Štev. 17. V Ljubljani, sreda dne 17. januarja 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ia praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ab 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani ▼ upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletna K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30"—. — Naročnina se " pošilja upravništvu. ::: 1 Telefon številka 118. ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. n: Uredništvo in upravništvo: 3: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaaa se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana hi zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pa-n: pust. — Za odgovor je priložiti znamko, m u: Telefjn številka 118. m Pod novim deželnim glavarjem. Danes se zopet po daljšem presledku snide deželni zbor k plenarni seji. Najvažnejša in prva točka dnevnega reda je nastop novega deželnega glavarja dr. Šušteršiča. Poslanci so radovedni, javnost zanima kako stališče bo zavzel v deželnem zboru novi dostojanstvenik. Vse ostane pri starem, razmerje deželnega glavarja do stranke ostane isto, tako je sklenil izvrševalni odbor S. L. S. In vendar ni tako. Danes nastopi dr. Šušteršič prvič kot dostojanstvenik, prvikrat bo predsedoval najvažnejši korporaciji v deželi kot njen glavar in kot predstojnik cele kranjske dežele. Čuden občutek mora imeti danes dr. Šušteršič. Sedel bo prvikrat na tisti prestol na katerega sedajo samo tisti možje, ki so si ga prislužili za prijetno penzijo. Hudo bo danes dr. Šušteršiču. Kadar bo hotel odpreti usta pa bo čutil na njih neprijetno pripravo, ki jo sicer nosi le njegov kužek ob času kontumaca. Kadar bi rad dvignil roke bo videl na njih verige, ki ga silijo k sa-mozatajevanju. Le en žarek bo danes sijal na dr. Šušteršičevo čelo in ta žarek bo zanj blažilen. Žareli mu bodo iz daljave visoki redovi, ministrski šivi še višjih plemičev. Izvrševalni odbor S. L. S. je sklenil, da ostane vse pri starem. Ce bi to bilo res, potem mora biti dr. Šušteršič še naprej tisti neukrotljivi, rjoveči lev, ki je s svojim nadčloveškim glasom tolikrat razvnel celo zbornico. Če bi to bilo res, potem bi dr. Šušteršič moral biti pripravljen na to, da bo s pestjo žugal ekscelenci Schwarzu, kakor je svoj čas na ta način kazal svojo moč deželnemu predsedniku Heinu. Je že tako. Dr. Šušteršič je kot deželni glavar zašel med zgoranjih 10.000 ljudi, med one pred-stavitelje, ki so sicer glavarji nad ljudstvom, ki so pa pred vsem zaupniki krone.Dospel je dr. Šušteršič tisti minimum dostojanstva, ki mu sain po sebi omogočuje, da se dviga še od stopnje do stopnje. Pri taki gospodi pa se radikalizem nikakor ne izplača in le slabo ponese. Tržaški namestnik princ Hohenlohe je bil le par tednov ministrski predsednik. Bil je preveč demokrata, premalo konservativen birokrat. Padel je v visokih krogih baš radi tega v nemilost. ^r- Šušteršič bo imel prav kmalu ugodno Priliko pokazati kaj hoče in kaj namerava. Odprto je še vprašanje glede verifikacije mandatov naprednih deželnih poslancev, nujno je vprašanje kako se bo dežela rešila pretečih fi-nancijelnih polomov. Neverjetno ni zagotovilo, da se S. L. S. boji proračunske debate in da bo na vsak način hotela doseči razpust deželnega zbora ter razpis novih volitev. Zatrjuje se celo, da bi tako postopanje tudi vlada podpirala samo, da ohrani klerikalno stranko pred razsulom in ji omogoči, takoj po novih volitvah zvišati deželne doklade. Pri današnjih razmerah, v katerih je mogoče, da je postal baron Schwarz ekscelenca, dr. Šušteršič deželni glavar, Oražem pa občinski gerent v Mostah, je od vlade prav vsega pričakovati. Manj verjetna se nam zdi ona vest, ki pravi, da se je dr. Šušteršič napram vladi obvezal, da bo ohranil deželni zbor pri delu in da ne bo privolil v na-silstva. Dr. Šušteršič ostane še naprej gospodar čez inventar palače na Bleiweisovi cesti. Edinole njegova volja bo še naprej v tej nisi odločilna. Današnja seja deželnega zbora ne bo še nikogar presenetila. Razen naznanila deželno-zborskega predsedstva in volitev rediteljev ter odsekov so na dnevnem redu itak le še poročila deželnega odbora, ki se oddado odsekom. Nameravani atentat na poslanca Reisnerja in Ribnikarja bo bržčas danes izostal. Tudi bodočnosti sc ni treba narodno-napredni stranki bati. Čimbolj brezobzirni in čim manj pravični bodo pristaši deželnozborske večine, tem ugodneje bo za napredek protiklerikalnega gibanja v naši deželi. Novih volitev pa se naprednjaki samo lahko veselimo. Saj se mora že pri prihodnjih deželnozborskih volitvah pokazati pravi izraz ljudske volje. Pridobiti treba le dva mandata in S. L. S. nima v deželnem zboru več večine. J/gubiti narodno-napredna stranka ničesar ne more. V našem interesu je, da čim prej pridejo rove volitve; kajti ž njimi pride v našo deželo tudi dan obračuna z deželnozborsko ve-č.no. Novi deželni glavar dr. Šušteršič bo določil zanj termin. SPLOŠNI PREGLED. Veliko ministrstvo. Vzrok vednih ministr-kih kriz na Francoskem je brezdvomno dejstvo, da so prihajali na vlado večinoma rnož-je v političnem svetu popolnoma neznani, ki niso imeli zaslombe v nobeni stranki. Novemu ministrskemu predsedniku Poincareju pa se je posrečilo sestaviti kabinet, ki sede v njem največje avtoritete francoskega političnega sveta. Zadnja francoska kriza je bila velikanskega pomena, kar se najbolj spozna iz nervoznosti, ki je zavladala v časopisju vse Evrope. Poin-care je zbral svoje veliko ministrstvo iz mož, ki imajo v svetovni politiki svoje priznano i me, a veliko zaslombo pa v močnih strankah. To avtoritativno ministrstvo 'Midi najboljši ,i-dik za mirovni razvoj evropske politike. Velike naloge čakajo novi kabinet, maroško vprašanje je navidezno sicer rešeno, a Franciji bo treba še veliko dela, da si zagotovi ^svojo popolno moč, treba je rešiti dogovor s Špansko, vrhu vsega pa je mednarodni položaj še popolnoma nejasen, vendar je pričakovati da Poincarejev kabinet stori vse, da se zagotovi mir v Evropi. Programna izjava, s katero se je danes novo ministrstvo predstavilo zbornici obsega mnogo točk, med katerimi so najvažnejše: stremljenje za zbližanjem med Francijo in Nemčijo, rešitev francosko - španskega dogovora, ureditev prijateljskih razmer s zaveznimi državami, skrb za armado in mornarico, kot garancije miru, sporazum z republikanskimi strankami, rešitev vprašanja glede volilne reforme in ugoditev državne avtoritete v vseh politiških vprašanjih. Veliko ministrstvo, ki ni našlo priznanje in simpatij samo v Franciji nego tudi v vsi Evropi, je gotovo zmožno, da reši to vprašanje v korist in blaginjo francoske republike. Kritična situacija na Turškem. S kakimi sredstvi poskušajo Mladoturki vzdržati še za nekaj časa svojo nadmoč, dokazujejo jasno zadnji dogodki v zbornici, ki je odklonila vladni predlog glede spremembe člena 35 ustave. Predsednik zbornice je šel takoj k sultanu in tam skupno z vojnim ministrom zahteval razpust zbornice. Sultan pa je imel več pojma o ustavi, ki predpisuje za razpust zbornice sklep državnega senata, ter je odklonil to protiustavno mladoturško zahtevo. Ako bi sultan privolil na mladoturško zahtevo, tedaj bi to značilo pravi državni prevrat, ker je gotovo, da ne bi Mladoturki takoj razpisali novih volitev, temveč vladali absolutistično, ali pa v slučaju nemirov proglasili vojaško diktaturo, ki bi jo u- pravljal sedanji vojni minister.— V Carigradu vlada velik strah pred bodočnostjo, ker poznajo vsi dobro nasilno politiko mladoturškega komiteja, ter se boje najhujših dogodkov. Posebno med opozicionalnimi časnikarji se opaža veliko razburjenje, ker so prepričani, da bo vlada vkljub vsemu razpustila zbornico ter proglasila obsedno stanje ter nastopila najbrezobzir-nejše proti opozicijskemu časopisju. V tem slučaju bi večina opozicijskih časopisov začasno prenehala izhajati, uredniki bi pa odšli v inozemstvo, dokler se ne vrnejo ustavne razmere. Ustavnost mladoturške vlade se torej prav v ničemur ne razlikuje od skrajnega absolutizma Abdul-Hamidove dobe, za to se ji pa zna zgoditi isto, kar so Mladoturki uprizorili proti staremu sultanu, vprašanje pa je, ako bo ta državni prevrat ostal samo notranja zadeva otomanskega cesarstva, ali pa izzove mednarodni politični konflik, ki visi nad Turčijo vedno na lasu. _________ DNEVNI PREGLED. Nov roman »Dana«. V kratkem začnemo priobčevati nov roman »Hiša Saint-Pol«, ki je velezanimiv in svetovno znan. Kranjski deželni zbor ima sejo danes, v sredo, dne 17. januarja 1912 ob deseti uri dopoldne: Naznanila deželnozborskega predsedstva. Volitev enega reditelja. Volitev odsekov. Poročilo o delovanju kranjskega deželnega odbora za dobo od 1. januarja do konca decembra 1910. Poročilo deželnega odbora o vo-litvi deželnega poslanca v kmetskih občinah volilnega okraja Trebnje-Višnja gora-2užem-berk- Mokronog-Litija-Radeče in raznih deželnih računskih sklepih. Vladna predloga z načrtom vodopravnega zakona za vojvodino Kranjsko. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga izpremenjeni načrt novega lovskega zakona. Poročilo deželnega odbora o prošnji Friderika Kauckega, učitelja na petrazredni ljudski šoli v Kočevju, za vštetev na zasebni ljudski šoli steklarnice v Kočevju prebite službene dobe pri svoječasni odmeri pokojnine. Poročilo deželnega odbora o načrtu zakona o pravnih sredstvih proti odločbam in odredbam občinskih in drugih avtonomnih oblastev. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun za leto 1912. Poročilo deželnega odbora v zadevi načrta zakona glede uprave skupnih zemljišč; o preosnovi poduka in gospodarstva na kmetijski šoli na Grmu in o iz-premembi šolskega štatuta; o nekaterih priredbah v deželni prisilni delavnici v Ljubljani; o zakonskem načrtu o uravnavi Sore od Godešič do Goričan; glede dovolitve letnega prispevka 600 K za 4 gojence ustanovnega zavoda za gluhoneme; o spremembi § 13 zakona z dne 13. junija 1882, dež. zak. št. 25 1. 1886., o odkupu novčnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in organe; o dopolnilnih volitvah dveh poslancev iz volilnega okraja Ljubljane; o razdružitvi krajne občine Mošnje v tri samostojne krajne občine Leše, Ljubno in Mošnje; o ustanovitvi samostojne krajne občine Selo pri Šumperku: o pobiranju 140 odstotne doklade od interesentov vodovoda v Godoviču leta 1912.; o pobiranju doklad za občino Vrhnika za leto 1912, in sicer v davčni občini Vrhnika 130 odstotne, v davčni občini Stara Vrhnika od udeležencev vodovoda 180 odstotne doklade; o pobiranju 166 odstotne doklade v občini Celje leta 1912.; o prevzetju kmetij-sko-kemičnega preizkuševališča za Kranjsko v Ljubljani za deželni zavod; o pobiranju 110 odstotne doklade odnosno 109 odstotne doklade v občini Sv. Križ pri Svibnjem leta 1912.; o pobiranju 126 odstotne doklade v občini Trava leta 1912.; glede dovolitve višjih nego 20 odstotnih doklad za cestne namene; o pobiranju 120 odstotne doklade po davčni občini (mestu) Postojna leta 1912.; o novih splošnih volitvah za deželni zbor vojvodine Kranjske; o volitvi deželnega poslanca za volilni okraj kmetskih občin Vipava-Idrija; o volitvi deželnega poslanca v mestnem volilnem okraju Novo mesto -Višnja gora -Črnomelj - Metlika-Ko-stanjevica-Krško in Ribnica; v zadevi živino-zdravniške službe na Kranjskem in o vpeljavi tečajev za izobrazbo živinozdravniških pomočnikov. — Poročila se bodo izročila odsekom. Volitve v Tržiču — potrjene. C. kr. deželna vlada je danes interesentom dostavila odlok, s katerim zavrača rekurz tržiških Nemcev zoper izvolitev slovenskega občinskega odbora. Tržič dobi vsled tega v par dneh prvega slovenskega župana. Davčna administracija v Ljubljani. Včerajšnji »Slovenec« poroča, da stoji pri davčni administraciji tajništvo nar.-napredne stranke označeno kot podnajemnik Simon Gregorčičeve knjižnice in čitalnice. Davčna administracija je izvršila s tem, da je zanesla to vest v »Slovenca« velikansko impertinenco, ker je uradno tajnost na tak nekvalificiran način izdala. Kdo pa naj še davčni administraciji pošilja izpovedi, če pridejo potem v »Slovenca«. Dolžnost finančnega ravnateljstva je, da takoj nastopi proti krivcu s tisto brezobzirnostjo, s kakršno si je upal klerikalen zaupnik v davčni administraciji zanesti uradno tajnost v »Slovenca«. Simon Gregorčičeva javna knjižnica dela skrbi klerikalcem. Skoro gotovo so iskali vetrhe in ključe, da bi prišli v tajništvo naro-dno-napredne stranke, kjer bi ponoči kradli glasovnice in sleparili kakor so to storili pri zadnjih volitvah v trgovsko-obrtno zbornico v njenih uradnih prostorih. Drugače si ne moremo misliti zakaj so klerikalni poštenjako-viči poizvedovali pri davčni administraciji kdo je podnajemnik Simon Gregorčičeve javne ljudske knjižnice. Da ne bodo v skrbeh ostali jim povemo, da je Narodno-napredna stranka res podnajemnik in da za tajništvo pošteno plačuje visoko najemnino. Povemo pa klerikalcem tudi, da zastonj čakajo glasovnic za trgovsko-obrtno zbornico v tajništvu stranke, ker je vse preskrbljeno, da pridejo v tak lokal, kjer je čisto izključeno, da bi prišli do njih klerikalni sleparji. Razkrinkani klerikalci. Klerikalci so dali na deželi župnikom in kaplanom navodila, da naj poberejo za volitve v trgovsko - obrtno zbornico pooblastila s katerimi bi lahko dvigali na poštah glasovnice in izkaznice. Napredna stranka jim je ta sleparski manever prekrižala s tem, da je dobila od poštnega ravnatelja Pattaia v Trstu zagotovilo, da se bedo glasovnice in izkaznice vročavale po vseh poštah le osebno. Včerajšnji »Slovenec« kaže, da so klerikalci vsled tega kar obupali in da so izgubili vsako nado zmagati pri volitvah. Da se pa vseeno malo ojunačijo pišejo sedaj, da oni niso izdali takega navodila, marveč naprednjaki. Opozarjamo trgovce in obrtnike na deželi, ki sami dobro vedo. da so župniki, kaplani in drugi klerikalci že pobirali taka pooblastila, na ta izgovor klerikal- LISTEK. Relikvija Napoleona III. »Naslednjega jutra ob petih je Edelstein nadaljeval svoje potovanje, ali, žal, dospel ni daleč, zajeli so ga njegovi preganjalci.« »V gozdu so prežali nanj, za njim pa je bil krčmar one gostilne, ki je v njej prenočeval. Nesrečni Edelstein je bil namreč tako neoprezen, da je pokazal svoj pas, ki je bil poln denarja; za to je gostilničar tudi sklenil, da ga umori in se polasti denarja. Toda ni ^prišel do tega, da si navali na dušo ta zločin. Se preden je dohitel Pierre Ribodin — tako se je imenoval krčmar — nesrečnika, je bil že mrtev.« »V gozdu so ga napadli preganjalci in so ga umorili.« »Zaman so preiskali truplo, da bi našli košček križa, — niso ga dobili., četudi so prelivali kri.« Efraim je dal Holmesu znak, naj malo preneha s pripovedovanjem. Gospa Etelka je namreč sklonila glavo, po licu so jej polzele debele solze. »Vse drugo vam je znano, spoštovana gospa«, je nadaljeval Holmes po kratkem premoru. »To veste, da se je našlo njegovo truplo, da je bil neki potepuh Gašpar Brand obtožen in obsojen in da je nesrečnik dolgih deset let odsedel v ječi, dasi je na smrti vašega soproga popolnoma nedolžen.« »Prav tako nedolžen je krčmar, samo da ie on ukradel mrtvemu truplu pas z denarjem.« »A sedaj me*boste vprašali: kdo je torej Pravi krivec?« A »Moj odgovor se glasi: Nihče drugi, kot oni tajnik, ki je dotično dragocenost sam ukral in jo Edelsteinu prodal.« »Ta človek je bil dvojen lopov.« »Potem ko je z Edelsteinom sklenil kupčijo in je dobil za to 11.000 frankov, je prosil avdijence pri cesarju in mu je bila tu^i do- voljena.« »V tej avdijenci je poročal Napoleonu III., da je njegov tovariš — popolnoma pošten in častivreden uradnik — prodal Edelsteinu relikvijo in da je poljski Žid ž njo pobegnil.« »Cesarja je to silno razdražilo in je dal dotičnega uradnika, ki gaje lopovski tajnik docela po nedolžnem obdolžil, na mestu zapreti. V zaporu se je polotila nesrečnika taka obupanost, da se je na brisači obesil. S tem nepremišljenim činom je samo okrepil sumnjo, ki so jo gojili proti njemu.« »Tajnik pa je dobil naročilo, da s štirimi drugimi zanesljivimi ljudmi hiti za poljskim židom. Naloženo je bilo, naj ga zapre in mu dragocenost vzame.« »Tajnik je rešil svojo nalogo predobro. Umoril je Edelsteina, ker je bilo zanj važno, da ne pride ta človek pred kako francosko sodišče, ker bi se sicer dokazala tudi njegova krivda. Tajnik se je vrnil v Pariz in je dobil od cesarja za dokazano mu zvestobo v dar nič manj kakor 100.000 frankov in pa visok naslov.« »Postal je plemič, na prsih je nosil visok red, a na dvoru je igral veliko vlogo.« »Tako je bilo nagrajeno lopovstvo na račun nedolžnosti, kakor se to v svetu prav čestokrat zgodi.« »1 o je vsebina, a sedaj k mojim uspehom,« je nadaljeval Sherlok Holmes. »Predvsem sem zvedel, da krčmar ni izvr- šil umora, da je torej v tem oziru nedolžen, kakor i . Ji potepuh Gašpar. Ali to bi bilo premalo. Našel sem tam — Holmes je posegel v svoj žep in je vzel iz njega zapečateni zavitek — »našo dragocenost, ki je bila skrita v oni sobi, kjer je nesrečni vaš soprog prebil svojo zadnjo noč. Našel sem košček križa, ki je zaradi njega izgubil Edelstein življenje.« Z glasnim krikom je poskočila gospa Etelka s svojega stola kvišku. »Tukaj je; a iz zavitka je tudi razvidno, kdo ga je izročil vašemu soprogu. Še danes je namreč navada v uradih tajnih poslov, da se mora uradnik, ki reši kako tajno zadevo, šifrirano podpisati na listino, ki spada zraven; po-lega tega mora zapisati tudi dan in uro, v kateri je stvar izvršil.« »In v tem zavitku je tudi ime onega lopova?« je vprašala gospa Etelka z drhtečim glasom. »Da. ime onega tajnika, ki sem o njem prej govoril. Menda je v svoji razburjenosti ali pa v svoji neumnosti izvršil tudi svoje lopovstvo docela birokratsko, kakor da posluje v svojem uradu. Mogoče je tudi, da je imelo to njegovo postopanje druge namene; morda je hotel, da spozna njegovo ime ruska vlada, od katere bi bil izsilil še kako nagrado. Pozneje se je pa zbal posledic svojega dejanja in je ta brezvestni lopov obdolžil popolnoma nedolžnega tovariša za krivca. »Glavna stvar je sedaj, da ga poznamo in ga more doleteti zaslužena kazen!« »Pa kako se imenuje?« je vprašala gospa Etelka v največji napetosti. »Dovolite mi, da ostane ime še malo časa tajno,« je odgovoril Sherlok Holmes. »Moram svoje mreže še bolj raztegniti okoli tega človeka. Ako ne pozna nevarnosti, ki mu preti, ga bo lahko ujeti v zanjko.« Efraim je segel Holmesu solznih oči v roke. »Sijajno ste rešili svojo nalogo,« je dejal, »in ne vem, kako se naj vam zahvalim.« »Ah, tako bo vendar, četudi po dolgem času, maščevan zločin, ki je bil izvršen na mojem ljubljenem soprogu!« je šepnila gospa Etelka. »Žalibog nam preti nova žalost. Mr. Holmes«, je nadaljevala glasno proti detektivu. »Nova žalost?« »Ki se seveda ne more primerjati z onim, kar sem pretrpela pred tridesetimi leti,« je odgovorila gospa Etelka. »Vi poznate mojo hčer Suzano?« »Poznam jo; zdi se mi, da je jako razumna dama in ima tudi lep značaj.« »To je res, ali kaj pomagata tukaj razumnost in lepota značaja, če si takole dekle vtepe v galvo, da se poroči z možem, s katerim po mojem mnenju ne bo srečno. Malo prej sva se sporekla Efraim in jaz ž njo, ker si je ubila v glavo, da vzame človeka, ki je celih 23 let starejši od nje, in kateri mi nikakor ne more vzbuditi simpatije.« »A kdo je ta človek?« »Baron de Sarrien.« »Baron de Sarrien?« je vzkliknil Sherlok Holmes; videti je bilo, da se je zelo ustrašil. »Ni mogoče, milostljiva! Vaša hči — gospodična Suzana de Sarriena?« »Morda ga ne ljubi, ali zaslepilo jo je njegovo visoko službeno mesto in njegova ljubeznivost, ki jo zna razvijati.« »A pripomniti moram,« je pristavil Efraim, »da baron ne živi baš v sijajnih gmotnih razmerah, kakor mislijo nekateri. Zelo je zadolžen in brez dvoma namerava vzeti mojo sestro samo zato, da si z njenimi milijoni spet opomore.« cev. S tem je doprinešen nov dokaz, kako znajo klerikalci varati volilce. Obrtnikom in trgovcem sicer ni treba več razkladati kdo in kaj so klerikalci. Le še par tednov in odgovorili jim bodo z glasovnicami tako kot se spodobi poštenim ljudem! Klerikalci prijatelji obrtnikov. V zadnjih številkah se trudi »Slovenec« na vso moč, da si pridobi vzlasti obrtnike in trgovce na svojo stran, saj so volitve v trgovsko in obrtno zbornico pred durmi in vsem je znano, da klerikalci ljudstvo le tedaj poznajo, kadar ga rabijo. Kako prijateljski pa klerikalci skrbijo za obrtnike in trgovce, kaže jasno slučaj Koba-lova klet v Idriji. Občinski svet idrijski je dovolil g. Kobalu, da se sezida klet. Na ljubo dvema ženskama in katehetu Oswaldu je pa deželni odbor kranjski odredil, da se ima klet podreti in je to deželni odbor tudi Izvršil. Zadeva je prišla pred upravno sodišče, ki je stvar temeljito proučilo in razsodilo v prilog Kobalu. Sedaj je uvidel deželni odbor, da je skrajno nepremišljeno in strankarski postopal in vnovič je dal g. Kobalu dovoljenje, seveda pod pritiskom od zgorej, da se klet lahko zgradi. Sedaj pa vprašamo: Ali zamoremo imenovati postopanje klerikalnega deželnega odbora kranjskega napram obrtnikom in trgovcem prijateljsko in koristno, če jih, kakor v slučaju Kobal, očividno ovirajo v njih trgovini in jim povzročajo ogromne stroške. Ce bi imel deželni odbor kranjski le količkaj srca do obrtnikov in trgovcev, potem bi mogel sedaj sam plačati iste ogromne stroške, oziroma g. Kobalu povzročeno ogromno škodo poravnati. — Obrtniki in trgovci po deželi pred seboj imate sličen slučaj za vas naravnost uničujočega delovanja .kranjskih klerikalcev. Ce torej nočete, da se tudi vam v prihodnje nekaj sličnega ne pripeti, obračunajte na dan volitev v trgovsko in obrtno zbornico z tako-zvanimi vašimi prijatelji klerikalci s tem, da nobenega njihovih kandidatov ne volite, temveč agitirajte in volite sami le kandidate na-rodno-napredne stranke. V naglici storjena pomota pravi »Slovenec« da je trditev, ki jo je imel predvčerajšnjim talist ko je pisal, da so bacili živali. Saj mi Štefctu ne zamerimo, če piše v »Slovencu« take budal.osti, čudimo se le kako more resen in na svoje ime ponosen list kaj takega natisniti. Včerajšnji »Slovenec« pa zopet kaže klerikalno učenost v pravi luči. Piše namreč, da povzročajo bacili povsod gnjilobo. Skoraj gotovo je v »Slovencu« mišljen le tisti bacil, ki povzroča klerikalno zabitost in neumnost ter gnjilobo v možganih »Slovenčevih« reda-kterjev. V naglici storjeno pomoto je storil tudi klerikalni učenjak, ki je zamenjal človeško lobanjo z želvami, v naglici storjeno pomoto je napravil tudi tisti skriti klerikalec, ki je kot naravoslovec zamenjal govedo s človekom. Katoliška univerza ima torej že profesorje. Le dekretov je še treba in lahko se otvori. Kje pa je deželna vlada? izprašuje včerajšnji »Slovenec« ter kliče vlado na pomoč proti »Učiteljski tiskarni«. Ker gospodje očividno ne vedo kje da je, jim mi povemo, da je c. kr. dež. vlada na Bleiweisovi cesti. Lahko pa se pride vanjo tudi iz Erjavčeve ceste ali iz Simon Gregorčičeve ulice. Razburjanje za prazen nič. Avstrijskemu nemštvu preti velikanska nevarnost, šefom generalnega štaba je imenovan mož. ki nosi pred nemškim svetom neizbrisen madež, namreč, da je potomec stare kranjske kmetske rodbine iz blejskega kota. Da je nevarnost res tako velika, bi človek sodil, ako čita sentimentalne vzdihe nacionalnih nemških listov, ki vidijo v novem šefu generalnega štaba slovansko nevarnost. No res očetje Blasiusa Schemue so bili nekdaj kremeniti kranjski kmetje Zemue, toda naš štabni šef je nato že zdavnaj pozabil, kar dokazuje njegovo sedanje pristno nemško pisano ime. Ako vidijo Nemci v tem možu eine Slavisierung Oestereichs, potem je avstrijsko nemštvo presneto na slabih nogah. Kot dokaz za poslovanjenje Avstrije navajajo besede poslanca Korošca, s katerimi je pozdravljal novega štabnega šefa; no pa Korošec se ni nav- Eno lelo „Vede“.’) I. Da se danes prebude Jurčič ali drugi onih mož naše klasične politične dobe, ki so vspo-redno s svojim političnim in literarnim delom pričeli tudi s publicističnim, v genialni divina-ciji želeč si obenem višje stoječega znanstvenega pokreta! Začudili bi se ti možje in radostni bi bili. Konstatirati bi namreč mogli, — in jaz bi jim moral vkljub svojim opozicional-nim nagnenjem pritrditi, — da živi vkljub raznim destruktivnim tendencam , in skupinam slovenskega javnega življenja v naši notranjosti neka organična moč, ki jo čutimo čimdalje blagodejneje. Moderna doba je tudi nam vzbudila mladih sil. Če smemo prorokovati, stojimo danes ob začetku druge dobe narodnega preporoda, ki obeta biti sicer trudapol-nejša nego prva, a tudi plodovitejša. Slovenska kultura je brezdvomno na razsvitu, in če danes trdimo, da ni, smemo to storiti le bona fide. vede pretiravajoč nedostatke, da z bičem kritike poženemo moči na delo, ali pa se nam godi kakor popotniku, ki gleda le proti oddaljenemu smotru in zato ne vidi poti, katero je že napravil, pa zato toži nad neuspehi. Upamo, da bomo mogli v doglednem času govoriti tako tudi v naši politiki. Za danes pa si oglejmo e-nega izmed mladih dokumentov svojega napredka, na »Vedo«, revijo za znanost in kulturo, koje prvi letnik leži pred nami. 2e po svoji zunanjosti se nam letnik re-prezentira prav dobro. Na 664. straneh — izdajatelji so pridali nič manj ko sedem tiskov- * Veda. Izdajajo in urejajo Albert Kramer, Ivan Prijatelj, Mihajlo Rostohar. Bogumil Vošnjak. Gorica. Goriška tiskarna. Cena na leto 8 kron, za dijake 5 kron. duševal tolikanj radi njegovega slovenskega pokolenja, saj narodnost je slovenskim klerikalcem precej neznatna zadeva, navduševal se je zato zanj, ker se slovenski klerikalci navdušujejo za vse, kar nosi sabljo, pa inagari tudi veteransko. Slovani smo z imenovanjem Schemue pridobili ravno toliko, kolikor bi pridobili ali izgubili, ako bi bil na to mesto poklican Krek ali pa Korošec. Delazmožnost štajerskega deželneea zbora. Iz Maribora se poroča o posvetovanju načelnikov vseh spodnještajerskih političnih društev glede vesti o pogajanjih med vlado in Slovenci vsled delazmožnosti štajerskega deželnega zbora. Sklenjena je bila resolucija, v kateri se protestira proti načinu, kako se vrše pogajanja, ki so gotovo na škodo Nemcev, ker je nedvomno, da bi Slovenci le z bogatimi narodnostnimi koncesijami opustili svojo dosedanjo politično taktiko. Dalje se je sklenilo pozvati nemške poslance iz Spodnje Štajerske, da naj z vsemi sredstvi preprečijo vsak kompromis med vlado in Slovenci, Iti bi škodoval nemškim interesom v kateremkoli oziru. Poskušajo pa naj onemogočiti slovensko obstrukcijo na kak način, da bo vendar mogel štajerski deželni zbor delati in rešiti mnogo tako važnih zadev. Kot najvažnejša zadeva, ki jo mora rešiti deželni zbor, je regulacija učiteljskih plač. — Kakor se vidi iz tega poročila, vlada med Nemci samimi glede delazmožnosti deželnega zbora popolna disorijentacija; Gra-zer Tagblatt sam priznava, da vseh vesti, ki se širijo naokoli o raznih kompromisih in narodnostnih koncesijah ni mogoče kontrolirati, vendar pa pozivlje nemške poslance na odločen odpor proti onim strujam, ki posredujejo med vlado in Slovenci. Delo v vinogradih pozimi. Vinska trgatev pretekle jeseni je bila v vsak-n; .iziru ugodna. To je dokaj vesel pojav, ki daje marsikateremu vinogradniku mnogo poguma v bodočnost, da se zopet z veseljem poprime umnega vinogradniškega dela. Le hočejo vinogradniki, da postane trgatev tekočega leta še ugodnejša, morajo pričeti takoj z delom po vinogradih. Predvsem je zima isti čas, da dobi zemlja potrebne hranilne snovi in sicer v obliki umetnih gnojil (žlindra itd.) a!i pa tudi n?ravmh ',snoj;, ki bi se sedaj po vinogradih raztrosila. Konkurz. C. kr. dež. sodnija v Ljubljani je dovolila razglasitev konkurza o imovini g. Prana Verstovška, trgovca v Cirknici št. 3. Odgovor na ponižno vprašanje. V našem uredništvu se je zglasil gospod, ki se ga je v ljubljanskih listih pozivalo, da naj predloži račun in nabiralno polo za zbiranje prispevkov za venec umrlega ribiča Oražna. Predložil nam je račun vrtnarske tvrdke Šimenc, glede venca, ki je stal 24 K, pa tudi nabiralno polo, s katero je nabral za venec 20 K 20 vin., ker nekateri gospodje niso še vplačali svojih obljubljenih prispevkov. Ako se je očitalo g. P. da sploh ni kupil venca, se mu je delala velika krivica. Da se pa zadeva hitro reši, je po našem mnenju najbolje. da ostali gospodje hitro vplačajo svoje obljubljene prispevke, nakar se jim lahko pred-1< ži tudi saldiran račun! Polnitev ledenic se je vsled nastopivše zime končno le pričela. Led ima že 15 do 18 cm debelosti in ga hite spravljati, da si ga pravočasno preskrbe. Ce ne nastane južno vreme, bodo vse ledenice v osmih do desetih dneh napolnjene. Vojaškotaksno zglaševanje. Po vojaško-taksnem zakonu se je vsem vojaški taksi podvrženim osebam meseca januarja zglasiti pri onem županstvu, kjer so 1. januarja bivali. V Ljubljani se vrši zglaševanje v mestnem vojaškem uradu, v Mestnem domu. Kdor opusti ali zfimudi zglasitev, se kaznuje z globo do 50 K ali s zaporom. Zglasitev se mora odpraviti tudi pismeno. Tiskovine ima omenjeni vojaški urad na razpolago. Vojaške zglasitve. Do 21. t. m. se imajo pri mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu« ozir. pri dotičnih okrajnih glavarstvih zglasiti z vojaško, domobransko ozir. črnovojniško nih pol: to pomenja lep književni dar naročnikom — je toliko različnega gradiva, da obdrži revija, tudi če jo presojamo s tega nekoliko inferiornega stališča, svoj pomen kot nekaj trajnega, nekaj, kar bi ne smelo manjkati v knjižnici nobenega slovenskega izobraženca. Čestitati pa si smemo, če premotrimo vsebino te revije, ki je lep in pomemben znanstven zbornik, z namenom, podati v svojih razpravah in člankih slovenskemu razumništvu vrsto akademičnih predavanj o predmetih, ki so v isti meri skupna last omikancev v velikem svetu, kakor imajo poseben pomen za nas, naša stremljenja, naš položaj, našo zgodovino, naše naziranje. Ali je to sploh potrebno ali ne, o tem kasneje. Za enkrat bodi ugotovljeno, da si je rredništvo »Vede« stavilo to nalogo, ko je izreklo, da si hoče prizadevati, »da potom zveze z znanstveniki utrdi, v nazorih potrdi in duševno dvigne oni naš sloj, ki se je v zadnjem času pri nas zelo zanemarjal: inteligenco«, in da more uredništvo ob koncu prvega letnika »Vede« izreči: »Na pravi poti smo.« Med razpravami najdemo take, ki obdrže trajno vrednost. Tako je dr. Ivan Prijatelj napisal k stoletnici »Ilirije oživljene« obširno študijo »Slovenščina pod Nanoleonom«, v kateri nam kaže v svojem znanem slogu in s pomočjo s sebi lastno marljivostjo nabranih podatkov, kako se je nekaj let po veliki revoju-ciji začela uveljavljati slovenščina kot družaben, državnopriznan činitelj v javnosti, potem ko je Napoleon porušil stari birokratski upravni sistem pri nas. Težko je slikati tako tiho nastajanje. ki se ga z malo izjemami niti sodobniki niso zavedali, še težje, naslikati je tako-rekoč od dne do dne, upoštevaje pisma, dialoge, kritike, konference, pesmi, prireditve, shode, gledališke predstave, uradna poročila. knjižico: 1. Leta 1901. potrjeni vojaki, ker so prestopili v domobranstvo; 2. Leta 1899 potrjeni vojaki, ker so prestopili v črno vojno in 3. Leta 1869. rojeni bivši vojaki, da oddado svoje črnovojniške knjižice ter prejmejo odslužnice. Pretečeno nedeljo je bila ukradena v gostilni pri Kramarju na Dolenjski cesti nekemu gostu pelerina; ker je ime dotičnega znano, se ga s tem opozori, da jo takoj odda nazaj v zgoraj omenjeni gostilni, da ne bode imel nadaljnih sitnosti. Izgubljeno. Izgubil se je 10 kronski bankovec in denarnica z 30 K. — Neka učenka je izgubila srebrno zapestnico. — Neki hlapec je zgubil kolo od voza in čepico. Nasilen sin. Včeraj je udaril nekega delavca na Poljanski cesti lastni sin tako nasilno, da so morali očeta prepeljati v dež. bolnico. Ukradeni ste bili dve suknji; ena v neki gostilni v Trnovem, druga nekemu gospodu v Frančiškanski ulici. Umrli so v Ljubljani: Dne 15. prosinca: Rafael Snoj, rejenec, 3 mesece, Streliška ulica 15. — Fran Mihelič, delavec, 66 let, Radeckega cesta 11. — Dne 16. prosinca: Marija Knopfer, delavka, 78 let, Radeckega cesta 11. — V deželni bolnici: Dne 12. prosinca: Slavko Miklavžek, slikarski vajenec, 17 let. — Melhijor Smerajc-čevljarski sin, 4 dni. PROSVETA. Slovensko deželno gledališče. II. gostovanje g. Horvatove. Včeraj je na-5- opila g. Horvatova drugič na sl. odru v vlogi Carmen. Svoji prvi oceni nimamo ničesar pristaviti, gostinja je bila včeraj naravnost sijajna v pevskem kakor v igralskem oziru. Poleg gostinje se je odlikoval pač najbolj g. Novak, ki je postavil na oder markantno fi-puro toreadorja. G. Križaj je bil očividno n~-disponiran, zbor živahnejši nego prvič, gledališče razprodano, gostinja je dobila v dar krasen šopek. Upamo pač, da nas poseti umetnica skoro, da nam pribavi zopet take umetniške užitke, kakor nam jih je z obema svojima nastopoma. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri v četrtek se ponovi za nepar Engel-Horstova burka »Vražji Rudi«, ki je v nedeljo zabavala občinstvo kar najbolje. V soboto se igra prvič na slovenskem odru priznana komedija sadjarskega dramatika F. Molnarja »Gardist«, ki je ena najduhovitejših komedij modernega repertoirja, igra se na par. V nedeljo za nepar popoldne ljudska predstava »Vražji Rudi«, zvečer pa prvič v sezoni V. Weissova opereta »Revizor« po Gogoljevi komediji. Predstavo vodi novi kapelnik g. Niko Štritof, ki se predstavi ta večer gledališkemu občinstvu ob dirigentskem pultu. Javno predavanje se vrši v petek dne 19. t. m. v Mestnem domu. Predava g. prof. dr. Fr. Ilešič o zanimivi temi »Slovensko ženstvo v Prešernovih časih«. Vstopnina 20 v za osebo, je namenjena Ciril - Metodovemu skladu. Dijaki in dijakinje so vstopnine prosti. DRUŠTVA. Sokol II. vabi na bratski sestanek, kateri se vrši danes sreda ob polu 9. uri zvečer v gostilni pri »Sodčku«, Pred Prulami (Žabjek). Dnevni red: Posvetovanje o kandidatih za društveni odbor. Na zdar! Šentjakobska-trnovska moška podružnica Cril-Metodove družbe ima v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. dopoldne v gostilni pri Leonu v Florijanski ulici št. 6 redni občni zbor, na katerega vabimo vse člane in prijatelje Cirilme-todarije. Društvo »Pravnik« ima svojo redno glavno skupščino za letošnje leto dne 29. januarja ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu«. Društvo zdravnikov na Kranjskem razpisuje za leto 1912. podpore iz dr. Loschner-Maderjeve ustanove. Prednost do teh podpor imajo vdove in sirote onih zdravnikov, ki so bili člani zdravniškega društva. Prošnje, katerim je treba priložiti primerne izka- denuncijacije in pohvale, in vplesti v to sliko naše, češke, francoske književnike, francoske in avstrijske generale, vojvode, diplomate itd. In vendar se je delo pisatelju tako posrečilo, da ga čitamo z zanimanjem in s ponosom. Delo je lep prispevek k naši literaturni zgodovini, je pa tudi samo po sebi lep donesek k naši poli-, tični in kulturni zgodovini in prinaša mnogo znamenitega gradiva za bodoča obdelavama te snovi. Kakor moramo biti pisatelju hvaležni za njegovo delo »Kersnik in njegova doba,« tako se rnu moramo zahvaliti i za pričujoči spis. Politika ni le stvar osebne nadarjenosti, marveč v mnogo večji meri stvar znanja. Slab političar, kdor ne pozna občih načel državnega nauka. V to snov uvaja pisatelj-strokovnjak, znani dr. Bogutnil Vošnjak. Njegov spis, ki je začetkoma po krivici vzbujal utis, kakor da je namenjen le strokovnjakom, je izboren uvod v sodobno splošno državnopravno vedo. Pisatelj nam pojasnjuje nekatere glavne pojme te znanstveno-praktične stroke, ter nas uvaja v metodološko raziskovanje problemov te vede, v stvarno formuliranje vprašanj, objektivno premotranje te^a tako kompliciranega historičnega in realnega pojava, ki ga dogovorno imenujemo: država. Metoda je pot k spoznanju. Da spoznamo bistvo in namen države — (in to moramo, če hočemo imeti vpliv nanjo, tega pa moramo imeti, da si zasiguramo pripadajoča nam državna dobra) — moremo se posluževati več metod, več potov. Pravna metoda je analiza »javnopravnih razmer, določevanje njih pravnega značaja, iskanje občnih pravnih pojmov, razvijanje zaključkov iz dognanih načel;« ta metoda je zopet cepljena. Laband in Jellinek konstruirata, Duguist pa negira, ker si noče pomagati s pravnimi Akcijami. Sociološka metoda ne negira, pa si tudi ne pomaga s fikcijami, ona opazuje objektivno, potem generalizira in ustvarja tipe ter ze o imovini itd. naj se vpošljejo do 1. februarja 1912 na odbor tega društva. Društvo zdravnikov na Kranjskem naznanja kot organizacija kranjskih zdravnikov, da se pred kratkim objavljeni minimalni zdravniški tarif za Kranjsko, ki bo odslej afigiran v čakalnici oziroma ordinacijski sobi vsakega zdravnika, ni na novo upeljal, temveč da je že od 20. IV. 1908 sem v veljavi. I. ljubljansko uradniško gospodarsko dru-štvo ima danes, v sredo ob 8. uri zvečer v salonu restavracije >Pri Levu« izredni občni zbor z dnevnim redom: 1. sklepanje o razdružitvi. 2. Ev. volitev likvidacijskega odbora. Prostovoljna požarna bramba v Radovljici Piiredi dne 2. svečana svojo običajno plesno vcselico v gostilni g. Kunstlja. Upamo, da se p'esa udeleže vsi, katerim je na srcu to preko-stno društvo. Na pomoč! Tatnburaško društvo »Kolo« priredi v nedeljo dne 21. januarja 1912 plesno veselico v gostilniških prostorih gosp. Spanca v Trbovljah. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: knjigovodkinja, 1 korespondent, 1 konto-rist, 1 poslovodja, 3 potniki, 1 skladiščnik, 6 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki železniške stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 kontoristinje, 2 blagajničarki, 3 prodajalke, 6 učencev, 1 učenka. Službe išče: 3 knjigovodij, 3 korespon-denti, 4 kontoristi, 5 noslovodij, 4 potniki, 7 skladiščnikov, 25 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železniške stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 12 pomočnikov 'špecerijske stroke. 3 pomočniki modne in galanterijske stroke. 17 kontoristinj, 21 blagajničark, 14 prodajalk, 6 učencev, 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Nečloveška soproga. Pred porotnim sodiščem v francoskem mestu Caen departmaja Cahrados se je te dni vršila obravnava proti 331etni baronici de Couvrigny in njenemu lSletnemu sinu Robertu, ki sta bila obdolžena, da sta ubila svojega moža, oziroma očeta. V teku obravnave so prišle na dan grozovite stvari, ki govore jasno o propadanju in degeneriranju starih francoskih plemenitaških rodbin. Sodišče je obsodilo baronico na smrt, njenega sina pa na 201etno prisilno delo. Baronica MarguerUa de Couvrigny je hči francoskega oficirja de Prepret, ki je bil v francoski kolonijalni armadi v Afriki, tam je nalezel morilno spolno bolezen; ko se je vrnil v Evropo, so se pokazale posledice te bolezni umrl je v starosti 33 let. Grehi očetov pa so se pokazali takoj na hčerki Margueriti; še kot mladoleten otrok je kazala razvade, ki so prisilile mater, da jo je oddala v nek samostan. Pa tudi redovnice niso mogle ničesar pomagati. Marguerita se je udala pijači, pila je kakor najliujši pijanec, vsaka njena druga beseda je bila kletev. Ko so redbvnice spoznale, da je vsak trud brezuspešen so jo poslale domov materi, ki je najela vzgojiteljico, pa ta je bila premalo energična, Marguerita je divjala naprej, uganjala je nezaslišane stvari, njena pokvarjenost je bil splošno znana, vse se jo je ogibalo. Po cele dneve je popivala, velikokrat so našli komaj osemnajstletno plemkinjo nezavestno pijano na ulici, njeno nenravno življenje je bilo v pohujšanje vsi okolici. Ker so bila vsa sredstva prinraviti Mar-guerito na pravo pot brezuspešna, je mati poskusila zadnji poizkus in to z možitvijo. Našel se je res plemenit mož de Couvorigny, ki se je žrtvoval, da resi ne- končno primerja najdena dejstva, skupine dejstev in^ tipe med seboj. Pomožna metoda je zgodovinsko-kritična, ki raziskuje in se poglablja v dejstva in njihove bodisi socialne, bodisi psihološke vzroke. — Težje, nego premo-triti pojave, kojih celota je država, je določiti pojem države. Odločilno je, ali se smatra na državo s patrimonialnega, razrednega ali soli-daričnega stališča. A izobraženec, ki stoji sredi političnega boja, se mora čutiti bližjega temu ali onemu pojmovanju. Že iz te refleksije izhaja potreba akademičnega prematranja takih teoretskih pojmov. Nič manj zanimiv in tembolj aktualen je problem državne oblasti. Cegav je imperium, državna oblast? To vprašanje je za državo eno najvažnejših. Komu pripada pouvoir con-stituant, ustavodajna oblast, vladarju, narodu ali državi v obče. V tem teoretičnem problemu tiči dejanski problem angleške revolucije, pozneje francoske revolucije in problem vzrasti demokracije v konstitucionalno državo. Kako sta stari tip države in moderna država, ki ju pisatelj teoretično tolmači, trčila drug ob drugega na naših tleh, je pokazal isti pisatelj v svoji »Ustavi in upravi ilirskih dežel«, a naletel je pri kritkih na zelo inferiorno razumevanje in poznanje predmeta ... Končno nas uvaja pisatelj v razmerje med prirodnim pravom in državnim pravom ter opozarja na številne škodljive zmote tega razmerja, kaže na razliko med kontinentalnim in angleškhn ustavnim tipom, razlaga javnopravni položaj vladarjev in socialni pomen parla' menta. S to študijo nas je pisatelj privedel pred najaktualnejše probleme sodobnega državljan: skega udejstvovanja, — tudi tu vidimo ozk» stik teoretskega znanja s prakso. ----------- (Dalje.) srečnico, Poskušal je vse, ali zastonj. Mar-gtierita je astala taka kakor poprej. Tudi, ko je postala mati, se ni prav nič spremenila, pila je naprej, a tudi v nravstvenem oziru se ni nič poboljšala. Prvorojeni sin Robert je bil prava podoba •svoje matere, duševno in telesno je bil zaostal, stal je popolnoma pod upllvom svoje matere, ki ga jle znala pridobiti za vse svoje namene. Iz zakona so se porodili še trije otroci enako duševno in telesno zaostali. Pred očmi napoiblazne matere so se vršili med otroci najgnusnejši prizori, ki jih je mati gledala in odobravala. Soprog je bil nasproti tem orgijam popolnoma brez moči. Ko je videl, da je vse zastonj, se je umaknil v svojem gradu v najzapuščenejše sobe in ni občeval niti s soprogo niti z otroci. Prepovedal pa je vsem trgovcem in sploh vsakemu dati njegovi ženi le najmanjše posojilo; a Marguerita si je znala pomagati, vse, kar ji jc prišlo pod roko je prodala, da je dobila denar ter si tako mogla kupiti žganja. Baron pa je preprečil tudi to, kar je Marguerlto tako razdivjalo, da je pregovorila svojega sina, ki ni bil za las boljši od svoje matere, da ustreli svojega očeta. Dolgo časa sta čakala prave prilike. Nekega dne se je odpeljal baron na lov; Robert jc porabil to priliko in čakal ves dan v parku pred gradom z nabito puško očetove vrnitve. Ko se je proti večeru pripeljal baro.., počil je strel, konji so hiteli in prepeljali na dvorišče barona s prestreljeno glavo. Vršile so se preiskave na vse strani, ker nikdo ni slutil, da bi bila soproga in sin zmožna takega zi0£jna> nazadnje pa so vendar zasledili sled. Oba sta dolgo časa zanikala vsako krivdo, a protidokazi so bili tako močni, da sta -!?na!a svoje nečloveško dejanje. Sodišče pa je končalo žaloigro propale Plemkinje ter jo obsodilo na smrt, zapeljanega sina pa na 201etno prisilno delo. Najnovejše vesti, telefonska poročila. ODSTOP GROFA AEHRENTHALA. Dunaj, 15. januarja. Berlinski dopisnik dnevnika »Zeit« potrjuje poročila o odstopu giofa Aehrenthala in sicer odstopi Aehrenthai na željo prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je skrajno nezadovoljen s politiko avstrijskega zunanjega ministra. Dunaj, 16. januarja. Danes je nepričakovano semkaj prispel zunanji minister grof Achren-thal, ki je doslej bival na Semmeringu. Njegov nedavni in nepričakovani prihod st sfavlja v Z'ezo z njegovo boleznijo, ki je stopila v jako akuten stadij. Aehrenthai boluje na razkroje-vanju krvnih telesc ter je njegov položaj jako resen. Budimpešta, 16. januarja. V današnji seji ogrskega deželnega zbora je poslanec Bela Peldosi ostro napadal grofa Aehrenthala in njegovo politiko v vprašanju glede najetja državnega posojila v Franciji, ki se je izjalovilo. Aehrenthala je skušal zagovarjati finančni minister 1-ukacz, a njegov zagovor ni naredil nobenega utiša ter je smatrati kot skrajno ponesrečen. GALIŠKl DEŽELNI ZBOR. Lvov, 16. januarja. Pogajanja med Poljaki 111 Rusini glede delazmožnosti deželnega zbora ne morejo zabilježiti nikakega ugodnega rezultata. Zato se vrši prihodnja seja šele drugi ti-den. Poljaki hočejo rešiti proračunsko predlogo tudi. ako Rusini nadaljujejo s svojo hrupno obstrukcijo. HRVAŠKI SABOR — SKLICAN. Zagreb, 16. januarja. S cesarskim reskrip-toia je sklican hrvaški sabor za dan 7. februarja k zasedanju. V političnih krogih se trdi, da bode Tomašič po otvoritvi podal takoj svojo demisijo. Kot njegov naslednik se splošno imenuje bivši ban grof Teodor Pejačevič. RAZPUST TURŠKE ZBORNICE. Carigrad, 16. januarja. Sultan je podpisal dekret za razpust poslanske zbornice. ki se razpusti že tekom tega tedna. V mestu vlada velikanski strah, opoziclonalci zapuščajo deželo. MIROVNA AKCIJA. Petrograd, 16. januarja. Ruski minister zunanjih zadev Sasanov je podvzel mirovno akcijo, da doseže mir med Turčijo in Italijo. Ruska poslanika v Rimu in Carigradu sta dobila že navodila, kako naj postopata in vodita dogovore. Po načrtu Sasanova, naj bi Turčija Priznala aneksijo Tripoiitanije in Cirenajl.e, Italija pa naj bi plačala gotovo svoto denarja in prevzela del turškega državnega dolga. Dunaj, 16. januarja. Iz diplomatskih krogov se poroča, da tukaj še ni prav ničesar znanega o kaki posredovalni akciji in da se smatra podobne vesti kot skrajno neverjetne. RUSI V MONGOLIJI. Petrograd, 16. januarja. Ruska vlada je japonsko in angleško vlado obvestila o svojih namerah v Mongoliji, splošno se opaža, da je izostalo vsako obvestilo združenih držav se-veroameriških. Tokio, 16. januarja. Tukaj se vrše tajna posvetovanja japonskega ministrstva in maršalskega sveta glede stališča Japonske z ozirom na korake Rusije. RAZNO. * Govorniška cvetka: „Orli si brusijo kremplje ob kamen laži“. * Značaj In rod. Veliki Teodosij je učil sina takole: »Razlikuj stališče rimskega princa od stališča partskega monarha. Čednost je potrebna pivemu, rod zadostuje drugemu*. * Narodni značaj v veri. Res je, da nima vsaka vera enakega vpliva na značaj kakega naroda. Ena narod zasužnjuje, druga zopet dviga in krepi. Toda tudi vsak narod spreminja do neke mere vero po svojem značaju. Prebivalstvi v Siriji in Egiptu so se vdali leni in sanjavi pobožnosti, za Rimljane je bila vera sredstvo za ovla-danje sveta (katolicizem), Grki so povzročili s svojim vplivom in razumnostjo fine bogoslovske prepire. Slovencem je vera izgovor za leno uda-nost v božjo voljo z odklanjanjem osebne odgovornosti za lastna dejanja. Vlada je kriva? Oče pije, en sinko pobira po ulicah čike, da bi očetu dišalo piti, 16Ietna hči hodi z možkimi, da bi imel oče zakaj piti, drugi sinko postavlja keglje, da bi oče imel dosti za pijačo, mama hodi beračit, da bi očetu ne bilo treba delati. — Ata hodi cel mesec v urad, da bi imela gospa za obleko, otroci jedo vsak dan v oblicah krompir, da bi gospa imela za obleko gospa daje v časopise oglas, da bi rada izposodila 200 kron od gospoda, kateremu bi v;ačala z lOkronskimi službami, da bi — imela za obleko. * Lord Lyons Malo možkih je, in skoro nobene ženske, ki bi znali ohraniti skrivnost zase. Poseben dokaz, da zna kaka oseba kateri smo skrivnost zaupali, o njej molčati, je to, če premaga skušnjavo in se ne pohvali, da je o nji vedela, kadar o skrivnosti že več ni treba molčati. * Molk je zlato (Iz knjige Sira Edvarda Maleta : .Diplomatovo življenje). Izvrstno lekcijo, da čas ne oprošča dolžnosti obdržati skrivnosti zase, daje ona stara dogodba z kardinalom, katerega je prosil v neki večerni družbi krožek oča-rajočih dam, naj pove, če je slišal v svojem življenju kako razburljivo spoved. On je odgovoril, da je bil prvi človek, ki ga je prosil po njegovem posvečevanju za odvezo, morilec. Dame so čutile prijeten čut groze. Čez deset minut nato pa stopi v salon Čislan, starejši markiz, pozdravi družbo in nato pa še živo kardinala, kot starega znanca. — „Toda vidim", pripomni, .Vaša Eminenca se ne izvoli name spominjati. Dovolite, da bi se Vam poklical v spomin: vedeli boste, kaj menim, če Vam pripomnim, da sein bil prvi človek, katerega ste spovedovali vstopivši v cerkveno službo". * Dnevnik izdajalec. Prav lepa navada je sicer in precej priljubljena pri damah, da pišejo svoje dnevnike, ki mu zaupajo vse svoje skrivnosti in srčne bolečine, toda stvar je včasih tudi nevarna, ker lahko marsikaj izda. O tem se je prepričala neka mlada in lepa soproga nekega dunajskega stavbenika. Te dni se je pred dunajskih sodiščem vršila v ti zadevi prav zanimiva razprava. Stvar je bila namreč takole Dunajski stavbenik K. je imel lepo in mlado ženo, ki pa ni posebno visoko cenila zakonske zvestobe. Imela je mnogo ljubezenskih afer; mož dolgo časa ni vedel ničesar. Ko pa je bila lansko leto njegova soproga v letovišču v Gra-dežu, zvedel je od raznih strani, da zakonska zvestoba njegove žene ni posebno velika. S prvim vlakom se je odpeljal v Gradež, pa imel je to srečo da svoje žene ni našel v hotelu. Takoj je začel pregledavati vse njene stvari in našel njen dnevnik. V tem dnevniku pa je našel razočarani mož pravo zgodovino zakonske nezvestobe svoje ženice. Tam je bilo vse lepo zapisano, kdaj in kako se je zagrešila proti zakonski zvestobi, kdo so bili oni hišni prijatelji, ki so igrali v tem lepem rodbinskem življenju precejšnjo vlogo. Ko se je gospa vrnila v hotel, jo je mož precej prijazno pozdravil in s prvim vlakom sta se odpeljala na Dunaj. Tu pa je mož privlekel iz žena nesrečni dnevnik in dokazal točko za točko svoji ženici nezvestobo! Posebno velikokrat sta bila v tem dnevniku omenjena neki stotnik in mlad dunajski trgovec. Ko ie prevarani mož prečital svoji ženki ves dnevnik ji je pokazal vrata in odposlal z naročilom, da se ji ni treba več vračati. Gospodu stotniku pa je Pisal prijazno pismo ter ga povabil na kratek pomenek v svoje stanovanje. Stotnik je res prišel nič hudega sluteč, a posebno prijaznega sprejema ni našel. Prevarani soprog ga je nam • reč neusmiljeno pretepel in ga nazadnje vsega krvavega vrgel po stopnicah. Proti trgovcu pa je vložil tožbo radi zakonolomstva. Pri obravnavi se je zagovanal trgovec, da ni vedt-1, da je mlada in lepa dama poročena temveč da ;e mislil, da je le »prijateljica« gospoda K. Toda zpet jc igr«)1 nev-.čn inevn k svo;o vlogo in g. K. je prebral par odstavkov iz istega ter tako prepričal sodnika, da je trpovec prav dobro vedel za zakonsko zvezo. Tudi sodnik je verjel dnevnikovim zapiskom ter obsodil trgovca radi zakonolomstva na 14 dni zapora. Ta zgodba je pač zelo poučna a obenem preteče svarilo onim soprogam, ki pišejo dnevnike, a zakonske zvestobe ne cenijo previsoko. Toraj tudi dnevniku se ne sme vsega zaupati 1 * Črni in beli Židje v Indiji. Med številnimi rodovi in narodi, ki so se v teku tisočletij nastanili v Indiji so se najdalj obdržali Židje. Največ jih je o Cochinu, kjer imajo lastne občine. Ti Židje pa so dvoje vrste in se ločijo med sabo. En rod je ohranil vero, navade, običaje, obleko in tudi svojo belo polt. Ti se nazivljajo beli Židje. Naselili so se v Indiji po drugem raz-rušenju Jeruzalema okolo 1. 68. po Kristusu. Drugi rod pa, ki je prišel v Indijo takoj za Fe-ničani, približno 1000 let pred Kristusom, je ohranil samo vero in nekaj pristno židovskh značajev in lastnosti. Sicer so izpremenili ti Židje vse. Postali so črni in dobili široke navzgor zavihane nosove, imajo okrogle obraze in črne kodraste lase. Beli Židje so jako ponosni in se imenujejo »Beli domačini«. Žive v dobrih lazmerah in se smatrajo za boljše in več vredne kot so njihovi črni bratje, s katerimi nimajo posebnega prijateljstva. Tudi se z njimi, kakor tudi z drugimi rodovi prav malo mešajo in se ženijo običajno le med sabo. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Žitne cenc v Budimpešti. Dne 15. januarja 1912. Termin. Pšenica za mesec april 1912 . za 50 kg 1175 Pšenica za mesec oktober 1912 za 50 kg 10 95 Rž za mesec april 1912 . . . za 50 kg 10 23 Koruza za mesec maj 1912 . . za 50 kg 8 39 Oves za mesec april 1912 . . za 50 kg 973 Slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da sem prevzel dobroznano Mali oglasi. Na prodaj je sledeče; 2 vagona ovsa, kaso-ni in konjska oprava pri Fr. Tomažiču v Šiški pri »Anžoku«. 68—4 Bernhardinki dobri za stražo stari 6 mesecev se prodasta v Kolodvorski ulici št. 7. 66—2 _ Pohištvo za ženine in neveste prodaja po jako ugodnih cenah Simon Praprotnik, Jenkova ulica št. 7., Ljubljana. >,*■ -V C' \ -v, ..v v.N cd > a Naslovna knjiga 1912 za mesto Ljubljano po uradnih virih najboljše sestavljena objednem celoten stanovski izkaz in zaznamek protokoliranih tvrdk in drugih obrtov v Ljubljani Cena 4 krone. je ravnokar izšla. Cena 4 krone. Založništvo: Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. W P S o ■ ■■ ii % y*> n rt A IVTii se prodaja po vseh -L'.1^1 tobakarnah po 6 vin. Zaradi inventure prodaja Angleško skladišče oblek Ljubljana, Mesini trg št. 5 vso izgotovljeno obleko za gospode in dečke ter konfekcijo za dame in deklice pod glo-boko reducirano ceno. O. Bernatovič. ,DAN'se prodaja v tJeUjaei v sledečih tobakarnah po S via. JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR. v BLAŽ, Dunajska cesta. SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. ČEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Reslj eva cesta. KOTNIK, Siska. TIVOLI, na žel. pr el. pri Nar. domu. KOŠIR, Iiilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška. IzTrod.: WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. v / KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. JAMŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince. STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. Prva anoncna pisarna v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 8 sprejema vsakovrstne oglase za „DAN“ kakor tudi za vse druge liste in koledarje. Najcenejše in tudi najuspešnejše inseriranje! Na željo pride zastopnik na dom. Slovenci, trgovci in obrtniki, poslužujte se v vseh anončnih zadevah samo „Prve anončne pisarne“ v Ljubljani, ki vas točno in najku-lantneje postreže! Anonsirajte v „Danu“! Učiteljska tiskarna v Ljubljani ima v zalogi in priporoča sledeče: | Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. Slapšak: Turki pri Sv. Tilnu, llustrovana i knjiga. Cena 120 K. * M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K. Štupar: 0 prvinah in spojinah, ilustrov. Cena 1-50 K. Brunet: Telovadba. Cena 4 K. Mešiček: Beležke iz n lizike ln kemije, n Cena 40 ^ln. J Marolt: Zgodovinske učne slike. Cena 2 K. Vizitke Kaj izide zopet 9 • Kuverte s firmo Kaj izide zopet 9 • Trgovske račune J Knjižnica Učiteljskega komikta: Jutčkd Mickovega zbrani spisi I., 11. in III. zvezek. Cena sl 1'50 H. Rape: Mladini. Cena 150 H. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K. i Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 R. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Mirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena & 20 vin. Bretl: Kako si o-hranimo zobe. Cena 20 vin. Uradne tiskovine za županstva. Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole. Razni napisi na lepenkah za šole. Stereotipija Novo! Popravljalna znamenja na tabelah. Litografija Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil. Muzikalije Vse tiskovine za knjižnice. Založba knjig V ,,Učiteljski tiskarni« se tiskajo: Slovenski Branik, Dan, ®*“®^ski Slovenski Ilnstrovani Tednik, »udar, »omače , «I‘Ml,,lk’ Haša Bodočnost, Gasilec, Zarja, T«*ba£m delavec.