Izhajajo vsako sredo io saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., eicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr Ljubljani v saboto 15 augusta 1857 Treba se je gospodarstva učiti pornja omikanosti in lep izgled pridnosti, poštenosti, rednosti Ni davnej, kar eo „Novice" lepe besede naznanile 9 ki in vsega lepega ; io e) je rojen prijatel miru in ražnik vojske, spertij in zmešnjav. To so nasledki dobrega gospo jih je govoril gospod v velikem dunajském zboru, in s kte- darstva. Kjer je veliko pravih, častivrednih mož in je rim je dokazal, da je potreba ee kmetijstva učiti. prava umnost in pridnost, mislim, da taki morejo hudobni Ker se sedanji čas ta resnica našim ljudém ne more biti, ker ne vtegnej Nasproti pa so to p k b dosti v serce vtisniti, naj razglase „Novice" tudi, kar ča- ga gospodarst žalostni: a) slab gospodar je vedno Btiti gosp. fajmošter Zalokar o tem lepo pravijo, rekoč : v pomanjkanji in v revščini, sam sebi in drugim teža Huja im ej * Zemlja, naša mati, nam svoje dobrote Ijubeznjivo po- b) je zaničevan, in poln lakomnosti, nevošljivosti, poln niz le jemati od nje ne zamudi, pa umnost in vednost kih, živinskih« včasih krivičnih, tatinskih želj; 9 in je ne Premoženje v rokah nevednega ali še ceió neumnega miren, in torej dostikrat cloveški družbi 2. Kak s e m k V • d o breg gosp t gospodarja je v veliki nevarnosti. Kdor ne zná, in ee noce darstva nau učiti, ne bo dobro in prav gospodaril, ampak še ob to, kar Odgovor. Tako: 1. Naj tisti, kteri eo ali že goepo- ima, bo přišel, in morebiti tudi druge seboj v škodo poteg- d&rji ali želé biti, koristne gospodarske bukve pridno beró, nil. Kjer je ta tako potrebna vednost zanemarjena, in morda in naj dobro umijo in premislijo, kar v njih najdejo. Nauki ljudém v kakem kraji še v misel ne pride, da je potrebna ti so z veliko premislivostjo in po resnični skušnji eoetav- (kar bi ne smelo biti), ondi je v Iepih prilikah, na dobrem in rodovitnem evetu pomanjkanje in revščina nameeto obil-nosti, sreče in blagostana, v veliko dušno iu telesno škodo posameznih in dežele, kakor imamo dovelj izgledov. Nasproti lje ni. , * 2. Naj umni očetje in matere, dobri gospodarji in gospodinje, svoje za goepodaretvo in gospodinstvo namenjene otroke že zgodej lepega gospodarstva in gospodi net va učé, ter ne le kmetiski, ampak vsi. Naj jim po Ijubezni po majhnem vse sami pokažejo in razložé, kako se*to ali to ravná, da je prav, in kakošne nastopke da tako z vednostjo in pridnostjo ee takošno napravilo. Puste dežele ravnanje ima. To bo otrokom veselje delalo, in bodo kmalo so z dobrim g napolni tacega gospodarja z nekako čaetitljivostjo Cesarski notárji in njih opravilstvo. (Dalje.) Náte tukaj naj poglavitneje odločbe tajiste, po kterih tadi do samega sebe, obudí v njem misli do moštvá, do pameti, do pravičnosti, in odvraća od nizkih želj maščevanja, bo vsakemu lahko prepričati se, da mnoge in velike do gerdega živinstva in druzih nečednost; d) je mocna pod- brote ljudém iz njé i zvi raj o, da si zamorejo zlasti ljudje 9 258 kteri se postenosti in skusenosti notárjev zaupajo, svoje pisma in pogodbe z odločenimi in jasnimi pogoji delati da-jati, ktere se ne dajo na dvé straní obraćati in torej nika-korsnih pravd ne dopušajo; da, če bi kdo po kakem notárji v škodo přišel, se zamore z vloženo zagotovšino vsake skode rešiti, ktera bi ga po nevédnosti in zanikernosti notárjev zadeti mogla, in zadnjič so pisma po notárjih na-rejene in notářské spričbe popol ni dokazi. Namen notarstva se vidi iz 1 nove notářské postave, ki se takole glasí: „Notárje postavlja in poveruje deržava (cesar), da na prošnjo ljudí čez pravne opravila, vpričo njih sklenjene ali poterjene, narejajo javne pisma in pode-lujejo izdajbo zastran njih, — da skerbé za hrambo zaupa-nih pisem in za izdajbo v primirljejih, odločenih po postavi spričbe čez djanja". Notárji so tedaj od deržave poverjeni in od ministra pravosodja izvoljeni. K dosegi take službe je pa potrebno, da je prosivec avstrijansk deržavljan, star 24 let, keršanske vere, přikladen za prosto oskerbovanje svojega premoženja in da je njegovo življenje brez madeža. Treba je tudi, da on zna jezike navadne v tistem okrožji, za kterega želí dobiti službo , in da je dobro opravil preskušnjo za advokate ali notárje. Notár ne smé svojega ureda opravljati, dokler ni prisegel po předpisu in mora popred vložiti zagotovšino (kavcijo), ktera je izmerjena za poglavno mesto cesarstva z 8000 gold., za mesta, ki imajo naj manj 30.000 stanovavcov, s 5000 gold., za druge mesta, v kterih ima kaka zborna sodnija perve stopnje svoj sedež, z 2000 gold., za vse druge kraje po 1000 gold. Zagotov-ěina je naj popred namenjena v zavarovanje vseh pravic do odškodovanja in plačil, ki iz opravilstva notárjevega izvirajo, — za druge tirjave se je smé kdo le lotiti, kolikor tej ali uni poglavitni namembi ni v škodo. Notárjem je razun (v §. 1 opomnjene) uredske delav-nosti in naložene dolžnosti, kakor sodnirn komisarjem, tudi dopušeno sostavljati privatne pisma in vloge v neprepirnih rečéh za vložbo pri kteri si bodi oblastníi, ako to kdo želí. Oni morajo toraj te delà po obstoječih postavah pošteno, pridno in natanko opravljati, in ne smejo zlasti pomagati pri nobenem prepovedanem ali samo na videz sklenjenem opravilu in pri drugih zvijačah, in ne napravljati nepotrebnih stroškov in nadlegovati cesarskih gosposk. Notárji, kteri se zakrivijo s kakoršnim si bodi zanemarjenjem pred-pisov postave za notárstvo, ali z vedenjem zoper svoje dolžnosti ali čast svojega pokliča, se ojstro kaznujejo. Manjši prestopi se imajo pokoriti z opomini, pokregi in dnarnimi kaznimi; težke službne pregreške pa po okolišinah z dnarnimi kaznimi do 500 gold., z ústavo njih službe za odločeni čas, ali pa tudi z odstavo od službe. Nadgledovanje in disciplinarna oblast čez notárje gré zbornim sodnijam perve in višjih stopinj kakor tudi pravosodnemu ministru, in posebno ima predsednik zborne sodnije perve stopnje skerbeti, da se pisarnice notarskih zbornic in pismohraniša od časa do časa preišejo , in pa čuti nad tem, da notářská zbornica večkrat pregleda spise notárjev svojega okoliša, in če bi nastopila uterjena skerb zastran tega, da ima uredovanje kacega notárja obširne pomanjkljivosti, ima zauka-zati preiskavo. Ako iz tega, ker je kak notár svojo dolžnost přelomil, za kakega udeleženca tudi izvira pravica, tirjati odškodovanje, je treba izpraševaje udeležence natanko pozvediti, koliko in kakošna je škoda, in tudi notárja zastran tega za njegov zagovor prašati, in višja sodnija mora razsoditi ali je treba obdolženca oprostiti, ali pa ga kazno-vati in kako. r g ^ it \ £ i . t ... Notár je za svoje opravila odgovoren in notárjeva dolžnost pri nareji vsacega zapisa je, kar je moć, pozvediti prikladnost in pravo pooblastenje ljudi za sklenitev opravil, jih podučiti čez pravi namen in čez nasledke opravila, prepričati se zastran njih prave in resne volje, jo zapisati popolnoma jasno in odločno in ljudi po prebranem zapisu za njih privoljenje poprašati. Notár dajč odgovor za resnico vsega, vpričo njega v notářském zapisu povedanega, on pa ne smé nobene obravnave čez neveljavne, prepovedane ali take delà opravljati, zastran kterih obstojí uterjena sumnja, da jih ljudje hočejo skleniti samo na videz, da bi se postavi odtegnili, ali kakemu druzemu v škodo. (Dal. si.) Zgođovinski pomenki. \ Odgovor na gosp. Terstenjakove opazke h članku: „Preeelje- vanje sarmatskih Liraigantov." Spisal Poženćan. H članku „o preseljevanji sarmatskih Limigantov" pravi naš čast. gosp. Terstenjak, da Sarmatje niso bili nikdar SI o ven ci, in da jih sam slavni Safařik za Slovence ne spoznava. V v Kar se tice Sarmatov, ima Safařik prav, ko pravi, da niso bili Slovenci, pa tudi drugi imajo prav, ko nektere Sarmate za Slovence spoznajo. Po Diodoru (11.43.) so čudski kralji okoli leta 1455 pred Krist. Sarmate iz Medije na Tanais preselili. Gosp. Terstenjak po pravici z mnogo druzimi učenimi možmi ozuanujejo Medijo za slovensko deželo in torej Sarmate za slovenski narod, rekoc: „Sarmatsko kri in nošnjo najdeš v Pol jaci h in Rusi h. — Poljaci in Rusi še dandanašnji nosijo mediško obleko, kar so že drugi učeni zapazili." Te besede hočejo toliko reči, kot da je sar-matska kri v iztočnih Slovencih, in da ti tudi še medisko obleko nosijo, enako Sarmatom, ki so bili iz Medije prišli, iu od kterih si je ravno zato misliti, da so Slovenci. To poterjuje tudi Prohaska (de lib. art. in Boh. p. 12) rekoč: „Znano je in Sirowiecky je dokazano spoznal, da se je pri slovenskem narodu préšnjih časov v svojstvu in oble ki, v vedenji in bogočastji očitno najveća enakost in žlahta z med i ški m narodom kazala." V Jungmann-ovi „Hist. lit. česk." str. 17. se bere: Obleka nekdanjih Čeho v je bila notri do 14. stoletja zeló mediški podobna, poljska je pa še dandanašnji. Kdor iz Krajnskega pride, se po krajnski nosi; gotovo ni to nobeno spričevanje, da bi Krajnec ne bil. Mediške besede palton ne bodem prilikoval s „palica" ampak z „balta" (izreci ba v tal in z „baltič". Slovenci pravimo „křižem balta", kar hoče zeló toliko reči: „strela naj te vdari, ali puša ubije !a Pa to naj bo kakor hoče, ker imena tacih reči, kterih ne rabimo, tudi radi po-zabimo. Ravno prav! Kdo in kako nam bode spričal, da Marrha „signum bellicosum" Sarmatov ne pomeni ravno tega, kar mer ha. Osebne imena Froilas, Bii v i las. Beuga itd. ne spričajo, da bi SarmataeLimigantes ne bili Slovenci. Ko bi taki dovodi veljali, bi se moralo tudi od imen Lap, Arnol, Fine, Graul, Jenoh itd. reči, dane pomenijo slovenskih oseb, ker teh imen ne vémo prav slovensko razlagati. Ako bi Froilas, Blivilas, Beuga itd. bile splošne imena, in bi mi vedili kaj pomenijo, njih pomeo bi se pa nič ne ujemal s slovenskimi imeni enacih reči; potlej bi mi vedili iz njih, da Sarmatae limigantes niso bili Slovenci. Tudi je premisliti, da bistroumni Safařik ni prenagel v svojih sodbah; skoraj bi rekel, da je včasi preneveren. Ko ta učeni mož sodi, da so Sarmatae limigantes rusovski ali slovenski Lemki, hoće to silno veliko reči. Ko bi se bil pač ta slavni mož s tako ojstro preiskavo še dalje nad jadranske Slovence spravil, kakor je pri iztočnih storil, bi mi mnogo reči drugače vidili, kot jih vidimo ! Ce so bili torej Sarmatae limigantes eno pleme nekdanjih pravih Sarmatov, so bili pri vsem tem Slovenci. Toda verjetniše je, da so bili izmed Ijudstev, kterim se je pozneje Sarmatje reklo. Pa vernimo se nazaj k nekdanjim pervim ali pravim Sarmatom. "I 259 Ko o -tih terdim, da so bili Slovenci, tega ne terdim kakor usnjar koze, ia ćohati tako, da me je včasih precej o vseh, zato sem spredaj opomnil, da ima gosp. Šafařík zabolelo. Nikoli bi ue bi! misiil, da je v moji koži toliko tadi prav, ko pravi, da Sarmatje u is o bili Slovenci. Še zdaj nesuage! Kaj veljá, da ni kopele, v kteri bi se človek tako D. pr., rečemo: „Leta 1812 so sli Francozi na Rusovsko", očedil, kakor so turske. Ko sva bila tako očohaqo, sta naji dasiravno je bilo med njimi veliko Lahov, Nemcov in Slo- strežaja z vročo vodo polila iu tako poparjena od glave do vencov. Ravno tako je bilo pri Sarmatih; niso bili vsi nog omjilila fožajfaia) z dišečim mjiiem; ali hočeva ali ne, enega pokolenja in jezika, če so tudi vsi ime Sarmatje se možaka nista změnila. Dolgo nisem nič gledati mogel; nosili.1 mmmmám ÍHHBHÍ^IHttHBMlriHÍIBflÍHHÍH^HH ^Hl^l ■ v tako me jo mjilnica pekla v očéh. Potem so naji zopet več- Ravno tako je bilo dalje tudi pri Čud i h Cad je so krat z vročo vodo polili, kar nama je sapo jemalo. Menda že imeli svoj posebni jezik, od kterega so uektere besede zna- človek bi ne mogel nikoli toliko vroćine prestati, ako bi ne, vendar je pa že Herodot rekel, da mora kakih 7 jezi- od vročine po dvorani njegovo telo ne bilo k temu pri kov znati, kdor med njimi popotuje. la Hlavni Šafařík je pravljeno. jasno dokazal, da so bile nektere Čudom pristete ljudstva Pri tem opravilu pa se mi je zmiraj moj odertnik režal, slovenske. Ravno taka je bila pri Sarmatih. Ko danda- prasaje: „buono? buono?" (ali dobro dé?) kar sem mu k nasnji majhne dežele s prebivavci mnozih jezikov najdemo, njegovi zadovoljnosti poterdil. Nato me praša : „Tarko buonq? kaj si je se li o nekdanji veliki C ud i i inSarmacii misliti. Francese buono? Inglese buono? Nemec buono?44 (Turek Ko terdim, da so Sarmatae Limigantes Slovenci, pa ne dober? Fraocoz dober? Anglež dober? Nemec dober?) na odgovo- kar sem mu „buono!44 odgovoril. Na prašanje , sem mu, se vé da v o n e m času z „non buonoa ! pravim ravno, da so Limigantes spadali med nekdanje prave Sarmate, ampak jez jih li zato Sarmate imenujem, duiii mu, »c ve ut» v u u v iu t'i ker jih pri povestnikih tako imenovane najdem. Za Safari- ril, kar ga je zeló razveselilo, kom pravim, da povestuica pravih Sarmatov v Ev- Sadaj so nas peljali v pervo dvorano nazaj in nas v ropi sega od 1. stoletja pred Kr. do 4. stoletja bele in rudeče perte zavili in bel velik in debel pert smo po Kr. Kar pozneje povestniki Sarmate imenu- na glavo za tarban dobili. Bili smo vsi oblečeni, kakor pasi. niso več Sarmatje, ampak brez ozira na Potem smo přejeli čibuke in prav dobro tursko kavo. jejo, odrod in jezik so zmes severnih Ijudstev, Slo Ni mogoče popisati, kako sladko in prijetno se človek vencov, Germanov, Litavcov, Finov, Turkov, po turški kopeli počati, kadar na ueizrečeno ugodnem di Mon g olov. En oddelek Slovencov iz današnje Rusije ali vanu počiva, po hudi odertíi čisto slab. Ko smo se počasi Poljskega, t. j. Lemki, so bili med temi poznejšimi Sar- ohladili in osušili, smo se oblekli in se podali v svojo go- mati, in zato so bili Sarmatae Limigantes imenovani, stivnico, kjer nam je dragekrat precej slabi zajterk danes To je najverjetniše. Le-tih je Konstantin veliko na S ta jar- dobro dišal. Vidili smo danes turške žeue. One nosijo svoje , na do len je in no tra nje Krajnsko in v Istro riohte večidel rudeče pobarvane; nektere imajo celi noht po- ško preselil. In imajo se zdaj v svojem jeziku nektere barvan, druge le na pol, sopet druge si barvajo perste in oblike, s kterimi se Vindi ali krajnski Gorenei in Korosci nektere celó še celo roko, kar se nam ni lepo zdelo. Za ne morejo sprijazniti. (Dal. si.) kopel smo plaćali z zapitkom vred le 4 dvajsetice. Vijanski Janko. Ozir svetu Kako se Turki kopajo. (Iz dnevnika g. grofa H. ď Harnoncour-a.) Kratkočasnice. * Trije študentje grejo iz mesta domu, pa dnarcov nimajo; medpotoma pridejo do nekega drevesa, kjer je bil en osel privezan; kmet je poleg njega v senci spal. Stu- Morebiti bode marsikteri bravec „Novic44 rádovedno dentje ne leni odvežejo osla in na njegovo ujzdo enega svo čital, kako da se Turki kopajo. Naj podam toraj iz omenje- jih tovaršev denejo ; osla ženejo seboj in ga prodajo, nega dnevnika sledeče čértico o turškej kopeli. Gosp. grof se kmet pišejo tako Ie: Ko prebudi, se prestrasi, zagleda; al ko gospoda namesto osla gospod se mu lepo zahvali, da ga je kupil in Ko sem že več imenitnost po Smirni pregledal, sem se ga řešil, ker je bil od copernika v osla zacopran. Kmet vesél dobrega delà dá študentu en par goldinarjev še za odide na sejm druziga osla si kupit. Al ko na sejm namenil 22. marca 1855 tudi turško kopel pokusiti. Oče Albert in knez Zeil sta šla z menoj. Podamo se v paše ve toplice. Najpervo stopim v lepo okinčano veliko dvorano, v sredi nje je bil vodomet in okoli in okoli vse polno pot, in pride i zagleda ondi svojega osla na prodaj. Nasmeja se mu > pa mu rece: „Kdor te ne pozná, te bo kupil; al v Ko sem mojo štalo te ne bo nikoli vec u v . # Ena žena pride svojega moža k županu tožit ? odgovori: „Za da • V vanov, kjer so me na pervi prostor posadili, nekoliko časa tobak pil, so me do kože slekli in služaboik mi okoli ledja lepo pisano sukneno ruto ovije in belo na jo zmirom pretepa. Župan ji rame. Na noge sem dobil par berglastih visokih krevs, v mar". Žena na to hitro pravi: „Moj mož pa tudi čez Vas kterih pa sem zeló pažljivo hodil, da se mi po polzkih mar- govori in pravi, da niste pravični44. Za to pa tebi ni to meni ni nic mornatih tléh ni zdercnilo. V dvorani je bilo mnogo Tur- ma nic mar biti odgovori župan v> in tako je pravde kov, kteri so se tudi za kopel pripravljali. Sadaj so nas v drugo dvorano peljali, kjer je bilo pre konec". En kmet je svojemu sosedu rekel, ko je v mestu Bog cej vroče. Takej smo mogli na perte in vankuše po turško ravno vidil male soldate (Erziehungsknaben) memo iti : se vse s ti in iz čibuka tobak piti. Znoj (pot) se je vlil kmalo ve, kako je to, po meni. Nato so prišli 3 napol goli, mladi Turki, ki so so tako majhni da ti knofki nic ne rastejo; se zmiraj kakor so bili pred 20 leti, ko sem bil s nas od neg do glave izžmeli in obvaljali, kar člověku, ki ni tega vajen, posebno čudno dé. Tukaj smo zopet mogli svojim ocetam tukaj Neki bogatinec zgubivši svilni robec (židano ruto) vstati in se skoz majhne vrata v tretjo veliko obokano dvo- reče svoji ženi: „Pojdi in daj oklicati, da sem robec zgurano podati, kjer je pa tako zeló vroče bilo, da sem menil, bil, pa oznani naj se, da je bila ruta pa volu a ta; drugač da moram zaduhniti. Prek dvorane so čamnate za po dvé bi je ne dal nazaj, kdor jo je našel44. osebi, in v teh mali marmornati kotli, in nad temi pipe, ktere vročo ali le mlačno vodo mečejo. V eno takšno čum-nato sva jaz in oče Albert prišla. Zraven naju sta bila dva V/ m En kmet pride od daleč v kancelijo. Ker gospoda oskerbnika domá ni bilo, so hotli pisarji se s kmetom en malo ponorčevati, zato mu eden rece : No, moz ! vsedite se. strežaja. Poleg kotla sta marmornata podolgata veršička, na Kmet, viditi, da ni nobenega stola, pa odgovori: V ti kancelii je ktera sva se vleči mogla in sadaj sta naju strežaja jela z ravno tako, kakor v mojem skednji, — dosti cepcov pa no- nekimi rokovicami iz sila nerodnega sukna obdelovati, benega stola. 260 » Prašanje Neki bogat gospod je svoj rojstni dan obhajal in je tudi gosp. fajmoštra povabil. Gospod fajmošter so pa šol- -I skemu učeniku naročili, naj vse svoje učence (šolarje) pod y knjigi „Welters Weltgeschichte usw.a sem bral na okno pripelja, in kadar bo slišal, da bo gospod rekel: strani 265. del II., da se je k resa vnik, ki se je za pu- v • Bog zivi fajmoštra", naj učenik in ucenci glasno zavpi- gke rabil, po slovansko Žlahnega gospoda tudi". Pa primeri se, da služab- puška od tega kremena ime 79 jejo : „ nik veliko steklo (flašo) dobrega vina prinese; ko ga hoče na mizo postaviti, mu pade z roke in se ubije. ^^^^^^^■in da „flinta" dobila. Prašam, „flins" imenoval, Je Gospod serdit glasno zavpije: „Naj te vrag vzame". Na to pa pod oknom zagromi: „Žlahnega gospoda tudi, žlahno gospó tudi in njihovega verboltarja tudi" Janez Šurman. „flinsa reci res slovansko slovo in bi ee ne smelo po tem takem za nemski „Gewehr" slov. tudi » flinta«? Vijanski Janko Novičar iz raznih krajev Na Dunaji se bo 31. dan t. m. začel mednarodni zbor za osnovo administrativne š ta tis tike; 18 ptujih vlad iz vseh krajev bo poslalo svoje namestnike, da se bojo po-svetovali, kako naj bi se statistika vredovala, da zamore djansko pripomoći vladnemu gospodarstvu vsake deržave treba. Cesar so prišli 8. dan t. m. zvečer 9 tako, kakor je v Šopron (Oedenburg); sprejeti so bili kaj slovesno drugi dan so ostali tam; národna veselica Jim je bila na cast napravljena. — Kakor se sliši, so se cukrinarji, kteri iz pese delajo cuker, naravnost do Nj. Vel. Cesarja ober-nili, da bi odvernili višji davek, ki ga je nek c. k. ministerstvo že določilo. — Iz Verone se piše, da seje tertna bolezen spet v več nogradih lombarškega, posebno pa pokazala, in da je zatega voljo že cena beneskega kraljestva špirita nekoliko poskočila. - Velika reka Donava je v nekterih krajih sedaj tako plitva, da ladij z blagom in žitom ne morejo po uji voziti. — V nedeljo je bila v Bern i na Marskem spet tako huda ura, da, kakor poprejšni petek se je odtergal nad mestom oblak in je povodenj žugala potopiti nektere kraje mesta. — Letina se je v podonavskih knežijah, v Odesi in okolici azovskega morja tako dobro zadevah Moldavo-vla- 1 obnesla, kakor v Banatu, skih homatij ni še nič znanega, kako se bo ta klopcič iz-motal. To je gotovo, da poročniki francozke, rusovske, pruske in sardinské vlade niso še zapustili Carigrada, in da se bo v Parizu nov zbor začel, kteri nekteri mislijo, da ima to važno zadevo dognati. Koliko je resnice na ti go- zlo verjetna ni. Po besedah nekterih vorici 9 se ne ve; 9 frnncozkih časnikov je bila turška vlada pripravljena, volitve v Moldavi preklicati in nove razpisati na 15. dan t. m. al francozka in rusovska vlada niste s tem zadovoljne, ker turška vlada ne odstopi od svojih misel zoper zedinjenje teh dežel. — Cesarja Napoleona in cesarico sta kraljica angležka in princ Albert, njeni mož, v Osbornu prijazno sprejela; ministri angležki in francozki so se ondi posvetovali o Moldavo-vlaških homatijah. Kaj se je sklenilo, ni znano, — cesar in cesarico sta prišla 11. dan t. m. že v St. Cloud nazaj Za gotovo se pripoveduje, da ru sovski car pride cesarja Napoleona v tabor pri Chalonu prihodnji mesec obiskat. — Po najnovejših pismih iz Indije gre Angleže m ondi se zmiraj slabo. Še 4 bata- lijone pešcev, 2 polka konjikov in 2 kerdeli topničarjev bojo poslali v Indijo. Do 27. junija mesta Delhi-a še niso zma-gali. — Nekdanji samostan (klošter) sv. Ju s ta, imeniten zavolj tega, ker je cesar Karl V. v njem prebival, ko se je vladařstvu odpovedal, je bil nedavnej po dražbi prodan. Zgubljena zvezda. Otrok z nočjó sem hodil v tr Sedet in gledat na zvezdé, Ki šle so na nebá širjavo, Kot čeda ove na pašo gré. Prijazno vsaka je sijala; Pa ene le sem bil vesel, Le ena mi je tak migljala. Da za njo sem se ves unél Zamaknjen v njene žarke mile Prečul sem marsiktero noć. Ji tožil serca britke sile 9 In zvedil nje hladivno moč ? Al en večer so mi oblaki Převlekli višnjevo nebó In več nocí po zvezdi vsaki In tudi moji je bilo. Nebo se je sicer vjasnílo/ Sijale zopet so zvezdé; Le moje viditi ni bilo, v Ce še tak gledal sem po njé Serca britkost utolažiti Me v ptuje kraje gnalo je; Pa želj zgubljeno zaslediti Mi dano ni znebiti se. Přehodil sem kaj polj širocih, Samotnih dolov, mest, vasi Planin zelenih, gor visocih; Nikjer je zaslediti ni. 9 Al so ocí mi oslabele? Al ona je ugásnila? Povejte zve zde mi vesele 9 Da mine me britkost sercá Fr. Svetličié Pogovori vredništv Goáp. Janku Vijanskemu: Zanikerno kavsanje hudobnih ljudi ni vredno žalostinke; preserna b se mu spodobi ali pa se še zmeniti ne za to. Pop 1 c b a h kih pl potopisí bi nam bil pred vsem všec. Iz grof Harnoncour-ovega Palestino bi utegnila marsiktera čertica bravcom „Novic" biti Gosp. J. S. v B Celó benega druzega vzroka Cesar Napoleon ga je hotel kupiti, vendar mladi marki Mi- ni bilo razun tistega, ki smo ga vam pismeno naznanili, da smo za ravel ni připustil, da bi slavno poslopje njegove domovine v ptuje roke prišlo, in je dal za stari samostan 20.000 dura- ostali z natisom vi. besed; za samo pok 9 množica zadosti. Gosp. M. nismo vidili sov. Virtemberška in pruska vlada ste dovolile, da od znanjena kdo vi. slovnico in slovnik izdal, ne vemo besedice smo mislili, je na-povratbi. Da bi 29. julija do 22. augusta se smé od vsakega regimenta 80 vojakov iz vojaške službe spustiti, da ob pomanj-kanji drugih delavcov kmetovavcem pri poljskih delih pomagajo. Popravek. V pesmici predposlednjega lista namesto S beri Š m 10 namesto daril popravi d Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik