj šteje«. Ta izjava je v javnosti dosegla prav nasproten učinek od pričakovanega in še zmanjšala predsednikovo vlogo. Poseg republikancev v predsednikova pooblastila je prav gotovo manjši v zunanji politiki, vendar so bili Clintonovi predlogi tudi na tem področju pravzaprav pobude republikancev. Tak primer je Clintonova nedavna odločitev o ameriškem trgovinskem embargu proti Iranu, obtoženem, da je glavni zaščitnik mednarodnega terorizma in da skuša izdelati jedrsko orožje. Ta ukrep naj bi predvsem povečal ugled Združenih držav Amerike pred vrhom v Moskvi, toda Clinton lahko le stežka zahteva od Jelcina, naj ne sklene donosne pogodbe o prodaji jedrske tehnologije Teheranu, Ce sam ni pripravljen žrtvovati interesov ZDA. Toda oCitno je Clinton tako ukrepal, da bi prehitel republikance, Čeprav se je njihov predlog Beli hiši vendarle zdel nekoliko pretiran: newyorški senator Al-fonso D‘Amato je namreč predlagal uvedbo gospodarskega embarga proti Iranu in prepoved trgovanja z ZDA za tuja podjetja, ki bi trgovala z Iranom. Zmanjšanje Clintonovega manevrskega prostora se je pokazalo tudi pri vprašanju protiraketnih obrambnih sistemov, ki ga bodo obravnavali na prihodnjem rasko-ameriškem vrhu. Petdeset republikanskih senatorjev je predsedniku Ameriški predsednik Bill Clinton in njegov ruski kolega Boris Jelcin Clintonu pred tremi dnevi poslalo pismo, v katerem ga svarijo pred sklenitvijo dogovorov z Moskvo, ki bi morebiti »okrepili« sporazum o protibalisti-Cnih raketah iz leta 1972, saj bi to Američanom onemogočilo nadzor nad regionalnimi protiraketnimi sistemi. Republikanci hočejo te sisteme izpopolniti, da bi lahko svojim vojakom ali civilistom nudili zaščito pred raketami, podobnimi iraškim scudom, ki so jih izstrelili med zalivsko vojno. Opozorilo predsedniku Clintonu, že petdeseto od začetka leta, so republikanci poslali zaradi bojazni, da bodo Rusi na srečanju v Moskvi prihodnji teden omenjeni sporazum skušali razlagati sebi v prid. Na splošno so republikanci v za dnjem Času pogosto kritizirali Clinto novo politiko do Rusije, Ceš da je preveč popustljiva. Vodja republikanske večine v senatu Robert Dole, ki je tudi eden republikanskih glavnih kandidatov za predsedniške volitve prihodnje leto, je v začetku tedna Clintona pozval, »naj razmisli o svoji poti v Moskvo«, ce v ^remiju ne bodo spremenili stališča o je^j. ';em sporazumu s Teheranom. Republikanci so Belo hišo prehiteli tudi pri vprašanju ameriške pomoči Rusiji, saj naj bi. jo občutno zmanjšali, Ce bo ruska politika v nasprotju z ameriškimi interesi. FRANCIJA / PRED JUTRIŠNJIM ODLOČILNIM KROGOM PREDSEDNIŠKIH VOLITEV Jacques Chirac dviga evropski prah PARIZ (Reuter) - Konservativni predsedniški kandidat Jacques Chirac je v petek skusal pomiriti vihar, ki 8a je sprožil s svojo evropsko politiko, tako da ga je socialistični tekmec Lionel Jospin obtožil, da razdira Evropo. Pariški župan je pred nedeljskimi volitvami Rjavil, da obstaja »resna nevarnost«, da Jospin zmaga, •car bi po Chiracovem mnenju Francijo vodilo v nered. Jospin, nekdanji minister za Šolstvo, pa je svojega te-anieca obtožil, da se je spreobrnil, ko je predlagal, da bi reforme evropskih institucij, o katerih bodo razpravlja-*! na medvladni konferenci prihodnje leto, Francozi ratificirali z referendumom. »V predvolilni kampanji sem vedno omenjal tudi to jnožnost,« se je včeraj branil Chirac v radijskem intervjuju. Vendar, je dodal Cez nekaj minut, bi se na koncu lah-izkazalo, da plebiscit ni potreben. Nekdanjega predsednika Evropske komisije Jacquesa Delorsa, ki podpira Jo-spina, pa je obtožil »polemične in nespodobne« kritike Ujegove evropske politike. Delors je namreč v Četrtek idejo referenduma označil za »slabo dejanje proti Franciji«. Jospin je menil, da je Chirac prisiljen spreminjati taktiko, uu bi na svoji strani ohranil ves konservativni tabor, ki je globoko razcepljen prav zaradi vprašanja evropske inte-gracije, zlasti pa enotne valute. Jospin, ki zatrjuje, da je sodobnejši politični vodja kot njegov tekmec, je dejal, da bi »izvoliti Chiraca pomenilo goliti moža preteklosti«. V kratkem intervjuju za pari-s'd dnevnik Le Figaro je Chirac posvaril pred nevarno-stio, da Jospin zmaga tudi v drugem krogu predsedniških v°litev, in se vprašal: »Želijo Francozi svojo deželo zaupati Jospinu in njegovim socialističnim prijateljem še za naslednjih sedem let? Se zavedajo neizogibnega gospodarskega padanja, ki bi ga sprožil ta korak nazaj v cas? So pretehtali tveganje nereda, Ce v nedeljo izvolijo socialističnega predsednika, ki nima izkušenj niti parlamentarne večine?« Jospin je na to odvrnil: »Ce me izvolijo za predsednika, mi bodo dali tudi večino v parlamentu.« Američani ne razlikujejo med Chiracom in Jospinom VVASHINGTON - »Prijateljsko prepirljivi« odnosi •ned Francijo in ZDA naj bi ostali taksni tudi naprej, ne glede na izid nedeljskih volitev in ne glede na to, da Jacques Chirac pri Američanih uživa neprimerno Vecjo naklonjenost kot Lionel Jospin. »Američani niso Pretirano vpleteni v proces francoskih volitev,« je •rjavil David Calleo, direktor za evropske Študije na Univerzi John Hopkins, ki je tako na vljuden način Povedal, da so francoske predsedniške volitve Američanom pravzaprav deveta skrb. Po njegovem »z ameriškega stališča ni jasnih razlik Uted kandidatoma«. Ne glede na to, ali bo zmagal Chi-rac ali Jospin - v »prijateljsko prepirljivih« odnosih •ned Francijo in ZDA po mnenju Davida Callea ne bo Prišlo »do velikih in takojšnjih sprememb«. »Ne vidim možnosti, da bi prišlo do temeljnega zasuka pri poglavitnih vprašanjih zunanje politike,« je poudaril Helmut Sonnenfeld, izvedenec za evropska vprašanja pri urookings Institution. »Nekatera vprašanja bodo nejasna še naprej; denimo vprašanja Nata, Iraka, Irana in mednarodne trgovine, zlasti tistega dela, ki zadeva kulturne izdelke in storitve.« Za US News in World Rep ort bo izid nedeljskih Predsedniških volitev v Franciji »v dobršni meri opredelil prihodnost združene Evrope«. V primem zmage pariškega župana »utegne biti dolgoročno najpomembneje, da bo v Evropi, sestavljeni iz posameznih držav, Vsaka med njimi še naprej uravnavala svojo usodo manj tekmovalno v odnosu do ZDA in Japonske, kot bi to Počela v primeru, da bi bila Evropa res združena«, so zapisali v enem od omenjenih štirinajstdnevnikov. V ZDA je Jacques Chirac vsekakor bolj znan kot Lionel Jospin, ki pa mu je Time prav zaradi spektakularne zma-§e v prvem krogu namenil prostor v rubriki Na poti do zmage. Po mnenju Callea Američani pariškega župana sprejemajo »z naMonjenostjo in bi se počutili varnejše, če bi zmagal, saj bi šlo za nekoga, ki ga poznajo; hkrati Pa bi močno pretiravali, če bi rekli, da jih bo morebitna Jospinova zmaga kakorkoli spravila iz ravnotežja«. Čeprav je Jacques Chirac bolj znan, je Sonnenfeld Prepričan, da ima Lionel Jospin določeno prednost, saj bolje pozna odnose z ZDA, ki so se stkali v štirinajstle-titem obdobju vladavine socialistov. Cim bolj se približuje drugi krog volitev, tem več ameriški tisk piše o ujih in odmevnosti Le Penove Nacionalne fronte, manj Pa o televizijskemu dvoboju med predsedniškima kan-mdatoma. New York Times je zapisal, da »oba kandidata očitno upata, da bosta pridobila vsaj nekaj od 4, 6 milijona glasov, ki so jih volilci zaupali Le Penu v pr-v®m krogu«. Kljub umoru mladega Maročana namreč skrbno pazita, da teh volilcev ne bi prizadela. Sophie Huet / AFP Pariški župan Chirac svari pred »resno nevarnostjo«, da jutri zmaga socialist Jospin (AP) FRANpOIS MITTERRAND, PREDSEDNIK, KI ODHAJA »Francija je naša domovina in Evropa je naša prihodnost« PARIZ - Frangois Mitterrand združevanje Evrope rad primerja z gradnjo katedrale. Ko bo nekoč napisana zgodovina Evropske zveze, za francoskega predsednika zagotovo ne bodo zapisali, da je evropskemu združevanju položil temelje, upoštevati pa bodo morali njegovo vlogo krmarja in navigatorja. V štirinajstih letih na Čelu Francije je ta socialistični voditelj EZ uvrstil med svoje poglavitne naloge. »Francija je naša domovina in Evropa je naša prihodnost,« je izjavil leta 1986 v novoletni poslanici. SpriCo Številnih kritik zaradi visoke stopnje brezposelnosti ter družbenih neenakosti in korupcije se bodo mnenja o obdobju, ko je bil na Čelu Francije, zelo razlikovala, zagotovo pa ne bo nihče dvomil o pomenu dediščine, ki jo je zapustil Evropi. Bržkone ga bodo omenjali skupaj z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom in nekdanjim predsednikom Evropske komisije Jacquesom Delorsom, saj so vsi odigrali odločilno vlogo pri nastanku enotnega evropskega trga, razširitvi skupnosti, predvsem pa pri sklenitvi maastrichtskega sporazuma leta 1991, ključnega dokumenta EZ. Mitterrand in Kohl sta ustanovila prvo francosko-nemško vojaško enoto, zametek skupne evropske vojske. Leta 1993 se je v škodo »socialistične trdnjave Francije« odločil za evropsko monetarno disciplino. V skrajno zavzetem govoru pred evropskimi parlamentarci je izpovedal vero v EZ. »Po spletu okoliščin sem se rodil med prvo svetovno vojno in se boril v drugi. Otroštvo sem preživel med pohabljenimi družinami, ki so objokovale svoje mrtve in pestovale nenaklonjenost, včasih pa tudi mr-žnjo do včerajšnjih sovražnikov,« je dejal. Ko sta si Mitterrand in Kohl leta 1984 stisnila roki ob obletnici bitke pri Verdunu iz prve svetovne vojne, je spravna slovesnost prerasla v mogočen simbol njunih prizadevanj. Mitterrandova vizija tesneje povezane Evrope, v kateri naj bi francosko-nemško zavezništvo odigralo vlogo jedra, pa je Mitterranda vodilo v pogostejše spore z Britanijo, zlasti v obdobju vladavine Margaret Thatcher. Njegova zagledanost v visoke evropske ideale, brez posluha za drobižarske zahteve posameznih držav, ga je še bolj pehala v prepire z »železno lady«. Kritiki ugotavljajo, da ima Mitterrandov evropski pogled tudi slepe pege, saj naj bi bil zaznamovan s francosko nadutostjo do majhnih držav članic, kakršna je Nizozemska. Pri zavzemanju za Evropo je Mitterrand namreč uresničeval Zeljo Francije, da bi postala velesila. Precej kritik je požel tudi na račun neposrednih odzivov na padec berlinskega zidu in zlom komunizma v vzhodni Evropi. Obtoževali so ga, da hoče zavreti nemško združitev in s predlogom o evropski konfederaciji izigrati nove srednjeevropske demokracije. Mitterrand je svo- jo strategijo je označil z besedami »najprej poglobitev, potem razširitev«. Predsedniški položaj je leta 1992 postavil na kocko s skrajno tveganim referendumom o maastrichtskem sporazumu - neposredno po tem, ko so se Danci izrekli proti njemu. Kljub temu se je odločil za izrekanje na referendumu, čeprav bi lahko maastrichtski dokument prepustil v ratifikacijo parlamentu. Na referendumu je »zmagal« s tesno večino 51, 05 odstotka glasov. Zaradi vala evroskeptici-zma, odmeva na maastrichtski sporazum v re-cesijskih letih 1992/93, je bilo v zadnjem obdobju Mitterrandove vladavine manj političnih pobud in več simbolnih političnih dejanj. Julija leta 1994 je evročete, vključno z nemškimi tanki, povabil na vojaško parado po Elizejskih poljanah, ki jo je spremljal s slavnostne tribune skupaj z očitno ganjenim Kohlom. Paul Taylor / Reuter O čem pišejo drugje po svetu O položaju na Hrvaškem »Za zdaj še ni jasno, ali najnovejši spopadi na Hrvaškem pomenijo začetekVsejugoslovanske’ vojne. Spoznali pa smo, da mednarodna prizadevanja za preprečitev še večjega prelivanja krvi na Balkanu niso uspešna. Mednarodna skupnost je še vedno naivno prepričana, da se sprte strani zavedajo, da je mir v njihovem interesu - ker so podobe na naših televizijskih ekranih pač tako okrutne. V resnici pa se vojna konča takrat, ko ena od sprtih strani vidi določeno prednost v dejanskem končanju vojne. Toda tega za zdaj Se ni pripravljena storiti nobena od strani, vpletenih v vojno.« (The Daily Telegraph, London) »Kljub raketnemu napadu na Zagreb se Hrvati veselijo vojaškega uspeha v zahodni Slavoniji, ki ga je njihova vojska dosegla hitro in z malo žrtvami... Zaradi uspeha se poraja želja po novih tovrstnih ukrepih, toda naslednji koraki ne bodo več tako preprosti... Četudi je hrvaška želja po vrnitvi zasedenih območij razumljiva, je taka politika še vedno nesprejemljiva. Zdaj je na vrsti mednarodna skupnost. Namesto da biprosila’ za novo premirje, bi morala predsedniku Tudmanu dati konkreten predlog: Ce bo Zagreb Srbom zagotovil manjšinske pravice in avtonomijo, mednarodna skupnost vnovični osvojitvi Krajine ne bo nasprotovala.« (Der Standard, Dunaj) »Zagrebu je sicer načeloma uspelo, da je brez večjih žrtev dosegel zastavljeni vojaški cilj. Vendar so Hrvati prelomili do zdaj veljavni status quo, saj so prekršili premirje in vnovič ogrozili mir. Čeprav so predstavniki mednarodne skupnosti in Varnostnega sveta ZN pozvali k ustavitvi bojev in vrnitvi na izhodiščne položaje, Zagreb gotovo ne namerava zapustiti svojih na novo osvojenih območij... V sosednji Bosni se je pred nekaj dnevi izteklo premirje in oboroženi spopadi se nadaljujejo. Zato grozi nevarnost, da se bodo boji nadaljevali z novo silovitostjo in da bodo zajeli bistveno večje območje kot do zdaj.« (Lidove noviny, Praga) O turškem posredovanju na severu Iraka »Turško invazijo na severu Iraka je mednarodna skupnost razen z nekaterimi protesti bolj ah manj mimo sprejela: Zahod se ne sramuje ničesar. Njegovo ravnanje je mogoče razložiti z zastarelim političnim izhodiščem: Turčijo so, to velja predvsem za ZDA, označiti za pomemben dejavnik stabilnosti na tem območju. To je morda y obdobju hladne vojne celo bila. Zdaj pa je s posredovanjem v osrednji Aziji postala dejavnik, ki lahko negativno vpliva na stabilnost tega območja.« (Der Bund, Bern) O rusko-ameriških odnosih »Vzroke za msko-ameriška nasprotja je treba iskati v notranjepolitičnem boju, ki v obeh državah poteka po podobnem vzorcu... V tem pogledu rasko-ameriški vrh ni tako zelo potreben državama, temveč veliko bolj njunima predsednikoma Borisu Jelcinu in Billu Clintonu... Zdaj lahko pokažeta, da sta ona, le ona sposobna rešiti najbolj zapletene probleme sedanjosti. Toda te okoliščine, ki so eden od razlogov za rusko-ameriski vrh, bi jima lahko še povzročale velike težave. Pokazati morata trdnost in hkrati iskati rešitev, ki zahteva obojestranko popuščanje. To pa je zelo težko združiti.« (Sevodnja, Moskva) O gospodarskih ukrepih proti Iranu »Gospodarski ukrepi bodo na iransko vlado narediti približno tolikšen vtis kot trpljenje iraškega naroda na Sada-ma Huseina. Stranski učinek slabega gospodarjenja Iraka je zunanji dolg v višini dvajset milijard dolarjev, ki jih bo Irak le s težavo vrnil. Bolj ko evropske vlade podpirajo trgovanje z Iranom, lažje bo Teheran financiral severnokorejski raketni program-in lažje si bo Irak priskrbel jedrsko tehnologijo. Gospodarski pritisk torej ne bi v večji meri vplival na ravnanje Irana, toda gotovo bi se odrazil na njegovi kupni moči. Vse drugo je bilo do zdaj neuspešno. Tudi Evropa se tega zaveda.« (The Times, London) Francpois Mitterrand, ko mu je leta 1981 v tretje le uspelo osvojiti srca francoskih volilcev BOSNA IN HERCEGOVINA / ŽIDOVSKA SKUPNOST »Druga svetovna vojna je bila včasih znosnejša« SARAJEVO - 80-letni Eli Danon, ki je preživel tri evropske vojne, bi se lahko imel za srečnega človeka, toda v resnici je razočaran in zagrenjen, saj kot bosanski Žid živi v obleganem Sarajevu. »Ko sem se po drugi svetovni vojni vrnil v Sarajevo, sem naredil strašansko napako, ki jo zdaj bridko obžalujem. Če bi takrat s svojimi starši odšel v Ameriko, bi bil tam morda le navaden pomivalec posode, toda ne bi mi bilo treba gledati vseh teh grozot, ki se dogajajo okoli mene,« z žalostnim glasom pove Eli. Medtem ko Evropejci praznujejo petdeseto obletnico zmage nad nacizmom, se Eli in njegova 65-letna žena Ljerka stiskata v svojem sarajevskem stanovanju, ki je manj kot kilometer oddaljeno od sarajevskega židovskega pokopališča, kjer potekajo najhujši spopadi med vladnimi silami in vojsko bosanskih Srbov. »Leta 1992, ko se je začela ta prekleta vojna, se sploh nisem bala, zdaj pa se stresem ob sleherni eksploziji, saj vse skupaj že predolgo traja,« pravi Ljer- ka in dodaja: »Druga svetovna vojna je bila zame v marsičem precej znosnejša, saj takrat preskrba z vodo in elektriko ni bila motena, po mestnih ulicah so vozili tramvaji ... Predvsem pa se nam ni bilo treba bati obstreljevanja in ostrostrelcev.« Ljerkina mati je bila Židinja, njen oče pa se je imel za nemško govorečega Hrvata, kar je družini med drugo svetovno vojno, ko so Sarajevo zasedli Nemci, zagotovilo preživetje in dostojno življenje. Med vojno je družina, čeprav je bil na nasprotni strani ulice sedež Gestapa, skrivala tri židovska dekleta. »Resnično smo bili noro pogumni, saj bi nas Nemci, seveda če bi odkrili skrite Židinje, vse poslali v tabo- rišče smrti, od koder ni bilo vrnitve,« se spominja Ljerka. Pred drugo svetovno vojno je v Sarajevu poleg muslimanov, Srbov, Hrvatov in Romov živelo 15 tisoč Zidov, ki so k svojemu bogu Jahveju molili v kar osmih sinagogah. Med vojno so nacisti uničili osemdeset odstotkov tamkajšnjih Zidov in porušili sedem sarajevskih sinagog. V tem mučeniškem mestu danes živi še šeststo Zidov. »Tisti Židje, ki še naprej živimo v Sarajevu, vztrajamo tukaj zato, ker smo se tako odločili sami,« nam je zatrdil Ivan Cerešnješ, predsednik sarajevske Zidovske skupnosti in pribil: »Lahko bi sicer odšli v Izrael, vendar smo se odločili, da bomo ostali v svojem mestu. To je prva vojna, v kateri Židje nismo glavne tarče.« Danonova močno hrepenita po svojem sinu in njegovih otrocih. Zagrenjena sta, saj si nista nikoli mislila, da bosta jesen svojega življenja preživela v obleganem mestu. »Težko je živeti v takšnih razmerah, saj sva stara in betežna. Stari ljudje v Sarajevu nimamo nikakršne prihodnosti, saj nas čaka le še smrt. Upanje na boljše čase je že zdavnaj ugasnilo. Razveseljuje naju le dejstvo, da je tukaj najin dom, ki sva si ga ustvarila s trudom in ljubeznijo, in spoznanje, da imava v Sarajevu veliko vdanih prijateljev, ki nama nesebično pomagajo,« s solzami v očeh reče Ljerka. Kurt Schork / Reuter Na sarajevskem pokopališču (Telefoto: AP) Albansko pristanišče Vlora, okno v svet VLORA - »Želite ilegalno priti v Italijo? Pridite v Vloro.« - Tako bi se lahko glasio reklamno geslo za tisoče ekonomskih izseljencev, ki želijo zaradi revščine pobegniti na bogati Zahod. Albansko pristanišče Vlora, ki je od italijanske obale oddaljeno le sto kilometrov, je postalo v zadnjih dveh letih priljubljena odskočna deska tako Albancev kot tudi Kurdov, Kitajcev in Pakistancev, ki želijo v Italijo. Prevoz z majhnimi hitrimi čolni v Italijo stane 900 nemških mark. Posel cveti. Lastniki tihotapskih čolnov supaj na mesec zaslužijo približno tri milijone mark. Podnevi je v pristanišču zasidranih več kot petdeset »pomorskih taksijev«, ki so uradno registrirani kot ribiške ladje. Takoj ko se stenmi, se skupine desetih do dvajsetih ljudi podajo na krov, močni motorji se prižgejo in čolni se odpravijo na ne preveč dolgo pot proti italijanski obali. »Ne moremo jih ustaviti,« nam pove obupani policijski častnik, ki ne zeli biti imenovan. »Imamo le nekaj starih, prepočasnih čolnov.« Marca je skušala albanska policija zaseči nekaj hitrih čolnov, toda kasneje se je temu odpovedala. »Kaj lahko storimo? Plovila so registrirana kot ribiške ladje. V Albaniji pa ima lahko vsakdo ribiško ladjo,« pravi policist. V mestu pa krožijo tudi govorice, da so tudi albanske oblasti vpletene v tihotapljenje ljudi. Predstavniki lokalnih oblasti v Vlori pa trdijo, da vodi posel s tihotapljenjem ljudi mednarodna mafijska mreža. Pri tihotapljenju Kurdov naj bi sodelovali Turki, ki jim priskrbijo letalske karte in albanske turistične vizume. Potem ko pridejo begunci v Albanijo, jih prevzamejo Adrian in njegova prijatelji. Mladi Albanec Adrian že več kot eno leto prevaža Kurde in druge begunce od mednarodnega letališča Rinas pri Tirani do jadranskega pristanišča Vlora. »Nato se naši‘šefi‘z radijskimi zvezami povežejo s svojimi italijanskimi prijatelji, s katerimi se potem dogovorijo o času odhoda in mestu na italijanski obali, kjer bodo‘tovor‘odložili,« nam še pove Adrian. Tudi albanski kriminalci izkoriščajo usluge teh hitrih čolnov, saj tako v Italijo prevažajo prostitutke ali pa v obe strani tihotapijo cigarete in alkohol. Lastniki tihotapskih čolnov so zelo zaprta druščina, M dobro skriva svoje nočne dejavnosti. »Oboroženi so in dobro organizirani. To so zelo nevarni ljudje,« pravi policist. Novinarje, ki skušajo poročati o tihotapljenju ljudi, takoj zastrašijo. Lani je dal eden od lastnikov čolnov - s skritim obrazom - intervju italijanski državni televizijski postaji RAL Po tem pogovoru je mož izginil neznano kam. V Vlori se širijo govorice, da ga je ubila mafija. Albanske oblasti ne najdejo načina, kako bi preprečile ilegalni prevoz ljudi. Čakajo, da bo ukrepala druga stran: »Veliko je odvisno od tega, kako učinkovito bo italijanska policija preprečila tihotapskim čolnom pristati na nji-hovi obali,« še dodaja policist._Peter Meier / dpa Nekje v Evropi je vojna znova zajahala svojega naukrotljivega apokaliptičnega vranca, odvrgla smrtonosne »zvončke« in pokazala brezčuten, okruten uničevalni obraz. Evropa je v zadnjih treh, štirih letih dovolila Srbom skoraj vse, Hrvatom prekleto strogo gleda pod prste, Slovence je brez besed vzela v svoje naročje. Ali drugačna razmestitev geopolitičnih vrednosti: Slovenija je postala del Evrope, Hrvaška sanitetni, zaščitni pas, zemljepisni in ideološki zid med krščansko toleranco in pravoslavnim nagonom destrukcije, ves Balkan pa izjemno priročno področje za prodajo tehnološko zastarelega orožja iz prenatrpanih skladišč, poligon za preizkušanje najnovejših dosežkov sodobne vojne tehnike, vzhodno od Slovenije so mnoge države »vnovčile« humanitarne konvoje in pakete z nekoristno medicinsko opremo ali z zdravili in hrano, ki jim je potekel rok koristne uporabe. V tem delu sveta je zacvetela trgovina z orožjem in posebej z mamili, naraslo je število obolelih od aidsa, razbohotila se je osebna in kolektivna korupcija, človeška, politična morala je rakasta, človeški egoizem je podoben šumom na neodgovornem srcu. V torek sem ostal doma, urejal zapise za srečanje z nadarjenimi študenti Akademije dramskih umetnosti, s scenaristi, ki že nekaj časa iščejo najboljšo temo, kako bi s svojimi filmi opozorili svet na hrvaško politično ranljivost. Vsi želijo postati slavni kot makedonski režiser Milče Mančevski (in ne kot Emir Kusturica!), s svojimi scenaristični- NEKJE V EVROPI Barbari z zvončki Branko Somen mi koncepti želijo dokazati, da je bila Hrvaška vedno del pametne Evrope. A kaj, ko Evropa ne kroji usodnega zemljevida vzhodno od raja. Škarje in platno ima v rokah gospod Miloševič, ki kar naprej koketira z musolnijevskim pozer-stvom in s svojo diplomatsko spretnostjo vleče za nos sodobne in šte- vilne »čembrlenčke«... Nenadoma sem zaslišal tri strahovite eksplozije v mestu. Hotel sem telefonirati, a moj zveza z zunanjim svetom je onemela. Prižgal sem televizijski sprejemnik, na O TV sem naletel na reportažo. Avtomobili v bližini spomenika Senoi kjer sem se rad sprehajal z Romom, so goreli. Izlo- žbe na Vlaški ulici so se sesule v steklovino. Vojna, histerično srbsko maščevanje (!) se je vrnila na zagrebške ulice, sejala smrt. Prvi se je oglasil Jure. - Si slišal? Si videl? Popizdil sem. Tu ni rešitve. Pomlad z zvončki ki prinašajo smrt, namesto upanja. Jaz bi jim vrnil njihove »visibabe«. - Vse je že videno - sem ga miril. - Najprej je laž, domišljava, predrzna, v katero, kadar jo trikrat ponoviš, začneš še sam verjeti, da je resnica. Včeraj sem gledal televizijo. Srbi so trdili, kako so Hrvati razrušili Bogdanovičev spomenik v Jasenovcu. Slavonski tulipan, posvečen žrtvam v tamošnjem taborišču. Spomenik pa je kar naprej stal v visoki travi, nepokošenem plevelu. - Nismo mi več ne naivni ne neumni. Srbi so ga minirali. Ce bi se mu hrvaški vojaki približali, bi skupaj z njim zleteli v zrak. Srbi so bili prepričani, da bomo nasedli, zato so objavili, kako spomenika ni več... Veš, kaj sem predlagal generalu Rošu?! Prisilili bomo ujete četnike, da okrog spomenika demontirajo mine. Tudi njim naj zapojejo »zvončki«... Bok, kličejo me, napisati moram uvodnik. Odložil je slušalko. Ostal sem sam na podstrešju. Potem se je oglasila shena. Splošna nevarnost. Rezko, zoprno zavijanje je odganjalo v kleti. Nisem odšel. Buljil sem v televizijo. Trije mrtvi, več kot sto ranjenih meščanov, med njim dva enajstletna otroka. Panika. Razočaranje. Bes. Teror pa traja dalje. S sredo so znova raketirali mestno središče. Zvončki so padli na kupolo Hrvaškega narodnega gledališča. Ranili baletnike. V bolnišnico so odpeljali enega od mojih študentov. ’den mu je spodrezalo noge, je na streho bližnjega avtomobila odložil svoj filmski scenarij. Minuto za tem je Luka iz Zadra obležal v krvi. Trdil sem, kako življenje piše najboljše scenarije. Kaj pa smrt? Bodo na to kdaj znali odgovoriti barbari z zvončki?! Zagrebčanka teče proti zaklonišču (Telefoto: AP) MENJALNIŠKI TEČAJI 5. maj 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni .Abanka Ljubljana 80,30 81,30 11,21 11,51 6,65 6,95 _A banka Koper 79,80 81,15 11,08 11,50 6,55 6,90 _A_banka Nova Gorica 80,15 81,20 11,20 11,50 6,63 6,93 Janka Celje d.d., t: 063/431-000 80,30 81,30 11,20 11,55 6,30 6,75 Janka Noricum d.d., t: 133-40-55 80,50 81,50 11,30 11,60 6,50 6,95 Janka Vipa NG, t: 065/ 28-511 - - - - - - Ju n d Ljubljana, t: 18-51-318 - - - - - - Liome 2 us JeL 061/ 15-92-635, od 8-/5, sob od 9-12 80,96 81,26 11,40 11,50 6,68 6,85 JJeditanstalt d. d. 80,30 81,40 11,30 11,60 6,30 6,90 Jida, od 7-19, sob od 7-14 81,05 81,09 11,44 11,46 6,77 6,80 Julka Ljubljana, t: 12-51-095 81,06 81,09 11,45 11,48 6,78 6,80 Kompas Hertz Celj Jel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15 80,50 81,00 11,32 11,43 6,50 6,75 Kompas Hertz Velenje rJ063/855552, od 7-15, sob od 7-13 80,50 81,00 11,32 11,43 6,50 6,75 Kompas Hertz Idrija Jel 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 80,50 81,00 11,32 11,43 6,50 6,75 Kompas Hertz Tolmin rJJ65/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15 80,40 80,90 11,32 11,43 6,50 6,75 Kompas Hertz Bled rj064/741-519, od 8-12, 17-19, sob od 7-16 80,50 81,00 11,32 11,43 6,50 6,75 Kompas Hertz Nova Gorica Jj 065/28-711, od 7-/9, sob od 7-19 80,50 81,00 11,32 11,43 6,50 6,75 Kompas Hertz Maribor Jjj062/225-252, od7-19, sob od 7-13 80,50 81,00 11,32 11,43 6,50 6,75 Jjova kreditna banka Maribor d.d. 80,00 81,45 11,20 11,60 6,35 6,80 J^mo Šempeter,t: 065/ 32-250 80,20 81,10 11,32 11,50 6,60 6,50 Jiudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,50 81,30 11,30 11,52 6,60 6,95 Joštna banka Slovenije 78,90 80,90 10,42 11,70 5,96 6,69 Jublikum Ljubljana, t: 312-570 81,05 81,12 11,47 11,48 6,75 6,78 Jublikum Piran, t: 066/ 73-269 80,40 81,10 11,26 11,50 6,75 6,78 Jublikum Celje, t: 063/ 441-405 80,80 81,10 11,26 11,50 6,63 6,72 Jublikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,80 81,05 11,31 11,43 6,40 6,80 Jublikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,70 81,45 11,20 11,65 6,35 7,00 Jublikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,25 81,10 11,30 11,50 6,61 6,75 Jublikum NM, t: 068/ 322-490 80,50 80,98 11,37 11,50 6,55 6,77 Jublikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,70 81,20 11,35 11,50 6,40 6,90 Jublikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-1-74 80,50 81,10 11,35 11,45 6,50 6,90 Jublikum Kamnik, t: 061/832-914 80,95 81,20 11,39 11,55 6,64 6,87 JJblikum Trebnje, t: 068/ 45-670 - - - - - - JjJlikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 - - - - - - Jublikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,25 81,25 11,26 11,54 6,35 6,60 d.d.,*** 80,20 81,20 10,60 11,65 6,35 6,83 JHP Kranj, t: 064/331-741 80,90 81,10 11,40 11,45 6,60 6,75 j£KB d.d. Ljubljana 80,80 81,35 11,37 11,50 6,60 6,89 JBK Ljubljana, t:061/444-358 80,40 81,35 11,32 11,60 6,45 6,80 Upinio Ljubljana, t: 212-073 80,96 80,99 11,44 11,45 6,76 6,79 tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:-" BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: ,el- +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 . Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 5- MAJ 1995 v URAH ^valuta nakupni prodajni brneriški dolar 1615,00 1685,00 nemška marka 1180,00 1230,00 francoski frank 330,00 344,00 holandski gulden 1051,00 1094,00 belgijski frank 57,00 59,40 funt šterling 2606,00 2712,00 frski šterling 2651,00 2759,00 danska krona 299,00 311,00 prška drahma 7,20 7,50 Kanadski dolar 1185,00 1233,00 laponski jen 19,20 20,00 ličarski frank 1423,00 1481,00 avstrijski šiling 167,00 173,80 norveška krona 260,00 271,00 Švedska krona 223,00 232,00 Portugalski escudo 11,10 11,60 Španska pezeta 13,20 13,80 bvstralski dolar 1196,00 1245,00 madžarski florint 11,00 14,00 s|ovenski tolar 14,00 15,00 Jfrvaška kuna 320,00 340,00 -JJWU 1995 ! v LIRAH ijaluta nakupni prodajni ameriški dolar 1620,00 1685,00 nemška marka 1186,00 1221,00 francoski frank 331,00 346,00 holandski gulden 1054,00 1082,00 belgijski frank 57,20 58,40 funt šterling 2615,00 2705,00 frski šterling 2661,00 2751,00 aanska krona 300,00 308,00 grška drahma 7,20 7,80 Kanadski dolar 1191,00 1236,00 Švicarski frank 1436,00 1466,00 avstrijski šiling 167,70 172,70 slovenski tolar 14,20 15,00 19. APRIL 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,30 8,90 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 9,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 14,20 15,00 Italija Tržaška kreditna banka 14,00 15,00 14. MAREC 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 Švedska krona 19.4450 ABANKA D.D. LJUBLJANA Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 8.5.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj v DEM S120 81.48 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa dem m tolarje. Podrobnejše informacije: id 17-18-452,302-326 in 302-315 V J BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 084 z dne 5. 5. 1995 - Tečaji veljajo od 6. 5. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 056 šiling frank 100 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 grd 100 372 funt 1 380 lira 100 385 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni srednji prodajni 82,6196 1153,8343 393,5958 82,0272 2062,8938 2631,1675 2269,7675 8115,8776 6,7986 132,4512 7248,6961 1798,7220 76,7113 1535,2806 9829,9509 179,1174 111,2849 148,3258 91,1008 82,8682 1157,3062 394,7801 82,2740 2069,1011 2639,0848 2276,5973 8140,2985 49,8675 182,9939 6,8191 2250,0000 - 132,8497 7270,5076 1804,1344 76,9421 1539,9003 9859,5295 179,6564 111,6198 148,7721 91,3749 83,1168 1160,7781 395,9644 82,5208 2075,3084 2647,0021 2283,4271 8164,7194 50,0171 183,5429 6,8396 133,2482 7292,3191 1809,5468 77,1729 1544,5200 9889,1081 180,1954 111,9547 149,2184 91,6490 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 7.5.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS ' za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (8) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (8) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995: 1,500,000 833,791 813,459 1,647,251 5 111.1722% 08.4613% 1 09.8167% 150,000 83,379 81,346 164,725 ijuaunHsii* Tečajnica borznega trga št.: 75 Datum: 21.4. 1995 UttUAVk STOC1 UCHANCL P«C Vrednost. papir obr. m-div. ex kupon st.da[(3) enotni tečaj % sprem datum povpras ponudba Max. Min. loTsir MTf W1 FiViT LEKC 796 (4,5,93) 11.500 24.4, 11.350 12.000 PUB 1.000 (6.6.94) 13.084 ,08- 5.5. 12.060 13.420 13,100 13.060 1.165 SAL 500 (7)(29.8.94) 21.167 ,68 5.5. 21.020 21.240 21.230 21.100 5.715 SKBR 45» (16.5.94.) 31.991 ,03 5.5. 31.830 32.100 32.000 31.660 1.536 31$ mr.*.« SME iSOl 8,0 4.(31.12.94) 98,6 ,12 5.5. 98,6 99,0 -99,0 98,2 5.529 1S02 9,5 8,(1.10.94) 103,6 ,06 - 5.5. 103,5 1038 103,7 103,5 5.023 ISO« 5,0 3.(30.11.94) 83,9A 1,59 5.5. 83,5 83,9 84,0 83,9 15.823 1S11 7,0 4.(15.1.95) 88,0 1,12- 5.5., 86,0 97,9 88,0 88,0 7,406 1SL1D 8,0 4.(31.12.94) 96,7 ,12 5.5. 97,1 99,0 97,0 96,1 227 JSL2D 9,5 8.(1.10.94) 101,8A 4.5. 101,0 104,0 SKB1 10,0 4.(1.11.94) gQ$! 3EBE strmi BTBR 11,030 ,09 5.5. 10.910 11.900 11.030 11.030 88 SAD 10.000 (1.6.94.) 112.925 1,91- 5.5. 110.950 113,600 115.500 11.000 4.517 FMD (8) 16.612 1,92 5.5. 16.260 17.180 17.300 16.250 2.857 m 20.500 24.4. 22.000 MR 15.450 4.5. 14.500 15.800 m 218 (30.3.93.) 8.833 4.5. 8.750 8.900 ra 4.000 ;8)(10.6.94.) 3.719 2,25- 5.5. 3.693 3.730 3.900 3.685 6.609 im (5) 746,3 1,85- 5.5. 740,0 750,0 752,0 740,0 1.440 T37TSIT (BIT 4000 (23.5.94) 31.883 1,74 55. 30,630 32,000 33,500 30,900 18,333 TNP 31.300 4.5. 31,050 32,850 5GSP (6) 622,8' 4,13 5.5. . 520,0 640,0 700 580,0 227 JBKP 10.200 9,73- 5.5. 10,300 12,000 10,200 10,200 10 W 41.100' 3.5. 40,900 41,100 37$ m Mig ililTTT LEK12.0 4.( .11.94) 98,OA 5.5. 95,5 98,0 98,0 25 )ZG 11,0 1(1.1.95) 90,0 ,11 5.5. 69,0 93,9 90,0 90,0 472 TE 12,0 6.(1.12.94) 98,6 26.4. 98,6 TJ 12,0 7.(1195) 98,9A ,04 5.5. 98,9 98,9 96,9 12 KM 10,0 l.(1.6.94) 955 4.5. 93,0 96,0 1SGS1 10,0 1(1.6.94) 52,6 21,44- 5,5. 24,0 25,0 74,3 25,0 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 81/95-5. 5. 1995 Vrednost. papir BF ex kupon StdaL(3) enotni | tečaj sprem datum t 1 Max. Min. ra ■■ H ™ 4.000A 19.4. 1.500 4.400 GRDO 119 (8.3.94.) 32.500 31.3. 210,0 34,900 HBR0 3.199A 5.5. 1.701 3.200 3,199 3,199 3 WR 3.533 ,95 5.5. 3.401 3.500 3,550 3,550 53 RDR0 17.400 26.4. 10.100 17.500 RGSR 230,2 1,47- 5.5. 213,0 250,0 380,0 325 TTfTi HBP0 3.051A ,33 21.4. 3.041 3.200 3.051 3.051 9 JOKJPI 3.300 KBPP 30.000 18.4. 2.000 32.500 UBKC 5.200 14.4. 3.050 5.100 GORO 10,0 9.(15.1.95) 98,1A ,06 5.5. 98,0 100,0 98,1 98,0 38 LOK 10,0 (1.10.94) 88,0 5.5. 66,0 90,0 88,0 88,0 15 MLJ0 10,0 (1.4.94) 93,1 ,10 5.5. 93,0 96,0 93,1 92,8 137 DSM0 10,0 (1.10.94) 84,0 5.5. 80,0 3LS0 10,0 81.9.94) 87,2 3,5. 85,3 87,3 3NM 11,0 (1,8,94) 90,0 4.5. 89,2 91,0 3P0 10,0 6.(1.2.95) 86,1 13.4. 85,0 90,0 OBE 8,50 2.(15.4.95) 80,0 15.3. 25,0 mo 10,0 (1.10.94) 98,5 30.1. 92,1 SO dnevni ((SIT) 90 dnevni (v S/I) 120 dnevni (v SIT) TmiTSTT BNB2breznaLbona(1.6.95) (1.6.95) delna! bona (v SIT) NBSl del na! bona (v SIT) NBS2 99,3 57.000 21.849 ,05 6,14- 5.5. 4.5. 5.5. 99,3 50.000 21,520 99,7 21,980 99,4 22.550 99J 21.500 1,490 103.526 mik*« 150.000 SITskupaj maj • tolarski del maj devizni del maj 150.000 SITskupaj maj tolarski del maj devizni del maj 108,6 108,2 2.3. 21.3, 5.5.95 preišnii d T d% 1.132,34 1.131,60 0,74 0,0? Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-oostotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKB 1, OZG, PCE, PGO, PIJ, RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 6. maja 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar cvimi. Pri ton iu deviz oz. t 100 100 100 100 1 1 ikretnih f aoseben 1157,2638 2276,5138 8140,0000 6,8189 179,6498 111,6157 »slih je možno odsl doaovor. 1160.1072 2282.1072 8160,0000 6,8356 180,0912 111,8899 topanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,20 81,20 panje. 81,50 81,50 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 6. maja 1995 od 00.00 do 24. >djetij jre banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT In CHF so dob ve(avni tečajnici Banke Stovenie, pit diugih val oziroma zmanSano za OZSodštotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Prt večjih pnfvih in nak ■ Banke, M objav(amo tečaje, se zaveajemc nem tec^ h v skladu s tekstom, M doporjule DEM DEM DEM DEM DEM teni na podk utah pa )e razi ačgji vejajo zc upih se tečaj kupovati in oogojendrup 81,20 81,35 81,20 81,20 81,20 gi srednjih teča melje Banke Slov odkup prilivov jdoč! v sporazum rodajati tujo vc* a aS prodaje. 81,50 81,50 81,50 81,50 81,49 ev po trenutno Etnije povečano prodajo deviz XI jto po objavije- /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICA MILANO P i a z z a A. D i a z 2 Milano tel.: 0039 2 864 65300 faz: 0039 2 864 65358 MILANSKI DEVIZNI TRG 5. MAJ 1995 v URAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1638,860 — ECU — 2183,780 — nemška marka — 1195,380 — francoski frank 334,120 funt šterling — 2617,260 — holandski gulden 1067,660 belgijski frank 57,967 španska pezeta 13,406 danska krona 303,890 irski funt — 2666,430 — grška drahma — 7,325 — portugalski escudo — 11,304 — kanadski dolar — 1210,380 — japonski jen — 19,487 — švicarski frank — 1446,860 — avstrijski šiling — 169,950 — norveška krona — 264,800 — švedska krona 225,460 .— finska marka 387,160 — avstralski dolar — 1218,820 — 5. MAJ 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,4500 9,9500 kanadski dolar 6,9500 7,3500 funt Šterling 15,2500 16,0500 švicarski frank 834,5000 866,5000 belgijski frank 33,5500 34,8500 francoski frank 193,5000 201,5000 holandski gulden 617,0000 641,0000 nemška marka 690,3000 716,3000 italijanska lira 0,5750 0,6090 danska krona 175,0000 183,0000 non/eška krona 152,5000 159,5000 švedska krona 130,2000 136,8000 finska marka 224,0000 234,0000 portugalski escudo 6,5800 6,9200 španska peseta 7,7800 8,2200 japonski jen 11,2000 11,7000 slovenski tolar 8,70 9,10 hrvaška kuna Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. © RAS 1 7.00 9.00 10.00 10.45 11.15 12.25 12.35 13.25 13.30 14.00 15.15 15.45 17.40 17.55 18.00 18.15 19.35 19.50 20.40 23.05 23.15 24.00 0.35 Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Oddaja za najmlajše Dok.: Kvarkov svet - Po Gengis Khanovih stepah Tedenski dnevnik o TV programih Canal Grande Laraichevedrai Aktualna odd.: Verde-mattina Vreme in dnevnik Odd. o medicini Gheck-up (vodi A. Manduca) Izžrebanje lota, vreme Dnevnik in Tri minute Aktualna odd. o morju Linea Blu Sedem dni v Parlamentu Otroški variete Disney Club, vmes risanke Aktualni tednik TG 1 -Almanah Izžrebanje lota Dnevnik Oddaja o zdravju in lepo-j ti: Piu sani piu belli (Nedeljski evangelij j Vreme, dnevnik, šport Variete: I eervelloni (vo-I di Paolo Bonolis) Dnevnik Posebnosti T£rl Dnevnik 1 in vreme Film: La domenica spe-cialmente (dram.. It. ’91, I r. G. Tornatore, i. P. Noi-ret, C. Caselli) i RAI 2 6.30 6,55 10.05 12.00 13.00 14.00 14,50 15.35 15.40 16.25 18.05 18.45 19.35 20.20 20.40 22.20 23.30 23.50 0.20 Komični filmi Jutranja oddaja Mattina in famiglia. vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 Aktualne odd.: RAI 2 za vas, 10.25 Evropski dnevi, 10.55 Tvoj bližnji, 11.15 Potrebujem te Variete: In famiglia Dnevnik, športna odd. Dribbling in vreme Glasba: Mio Capitano Aktualno: Dream Roads Izžrebanje lota Nam: Harrv & Henderso-novi Film: Ultimo colpo in canna (vestern, ZDA '68) Sereno variabile Nam: Miami Vice Vreme, dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Un ragionevole dubbio (dram., ZDA ’91, i. V. Hamel, J. Scalia) Aktualno: Profondo gial-lo (vodi E. Gardini) Dnevnik in vreme Tedenski dnevnik o programih Laraichevederai Boks: Duran-Barbante (IP v velter kat.) ^ RAI 3 6.30 7.15 8.55 11.00 12.00 12.15 13.30 14.00 15.00 15.15 18.50 19.30 19.50 20.30 22.30 22.55 0.30 1.00 Pregled tiska Film: Zaza (kom., It. '42, i. I. Miranda, A. Centa) Veslanje Oddaja o kmetijstvu Dnevnik Golf: 52. Open Italije Dnevnik o televizijskih progr. Laraichevedrai Deželne vesti, dnevnik TGR - Okolje Italija Šport: odbojka, košarka, rally Vreme in dnevnik Deželne vesti Tednik TG 3 Omnibus Aktualna odd.: Ultimo minuto (vodita S. Marto-ne, M. Mannone) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Harem (vodi C. Spaak), 23.50 Letti ge-melli (vodita G. De Antoni, O. De Fornari) Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario: Co-se (mai) viste RETE 4 7.30 8.00 9.00 Nam: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela Variete: Buona giomata, vmes 9.15 Nei vostri cuori, 9.40 Teleprodaja, 10.00 Guadalupe, 10,35 Febbre d’amore, 11.40 Rubi, 13.00 4 x 7, vmes (11.25) dnevnik 13.30 14.10 16.25 18.00 19.30 20.30 22.30 Dnevnik Medicine a confronto Aktualno: Agenzia matri-moniale, 1-7.10 Perdona-mi Nad.: Uccelli di rovo, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Sentieri' TV film: In corsa p er la vita (dram., i. R. Hart) Oddaja o modi: Atelier | (vodi G. Carlucci), vmes ; (24.00) dnevnik j ] Nam: La donna Monica j 1 Pregled tiska 13 Nam: Tre cuori in affitto OANALE 5 6.30 9.00 10.00 10.30 11.45 13.00 13.25 13.40 Na prvi strani Aktualno: A tutto volu-me, 9.30 Nonsolomoda Aktualno: Affare fatto -Teleprodaja Nam: Komisar Scali Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Amici, 15.25 16.00 17.55 18.00 20.00 20.40 23.00 23.30 0.30 Anteprima Otroški variete, vmes risanke in nanizanka TG 5 Flash - Kratke vesti f Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: Non dimenticate lo spazzolino da denti Dnevnik Nam: Sul luogo del delit-to - II passato ritorna Nočni dnevnik ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti, 12.40 Šport studio Variete za najmlajše Odprti studio Variete: Smile Aktualno: Ciak Nan.: I ragazzi della 3. C, 16.30 Highlander, 17.30 Village, 17.45 Primi baci, 18.20 College Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Film: Beverly Hills Cop (kom., ZDA '84, i. E. Murphy, J. Reinhold) Film: Punto dTmpatto (krim., ZDA ’90, i. B., Dennehy, J. Fahey) Italia 1 šport Sgarbi quotidlani Film: Zero in condotta # TELE 4 13.30 20.30 17.45, 19.30, 22.10, 24.00 Dogodki in odmevi Nam: Gavilan, 21.15 The Rookies (s) MONTECARLO 23.00 18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik Športna odd. Ciclissimo Film: II grande caldo (dram., ZDA '54, i. G. Ford, G. Grahame) Španski nogomet Risanke: Bojan Dnevnik H Koper fr SLOVENIJA 1 g Radovedni TaCek, pon. m Oscar Junior: ■ Pustna mora Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 18. oddaja, pon. Pod klobukom, ponovitev Mlada Evropa poje, oddaja švedske TV Lahkih nog naokrog Tok tok, za mladostnike Zgodbe iz školjke Hugo, povodni konj, ameriški risani film Poročila Večerni gost: Ksenija Vidah, ponovitev Malo angleščine, prosim Tednik Poglej in zadeni, ponovitev TV dnevnik 1 Svet narave, 6/10 del angleške plz oddaje RPL - studio Lmvigana Hugo, igrica Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip Teater Paradižnik Za tv kamero Narava in tehnika, 3/6 del angleške plz serija Ozare TV dnevnik 3, vreme šport Sova: Mancuso, FBI, 1/20 del ameriške nanizanke Beetlejuice, ameriški film SLOVENIJA 2 Euronevvs Koncert zmagovalcev 24. tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije Komisar Rex, ponovitev Turistična oddaja Sova, ponovitev Naša pesem Maribor '95, posnetek Videostrani Stockholm: SP v hokeju na ledu, skupina A, prenos Alpe - Donava - Jadran Karaoke, razvedrilna oddaja Sever - severozahod, Jake box, ponovitev Euronevvs Juke box, ponovitev Vzporedna življenja, ponovitev Slovenski program: TV poper - kabaret Primorska kronika TV dnevnik Jutri je nedelja - verska oddaja O. J. - filmi, ki jih ustvarijo otroci Euronevvs Po Magellanovih poteh -potovanje okoli sveta v iskanju sledi, 1/5 del dokumentarca Aehtung-babv!. oddaja n,-kulturi, avtor: Roberto Ferrucci »II piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Vsedanes Kelly in jaz, ameriška komedija, 1956 Režija: Robert Z. Leonard [□MF Avstrija 1 Nekoč je bil človek Duck Tales Mala trgovina groze Serije Ljubezen in tako naprej Blossom Zapustila je gnezdo Knight Rider Beg s kraja nesreče Superman Vroči november Melrose Plače Vojna med moškim in ženskami Beverly Hils 90210 Na grd način Milijonsko kolo Čas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Najboljše iz oddaj »Ali ste za Salo?« Ali ste za salo? Šport Čas v sliki Kottan poizveduje Moj konjiček - umor Klic na pomoC Kahfomi-ja, ponovitev Melrose Plače Beverly Hills, ponovitev Tiger lovi plen, ameriški akcijski film Jason King Astronavt in grizli Čudovita leta, ponovitev EMF Avstrija 2 ameriški (ČB) film Sobotna noc Canaris, nemški film Predstavitev popevk za Rocky BI, ponovitev Eurosong '95; Hello Austria, Hello Vi- portret; angleška glasbe- enna na lestvica Čas v sliki Ljudje iz Varieteja, nemško-madžarski film. A KANALA 1938 Avstrija H Alpe - Donava - Jadran Kdo me hoče? Ponovitve ponovitev Čas v sliki Spot tedna Ozri se po deželi Življenje z očetom, Svetovne religije ponovitev filma Nogomet Ameriških deset, Sporni primeri glasbena oddaja Avstrija danes Beverly Hills 90210 III, Čas v sliki, kultura Trije dnevi v aprilu, Vreme nemški film, 1995 Krik, oddaja o stilu Čas v sliki Splošna praksa, 20. del Na krilih smrti, ' avstralske nanizanke britanski triler, 1987 Nočni vlak za Munchen, Igrajo: Alan Bates, ameriški film Mickey Rourke in drugi Vreme Režija: Anson VVilliams AHA /1993, Popolni mali umor, ame- posnetek koncerta riški film Spot tedna Pogledi od strani Erotični film Videonoc GtO Hrvaška 1 Poročila Dobro jutro Cvekalnica Biskvitki, risana serija Poročila Cesarica, 165. del serije Me je kdo iskal, zabavnoglasbena oddaja Zlati tjulen. ameriški film Po romanu Jamesa Marshalla Reka je izvirala v raju Igrajo: Steve Railsback, Penelope Milford, Michael Beck. Torquil Campell in drugi Poročila Beverly Hills, ponovitev 11/30 del ameriške nadaljevanke Škandal,- v katerega je vpleten priljubljeni učitelj Gil Mayers, dodobra pretrese gimnazijo West Beverly. Turbo Limach Show Televizija o televiziji Prizma Na začetku je bila Beseda Dnevnik Šport Pred Eurosongom, glasbena oddaja, v kateri se bodo predstavili Madžari, Belgijci, Britanci, Portugalci. Ciprčani, Švedi, Danci, Izraelci, Malteža-ni, Grki in Slovenci. Podelitev nagrade mesta Splita, prenos Sodomija v stotih kulturah, zabavna oddaja Dnevnik Slika na sliko Sanje brez meja M Hrvaška 2 12.45 12.55 14.25 15.05 16.55 19.00 19.30 20.10 21.30 22.45 23.00 00.30 TV koledar Stockholm: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Briljantina, oddaja za mladino Nenavadne avstralske živali, ponovitev 3/4 dela dokumentarne oddaje Reka: Odbojka Risanka Dnevnik Košarka Latinica: Davek za samce Športna sobota NoCna izmena Življenje na severu, 75/88 del ameriške serije Državnik novega kova, 8/12 del hum. serije Zandalee, ameriški film, 1990 @ Madžarska Vaška TV Sončni vzhod Otroški program Brez strasti o strasteh Zvon Haydn Svetovni dan plesne umetnosti Dan, ki je pretresel svet TV arhiv Moj rojstni kraj Mornar v raketi, angleški film Čas X Odprta usta Štorije Priložnost Kolo sreče Pravljica Dnevnik 5 minut proze Policaj z Beverly Hillsa, ameriški film SP v dvigovanju uteži Pop rock Tujci v Benetkah, angleški film Rolonda Super prodaja Poročila Antarktika, dokumentarec Ameriška hokejska liga Golf Mojstri na ledu Danes ITN novice Ushuaia Skozi Cas Govoreči jazz ITN |3B Večer z Jayom Lenom 18® Zlata doba Rock 'n 'Rolla 18® Zares osebno M Najboljše iz Riviere Skozi čas ftfri Enak Cas 14.30 15.00 Real News For Kids Healthworks 15.30 16.00 Moneyweek Science and Technology Mg Style With Elsa Klenscb [iiil Showbiz This VVeek tlfl Diplomatic Licence’ lEDIij Earth Matters 18.30 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 22.00 22.30 23.00 23.30 24.00 00.30 01.00 Evans and Novak World Bussines This VVeek From London Nevvsmaker Saturdav Healthworks Style With Elsa Klensch Your Money International Correspon-dents Headline News Futurevvatch Headline News Both sides ... With jesse Headline News Managing With Lou Dobbs Pinnacle 01.30 On The Menui 02.00 02.30 The Big Story Shotvbiz This VVeek 03.00 04.00 Larry King VVeekend CNN VVorld News 05.00 05.30 Capital Gang Headline News Ul DISCOVERV 17.00 18.00 18.30 20.00 20.30 21.00 22.00 23.00 00.00 Zmaga, film o zavzetju Berlina Zmaga, film o odporniškem gibanju v Nemčiji Zmaga, film o vohunkah Zmaga, film o bitki pri Kursku Zmaga, film o bitki za Okinavvo Ogroženi svet, film o nosorogih Avstralci, film o avstralskem načinu življenja Klasika na kolesih, film o roCno izdelanih avtomobilih Po letu 2000, oddaja o amortizerjih za smučarje in tako dalje (||f SKY NEWS The Reporters Travel Destinacion 48 Hours Fashion TV Live at Five VVeek in Revievv Uk Sportsline Sky VVorld News TonigM The Reporters 49 Hours ffl® CBS Evening News Newswatch ffi® The Reporters F.T. West OfMoscovv H® Critical Earth Newswatch TV IN RA SPORED Sobota, 6. maja 1995 TVS 1 11.30 HUGO, POVODNI KONJ ameriški risani film, 1975 Režija: VVilliam Feigenbaum Risba: Graham Percy ■Animacija: Josef Gemes Glasba: Bert Keyes Tenkočutna risanka o prijateljstvu med malim povodnim konjem in afriškim dečkom Jormo, zasnovana na legendi poezije v barvi in pripovedi, je kot urezana za male otroške duše. Risanka o Hugu, ki ostane sam na svetu, ni samo zgodba o človeški nehvaležnosti, kadar so ogrožene človekove koristi, ampak zgodba o upanju in veri v posameznika. TVS 1_________________2Z35 MANCUSO, FBI, ameriška nanizanka, 1 /20 Režija: Bette Thomas, Win Phelps in drugi {grajo: Robert Loggia, Lindsay Prost, Frederic {ehne, Charles Sieoert in drugi Nick Mancuso, priletni detektiv FBI, se je prvič pojavil v kratki seriji Najljubsi sin, la je prikazo-vaja spletke in neusmiljen boj za oblast v ameri-ski prestolnici. Agent, ki bi ga marsikdo raje videl v pokoju kot na terenu, se brezkompromisno m pogosto svojeglavo spopada s kršitelji vrednot, {'katere verjame: zakonitost in ustave. Le biro-kncdja mu je trn v peti. Junaki, ki bodo redno nastopati v seriji, so še tajnica Jean St. John, ki je prav tako lik serije Naj-tjubsi sin, ter m-. Sum-mers, sodni izvedenec, ki Čaka le še na upokojitev. Mlajšo gene-racijo pa za- s t o p a t a odvetnica Rristen Carter in šef oddelka Eddie Masterrs. TVS 1 BEETLEJUICE, ameriški film 23.25 RežijaTim Burton Igrajo: Alec Baldvvin, Geena Davis, Michael Ke-aton, Catherine OHara, Jeffrey JOnes, VVinona Ryder, Sylvia Sidney Adam in Barbara Maitland sta mladoporoCeni par s prijetno urejeno hišo, ki se v prometni nesreči ubijeta. Njuno hišo prodajo družini Deetz, ki hoče v hiši marsikaj spremeniti po svoje. Maitlandova pa v »onostranstvu« nista zadovoljna, da Deetzovi tako delajo z njuno zapuščino, zato najameta »izganjevalca« živih ljudi. Burton je duhovito parodiral zvrst grozljivke oz. izganjanje duhov z obrnjeno optiko. Zakaj ne bi enkrat duhovi izganjali živih? Toda Deetzovi se ne dajo prestrašiti, hd se z duhovi celo spoprijatelji. Tudi poklicni izganjalec (M. Kea-ton) nima sreče. Nazadnje se obe družini sporazumeta, da bosta živeti skupaj, v obeh pojavnostih, saj se Maitlandovim posreči »utelesiti«, Deetzovim pa »oduhoviti«. KANAL__________________2035 SPLOŠNA PRAKSA, avstralska nanizanka, 20. del Režija: Graham Thorbum Igrajo: Michael Craig,' John McTeman, Sarah Chndvvick V VVilliamovem življenju se spet pojavi njegova nekdanja žena, ki išCe pomoC za svojega bolnega vnuka. Tudi Juha ima težave z Michaelom, ki pričenja misliti s svojo glavo in mame ne uboga vec. TVS 2 SEVER SEVEROZAHOD, ameriški film, 1959 20.10 Igrajo: Gaiy Grant, Eva Maria Saint, James Ma-son, Jessie Royce Landis in drugi Režija: Alfred Hitchcock Sever severozahod je nekakšen pohtiCen triler, vendar zelo hitchcochovski. To pomeni, da »so- vražnik«, ki streže po varnosti urejene države, ni nikakršna velika sila, ampak so to le vohuni neznane ali samo tuje države. Glavni junak filma Roger Thomhill je dsto navaden poslovnež, ki mu naključje spremeni življenje: v hotelski rece-pdji, od koder hoče poslati telegram materi, vstane iz naslanjača v trenutku, ko k telefonu kličejo nekega gospoda g. Georgea Kaplana Dva sovražna agenta v zesedi sta prepričana, da je R. Thomhill George Kaplan in ga ugrabita. Od tu Thomhillu ni nic vec jasno. KANALA 21.30 NOČNI VLAK ZA MUNCHEN, angleška drama Igrajo: Rex Harrison, Margaret Lockvvood, Paul Von Hemried, Basil Redford in drugi Režija: Carol Reed Ko so Nemci leta 1939 napadli Prago, so se hoteli polastiti tudi posebne železne zlitine znanega Češkega znanstvenika. Temu uspe prebegniti v Anglijo, toda nacisti izkoristijo njegovo nic hudega slutečo hčerko, da ga izsledijo. Vendar jim Angleži ne ostanejo dolžni in v Nemčijo pošljejo svojega agenta, da znanstvenika in njegovo hčerko spravi na varno, nazaj v Anglijo. oz® @@ as ^IZOIEia MUSIČ TELEVISION °8'00 Video: Eost 17 VVeekend; 10.00 The Worst Of Most VVanted; 10.30 Cik - cak šov; 11.00 Velika slika; ri-30 Hit Ust Uk; 13.30 First Look; 14.00 Puise; 17.00 Ptince; 18,00 Velika slika; 18.30 MTV News -Weekend Edition; 19.00 Evropski Top 20; 21.00 Un-plugged: Hip Hop; 22.00 The Soul; 23.00 Firs Look, Pon.; 23.30 The Soul; 23.30 Cik - cak šov; 02.00 The Worst Of Most VVanted; 02.30 Chill Out Zone; 04.00 video SKVONE J 4.00 Coca Cola Hit Mix; 15.30 Vitezi in vojščaki; '6.30 Tretja kompanija; 17.00 Dogodivščine Brisco CountTyja ml.; 18.00 Parker Lewis ne more izgubili; 18.30 Konjeniki; 19.00 Rokoborba; 20.00 Space Pre-Pihct; 21.00 Nenavadno; 22.00 Cops I; 22.30 Cops - 23.00 Zgodbe iz kripte; 23.30 Seinfeld PROZ 12.00 Parker Lewis; 12.55 Superman - Loisine in Clar-kove pustolovčine; 13.50 Potovanje na dno morja, P°n.; 15.40 Pro Movie; 16.10 Zorro, pustolvski film, 1989; 19.00 Risanke; 19.55 Poročila; 20.15 Waynov am.kom.; 22.10 Predator, ameriški akcijski film, 1987; 00.10 Poročila; 00.20 Smrt v Los Angelesu,; 03.30 Oceanska pustolovščina; 04.20 Poročila; 34.30 Ljubezen in umor PREMIERE 15.10 Nogomet; 17.40 Premiere; 17.55 The Meteor Man, am. kom., 1993; 20.00 Premiera; 20.15 Kaitan R°n, am. pustolovska komedija, 1992; 21.55 Flashfi-re: 23.20 Firma, ameriški triler, 1993; 01.50 Blind Spot, ameriški triler, 1993; 04.25 Zapri mi oči; 06.10 Yvor> nein parfum, francoski film, 1994; 07,35 Toulambi -Pozabljeno ljudstvo, dokumentarec SATI 13.25 Catwalk - skupina hoče na vrh, 4/29 del ameri-9(6 hum. serije; 14.20 Vse razen ljubezni; 16.50 Pojdi Pavsei; 18.00 Nogomet; 19.30 Kolo sreče; 21.00 Veli-ki koncert po željah; 22.00 Ohoho moški; 23.00 Ema-PUelle in Lotita, it. erotični triler, 1991; 00.30 NMc Gee, "96r- am. kriminalka, 1969; 02.10 The Discovery Program EUROSPORT 38-30 Mauntainbike; 09.00 Duatlon, iz Veszprema; 3-00 Dirke s tovornjaki; 12.30 Dvigovanje uteži, pre-n°s iz VVaršave; 14.45 Motociklizem, posnetek tre-P'nga; 16.00 Hokej na ledu, SP skupine A: prenos tekme za prvo mesto; 18.30 Dvigovanje uteži, prenos rj b Varšave; 19.30 Golf; 21.30 Avtomobilizem; 22.00 Motociklizem; 23.00 Tenis, posnetek ATP iz Atlante; 01.00 Mednarodni motošport RTI 11,25 Disneyeva nagradna igra; 11.30 Princ z Bel -Aira; 12.05 Full House; 12,45 Korak za korakom; 13.15 Kdo je tu šef?; 13.50 240- Robet; 15.45 A - Team; 16,50 Beverly Hills 90210; 17.45 Melrose Plače; 19.10 Mini Playback Show; 20.15 Sanjska poroka; 22.00 Kako prosim?; 23.00 Sobotna noč; 00.00 Ro-bocop 2; 02.00 F/X 2 - smrtonosna iluzija, ponovitev RTL2 12.30 Četrtkova igra, am. film, 1971; 14.10 Črni pe sek, nemška drama, 1960; 16.15 Glory Days, 6. del; 17.20 Z dušo in telesom; 18.20 Melvin in Hovvard amariška komedija, 1979; 20.00 Poročila; 20.15 Hudičeva brigada, am. vojna drama, 1967; 22.40 Ma-cArthur - junak Pacifika, am. film; 01.05 Racija v Parizu; 03.25 Melvin in Howard, ponovitev SKV MOVIES 15.00 1994 Baker Stree: Sherlock Holmes Returns, ameriški film, 1993; 17.00 American Anthem, ameriški film, 1986; 19.00 Stepkids, ameriški film, 1986; 21.00 The Piano, novozelandska dram, 1993; 23.05 Honeymoonln Vegas, ameriški film, 1992; 00.45 My-riam; 02.15 Hearf Of AChild, ameriški film, 1994 MOVIE CHANNEL 11.00 Cop And A Half, ameriški film. 1992; 13.00 The Hanging Three, ameriški film, 1957; 15.00 The Daug-hter Of Rosie 0'Grady, am. film, 1950; 17.00 Sirga The Uon; 19.00 Cop And A Half, ameriški film, 1993; 21.00 In The Une Of Fire, ameriški film, 1993; 23.00 Passenger 57, ameriški film, 1993; 00.35 UFO: The Movie; 01.55 Comrades Of Summer, ameriški triler, 1993; 03.40 Tales Of Erotica, ameriški film, 1991 FILMNET + 13.00 In focus: Najbolj zaželjeni samci; 14.00 Stay Tu-ned; 16.00 Some Kind Of VVonderful, am. film, 1978; 18.00 Patriot Games; 20.00 The Fugitive, am. film, 1993; 22.10 Unda, švedski film, 1993; 02.00 Black WL dov Murders: THe Bianche Taylor Moore Story; 03.30 E' predstavlja: Outbreak; 04.00 Mystery MansF on SUPER CHANNEL 05.30 Poročila; Gospodarstvo; McLaughlinova sku-pina;Hello Austria, Hello Vienna; Europa Journal; Vr-deo moda; X press zabava; Rolonda; Super Shop; Antarktika, dokumentarni film; 14.00 Šport, hokej na ledu, golf, gimnastika; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Ushuaia; 20.30 Detaline; 21.30 Govorimo o jazzu; 22.00 Novice; 22.30 The Tonight Show; 23.30 Pozno zvečer z Conan OBrienom; 00.30 Zlata leta Rock' n 'Rolla; 01,30 The Tonight Show; 02.30 Res osebno; 03.00 RMera DSF 12.00 Hattridc 12.45 Klasični Šport; 13.30 Tenis; 17.00 Gimnastika; 20.00 Boks; 20.55 Hattrick Espanol; 22,55 VVrestling; 23.45 Bikini Open; 00.15 Motošport; 01.15 Direktno; 01.30 VVresfting; 02.25 Bikini Open VOK 16.20 Živčen čbvek, pon. filma; 18.00 Poročila; 18.20 Potovanje v svet živali, angl. dokumentarni film; 19.15 Živa divpna; 20.15 Inšpektor Wexford posreduje; 22.00 Spiegel TV special; 23.50 Ameriškki nogomet; 00.50 Premikajoča tarča TNT 20.00 2010, am. film, 1984; 22,00 The Charge Of The Ught Brigade, am. film, 1936; 00.00 The Svordsman Of Siena, am. film, 1961; 01.40 The Treasutre Of Monte Crisfo; 03.10 The Charge Of The Ught Brigade 3-SAT 17.20 Sijaj hiše Amberson, am. film, 1941; 18.45 Svetovna dediščina. Malta; 20.15 Praznik miru; 23.00 Boule-vardBio; 00.00 Šport ZDF 13.05 Ta teden; 15.20 DTM95; 15,45 Zgubite milijone; 16.05 Robin Hood; 18.00 Schwarzwaldska klinika, nadaljevanka; 19.00 Danes, vreme, 19.25 Pozor, pasti; 20.15 Zaljubljena sovražnika; 22.00 Aktualni športni studio; 23,20 Goža FILMNET 14.00 Stay Tunedameriški film, 1992; 16.00 Some Kind Of VVondrful, ameriški film; 18.00 Patriot Games, am. komedija,1992 ; 20.00 The Fugitive, am. triler, 1993; 22.00 Unda, am. film, 1993; 00.00 Raunch 5, erotika CARTOON NETVVORK 06.00 Dotik modrega med zvezdami; 06.30 Sade-žovi; 07.00 Jutranja ekipa; 08.00 Kremenčkovi otroci; 08.30 Scooby Doo, kje si?; 09.00 Vogijev lov za zakladom; 09.30 Richie Rich; 10.00 Dinozaver Dink; 10.30 Sadežovi; 11.00 Biskvitki; 11.30 Heathcliff; 12.00 Svetovne risanke; 13.00 Vrnitev v Bedrock; 13.30 Dotik modrega med zvezdami; 14.00 Yogi medved in prijatelji; 14.30 Popajev lov za zakladom; 15.00 Kapitan Planet; 15.30 Scoobyjeva olimpiada; 16.00 Sharky 8< George; 16.30 Bugs & Daffy nocoj; 17.00 Detektiv Palec; 17.30 Ed Grim-ley; 18.00 Top Cat; 18.30 Scooby Doo, kje si?; 19.00 Jetsonovi; 19.30 Kremenčkovi TVS 16.10 Geniji v kratkih hlačah; 16.45 Les debroullards, 17.15 Lunapark; 17,45 Vprašanje za prvaka; 18.15 Ameriška prihodnost; 18.30 Poročila; 19.30 Švicarska poročila; 21.30 Festival; 00.30 Večer r "X Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18,00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.00 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kabaret; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Igra; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 11.30 Novice, obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Glasbene želje; 16.05 Popevki tedna; 17.50 Šport; 19.00 Sobotni večer z J. VVebrom. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Komorni zbor RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 Salta-rello; 19.30 Ples v maskah; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98.1 - 100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9.15 Planinska postojanka; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila; 12.00 S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Terenska akcija; 13.40 Pet zvezdic; 14.10 Okno v svet; 14.45 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Popoldne na MV; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športni pr. MV. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Bdllo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Narečna odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 Redazione teen; 16.00 Modri val; 18.45 Rigatoni; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 7.00-11.00 Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice; 11.05 Notranjsko-kraški mozaik; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Vodeni program; 16.30 O kulturi; 17.30 Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo; 22.00 DJ Jernej in hot mix. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.10 Štiri tačke; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.10 Kviz: Z znanjem do izleta; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.10 Nagradna uganka; 16.20 Pesmi tedna; 19.30-24.00 Večerni pr. - Glasbene odkrivanke in ugankarski večer z Uršo Mravlje. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih gioric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni. Radio Študent 11.00 Curriculum vitae; 14.30 RO: Sonny Boy Wil-liamson; 18.00 Radio ropot!; 19.00 Tolpa bumov: Andrew Cyrille Ouintet; 20.00 DJ Graffiti. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Revi-val; 9.15 Filmi na ekranih; 9.25 Potpuri; 10.10 Koncert: Simf. orkester RTV Slovenija; 11.45 Iz Dopisnic z najbližjega vzhoda; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanskl glas; 12.30 Glasba za vse okuse; 12.45 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Glasbeni predah; 15.00 Tu 362875, z vami kramlja S. Verč; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena: 22. leto ob zori - (L. Turk, zadnje nad.); 18.30 Slov. glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah;!9.00 Morski val. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. ^ Sobota, 6. maja 1995 z — jr MOŠKA B2 LIGA / DREVI (OB 20.30) ODLOČILNA TEKMA ZA OBSTANEK r Jenska ci liga / na opčinahh Vse v eni noči! Imso Kmečka banka lahko drevi v Štandrežu v neposrednem dvoboju pokoplje vso upanja veronske Isole - Popolno postavo Odbojkarji Imse Kmečke banke sp si na svoji letošnji težavni poti do obstanka v moški B2 ligi zapravili že marsikatero priložnost, drevišnje pa si ne smejo. Drevi ob 20.30 se bodo namreč v Štandrežu pomerili z Iso- 10 Mekar iz Verone, to je z moštvom, ki ima na lestvici dve točki manj od njih in je ta čas obsojeno na izpad. Toda VeronCani še niso vrgli puške v koruzo. To so dokazali prejšnjo soboto, ko so na domačih tleh premagali mantovsko Asolo in s tem ohranili svoj plamen upanja. S psihološkega vidika je tekma težja za goste, ne le zato, ker igrajo v gosteh, ampak, ker zanje ni več popravnih izpitov. Za Isolo pride drevi v poštev samo zmaga, Goričanov poraz še ne bi pokopal. »Ce pomislimo na vse težave, s katerimi smo se letos spoprijemali, bi za nas obstanek v ligi odtehtal več kot lanska solidna uvrstitev,« pravi športni vodja OK Val Ivan Plesničar, ki se tolaži z dejstvom, da je trener Stera letos zaradi številnih težav valoriziral vsaj štiri igralce (Koršiča, Prinčiča, Flo-renina in C. Populinija), ki bi sicer imeli prav gotovo manj priložnosti, da se izkažejo. Goriški odbojkarji so se dobro pripravili na dre-višnji dvoboj. Nasprotnika se ne bojijo, vedo pa, da je izjemno borben. Zelja vseh je, da bi se Iso- 11 oddolžili za poraz iz prvega dela. Tedaj je Imsa Kmečka banka izgubila z gladkim 3:0, toda v dokaj čudnih okoliščinah in po MOŠKA C1 LIGA Koimpex se želi oddolžiti tižiškemu Finvolleyu poškodbi Carla Populinija. V gosteh je Isola dosegla le dve zmagi - proti Viserbi in v Cessaltu. Nič čudnega, v Veroni igra v majhni in neprimerni telovadnici, v gosteh ima zato več težav. Vsi igralci Imse Kmečke banke se počutijo dobro. Cola zaradi službenih obveznosti ni treniral, a bo danes na svojem mestu. Za enega od dveh mest na krilu se potegujeta veteran Slabile in mladi Florenin, ki si je precej opomogel od poškodbe rame in je menda ta čas v sprejemu servisa učinkovitejši od Stabileja. Končno odločitev bo trener Stera najverjetneje sprejel tik pred pričetkom dvoboja. Odločilno vlogo lahko imajo tokrat tudi navijači, ki bi bili lahko resnično »sedmi mož« goriškega moštva. Koimpex igra danes na domačem igriču proti tržiškemu Finvolleyu in se bo skušal oddolžiti za poraz iz prvega dela prvenstva. Od takrat je prišlo pri tržiški ekipi do nekaj sprememb. Pred približno mesecem dni je namreč zapustil ekipo trener Lorenzo Zamo, ki pa nima pravega naslednika, saj se igralci sedaj praktično vodijo sami. V rezultatih se to le delno pozna, saj igra Finvolley nekoliko nihajoče. Vseeno pa je v NARAŠČAJNIKI/CE Sočani in Kontovelke na medpokrajinski fazi Gorica bo jutri gostitelj medpokrajinske faze prvenstva naraščajnikov in naraščajnic. V dveh telovadnicah bodo moči merili tržaški, goriški in videmski prvak. Fantje bodo tekmovali v telovadnici UGG. Igralci Soče Gostilne Devetak se bodo v prvem srečanju pomerili s tržaškim Pallavolom, s katerim so igrali že v prvi fazi prvenstva in obakrat izgubili. Čaka jih torej trd oreh, vendar puške ne smejo vnaprej odvreči v koruzo. Videmsko pokrajino bo zastopal VBIJ. Zenski finale bo v Slovenskem športnem centru. Naše barve bo zastopal Konfovel, tržaški prvak. V uvodnem srečanju se bo pomeril z Moraresejem, tretji tekmec pa je Volley 2000. Igra se na dva dobljena seta, zmagovalec pa se bo uvrstil v meddeželno fazo. Skupno nagrajevanje bo v telovadnici UGG. Spored, moški (UGG): 14.30 Soča Gostilna devetak - Pallavolo TS, sledi VBU - poraženec 1. tekme in VBU zmagovalec 1. tekme. Ženske (Slovenski športni center): 14.30 Kontovel -Morarese, sledi Volley 2000 - poraženec 1. tekme in Volley 2000 - zmagovalec 1. tekme. zadnjih treh kolih šele po tie breaku klonil proti Argentariu in Marzoli, premagal pa je Santo Giustino. Po nesrečnem razpletu v Trentu proti Marzoli pa je prejšnji teden sledil še grd epilog, ko je prišlo med igralci Finvolleya in publiko do prerekanja in kreganja. Najhuje pa jo je skupil najboljši tolkač_ tržiške ekipe Palin, ki je zaradi rane na glavi dobil sedem Stihov. Zato je njegov nastop danes še vprašljiv. Njegova odsotnost pa bi prišla še kako prav slogašem, saj je prav on imel največje zasluge za zmago v prvem delu prvenstva. Pri slogaših ta teden niso imeli posebnih problemov. Vsi igralci so zdravi in na razpolago trenerja Blahute. Med tednom so tudi odigrali običajno prijateljsko tekmo. Koimpex do konca prvenstva nima posebnih ciljev. Lahko sicer še doseže četrto ali celo tretje mesto, vendar je po besedah De VValder-steina glavni cilj slo-gašev ta, da pošteno odigra končnico prvenstva: »Svoj cilj smo že dosegli in s prvenstvom smo zadovoljni. Smo novinci v ligi, zato je tudi peto mesto za nas odličen rezultat. Vsekakor bomo poskusili doseči čim višjo uvrstitev.« (A.M.) Kdor zmaga, je že (skoraj) na varnem Koimpex - Kennedy tekma »proti« boju za obstanek Nepričakovano, toda resnično: Koimpex mora v današnji domači tekmi ženske Gl lige nujno premagati videmski Kennedy, če se ne želi nevarno vplesti v boj za obstanek v ligi. Česa takega ne bi pred začetkom povratnega dela napovedoval niti največji pesimist. Tedaj je bila Sainova še-sterka v tako ugodnem položaju, da niti misli o nai nekaj .ori), so skupaj s sezonskimi boleznimi načele dosegle samo dve zmagi. Pravi prosti pad! ci dvajset točk, sledita pa jima Orna in Porcia s točkama manj. Tile šesterki se bosta danes pomerili med sabo, tako da bo zmagovalec dohitel na lestvici poraženca s srečanja na Opčinah. Skratka, kdor bo na Opčinah zmagal, bo imel dve koli varnem, poraženca pa čakajo hudi časi. Toda to še ni vse: v to nevarno igro sta se v zadnjih kolih vpletli tudi šesterki Fontan in Vivila. Obe imata 22 točk. Položaj je torej skrajno zapleten, marsikaj pa bo jasnejše že po današnjem kolu. »Dekleta se zavedajo resnosti položaja, temu primerno smo tudi trenirali,« ugotavlja trener Branko Sain, ki ne skriva dejstva, da bo tekma težka. »Kennedy je lahko zelo nevaren, če ga pustiš igrat Sposoben je predvajati zelo hitro igro. Moramo absolutnbo dobro servirati in agresivno igrati tako v polju kot na mreži, pravi Sain. Do-bordošla pa bo, kajpak, tudi pomoč navijačev, ki jih je na tekmah slogašic v zadnjih časih odločno premalo. Tokrat se lahko igralkam oddolžijo! Bor Mercantile meni, da Godigese ni nepremagljiv Odbojkarice Bora Mercantile bodo drevi gost Godigeseja, ki bi prav na srečanju s plavimi dejansko lahko že proslavljal napredovanje v višjo ligo. Godigese je bil pravi protagonist zimskega in spomladanskega dela prvenstva, saj je Kalc meni, da nasprotnik ni nepremagljiv. »Ce igramo sproščeno, a hkrati tudi borbeno absolutno nismo slabši od njih,« pravi Kalc. Igrišče Ce borovke nočejo odigrati vloge nebogljenega kozlička, morajo na tem srečanju dati resnično vse od sebe. Mimogrede rečeno, če zmagajo, so v teoriji spet v boju za napredovanje, čeprav v Borovem taboru si glede tega ne delajo prav nobenih utvar. Tako vsaj pravijo. ŽENSKA C2 LIGA / BREG - SOKOL 1NDULES MOŠKA C2 LIGA / V OSPREDJU BOJ ZA OBSTANEK V Dolini predzadnji letošnji slovenski deifoi Olympia proti »ranjeni« Buii Prevenire postavlja Soči past Bor Fortrade na gostovanju v Fojdi ni brez možnosti V ženski C2 ligi je zdaj za naše ekipe že vse odločeno. Vseeno pa je nekaj zanimivih tekem. V Dolini je tako danes na sporedu derbi med Bregom in Sokolom Indules, ki za lestvico dejansko ne pomeni več nič, kot vsak derbi pa ima tudi ta nekaj prestižnega pomena. Nesporen favorit srečanja je seveda Sokol, kot priča že sama lestvica. Pri brežankah se danes vrača Pettirossova, tako da bodo gostiteljice nastopile v sedmih, pri sokolovkah pa bodo vse igralke razen Vidalijeve prisotne, čeprav cel teden ni trenirala Marucel-lijeva, ki je bila zaradi študijskih obveznosti zunaj Trsta. Bregova trenerka Ksenja Slavec se zaveda težav: »Tudi če je odsotna Vidalijeva so oni boljša ekipa, predvsem zdaj, ko se je spet vrnila tudi Košutova. Vseeno upam, da bomo tokrat zaigrali nekoliko bolje in da se bomo dostojno upirali.« Na drugi strani pa je kapetanka sokolovk Tanja Masten dejala: »Bližamo se koncu sezone, tako da je praktično že vse odločeno. Tekma zato ne pomeni veliko, in pred njo ne čutimo posebne napetosti. V prejšnjem kolu smo igrale nekoliko bolje, dobro smo se tudi uigrale z Lupinčevo, tako da pričakujem tudi danes ugoden rezultat.« Kmečka banka ima precej težaven konec prvenstva. V zadnjih treh kolih se bo namreč srečala s Cordenonsom, Sokolom in Fiume Venetom. Vsaka zmaga zato predstavlja za Goričanke velik uspeh, saj je na vseh teh tekmah favorit nasprotna ekipa. Se najtežjo nalogo bodo Jerončičeve varovanke imele danes, saj se bodo v domači telovadnici srečale z nepremaganim Cordenonsom. Ta ekipa ima cilj, da konča prvenstvo brez poraza, zato tudi v Sovodnjah ne bo ničesar darovala. V prvem delu prvenstva so Goričanke prestrašile Cordenons, saj so zmagale prvi set, v drugem so vodile že s 14:7, potem pa so zapravile priložnost in klonile s 3:1. Danes bo trener Jerončič spet spremenil postavo, saj bo znova podajala Brisco-va. Kandidatk, ki bi jo nadomestile na krilu, pa je še precej. V ženski D ligi igra novopečeni C2 ligaš 01ym-pia Cerimpex na domačem igrišču proti Azzurri. Ta je solidna ekipa, saj je sedaj na šestem mestu in ima 26 točk. Doslej pa ni poskrbela še za noben podvig in ni premagala nobene od ekip z vrha lestvice. V prvem delu prvenstva je precej Azzurra namučila 01ympio, ki je zmagala šele po tie breaku. Goričanke bodo nastopile v popolni po-satvi, z današnjo zmago pa bi si matematično zagotovili tudi prvo mesto na lestvici. Cilj 01ympie pa ostaja ta, da končajo prvenstvo nepremagane. Kristančičeva je pred tekmo previdna: »Azzurra je dobra ekipa, ki zna igrati. Mi že nekaj časa nekoliko popuščamo, saj ni več tiste zagnanosti, ki je bila, ko smo igrali odločilne tekme s prvimi na lestvici. Vseeno pa upam, da nam bo uspelo končati prvenstvo brez poraza, čeprav ne bo lahko.« (A.M.) Stanje 01ympie CDR v moški C2 figi je tri kola pred koncem prvenstva precej kritično. Na četrtem mestu od spodaj gor ima namreč enako število točk kot Como, ki pa ima za las boljši količnik v setih, tako da bi danes izpadla 01ympia. Do konca sezone imajo Goričani tudi precej neugoden koledar. Igrajo namreč z Buio, Vivilom in Mosso, tako da lahko zanesljivo računajo le na dve točki. To pa verjetno ne bo dovolj za obstanek, tako da bodo morali Petejanovi varovanci presenetiti Buio ali Vivil. Današnji nasprotnik Buia je v prejšnjem kolu presenetljivo klonil proti Prevenireju in si tako verjetno zapravil zadnje možnosti za napredovanje. Za drugo mesto bi namreč morala Buia zmagati vse tri tekme, medtem ko bi moral Vivil zgubiti vse tri. Dokler pa bodo teorične možnosti še žive, verjetno Buia ne bo popustila. Naloga Oljmpie bo zato izredno težavna. Trener Petejan pravi, da igralci ne mislijo vreči puške v koruzo, v končnici pa ne odloča več toliko tehnika ali taktika, ampak predvsem volja do zmage. Do konca prvenstva je treba zato dati vse od sebe. Od ostalih tekmecev ima težek koledar tudi Corno, ki igra proti Vivilu, Prevenireju in Buii, medtem ko ima nekoliko lažji spored Natisoma. V tej končnici prvenstva pa bo pomemben vsak set, saj se lahko zgodi, da bo na koncu odločal prav količnik v setih. Soča Sobema je že dosegla svoje glavne cilje, saj si je prejšnji teden zagotovila tudi končno prvo mesto na lestvici. Zdaj sočani vseeno ne mislij0 popustiti, novo motivacijo pa imajo v tem, da dosežejo čim višje število zmag. Današnja tekma praV gotovo ne bo lahka. Tržaški Prevenire si je namreč po katastrofalnem začetku prvenstva dobro.op0-mogel in se povzpel na lestvici do četrtega mesta-Potencial ekipe je namreč prav gotovo velik. Ker pa si je ekipa že na začetku prvenstva zapravila vse možnosti za napredovanje, je postal njen glav' ni cilj predvsem premagati ekipe z vrha lestvice-Preven' je tako že dvakrat premagal Vivil-prejšnji tečen pa je premagal tudi Buio, zdaj pa hj prav gotovo poskusil vzeti skalp še Soči. To mu a1 uspelo v prvem delu prvenstva, čeprav je sočane spravil v velike težave, na koncu pa je klonil p° štirih setih. Pri Goričanih bodo vsi igralci prisotni’ cel teden pa je bil odsoten in ni treniral Muscau. Bor Fortrade se odpravlja na gostovanje v Foj' do. Obe ekipi sta bili v zadnjem času manj uspeSO1 in sta nekoliko pokvarili uvrstitev na lestvici. Borovci so zdaj izgubili trikrat zaporedoma, medtem ko je Faedis v zadnjih sedmih tekmah zmagal 1® dvakrat. Bor ima tako zdaj le dve točki manj of današnjega nasprotnika in ga bo poskusil dohiteti-V prvem delu so borovci zmagah z eno svojih najboljših tekem, nasprotnika pa so spraviti v težav6 predvsem s servisom. To bodo poskusiti ponovm danes, kar pa ne bo lahko. Med borovci bo dan65 manjkal Marega, ostati pa so na razpolago trenerja Celle. (A.M.) -Košarka / nocoj v Pordenonu v zadnjem kolu ci lige Za Jadran trening tekma pred začetkom končnice »Tekabejevci« bodo skušali končati redni del sezone z 29. zmago v 30 tekmah - Prihodnji teden štart »play offa« Nocoj ob 20.30 ^ fkl prvenstva. Jadrar ’ ^ 80 si že pred enim: !®Cem zagotovili kom tr.0. mesto na skupni 1 CJ m igrajo zato že dalj brez pravih »prvens' m11« ambicij, bodo nc °?st moštva Amid del iz Pordenona, ki — kul naša pe cjSj ^o brez pravih mi : J^RAN: V bistvu Moranova nocoj zadn mg tekmo pred rtom, ki se bo pričel: J6** teden. Pordem l Pe res ne gre ena ooetocim »super« mol , m nasprotnikom t1 v® a ali San Dani nenice, vseeno pa no’ da bodo skušali novci svoj sanjski redni del (28 zmag v 29 tekmah) končati z novo zmago. Vatovčeva ekipa bo, kot kaže, igrala v popolni zasedbi, zato ne bo štedila z močmi in si bo, kot že večkrat v letošnji sezoni, skušala zagotoviti odločilno prednost že v prvem polčasu. AMICI DEL BASKET: Pordenonsko društvo se je po katastrofalnem Startu okrepilo z nekaterimi starejšimi in izkušenimi posamezniki. S serijo osmih zmag v devetih tekmah (edini poraz prav v Trstu z Jadranom) se je prenovljena peterka Ami-d del basket povzpela do skupine, ki se je borila za vstop v play off, nekateri presenetljivi in povsem nepričakovani porazi (z Italo in doma z Rovigom) pa so razblinili lepe sanje igralcev, odbornikov in navijačev. V Jadranov trener Vatovec Pordenonovih vrstah nastopajo nekateri znani igralci z dolgoletnimi prvoligaškimi izkušnjami (Fantin in Ma-rella), izstopajo pa tudi Cu-dia, Tarricone, Di Prampero in Zamparo. TAKO V 1.DELU: Porde-nončani so prišli v Trst s skritimi ambicijami, že po 13. minuti (40:20) pa so jim jadranovd pokazali, da se bo njihova zlata serija gotovo prekinila. Vitez in Rau-ber sta že v prvem delu dosegla visok izkupiček točk (Boris 18, Sandi 19). V drugem polčasu se je razlika še povišala, kljub temu da so dalj časa igrah tudi nekateri mladinci in končni rezultat (112:85) jasno kaže na razliko med ekipama. Pregare (24), Vitez (24), Rauber (21), Arena (18) in Samec (11) so bili najuspešnejši strelci Jadrana, pri nasprotnikih pa so največ točk dosegli Cec-co (21), Cudia (16) in Di Prampero (12). A ligaša Fantin in Marella sta naletela na pretrd oreh in skupaj zbrala 14 točk. (VJ) Jutri pohod Števerjan Gonjače Tudi za kolesa Start ob 9.20 Kot smo že poročali bo jutri zjutraj 16. spominski pohod Števerjan - Gorjače in kolesarski kros ob 100. obletnici ustanovitve slovenskega kolesarskega društva »Gorica«, Obe manifestaciji prireja KD Briški grde v sodelovanju s krajevno skupnostjo Kojsko, ZSKD in ZSSDI iz Gorice in Športni zvezo iz Nove Gorice. Odhod bo izpred spomenika padlim v Steverjanu. Ob 9.20 bo štart kolesarjev (15 km), ob 9.30 (10 km) pa start pohoda. Cilj za vse bo pri županstvu v Steverjanu. Vpisovanje od 8.30 pred startom. Plavalci "Trinka« na deželni fazi skiln ^eže^n* fazi Mlai n J^ki - 50 prosto 1. A 0„; 50 hrbtn igelj 57, 00; 5( det 1- Matteo sto vV- ftafeta 4x50 • Innko 3:05, 9. E - 5° prosto: 1. Raffi Sal 44' 7; 50 M* n ‘a ^Pazzapan 44, 4 5(1 2- Sara Branca 5 0 delfin; 1. Francesca) ’ i Štafeta 4 x 50 m pr ' lrinko 3:03,6. Kotalkarice KŠD Vipava tretje na mednarodnem tekmovanju KK Renče Na 3. mednarodnem pokalu KK Renče 1995 v umetnostnem kotalkanju, ki je bilo namenjeno tekmovalcem mladinskih kategorij, je nastopilo kar osemnajst klubov iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Med temi sta bila seveda tudi KSD Vipava in SD Polet, ki sta s svojimi tekmovalkami dosegla povsem solidne rezultate. Prvi korald (1989 in mlajši, 13 tekmovalcev): 2. Ivana Nanut (Vipava). Deklice C (1988/87, 22 tekmovalk): 7. Martina Quaggiato (Vipava); 11. Mateja Piccini (Polet). Deklice B (1986/85, 22 tekmovalk); 2. Morena Visintin, 3. Monica Quaggiato (obe Vipava); 5. Daša Hrovatin, 6. Francesca Roncelli (obe Polet). Deklice A (1984/83, 26 tekmovalk): 2. Cristina Sirotti (Vipava), 7. Vesna Hrovati (Polet), 12. Isabella Lucigrai (Vipava). Društvena lestvica: 1. Kuk Nova Gorica, 2. KK Renče, 3. KSD Vipava; 4 Marano, 5. Medulin, 6. Svoboda LJ, 7. Spinea, 8. Pimeta Domžale, 9. Breiganze, 10. KDK Domžale, 11. Schio, 12, Pieris, 13, Polet, 14. Ponte di Paive, 15. Comedo, Žane in Uljanik Pulj, 18. Piran in Montecchio. Kraševi pingpongaši na šestem državnem turnirju v Alassiu Kresovi drugokategomiki Igor Milič, Ana Bersan, Katja Milic vključno z Vanjo Milič se bodo konec tedana udeležih 6. državnega namiznoteniškega turnirja absolutne kategorije v Alassiju pri Genovi. Vanja Milič je namreč predčasno zaključila skupne treninge mladinske reprezentance Italije v Temiju, ki so bile namenjene kot priprava za nastop na pomembnem mednarodnem tekmovanju za Srednjeevropski pokal kadetinj, ki bi se moral odvijati od 5. do 7. maja v Crikvenici na Hrvaškem. Zaradi ponovnega rožljanja z orožjem na Hrvaškem je evropska namiznoteniška federacija ETTU ukinila tekmovanje v skrbi za varnost športnikov. V Alassiju bodo danes tekmovanje odprle moške dvojice. Igor Milic bo ponovno igral v paru s Hansjorgom Dollom (Tremin) s katerim sta že dvakrat osvojila drugo mesto na predhodnjih turnirjih absolutne kategorije. Se istega dne bo krasovec nastopil tudi posamezno. Jutri bodo nastopile tudi Kresove ženske predstavnice, v dvojicah pa bo nastopil še ženski par Ana Bersan - Katja Milič. Turnir je veljaven za nabiranje točk za zvezno nagrado Gino Mario Cini. (J.J.) NOGOMET / TURNIR ZAČETNIKOV V TRICESIMU MINIBASKET / ZINI Primorje Interland z zmago nad Paludesejem v četrtfinale Proseč a ni so zmagali s 4:0 - Merlak dosegel dva zadetka ^Diorje Interland - Paludese 4:0 (2:0) pTRELCI: Merlak 2, Cauter 1, Pavletič 1. RIMORJE: Furlan, Tomizza, I. Križ-^at’ Švara, Puzzer, V. Križmančič, te. Pavletič, Strajn, Merlak; Cauter, Milič, hni, Suc. ten r°ses^a začetniška ekipa je dosegla še en P uspeh: na pomembnem turnirju za dežel-pokal »Franco Sgarban« v Tricesimu se je žari 6C uvrstila v Četrtfinale. Po tesni, toda sRS,U2eni zmagi proti Nimisu, so si tokrat prosa ^ no8ometasi privoščili še Paludese, ki so Ji Zanesljivo premagali in s tem tudi dokaza-’ a so očitno najboljša ekipa v tej skupini. Hat 6prvih minut je bila igra izenačena, Sv ? le naše moštvo odločno prejelo pobudo v )e toke in prvič potreslo mrežo nasprot-riahv S Pav^etaCem- Se prej pa je Švara zadel Prv 1C°' RNmorje je nadalejvalo z napadi in v ®tn polčasu doseglo še en gol. PasUC^ v drugem delu srečanja je bila premoč Za,e8a moštva očitna. Naši so dosegli še dva 2 Merlakom in Cauterjem ter tako vi-S°ko. zmagali. zel no8°metaši so tudi na tem srečanju Se 0 dobro igrali v obrambi (sicer že dva meda 3 J6 Preimejo zadetka), spodbudno pa je, sedaj igrajo bolj učinkovito tudi v napadu, tj^j^dnorje bo četrtfinalno tekmo igralo v če- MLADESO Juventina - Aquileia 4:0 (2:0) STRELCI: Ballaben, Macuzzi, Gergolet in Gallo. JUVENTINA: Pavio, G. Trampuš, Screm, Romano (Pibiri), D. Trampuš, Macuzzi, Gallo, Padovani, Gergolet (Ferro), Gambino, Ballaben. Juventina je z zanesljivo zmago proti oglejskemu moštvu osvojila prvo mesto v svoji skupini. Standreški nogometaši so takoj začeli napadalno in si v uvodnih minutah zapravili dve izredni priložnosti za gol. Svojo premoč pa so kronali v 20. min., ko je padel prvi zadetek: Gambino je podal v kazenski prostor, kjer se je odlično znašel Macuzzi in prvič ugnal gostujočega vratarja. Deset minut pozneje je po podobni akciji Juventina izid pove-dačala na 2:0: Gambino je spet lepo podal v kazenski prostor, Ballaben je prehitel vratarja in potisnil žogo v mrežo. V drugem polčasu so se gostje zanosno podali v napad, naše moštvo pa je odbilo vsak napad in čakalo nasprotnike s protinapadi v zasedi. S to taktiko je Juventina dala še dva gola z Gallom in Ger-goletom in visoka zmaga je bila tu. Naj omenimo še, da je domači vratar Pavio nato ubranil enajstmetrovko. Po današnjem srečanju v Trstu proti Ponziani čaka Juventino že prihodnji teden turnir v Fari, kjer bodo nastopile še ekipe San Canziana, Itale in Cormoneseja. Po izenačeni igri Polet tesno ugnal Kontovel Kontovel - Polet 26:31 (9:8, 7:10, 6:3, 4:10) KONTOVEL: Jazbec 2, Nabergoj, Pernarčič, Stoka, Turco, Matiačič, Piculin, Zavadlal 6, Matjačič 2, G. Budin 6, Cec-chi, A. Budin, Ražem 10. POLET: Ferfoglia 14, Malalan 4, Grego-ri 6, Starec 2, Milič 5. Derbi je bil izenačen in napet, poletov-ci pa so se Kontovelu oddolžili za visok poraz, ki so ga utrpeli na tekmi za Jadra-novo trofejo. V Poletovih vrstah je izstopal Kristjan Ferfolgia, Kontovelov košarkar Jaro Cecchi pa se je borila za vsako žogo. Kontovel - Poggi 44:45 (10:8, 6:16, 20:4, 8:17) KONTOVEL: Jazbec, Pernarčič, Nabergoj, Stoka 6, Turco 2, G. Budin 2, Privi-leggi 10, Matjačič, Piculin, Zavadlal 4, Matiačič 2, Cecchi, Ražem 18, Furlan, A. Budin. V zadnjem nastopu rednega dela turnirja je Kontovel doživel tesen poraz po razburljivi tekmi. Zadnji napad so imeli na voljo naši minikošarkarji, toda akcije jim žal ni uspelo zaključiti z metom. Vseeno si prav vsi zasluzijo pohvalo za nastop, posebej pa še Žiga Ražem in Ni-cholas Privileggi. domači šport Danes Sobota, 6. maja 1995 ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA 20.30 v Standrežu: Imsa Kmečka banka - Isola Mekar Verona MOŠKA Cl LIGA 20.30 na Opčinah: Koimpex - Finvolley Tržič ZENSKA C1UGA 18.00 na Opčinah: Koimpex - Kennedy; 20.30 v Ca-stellu di Godego: Godigese - Bor Mercantile MOŠKA C2UGA 18.00 v Trstu, Monte Cengio: Prevenire - Soča So-bema; 20.00 v Buh: Black Diamond - 01ympia CDR; 20.30 v Fojdi: Itely Faedis - Bor Fortrade ZENSKA C2 LIGA 20.00 v Dolini: Breg - Sokol Indules; 20.00 v So-vodnjah: Kmečika banka - Ottica Tommasini ZENSKA D UGA 20.00 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia Cerimpex - Azzurra‘94 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, Zandonia: Volley club - Korting; 20.30 v Pierisu: Libertas Turriaco - Naš prapor 1. ZENSKA DIVIZIJA 17.00 v Dolini: Breg - Sloga; 19.30 na Proseku: Kontovel - Prevenire TRŽAŠKI POKAL 16.00 v Repnu: Sloga - Volley 80 KOŠARKA MOŠKA Cl UGA 20.30 v Pordenonu: Fantuzzi - Jadran TKB MOŠKA D UGA 18.00 v Nabrežini: Sokol VVarm - Santos; 21.00 v Briščkih, dom Ervatti: Kontovel - Cicibona Mingot DEČKI 18.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Bor Ediau-to PROPAGANDA 15.30 v Tržiču: Largo Isonzo - Dom; 16.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi - Jadran Eurosava; 16.00 v Miljah: Lntermuggia - Sokol; 16.00 v Trstu, Ul. Caravaggio: Bor Autocarrozzeria Boris B - Ferroviario NOGOMET POPRVENSTVO MLADINCEV 16.00 v Trstu: Ponziana - Juventina CICIBANI 15.00 v Gradežu: Gradese - Mladost; 16.00 na Opčinah, Villa Ara: CGS - Breg Grmada Jutri Nedelja, 7. maja 1995 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 16.00 v Standreužu: Juventina - Aiello 1. AMATERSKA UGA 16.00 v Trstu, Drevored Sanzio: Edile Adriatico -Sovodnje; 16.00 v Buh: Buiese - Zarja; 16.00 v Re-manzaccu: Aurora - Vesna; 16.00 na Proseku: Primorje - Colugna 2. AMATERSKA UGA 16.00 v Trebčah: Primorec - Kras; 16.00 v Spetru ob Soči: Isonzo - Gaja 3. AMATERSKA UGA 16.00 v Doberdobu: Mladost - Villa NARAŠČAJNIKI 10.30 v Doberdobu: Mladost - Pro Romans; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Ponziana NAJMLAJSI 11.00 v Trstu, Ul. Flavia: Chiarbola - Bor Farco KOLIBRI 10.30 v Dolini: Breg Farco - San Sergio A TENIS MOŠKA C UGA 9.00 na Padričah: Gaja - CT Zaccarelh ITALIJANSKI MOŠKI POKAL 9.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi - Gaja KOŠARKA MOŠKA C2 UGA 11.00 v Starancanu: Staranzano - Dom Agorest DEČKI 11.00 v Briščkih, dom Ervatti: Jadran Farco - Sokol PROPAGANDA 11.00 v Trstu, Vrdelska cesta: Ubertas A - Bor Autocarrozzeria Boris A ODBOJKA MEDPOKRAJ1NSKA FAZA NARAŠČAJNIKOV 14.30 v Gorici, UGG: nastopa tudi Soča Gostilna Devetak MEDPOKRAJ1NSKA FAZA NARASCAJNIC 14.30 v Gorici, Slovenski športni center: nastopa tudi Kontovel Obvestila PLANINSKA ODSEKA SD SLOGA in SK Devin prirejata tekmo v skrlah. Dobimo se jutri ob 9.30 v Trebčah pred Športnim igriščem. KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča, da bosta v ponedeljek, 8. maja ob 20.30 na stadionu 1. maja redni in izredni občni zbor društva. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, volitve novega odbora, sprememba statuta, razno. SK KRAS v sodelovanju z enotnim občinskim odborom za proslavo 50.obletnice osvoboditve prireja jutri, 6. t. m. nočni množični pohod mimo spomenikov NOB v zgonisld občni. Zbirališče ob 19.30 pri spomeniku v Gabrovcu. Vljudno vabljeni! NOVICE HOKEJ NA LEDU / SP JADRANJE / AMERICA/SCUP Auriol zmagal na Korziki Sain še vodi po štirih dirkah AJACCIO - Francoz Didier Auriol (toyota celica) je zmagovalec 39. rallyja po Korziki, ki je Stel kot četrta preizkušnja za svetovno prvenstvo. Na drugo mesto se je uvrstil Auriolov rojak Francois De-lecour (frod escort), tretji pa je bil Italijan Andrea Aghini (mitsubishi lancer). Četrotouvrščeni Spanec Carlos Ainz (subaru impreza) je ohranil vodstvo na skupnem vrstnem redu, ki je zdaj tak: 1. S ainz, 2. Kankkunen 38, 3. Auriol 36, 4. Delecour 30, 5. Makinen 28. Vrstni red proizvajalcev: 1. Mitsubishi 168, 2. Toyota 163, 3. Subaru 145, 4. Ras Ford Giesse 143. Stich zlahka ugnal Edberga MUNCHEN (dpa) - V četrtfinalu teniškega turnirja v Miinchnu (nagradni sklad 400.000 dolarjev) je Nemec Michael Stich zlahka premagal Šveda Stefana Edberga. V polfinale so se uvrstili še Wayne Ferreha, Alex Corretja in Marcelo Fi-lippini. Izidi - osmina finala: Michael Stich (Nem) - Karol Kučera (Sik) 6:2, 5:7, 6:3, Oliver Gross (Nem) -Renzo Furlan (Ita) 7:6 (11:9), 6:4, Alex Corretja (Spa) - Martin Sinner (Nem) 6:2, 6:2, Sjeng Schalken (Niz) - Bemd Karbacher (Nem) 7:6 (7:4), 6:7 (4:7), 7:6 (7:3), Marcelo Filippini (Um) - Hen-drik Dreekmann (Nem) 6:1, 3:6, 6:3, Wayne Ferreha (JAR) - Dinu Pescariu (Rom) 6:3, 7:6 (7:2), Stefan Edberg (Sve) - Amaud Boetsch (Fra) 6:7 (3:7), 6:4, 7:6 (7:3), Gilbert Schaller (Avt) - Javier Sanchez (Spa) 6:3, 6:2; četrtfinale: Ferreha - Gross 7:6 (7:4), 6:3, Corretja - Schalken 7:5, 6:1, Stich -Edberg 6:4, 6:0, Filippini - Schaller 7:5, 6:1. Kodro v FC Barcelono BARCELONA (STA/AFP) - Nekdanji igralec mostarskega Veleža Meho Kodro bo v prihodnji sezoni zaigral za enega največjih evropskih nogometnih klubov - FC Barcelono. Dosedanji član španskega Real Sociedada iz San Sebastiana je podpisal pogodbo vredno 5.7 milijona dolarjev, od tega naj bi za triletno obdobje dobil 1.6 milijona dolarjev. Stavka nogometnih sodnik v Grčiji ANTENE (STA/AP) - Tekme 30. kroga grškega nogometnega prvenstva, ki bi morale biti konec tega tedna, so zaradi stavke sodnikov prestavljene na sredo. Sodniki so se za ta korak odločili v znak podpore sodniku Philipposu Bakasu, ki so ga pretepli navijači atenskega AEK. Prejšnjo soboto je skupina mladih navijačev v taksiju, ki je peljal na letališče, opazila Bakasa in zaprla pot vozilu. Najprej so sodniku grozili in ga obtožili za slabo sojenje tekme 19. aprila med AEK-om in Panathi-naikosom, nato pa so ga še potegnili iz taksija in z njim fizično obračunali. Bakasu so v bolnišnici obvezali vreznine in udarnine, vendar so bile na srečo poškodbe le lažje in je lahko takoj zapustil bolnišnico. Bakas je na tekmi finala pokala med omenjenima kluboma dosodil enajstmetrovko minuto pred koncem podaljška, ki jo je Panathi-naikos izkoristil. Po zadetku so se začeli nemhi med navijači, ki so metali na igrišče steklenice in stole. Bakas je izključil dva igralca AEK-a, ki sta ga porivala, zaradi česar jima je nogometna zveze Grčije prisodila enajstmesečno prepoved nastopanja. Zmaga Sheehanu Armstrong obdižal vodstvo ASHEVILLE (STA/AFP) - Zmagovalec 8. etape kolesarske dirke Tour du Pont v ZDA od Green-villa do Ashevilla dolge 203.2 kilomeha je Američan Clark Sheehan pred Kazahstancem Andrejem Teterjokom in Francozom Laurentom Ma-douasom. V skupnem seštevku še vedno vodi Američan Lance Armstrong, ki je v cilj prišel kot 6. z 19 sekundami zaostanka za zmagovalcem. Izidi 8. etape: 1. Sheehan (ZDA, Montgomery-Bell) 5:33:56, 2. Teterjok (Kaz) + 0:07, 3. Madouas (Fra) + 0:10, 4. Peron (Ita) + 0:19, 5. Jekimov (Rus), 6. Armstrong (ZDA), 7. Dekker (Niz), 8. Bortolami (Ita), 9. Mejia (Kol), 10. Baker (ZDA) vsi isti čas. Skupni vrstni red: 1. Armstrong (ZDA, Motorola) 35:49:19, 2. Peron (Ita) + 2:43, 3. Jekimov (Rus) + 2:53, 4. Mejia (Kol) + 3:03, 5. Teterjok (Kaz) + 5:52, 6. Madouas (Fra) + 6:27, 7. Blaudzun (Niz) + 6:33, 8. Baker (ZDA) + 7:11, 9. Nardello (Ita) + 7:52,10. Ballerini (Ita) + 9:03. Zmaga in vodstvo Romingerja ŽENEVA - Švicar Tony Rominger je zmagovalec 3. etape kolesarske dhke po Romandiji (Vollenue-ve - Nax, 163 km). Na cilj te najbolj zahtevne etape dhke je prispel z 22 sekundami prednosti pred Italijanom Francescom Casagrandejem in 1 minuto 11 sekundami pred Davidom Rebellinom. Rominger je s to zmago s prvega mesta skupnega vrstnega reda izpodmih Latvijca Pjoha Ugrjumova. Vrstni red po 3 etapah: 1. Rominger (Svi) 14.37:12; 2. Casagrande (Ita) +49 sek.; 3. Ugrju-mov (Let) +52; 4. Rincon (Kol) +1:02, 5. Pelliccio-li (Ita) +1:28. Švedska v finalu po tesni zmagi proti Kanadi Slovaški sodnik Danko ni zatrl grobe igre Kanadčanov Izkušenost je na strani Američanov Dennis Conner že petič tekmuje v finalu Novozelandci doslej boljši v predtekmovanju STOCKHOLM - Prvo polfinalno srečanje svetovnega prvenstva skupine A med Švedsko in Kanado je bil klasičen dvoboj evropskega in severnoameriškega hokeja, v katerem pa je veliko vlogo odigral tudi slovaški sodnik Danko. Kanadčani so po pričakovanju zaigrali agresivno, razbijali švedske napade že v njihovi obrambni tretjini, ob tem pa čakali na redke priložnosti. Sodnik Danko je dopuščal izjemno trdo igro, kjer ni manjkalo zadrževanja s palicami in držanja, takšna igra pa je bila voda na mlin Kanadčanom. V drugi tretjini je Švede v vodstvo popeljal Alfreds-son, tri minute kasneje pa je Borsato izid izenačil. Drugi gol za Kanado je iz gneče pred vrati dosegel Jomphe, potem ko je ploščica nekaj časa poskakovala na golovi črti. Sodnik Danko, ki je stal za vrati, je opazoval ploščico, ob tem pa spregledal, da sta kar dva kanadska napadalca stala v vratarjevem prostoru. Kmalu za tem je na drugi shani igrišča izključil enega izmed kanadskih branilcev zaradi prekrška, ki ga ni bilo, in Švedi so nato s strelom Mikaela Johanssona izid izenačili in izsilili podaljšek. V tem delu igre se je spet izkazal Mikael Johansson, ki se je za vrati lepo otresel dveh kanadskih branilcev, podal Alfredssonn. ta pa je dosegel svoj drugi zadetek na tekmi. Avstrijska hokejska reprezentanca si je na svetovnem prvenstvu na Švedskem v povratnem srečanju za obstanek v skupini A proti Švici zagotovila mesto v najelitnejšem svetovnem razredu tudi v prihodnje. Po zmagi v prvem srečanju s 4:0 so v drugo Avstrijci igrali neodločeno 4:4 (2:1, 1:1, 1:2), kar pomeni, da se Švicarji selijo v skupino B, namesto njih pa bodo prihodnje leto na Dunaju nastopali Slovaki. Švedska - Kanada 3:2 (0:0,1:1,1:1; 1:0) STRELCI: 1:0 (26) - Al-fredsson, 1:1 (29) - Borsato, 1:2 (47) - Jomphe, 2:2 (54) -M. Johansson, 3:2 (69) - Al-fredsson. IZKLJUČITVE: Švedska 2 minuti, Kanada 12 minut. Določili so že predtekmovalne skupine za naslednje SP skupine A leta 1996 v Avstriji. Skupina A: Kanada, ZDA, Rusija, Avstrija, Nemčija, Slovaška; skupina B: Finska, Švedska, Rafija, Češka, Francija, Norveška. SAN DIEGO - Danes se bosta na regatnem polju v prvem dvoboju velikega finala pomerila Peter Blake z jadrnico Black Magic in Dennis Conner z Young Americo. Primerjave obeh jadrnic so zaradi dejstva, da se nikdar nista neposredno pomerili na regatnem polju, sila nehvaležne, nastopi obeh v predtekmovanju pa so zaradi različnih vremenskih razmer neprimerljivi. Ostaja torej le ugotovitev Dennisa Con-nerja, da sta njegova bivša jadrnica Starš & Stripes in Young America v lahkem vetru približno enakovredni, ko pa zapiha malce močneje, je Young America bolj poskočna in lažje vodljiva. Conner je zadnje dni skupaj s posadko preživel večino časa na novi jadrnici, kjer so »pilili« gibanje po nepoznanem kro- vu, prerazporejali opremo in spoznavali muhe nove jadrnice. Conner je večino jadr vzel kar s Starš & Stripes, menda pa bo za nastop v finalu dobil še sedem novih. Medtem ko je Conner v glavnem spoznaval novo jadrnico, pa je njegov nasprotnik Peter Blake večino časa porabil za majhne popravke. Black Magic 1 ima v primerjavi z Young Americo prednost predvsem v tem, da je plod sedemmesečnega dvojnega programa, saj so Novozelandci po primerjanju dveh jadrnic izbrali hitrejšo, medtem ko so Američani stavili samo na eno jadrnico. Po zasnovi sta si Black Magic in Young America izmed vseh 11 jadrnic, ki so začele letošnje tekmovanje, najbolj podobni, povsem drugače pa je s po- MOTOCIKLIZEM / VN ŠPANIJE > Spet dvoboj Doohan - Beattie? Michael Doohan skoraj za sekundo hitrejši od Luče Cadalore JEREZ DE LA FRONTERA - Svetovni prvak v razredu do 500 ccm Avstralec Michael Doohan je na prvem uradnem treningu pred veliko nagrado Španije na dirkališču v Jerez de La Fronteri z izjemnim ritmom potolkel vse svoje nasprotnike. Doohan je 4.423 km dolgo dirkališče s hondo prevozil s povprečno hitrostjo 152.977 km/h (1:44.086). Tako je bil na treningu pred prvo dirko v Evropi skoraj sekundo hitrejši od Italijana Luče Cadalore na yamahi, za njima pa sta se uvrstila Spanec Alberto Puig na hondi in Avstralec Daryl Beattie na suzukiju. Svetovni prvak uživa v vožnji na hitrem, a varnem dirkališču v Jerezu. Tu je lani tudi zabeležil zanesljivo zmago pred nekdanjim prvakom Američanom Kevinom Schvvantzem. Dirka bo tokrat osiromašena, saj motociklist iz Teksasa tokrat ne bo štartal. Zaradi zdravstvenih težav, ki so ga pestile že skozi lansko sezono, bo tokrat počival. Njegovo mesto bo v mošt- vu Suzukija zasedel Britanec Sean Em-mett. Vremenska napoved za ta konec tedna ni preveč optimistična. Vremenoslovci namreč za vso Španijo, tudi za Andaluzijo, napovedujejo zelo toplo vreme, ne izključujejo pa niti neviht. Dirkači pa kljub temu upajo, da se bodo izognili tako nemogočim pogojem, kot so jih imeli na Japonskem, kjer so morali organizatorji zaradi hudega naliva skrajšati dirko na 12 krogov. Rezultati 1. treninga - do 500 ccm: 1. Doohan (Avs, honda) 1:44.086 (povp. hi-tost 152.977 km/h), 2. Cadalora (Ita, ya-maha) 1:44.964, 3. Puig (Spa, honda) 1:45.131, 4. Beattie (Avs, suzuki) 1:45.201, 5. Abe (Jap, yamaha) 1:45.377, 6. Barros (Bra, honda) 1:45.508, 7. Capi-rossi (Ita, honda) 1:45.568, 8. Criville (Spa, honda) 1:45.682, 9. Reggiani (Ita, aprilia) 1:45.918, 10. Emmett (VB, suzuki) 1:46.244. (MAn) sadko. Novozelandci so se v finale uvrstili povsem gladko, Conner pa se je po številnih dogovorih v finale uvrstil po majhnem čudežu, saj je v odločilni regati z Americo 111 zaostajal že za štiri minute, nato pa je veter, kot se zdi, zapihal samo zanj in čudežno zmagal. Conner je to imenoval »s trdim delom zaslužen čudež«. Zgodovina merjenja moči med Novozelandci in Američani se močno nagiba v prid Arne; ričanov predvsem zaradi dejstva, da »Kiviji« vse do finala jadrajo dobro, v zadnjem dejanju pa jim ne gre in ne gre. Od leta 1987, odkar se Novozelandci potegujejo za America's cup. so v vseh dosedanjih predtekmovalnih dvobojih dosegli izjemen rekord, saj dobili 101 regato, izgubili pa so jih le 8. Finalni izkupiček v razredu izzivalcev pa je ravno obraten, štiri zmage in enajst porazov. Američani imajo na svoji strani poleg tradicije tudi izkušnje. Dennis Conner je tokrat že petič v finalu, krmar Paul Cayard in taktik Tom VVhidden imata skupaj nadaljnjih deset nastopov na America‘s cupu. Novozelandci se sicer lahko postavljajo s številnir mi »trans-oceanskimh uspehi Petra Blakea, krmar Russell Coutts je trikratni svetovni prvak in nosilec olimpijskega zlata, posadka na Black Magicu ima skupaj 32 naslovov svetovnih prvakov v raznih jadralnih disciplinah. Vsekakor lepa zbirka vseh mogočih izkušenj, ki pa ne odtehtajo niti enega samega nastopa na finalu America^ cupa. In prav tu so Novozelandci najšibkejSi-saj je njihov današnji na- ctrvn nhpnpm nnri fTnK/T I NBA / ZNANI ŽE TRIJE ČETRTFINALISTI New York, Chicago in Los Angeles brez usmiljenja ■ Iz kroga kandidatov za naslov prvaka NBA so v četrtek ponoči izpadla še tri moštva, od teh dve, ki sta redni del sezone končali v boljšem položaju kot njuna nasprotnika. Na Vzhodu je New York še drugič zapored zmagal v Clevelandu in s 3:1 izločil Cavalierse. Uvrstitev v čertfinale si je zagotovil tudi Chicago, ki jez eno samo točko razlike premagal Charlotte. Petou-vrščeni iz Zahodne skupine Los Angeles Lakers pa je izločil Seattle, ki je bil po rednem delu sezone četrti. Znanih je tako že šest čertfinafistov, zadnja dva pa bi se lahko kmalu pokazala, saj so ponoči odigrali četrto tekmo v Bostonu (1:2 za Orlando) in v Houstonu (1:2 za Utah). Cleveland (7) - New York (2) 80:93 (1:3 v zmagah, kval. New York. D.Harper 30 - 7:10 za 3, C.Smith 17, Starks 15; Phills 20, Priče 18) Cavsi niso znali ustaviti glavnega orožja Knicksov, ki so s 13 meti iz velike razdalje pokopali nasprotnike. Glavni protagonist tekme je bil Derek Harper, ki je »bombardiral« Cavse z vseh položajev. Chicago (5) - Charlotte (5) 85:84 (3:1 v zmagah, kval. Chicago. Jordan 24, Pippen 24, Kukoč 21; Mourning 20, L.Johnson 18, Havvkins 15) V prvih dveh četrtinah so bili Bullsi boljši. Z atraktivnimi potezami »tria« Jor - Pi - Kuk (tokrat 69 točk skupaj) so brez večjih težav odšli na odmor s prednostjo 10 točk (54:44). V tretji čer- tini so gostje igrali bolj učinkovito, nadoknadih zaostanek in z delnim izidom 24:11 tudi povedli. Moštvi sta si bili do konca eankovredni, z dvema prostima metoma minuto pred koncem pa je Jordan spet povedel Bufise v vodstvo (+1). Hometsi so prav v zadnjih sekundah dvakrat imeli priložnost za zmago, oba meta pa sta bila neuspešna. Sodnika sta vrh tega spregledala prekršek Jordana pred zadnjim metom Mour-ninga. V nabito polni dvorani (24.000 gledalcev) je bil ponovno med najboljšimi Toni Kukoč, Jordan pa je pred dnevni navdušeno izjavil: »Noben visok igralec na svetu ne vodi žoge tako nonšalantno in le Larry Bird je podajal tako dobro.« Lakers (5) - Seattle (4) 114:110 (3:1 v zmagah, kval. Lakers. Van Exel 23 - 7:13 za 3, Divac 23 točk in 11 skokov, Ceballos 17; Payton 27, Kemp 26) Celih 36 minut (90:82) so Sonicsi imeli Los Angeles v pesti. Zatem sta Van Exel in Divac poskrbela za preobrat (99:98 v 41. minuti), Ceballos pa je 20 sekund pred koncem dosegel odločilni koš in Seattle je tudi letos izgubil že v prvem krogu končnice. Četrtfinalni pari Vzhod: Orlando ali Boston - Chicago (5) , New York (2) - Indiana (3). Zahod: San Antonio (1) - Lakers (5), Phoenbc (2) - Utah ali Houston. (VJ) KOŠARKA / V ITALIJI ^ Danes prva tekma med Bucklerjem in Benettonom BOLOGNA - Benetton bi lahko na današnji prvi finalni tekmi končnice za naslov italijanskega košarkarskega prvaka v Bologni proti Bucklerju (pričetek ob 17.15, neposredni prenos po raitre) igral brez svojega najboljšega strelca, poškodovanega Makedonca Petra Naumoskija. Zanesljivo ga ne bo v začetni pe' terki. V rednem delu sezone je Buckler dvakrat premagal Benetton, ki pa je zdaj v najboljši formi. V zadnjih devetnajstih nastopu1 je izgubil le v tretji polfinali tekmi končnic® proti Filodom, v sončnem letu 1995 pa )e osvojil evropski pokal in zmagal na 30 od skupno 34 tekmah. Benettonova igra se je bj; stveno izboljšala, odkar so v moštvo vključin nekdanjega asa NBA Orlanda VVoolridgea, kj je po nekaj bledih nastopih zablestel v poln1 h N »i-elel bi dokazati, da je možno osvojiti na- j slov z atraktivno igro,« pravi pred tekmo trener Benettona Mike D'Antoni, njegov bolonj" | ski kolega Alberto Bucci pa svari svoje igrale® pred pretiranim optimizmom. »Favorita n+ zmagi v rednem delu ničesar ne pomenit®’ Ne smemo pozabiti, da igramo brez Moran-dottija, ki je za nas lahko zelo pomemben igralec,« trdi Bucci. Dejstvo pa je, da je Buckler na tekmah končnice doma skoraj nepremagljiv. Vrh vsega pa lahko računa na Pre' draga Daniloviča... ŠPORT Sobota, 6. maja 1995 2 "Jj FORMULA 1 / POGOVOR Z NIGELOM MANSLLOM »Po nekaj diikah bom spet v stari formi« Favoriti prvenstva so VVilliams, Benetton in tudi Ferrari ? 111 rodila seje mis« bi o uporabili tudi za povi ‘gela Manslla na dirkal ormule l minuli konec tt taoli. Nerealno bi bilo p ovati da bo njegova vrr pravo revolucijo. J,Ula \ je preveč komplel ar’ da bi bila lahko odv °d enega dirkača.r ® dobro zaveda tudi N 1 saj je bil z desetim na dbki zadovoljen i ^ hkrati. RazoCarar , j1 Vec zaporednih trke k! ,voljen zato, ker je d . nCal' se bolje spoznal 2 val , po svoji na 31 ze o sproščeno i ’ Tako je bilo tuc vnem središču, ko je odgovarjal na vprašanja novinarjev. Nigel, kakšen je novi McLaren Mercedes, ki so ga naredili posebej za vas? »Zelo dober. Narediti moramo še nov sedež, drugače pa je ekipa opravila izjemno dobro delo. Novo šasijo so izdelali v vsega 33 dneh, medtem ko bi v normalnih okoliščinah za isto delo potrebovali vsaj še enkrat veC Časa. Zato vsem iskreno Čestitam. Počutim se veliko bolj udobno.« Ali je po tem, ko niste nastopili na prvih dveh dirkah, vas cilj Se vedno osvojiti naslov svetovnega prvaka? »V avtomobilizmu je vse mogoče. Potreboval bom dve ah tri dirke, da pridem v pravo Mosley: »Otročje Eltovo obnašenje< Predsednik Mednarodne avtomo- fjllsticne zveze . hA) Max Mosley !e v Irnoli spregovoril tudi o ben- oinski aferi na pr-l1 košnji dirki v . raziliji. Ponovil )e stališče, da chumacher in oulthard nista bi-a kriva za nastalo H zine"do) ostro pa je 'Mitiziral dobavitelja goriva Elf. »Čeprav so tri ra-ncne analize pokazale, da gorivo ni bilo identi-n° s tistim, ki so ga poslali v naše laboratorije jnpd začetkom-sezone, je Elf dva tedna trdil, da ni p v> namesto da bi športno priznal svojo napako. rePričan sem, da so njihove analize dale enake jnzultate kot naše. Najmanj, kar lahko rečem, je ?’ na je njihovo obnašanje otročje,« je dejal Mo-ley. Na vprašanje, kako komentira reakcijo Ferra-)a> ki trdi, da dirko lahko dobiš tudi z avtomobi-onL ki ne ustreza predpisom, je Mosley odgovo-n ’ da je njihovo stališče neresno. (S. D.) formo. Tudi leta 1991 je Ayr-ton Senna zmagal na prvih štirih dirkah, jaz pa nisem imel še niti ene točke. To mi je uspelo šele na peti dirki v Monte Carlu, kjer sem bil drugi. Vseeno mi je na koncu do naslova manjkalo zelo malo. Čaka nas še veliko dela, če pa . me vprašate, kdo so favoriti, sta to nedvomno VVilliams in Benetton, pa tudi Ferrari je zelo lepo spet videti pri vrhu.« Kaj ste počeli med dirkama v Braziliji in Argentini? »Za Brazilijo se ne spomnim točno, ko je bila dirka v Argentini, pa sem bil na dopustu na Barbadosu.« Kako se današnji avtomo-bili razlikujejo od tistih, Id ste jih vozili pred dvema ah tremi leti? »Avtomobih so mehkejši, z dolivanjem goriva med dirko pa tudi veliko lažji. Gume, ki so bile včasih širše, so dovoljevale večje hitrosti v zavojih. Tudi motorji so bili močnejši. Razlik je še veliko, vendar s tem noCem podcenjevati današnje formule 1 v primerjavi s tisto izpred nekaj let. Formula 1 je še vedno vrh vsega avtomobilističnega športa in še vedno moraš garati, Ce hočeš imeti hiter avto. Ce imaš pri tem težave, potem bi morda res imel raje stvari, ki so bile na voljo včasih.« Ah bi lahko rekli, da so avtomobih formule indy podobni zastarelim avtomobilom formule 1? »Nikakor ne. Med obema je in vedno bo velika razlika. Formula 1 je najvišja stopnja avtomobilističnega športa. Iz dneva v dan iščemo nove rešitve, da napravimo korak naprej. Tu smo mnogo manj omejeni s pravili in če menimo, da bomo z določeno inovacijo avto izboljšah, bomo to storili, ne glede, koliko stvar stane. V indyju tega ni.« Ah menite, da je z McLar-nom v bližnji prihodnosti mogoče zmagati? »Kombinacija Maribora, McLama in Mercedesa je zmagovita že sama po sebi. Samo vprašanje Časa je, kdaj bomo vse skupaj postavili na pravo mesto. Upam, da bom s svojimi izkušnjami ta proces lahko pospešil. Ni dvoma, da bomo še letos, upam, da Cimprej, vsaj enakovredni z ostalimi.« Na videz izgledate sproščeno. Vam je bilo hudo, ker ste morah izpustiti prvi dve dirki? »Realnost je realnost. S tem se moraš sprijazniti. Priznam, da sem bil razočaran, ker nisem dobil sedeža pri VVilkam-su, kjer sem preživel šest sezon in štiri dirke. Vendar razumem njihove razloge. Namesto mene je enkratno priložnost dobil David Coulthard, ki že dokazuje, kako hiter je. Kar se tiče McLarna, so avto zasnovali še prej, preden so vedeh, da bom v ekipi jaz, zato premajhen kokpit ni njihova napaka.« Kakšni so bih občutki, ko ste sedli v avto, v primerjavi s tistimi z začetka vase kariere? »Od vseh mehanikov v vseh ekipah jih je le malo, ki jih ne poznam po imenu ali vsaj na videz. Delal sem tudi že z mnogimi inženirji. Zelo sem sproščen. Tu sem zato, ker si tega želim. Ves konec tedna sem v vožnji užival. Čeprav sem bil nekoliko počasnejši, vemo razloge zato in vemo, da lahko napredujemo. Občutki so res dobri in zelo pozitivni. Sodelovanje med McLamom in Mercedesom je šele na začetku in vesel sem, da sem del te prihodnosti.« Simon Demšar »Dosedanji rezultati niso realni pokazatelj naše vrednosti« Prvi človek McLama Ron Dennis je že večkrat izjavil, da ne mara dolgotrajnih razprav z novinarji, ker avtomobih zaradi tega niso nič hitrejši, ravno to pa je tisto, zaradi česar se Dennis sploh ukvarja z avtomobih-stičnim športom. V Imoli je vseeno sklical polurno novinarsko konferenco, ki je vzbudila veliko zanimanje, saj vendarle gre za moštvo, ki je v svoji zgodovini zabeležilo 104 zmage in samo vprašanje časa je, kdaj se bo znova vrnilo v sam vrh formule 1. Hakld-nenovo peto in Mansllovo deseto mesto na dirki v Imoli seveda nista tisto, kar si McLaren in Mercedes želita, a je Dennis vseeno prepričan, da je McLaren realno vreden več: »Uvrstitvi na dirki niti približno nista odraz nase dejanske moči in ne kažeta napredka, M smo ga naredili v zadnjem času. Razlog za nekoliko slabsi rezultat je predvsem v napačni izbiri gum na začetku dirke in težavah pri dolivanju goriva. Nigel bi bil lahko najmanj Sesti, ce ne bi trčil z hvinom.« Kakšni so bih odnosi z Nigelom Mansl-lom od trenutka, ko se je odločil, da ne nastopi na prvih dveh dirkah, pa do danes? »Ko smo se v.Estorilu dogovorili, kako moramo popraviti avto, da bo Nigel v njem lahko dirkal, so odnosi pristali nekako na nevtralni točki. Nato je Nigel odšel na počitnice in preden smo prišli v Lmolo, smo bili kar malo nervozni. Ce sedaj rečem samo to, da sem nad njim prijetno presenečen, ga bom podcenjeval. Z njim je prijetno delati in lepo ga je videti, kako uživa v vožnji.« Ah ima 25 milimetrov sirsa Mansllova šasija kakšen negativen učinek na vozne lastnosti avtomobila? »Sodeč po sedanjih izkušnjah ne, saj so Mansllove hitrosti na posameznih odsekih proge zelo podobne tistim, kot jih dosega Hakldnen.« Kako ste zadovoljni z Mercedesovim motorjem in z razvojem avtomobila nasploh? »Glede končne hitrosti smo v začetku precej zaostajah. V tem pogledu smo sedaj skoraj enaki najboljšim. Na zimskih testiranjih smo bili za tri sekunde počasnejši od najboljših, na prvi dirki še za sekundo in pol, v Imoli pa le še sekundo. Ce se bo statistično gledano ta trend nadaljeval, bi v nekaj dirkah lahko ujeli najboljše.« Kako bi primerjati obdobje, ko sta za McLaren vozila Senna m Prost, z današnjimi časi? »To so bili časi posebne vrste. Na voljo smo imeli odličen motor in dva najboljša dirkača. Kolikor toliko nam je bil konkurenčen samo Ferrari. Dokler ne pride spet do tako izjemnih okoliščin, tohko časa ne boste videli, da bi v enem letu zmagali na 15 dirkah, kot nam je uspelo takrat. Je pa res, da je tudi kombinacija Maribora - McLaren - Mercedes edinstvena. Mislim, da smo na začetku uspešnega obdobja« Vam je hudo, ko vidite, da na dirkališčih širom sveta hitre zavoje zamenjujejo počasne sikane? »Všeč mi je vsako dirkališče, na katerem lahko zmagamo. Prav malo mi je mar, kako izgleda dirkališče, ce ustreza lastnostim našega avtomobila. Za mnenje o izginjanju hitrih zavojev bi bilo bolje vprašati dirkače. Hitri zavoji so za dirkače izziv in v njih uživajo. Ce jim jih vzameš, jim hkrati vzameš tudi nekaj izziva in užitka. Prepričan sem namreč, da vsi dirkači dirkajo zato, ker v tem uživajo in ne denimo zaradi denarja.« (S. D.) NOGOMET / JUTRI TR1EST1NA PROTI TREVISU KOŠARKA / 25. T.M. V TRSTU Na »Roccu« pričakujejo obisk najmanj 10.000 gledalcev Kdor se je v teh dneh sprehodil po Trstu, je prav go-°vo zaznal nekoliko nenavad- 0 vzdušje. Bodisi na ulicah ot v trgovinah in javnih loka-11 lf namreč opažati večje ali tanjše skupine ljudi, ki vneto Zapravljajo. Kot bi se marsiko- n zdelo umestno, pa argu-rent razprave ni ponovna obu-,tev. vojne vihre v bivši Jugo-aviji, temveč jutrišnja tekma ed Triestino in Trevisom. gleda, da je prihajajoča pom-* P°leg narave, prebudila tu- 1 zadnje čase nekolikp ohlaje-a. čustva tržaških nogometnih , Privržencev. "Navijaška mrzli-a '.kot se temu pravi, prevze-a iz dneva v dan domala vso 2aško javnost, tako, da lahko Jutri pričakujemo 10.000 ali ec gledalcev, kar je za med-eZelno prvenstvo prava senza- cija. Na starem Grezarju, kjer se 2 Vliajo treningi Triestine, ni aznati tistega naelektrenega vzdušja, ki ponavadi vlada pred odločilnimi srečanji. Ozračje zgleda povsem normalno, trener Pezzato daje navodila, zdaj na levo, zdaj na desno, igralci ga pazljivo poslušajo ter skušajo čimbolje doumeti njegove nasvete. »Vsi so prepričani, da bo srečanje s Trevisom odločilnega pomena, vendar osebno ne bi izključil možnosti dodatne tekme v primeru neodločenega izida,« pravi Pezzato in pristavlja, da so vsi fantje v dobri formi in mirno čakajo na big match. Športni direktor Sabatini apelira na težaško publiko, "ki mora postati dvanajsti mož na igrišču”, medtem ko je branilec Zocchi mnenja, da mora Triestina zaigrati kot zna, brez taktiziranj. Iz nasprotnega tabora smo izvedeli, da je tudi v Trevisu zanimanje precejšnje. Ekipa, sestavljena predvsem iz izkušenih igralcev, je v povratnem delu prvenstva dobesedno po- metla z nasprotniki in nadoknadila velik zaostanek na lestvici. Predvidevajo, da bo v Trst dopotovalo približno 3.000 navijačev, ki so po zadnjih uspehih upravičeno optimisti glede končnega rezultata. Za konec še upanje, da bi bila nedeljska tekrna pravzaprav velik nogometni praznik, brez nepotrebnih trenj ter izzivanj med navijači, zmaga pa naj najboljši! Walter Bet Prijateljsko srečanje lllycaffe - selekcija BiH v dobrodelne namene V organizaciji tržaškega Leo Cluba bo v četrtek, 25. maja ob 20.30 v tržaški športni dvorani prijateljsko srečanje med tržaškim prvoligašem Illycaffejem in reprezentanco Bosne in Hercegovine. Srečanje sodi v okviru pobud tega društva za zbiranje finačnih sredstev za pomoč otrokom v Sarajevu, ki so ostali brez staršev zaradi vojne, ki je še v teku in ki zadnje čase celo dobiva nove razsežnosti. V tem okviru so tudi odprli tekoči račun (št. 6900) pri Banci Popolare di Novara z nazivom »Leo Club za bosanske otroke«. Tekoči račun bo v veljavi do septembra letos. Iztržek inkasa prijateljske tekme in tekočega računa bodo člani Leo Cluba neposredno izročili naslovnikom. Pobuda je vsekakor hvalevredna in Se posebno aktualna prav te dni, ko je vojna v bivSi Jugoslaviji spet začela divjati. Medtem pa pri tržaškem košarkarskem prvoligašu ni večjih novosti. Kaže, da je namen vodstva društva, da se opredeli za trezno finančno politiko, kar seveda pomeni, da ni pričakovati najemov »vrhunskih« košarkarjev. Po tretjem »kiksu« (italijanskem pokalu, Koračevem pokalu in končnici prvenstva), ki ga je v letošnji sezoni doživel milanski Stefanel, se je Šušljalo, da bi se lahko v Trst vrnil Boša Tanjevič. Z Bepijem Stefanelom si namreč od spodrsljaja v Koračevem pokalu komaj še spregovorita. Za Tanjeviča pa se zanima tudi Real Madrid in blagajna madridskega kluba je gotovo zajetnejša od tržaške... Sobota, 6. maja 1995 NAPOVEDI PRIREDITEV GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA SNG DRAMA, tel: 061/221-511 Danes, 6. maja, ob 19.30 uri: J. B. P. Moliere - DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za abonma prva repriza in izven. Predstava bo še v sredo, 10. maja, ob isti uri, za abonma dijaški 3 večerni in izven. V ponedeljek, 8. maja, ob 16. uri: T. Stoppard - ARKADIJA, za abonma dijaški 2 popoldanski. Predstava bo še v torek, 9. maja, ob isti uri, za abonma dijaški 1 popoldanski MALA DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 6. maja, ob 20. uri: F. Boyer - ALI 'BOG LAJA?, za izven. Danes, 6. maja, ob 16. uri: S. Makarovič -SHOW STRAHOVV, za izven. Ob 20. uri: M. Comoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven. Zadnjic v sezoni! MGL, tel.: 061/210-852 V ponedeljek, 8. maja, ob 20. uri: T. Bemhard - PRED UPOKOJITVIJO, za abonma E. MALA SCENA MGL, tel.: 061/ 210-852 V torek, 9. maja, ob 22.30: L. VVilson - ZAŽGI! SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950 Danes, 6. maja, ob 19. uri: G. Donizetti -LJUBEZENSKI NAPOJ. V ponedeljek, 8, maja, ob 15. uri: J. Strauss ml - NETOPIR. Razprodano! ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel: 061/312-860 Danes, 6. maja, ob 19.30: D. Jovanovič - ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV, za abonma red sobotni in izven. SMG, tel.: 061/125 33 12 V petek, 12. maja, ob 19. uri: I. Svetina - ŠEHEREZADA, za izven. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 Danes, 6. maja, ob 20. uri: Zijah A. Sokolo-vic - CABARES, CABAREI. V nedeljo, 7. maja, ob 20. uri: predstava DODI MAKAR SEBI, AKO NEMAS KOME DRU-GOM v izvedbi gledališke skupine NEPOPRAVLJIVI OPTIMISTI. LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER Danes, 6. maja, ob 11.30 in 17. uri: J. Malik -ŽOGICA MAROGICA, za izven. V torek, 9. maja, ob 17. uri: R. Dahl-A. Tkacev - VELIKANSKI DOBRODUŠNI VELIKAN, za izven. CELJE SLG CELJE, tel.: 063/025-332 Danes, 6. maja, ob 19.30: E. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma sobotni večerni in izven. JESENICE GLEDALIŠČE T. ČUFARJA, tel.: 064/81-260 Danes, 6. maja, ob 19.30: Z. Hočevar -SMEJCI, za abonma in izven. Gostovanje SLG iz Celja. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 6. maja, ob 20. uri: V. Mbdemdorfer - TRANSVESTITSKA SVATBA, za abonma sobota 2 in izven. V sredo, 10., in v Četrtek, 11., maja, ob 20. uri: R. Cooney -ZBEŽI OD ŽENE, za izven in konto. MARIBOR SNG DRAMA, tel.: 062/221-206 Danes, 6. maja, velika dvorana ob 19. uri: N. ProkiC - RUSKA MISIJA, za abonente in izven. V nedeljo, 7. maja, Minoritska cerkev ob 20. uri: M. Vezovišek - JERMANOVO SEME, za abonente in izven. SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/221-206 V nedeljo, 7. maja, stara dvorana ob 18. uri: S. Osterc - KROG S KREDO, za abonente in izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V nedeljo, 7. maja, ob 17. uri: BUTALCI v izvedbi Amaterskega mladinskega odra. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Danes, 6. t. m., ob 20.30 (red 2. sobota) gostovanje gledališča Eliseo in gledališča de gli Incamminati z Shakespearovim delom »Otello«. Režija Gabriele La-via. Nastopata Umberto Orsini in Franco Branciaroli. Predstava v abonmaju: odrezek 10A (moder). Za abonente popust. Ponovitev jutri, 7. t.m., ob 16.00 (red 2. nedelja). Zadnja predstava Od 11. do 13. t. m. nastop Giorgia Gaberja v »E pensare che c’era il pensie-ro«. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. TRŽIČ Občinsko gledališče »Ecco mormorar Fonde«: v Četrtek, 11. t. m., ob 20.30 film »Moliere«. V torek, 16. t. m., ob 20.30 baletna predstava v izvedbi Ensemble Micha van Hoecke z izredno prisotnostjo Luciane Savignano. V Četrtek, 18. maja, ob 20.30 koncert ansambla London Baroque. ČEDAD V Stolnici bo v ponedeljek, 8. t. m., ob 20.30, v okviru prireditev »Ecco mormorar Fonde« na sporedu koncert ansambla The Hilliard Ensemble. KOROŠKA ŠENTJAKOB V ROŽU MAUTHAUSEN Farna dvorana: danes, 6. t.m., ob 20.30 - Delovna skupnost Katoliške mladine:danes, 6. Rembetiko: Lakiset Achvvach in Dvojezični t.m., ob 13.30 do 18.00 Srečanje mladine v zbor Pedagoške akademije Celovec. Mauthausnu. Odhod s Celovca z avtobusom ob 9.00(žel.postaja), povratek v Celovec ob 22.00.Prijave na teist 0463/511166/int.78 ali 77. SLOVENIJA LJUBLJANA SREDNJA VZGOJITELJSKA SOLA, Kardeljeva ploščad 16 Danes, 6. maja, ob 9.30: POMLADNI ZIV-ZAV. Po glasbeni pravljici Trije prašički se bodo otroci vldjudli v glasbene delavnosti, v veliki telovadnici pa bodo organizirane sportno-rekreativne igre. Starši in otroci - ne pozabite copat! TEDEN CVETJA IN ZELIŠČ od 8. do 14. maja V Mestni vrtnariji v parku Tivoli bodo potekala predavanja, svetovanja in ugodna prodaja cvetja, zelišč in zdravilnih pripomočkov. SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17 Evropski center za humamsticne Študije od 7. do 10. maja prireja mednarodno konferenco OTHERHOOD AND NATION. Nekatere teme: - Državljanstvo, drugačnost, kozmopolitizem - Nacionalistični prelom v multieticnih državah - Haskaja ruletka. ■ Tipologija konceptov narodnosti v XIX. stoletja. GALERIJA SOU KAPELICA, Kersnikova 4 Danes, 6. maja, ob 21. uri: projekt OPNA v okviru ciklusa CUKRAHNA avtorjev Marka Kosnik Viranta in Mateje Bučar. V izvedbi Instituta Egon March. Ponovitve: 8., in 9. maja, ob isti uri. CERKNICA Danes, 6. maja, športna dvorana ob 20. uri: odbor za praznovanje 50-letnice zmage nad fašizmom vabi na proslavo. Slavnostni govornik: BORUT PAHOR. GRAD KHISLSTEIN V Četrtek, 11. maja, ob 19. uri: predavanje FERDINANDA SERBELJA o SLIKARSTVU 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM. KOPER GLEDALIŠČE KOPER Danes, 6. maja, bo ob 10. uri: otroški lutkovni program vrtca Koper PIŠČANČJI PIK PORTOROŽ AVDITORIJ, Senena pot 10 Danes, 6. maja, ob 20. mi: premiera baletne skupine KUD KAROL PAHOR PIRAN. Z novo »raz-mišljujočo« predstavo bo prihodnji teden spet nastopil v Trstu priljubljeni, že skoraj bivši kantavtor Giorgia Gaber (foto AWS). Svoj e misli bo v gledališču Rossetti razpredal od četrtka, 11., do sobote, 13. maja. SLOVENIJA J LJUBLJANA GORNJA RADGONA MARIBOR CANKARJEV DOM, tel.: 061 222-815 V ponedeljek, 8. maja, ob 19.30: koncert RITE KINKE (klavir), za srebrni abonma (dvorana SF). SLOVENSKA FILHARMONIJA V Četrtek, 11. maja, ob 19.30: komorni koncert, na katerem bodo nastopili PRIMOŽ FLAJ-SMAN (saksofon) ob spremljavi Zoltana Petra ter kvartet flavt: MILENA PERIC, ANAMARIJA TOMAC, ALENKA JANČAR ter BREDA STEMBERGAR ČRNOMEU Danes, 6. maja, ob 20. mi: letni koncert GODBENA PIHALA ČRNOMELJ. Danes, 6. maja, dvorana Partizan ob 21. uri: koncert skupine KUD IDIJOn. KAMNIK V nedeljo, 7. maja, ob 15. uri: festival MUSIČA AETERNA. Nastopajo: MATEJA ARZEN (sopran), ZORAN POTOČAN (bas),---------------------- VREMSAK (orgle). SAMO KOPER GLEDALIŠČE KOPER Danes, 6. maja, ob 20. uri: koncert mešanega pevskega zbora MAESTRAL KOPER. V nedeljo, 7. maja, ob 18. uri: nastop mladih pevcev in glasbenikov - FESTA DETLA MAM-MA V petek, 12. maja, Unionska dvorana ob 20. uri: VE. abonmajski koncert ciklusa Mariborska fil' harmonija. SLOVENJ GRADEC Danes, G. maja, ob 20.30: koncert PESMI OB HARFI od 15. stoletja do danes. Shirlie Roden (prvi vokal) in Marigold Verity (drugi vokal in haifa). ŠKOFJA LOKA LOŠKI ODER, Spodnji trg 14 Danes, 6. maja, ob 20. uri: koncert rock skupine VALHA1A. RAZSTAVE SLOVENIJA FJK LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne je na ogled do 20. maja. GALERIJA AUSTROTEL, Miklošičeva 9 Razstava del BOŽIDARJA STRMANA - MIŠA je na ogled do 31. maja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava ilustracij MARJETE CVETKO je na ogled do 25. maja. CENTRE CULTUREL FRANCALS, Slovenska 19 Razstava fotografij TIHOMIRJA PINTERJA je na ogled do 11. maja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava skulptumega lončarstva MAJE MIHELIČ je na ogled do 25. maja. GALERIJA LEK, Verovškova 57 Razstava slik IVANA VALJAVCA je na ogled do 15. maja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik JOŽETA KOTARJA je na ogled do 30. maja. CELJE GALERIJA KEI.EIA, Prešernova 17 Razstava MARKA ANDLOVIČA in TADEJA TOZONA. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija. LIKOVNI SALON CELJE Razstava KAMNITA CELEJA je na ogled do 12. maja. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Razstava NIKOLI VEC v počastitev 50-letnice konca druge setovne vojne je na ogled do 14. maja. KOPER GALERIJA LOŽA, Titov trg Razstava ENZA CUCCHIJA je na ogled do 30. maja. MARIBOR GALERIJA ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3 DLUM se predstavlja - pregledna razstava 39 elanov Društva likovnih umetnikov Maribor je na ogled do 20. maja. UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmayerjeva 6 Razstava MAKSIMA SEDEJA je na ogled do 31. maja. UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, Gospejna 10 Razstava NAGRAJENCEV EVROPSKEGA NATEČAJA LIKOVNIH IN LITERARNIH DEL 1995. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Razstava Profesorji grafike 1945-1995 (Jakac, Debenjak, Borčič, Apollonio, Suhy, Logar) je na ogled do 28. maja. RASCA TRUBARJEVA DOMAČIJA Danes, 6. maja, bo ob 20. uri otvoritev 15. slikarske razstave TRUBARJEVI KRAJI. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, Kosovelova 4a Razstava del STANISLAVE KNEZ-MILOJKOVIC je na ogled do 20. maja. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Razstava plastik FERENCA KIRALVJA je na ogled do 15. maja. TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 V torek, 9. t. m. ob 20.30 (red A) premierska predstava opere U. Giordana »Fe-dora«. Režija Beppe De Tomasi. Ponovitve: v Četrtek, 11. L m., ob 20.30 (red B), v soboto, 13. t. m., ob 17.00 (red S), v nedeljo 14. t. m. ob 17.00 (red G), v torek, 16. m. ob 20.30 (red F), v .sredo, 17. t. m. ob 20.30 (red H). v Četrtek, 18. t. m. ob 20.30 (red C), v soboto, 20. t. m-ob 20.30 (red L), v nedeljO' 21. t. m. ob 17.00 (red D) in v sredo, 23. t. m. ob 20.30 (red E). Predprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9' 12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Miela Jutri, 7. t..m., ob 18. uri koncert »Trieste e NapolL" una canzone marinaresca marinariello«. Trg Zedinjenja Italije Jutri, 7. t. m., bo na sporedu koncert godbe na pihala gledališča Verdi pod vočlstvoiu Lidiana Azzoparda. GORICA Komorna dvorana SCG^ (Drevored 20. septembra 85) SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1994/95: v ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 »Slovenski skladatelji«. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna: do 11. t. m. razstavlja sarajevski slikar Mihridžan Kulenovič Mimica - »Korenine«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben. Studio PHI- UL S. Michele 8/1: na ogled je razstava slikarke Oriette Bussi z naslovom »Natura ...ispirazione«. Sedež letoviscarske ustanove (UL S. Ni-cold 20 - 3. nad): do 10. t. m. je na ogled razstava slikarjev A. Farna, O. Siaussa, C. Sivinija in E. Steidlerja. Galerija Cartesius: danes, 6. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave Armanda Depetrisa. Galerija Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicellija. Art Galery :Do 12. t.m. je na ogled razstava slikarja Pierpaola Ciana. Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov. REPEN - Kraška hiša Do 28. t. m. bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih nos. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih: 11-12.30, 15-18. GORICA Kulturni dom: do 10. t. m. je na ogled razstava goriskega slikarja Canelle. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in v večernih urah med kulturnimi prireditvami. ŠPETER Beneška galerija: do 20. t. m. je na-ogled dokumentarna fotografska razstava »Benečija v miru in vojni«. KOROŠKA TINJE Na ogled so dela Garya Bikovnika iz Aw Y orka. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina. JEDILNIK Za ves teden Ponedeljek zajtrk: ržen kruh z maslom in rdeče redkvice kosilo: kaneloni z možgani, zelena solata večerja: mlečni riž z dušenimi jabolki Torek zajtrk: jajčka na oko, kruh, zelenjavni sok kosilo: goveja juha, kuhana govedina, pražen krompir, jabolčni hren večerja: govedina z naribano surovo zeleno v solati Sreda zajtrk: bel kruh z maslom in medom, mleko kosilo: dušeno rdeče zelje, pečene piščančje peruti, Pke krompir večerja: špargljeva juha z ocvrtimi kruhki Četrtek zajtrk: puding s stepeno sladko smetano, pomaranča kosilo: grahova kremna juha, ocvrti sesekljani zrezki, krompir z majonezo večerja: jetrca na žaru z zeliščnim maslom Petek Zajtrk: Zemlja s kakaom, banana kosilo: fižolova juha, sirove palačinke, kompot večerja: pire krompir, čežana Sobota zajtrk: možgani z jajcem, čaj kosih: špinačna juha, oslič po tržaško, slan krompir, solata večerja: topli sendvič, solata ^edeljsko kosilo kostna juha z domačimi rezanci, naravni telečji zrezki, smetanovi žličniki, zelena solata, skutna torta Skutna torta Potrebujemo 1 kg skute, 4 jajca, 12 dag surovega Masla, 20 dag sladkorja, zavitek vanilijevega sladkorja, sok 1 limone, 10 dag rozin, 6 žlic pšeničnega zdroba, 1 zavitek pecilnega praška Maščobo in sladkor penasto umešamo, dodamo skuto, ki smo jo prej pretlačili in rahlo razmešali z rumenjaki. Zmesi primešamo še vanilijev sladkor, očiščene rozine, limonin sok, s pecilnim praškom zmešan zdrob in nazadnje še sneg iz beljakov. Da-Mo v dobro pomaščen model in pri 200° pečemo Približno eno uro. Torta, ki je piipravljena in peče-Uu v eni uri in pol je zelo okusna in ni nevarnosti, da se nam ponesreči. ZNANI JEDCI Rossini Rossinijevo priznanje , Gioacchino Rossini je 1 eden izmed najbolj arljivih komponistov . Časov, vendar je sam Poznal, da ga je kuharska , enotnost bolj zanimala "akor glasba. O njem pripoveduje anekdota, da je jokal samo trikrat v svo-loin življenju: ko so izžvi-gali »Seviljskega brivca«, 0 le slišal kako je Carafa ?aPel neko arijo, in ko mu e med vožnjo z ladjo pa- del v vodo nadevan puran. Nekoč je ta komponist, ki je menda tudi imenitno kuhal, jedel pri bogati a skopuški dami, ki ga ni prav nič razveselila z majhnimi obroki. Ko se je Rossini poslavljal, je dama zažvrgolela: »Upam, dragi maestro, da boste kaj kmalu spet jedli pri meni!« Rossini ji je odgovoril: »Najrajši takoj, ma-dam, če vam je prav.« ES Rubriko je pripravila: Katarina Lavš I radio GMS ljubijane d d 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz LABIRINT ZNANJA VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30 IME IN PRIIMEK___________________ telefonska številka . naslov Glasbena želja _ Prijavnico poiljlte na naslov RGL. Kopitarjeva ulica 6 V _______61000 Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA V kvizu »Labirint znanja« lahko sodelujete z zgor-'° Prijavnico. Izrežite jo in nalepite na dopisnico ter Pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ge boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas glasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj oirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lah-> a*n težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka k tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden DROBCI IZ ZGODOVINE ZAČIMBNIH RASTLIN Nepogrešljiv ščepec vonja in okusa Bazilika Pomirjujoča in dišeča bazilika • Bazilika (ocimum basi-licum) je doma iz tropskih predelov Indije in Afrike, a se je že pred stoletji razširila tudi v Evropo. Bazilika, močno aromatična enoletna rastlina, zbuja tek, pospešuje prebavo, pomirja in zdravilno vpliva na sluznico. V kuhinji uporabljamo sveže in posušene liste; suhi imajo močnejši okus, ki pa seveda ni tako svež. Ugodne so tudi kombinacije bazilike s številnimi drugimi svežimi zelišči. Posebno italijanska kuhinja ima rada začimbno trojko bazilika, česen, parmezan. Z baziliko začinimo jedi iz graha, fižola in gob, prikuhe iz paradižnika, kumar, jajčevcev in bučk, pečenke iz sesekljanega mesa, ribe (kuhane in pečene), telečje in jagnječje zrezke, ki jih nekaj časa pred pečenjem mariniramo v mešanici olja, bazilike in česna. Uporabljamo jo seveda tudi pri vlaganju kumaric, skupaj z gorči- čnim in koprovm semenom, s poprom in pehtranom. Odličen je tudi dišavni kis iz bazilike, ki mnogim solatam daje prav posebno žlahten okus. Dišavni kis iz bazilike Sveže liste bazilike, približno 20 celih lističev, zložimo v čisto stekleno posodo in prilijemo dva litra ne premočnega vinskega kisa. Posodo dobro zapremo in damo za dva tedna na sonce. Odcedimo in nalijemo kis v steklenice. Z njim lahko okisamo solate, odličen pa je tudi francoski preliv za solate, ki ga zmešamo iz eno žlico disavnega kisa iz bazilike, tremi žlicami olivnega olja, soli popra in ščepca sladkorja. Za začetnike, ki bi radi pripravili kaj sladkega Biskvitno testo - osnova vsake dobre torte Jajca in vročo vodo stepamo približno eno minuto, da dobimo penasto zmes. Počasi dodajamo sladkor, zmešan z va-nilijevim sladkorjem in stepamo še približno dve minuti. V presejano moko vmešamo pecilni prašek in različne dišave (kakav, puding, cimet...) ter zelo počasi vmešamo, ter zmes vlijemo v po-maš model. Pripravljeno biskvitno testo moramo speči takoj potem, ko ga pripravimo, sicer se sesede. Pečemo ga po napotkih v receptih. Preden vzamemo pecivo iz pečice, se vedno prepričamo, ali je že pečeno. To najpreprosteje storimo tako, da nanj narahlo položimo dlan. Biskvitna skorja mora biti na otip mehka in rahla, vendar ne sme biti vlažna. Preprosta jagodova torta Iz petih jajc, petih žlic vroče vode, 1 pecilnega, 1 vanilijevega sladkorja in petih žlic moke pripravimo biskvitno testo. Zlijemo ga v okrogel model, peče- mo pri 220 stopinjah približno 20 minut, preverimo, če je pečeno in stresemo na rešetko, da se ohladi. Biskvitno osnovo prerežemo z ostrim dolgim nožem ali posebno nitko, eno polovico namažemo z jagodovo marmelado in z drugo pokrijemo. Torto bogato obrizgamo s stepeno sladko smetano in na listke narezanimi jagodami. Vmes lahko damo nekaj rezin banan in kivija, da bo torta tudi za oko prijetno pisana. Dobro je vedeti in si zapomniti Dišave in arome dajejo pecivu prijeten vonj in okus. Uporabljati pa jih moramo pametno in varčno, saj bodo le tako dosegle svoj namen. Najpomembnejši aromati pri peki so vanilijev sladkor, cimet, grenki mandlji, eterična olja iz limon in pomaranč ter nun. Nastrgana limona ali pomarančna lupina vsebuje eterična olja, ki močno odišavijo pecivo. Paziti pa moramo, da uporabljamo le neškropljene plodove. Deli mesa in uporaba - drobnica Ko kupujemo meso, je dobro vedeti kateri deli mesa so najprimernejši za pripravo različnih jedi.Tisti, ki ima vsaj malo znanja o tem, ne bo nikdar rekel mesarju naj mu npr. da pol kilograma za obaro, saj ve, da je obara najboljša iz Hama, prsi ali vratu. Niso vsi mesarji tiste »sorte«, da bi nevedne-že postregli z ustreznim delom mesa in kaj hitro se zgodi, da boste prinesli domov pleče, čeprav ste rekli, da bi radi kilco za zrezke... Dobro si je zapomniti: 1. glava - kostna juha, ragu, žolca 2. vrat - obara, paprikaš, šara 3. hrbet - pečenka, pripravljen kot divjačina 4. pleče - rižota, ragu, pečenka 5. stegno - zrezki na Žaru, pečenka, čevapčiči 6. prsi - nadevane prsi, obara, šara 7. noge - juha, ragu, žolca Jagnetino, kozličevino, ovčetino in koštrunovino najbolj pogosto uporabljamo za pečenje, obare, paprikaše, šare, zelo znane pa so trzi-ške bržole iz koštrunovine, ki na »Sustarsko nedeljo« dišijo po vsem Tržiču. Ce se na te vrste mesa ne spoznate ravno najbolj dobro, raje ne tvegajte. Kozlička si privoščite v gostilni, na bržole se pa kar kam »povabite«. SOPHIA LOREN V kuhinji z ljubeznijo® Ce se lotite priprave pizze, morate predvsem vedeti, kako se pripravlja testo. Potrebujete 600 g moke, 50 g kvasa in mlačno vodo po potrebi. Na desko stresete moko v obliki stožca, na vrhu napravite majhen krater, vanj daste malo mlačne vode in v njej stopite kvas. Potem gnetete z veliko vnemo pol ure. Testo, srednje mehko, je potrebno gnesti in pregnesti in spet začeti od začetka in to večkrat ponoviti. Testo obdelujete kakor sovražnika, mečete ga na leseno desko, obdelujete ga s pestmi, dokler ne postane tako mehko, da se skoraj oprijema rok. Po pol ure trdega dela - dodajali ste vodo, če je bilo potrebno - lahko tako obdelano testo oblikujete v kepo in jo daste v jušnik potresen z moko. Običajno napravite na površini testa dvojni rez v obliki kriza, da tako olajšate vzhajanje, potem pa ga pokrijete s tanko platneno krpo. Medtem ko testo vzhaja (težko bi bilo reči, koliko časa je potrebno, da je ravno prav vzhajano, pripravite omako. Vsakokrat je drugače, odvisno od moke in temperature prostora, kjer testo »počiva«; vazno pa je, da ne odlašate več, ko se je testo toliko napelo, da se površina že začenja trgati. Za omako uporabite po možnosti črno železno ponev. Nalijte olja, žlico na osebo in dodajte stlačen česen, en strok na 2 osebi. Ko je česen zarumenel, dodajte 1 kg paradižnika brez lupine in vode. Na močnem ognju kuhajte približno četrt ure. Omaka je pripravljena. Sedaj pripravite na različne krožnike 300 g na koščke narezanega presnega sira, nastrgan parmezan, sesekljan česen in lističe bazilike. Tako ste se pripravili za veliki finale. Pripovedujem vam o pizzi, ocvrti po napolitansko. Kako naj ta veliki finale poteka, vam bo So-phia povedala prihodnji teden, zaupali pa vam bodo še njen recept za pizzi s presnim sirom in sardelo -sfizioso. •____________________________ Testo za pizzo obdelujte kakor sovražnika KUHARSKI SLOVARČEK V kuharskih receptih pogosto naletimo na izraze, katerih pomen nam je manj znan, se pa v mednarodni kuhinji večkrat uporabljajo. Nekaj smo jih zbrali in na kratko opisali. DDD Dekantiranje Tekočino od živila ali jedi odlijemo, ne da bi skalili usedlino na dnu, ki se ne sme dvigniti. Mojstri kuhinje ta postopek imenujejo dekantiranje in ga boste našli v zahtevnejših kuharskih knjigah. DDD Dekoriranje je krašenje jedi z raznimi dodatki, ki morajo biti predvsem vsi užitni, ne nazadnje pa lepo oblikovani in barvno usklajeni. Tako na primer deko-riramo meso z različno kislo zelenjavo, dišavami, limoninimi rezinami, s trdo kuhanimi ali nadevanimi jajci, olivami, orehovimi jedrci itn. Zelo lepo krasi razne pikantne jedi nabrizgano umešano maslo ali na poseben način pripravljeni in oblikovani masleni svaljki. ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Sobota, 6. maja 1995 IZLET ZA KONEC TEDNA Po dolini reke Koritnice v Rut Slikovite vasi pod Bohinjskimi gorami vabijo Nad Baško grapo je cela vrsta izjemno slikovitih vasi, ki bi lahko predstavljale višek turistične ponudbe Slovenije. Pa ga ne. Morda še boljše, saj so tako še bolj privlačne v svoji osamljeni lepoti, vendar... Ljudje so se odselili v dolino, ostali so starejši in tudi tu se je, morda še bolj izrazito, kot drugje, ponovila povojna zgodba podeželja. Da ne bi pozabili ali da bi sploh spoznali, kaj skrivajo uravnave pod Spodnjimi Bohinjskimi gorami, se lahko odpravimo tja, na Bačo nad Podbrdom, Kal, v StržišCe; Rut in Grant, morda nas pot kdaj zanese v Znojile ali Obloke, morda tudi v Kuk, ki je najbližje dolini in kjer bomo našli edino turistično kmetijo na vsem območju. Do posameznih vasi se lahko pripeljemo z avtom, kar pred dvajsetimi leti ni bilo mogoče. Lahko jih obiščemo tudi peš (z BaCe drži nad Rut in Grant evropska pešpot E7), v vsakem primeru pa se iz posameznih vasi ponujajo številne možnosti raziskovalnih sprehodov v okolico. Zanje potrebujemo planinsko karto Julj-ske Alpe - vzhodni del v merilu 1:50.000. Med najlepše vasi sodi Rut, ki ga od sveta loči dolina Koritnice. Cesta po njej je asfaltirana, kar še ne pomeni, da se zato samo zapeljemo po njej navzgor. Ob poti se v strminah gozdov skriva nekaj slapov, pod prvim mostom Cez reko pa je kratka slikovita soteska, Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3.- 20.4: V svoje življenje boste vnesli nekaj koristnih sprememb, la bodo zaznamovale vaš vsakdan bolj kot si drznete misliti. Ne pozabite na zdravje, pa vam bo še lepše. BIK 21.4-20. 5.: Vztrajno boste trkali, vendar bodo vrata ostala zaprta. Ne zganjajte preveč hrupa, sicer se bodo še zaklenila; poskusite jih nežno pogladiti, pa se bodo zagotovo vsaj odškmila. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Popadel vas duh neizmerne dobrote. Bližnjim ne boste več moralizirali, ampak jih boste z razumevanjem poslušali in jih sprejeli take, kot so. Povrnjeno vam bo stokrat. RAK 22. 6. - 22. 7.: Imelo vas bo, da bi zagnah puško v koruzo, vendar boste ugotovih, da je še prenizka, da bi jo mogli skriti pred drugimi. Nekdo jo bo pobral in vam jo vrnil nabito. LEV 23.7. - 23.8.: Spraševali se boste, ali je vaša najnovejša sprememba trajnejše narave ali morda spet gre za muho enodnevnico. Ce se že sprašujete, gotovo ne bo živela dlje od vas. DEVICA 248.-22,9.: Malodušno boste sprejemali težave drugih, zato boste deležni nekaj upravičenih očitkov. Ne skrbite; ko se bodo drugi bolj posvečali vam, boste brž nadoknadili zamujeno. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Zbrali se boste in naredili nov načrt Svojih silnih želja se boste sicer lotili po vrsti, vendar žal z napačne strani: od zgoraj navzdol. Pričakujte streznjujoci padec. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Partnerja bo mučilo ozadje vaše skrivnostne molčečnosti, zato sevam bo približal in začel vztrajno vrtati v vas. Ne pretiravajte z zavlačevanjem. STRELEC 23.11. - 21,12.: Od nekoga se boste počutib ogroženi, odmaknih se boste in začeli kovati maščevalni načrt. Prehitel vas bo; po iskrenem pogovoru boste sklenili novo prijateljstvo. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Z naključnim sopotnikom se boste zapleti! v živahen pomenek in spoznab, da so naključna srečanja vrednejša od tistih, M jih načrtujete s previdnostjo. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Razburjali se boste zaradi begajočih, malone divjih misli, vendar se boste vseskozi zavedati, da se na tak način pravzaprav polega moteča in neuporabna navlaka. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Končno boste dognab skrivnost vašega uspeha; razmišljate s svojo glavo in ne menite se za tuja mnenja in ocene. Dodajte samostojnosti še modrost, pa bo uspeh še večji. ki si jo je vsekakor vredno pobliže ogledati. Med strma pobočja stisnjena dolina vzdržuje vzdušje odmaknjenosti, dokler se tik pod Rutom ne izvijemo iz njenega objema. Pozdravi nas drug svet, vas sredi sončnih pobočjih, na katerih se prebuja pomlad. Ce bi v turizmu lahko tržili samo poglede, bi bil Rut na višku ponudbe. Poleg tega ima vas tako kot prej omenjene sosede izjemno preteklost, ki prav tako predstavlja več kot samo zanimiv razlog za obisk. V 13. stoletju je oglejski patriarh Berthold v te kraje naselil Tirolce iz okolice Innichena. Njihova značilna popačena nemška govorica je bila v uporabi še sredi prejšnje- ga stoletja in se je ohranila do začetka tega stoletja, danes pa na izvor prvih prebivalcev spominjajo le še krajevna imena. Vas je imela v preteklosti podobno kot njene sosede poseben položaj, saj so bile oproščene plačevanja davkov in fantom tudi ni bilo treba v vojsko. Pod lipo je vaški župan, rihtar, razsojal spore, samoupravo pa je vas obr-žala vse do Časa francoske okupacije. Lipa pri cerkvi sv. Lamberta je zato danes ne samo eno naj-vecjih dreves pri nas, ampak tudi eno najbolj simboličnih. Po postanku v vasi seveda ni nobenega zadržka pred vzponom v višave, kjer je pogled na nenavadno lego vasi še bolj izra- Lipa stara več kot 850 let Soteska Koritnice je slikovita zit in zgovoren. Lahko se odločimo za hojo po gozdni cesti ali se iz sosednjega Granta odpravimo po markirani poti, v obeh primerih pa se ravno prav ogrejemo za vzpon na Rodico. To je ze predlog za celodnevni izlet, saj za vzpon na ta 1966 metrov visoki vrh potrebujemo tri do štiri ure hoje. V zgornjem delu nas bodo široke zaraščajoče se poti spomnile na še eno posebnost teh krajev: zaradi nekdanje meje med Italijo in kraljevino Jugoslavijo, ki je potekala po grebenu nad nami, so južna pobočja Spodnjih Bohinjskih gora prepredena z mulatierami. Zdaj kot nema, poCasi propadajoča priča govorijo o časih izpred več kot pol stoletja, ki jih domačini nimajo v lepem spominu. Sele ko se vzpnemo dovolj visoko nad Rut in Grant, lahko s pogledom zajamemo izjemno lego teh vasi. Vsenaokrog s° razgibana, strma in že di' vje razbrazdana pobočja-skoraj nikjer ni koščka raj vne zemlje. Le na sončni terasi, kjer so zgručan6 hiše Ruta in sosednjega Granta, je svet prijaznih travnikov in polj. Kot o3' za se stiska med strmim1 vrhovi in globokimi gra' parni, že stoletja navajen na samoto, ki mu je od' tno usojena Se v pribo' dnje. Dario Cortesa Najožji del doline premošča most (Vse foto: Dario Cortese) ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Sobota, 6. maja 1995 ZABAVA Nekaj žogic lahko naredi čudo Žongliranje ni samo za profesionalce Prve zapise o žongl Zasledimo v daljr Hfptu Pred 4000 leti. I urnetnVSe VeC ot^c A " v. v etiki Britan f Mnenje, d« Zflnghrati se lah r*te v eni uri in do članka vas bom Tlrorv«: i ftalce. 1 Vp naJci Čedalje bolj 5 re^r( 0vnem mestu, Pripravi j e žv Spanja za svi J se Prijetnejf >sno delovn , Ogoca sprostil *lovnih mestih Sesamo, namreč 0 °d srca n: ali sod dnosti in nat V1 sPretnosti. f 0vnem mestu i 5°vati zdravo, veganov. ^ ° je tista s 2,amo Pri ž16 tako Pt in ^ tion ^aientak / -v - v ^ , ir Fi*>,r,A /" e f/ ^ .fijv Hjiiiri' El tS$>vx f /,Ur X v /‘Z «V /t ^ 1'iC'iri" ( ^-i* Ar/%. , ^ zVik ul. 1 X ' r / lahko po kakovosti primerja samo z meditacijo, vsaj po besedah žonglerjev. Poleg tega je žongliranje dobro za mišice zgornjega dela telesa in od. Pri tem je namreč pogled skoncentriran vodoravno na dve žogici, z vodoravno napetostjo pa dosežemo krepitev očesnih mišic. Bi se radi odvadili kajenja? Nic lažjega! Namesto da prižgete dgareto, vzemite v roke žogice in začnite žonglirati. Zdaj pa pozabite vse resne zadeve, kajti pokazal bi vam rad, da tudi vi znate žonglirati, le eno uro Časa potrebujete. Poiščite tri primerne objekte za žongliranje. Žogice si lahko naredite sami, tako da del nogavice napolnite z rižem, zasijete vrh in nato odrežete ostanek. Pri tem pazite, da' bodo žogice primemo velike, da jih boste lahko prijeti v dlan. Poiščite primeren odprt prostor. Bodite nežni s seboj. Vem, da je to težko, vendar je nežnost osnova vsakega učenja. Najdite nežnost in si dokažite, da ste mirna in zbrana osebnost. Vaje izvajajte postopoma - naslednje se lotite, ko boste prepričani, da ste uspešno obvladati prejšnjo (vsaj trikrat zaporedoma). Ce naletite na težave, ponovite prejšnje vaje. 1. V levo roko vzemite eno žogico. Vrzite jo v loku mimo od in jo ujemite z desno roko. Ko vržete, rečete »vrzi« (V), in ko ujamete, rečete »ujemi« (U) (figura A). Vajo ponovite z desno roko in nato spet z levo. 2. Zdaj vzamete dve žogici. Ponovite prvo vajo, toda preden ujamete prvo žogico, spustite drugo na tla. 3. Ponovite drugo vajo, toda namesto da žogico spustite, jo nekam vrzite. Pri »Vrzi, ujemi, vrzi, ujemi....« tem glasno izgovorite »V V U«. Žogica, ki jo vržete, naj ne zadane steklenih predmetov. Nastala Skoda lahko konCa vašo žonglersko kariero. Potrudite se, da bodo vasi gibi usklajeni z izgovorjenimi besedami, in opaziti boste ritem. 4. Za to vajo si vzemite nekoliko več Časa. Pomemben je občutek, da vajo dobro obvladate. Žogice mečete od sredine telesa in jih lovite pri strani. Z levo roko vrzite žogico, in ko zaCne padati, vrzite drugo v istem loku. Ujemite prvo in potem drugo. Ne pozabite na besede »V V U U«. Ne pustite, da žogica pade. To se lahko zgodi vsakemu, zato se ne razburjajte preveč, temveč vajo ponovite (figura B). 5. Zdaj resnično napredujemo, kajne? Vzemite dve žogici v levo roko in eno v desno. Ponovite četrto vajo, tako da tretje žogice ne mečete. Izgovarjajte »V V U U« (figura C). 6. Ponovite peto vajo, le da tretjo žogico vržete kamorkoli. Torej »V V U V U«. 7. Ponovite vajo, le da tretjo žogico vržete prek desne roke. Zdaj potrebujete le se dve minuti, da boste znati žonglirati. 8. Pri tej vaji se ne boste naučiti ničesar novega, samo povezovanja prejšnjih figur. Preden ujamete tretjo žogico, vrzite drugo, potem ujemite prvo in jo vrzite v zrak; preden ujamete drugo, vrzite tretjo in nadaljujte. Ce ste merili čas, boste ugotovili, da ste porabili manj kot eno uro. Upam, da ste se zabavati. J'eža Piano Katera pot je prava? ŠAH a b c d e f g h Problem - mat v štirih potezah /Dr.S.Wolf -Zagreb 1935 Črnemu kralju napoveduje beti mat v Štirih potezah.Beli lovski par ne mora sam opraviti zahtevne naloge, zato na pomoč kliče kmeta na polju g7, ki naj se spremeni v primemo figuro. Prav o tem pa odloča črni kralj, ki ima po prvi potezi belega, veC možnosti! Rešitev naloge Pripravo matne slike pričenja beli s potezo 1. Lh5 in čmi kralj ima sedaj več možnosti : na l...Kg5 2.g4 Kh4 3.g8S! Kg5 4.Lf6 mat; na 2...Kh6 3.g8T! Kh7 4.Th8 mat; Po l...Kh7 2. Lf7 Kh6 3.g8T! Kh7 4.Th8 mat; in Se tretja možnost l...Kh5: 2.g8D! Kh6 3.Dg4 Kh7 4.Dg7 mat! Tako se je beli kmet s polja g7 spreminjal v najmočnejšo figuro! Silvo Kovač AFRIKA V razgretih savanah vzhodne Afrike m ^upaj parom sva i godnjega jutra už: adniih kosih ra i, Z1®3 ^epskega si L,k ^zi stopil m av tako Joseph a ’ v®s premočen ’ s katero je za . - ^aiero je za Jlaknil prah pri l e,lz notranjost androverja: »Go p|n8!-" ve ste p ^ lahko odriner pl°b kraterju.« > se Pognali i .r®1’postavljen ban. »Le se j^8tiil z rameni ‘lovito opletajoč . Se črno dvigi X*emu nebu. I Poskakovali v p enskem avton cesti iz stlačene zemlje, ki se je kot živordeča nit vlekla skozi razgibano slikovito pokrajino. Biti smo v najbolj pravi Afriki in marsikje je bila Se vedno taka kot v letih, ko jo je v iskanju doktorja Livingstona odkrival angleški raziskovalec Henry Morton Stanley. Prav skozi te kraje je prodiral v skrivnostno, nevarno notranjost neznane celine, za njim pa so prihajali mi-sionarji, pustolovci, plačani vojščaki in kolonizatorji. Ob rekah so ostajale afriške vasi in nastajala evropska mesta, prišli so novi brezobzirni in drugačni gospodcuji, in življenje ni bilo nikoli veC enako kot prej. Pot skozi pokrajine, v katerih se v glavnem za- držujejo najbolj divje afriške živali, ni dovoljena v lastni režiji, Se najmanj pa na način, na katerega sva potovala midva, saj bi naju kakšen neizkušen lev lahko zamenjal za svojo Se nepoužito malico in naju pojedel s kolesoma vred. Torej sva skupaj z Dancema najela avtomobil in se odpravila na cisto pravi afriški safari. Seveda kljub razpadajočemu avtomobilu za precej visoko ceno. Se preden smo preplezali zunanji rob ogromnega kraterja, je med zadnjimi kolesi močno zahre-ščalo in naprej smo se s hitrostjo ostarelega polža pomikali le še s pogonom na prednja kolesa. Vendar so takšne »nezgodice« v teh krajih tako pogoste, da se Joseph & Joseph nista niti malo razburjala, mi pa smo biti tako ali drugače zadovoljni, da nas nista pustila sredi v neskončnost raztegnjenega tropskega gozda. In res se je sredi ničesar kar naenkrat kot prikazen pojavila v gosto meglo zavita Agipo-va bencinska črpalka, kjer so nam, res z mnogo bre-zpotrebnega besedičenja, okvaro zasilno popravili. Takrat sem tudi prvič v življenju videl, kako je mehanik, ko začasno ni potreboval izvijača, tega shranil v lase, ki so se mu v drobnih svedrih zvijali na glavi. Na robu kraterja se je nizka oblačnost naenkrat razmaknila in pod nami se je odprl pogled na njegovo veličastno dno, kate- Gibanje v živalskih rezervatih je omejeno (Foto: Janko Jazbinšek) rega premer je verjetno meril približno dvajset kilometrov ali celo nekaj veC. Ozka kamnita cesta se je strmo spuščala daleč v globino in nas peljala proti Čudežnemu svetu divjih živali, od ostalega sveta ograjenemu s strmimi pobočji kraterja, ki so se pri vrhu zaviti v goste oblake krožno dvigovali okrog njegovih od vročega sonca ožganih pašnikov, voda in redkih gozdov rumene akacije. Počivajoče ob lužna-tem jezeru, na ravnici sredi kraterja, so nas obkrožile visoke črne postave masajskih vojščakov, zavite v rdeče obleke, z odejo iz grobega sukna, nemarno vrženo preko pleC, ter z ostrimi iz železa skovanimi tankimi sulicami v rokah. Ze prej so naju opozorili na njih kot na pleme, ki Se vedno živi svoje običajno nomadsko življenje, ločeno od drugih ljudi, in se noče civilizirati, se učiti in sprejemati novih navad. Na pleme lovcev, tatov in vojščakov, ki povzroča oblastem veliko preglavic. Se nadaljuje Janko Jazbinšek ^ 2 Sobota, 6. maja 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO topla HLADNA SREMŠČE S ANrf^ JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZ1JA CIKLONA CIKLONA 0 K 6 O o č)66 gSSig 8 255 \ C A z x -h Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. K nam priteka od severozahoda še toplejši zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1010 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.42 in zašlo ob 20.16. Dan bo dolg 14 ur in 34 minut. Luna bo vzšla ob 10.57. in zašla ob 0.54. Mura Sava (Radovljica) Sora Ljubljanica Savinja Vipava Jadransko morje (Koper) °C 10,7 7,0 10,5 14,0 13.3 9,2 12.4 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m Vreme na občutljive ljudi ne bo vplivalo in tudi spanec bo ugoden. Manjše težave bodo imeli le vremensko zelo občutljivi ljudje. V Danes: ob 7.59 najnižje -31 cm, ob 16.02 najvisje 17 cm, ob 21.30 najvisje 6 cm. lutri: ob 1.01 najvišje 9 cm, ob 9.16 najnižje -25 cm, ob 17.35 najvišje 22 cm, ob 00.40 najnižje -3 cm. SNEŽNE RAZMERE Ribniško Pohorje Krvavec Vogel Kanin cm 80 50 do 110 145 210 Vlemice obratujejo na vseh omenjenih smučiščih, razen na Kaninu. v _ ........ .......... ONESNAŽENOST ZRAK koncentracija SO, v mg/m1 05 povp. 05-05 maks. 0 Lj. Bežigrad 35 10 Maribor 47 24 Celje 33 10 NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 4 do 8 vozlov popoldne: NW 5 do 10 vozlov J KRANJSKA GORA - 5/22 TBž,?6/23 O 1 CEUE M O 9/25 °UUBUANA 9 HA N. MESTO O 8^25^. ZAGREB ’/24 CRNOMEU O REKA to/24 V Sloveniji: V nedeljo bo se večinoma sončno, popoldne pa se lahko pojavijo kratkotrajne plohe. Obeti: V ponedeljek ne bo večje spremembe vremena. Začel bo pihati jugozahodnik. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Na Japonskem v prodaji »topljive« spodnje hlače TOKIO - Zenske »topljive« spodnje hlačke so zadnja novost japonske tekstilne industrije. Tokijska družba Katakura Idustries, ki je začela s prodajo prejšnji teden, si obeta mastne zaslužke, ker je izredno povpraševanje po tem neobičajnem spodnjem perilu. Hlačke so izdelane iz posebnega sintetičnega vlakna so-frona, ki postopoma razpada že med nošnjo in dobiva mrežasto obliko. Ko je vsa zadeva preveč mrežasta, jo potopimo v vrelo vodo, v kateri se hlačke popolnoma raztopijo. Izum bo vsekakor dobrodošel za poslovne dame, ki nimajo časa za pranje, preklinjale pa bodo nedvomno čistilke, ker bodo take hlačke še povečale prah v uradih. Cena ni pretirana, saj stanejo le 9 dolarjev. Nori izumi V Parizu PARIZ - Istočasno s pariškim velesejmom je v francoski prestolnici tudi sejem novih izumov. Ta prireditev, ki jo je leta 1902 ustanovil tedajni pariški prefekt Louis Lepine, vsako leto privablja na desetine iznajditeljev. Letos je kar precej novosti, med drugimi razstavljajo užitni jedilni pribor in krožnike, ki so namenjeni otroškim praznikom, saj bodo malčki po pojedini pribor in krožike na veliko veselje gostujoče mamice kratkomalo pojedb. Ta novost bo bržkone prejela prvo nagrado. Veliko zanimanje vzbuja tudi avtomatsko domače pasje stranišče, ki spravi in počisti vse pasje iztrebke ter poskrbi tudi za odišavlje-nje, in zasilni gumbi, ki v sib nadomeščajo prave. S te prireditve pa ne prihajajo samo nori izumi, saj so tu pred leti prvič razstavili parni likalnik in kuhinjskega robota. Catherine in Karine sušita 20.000 čepic, ki jih je v skladišču bližnje tovarne namočila lanska poplava (Telefoto AP) dolini templjev v Pagonu PAGON - Stari templji v Pagonu v Burmi so sedaj osamljeni. Nekoč je tu mrgolelo turistov, zaradi velike škode, ki so jo povzročali, pa so oblasti do konca leta omejile število obiskov. (Telefoto AP) Na Kitajskem več riža, toda še vedno po starem PEKING - Zaradi naraščanja števila prebivalstva so kitajske oblasti spodbudile povečanje pridelave riža, vendar pa se način obdelovanja v zadnjem stoletju ni bistveno spremenil. (Telefoto AP) Smrtna kazen ponarejevalcem PEKING - Ponarejanje denarja, razpečevanje in posest bodo na Kitajskem kaznovali s smrtjo, saj je skoraj gotovo, da bo parlament sprejel zakonski osnutek o finačnih deliktih. Novi zakon pa ne bo kaznoval samo ponarejevalcev denarja, srni' e tna kazen je predvidena tudi za goljufije s kreditnimi karticami in za goljufije proti varčevalcem in bankam. Belgijci in papež BRUSELJ - Kar 77 odstotkov belgijskih katoličanov se ne strinja s stališči papeža Janeza Pavla H. o kontracepciji, prekinitvi nosečnosti in evtanaziji, podpira pa ga le 11 odstotkov. To so podatki javnomnenjske raziskave, ki jo je objavil tednik La Cite. Za Cerkev je še najbolj zaskrbljujoč podatek, da se s papežem strinja le 29 odstotkov katobčanov, ki redno zahajajo v cerkev in prejemajo zakramente. Truplo v zmrzovalniku SYDEY - Kar štiri mesece je imel v zmrzovalniku razkosano truplo moškega, ki ga je avgusta lani ubil z lokom. 22-letemu Ricj bardu Leonardu sedaj sodijo v Sydneyju, na zatožni klopi pa je tudi njegova zaročenka, ki mu je pomagala v morje vreči plastične vrečke s koši zamrznjenega trupla.