Bled — S finalnimi tekmami v osmih moških disciplinah se je v nedeljo sklenilo osmo svetovno prvenstvo v veslanju na Bledu. Največ kolajn, najdragocenejših priznanj za dolge ure napornih vaj, je odšlo v Nemško demokratično republiko, saj so njene posadke osvojile kar šest zlatih in dve bronasti. Nemci so bili »zlati« tudi v paradni veslaški disciplini, v tekmi (osmercev. — Foto: F. Perdan Leto XXXII. Številka 72 t stanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Trti* — Izdaja Časopisno podjetje (Jlas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Žalar Kranj, torek, 11. 9. 1979 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO r Poslanstvo Havane Šesta konferenca neuvrščenih držav na Kubi, ki je upravičeno odmevala po vsem svetu, nosi v svoji vsebini in pomembnosti veliko zgodovinsko poslanstvo. Vemo, da je združil vrh v Havani dve tretjini človeštva; slišali smo, kako si je radikalna skupina naravnost in po ovinkih prizadevala, da gibanje neuvrščenosti skrene od svojih temeljnih, izvirnih načel na drugačno pot; zvedeli, kako je razumen Titov nastop in umirjen govor, ki ni trpel nikakršnih dvoumnih in s politiko neuvrščenosti nesprejemljivih načel, spet usmeril miroljubne neuvrščene države k tistim ciljem, za katere se skupaj in posamezno borijo: za mir in proti blokom, proti sili, proti tujemu vmešavanju, za miroljubno sožitje med narodi, za njihovo ekonomsko in politično neodvisnost. Judi sklepna listina, ki bo zavezujoča vse do naslednjega, bagdadskega vrha, je prišla z bistvenimi pripombami in popravki pred članice spet in spet zato. da bo v vseh členih poudarila politično in ekonomsko neodvisnost, medsebojno pomoč, da bo trdno uveljavila in nadaljevala z izvirnimi, prvotnimi načeli gibanja neuvrščenih.- Čeprav si je organizatorica dovolila kaj čudne in dvoumne spodrsljaje, čeprav so Kuba in njene somišljenice hotele odvrniti ostale neuvrščene od osnovnih zasnov in zahtev gibanja, čeprav do zadnjega demokratična Kampučija ni smela sesti v svojo klop, ki ji je ni nihče odvzel... Kljub vsem protislovnim izjavam vietnamske in drugih delegacij, stopa neuvrščenost po svoji poti. Popolnoma razumljivo je, da se v takšni širini in številčnosti gibanja pojavljajo drugačna, nasprotna mnenja. Vendar pa, kot je dejal tovariš Tito, nikoli ne smejo neuvrščeni pozabiti na to, kar jih združuje, kakšen je trajni in skupni interes. In interes je nedvomno tudi v tem, da ostane gibanje neuvrščenih znotraj trdno, da bo odporno na zunaj. Da bo še naprej gibanje plemenitih idealov, idealov, ki temeljijo na enakopravnosti in na miru. Havanska konferenca je pokazala in dokazala, na kako silovitem in nezadržanem pohodu je politika neuvrščenosti in kakšno silno moč predstavlja v nadaljnjem razvoju vsega Človeštva. Kako humano je bilo in bo njeno poslanstvo, ki se zgodovinsko ukoreninja v naš današnji in naš prihodnji svet. D.Sedej Predsednik mednarodne veslaške zveze FISA Thomas Keller je zaprl osmo »vetovno prvenstvo na Bledu in se med drugim zahvalil članom organizacijskega odbora, ki so skrbeli, da je prvenstvo minilo brez zapletov. V Petek je bila v Prešernovem gledališču v Kranju gorenjska proslava ob 35-letnici slovenskega sodstva. - Foto: F. Perdan Uspešno varstvo pravic in premoženja 3. septembra je minilo 35 let, ko je predsedstvo SNOS izdalo odlok o začasni ureditvi narodnih sodišč in narodnih sodnikih. S tem odlokom so se začela ustanavljati na osvobojenih predelih Dolenjske, Bele krajine in slovenskega Primorja civilna sodišča. To je bilo leta 1944, torej v času vojne vihre. Tedaj je začelo nastajati novo slovensko civilno sodstvo, ki je bilo rojeno pod rafali partizanskih pušk in v zmagovitem pohodu slovenskih brigad in partizanskih odredov NOV. V spomin na ta dogodek je bila v petek v Prešernovem gledališču v Kranju proslava. Delavce Temeljnega sodišča v Kranju in goste je najprej pozdravil predsednik sodišča Franc Korošec, slavnostni govornik pa je bil predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, Janez Vari. Poudaril je, da ves naš pravosodni sistem od rednih sodišč do vseh oblik samoupravnih sodišč postaja v vse večji meri sredstvo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in uspešno opravlja svojo vlogo varstva svoboščin in pravic občana, samoupravljanja in družbene lastnine ter zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti. Ustanovljeno je bilo sodišče združenega dela, ki je začelo delati leta 1975. V sodelovanju s takratnim okrožnim sodiščem in občinskim sodiščem v Kranju ga je organizirala NDR šest zlatih, naši dvakrat četrti BLED - Posadke iz Nemške demokratične republike so v elitnih nastopih na osmem svetovnem prvenstvu v veslanju še enkrat dokazale, da so »super« veslaška velesila. V osmih nastopih so osvojile kar šest zlatih odličij in dve bronasti. Naši so delno izpolnili pričakovanja. Razočaral je Stanulov, medtem ko sta oba velika finalista donegla, kar smo pričakovali. Drugi so veslali kot znajo. Kot država gostiteljica torej nismo osvojili nobene medalje. Upajmo, da bo na olimpiadi v Moskvi bolje. Prvenstvo je končano. Tako kot ga je odprl, ga je tudi zaprl predsednik mednarodne veslaške zveze FISA Thomas Keller. V skromnem zaključku pa so v slovo prvenstva spet zadoneli streli iz možnarjev. Med gosti nedeljskih finalnih obračunov so bili Stane Markič, Ivan Maček-Matija, Zoran Polič, Miran Kučan, Zdravko Krvina in številni drugi družbenopolitični delavci. ZA ZAČETEK NDR Prvi start velikega finala in prvi uspeh za četverec s krmarjem Nemške demokratične republike. Moštvo je v silovitem flni-flu premagalo najnevarnejše tekmece za z!«to odličje, veslate Sovjetske zveze in ZR Nemćije. To je bila trojica, ki si je nato razdelila odličja. Z dobrim petim mestom so presenetili Spanci, ki so prebijali celo boljše Bolgare. REZULTATI. 1. NDR 8:27,24, 2. SZ 6:29,23, 3. ZRN 6:31,32, 4. ZDA 6:31,34, 5. Španija 6:34,71, 6. Bolgarija 6:36,81. Nadaljevanje na 8. str. skupščina gorenjskih občin. Začelo je delati med prvimi v SRS. Ze leta 1975 je prejelo 60, leto kasneje 152, leta 1977 353 in lani 305 spornih zadev. Rešilo jih je 88 odstotkov. Za reševanje spornih zadev so gorenjske občinske skupščine izvolile 60 sodnikov. Med njimi je večina delavcev združenega dela, ki nimajo poklic diplomiranega pravnika. Nadaljna preobrazba sodstva je bila lani reorganizacija rednih sodišč in javnih tožilstev. Ta reorganizacija je bila še obsežnejša. Z zakonom o rednih sodiščih in javnem tožilstvu sta bila ustanovljena Temeljno sodišče in Temeljno javno tožilstvo v Kranju, ki sta začela delati 1. januarja letos. Pomemben delež za začetek poslovanja temeljnih sodišč predstavljajo tudi naloge, ki jih je po zakonu opravil Republiški sekretariat za organizacijo uprave in proračun. Zagotovo pa je tudi SZDL vseh gorenjskih občin ob pomoči delavcev okrožnega in občinskih sodišč opravila pomembno nalogo pri kadrovanju. Po sistematizaciji je bilo razpisanih 33 prostih delovnih mest za sodnike temeljnega sodišča. Vsi kandidati za sodnike so bili pred izvolitvijo v obravnavi v koordinacijsko kadrovskih odborih pri OK SZDL. Hkrati s kandidacijskimi postopki pa je SZDL evidentirala nič manj kot 450 sodnikov porotnikov. Sli so skozi ustrezno kadrovsko koordinacijo, bodisi v KS ali TOZD. Nadalje je Janez Vari spregovoril tudi o notranji organizaciji temeljnega sodišča in vlogi poravnalnih svetov, ki morajo delovati v vseh krajevnih skupnostih. Svoj govor pa je zaključil z željo za čimbolj uspešno delo vseh oblik našega sodstva. L. Bogataj Priznanje predsedniku Titu Na šesti konferenci neuvršče nih držav so ob zaključku soglasno in ob burnem ploskanju ter čestitkah sprejeli resolucijo o priznanju predsedniku Titu. Besedilo je prebral predsednik G vi neje Sekou Toure, predložile pa so jo delegacije Alžirije, Ban gladeša, Benina, Cipra, Gvineje Bissau, Indije, Indonezije, Liberije, Malija, Paname, Peruja, Palestinske osvobodilne orga nizacije, Singapura, Sirije, Slonokoščene obale, Sri Lanke, Tanzanije, Zaira in Zambije. Resolucija o priznanju njegovi ek »čelen ci predsedniku Josipu Brozu-Titu: »Na šesti konferenci vo diteljev držav in vlad neuvrščenih držav, ki poteka v Havani na Kubi, prisrčno pozdravljamo udeležbo njegove ekselence Josipa B roža-Ti ta, predsednika Socialistične fe _ derativne republike Jugosla Ivije, enega od očetov — ustanoviteljev našega gibanja in " njegovega prvega predsednika. Konferenca izraža svojo iskreno hvaležnost predsedniku Titu za njegov delež pri izoblikovanju načel in ciljev neuvrščenosti, za njegove neutrudne napore pri ohranjevanju in krepitvi enotnosti ter solidarnosti neuvrščenih držav in njegov osebni prispevek pri uvajanju bolj enakopravnega, pravičnega in mirnega reda v svetu. V dokaz priznanja za vse to izreka konferenca posebno priznanje predsedniku Titu.« Predsednik Tito se je zahvalil in dejal, da to priznanje pripada vsem ustanoviteljem gibanja. Dejal je, da je gibanje doseglo velik vzpon, še poseben zgodovinski pomen pa ima 6. konferenca. Kljub slabostim in špekulacijam in kljub mnenjem, da bo v gibanju prišlo do odcepitve, se je vrhu posrečilo ohraniti enotnost, ki je velikanskega pomena za krepitev politike neuvrščenosti. NASLOV: O LAS 2 STRAN TOREK, 11 StPTEatMas. TO Umrl Vidoe Smilevski V soboto okrog 18. ure je V Skopju umrl Vidoe Smilevski, predsednik predsedsti>a socialistične republike Ma kedonije in član predsedstva C K Z K Makedonije, narodni heroj ter ugledni revolucionar in voditelj, ki je vse svoje življenje posvetil revoluciji in socialistični graditvi naše države. Vse do zadnjega trenutka je vlagal vse svoje sile in sposobnosti v neprestan in nemoten samoupravni socialistični razvoj socialistične Jugoslavije in Makedonije, za dosledno uresničevanje zamisli partije in za boljši položaj delavskega razreda narodov in narodnosti Jugoslavije. Akcija Nič nas ne sme presenetiti Celovit pregled samozaščitnega delovanja in obrambe Najboljši kovinarji Tretjega srečanja kovinarjev, ki je bilo konec tednu v Celju, se je udeležilo 205 tekmovalcev. Po mnenju komisije je najboljše mesto med orodjarji dosegel Marjan Vi-dic iz Litostroja, najboljši brusilec je bil Viktor Fran-gež iz TAM Maribor, med strugar j i je zmagal Jože Kotnik iz železarne Ravne, najboljši rezkalec je bil Boštjan Luter in najboljši plamenski varilec Vinko Ferk, oba iz ravenske železarne. Za najboljšega livarja so ocenili Mira Pirca iz Litostroja, med ročnimi varilci pa se je najbolje odrezal Anton Tišov iz jeseniške železarne. XI. dan slovenskih planincev Na Boču, očaku nad Poljanami, se je v nedeljo zbralo več kot 8000 planincev na XI. dnevu planincev Slovenije. Slavnostni govornik na proslavi je bil član predsedstva C K ZKJ in podpredsednik ZIS Andrej Marine, ki je spregovoril o dejavnosti planinske zveze, njenem pomenu v dosedanjih pa tudi bodočih nalogah naše družbenopolitične skupnosti, zlasti pa o varstvu narave. Mlada planinka, Andreja Erdlen pa je na slovesnosti prebrala pozdravno pismo predsedniku Titu. 35. obletnica partizanskega letalstva V vasi Otok pri Podzemlju v Beli krajini je bila v nedeljo osrednja prireditev ob 35. obletnici partizanskega vojnega letalstva. Prireditev so združili s srečanjem borcev, aktivistov in prebivalcev Bele krajine. Proslave sta se udeležila tudi Janez Vipot-nik in Franc Tavčar — Rok ter drugi številni gostje. V dveh dneh so se zvrstile tudi številne druge prireditve, med drugim napad na vas Otok in letališče ter padalski desant, delavci letalstva in zračnega prometa Slovenije pa so imeli svojo ustanovno skupščino v okviru odbora prometa in zvez slovenskih sindikatov. Več terana Ob prazniku pršuta in te rana je bilo v nedeljo v Du tovljah posvetovanje vino gradnikov s Krasa. Na po svetu so obravnavali aktual ne probleme vinogradništva, pripravili pa so tudi strokovno predavanje o vzgoji vinskih trt. Govorili so tudi o pospeševanju razvoja vinogradniška in organizirani proizvodnji ter kooperaciji. Sežanska klet trenutno odku puje vino od 700 kooperan tov. Računajo pa, da bodo vinogradniške površine na Krasu od sedanjih 350 ha do leta 1985 povečali na 500 hektarov. Vsi kooperanti pa naj bi se preusmerili v proizvodnjo terana. Kranj — Zo od aprila preverjamo v naii republiki organiziranost na obrambno varnostnem področju, vendar pa je akcija, ki jo poznamo pod imenom Nič nas ne sme presenetiti, zdaj že prešla iz forumskih priprav v zaključni del. Zadnji in predzadnji dan v septembru naj bi v organizacijah združenega dela kot tudi v krajevnih skupnostih s praktičnim prikazom pripravljenosti delovati v izrednih razmerah zaokrožili večmesečno preverjanje in aktivnosti. Seveda pa se s 30. septembrom, ko bomo dobili oceno nafte pripravljenosti v KS in OZD, nafte priprave na mobilizacijo ob izrednih razmerah ne bi smele končati. Na posvetu, ki ga je konec prejftnjega tedna v Kranju za predsednike KS in predsednike KO SZDL sklicala občinska konferenca SZDL skupaj z oddelkom za ljudsko obrambo, so poudarili, da bo pač treba po ocenah iz sedanje akcije organizirati fte boljfte priprave. Po krajevnih skupnostih v teh dneh Ae preverjajo natančne priprave za praktične vaje, ki so jih določili za zaključek akcije Nič nas ne sme presenetiti. V vseh krajevnih skupnostih pač niso enako priprav- ljeni. Medtem ko so ponekod že v prejftnjih mesecih organizirali vrsto aktivnosti v povezavi z raznimi drufttvi, športnimi organizacijami, gasilci in podobno, pa ponekje ftele preverjajo kadrovsko sestavo svojih odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Kakorkoli že iz varnostno politične ocene, ki jo bodo morali napisati po zaključku akcije, bodo prav gotovo znali izluščiti napotke za fte boljfte priprave tudi za naprej. Nihče pa ne pričakuje, da bi lahko v krajevnih skupnostih, posebno v manjših, pripravljali praktično obrambno vajo republiških razsežnosti; največji odziv in tudi pomen bodo verjetno imele praktične vaje reševanja v nesrečah, ki nas lahko zadenejo vsak dan: požar, potres ipd. Pripravljenost enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih mora biti tolikšna, da jim v sodelovanju z gasilci in ostalimi drufttvi in organizacijami ne bo težko prikazati dosedanje znanje ter obenem tudi vzbuditi zanimanje in pripravljenost pri vseh krajanih, da bi se fte bolj vključevali v obrambno varnostne priprave ter v vsem tem videli svojo lastno varnost in varnost nas vseh. Le tako bo sedanja akcija Nič nas ne sme presenetiti dosegla svoj smoter, obenem pa bo to osnova za nafte samozaščitno delovanje tudi v bodoče L. M JESENICE Danes, 11. septembra, ob 10. uri se bodo sešli člani izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine. Na seji bodo med drugim razpravljali o gibanju gospodarskega poslovanja v občini Jesenice med letošnjim polletjem in o osebni porabi občanov v tem času. Obravnavali bodo predlog družbenega dogovora o skupnih akcijah občin in mest nafte republike za preprečevanje onesnaževanja voda v porečju Save; predlog odredbe o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede ter dovoljenja, osnutek odloka za spremembo odloka o obvezni uporabi kanalizacije v jeseniški občini ter poročilo o delu izpitne komisije za voznike motornih vozil. Razen tega bodo tudi sklepali o prošnjah za finančno pomoč, premoženjsko pravnih zadevah in o načrtih ukrepov in aktivnosti v primeru izrednih razmer. (S) Za četrtek, 13. septembra, je sklicana razširjena seja sveta Zveze sindikatov Jesenice, na kateri bodo razpravljali o rebalansu finančnega načrta občinskega sveta, izvolili svet za dohodkovne odnose in svet za družbeno planiranje, poslušali informacijo o ugotovitvah in sklepih sindikata o preskrbi občanov ter o potrošniških svetih, o problematiki gradnje obvoznice skozi Jesenice ter o nekaterih drugih vprašanjih. RADOVLJICA Za ponedeljek, 10. septembra, je bila sklicana redna seja izvršnega sveta skupščine občine Radovljica, na kateri so člani razpravljali o poročilu o gospodarskih gibanjih za prvo polletje, o uvozu repromateriala, o obvozni cesti Radovljica, o poročilu vodnogospodarske inšpekcije, o realizaciji predračunskih prihodkov in odhodkov, o ustanovitvi centra za opazovanje, obveščanje in alarmiranje ter o nekaterih drugih vprašanjih. V četrtek, 6. septembra, je med bivanjem v Sloveniji obiskala radovljiško občino 13-članska delegacija sindikatov iz italijanske pokrajine Veneto. V razgovorih s predstavniki občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica so se italijanski gostje posebno zanimali za vlogo sindikatov pri uveljavljanju samoupravnih in življenjskih pravic delavcev, njihovem deležu v družbenopolitičnem življenju v občini, zlasti pa pri oblikovanju občinske politike. Po pogovoru so si s posebnim zanimanjem ogledali farmo molznic na posestvu KZK Kranj v Poljčah. JR V okviru večletnega sodelovanja med občinskima organizacijama Rdečega križa iz Varaždina in Radovljice so v soboto, 8. septembra, prispeli na prijateljski obisk varaždinski aktivisti RK. Po skupnem srečanju z Radovljičani so si ogledali dom ostarelih, radovljiške muzeje in Sivčevo hišo. Izmenjava medsebojnih obiskov med aktivisti RK obeh občin se je že doslej dobro uveljavila. JR ŠK. LOKA Več kot 3000 udeležence^ na Kriški planini Cerklje — V nedeljo dopoldne je bilo v lepem in sončnem vremenu na Kriški planini pod Krvavcem šesto srečanje borcev, aktivistov in planincev krvavškega področja v organizaciji družbenopolitičnih organizacij Cerkelj, Planinskega društva Kranj in občinskega odbora Zveze borcev Kranj. Slovesnosti se je udeležilo več kot 3000 ljudi, 30 praporščakov ter številni predstavniki družbenopolitičnega življenja kranjske občine in cerkljanskega območja, preživeli borci, člani ZRVS, mladine, lovske družine in avto-moto društva iz Cerkelj. Slovesnosti se je udeležilo tudi okrog 300 planincev PD Kranj. V kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor kulturno umetniškega društva Davorin Jenko pod vodstvom Jožeta Močnika in člani kulturno umetniškega društva os-osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Franca Jakopiča, program pa je povezovala Fanika Mezeg. Slavnostni govornik pri spominskem obeležju na Kriški planini je bil Metod Jurčič, udeleženec borbe in borec II. grupe odredov, nosilec partizanske spomenice in rezervni polkovnik in je med drugim poudaril: »Nismo se zbrali tu, da bi se izživljali v stari slavi, to tudi ni zbor odsluženih veteranov, temveč akcijsko srečanje, da bi v bodoče dajali še več od sebe v doseganju postavljenih ciljev nafte družbenopolitične ureditve. Prenašati želimo spomine iz polpretekle dobe na mlajše generacije, na mladino, da koristijo izkušnje ter nadaljujejo z gradnjo, kar smo začeli ter da najdejo prvine za obrambno pridobitev za jačanje našega splošnega ljudskega odpora. Za Krvavec avgusta 1942. leta lahko rečemo, da je resnično zažarel v krvi, od prelite krvi najboljših sinov z Gorenjske, ljubljanskega polja in dolenjskih kmetov, mladih, polnih nad in veselja do življenja, vendar pripravljenih za svoje velike ideale žrtvovati vse. Na žalost pa je v tej tragediji najbolj prizadelo Krvavftko četo Kokrškega odreda in borce Simonovega bataljona, ki so prišli streli domačih izdajalcev. . belogardistično-čmoroških u% I Gorenjskem. Pobiti so bili pcdit^^ prevaro ... H Prav v spomin na te težke ttr<>{^ so povezale borbeno tovanfcv?* borci II. grupe odredov in Kota* odreda, predlagam, da odbot J krškega odreda in predseditv, grupe odredov sprejmejo list*, i sklep o pobratenju.« Nato so predstavniki družbeni litičnih organizacij polotili vtftttf spominskemu obeležju, toniti srečanje pa se je nadaljevalo |aS v noč. Številnim udeležence* mfe] hoda so za petkratni pohod fx*jL. zlate spominske značke. J. K«* Pobuda za sodelovanje Radovljica - Predstavni jevnih skupnosti, osnovnih fc\ fttev prijateljev mladine in cije SZDL iz krajevne »va Donja Vežica iz Rijeke, Lj)a%% cer iz Ljubljane in Ljubno a vSf1^ ljiške občine so posvetu 86 8eWi n* Potenj. ko so^ugodno oc«^^4(lf,!■ no ugodne izide dosedanjih «fc zlasti na področju izm*nj1v ujff— otrok v zimskih počitnicah lutf renjskem in v letnih na m,>„ Na današnji seji izvršnega sveta, začela se je ob 7. uri, obravnavajo problematiko gramoznic, poročilo o ugotovitvah kontrole SDK v TOZD Mesoizoelki in program ukrepov TO Z D za odpravo vzrokov za slabo poslovanje, pregled uresničevanja usmeritev za nadaljnji razvoj stanovanjskega gospodarstva, informacijo o razpisnih pogojih za idejni načrt zazidalnega načrta stanovanjske soseske »nad Plevno«, predlog za določitev predstavnikov družbene skupnosti v razpisno komisijo za imenovanje pomočnika ravnatelja OS Cvetka Golar Skofja Loka in predlog za imenovanje koordinacijskega odbora za usklajevanje del in nalog na področju cest in cestnega prometa. Jutri ob 7. uri bo seja izvršnega odbora OK SZDL. Na dnevnem redu je imenovanje v svete DO, evidentiranje možnih kandidatov za organe RK SZDL, dopolnilno financiranje KS in finančno poročilo za 1. polletje. Jutri ob 16. uri bo v sejni sobi doma družbenopolitičnih organizacij posvet o možnostih za ustanovitev osnovne organizacije delavcev v zasebnem sektorju. Posvet pripravlja občinski svet Zveze sindikatov. V petek 14. septembra ob 12. uri pa bo seja predsedstva O K SZDL. Na seji bodo obravnavali načrt ukrepov za družbenopolitično aktivnost OK SZDL v izrednih razmerah, evidentirali bodo člane za organe SZDL, ocenili aktivnost pri pripravi družbenega plana za obdobje 1981 — 85 in obravnavali predlog za sklic problemske konference na temo splošni ljudski odpor in družbena samozaščita. L.B. Spominska svečanost na Lipniški planini Radovljica — Tudi letos sta občinska odbora Zveze združenj borcev NOV iz jeseniške in radovljiške občine organizirala spominsko svečanost v Radovljici in na Lipniški planini r a Jelovici. 9. septembra leta 1942 se je na Lipniški planini v osrčju Jelovice Selška četa in štab I. grupe odredov pod poveljstvom narodnega heroja Jožeta Gregorčiča-Gorenjca spopadla s premočnim sovražnikom. Komandant Gregorčič je bil težko ranjen in si je sam vzel življenje. Mladi iz obeh občin vsako leto krenejo na Jelovico in obiščejo spominsko obeležje, v spremstvu nekdanjih borcev, ki oživljajo spomine na težke in revolucionarne dni. Pohoda se udeleži vedno veliko število mladih iz obeh občin, ki pripravijo kulturni program, tako na Jelovici ob spomeniku kot tudi pri grobnici padlih borcev v Radovljici. Letos so se v lepem vremenu zbrali ob 9. uri v Radovljici, kjer je bil slavnostni govornik predsednik radovljiške občinske konference ZSMS, nastopili pa so tudi recita-torji Zveze kulturnih organizacij in jeseniška godba na pihala. Spominu padlih so se poklonili tudi na Lipniški planini in odtod krenili v Dražgoše ter si ogledali nekatere muzeje NOB. D. S. na rnorni «fL. enotno zavzeli za nadaljevan*, P*. širše sodelovanje. V izredno JJt bani razpravi" so ocenili kora^^C^ akcije, ki se odraža v prisrčnih sih z mladimi, v krepitvi priSE? stva, bratstva in enotnosti ^ JT"* v izmenjavi izkušenj v delu iTtyCl skupnosti, šol in društev pnuJk/ mladine. Predstavniki krajevne skteAad Ljubno, ki so minulo zimo MMi mlade Rečane, so menili, dt SiR//; rali akcijo sodelovanja naftne Afji na druga področja, da ne bi \ Vi vlačni in zanimivi zgolj ur«4pBZ i kmečke idilike. \r< Posvet so sklenili s pnponv^P*] posebna delovna skupina nt (mJll leto*nj» iBJJJ razgovora pripravi izmenjave otrok in predloaVJ^ nejfte sodelovanje med W*» P6 drugimi organizacijami , krajevnih skupnosti Podjetje sa nari^|. zgradb in gradbeni MaZlVo Radovljica, Cankari*n ? objavlja naloge prosu deit >fv,' ADMINISTRATORJA BLAGAJNIKA Poleg splošnih, z tak** določenih pogojev, a**, kandidati izpolnjeval i naslednja posebna poft*P — imeti morajo srednja »>( razbo ekonomske ah ta' nistrativne smen t« « leto dni delovnih inttt Delo se združuje za n«ki\*l čas, s polnim delovnim ,V Poskusna doba traja novih samoupravnih aktih — Tudi štipendija iaj nagradi večjo prizadevnost in boljši učni uspeh 0 štipendijski politiki smo v zad-Ijah letih precej govorili. Kako tudi pred leti, do 1973, je bilo štipen-aranje urejeno precej neenotno in H* uveljavljanje družbenega dogo-^ srjaaja ter samoupravnega sporami anevaaja na tem področju je zago-11 KUO štipendijo 72 odstotkov večji anu številu učencev in študentov «t prej, če podatke izpred šestih let noenamo s številkami v letu 1976. * l združevanjem 0,5 odstotka od oanatih osebnih dohodkov delavci ^ kfotavljajo primerno materialno 1,1 adlaio. a vendarle to ni žakelj brez 4 u to k je fte posebej pokazalo ' red dvema letoma, ko smo na Go- * tankem veliko govorili o tem. Za- * leva, izražena tedaj, je bila jasna: ** t»er»dija ne more biti ločena od ce-!* ktae kadrovske politike, postati " ion inštrument v rokah združe-1,v ito dela, ne pa znesek, ki se izpla-^ kje brez dosledno opredeljenih iz- tAW: Spomnimo se: ker smo se stisni »diranja lotili nekritično in s pretit iiko žlico, je bilo podeljenih kar u "///j štipendij v vsej republiki, de-vArja pa je bilo le za nekaj več kot )ffto štipendistov. Z enoletno zamudo sicer smo lani •/navali osnutke novih doku-atov, ki naj uredijo področje Ati-lijsfce politike. Vendar pa je ži-javna razprava sprejem teh itivnih aktov odložila. Letos 0 obravnavali spremenjene osnut-Bj upamo lahko, da bo letošnja 1 pomenila tudi dokončno uredi-t^ta družbeno zelo občutljivega ročja. j>i Gorenjskem smo se v javni tri zavzeli za novi družbeni do-or o štipendijski politiki v Sloveti za novi samoupravni sporami štipendiranju. Oba dokumenta še posebej izčrpno pretresle vne interesne skupnosti za ovanje ter občinske konferen-rZ8MS in medobčinski svet ZSMS faajajako. PREDVSEM KADBOV8KA STIPENDIJA Kfl Izhodišče novih dokumentov, ki vfVjo predvidoma sprejeti jeseni le-\ I - resnici na ljubo bo to malce m W/, kajti vraU šol se že odpirajo, v jem pa tudi vsakoletni lov za šti-L ksdijami in štipendisti na drugi * Irar.j - je jasno: štipendija mora * ki del kadrovske politike, del kff*rjene** izobraževanja. Zato hdiacaoi družbeni dogovor določa, *1 jiiTaarovsko Stipendijo lahko zape t/enec oziroma študent, kate-dohodek na družinskega Člana preaeta povprečnega osebnega r/tk* v lanskem letu (4427 dinar-Ker pa se že nekaj let zlasti na ijskvem srečujemo s pomanjka-šupendistov za določene ter včasih kar nekaj sto nepuni kadrovskimi štipendi-bo v dodeljevanju štipendij večkrat uporabljen tudi osmi člen družbenega dogovora, ki določa, »da se kadrovska štipendija lahko izjemoma podeli tudi mimo navedenih omejitev, če za študij določenih vzgojnoizobraževalnih programov, se pravi poklicev, ni dovolj ustreznih kandidatov«. Ker kadrovsko politiko le malokje izvajajo dosledno in načrtno, je jasno, da bo ta izjema postajala praksa. Ob kadrovski štipendiji pa bo učencu ali študentu, katerega dohodek na družinskega člana ne presega vnaprej dogovorjenega zajamčenega osebnega dohodka ali 3160 dinarjev za letos, na voljo tudi doplačilo h kadrovski štipendiji oziroma popularna »solidarnostna stipendija«. Tako bo mladim v vzgojnoizobraže-valnem procesu dana možnost, da se šolajo ob enakih socialnih razmerah, to pa pomeni, da bo štipendija tudi skušala mlade usmerjati v poklice, ki jim zagotavljajo kasnejšo zaposlitev. MERILO BO UČNI USPEH Doslej je štipendijo v veliki meri določalo socialno stanje prosilca; številke, ki so bile zapisane na raznih potrdilih, so prek meril v samoupravnih sporazumih določale višino štipendije. Novi dokumenti pa v ospredje postavljajo učni uspeh štipendista. Točkovna lestvica zavzema razpon od 400 do 1080 točk za doseženi uspeh, do* 200 točk pa se k štipendiji prišteje za tiste poklice, v katerih je prisotno izrazito pomanjkanje kadrov. Dodatno bodo učenci in študentje nagrajevani za prav dober in odličen učni uspeh, bistvo celotnega samoupravnega sporazuma pa je treba gledati v tem, da bodo kadrovske štipendije povsod izhajale iz enakih meril, da ne bo več »boljših« in »slabših« štipenditorjev in da bodo kadrovski štipendisti imeli tudi prednost pri prošnjah za štipendije iz združenih sredstev. To so, zelo kratko, našteti vzroki za oblikovanje novih samoupravnih aktov na področju štipendiranja ter bistvene novosti, ki jih novi družbeni dogovor in samoupravni sporazum prinašata. Če bomo štipendiranju resnično namenili večjo pozornost, če bomo prek organizacije ZSMS v temeljni organizaciji znali pritegniti štipendiste za stalen stik z njihovimi bodočimi delovnimi mesti (ne pa le za kratek čas počitniške prakse), potem bo štipendija dala rezultate. Če pa bomo uspehe plodne javne razprave razumeli le tako, da bodo kadrovske službe prejele nove obrazce in uvedle drugačne izračune, na začetku meseca nakazale štipendistu tisti skromni znesek in do naslednjega meseca čezenj napravile križ, potem bo štipendija ostala, kar je. Spremenila se bo le oblika, ne pa tudi vsebina. To pa ni namen novih dokumentov. M. V. resoluciji o družbenoekonomskem razvoju v občini. Takšna delitev čistega dohodka vsekakor kaže na nizko stopnjo razvitosti samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Se posebej je stanje zaskrbljujoče tam, kjer so kljub izgubi in zmanjšani produktivnosti dela, manjšemu ustvarjenemu dohodku in čistemu dohodku, celo povečevali osebne dohodke. Čeprav se takšne anomalije na srečo najdejo le v eni, dveh delovnih organizacijah, kjer se bodo morali slej ko prej resneje spopasti s takšno rastjo osebnih dohodkov, ki niso v skladu in opravičljivi s kazalci gospodarjenja, pa po drugi strani gospodarjenje v drugih organizacijah združenega dela prav tako terja razmislek in odločitve. Ko je o tem razpravljal prejšnji teden komite občinske konference ZKS Kranj, je menil, da bi kazalo v okviru občine zagotoviti dosti boljšo informiranost o gospodarjenju v posameznih organizacijah združenega dela. Važno je namreč, da bi samoupravljalci vedeli, zakaj v neki organizaciji lahko delijo osebne dohodke v drugačnem razmerju do čistega dohodka kot nekje drugje. Ven dar pa bo treba ob tem zagristi še v drug problem: ni namreč dovolj, da so nekje »pridni«, saj se delovne organizacije med seboj zelo razlikujejo v pogojih dela in tudi pogojih za pridobivanje dohodka. Predvsem sindikat čaka naloga, da najde ustrezne ukrepe za situacije, ko morajo delovne organizacije celo neupravičeno povečevati osebne dohodke, če hočejo najti dovolj delovne sile. Zato bi kazalo branžne sporazume bolj uskladiti in povezati z letnimi in srednjeročnimi resolu-cijskimi težnjami tako v občini in morebiti tudi v regiji; »velikodušnost« nekaterih branžnih sporazumov namreč lahko še kako vpliva ne le na delitvena razmerja v organizacijah združenega dela, pač pa se posledice »visokih« in »nizkih« osebnih dohodkov še kako kažejo kot družbeno ekonomski problemi v občini. L. M. Med šestdesetimi občinami v Sloveniji ima občina Kranj po višini poprečnega čistega osebnega dohodka ugodno mesto. V letu 1976 je bila na trinajstem mestu, v letu 1977 na dvanajstem, lani pa na petnajstem. Po doseženi družbeni produktivnosti pa je bila kranjska občina v letu 1976 na trinajstem mestu, leto kasneje pa na triindvajsetem. Da so osebni dohodki sorazmerno visoki, kaže tale podatek: septembra lani je kar 66 odstotkov vseh zaposlenih v občini dobilo osebne dohodke med 4001 in 7000 din, v SR Sloveniji pa je bil ta odstotek nižji -60 odstotkov, tako je bilo tudi v občinah Celje (61,6 odstotka) in Koper (61 odstotkov), ki se po razvitosti in velikosti lahko primerjata s Kranjem. Spet bodo presežki Tržič — Člani izvršnega sveta vsak mesec sproti pogledajo, kako priteka denar na račune občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. V četrtek so obravnavali poročilo za prvih sedem letošnjih mesecev. Če bi denar dotekal po planu, potem bi ga bilo po sedmih mesecih 58,3 odstotka od skupne celoletne vsote, slika pa kaže, da ga je za 3,4 odstotka več. Razmerja med posameznimi interesnimi skupnostmi so različna. Tako, na primer, skupnost za zaposlovanje trenutno nima presežkov, medtem ko jih ima skupnost zdravstvenega varstva kar za šest odstotkov. Pri drugih se gibljejo v poprečju treh odstotkov. Na podlagi poročila in okvirnih predvidevanj so člani izvršnega sveta menili, da konec leta spet lahko pričakujemo precejšnje presežke na računih samoupravnih interesnih skupnosti. Stopnjo bodo omejili, kot je trenutno znano, le pri skupnosti za zaposlovanje, pri drugih pa bodo najverjetneje počakali na poračun v prihodnjem letu; podobno kot so to storili tudi v začetku letošnjega leta. Glavno je, da se že v naprej ne bi pojavljali kakršnikoli apetiti po presežkih, so menili člani izvršnega sveta. H. J. Bolje kot lani TR2IČ - Gospodarstvo trtilke občine je po podatkih periodičnih obračunov v prvem letošnjem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem doseglo dokaj zadovoljive poslovne uspehe. Organizacije združenega dela so v prvih šestih mesecih letos svoje izdelke dobro prodajale tako na domačem kot na tujem trgu in obenem zmanjšale zaloge v skladiščih. Manj zadovoljne pa smejo biti s gibanji proizvodnje, aaj se je le-ta v nekaterih temeljnih organizacijah skrčila, slabša pa je tudi kakovost izdelkov. Težave so z delavci, ki iz nekaterih temeljnih organizacij odhajajo v druge aH pa v družbene dejavnosti in s stalno nara« ščajočimi cenami reprodukcijskih materialov. Celotni prihodek se je v tem obdobju ustavil pri 2,2 milijardah dinarjev, kar je v primerjavi z enakim časom lani za 26 odstotkov več. Na visok porast so razen uspešne prodaje vplivala tudi gibanja prodajnih cen, tako da se je realno povečal za pet do šest odstotkov. Izvoz je bil za 86 odstotkov večji kot v lanskem prvem polletju, medtem ko se je uvoz celo zmanjšal za en odstotek, kar kate na zelo ugodno zunanjetrgovinsko menjavo. Najpomembnejši izvoznik tovarna obutve Peko je na primer v tujino prodal za 6,6 milijona ameriških dolarjev svojih izdelkov, in to večinoma na konvertibilno področje. Porabljena sredstva so se v prvem polletju povečala za manj kot se je povečal celotni prihodek, in sicer za 22 odstotkov. Razveseljivo je, da ae v strukturi veča delež, namenjen temeljnim organizacijam. Te so od čistega dohodka največ dale aa razširitev in obnovo materialne osnove dela, medtem ko je delež za osebne dohodke in skupno porabo padel. Čisti osebni dohodki so v poprečju znašali 6.171 dinarjev in so bili za 21 odstotkov večji kot lani. Napredek tržiškega gospodarstva je torej očiten. Če pa primerjamo rezultate z gorenjskim ali slovenskim gospodarstvom, pa vidimo, da celotni prihodek in porabljena sredstva še zaostajajo. H. J. Dom za samske delavce Sedem delovnih organizacij iz tržiške občine bo združevalo denar za gradnjo samskega doma za 200 do 250 delavcev Na posvetu so se dogovorili, da je potrebno takoj preiti k uresničevanju vseh nalog, povezanih z izgrad- Tržič - Pobuda za gradnjo doma za samske delavce v Tržiču je stara že nekaj let, vendar pa do njene uresničitve iz različnih vzrokov - glavni je bil vsekakor denar - še do danes ni prišlo. Glede na to, da je v tr-žiški občini okrog 20 odstotkov vseh zaposlenih iz drugih, oddaljenih krajev Slovenije in Jugoslavije, ki sami nimajo dovolj možnosti, da pridejo do primernega stanovanja, je dom zanje nujen. Tržiško gospodarstvo ga bo moralo zgraditi, če bo hotelo delavce obdržati in dobiti še nove, saj je naravni prirastek v občini in na Gorenjskem tako majhen, da za razvojne potrebe organizacij združenega dela ne zadošča. Nosilec akcije za izgradnjo doma za samske delavce je občinski svet zveze sindikatov Tržič, ki je v četrtek sklical posvet s predstavniki vseh zainteresiranih delovnih oziroma temeljnih organizacij. Za zdaj je za gradnjo doma pripravljeno združevati denar sedem organizacij združenega dela: Peko, SGP Tržič, Lepenka, Komunalno podjetje, Gostinsko podjetje Zelenica, Zlit in Tovarna kos in srpov. njo doma. Od petih variant za možno lokacijo so izdvojili tri: Presko, Pristavo in bližino industrijske cone. Menili so tudi, da bo treba čimprej izračunati vsaj okvirno ceno za eno posteljo, da bodo v organizacijah združenega dela lahko planirali potrebna sredstva. Investicijo je prevzela samoupravna stanovanjska skupnost, ki bo do konca meseca pripravila osnutek samoupravnega sporazuma, na podlagi katerega bodo delovne organizacije združevale denar, poskrbela pa bo tudi za naročilo idejnih projektov. Samski dom naj bi bil zaprtega tipa, imel pa naj bi 200 do 250 postelj. S tem bi pokrili le trenutne potrebe, saj so razvojni načrti za prihodnje srednjeročno obdobje večji. Vendar pa bo dom tak, da ga bo kasneje mogoče še dograjevati in hkrati pritegniti še katero delovno organizacijo v združevanje denarja zanj. H. Jelovčan Asfalt in telefoni Javornik - Za komunalno ureditev in asfaltiranje cest in v krajevni skupnosti javornik-Koroška Bela namenili 5 milijonov dinarjev. Od letošnjega septembra do maja prihodnje leto bodo komunalno uredili in asfaltirali še Gradnikovo ulico, Udarno ulico in del Kurirske ulice ter priključke na Tomšičevo cesto. Na Koroški Beli pa bodo asfaltirali Poljsko, Potoško, Koroško in Partizansko pot. Polovico sredstev bo prispevala samoupravna komunalna skupnost, 25 odstotkov krajevna skupnost in 25 odstotkov prebivalci v posameznih naseljih. Na Koroški Beli bo treba najprej komunalno urediti in nato še asfaltirati okolico stanovanjskih blokov na cesti Viktorja Svetina ter Novo ulico, ne bi pa smeli pozabiti tudi na Pot ilegalcev, saj ob njej gradijo vrsto stanovanjskih hiš in je pot postala že neprimerna. Krajevna skupnost Javornik-Ko-roška Bela pa se je odzvala tudi številnim prošnjam krajanov, ki bi radi telefonske priključke. Akcija je zaživela pred meseci, ko so podpisali ustrezno pogodbo med samoupravno interesno skupnostjo za PTT promet v Kranju in krajevno skupnostjo Javornik —Koroška Bela. Pogodbe o denarni soudeležbi — 15.000 dinarjev v dvanajstih obrokih — je podpisalo že več kot 220 občanov. Tako bodo v prihodnjih mesecih opravili dela na trasi kablovoda v dolžini več kot 4 kilometre. Računajo na pripravljenost javorniške in belske mladine, ki lahko veliko pomaga. Upajo, da bodo uresničili akcijo v vrednosti 7 milijonov 500.000 dinarjev in da se bodo krajani razveselili telefonskih priključkov že aprila prihodnje leto. D. Sedej Socialistična republika Slovenija Skupščina občine Radovljica Komisija za volitve in imenoyanja ter kadrovske zadeve razpisuje na podlagi 12. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list S RS, št. 14/69) prosta dela in naloge: ravnatelja osnovne šole bratov Žvan — Gorje Za opravljanje del in nalog ravnatelja šole so zahtevani naslednji pogoji: — izpolnjevanje pogojev za učitelja osnovne šole — 5 let delovnih izkušenj — opravljen strokovni izpit — družbenopolitične in moralne vrline ter organizacijske sposobnosti Mandatna doba je 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo Komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Radovljica v 16 dneh po objavi razpisa. O L# A S 4. STRAN TOREK, 11. SEPTEimi l Bloke it lehnjaka izvažajo v Švico Luknjičavi kamen daljša delovni dan »Lehnjak je karbonatna, ponekod luknjicava kamenina, ki nastaja z izločanjem kalcijevega karbonata na nekaterih delih rečnega toka ter ob nekaterih izvirih hladne vode,« preberemo v enciklopediji. Kakšen ie lehnjak, si lahko ogledamo na Jezerskem. V nekoliko skritem kraku te gorske doline je namreč kamnolom, kjer lomijo luknjičavi kamen. Lahko pa si ga ogledamo tudi v Kranju, kjer so s ploščami iz lehnjaka obložene zunanje stene novega dela stavbe kranjske občinske skupščine, restavracije Park in zavarovalnice Triglav. Kamnolom je večkrat menjal gospodarje in so ga nekajkrat že hoteli opustiti, ker izkoriščanje ni prinašalo dohodka. Od leta 1970 pa ga upravlja in izkorišča Marmor Hotavlje, ki s lehnjakovimi kladami in ploščami iz te kamenine bogati ponudbo svojih marmorjev in kamnitih plošč za talne in stenske obloge. odlomijo. Zal pa je material mlad in je vmes veliko blata in tako mehke kamenine, da se sproti drobi. Po blokih je veliko povpraševanje in največ jih Marmor izvaža v Švico. Bloki so težki 4 do 5 ton, pa tudi 7 ton težke včasih odžagajo. Sicer pa lehnjak največ predelujejo v plošče za stenske obloge pa tudi v razne profilne komade. Prav sedaj delajo posebno oblikovane kamne za ljubljanski grad, ki je v obnovi in ima nekatere dele obložene oziroma izdelane iz lehnjaka. Največ plošč gre za invidualno porabo, za blokovno gradnjo so predrage. Lani so jih prodali 2.400 kvadratnih metrov letos pa gre prodaja nekoliko slabše. Vendar pa so jih že prodali precej čez 1000 kvadratnih metrov. Čeprav je delo težko, pravi Jože Miklavčič, bo najbrž zdržal kar do pokojnine tukaj. Navadil se je, zlasti pa je laže sedaj, ko so dobili na delo še dva domačina. Prej sta bila s Primožičem sama. Tudi zaslužek je dober, saj imajo v podjetju zelo dobro urejeno glede terenskega dodatka, prispevka za hrano in ločeno življenje, skratka vse, kar določa sindikalna lista. Sicer pa so plačani od izdelave kvadratnega metra plošč in pa po urah, kar opravijo drugega dela. Zlasti gre tu za delo pri obdelavi blokov, ki je izredno zamudno in pogosto tudi zastonj. Na zunaj lep blok, trda kamenina, nazadnje pa se izkaže, da je v sredi blato. Lehnjaka je na Jezerskem še dovolj. Pred kratkim so naredili dve vrtini in ugotovili, da ga je na spodnji polici še 12 metrov in na zgornji 19 metrov v globino ali skupaj približno 35.000 kubičnih metrov. Ob enaki hitrosti izkoriščanja zaloge zadostujejo še za vrsto let. Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan Zelena luč Mercatorju KRANJ — Izvršni svet skupščine občine Kranj se j* tur* zadnji seji odločil, da dovoli veletrgovini Mercator LjikSe graditi trgovino v krajevni skupnosti Planina. V rasa« o družbenoekonomskem razvoju kranjske občine za leto lfft predvideno, naj bi se letos začela gradnja trgovskega ofctei s površino 1310 kvadratnih metrov. Trgovina s »mešani* w gom«, za kar se zavzemajo krajani, naj bi zrasla v sos ni na I, motnosti pa so, da bi Mercator zgradil podobno tudi v soseski Planina II, ki se je pravkar začela graditi' ljanski Mercator se je v ponudbi tudi savesal, da zgradi tudi v izvenmestnih skupnostih, kot so Naklo, Bes niča. 8 takim sklepom se bo — kot kale — hitreje razrešil blem preskrbe prebivalstva na Planini. V resoluciji je sicer sano, da bo trgovino gradila Veletrgovina Živila, vaasj v dosedanjih pogovorih med trgovino in Krajevno Planina ni prišlo do soglasja; krajani se namreč as s tom, da bi na predvideni lokaciji zrasel objekt, v katsna bila mlečna restavracija, trgovina s zelenjavo in sadjem, uslulnostnih delavnosti, družbeni prostori in drago, namreč zahtevajo trgovino z osnovnimi življenjskimi p nami in ne le s sadjem in zelenjavo, prodajo me—ih I delikates, tobačnih izdelkov, galanterije, bele tehaike, k*» nine, papirja itd. Planina sicer ima ie tri trgovino s pi isisah nizal artikli, vendar pa sedanje trgovske površine nikakva morejo zadostiti potrebam hitro rastočega prebivalstva t« kaje vne skupnosti. Nestrpnost krajanov zaradi nove trformt zato več kot razumljiva. Krajani se sicer adaj zaradi presajal ponudbe blaga odločajo za nakupe v mestu ali v trgovinu' drugih krajevnih skupnostih; prav zato promet na prtahsk v tej skupnosti ne more biti tudi realen pokazatelj potres tki 5800 prebivalcev. Prav tako pa je po eni strani razumljivo, a • je veletrgovina Živila Kranj, ki te doslej ni zmogla slediti ar kim zahtevam po gradnji objektov v krajevnih skanasak v tem primeru odločila za previdno ravnanje. L. m m*" Jože Miklavčič — vodja kamnoloma V Kamnolomu so zaposleni štirje delavci. Vodja je Miklavčič Jože iz Suše nad Hotavljami, pomagajo pa mu Franc Primožič iz Podpleča ter domačina Marko Bušalov in Naca Mum, oba doma z Jezerskega. Delo je težko, saj je v glavnem na prostem, pa tudi v delavnici je hladno in mokro, kajti tehnološki postopek obdelave lehnjakovih plošč zahteva veliko vode. Delajo 10 mesecev letno, navadno od začetka marca do decembra, potem pa imajo dva meseca dopusta. Delovni dan je dolg, pravzaprav ves dan. Domačina odhajata vsak dan domov, medtem ko Miklavčič in Primožič ostajata na delovišču od ponedeljka do petka. Stanujeta v baraki blizu kamnoloma in si sama kuhata. »Gospodinja« je Franc Primožič, ki je baje priprav-nejši s kuhalnico kot njegov mojster. Kamnolom je takšen kot povsod. Le, da je tu treba vsak kos posebej nažagati. Nažagajo ga ob steni od strani in navrtajo spodaj ter s klini Vodnogospodarsko podjetje iz Kranja gradi oporni zid ob drsat«! Kokre. — Foto: Perdan Ujeta Kokra Vodnogospodarsko podjetje Kranj gradi optv zidove pri regulaciji Kokre in Lobnice pri l narju — Regulacija je nujna, saj je tod m ujma ogrožala ljudi in premoženje Franc Primožič reže klade Ni bilo večjega naliva ali daljšega, močnega dežja, da ne bi Kokra in Lobnica delali škode. Nič kolikokrat je hudournik, ki je privalil s sabo kupe gramoza in blata, žalil hišo nad cesto, poplavljala pa je tudi Kokra. Zato je skrajni čas, da se voda ujame za zidove oziroma škarpe in se strah pred vodo za vedno odstrani. Dela se je lotilo Vodnogospodarsko podjetje iz Kranja, ki je moralo najprej odvoziti iz struge več kot Marko Bušalov pri oblikovanju plošč SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Priliv kadrov iz šol Priliv iz šol je pravzaprav edini realni vir kadrov, s katerim lahko Gorenjska računa pri bodočem gospodarskem razvoju. Drugi lastni kadrovski viri so nepomembni. V preteklem razdobju je združeno delo svoje razvojne ambicije v precejšnji meri pokrivalo z delavci iz drugih republik. Ob tem nikakor ni odveč ponovno poudariti, da je ta oblika zaposlovanja, glede na vložena sredstva, neracionalna, glede na stalnost tega vira pridobivanja kadrov pa vprašljiva. Najboljša rešitev bi bila načrtovanje takega gospodarskega razvoja, ki ima poleg materialne tudi kadrovsko osnovo. Analiza preteklega razdobja kaže, da je Gorenjska pridobivala v letih 1976-78 iz Sol poprečno letno 2628 novih delavcev vseh stopenj strokovnosti. V skupnem številu je bilo 45 odstotkov žensk. Kvalifikacijska struktura priliva iz šol je bila naslednja: — delavcev ozkega profila, ki zajema nepriučene in priučene delavce ter delavce s specializiranimi poklici (zadošča nepopolna in popolna osnovna šola) je bilo 32 odstotkov. Glede na velike potrebe po delavcih ozkega profila je priliv tega kadra bistveno prenizek, zato bo treba v bodoče kar največ prizadevanja vložiti v to, da potrebe po tem profilu kadrov ne bodo rasle. Človekovo delovno moč naj bi na tej stopnji strokovnosti čimbolj nadomestili stroji. Takih pomembnih premikov v strukturi dela seveda ni moč izvesti čez noč, vendar pa si je za to potrebno vztrajno prizadevati; — Širok profil, ki predstavlja delavce s poklicno šolo, je v poprečnem prilivu iz šol udeležen s 33 odstotki. Priliv iz Šol je prenizek glede na potrebe, vendar Da manj kot pri ozkem profilu. Analize namreč kažejo, da se os m oso lr i raje odločajo za šolanje v štiriletnih srednjih šolah in manj v dve- in triletnih poklicnih šolah; — profil tehnik je v poprečnem prilivu iz šol udeležen z 21 odstotki. Kljub relativno visokemu deležu v prilivu, potrebe tudi tu presegajo možnosti; — podobno kot pri profilu tehnik, je tudi pri profilu inženir, ki v prilivu kadrov dosega poprečno 6 odstotkov, a je glede na potrebe prav tako prenizek; — profil dipl. inženir pa v skupnem poprečnem kadrovskem prilivu šol predstavlja dobrin 7 odstotkov. Čeprav je delež priliva relativno visok, še vedno ne pokriva tovrstnih potreb. V prilivu kadrov torej odpade na strokovne kadre 1779 diplomantov ali 68 odstotkov skupnega priliva. Ce pogledamo strokovna področja: 70 odstotkov je priliva s tehničnega in biotehničnega področja, 17 odstotkov je odpadlo na pravno upravno in ekonomsko organizacijsko podr0aW 13 odstotkov pa na ostala področja, kot so: zdravstveno, pedagoško, družboslovno in umetniško. 2000 kubičnih metrov (H"n vi j o na naslov: KsaVtajl služba Psihiatrične Sta* Begunje v 15 dneh s»«t javi. II ih« *• ak a Praznik škofjeloških filatelistov Sa loškem gradu odprli razstavo poštnih znamk - Praznovanje 30-letnice svojega društva so ikofieloški filatelisti vpeli v letošnje filatelistične jubileje fuizttavo, ki m jo pripravili škofjeloški filatelisti ob 30-letnici svojega dru-itua.je za zbiralce poštnih znamk posebej zanimiva, saj je razstavljena vrsta I mm%dr>dej nenagrajenih zbirk. — Foto: F. Perdan |kor> Loka - V soboto, 8. »ptembra, so v prostorih galerije, vznika in kapele na loškem gradu idprii veliko razstavo poštnih turni ki so jo pripravili člani to/jelo*kega filatelističnega društvi Lovro Košir ob praznovanju tt-leunce obstoja društva. Posebej platao dela društvo v zadnjem mvuetju, ko se lahko pohvali s tremi obsežnimi in kvalitetnimi razstavami, novimi člani in s svetovalnim delom za razvoj filatelije. Ob otvoritvi članske meddruštvene razstave, ki obsega vrsto jubilejnih, klasičnih, študijskih, zaključenih, tematskih zbirk in zbirk Tito in revolucija, je v imenu društva spregovoril Savo Šink, ki je dejal, da je bil razpis za udeležbo na razstavi malce arodne noše napolnile kamniške ulice neobičajen za filatelistične kroge. Sodelujejo namreč doslej nenagraje-ne zbirke, kar je filateliste malce začudilo, vsekakor pa je to zanje zelo zanimivo, saj se je pojavila vrsta novih zbirk. Izid ocenjevanja je pokazal odlične rezultate in prireditelj je s celotno podobo razstave zadovoljen. Svoje bodo seveda v prihodnjih dneh povedali obiskovalci, saj bo razstava odprta do 16. septembra. Po otvoritvi razstave so na krajši slovesnosti v škofjeloškem hotelu podelili priznanja zaslužnim članom društva in nagrade 43 razstavijalcem, ki razstavljajo 56 zbirk. Škofjeloški filatelisti so svoj praznik vpeli v letošnje filatelistične jubileje. Letos namreč mineva 100 let od smrti poštnega reformatorja, rojaka iz Selške doline Lovra Koširja, čigar ime nosi društvo, 60 let od izdaje prve slovenske znamke Verigar, in 80-letnica rojstva Božidarja Jakca, likovnega ustvarjalca velikega števila jugoslovanskih znamk. Tako je na razstavi predstavljeno Jakčevo delo in gradivo, ki priča o delu Lovra Koširja. Lovru Koširju bodo prihodnji mesec ob njegovi rojstni hiši na L uši odkrili doprsni kip. Akcijo bo finančno podprla poštna organizacija, idejo pa so dale družbenopolitične organizacije. Danes prevladuje mnenje, da je bil Lovro Košir poštni reformator, do nedavnega pa je bil v filatelističnih krogih imenovan za očeta poštne znamke. »Bili smo in bomo ponosni nanj, če je oče poštne znamke ali če je samo poštni reformator,« je na slovesnosti ob podelitvi priznanj dejal Jože Stanonik. »Vložil je svoje znanje in zgradil sistem komuniciranja, ki ga uporablja ves svet.« M. Volčjak M fjgudk — V soboto, 8. sep-i. v> se že zgodaj dopoldne ,„ v Kamniku skupine narodnih Sprejelo jih je praznično odeto, Jet staro mesto, še vreme je do pravi poletni dan. Pisana tje ob 14.30 krenila po _. ulicah in njenemu petju in tratu je veselo odzdravljala mno-Ui gledalcev, ki se je nabrala i.a aVnikib oknih, napolnila sleherni 'v*J*k ki je nudil pogled na prorko, ki se je raztegnila skozi vse aato. Več kot osemsto jih je bilo, ki 11 e nadeli skrbno shranjene pristne I u/rdne noše. Prišli so iz vseh J u/utrt Slovenije pa tudi Jugosla-RY1 r,f. med njimi so bile skupine iz anrake Koroške, Kanalske doline ^Mtih »z daljnjega Gendingena na ftjl *y/KTn*kern. Morda najbolj mar-uatfl* in pristne so bile prav s, UAnrfkeza področja, čeprav je bila »fekzba iz Številnih krajev — Jfjziee, Semiča, Črnomlja, Horjula, J Jmrmka, Koroške Bele, Srednje ^ v Tuhinjski dolini, Kamnika in «< ta**« okolice, Kamniške Bistrice, rejf f>mtii Mengša, Lukovice, Nemilj, UMjane z okolico, Radomelj, ■ Tsu z okoliškimi slovenskimi tMst Slavonske Požege, Gornjega lliaaovca, Lupoglava, Neredišč, ftfpg, Radiš na Koroškem, Ukev M Al A mM to m SI Promenadni koncert Kranj - Pihalni orkester vMine Kranj, ki v petek odhaja •4 ttiridnevno gostovanje v po-vnUfno mesto R i voli, bo pred •/hodom pripravil promenadni pitfal s programom, ki so ga »vftieniki z novim dirigentom uštodirali za gostovanje. Kon-*rt bo v četrtek, 13. septembra, 6 17. uri na spodnjem delu Trt/zveza trRa v Kranju. v Kanalski dolini in nizozemskega Gendingena — prava paša za oči. Korak so uravnavale godbe iz Kamnika, Mengša in Trsta, povorko pa so zaključili kolesji in vozovi, med domačimi tudi škofjeloški. Pozno v popoldne so nato skupine prikazale pristne plese in pesmi. Med gledalci je bilo tudi več kot 300 gostov iz 8 kamniško občino pobratenih občin iz vseh naših republik in pokrajin, udeležencev Srečanja delavske solidarnosti, ki so jih v preteklih dneh gostili Kamni-Čani. Da so prireditev lahko predstavili tudi njim, so se organizatorji Dneva narodnih noš — kamniško turistično društvo — odločili za soboto, saj je bila doslej običajno ob nedeljah. Ni jim manjkalo ne udeležencev in ne gledalcev, ki so izpričali, da je zanimanje za pristno narodno nošo še vedno živo. Kamniško turistično društvo je po dveletnem premoru Dan narodnih noš pripravilo že osmič. Ko so pred desetimi leti začeli, so prikazali podgorsko ohcet, danes pravijo, da želijo dati poudarek čim bolj pravilni noši, da bi bil to festival čiste narodne noše. Zato želijo vključiti vse več skupin iz zamejstva. Ce so organizatorji prireditev dobro pripravili in nas je sprejel praznični Kamnik, pa je vendar kanila tudi grenka kaplja. Medtem ko so se trgovci dobro odrezali in so v izložbe odprtih, prodajaln deli pristna narodna oblačila in predmete, pa so nas razočarali nekateri gostinci. Če so nam pred manjšimi lokali postregli že pred vhodom, pa prireditvi ni prisluhnil Tozd kranjskega Centrala — Kavama Veronika in gostilna Planika, ki svoje ponudbe ni prav nič popestril. Lačnih in v vročem sobotnem popoldnevu tudi žejnih obiskovalcev ni bilo malo in prav lahko bi jim postregli tudi zunaj, saj je prostora zlasti ob kavarni Veronika več kot dovolj. M. Volčjak Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije Ljubljana CelovSka 25 OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO za prodajo vodoinstalater-skega materijala in sanitarne opreme v ponedeljek 17. septembra 1979, ob 10. uri pri Domu v Planici. Ogled materiala je mogoč vsak dan ob 11. uri. Ponudbe so lahko za delno ali celotno prodajo materiala. Ce na licitaciji ne bo družbenih ponudb, se bo materijal razprodalo neposrednim interesentom. Vsak ponudnik je dolžan vplačati pred licitacijo 10 odstotno kavcijo od ponuđene cene. h Uumrinj' za utore ljudske običaje je ie vedno živo in Dan narodnih noS je> M karuvJk* ulice privabil prek 800 udeležencev povorke, ki jo je veselo y,/Ami^a množica gledalcev. Zbornik o samoupravljanju Partizanska knjiga iz Ljubljane je prevzela prodajo knjige Socialistično samoupravljanje v Jugoslaviji, ki jo je v slovenskem jeziku izdalo založniško podjetje Četvrti jul iz Beograda. Knjiga je monografija oziroma zbornik člankov, razprav in spremljajočih dokumentov, ki vsestransko osvetljujejo razvoj socialističnega samoupravljanja s posebnim poudarkom na izgradnji gospodarskega in političnega sistema. V njej je mogoče najti vrsto praktičnih rešitev in izkušenj pri uveljavljanju samoupravno utemeljene proizvodnje in organizacije dela, saj je knjiga plod tesnega sodelovanja založnika z mnogimi organizacijami združenega dela iz vse Jugoslavije. Govori tudi o izkušnjah pri delovanju delegatskega sistema, samoupravnih interesnih skupnosti ter pri uveljavljanju zakona o združenem delu. Poseben delež ima pogled na zunanjepolitično naravnanost neuvrščene Jugoslavije, koncept splošnega ljudskega odpora in vlogo zveze komunistov. Naročila za knjigo, ki stane 600,00 din, sprejema Partizanska knjiga, TOZD Založba, Trg osvoboditve 13, Ljubljana. Kipar Anton Herman, ki se je posvetil bolj zahtevnim oblikovalskim raziskavam, je uspel priti do umetniške teme, ki temelji v duhu sodobnih iskanj ter spoznav, na zavestnem razkrivanju primarnih oblik in likovnih zakonitosti življenja. Kipar je postal pozoren na oblikovno dovršenost čevljarskega kopita. S tem, ko je kopito povsem nespremenjeno potegnil iz njegovega običajnega delavniškega okolja v svet likovnega ustvarjanja, je vsekakor kritično izpostavil njegovo estetsko funkcijo, nič manj pa tudi njegovo namenskost. Razstava bo odprta do 26. septembra v kranjski mestni hiši. - Foto: F. Perdan Računalniška grafika - V petek so v mestni hiši v Kranju odprli zanimivo razstavo računalniške grafike Edvarda Zajca. - Foto: F. Perdan Dr. Milan Gregorčič (1900-1979) Poslovili smo se od človeka, polnega idealov, neizmerne volje do dela in predanosti poklicu; bil je ljudski zdravnik v pravem pomenu besede. Ni se oziral ne na uro dneva ne na že opravljeno delo in prehojeno pot tistega dne -vedno je pomagal vsakemu, ki je bil pomoči potreben. Nemogoče je našteti vse njegove zasluge za razvoj zdravstva v Poljanski dolini in v občini. Prišel je kot mlad zdravnik leta 1925 in njegovo skoraj petdesetletno sdravnikovanje je pustilo za seboj neizbrisno sled. Od blizu in daleč, tudi izven njegovega rajona, so prihajali k njemu po pomoč bolniki in se spet in spet vračali. Bil je eden redkih v slovenskem prostoru, ki je v svoji lekarni tudi izdeloval primerne oblike zdravil. Nihče ne more prešteti prehojenih poti in steza v poljanskih, loških, žirovskih, polhograj-skih in cerkljanskih hribih. Vedel je za vsako hišo, poznal vse ljudi in vsi so poznali njega. Bdel je pri kompliciranem porodu, zdravil je otroke, odrasle, ostarele. Na njegovem območju so bile preventivne acije vzorno izpeljane. Našel je časa tudi za vsestransko aktivnost v Poljan- ski dolini. Najdemo ga med člani naprednega telovadnega društva pred vojno, bil je ustanovitelj Partizana in njegov dolgoletni predsednik. Ustanovil je terensko organizacijo Rdečega križa. Vztrajno je s strokovno in razumljivo besedo vzgajal prebivalce, predvsem mladino,, vse do upokojitve in še čez. Med vojno se je med prvimi odločil za edino pravo pot: vse do odhoda med primorske partizane je zdravil bolne in ranjene borce. Osvoboditev ga je zatekla kot sanitetnega referenta Kobaridskega vojnega področja. Po osvoboditvi se je vrnil v svojo Poljansko dolino in nadaljeval z delom med domačimi ljudmi. Poleg ambulantnega dela je bil tudi poverjenik za zdravstvo kranjskega okraja. Zadnja leta pred upokojitvijo je uspešno vodil Zdravstveni dom Skofja Loka. Številna priznanja in odlikovanja ter častno članstvo Slovenskega zdravniškega društva so le skromna oddolži te v za njegovo delo. V pogovoru se je vedno vračal nazaj na prehojeno pot; vemo da je bilo njegovo življenje polno odpovedi, premagovanja, pa vseeno ni tarnal. Njegova beseda je vzgajala, ostala je v spominu, ker je imela svojo težo. Znal je posredovati svoje bogate izkušnje in znanje mlajšim zdravnikom in sestram. Kljub bolezni je zadnja leta veliko pisal in objavljal poučne prispevke v Zdravstvenem vestniku. Njegova tema so bile delovne in življenjske izkušnje. Tako kot je tiho delal za dobro Poljancev in Poljanske doline, tako tiho je odšel. Toda zapustil nam je bogato dediščino, ki jo cenimo in spoštujemo. Njegovi sodelavci O LAS 6.STRAN. TOREK. 11 SEPTEMBRA lil) BOGINJA MATI VETROV ANDREJ STREMFELJ H. nadaljevanje Zjutraj je večina odšla na hrib. Začelo se je veliko delo. Najprej bo treba opremiti 700 m visoko skalno steno sedla Lho I^a. Do stene smo hodili po ledeniku med razpokami in velikimi bolvani. Stena sedla LHO LA je izredno krušljiva. Vsepovsod je polno majavih blokov in kamenja, ki samo čaka na dotik neprevidnega plezalca, da potem zgrmi navzdol. V višini okrog 5800 m se je pot razdelila. Po krušljivem žlebu je vodila kratka varianta do depoja na spodnji postaji žičnice. Tu je bilo treba napraviti dve dokaj Airoki polici, kamor so Serpe odlagale tovore, te pa *mo z žičnico prepeljali na sedlo. Pot proti sedlu pa se je po ozki polički spustila v žleb, ga zgoraj prekoračila in po lažjem svetu pripeljala pod vršno 150 m visoko steno, četrte do pete težavnostne stopnje. Iz roba stene smo potem nadaljevali po razu, in pod zadnjimi previsi prečili desno v lažji svet, ki nas je pripeljal do zgornje postaje žičnice. Od tu je bilo treba prečiti ledno vesino, preko katere si prišel do položnega pobočja Khumbu tseja, kjer smo potem 6. 4. postavili tabor I (Alpina). Dan v bazi je bil podoben ostalim. Zajtrk je bil zelo zgodaj, saj so fantje potem odhiteli v Lho La napenjat vrvi. Mene je skrbel edino tisti: danes ga pa bova, s katerim mi je Murna voščil dobro jutro. Ze so pričeli prihajati prvi nosači. Jaki, katere so raztovo-rili, so mirno stalr posejani med šotori. Murna si je pred kuhinjo umival roke. France, njegova medicinska sestra, je v jedilnici pripravljal stole in vse pripomočke za puljenje zoba. Tovariši, ki so ostali v bazi, so se zbrali kot mrhovinarji. Vsi so pričakovali veliko predstavo. Injekcija ni bogve kaj prijela. Z rokami sem se prijel za stol, ko je Murna s kleščami prijel zob. Škljoc, škljoc so delali aparati. Zob pa se je odlomil. Dohtar je poskusil ponovno. Klešče so mu spodletele in me udarile v zgornje zobe. Solze, debele kot da bi bile krokodilove, so pripolzele po licih. Murna je naprezal vse svoje moči. Zob se je počasi drobil košček za koščkom. S kleščami je poleg zoba zgrabil del čeljusti. Kakšne bolečine! Med premori se je slišalo le moje hlipanje, vsi ostali so molčali. No ostali, vsi »krokarji« razen Telexovega novinarja so zbežali. Prestrašili so se krvi in stokanja. Murna se je še vedno trudil. Potne kaplje so mu stopile na čelo. Potem pa vzdih olajšanja. Izpod razmajanega zoba je privrel gnoj. Pol ure po pri-četku sva se z dohtarjem vdala. In tako imam sedmico desno spodaj še vedno v čeljusti in me je strah dne, ko ga bo treba izruvati. Glavni rezultat te polurne bitke pa je vsekakor ta, da me vse do konca ekspedicije ni bolel zob. V naslednjih dneh, ko me je še vedno po malem bolela čeljust, so v bazo prišli še zadnji nosači in člani odprave. 31. 3. smo bili popolni. Tudi Ang Phu, naš sirdar (vodja Serp) je prišel. Prvega aprila ni bilo Časa za šale. Na hribu se je delalo kot za stavo. Vrvi so napeli že do sedla. Sedaj bo treba potegniti zajlo za žičnico in po najbolj strmih delih pritrditi lestve, aluminijaste in žične. Danes, ko smo končno vsi v bazi, so Serpe pripravili slovesnost v čast bogovom, da jih bodo le-ti varovali na gori. Na visok drog sredi baze so privezali pet vrvic dolgih kakih 15 m. Nan>e so privezali molilne zastavice različnih velikosti. Te vrvice so potem razprostrli na vse strani. Na drog so prav tako obesili dolgo molilno zastavico, prav na vrhu pa nepalsko in jugoslovansko zastavo. Ob drogu so postavili majhen oltarček, kamor so dali riž, čang in sladkarije (orehe, lešnike, čokolado in piškote). Na tem oltarčku so zakurili majhen ogenj in na njem zažigali dišave. Dva sta klečala ob oltarju in žlobudrala molitve, katere sta imela napisane na ozkih lističih. Prisotni so bili vsi Serpe in pa sahibi, kolikor nas je bilo v bazi. Med molitvami so potresali riž, čang in sladkarije na vse strani neba in jih tako žrtvovali bogovom. Pozornost so mi vzbudili živobarvni trak-ci, ki so bili prav tako na oltarju in so izgledali kot kaki rezanci. No ob koncu molitve nam je Ang Phu vsakemu posebej privezal trakec okrog vratu. To je darilo glavnega Lame in prinaša srečo. Vsaka vrvica ima drugačen vozel. Vrvice so dobili tudi vsi Serpe. Zvečer so se vrnili tisti, ki so bili na hribu. Napeli so vse lestve preko stene. Sedaj čakamo samo še ogled Lho La, inšpektorja (Srauf), so rekli. Ce on potrdi pot, jo potem lahko odpremo za vsa »vozila«, v vse smeri. Srauf se je nad to novo »funkcijo« sicer nekaj časa jezil, potem pa je nanjo postal ponosen. Murna mi je končno prižgal zeleno luč za na hrib. Potem, ko sem Mišoti pomagal pripraviti tovore za Serpe, sem z Igorjem odšel pod steno. S seboj sem nesel dve aluminijasti lestvi, ki naj bi ju pritrdil za vstop v steno, seveda, če bi bilo to potrebno. Kar razganjalo me je. Prvič, odkar se je pričelo delo na gori, sem šel na hrib tudi jaz. Baze sem se tako naveličal, da sem bil res vesel, ko sem se je lahko odkrižal. Do sedaj sem dan za dnem delal v skladišču opreme. Iz vseh tovorov je bilo treba zložiti opremo in jo nato razporediti, tako da ni treba za vsako malenkost, ki jo potrebuješ, prebrskati pol skladišča. Pod najlonskimi ponjavami v opoldanskem soncu to delo ni bilo nič prijetno. Edino veselje v teh dneh je bilo branje pisem, ki so prihajala iz domovine. Dva poštarja sta nam dvakrat na teden prinašala pošto, ki je iz Kathmanduja priletela z letalom v Siengboche (3800 m). Prav tako je dvakrat tedensko naša pošta odhajala v domovino. Vsi smo se zavedali, da je žičnica preko navpičnega dela stene za nas odločilnega pomena. Kasneje se je to izkazalo za absolutno resnico. Z njo smo prepeljali na sedlo 5-6 ton hrane in opreme, približno 300 — 400 kg na dan. Zato smo se takoj po tem, ko je bila pot na sedlo opremljena in smo na zgornjo postajo lahko znosili vso potrebno opremo, lotili dela. Najprej je bilo treba napeti nosilno jeklenico. To smo potegnili iz spodnje postaje s šest milimetrsko vrvico, dolgo preko dvesto metrov. Potem je bilo treba to jeklenico čim bolj napeti in pritrditi. Nato smo potegnili z vrvjo še vlečno jeklenico, na koncu katere je bila na dveh koleščkih pritrjena košara za tovor. Žičnica je delovala po istem principu kot deluje dvigovanje ponesrečenca z jeklenico pri GRS. Na spodnji in zgornji postaji je bila po ena ekipa. Spodaj dva, zgoraj pet do šest. Obe postaji sta bili povezani z »voki tokiji.« Spodnja dva sta naložila v košaro, ki so jo zgornji potegnili Štirje so se menjavali pri vitlu, dva pa sta jeklenico navijala na kolut. Potrebna je bila velika pazljivost, kajti še tako močno obremenjena se je jeklenica rada krotovičila. Serpe so nam bili pri tem v veliko pomoč. Zelo radi so delali pri žičnici in jim sploh ni bilo treba prigovarjati. Oni so nas učili svoje pesmi, mi pa njih naše, čeprav niti prve niti druge pogosto niso bile preveč spodobne. Na robu stene, kjer je stala zgornja postaja, je skoraj vedno pihalo. Tako je prvi šotor, ki so ga tu postavili, odnesel orkanski veter z vso opremo, kar je je bilo v njem.Zato smo se odločili,da Alpi-no postavimo za robom, v pobočje Khumbu tseja. Tistega dne, ko je odneslo šotor, je pihal pravi orkan. Pihati je pričelo že dan prej, tako da je bilo na zgornji postaji skoraj nemogoče delati. Zato smo se vsi vrnili v bazo. Naslednjega dne orkan ni prenehal. Počivali smo v bazi. Veter visoko nad bazo je tako bučal, da je bilo slišati, kot bi takoj za šotori padal ogromen slap. Cez dan je tudi rahlo snežilo. SE NADALJUJE ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Srečanje, da se reče Minulo soboto, ob 25-letnici trgovskega podjttp Murka iz Lesc, so na Straži na Bledu priproii srečanje delavcev Murke — Organizacija sreto nja za zgled Bled — Trgovsko podjetje Murka iz Lesc iz leta v leto bolj razvija svojo dejavnost, zaposluje nove delavce in se pripravlja na eno svojih največjih naložb, na gradnjo trgovskega središča, da bi skupaj z ostalimi delovnimi organizacijami trgovine popestrili in izboljšali gorenjsko trgovino. Nenehen razvoj podjetja, ki ima svoje prodajalne v radovljiški in jeseniški občini, dokazuje, da znajo v leski Murki smotrno načrtovati, da so uspeli na tržišču in da se vedno bolj uveljavljajo. Murka praznuje letos 25-letnico svojega obstoja in ob tej priložnosti so pripravili tudi srečanje delavcev Murke na Straži na Bledu. Zato, da bi se delavci med seboj spoznavali, izmenjali izkušnje, kajti zaposleni so v takšni delovni organizaciji, kjer so česti medsebojni stiki zaposlenih le redki. Murka pa ne bi bila Murka, če ne bi vsem delavcem priskrbela enkratno in nepozabno doživetje. Saj poznamo srečanja delovnih kolektivov ob raznih obletnicah, ko pripravijo na jasah in travnikih po možnosti ob lepem vremenu, stojnice s pijačo in jedačo ter družabnimi igrami, zreduciranimi na tradicionalno vleko vrvi, poskakovanje v vrečah in tako dalje. Po tem se bolj ali manj omamljeni razidejo, da bi zjutraj na piknik opominjala "več ali manj razbolela glava. Murka je bila v organizaciji srečanja izvirna in na moč domiselna. Pripravila ga je na Riklijevi fitness promenadi, na blejski trim stezi, ki vodi na Stražo. Vsi, ki so se srečanja udeležili, so morali preko ovir prelepe trim steze, vse do vrha, od koder se ponuja obiskovalcu lep pogled na Bled in na vso njegovo okolico. Številni,' četudi okoličani, smo se lahko le čudili, da ima Bled tako čudovit razgled in pogled, ki mora biti prava poslastica za tuje goste. Sopihali smo, tisti, ki napravimo dnevno po dva ali tri korake, od avta do stola in od stola do avta. Za obup pa ni bilo časa in ne volje, kajti ob vsaki zapreki so pozdravljala prikupna Murkina dekleta: zdaj je bilo treba na kozolec po stolček, zdaj preko krogov do žlice, zdaj je bilo treba močno potegniti za vrv, da se je prislužil kozarec. Na vrh smo priški z Murkino malho, vpisali v knjigo vtisov, da je trimčkanje po Murkino »eno znojno, a zdravo ma- Za planinski klobuk je bilo pt> skokoma preko ovir . . . tranje«, se odžejali pri zapreki »btf črno« in okrepčali pri malici C* na koncu, pred prejemom kolajn«:1 bukovem štoru, smo si maš pritisk. Posedli smo po stolčkih, upa** ob vižah, ki so domala že pozabi«« a tako prijetne za uho. Nikakor* nismo mogli znebiti vtisa, da n« tako že morali zabavati p* petdesetimi leti, ko so se vriakt# odpravili peš na oddaljeno polj^ K o so se v večernem somraku p žgale okoli nas bakle in smo * i njihovem siju odpravili v Jo -smo si pač morali priznati, da j>S* od sile prijetno. In tudi: kulturno. Kajti iivin* in ideje, ki so obogatile srsčasj Straži, so lahko le dovolj zgho>' poduk nam vsem, da so mji med seboj bistveno različna in dr tudi za nedelavno srečanje delitf potrebna domiselna glava, ki s pr» nič večjimi stroški ustvari prijeta* in družabnost. Lahko, da se mi zmrgodeno « nevoščljivo — muzate, da cv* hvalo in zahvalo leski Murki. Ki*' hočete! Le komercialisti in sij& listi naj kot organizatorji podob«' srečanj pokukajo malce k M uit jim ukradejo eno izmed majajj jemite, da se bo obrestovalo ... D. Sag TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ M.inovejše modele <***J%Sih Tržiču Rabutam pomaranče in jo peš maham po cesti. Nomadi zapuščajo taborišča in mi ponujajo to in ono. Sredi ceste pijemo čaj, ko mi poglavar karavane prinese star tranzistor. Pravi, da ne igra, pa ima popolnoma nove baterije. Odprem ga, šarim po njem. Zvežem nekaj žic in že se oglasi ruski radio. Povabi me k sebi v šotor. Večerja: kamelje mleko in sir. Od vsepovsod prihajajo tudi drugi veljaki, ki posedajo okoli velike vodne pipe. Nabašejo jo s surovim hašišem in ponudijo. Vsi močno smrdijo in imajo divje obraze, vseeno so zelo prijazni. Ne bojim se jih. Naučil sem se brati misli iz oči. Cez pol ure sem bruhal kot vidra. Cez eno uro še enkrat. Želel sem si, da bi umrl. Ta- kih muk še nisem okusil. Ostati sem moral tudi še naslednji dan, da sem se lahko spravil na noge. Afganistansko-pakistanska meja. Carinik v obnošeni uniformi in z dolgo flinto iz žepa potegne štampiljko in jo udari v potni list. Zmešnjava obrazcev in formalnosti Cez Pakistan sem jahal na kamelah in bivolih, se vozil na vpregah in motorjih... V Lahor sem po celi noči pešačenja prišel peš. Beračev je vse več in več, kot je tudi ljudi vidno več. Tisti najbolj sitni beračijo službeno. Namenoma se oblečejo v cunje in izkoriščajo sentimentalnost turistov po železniških postajah. Ce daš bakšiš enemu, jih takoj pridrvi cel trop. Ce jim ne daš. dobiš kamen v glavo ali te raztrgajo. Vedeti moraš, kdaj smeš biti prijazen in kdaj moraš grdo gledati' Pakistan je vroča dežela. Dobro uspeva riž. saj im#jo ogromno padavin, ki povzročajo velike poplave. Orjejo z bivoli, ki jih vodijo otroci. Povsod je videti vpliv in ostanke nekdanje kolonialne Indije. Pakistanci so v glavnem muslimani in Indije ne marajo. Ni dolgo, kar se je končala vojna beračev. S ponosom mi kažejo zaplenjene tanke in me vabijo na čaj. Od pakistanske do indijske meje je treba iti peš. Vso robo nosijo posebno oblečeni nosači, ki me spominjajo na himalajske šerpe. Indijo sem do segel v rekordnem času treh tednov. Z avtostopom sem zaključil in ga nadaljeval šele v ameriški Californi-ji. Celo pot sem se enkrat samkrat skopal, čistil zobe in bril se nisem nikoli. Tudi na to sem se navadil. Umazanija se mi spremeni v udobje, obenem pa je to tudi varovalna barva pred berači. Prvo indijsko mesto je Amritsar. Mesto Sikh-ov, pokrajina Pendjab, ki so tukaj zgradili ogromen Golden Temple. Lesketa se, da jemlje vid. Obisk je nekaj posebnega zaradi običajev in religioznih kolobocij. Noter greš lahko samo bos, s pokritimi lasmi in plačanim vodičem. Sikhi se ne stnžejo in ne brijejo. Voda v temp- lju je sveta, zato vsak dan kdo utone v njej. Skupaj z berači lahko v njem zastonj ješ in spiš. Ob taki priložnosti sem si pokvaril želodec. Indija! Videti Indijo in razumeti Indijo, ki ni Indija Koromandija, ampak je nekaj obupnega, neverjetnega, nepojmljivega. Vsak bi moral videti Indijo. Mogoče bi potem živel lažje, mogoče tudi drugače. Strahota brezposelnih množic, obupna klima, svete krave, kaste, pohabljenci. Starka v rdečih cunjah. Seveda išče, prosjači vsakodnevni kos čapa-tija, da zadovolji klic po ohranitvi skrčenega želodca. Zlati tempelj Sikhov v Panjabu In sredi belega dne mimo $j* razkrinkana »Indira Gandhu „V ne bi mirno spala, saj ima predse že najmanj sedem tisoč zemei*» življenj. Sedem tisoč trpi je:-možnih oblikah lažnega živine« preden bo prišla v večni raj sp« nosti, sreče in miru. Zakaj a* * mirno spala, če trdno veruje b ji povedali sveti možje gum S mirno preživi svoje življenje. BUp togim po duhu, kajti njih je mM' kraljestvo! Kaj počne tu ta mladi bet*.' bratcem napihnjenega trebuha \ ročju? Ali ni le v meso Ionu? delec narave, ki hoče preživa noče crkniti na oni strani trtv1«1 stare kolonialne postaje. Ko r dam pomarančo, izgine, in se vn* tolpo sebi enakih, ki kasneje mt\V kocke kamenja za menoj. Riši •■ policaj z angleškimi brčicami h tene jih z bambusovo palico Tudi to je še vedno Indija. Mr* otrok na železniški postaji kV* Delhi. Do smrti razžrt, v papir gobavec na ulici New DMkf Poglej resnici v oči, ti v«f prenažrti slabič in berač mater** civiliziranega sveta. Se doljo > Indija. Povedal bom, ko bo kc* Indije, kamor hodi toliko mladih zahodnega sveta iskat življeg resnice, ko bo konec priioro* * more, ki me zasleduje še danes SE NADAUVA D+^^D TOREK 11 SEPTEMBRA 1979 7; STRAN C L A Lovci pripravljajo zbornik Begunje — V petek, 7. septembra, so se sestali člani Lovske družine Begunjščica in se pogovorili o svojem delu v minulem obdobju, poslušali informacijo o boleznih divjadi, in ukrepih za preprečevanje, o delu v lovišču ter o predlogu od-strelitve divjadi. Ugotovili so, da so delali po svojem programu in po smernicah ter vzorno vzdrževali lovišče. Poleg tega so ugotovili, da bo zbornik, ki ga je že dalj časa pripravljal Bojan Lavrih s sodelavci, koristna informacija in pregled dela in zgodovine Lovske družine Begunjščica. Obsegal bo okoli 200 strani, izdali pa ga bodo v teh dneh. NEKAJ SPREHODOV OKROG DOMŽAL ob bregovih Pšate, Bistrice in Rače Opisuje Črtomir Zoreč Mladi na Stol — Mladinci iz osnovne organizacije ZSMS Mehanizmi v Lip-run so letos začeli sodelovati z vojaki druge Planinske čete iz Bohinjske Bele. Sestavili so program sodelovanja, ki ga vestno uresničujejo. V nedeljo, 2. septembra, so organizirali pohod na Stol in tovariško srečanje v Završnici. (B Šolar) - Foto: R. Obid MEDNARODNO LETO OTROKA Radovljica — Sedem let je mi ndo, morda nekaj manj, odkar nem končala posebno šolo v Radovljici. Za laike je bila to defektna iola. Pa kaj zato? Mar se zaradi tega ne bi mogla izučiti kakega poklica, mar ne bi mogla httditi. v šolo in si prislužiti kvalifikacije? Teh sedem let sem bila 'Avuna od drugih, že res, da sem dobila službo, vendar so me od-pustih po štirih mesecih, kar je trajala poskusna doba, ker pač ruiem dosegla norme. Kako naj bi jo, če nisem imela potrebne izobrazbe? Ne morem mimo tega, da ne bi trdila, kako je naša družba krivična v določenih stva-rth - za postopače in brezposel ne, tiste, ki bi lahko delali, jih podpira, nas pa, ki smo potrebni pomoči, odvrže kot kadilec ogorek. VAŠA PISMA Sprašujem se, zakaj je moralo miniti teh dolgih sedem let, da so %e občinski možje spomnili, da nam pomagajo, nam preskrbe majhno delavnico in nas, če bomo za to sposobni, pošljejo v lila, Je res moralo miniti sedem let m tisti pregovor — čez sedem let vte prav pride — tudi naša ponebna šola in smo danes kar naenkrat sposobni, da delamo. Res da vem, da sem neozdravljivo bolna in če vam povem mojo diagnozo, se boste mogoče zgrozili. Zanjo sem zvedela pred štirimi leti, zdaj sem stara 23 let in moje načelo je: bolezen ne sprašuje, ne trka, vstopi brez poziva in ne moreš ji zapreti vrat pred nosom. Je res moralo priti do tega šele zdaj, ob mednarodnem letu otrok? Bo ta naša sreča trajala samo do 31. decembra ali dalj? To leto je zame najbolj srečno leto. Na koncu naj se zahvalim vsem, ki so pripomogli, da se vključimo v družbo. D. B. Radovljica NE ALPETOUR, TEMVEČ VIATOR V rubriki VAS A PISMA smo ta torek objavili dva primera neprimernega ponašanja šoferjev avtobusov. Pri obeh smo zapisali, da je bilo to na Alpetourovem avtobusu, toda po natančnem preverjanju stvari smo ugotovili, da se je prvi primer, tisti z invalidko, pri kateri je šofer izjavil, »da kripelnov ne bo vozil«, zgodil na VIA TOR J E VEM avtobusu, ki odpelje s kranjske avtobusne postaje ob 8.10 proti Gorenjski. Torej ne Alpetour, temveč Viator. Za neljubo pomoto se Alpetouru za ta primer opravičujemo. Uredništvo. Z avtobusom v Javorniški rovt Javornik — Javorniški rovt je partizanska vas, ki je med vojno veliko žrtvovala. Vendar pa je Jsvomiški rovt danes naselje kra-;evne skupnosti Javornik-Koroška Bela, ki je zelo oddaljeno od ostalih naselij in tako dolgo ni imelo ijirtrezne ceste. Prebivalstvo danes mma primerne preskrbe, večkrat pa nastajajo težave zaradi ustreznega Nravstvenega in socialnega varstva kj tudi zaradi komunalnih in prostrtih problemov. 2* v sedanjem srednjeročnem pro- gramu je krajevna skupnost načrtovala ureditev pomembnih vprašanj in tudi asfaltiranje ceste v Javorniški rovt. Naloga ostane za naslednje srednjeročno obdobje, ko bodo tudi ob pomoči vaščanov ter samoupravnih organov krajevne skupnosti uvedli redne prevoze z avtobusi od Javornika do Javorni-škega rovta. Pričakujejo, da bodo, skupaj z jeseniškim Viatorjem, avtobusi kmalu zaceli voziti, saj je komunalno podjetje Kovinar že uredilo pot. D. S. hiia stara in potrebna nove strehe, ne gre vedno lahko. Posebno še, če ffpi e Htarem delu mesta, ki je spomeniško zaščiten. Tudi Murnekovim v ffffht ni bilo dovoljeno, da bi na streho položili salonitko, ki se nikakor ne bi p.i/ipljala V starinsko okolje. Zato so poklicali k hiši mojstre za lesene strehe, (v< te Janez Kavčič iz Doline, Aleš Meglic s Pristave in Stanko Dolžan iz j'rfi/a Tnnajst, Štirinajst milimetrov morajo biti debele smrekove deščice in jih bodo premazali Še z odpadnim oljem, bo streha dobra za naslednjih indevet let, *opovedali. Foto: D. Dolenc Obnovitev kamnogoriskih rak - Prebivalci Kamne gorice so v davnih časih speljali rokav potoka Lip niča po kanalu skozi naselje, da je voda gnala kovaške mehove v fužinah. Kanal nad glavno strugo Lip-niče povezuje lesen žleb, rake. Stare rake so bile povsem dotrajane. Ker so ne le zgodovinsko pomembne, ampak tudi nujne za pretok vode skozi vas, so si krajani s srednjeročnim planom razvoja v letošnjem letu začrtali obnovitev rak. Tako so avgusta v glavnem s prostovoljnim delom postavili nove, ki že služi/o svojemu namenu. Prvo nedeljo septembru so pripravili krajšo .sv. čanost med katero je eden najsta rejših kamnogoriskih kovačev, Miha ^k^n'sLimbolično spustil vodo po žlebu. Obnovitvena dela, ki so veljala okrog osem milijonov starih dinarjev, je financirala krajevna skupnost Kamna gorica. Na sliki-med obnovo rak. - Besedilo in slika: S. Saje v sve- Propadanje zgodovinskega spomenika — Kot je Janez Vajkard Valvasor zapisal v Slavi vojvodine Kranjske, je Kranjska zaradi dobrih kovin, zlasti železa in jekla, od pradavnih časov znamenita. Ob tem navaja, da železnih rudnikov, ki dandanes delajo — v drugi polovici 17. stoletja — štejemo trinajst, med njimi tudi rudnik Kamna gorica. Tukaj, pravi dalje Valvasor, so same fužine. Kamnogoriški rudnik in fužine z vigenjci, kovaškimi ognjišči, kjer so nekdaj kovali najboljše žeblje in druge, povsod znane izdelke, resda že dolgo ne delajo več, vendar stoji še nekaj objektov, kjer se je kovaštvo najdalj ohranilo. Zal pa je edino leseno kovačnico v Kamni gorici že tako močno načel zob časa, da so ji dnevi skopo šteti. Morda bi na hiši ob njej kazalo namestiti močnejšo luč, da bi kdo od odgovornih spregledal potrebo po ohranjanju kulturnozgodovinskih spomenikov tudi za poznejše rodove! — Besedilo in slika: S. Saje (9. zapis) Najprej moram popraviti grdobijo tiskarskega škrata, ki bi mi utegnila še nakopati nemajhno zamero pri 'kamniških Podgorcih. V drugem stolpcu prejšnjega zapisa mora stati besedica »čednega«, ne pa »čudnega« PRI MEDVEDU V PODGORJU Tako pravijo stari domačiji v bližini podgorske farne cerkve. Na hiši št. 5 je vzidana črna marmorna plošča s pozlačenim napisom: V TEJ HISI SEJE RODIL JOSIP OGRINEC 1844 - 1879 PISATELJ IN SAHIST Ploščo je dal vzidati Svet za kulturo in prosveto OBLO Kamnik leta 1961. Pri Medvedu še vedno žive pisateljevi sorodniki: sedaj gospodari na domačiji Josipov pranečak, Ivan Ogrinec. Torej je rod ostal na svoji zemlji - le malokje je Še tako. (No, v Jurčičevem rojstnem domu je le tudi tako, saj tam danes gospodari pisateljev pranečak Ciril Jurčič.) vadna podobnost! — No, ker sem v začetku prejšnjega poglavja omenil trpkost Ogrinčeve življenske poti, sem o tem tudi malo pobaral, če se sedanji rod spominja česa o tej stvari. In res: mladi Ogrinec me je opozoril, da je lastna mati spodila sina od doma, ker ni hotel postati duhovnik. Ta beseda mi je le potrdila znanje, ki sem ga imel iz literarne zgodovine: da je mati Neža, roj. Poga-čar, doma z Zlatega polja, pokazala vrata svojemu sinu, ker je izstopil iz 2. letnika bogoclovja. Tedaj je mlad študent, ki ga pač duhovski stan ni veselil, odšel na Hrvaško, v Zagreb, kjer se je vpisal na Pravno akademijo. Leta 1866 najdemo Ogrinca že na Dunaju, kjer je štiri leta poslušal predavanja iz naravoslovja. Ves čas študija je Josip Ogrinec tako stradal, da je naposled zbolel. Dobil je srčno hibo, ki ga je čez devet let tudi položila v prerani grob. Sele, ko je postal profesor na novomeški gimnaziji, se je mati omeči-la in fant je pričel prihajati o počitnicah domov. Vedno bolj je postajal navezan na dom. Celo tako, da je 1. 1878, leto pred smrtjo, resno mislil na prevzem domače kmetije in na poroko s kako brhko Podgorko. Po družinskem izročilu je bil pisateljev oče, Jožef Ogrinec, posestnik pri Medvedu, izobražen in podjeten, a premehak mož. Iz skromnih razmer se je s svojim delom in umom povzpel do precejšnjega blagostanja. Več let je bil tudi podgorski župan. Mati Neža pa je bila trda in odločna žena. Izmed osmih otrok je bil Josip četrti. - V kamniški norma lki je bil Alešovčev sošolec. ^ SE TRIJE Ce sem se že o simpatičnem Ogrincu tako razgovoril, moram privoščiti besedo, dve, še trem Podgorcem: pisatelju in politiku Luki Svetcu (1826-1921), strokovni pisateljici s. Feliciti Kalinšek (1865-1937) in strokovnemu pisatelju, gospodarskemu geografu in stenografu, Blažu Svetelju (1893 do 1944). Josip Ogrinec (1844-1879) Življenje pisatelja Josipa Ogrinca je bilo trpko - tudi dolgo ni bilo, komaj 35 let.. . Na stoletnico njegove prezgodnje smrti v daljnih Vin-kovcih smo popolnoma pozabili... Pa vendar mož ni bil tako nepomemben kamenček v zgradbi slovenske kulture! Pisal je sprva pesmi, potem črtice in povesti, najznačilnejše pa je njegovo delo na področju ko-mediografije. Kot naš prvi pisatelj v tej smeri je napisal niz iger, burk in veseloiger. Najbolj znane so: V Ljubljano jo dajmo, Hudi Kljukec, Na Osojah idr. V današnji čas pa segajo njegova socialno zgodovinska razmišljanja Robovi in sužnji. Tu stavi svobodo kot osnovno gibalo človeštva in revolucijo kot nujni izhod iz stisk. Svoja številna dela je skromno podpisoval le s psevdonimi (Jože s Podgorja, J. Medvedov, Osipov, Pribislav ipd.). - Njegova razmeroma obsežna literarna zapuščina se je ob pisateljevi smrti izgubila. Josip Stritar je za Ogrinca v osmrtnici zapisal, da je poznal komaj katerega tako skromnega, marljivega, ponižnega, strogo moralnega - hkrati pa iskrivo humornega prijatelja. Josip Ogrinec je imel rad Kamnik. V kamniški Čitalnici je večkrat predaval o domači zgodovini. Tudi sicer se je trudil za narodno življenje v Kamniku. - Bil je tudi prvi, ki je strnil pripoved o kamniški zgodovini v samostojen spis. (Objavljen je bil v letopisu Matice Slovenske 1. 1870) trdosrcna mati Ko sem si pred dnevi v Med-vedovi hiši ogledoval velik portret Josipa Ogrinca, sem nehote primerjal obraz sedanjega gospodarja Ivana Ogrinca - nena- OSNOVNA ŠOLA France Prešeren Kranj Kidričeva 49 Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge učitelja v oddelku podaljšanega bivanja v podružnični šoli Kokrica Luka Svetec (1826- 1921) Ime Luke Svetca, četudi je bil osebno pošten mož »brez mane in brez strahu« ter iskren narodnjak, nima v Slovencih prav dobrega zvena. Sodi v ono mračno galerijo nera-zumetih, obsojanih mož, kakor so bili, na primer dr. Janez Bleivveis, Jovan Vesel Koseški, Anton Koder, Fran Govekar idr. Luka Svetec je bil po izobrazbi pravnik, po političnem prepričanju pa bolj konservativne narave. Le-to je pokazal kot deželni in državni poslanec. Pa vendar se je znal tudi boriti: v deželnem zboru je govoril le slovensko, zavzemal se je za Zedinje-no Slovenijo, tudi kot sodnik je slovensko uradoval. To mu je nakopalo preiskavo in premestitev v nemčur-sko Kočevje. No, pozneje si je uredil življenje kot neodvisen notar. Svetec se je udejstvoval tudi kot pesnik in spreten pripovednik. Politika ga je oddaljila od muz in potisnila med strankarske prepire. — Pod svoja leposlovna dela se je največkrat podpisal kot »Podgorski«. Šolska sestra Felicita (Terezija) Kalinšek je bila tudi Podgorka. Zaslužna je kot gospodinjska pisateljica. Učila je v Gospodinjski šoli Kmetijske družbe v Ljubljani. Njeno najbolj znano delo je popularna Slovenska kuharica, ki je izšla v že kar šestih izdajah. Blaž Svetelj, strokovni pisatelj, stenograf in geograf, je študiral na univerzah v Pragi in na Dunaju. Napisal je več učbenikov za predmet Slovenska stenografija. Bil je prvi (in dosmrtni) predsednik Slovenskega stenografskega društva. 8.STRAN TOREK. 11 SCPTEMBUAlsTT Predstavljamo vam Mirko Janškovec: Pomembna je tudi telesna priprava KRANJ — Zs profesorja Mirka Janškovca pravijo, da je edini profesionalni trener namiznega tenisa v Jugoslaviji in tudi edini, ki je diplomiral na visoki soli za telesno kulturo namizni tenis. Se pred dobrimi sedmimi leti je bil aktiven igralec, 1969. leta pa so ga pritegnili v trenerske vrste. Najprej je bil pomočnik zveznega trenerja za moške, 1976. leta je prevzel žensko ekipo, od letošnjega januarja pa je ie zvezni kapetan. Doma, v Kranju, ga je zelo težko dobiti. Posebno zdaj, ko se končujejo priprave na novo tekmovalno sezono. Komaj je z tensko reprezentanco sklenil priprave v Kranjski gori, te je odpotoval v Romunijo, kjer so »njegovac dekleta odigrala štiri prijateljske tekme. Potem pa brt na Hvar, v namiznotenitko mesto letošnjih sredozemskih športnih iger. In zatem, od 4. do 7. oktobra, spet na balkanske igre v Atene, na mednarodni prvenstvi Madžarske in Frsncije pa na evropsko posamično in ekipno prvenstvo ... »KakAna je vaAa metoda treningov, v ceni se razlikuje od starega načina?« »V primerjavi s treningi pred petnajstimi ali dvajsetimi leti je danes precej drugače. Veliko pozornost namreč posvečamo telesni prjpravi, saj brez nje ni več kvalitetnega aportnega napredka. Razveseljivo je, da je tudi v namizni tenis prodrlo načrtno, usmerjeno delo, sloneče na znanstvenih dognanjih.« »Kje so nafta dekleta v svetovnem merilu in kaj lahko pričakujemo «• slaftlh ZRN in Francozih, se niso dali j**, senetitl. Kombinirana posadka Jugoalartft se je enakovredno borila za bron, a več k« četrto mesto si ni mogla pri veslati REZULTATI: 1. NDR 5:60.70. 1. ZRN 5:54,16, 3- Francija 6:5730, 4. Jugoslav, 6:01,24, 5. ZDA 6:02,50, 6. Bolgarijs «91* NA8I ENAJSTI, ZE SESTlC NDR V paradni veslaški disciplini osmen^ so slavili Vzhodni Nemci. To jim je uspete v silovitem finišu, saj so bili hitrejši ,* Novozelandcev in osmerca SZ. Naši »o* uvrstili v mali finale tn bili med d\»ai stimi finalisti enajsti. Tudi to je uspeh u nat osmerec. REZULTATI: 1. NDR 5:30,41. 2. Nov«!«, landija 5:39,93, 3. SZ 5:40,45. 4. Av«tr»., 5:43,32, 5. ZDA 5:44,45, 0. Velika BnuDil 5:45,45. D. Humer V nekaj stavkih Na kvalifikacijskem ekipnem tekmovanju v streljanju z MK puško za nastop na sklepnem turnirja za pokal strelske zveze Jugoslavije, ki bo konec meseca v Sarajevu, so nepričakovano slavili Kamni-čani. Rezultati - ekipno: 1. Kamnik 1400, 3. Skofja Loka 1394, 3. Kranj 1373, 4. Celje 1306, 6. Postojna 1366, posamično: 1. Cerne (Kranj) Ml. 2. Podgornik 300, 3. Bertoocelj (oba Kamnik) 367 itd. Na tekmi KIS v smučarskih skokih je v Frenštatu na 90-metrski skakalnici s plastiko nastopilo 90 skakalcev iz NDR, Avstrije, SZ, Jugoslavije, Švice, Švedske, Bolgarije, Madžarske, Poljske in CSSR. Zmagal je domačin Skoda, naši pa so se uvrstili takole: 17. Norčič. 19. Ulaga, 33. Baje, 33. Tepeš, 43. Mlakar itd. Člani AMD Bela krajina so v Crmošnji-cah pripravili dirki za državno prvenstvo v razredih do 50 in 135 ccm. Sodelovalo je več kot 00 tekmovalcev. V prvi skupini je zmagal Koritnik (SI. Avto), Tržičan Razu-mič je bil sedmi, v drugi pa je bil najboljši Predan (Orehova vas) pred Tržičanom Mežnarjem. V skupni uvrstitvi vodi v razredu do 50 ccm Koritnik, v razredu do 135 ccm pa Predan pred Mežnarjem. Plavalni klub Jesenice je na kopališču U kova pripravil republiško prvenstvo v skokih v vodo za pionirje. Sodelovalo je 36 tekmovalcev iz Ljubljane, Idrije in z Jesenic. Rezultati — pionirji A: 1. Korjan (Lj.) 151.36, 3. Markelj (Jes.) 130.06; B: 1. Lukek 127.00. 3. Kos (oba Jes.) 110,50; C. 1. Likar (Idrija) 180.46; pionirke A: 1. Bartelj (Jes.) 140,06; B: t. Veselic (Idrija) 109,36; C: 1. Fermentin (Jes.) 107,86. Nsjboljši jugoslovanski lokostrelci, ki se pripravljajo na sredozenske igre, so na strelišču v Supetru dosegli odlične rezultate. Med fanti je bil najboljši Mariborčan Bojan Postružnik (JLA) s 1330 krogi pred Obiskom (Kranj) 1219, pri dekletih pa se je najbolje odrezala Majda Marinšek (Lj.) s 1130 krogi. Veliki finale dvojcev s krmarjem je dvignil na noge tisoče gledakt Jugoslovana Mrduljaš in Celent sta s krmarjem Reičem sicer slabo zafai toda na polovici proge sta bila že v dosegu bronaste kolajne. Šele meter n-«-ciljem ju je prehitel ameriški čoln. Prvenstvo radijsko vodenih modelov LESCK - Brodarska zveza Slovenije in Zveza organizacij za tehnično kulturo občine Radovljica sta od 7. do 9. septembre letos organizirali na Sončevem jezeru VIII. odprto slovensko prvenstvo radijsko vodenih brodarskih modelov. Poleg nastopajočih iz slovenskih klubov so se tega prvenstva udeležili tudi tekmovalci i« Avstrije in Velike Britanije. Vreme je bilo odlično, tako oceno pa zaslužijo tudi organizatorji« ki se bodo v letu 1983 potegovali celo z« organizacijo svetovnega prvenstva. REZULTATI: v tekmovanju FI - E kilogram je zmagal David John Harvev, v te* kmovanju Fl- E + 1 kg je bu prvi Afc. (.reenfleld, v tekmovanju FI — V UJ«, Crovdon, v kategoriji K1-V6 Geofnv,., mes Heward, ki je zmagal tudi v trt»., nju FT- V15, Jan Lokovšek j« bil prriTu tegoriji FS-E ter tudi V tekumUI F3-V, medtem ko je bil v katecoHu ki 3,5 prvi BOttner DetlefT. V toks.«™ F8R nad 0,5 kubičnih centimetrov kJT» tekmuje trideset minut, najdalj« pa j« M: katerega model napravi največ krose- i so posebej označeni, je zmanlMrt' Klanjšček pred Mišom Zornikom i« D*w ftom Bnttnerjem. Leace — Brodarska zveza Slovenije in Zveza organizacij za tehnik kulturo občine Radovljica sta pri Šobcu pripravili zanimivo odprto sloitrnk prvenstvo radijsko vodenih modelov, ki so se ga udeležili tudi tekm^i,. Avstrije in Velike Britanije. — Foto: F. Perdan Vaso Kentara iz Splita je bil vse dni prvenstva zelo obremenjen, saj je v pisarni organizacijskega odbora v hotelu Jelovica »prejemal goste, delegate FISA, predstavnike udeleženk prvenstva in druge. Od Vase, Dragice in Ivana si lahko dobil marsikaj zanimivega. Iča Velkavrh, Teleksova Iča, strojepiska ČGP Delo, je nepogrešljivi det vseh tiskovnih centrov na velikih športnih prireditvah v Sloveniji. Vedno nasmejana in polna dovtipov Iča brezhibno uporablja pisalni stroj in tudi fotokopirni aparati ji niso tuji. Osmo svetovno prvenstvo za kulisami BLED — Osmo svetovno prvenstvo v veslanju je končano. Že zdaj lahko ugotovimo, da je prvenstvo po dvanajstih dneh uspelo. Vse službe organizacijskega odbora so delale brezhibno. Vsi so se zavedali, da je pokrovitelj predsednik republike Josip Broz Tito, da je to prvenstvo vseh Jugoslovanov, vse naše samoupravne skupnosti, ne samo blejsko. Je pa nekaj služb, ki so gledalcem tuje, dogajajo se v senci brezhibne organizacije, za kulisami prvenstva. Tudi ti so opravili ogromno delo, da je bilo prvenstvo organizirano tako, kot je bilo treba. To so službe, brez katerih prvenstvo ne bi bilo taksno, kot je bilo. Nekaj takih služb je ujelo tudi oko našega fotoreporterja. Služba RCZN Slovenije je imala polne roke dela z izkaznicami. Vsi udeleženci prvenstva so namreč opravili slikanje za legitimacije prvenstva. V vseh dneh so ti fantje in dekleta poslikali in izdali nad tri tisoč dvesto legitimacij. Delovni sestanek pred začetkom delovnega dne v organizacijski pisarni. Vsako jutro je bil potreben temeljit posvet o delu. Mirko, Darko, Marta, Helena, Ivan in drugi so bili vedno delavni in hitri pri dajanju informacij. Lepo poravnana vesla čakajo pred hangerjem v Zaki samo še na veslače. Svetovno prvenstvo v veslanju je imelo dve tiskovni središči. V festivalni dvorani in v cilju v Zaki. Tu je bilo vse, kar je potrebno za hitro poročanje. D. Humer Foto: F. Perdan PTT Kranj je tiskovno središče v Zaki in festivalni dvorani opremilo z vsem potrebnim. Novinarjem, bilo jih je kar tristo dvajset, so bili na voljo poleg telefonov tudi teleprinterji. Tovarna iz Buj je bila tista, ki je dela na trg moderne teleprinterje. Tiskovno središče v Zaki je bilo v montažni leseni baraki. Pisalne stroje sta posodila Mladost in Astra. Da niso bile le gole stene, je del centra opremil tudi akademski kipar Boštjan Putrih iz Ljubljane. Njegove barvne grafike so bile prava osvežitev za utrujene oči novinarjev. Novinarji, ki so poročali z osmega svetovnega prvenstva v veslanju, so vse dni prvenstva krepko »garali« tudi pono či po blejskih hotelih in barih. Bili so povsod, tudi tam, kjer jih ni bilo treba. A tudi za njihova grla je treba poskrbeti. In kot že neštetokrat doslej, je za njihova suha grla poskrbel SLOVI N. Po napornem delu je potrebna osvežitev. Katastrofa LJUBLJANA - To, kar se je dogajalo » ■ tešijo na stadionu Mercator j« na Vicu, jt težko pozabiti. Rezu! ta teka katastrofa shaa kranjskih selekcij je vnovl* dokazali, is smo v nogometu na pol poti, ki vodi k sspredku. Prav žalostno in celo sramot-■o je bilo namreč gledati člansko selekcijo, ki je pokazala igro rekreacijske ekipe, »m trenutke pa še slabšo. Zaman je trener f>tar skoraj izgubil glas na klopi, razbita ,B kar je ie pomembnejše, neborben« četa, j« klonila tako prepričljivo kot ae nikoli. Mitf«nn je, da je bil Mercator za razred /--; Tržič ima trimsko stezo TIZIC - V Trticu ao dobili prvo liknikn stezo, ki jo je nad mestom vssuo domače planinsko društvo. Od tHesta.lt rtez se precej razlikuje, saj •tau aobene postaje z orodji. Speljana k p»—Iraem po gozdu in je precej stnaa, as dveh mestih celo zavarovana t jati sat žico. Kljub temu p« je pot, ki jtsdneao označena in vzdrževana, prijatna novost v skromni ponudbi rekreacijskih objektov v občini. Dolga je ■riUtžac dva kilometra in povprečen ptnlsc potrebuje za to pot 45 minut. Na stezi sta dve dobro označeni počivali- E Proga poteka od znamenja na poti za Grade* proti Slapu, pred Slapom pa atrije v hrib in po njegovem robu nazaj as znamenja. Pobudo za izgradnjo tstauke steze je lani dal predsednik Plsalaskeg* društva Trtic, Janko Lon-tsr; ■resnici]i pa ao jo prizadevni člani asrkarijskega oddelka, ki jih vodi Vili »trke. Kikel boljši, toda dobiti deset golov v neborbeni, neangažirani in brezglavi igri je sramota za ves nogometni Kranj. Ne trdimo, da je poraz odraz kvalitete kranjske in ljubljanske ekipe, trdimo le, da je rezultat pristopa k igri in neizpolnjevanja trenerjevih zahtev. Opravičila ni za nikogar, očitno pa je, da se selekcijski igralci Ae vedno Izčrpavajo v rekreacijskih ekipah, v nedeljo pa so potem povsem brez moči. To nedeljo pa so bili še brez volje, čeprav so se nekateri borili po svojih močeh. Igre enostavno ni bilo, velja pa pripomniti, da so imeli Kranjčani polovico tekme igralca več! Zamisliti se bo potrebno nad formo in Igro nekaterih, ki ne trenirajo In fte slabo igrajo. Nikakršnih razlogov za opravičilo ni, le •točke iz prihodnjih srečanj in uspeh v borbi za obstanek, lahko zbrišejo bledo predstavo iz Ljubljane. V predtekmi so mladinci klonili z 0:3 proti istemu nasprotniku, toda borili so se srčno in dokazali, da je zaledje le nekoliko bolj perspektivno. Tudi kadeti so začeli s tekmovanjem. Oboji so bili uspešni; Britof je napolnil mreto ekipi iz Škofje Loke, Sava pa je na Kštovanju iztržila točko proti Kamniku. V J drugih selekcij je Britof visoko premagal Primakovo (9:1), Sava in Šenčur pa sta igrala neodločeno. TRIGLAV IN SAVA KRANJ - V prvem kolu občinske rekreacijske lige so favoriti dobili srečanja. Zlasti učinkoviti so bili Triglavani, ki so napolnili mrežo slabim Primskovljanom; Sava je premagala Korotan s 6:3, Šenčur je slavil v Podbrezjah s 4:1; edino točko za domačine pa je v tem kolu dobila Kokrica proti Naklemu. Pri mladincih so dobro začeli Naklanci in igralci Kokrice, ki so premagali prvega iz lanskega prvenstva, Šenčur. Vsa srečanja so minila v športnem duhu, izgredov ni bilo, tako, da začetek v občinski ligi lahko označimo kot uspešen v vseh pogledih. M.Subic Rokomet Poraz Jelovice Za ženskami so A ta rta 1 i tudi moški v II. zvezni rokometni ligi — sever. V njej sodeluje tudi moštvo škofjeloške Jelovice, ki v prvem kolu ni imelo sreče. Premagala jih je Minerva, novinec v ligi. Rezultati: Borac : Jadran Timav 24:18, Inles : Kvarner Iti 12, Minerva : Jelovica 27:25 (15:16), Partizan TUS : Zagreb 22:22, Slavonija 1)1 : Aero Celje preloženo, Zamet : Union Dalmacija 24:19. V prihodnjem kolu Jelovica Igra doma proti Slavoniji. V ženski ligi sta se v republiškem derbiju srečali ekipi Olimpije in Alplesa. Ljubljančanke so ves čas vodile in gladko dobile tekmo. Rezultati: Olimpija : Alples 19:16 (11:5), Drava PP : Velenje 16:13, Zamet I Podravka 10:18, Rudar : Djakovo 14:14, DI Trokut : Slavonija DI 9:12, INA : Koka 10:10. V prihodnjem kolu Alples igra proti Zametu. V slovenski moški in ženski rokometni ligi so ekipe igrale drugo kolo. Oba gorenjska predstavnika, Peko in Preddvor, sta zmagala. Rezultati - Moški: Peko : Maribor 24:22 (13:8), Celje : Rudar 30:27, Šoštanj : Črnomelj 42:31, Polet: Lipa 28:26, Sevnica : Inles 17:20, Brezice: Prule 34:27; ženske: Eta : Ljubljana 16:13, Šentjernej : Preddvor 11:15 (7:8), Šmartno : Novo mesto 14:11, Mlinotest : Maribor 22:22, I ta a Kočevje : Obala 17:11. Smučarski skoki Pionirji za pokal SRS ZMAGAL OSTERMAN LESCE — Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju za september je med petnajstimi udeleženci zmagal Rudi Osterman pred Leonom Mszijem, oba 13 točk. Sledijo Roblek 11,5, Hrovat 9,5 Kosmač, 9. Mencinger 7,5 Radevič 7, Harinski 6,5 Itd. S. Hrovat KRANJ - Zdaj ko imajo vse fttiri regije (gorenjska, centralna, Stajersko-koroška in notranjsko-primorska) v Sloveniji skakalnice, pokrite s plastiko, ki so namenjene predvsem pionirjem, se je tekmovalna komisija za skoke pri 8Z8 odločila, da bo letos prvič uvedla tekmovanje za pokal SRS na plastičnih skakalnicah, in sicer v septembru in oktobru. Šilar zmagal v Avstriji Bad Auasee — Na III. mednarodnem tekmovanju mladih skakalcev v tem avstrj-skem centru smučarskih skakalnic s plastiko je nastopilo okoli 80 skakalcev in Avstrije in Jugoslavije. Nafto vrsto so sestavljali skakalci iz Kranja in Križ, ki sedaj nastopajo pod skupnim imenom SK Triglav. Pomerili so se v treh kategorijah. Največji uspeh je dosegel Kranjčan Duftan Silar, ki je zasedel prvo mesto med starejšimi pionirji. Tudi ostali so dosegli lepe uvrstitve. Velik uspeh pa bi lahko zabeležili tudi med mlajftimi mladinci. Zal pa so vsi trije nafti najboljši mladinci padli. Tako se je v tej kategoriji najbolje uvrstil Franci Poljane, ki je bil četrti. Med mlajšimi pionirji pa je bil od naftih najboljši Jože Keftnar. Rezultati mlajši pionirji: 1. Purstl (Avstrija) 164,6 (29,5, 28,5), 5. Kešnar (Triglav) 144,4 (25,5 27), 7. Zupan (Triglav - Križe) 143,7 (28,26), starejši pionirji: 1. šilar (Triglav) 189,2 (31,5, 30,5), 2. Arnusch (Avstrija) 178,7 (29, 39,5), 3. Zabkar (Triglav -Krize) 178,2 (»9,5. 30), 8. Stirn (Triglav) 163,3 (»8, 28) 10. Skrjanc (Triglav) 162,0 (28,5, 28), 16. Semenič, 22. Jagodic (oba Triglav), mlajši mladinci: 1. Zanner (Avstrija) 2183 (»4,5 84), 4. Poljane (Triglav -Križe) »01,7 (3». 32.5). 8. Cimžar (Triglav) 194,3 (30, 31), 14. Jošt 183,4 (34, 5p, 33), »4. Kaštrun (oba Triglav - Krize) 151,2 (83,5p, 33,5p). J Javornik Pionirji se bodo pomerili štirikrat. Starejši bodo nastopili na skakalnicah v Logatcu, Zabreznici, Ljubljani in Kranju. Finale bo 20. oktobra v Kranju, ko bo hkrati tudi poletno prvenstvo SRS. V Predmeji, Braslovčah, Sebenjah in Ljubljani pa se bodo pomerili mlajši pionirji. V Ljubljani pa bo tudi poletno prvenstvo SRS za mlajše pionirje in sicer 27. oktobra. Skakalec, ki bo osvojil na treh tekmah od štirih največ točk, bo postal pokalni prvak SRS za leto 1979 na skakalnicah s plastiko. Tekmovanje bo tudi ekipno. Cicibani bodo imeli na republiški ravni le eno tekmovanje. 7. oktobra bo v Kranju poletno prvenstvo SRS za cicibane B, dan kasneje pa bo v Guncljah enako prvenstvo za cicibane A. J. Javornik Triglavani neprekosljivi PREDMEJA - Na drugem mednarodnem tekmovanju skakalcev na novi 25-metrski skakalnici s plastiko so nastopili skakalci slovenskih in treh avstrijskih klubov. Največ uspeha so imeli Kranjčani, saj so osvojili tri prva mesta v posamični konkurenci, zanesljivo pa so zmagali tudi v ekipni konkurenci. REZULTATI - MLAJŠI PIONIRJI: 1. Boris Justin, 2. Jože Kešnar (oba Triglav), 3. Matjaž Zupan (Triglav-Križe), 4. Jože Jagodic, 5. Ivo Gorjup, 6. Borut Dolenc (vai Triglav); STAREJŠI PIONIRJI: 1. Janez Stirn (Triglav), 2. Renato Blaško (Predmeja), 3. Iztok Melin, 5. Bojan česen (oba Triglav); MLADINCI: 1. Stane Martinjak (Triglav), 2. Branko Bizjak (Predmeja), 5. Leon Bevc (Triglav); ČLANI: 1. Pudgar 2. Velikonja (oba Predmeja), 3. Aci Šink, 4. Bogdan Finega r (oba Triglav). J. Javornik GLASIO. STRAN TOREK. 11 SEPTEMBRA 1979 NESREČE NEPREVIDNO NA CESTO Radovljica - V četrtek, 6. septembra, nekaj pred 18. uro se je na Gorenjski cesti pripetila prometna nezgoda. Kolesar Vinko Magister (roj. 1966) iz Radovljice je zapeljal s pločnika na Gorenjsko cesto prav tedaj, ko je mimo peljal voznik osebnega avtomobila Vojislav S to jilkovic (roj. 1924) iz Radovljice. V trčenju je bil kolesar le lažje ranjen. MED TOVORNJAKOMA Naklo - V petek, 7. septembra, se je na lokalni cesti v križišču magistralne ceste in lokalne ceste Naklo—Kokrica pripetila prometna neigoda. Voznik tovornjaka Marjan Legat (roj. 1953) z Jesenic je vozil proti Kranju in v križišču v Naklem zavijal v levo na lokalno cesto. Pred tem je ustavil, ker so imela vozila iz nasprotne smeri prednost. Za tovornjakom je ustavil voznik osebnega avtomobila Jože Zalokar (roj. 1934) iz Kranja, ki je prav tako nameraval zaviti v levo. Za njim pa je z neprimerno hitrostjo pripeljal voznik tovornjaka Mato Lucič (roj. 1956) iz Ljubljane in se kljub zaviranju zaletel v osebni avtomobil voznika Zalokarja ter ga potisnil v fnrednji tovornjak. V nesreči je bila alje ranjena Marjeta Zalokar (roj. 1930) iz Kranja. Škode na vozilih je za 90.000 dinarjev. IZVEN PREHODA NA CESTO Kranj — V petek, 7. .septembra, nekaj po 14. uri se je pred tovarno Tekstilindus pripetila prometna nezgoda. Kolesar Anton Gartner (roj. 1941) s Cešnjice je peljal proti Besni-ci. Okoli 15 metrov od prehoda za pešce je trčil v Zoro Djakovič (roj. 1961) iz Kranja, ki je nenadoma z desne strani stopila na cesto. V nesreči je dobila Djakovičeva pretres možganov in so jo prepeljali v Klinični center. VINJEN ZA VOLANOM Kranj — Na regionalni cesti med Kranjem in Brnikom se je v petek, 7. septembra, ob 19,50 pripetila prometna nezgoda zaradi vinjenosti. Voznik .osebnega avtomobila Cvetko K rjaveč (roj. 1954) iz Mengša je peljal proti Brniku. Malo pred odce- Eom za Šenčur je tesno prehiteval oleaarja Antona Kerna (roj. 1946) iz Kranja in ga pri tem zadel, da je ta padel. Voznik Erjavec je po 40 metrih ustavil, pogledal, kaj se je zgodilo, nato pa odpeljal naprej. Za njim je tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila Marko Pestotnik (roj. 1959) iz Vira. ki je Erjavčev avtomobil hotel prehiteti; Erjavec pa je tedaj zapeljal na levi vozni pas, tako da je voznik Pestotnik trčil vanj. Škode na avtomobilih je za 15.000 din. NEGOTOVA VOŽNJA Cerklje - Na lokalni cesti Smartnem pri Cerkljah se je v soboto, 8. septembra, ob 17,30 pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Jože Tivadar (roj. 1924) iz Zaloga je v bližini vasi Gli-nje zapeljal 9 ceste in padel; ranjenega so prepeljali na zdravljenje v Klinični center. AVTO ZDRSNIL NA TIRE Jesenice - V soboto, 8. septembra, ob 19.40 se je v Tomšiče vi ulici pripetila nenavadna prometna nez- Joda. Voznik osebnega avtomobila anez črv (roj. 1936) z Jesenic je imel avtomobil parkiran pred stanovanjskim blokom v Tomšičevi ulici. Ko je prišel močno vinjen iz bližnjega bifeja, je že na poti do avtomobila trikrat padel, nato pa mu je vendarle uspelo sesti v avto. V zmedi je pritisnil na sklopko, tako da je avtomobil na rahlo nagnjenem terenu začel drseti nazaj po strmini in po kakih 80 metrih, ne da bi medtem voznik kaj reagiral, obstal na železniških tirnicah. Voznik se je pri tem po rezal po bradi in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico, zaradi avtomobila na tirih pa je bil za 19 minut prekinjen ves železniški promet. ODPOVEDALE ZAVORE Skofja Loka — Na regionalni cesti v Gorenji vasi se je v soboto, 8. septembra, ob 14.30 pripetila prometna nezgoda zaradi nenavadne okvare na zavorah. Voznik osebnega avtomobila Rudi Žakelj (roj. 1956) iz Stare vasi je peljal skozi Gorenjo vas v koloni vozil. Ko so avtomobili zaradi srečanja z avtobusom na ozkem delu ceste začeli zavirati, je pritisnil na zavoro tudi voznik Zakelj, vendar pa so mu prav tedaj odpovedale zavore. Da bi preprečil trčenje, je voznik zavil desno s ceste v nasip, kjer je avtomobil odbilo nazaj, da se je prevrnil na bok. V nesreči si je voznikova sestra Stana Jereb zlomila nogo, na vozilu pa je Škode za 15.000 din. SMRTNA NEZGODA KOLESARJA Kranj — V nedeljo, 9. septembra, ob 13.10 se je na regionalni cesti med Laborami in Bitnjami pripetila huda prometna nezgoda. Pavel Križnar (roj. 1906) iz Stražišča se je s kolesom pripeljal po poljski poti do regionalne ceste, pri tem pa se ni prepričal, če je prosto ter je zapeljal do sredine ceste. Prav tedaj pa je iz škofjeloške smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Ziherl (roj. 1954) iz Škofje Loke in trčil v kolesarja. Trčenje je bilo tako hudo, da je Križnar na kraju nesreče umrl. NEPRAVILNO PREHITEVANJE Trtic — Na magistralni cesti med Bistrico in Podiju bel jem se je v soboto, 8. septembra, ob 23.35 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Aleš Dornig (roj. 1953) iz Tržiča je peljal proti Ljubelju za tovornjakom avstrijske registracije. Ko se je odločil za prehitevanje na nepreglednem delu ceste, mu je prav tedaj pripeljal iz nasprotne smeri voznik osebnega avtomobila Vincem- Bergant (roj. 1952) iz Sp. Gorij. Voznik Bergant se je sicer umikal, vendar pa trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči sta bila voznika Dornig in Bergant težje ranjena, sopotnik Edvard Kraševec iz Pristave pa lažje. Škode na avtomobilih pa je za 70.000 din. NEIZKUŠEN VOZNIK Skofja Loka - V nedeljo, 9. septembra, ob 17. uri se je na regionalni cesti v Poljanah pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Alojz Grasič je peljal proti Skofji Loki, v Poljanah pa se je v nepreglednem ovinku ustrašil osebnega avtomobila, ki je pripeljal iz nasprotne smeri; zato je zapeljal naravnost v ograjo pred mostom in v strugo potoka, kjer je obležal v nezavesti. Sopotnik Igor Božič je še pred trčenjem v ograjo odskočil in tako ni bil ranjen. L. M. ALPETOUR- ALPETOUR Skofja Loka TOZD POTNIŠKI PROMET Kranj ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR C PLITVICE. RAB — 15 .in 16 septembra 1979 - 2 dn. lil BAVARSKA JEZERA in MUNCHEN — 28 do 30 septembra 1979 — 3 dni DUNAJ in PRAGA - 25 do 28 oktobra 1 979 - 3 dni BELJAK. CELOVEC, TRBIŽ - vsako soboto, od 1 5 septembra 1 9 7Q dalje «3/3 SPLIT — finale na nogometni tekmi mediteranskih iger 29 september 1979 N r- LU -J N IC Sindikalnim skupinam organiziramo potovanja po JugoaJaviji! ZZ PRIJAVE IN INFORMACIJE N r- Ui _i N -J N Turistična poslovalnica ALPETOUR Ljubljana, šubičeva ul št 1 Turistična poslovalnica ALPETOUR škofja Loka Turistična poslovalnica ALPETOUR Radovljica Turistična poslovalnica ALPETOUR Bled Turistična poslovalnica ALPETOUR Kranj in na avtobusnih postajah v ŠKOFJI LOKI, KRANJU RADOVLJICI na BLEDU in v BOHINJU ter ALPE-ADRIA Ljubljana, Gosposvetska 4 PRIPOROČA SE ALPETOUR1 Kdo pozna deklico? Vlom v cerkev Bohinj — V noči od 5. na 6. september je neznanec vlomil v župnijsko cerkev Sv. križa na Koprivniku. Na južni strani je preščipnil železno mrežo na oknu in se tako splazil v notranjost. Odnesel je 9 umetniških slik v olju in sicer samo platna, ki jih je snel iz okvirjev. Slike neznanega avtorja so stare okoli 200 let, njihova vrednost pa ni ocenjena. Osem slik prikazuje Kristusov križev pot, ena slika pa sv. Jurija in Tadeja. Nesreča pri delu Kranj - V petek, 7. septembra, nekaj pred 9. uro dopoldne se je na gradbišču novega Dijaškega doma smrtno ponesrečil Zajim Beganovič (roj. 1961), kleparski pomočnik iz Ljubljane. Beganovič je na tleh privezoval z jekleno vrvjo tri zvitke lepenke, da jih je dvigalo potegnilo na 4 m visoko ploščo. Pri zadnji navezi je po naključju privezal k lepenkam še 4 metre dolgo desko. Zaradi te dodatne obremenitve se je zadnji del dvigala dvignil in izgubil ravnotežje, tako da se je prevrnil in padel s ploščadi. Pri prevračanju je dvigalo udarilo Beganoviča po glavi tako hudo, da je leta takoj umrl. Gorska nesreča V soboto, 8. septembra, popoldne se je v spodnji polovici Ozebnika na Jalovcu ponesrečil avstrijski državljan Franz Dolzer iz Celovca. Planinec je hodil po markirani poti proti Spički, pri tem pa mu je spodrsnilo in je zdrsnil po pobočju kakih 40 metrov. Če ga ne bi ujela dva planinca, bi zdrsnil v prepad. Ponesrečenca so s helikopterjem prepeljali v dolino. Pogorel kozolec Kranj — V nedeljo, 9. septembra, Eopoldne je na kozolcu Franca Sin-a v Čirčah zagorelo. Ogenj je uničil kozolec in okoli 10 ton sena. V bližini sta se z ognjem igrala dva otroka in pekla koruzo. Škode je za 120.000 dinarjev. Sporočamo žalostno vest, da je v 74. letu starosti tragično preminil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric PAVLE KRIŽNAR stareši, Poltanov ata iz Stražišča Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 12. septembra 1979 ob 15.30 na pokopališče v Bitnjah. Žalujoči vsi njegovi! Kranj, 9. septembra 1979 Na gozdni poti v Zbiljski gmajni pri Medvodah je bila 18. avgusta letos najdena deklica, stara približno 13 do 15 mesecev, visoka 70 cm, normalno razvita, morda malo pod-hranjena. Lase ima kostanjeve, kratke, oči rjave in velike, čelo izbočeno. Na desnem delu temena pod lasmi ima hemangiom v velikosti pet par, na levem rebrnem loku pa značilno materino znamenje v obliki metuljčka. Oblečena je bila v belo spodnjo majico, kratke hlačke z naramnicami iz sintetike, bele barve z rdečimi pikami in rdečo obrobo, rdeče žabe, obuta pa v rdeče sandale iz plastike st. 19—20, na glavi pa pleteno kapo s cofom; kapa je podaljšana pri ušesih v šal, ki se končuje z resicami rožnate barve. Po doslej zbranih podatkih bi lahko deklica živela na območju SR Slovenije oziroma SFRJ, zato bi bila vsaka pomoč občanov, ki bi kar koli vedeli o zapuščenem dekletcu zelo dobrodošla. Ni izključeno, da je otrokova mati zapustila dekletce zaradi hude stiske in ji je potrebna pomoč. Po ugotovitvah zdravstvene službe je bila deklici strokovno odstranjena popkovnica, tudi bese?, i -rana je (BCG) verjetno v porodnišnici ali kasneje v ambulanti — dispanzerju za predšolske otroke in je po vsej verjetnosti v kartotekah zdravstvene službe. Vsa oblačila, ki jih je imela na sebi in v torbi iz skaja lešnikove barve, so domačega izvora razen rumenega kompleta (žabe, jopica, kapica), ki so češkega izvora, vendar ga je bilo mogoče kupiti v naših trgovinah. Bela plastična steklenica z dojenčkovo hrano j> improvizirana, verjetno izdelek Ga lenike. Torba, v kateri so bila otrokova oblačila, je izdelana v Skofji Loki in verjetno kupljena nekje na območju Slovenije. V torbi so bila še tale oblačila bela kvačkana volnena jopica, volneno ogrinjalce — jopica i rdečo obrobo in belo črto, bel pajac brei rokavov z naslikano štorkljo in manjšo žabo na prednji strani, volnen komplet tovarne Rašica, rumen bombažni komplet češke proizvodnje, žabe iz frotirja, ki se zapenjajo na ramenih, spredaj z vzorcem drobnega cvetja, zadaj enobarvne rumene — izdelek Med Umu rake tri-kotaže Čakovec, par belih dokolenk. spodnje bele hlačke iz bombah izdelek OOUR Srbac, volnene rdeč« žabe in polomljena ropotuljica. Na vrhu torbe je bila siva papirnata vrečka z bananami. Kdor bi kaj vedel o deklici ah njenih starših ali skrbnikih, naj to sporoči najbližji postaji milice ali na telefon 92 ali pa Mestni otroški bolnišnici v Ljubljani v Ulici star« pravde, kjer deklica trenutno biva. »Čisto h kraju ga bom postavil, da res ne bo nikomur v napoto. SpM videti ga ne bo ... Saj bom takoj m zaj...«, berem misli voznika. Ai k stisnil svojega fičaka v sam pločtuk pred kranjsko občinsko aAupščiac Toda občinski redar je bil a—ajaj Ijen ... Foto: D. Dolenc ALPETOUR DO CREINA bo 16. 9. 1979 na licitaciji odprodala naslednja osnovna sredstva a) TOVORNI AVTO TAM 2001 - leto isdelave 1973 Izklicna cena 80.000din b) STRUŽNICO stružne dolžine 1 m Izklicna cena 15.000 din Pričetek licitacije bo 15. 9. 1979 ob 8. uri za družbeni sektor, ob 9. uri pa za zasebni sektor v prostorih obrata Creina na Laborah, Ljubljanska m 22 Kranj. Udeleženci licitacije morajo pred licitacijo polotiti kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Plačilo takoj po licitaciji Pravne osebe morajo predložiti pooblastilo in irjavo o osnovnem sredstvu. TOREK. 11 SEPTEMBRA 1979 11. STRAN G L A S MALI telefon OGLASI 23-341 dr PRODAM Prodam" SPALNICO, DNEVNO SOBO KAVČ in FOTELJE. Ogled 'A 15. ure dalje. MoAa Pijade 11, ajnovanje 20 7021 Prodam droben KROMPIR. Vele-*wka c. 29, Šenčur 7205 Prodam jedilni KROMPIR igor, svetnik in deaire. Velesovska c. 27, Wur 7206 Prodam PEC in KAVC. Volčič P.«i, Kranj, Zupančičeva 12 7207 Enofazni 80-litrski MEŠALEC BETONA prodam ali zamenjam za •KREKOVE DESKE; ter kupim •MREKOVE DESKE. Pungerftek Mob.PotnaJoita 7, Kranj 7208 Prodam GLISER — Jugoplastika, reptfhran, z motorjem Evin rude 35, i prikolico. Dolenc Edo, Srednja vas 4 Poljane 64223 7209 Prodam POMIVALNO MIZO in OTROŠKI VOZIČEK. Ugrica, Sp. B«nica67 7210 Prodam OTROŠKI VOZIČEK. Opal od 15. do 16. ure. Oman Barbara, Planina 64, Kranj 7211 Prodam črnobel TELEVIZOR Iara. Bobovek 10,Kranj 7212 Prodam 10 mesecev starega BIKCA annentalca. Koder, Sp. Duplje H 45 7213 'rodno prodam rabljeno otroftko POSTELJO ter nov AVTOSEDE2 Tribuna. Telefon (064) 27-714 - od 15. do 17. ure 7214 Prodam BETONSKE MREŽE (10/6). Telefon 45-086, Preddvor 7215 Prodam novo DIRKALNO KOLO. Kovor 74 7216 Prodam dobro ohranjeno OPRAVO za v dnevno sobo. Metaln, Radovljica, Cankarjeva 6 7217 Prodam dobro ohranjeno TRO-DELNO OMARO. Rogelj, Sorlijeva 13, Kranj 7243 Prodam PEC NA OLJE Kontakt 7500. Držič, Cesta Staneta Žagarja 8, Kranj. KUPIM Kupim stroj za sortiranje krompirja - PREBIRALNIK. Telefon 40-032 7244 - VOZILA H Poceni prodam odlično ohranjen FIAT 750 F - kombi (vozen tudi v torkih in četrtkih). Kern, Partizanska 5, Kranj 6839 Prodam ZASTAVO 750 De Lux, letnik 1974. Kalan, Zg. Senica 17, Medvode 7128 Prodam zelo dobro ohranjen FIAT 850, letnik 1970, Partizanska 37, Kranj (stadion) 7144 Prodam neregistriran 125-PZ, v voznem stanju, s plinsko napravo, letnik 1972. Ogled vsak dan od 15. do 20. ure. Podlogar, DemSarjeva c. 23, Skofja Loka 7218 Prodam MOTORNO KOLO MZ, 150 ccm. Grilc, Apno 8, Cerklje 7219 e ■ Kmetijsko živilski kombinat Kranj Z n.SOl.O. Kranj, C. JLA 2 objavlja aa sodlagi sklepov Komisija za delovna mesta razmerja naslednja prosta dela oz. naloge za določen čas: TOZD AGROMEHANIKA KRANJ I PRIUČENIH DELAVCEV ALI DELAVCEV BREZ POKLICA ta opravljanje del montiranje traktorskih priključkov TOZD KLAVNICA KRANJ VODOVODNEGA INSTALATERJA - KV KLJUČAVNIČARJA (ponovna objava) za opravljanje del vzdrževanje vodnoinstalaterskih naprav La Ujaeavnicarska dela Posebni pogoj: dve leti delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe Splošno kadrovskemu aektorja KZK Kranj, C. JLA 2, 15 dni po objavi. Kjmndka ETA že vrsto let todoiuje v akciji sindikatov in popravlja ceneno ozimnico /olenih vrtnin. Nafti izdelki prav gotovo niso neznani širokemu krogu slovenskih po-troirokov, saj že več kot M iet izdelujemo vloženo in pntenzirano povrtnino, gorico, nekatere delikatesne iz-fefce m v zadnjem času gotova jedi v pločevinkah. Nafti afenu $o prilagojeni okusu venskega potrošnika in so oUgo začinjeni Njihov izbor tmo pripravili na osnovi pradlogov naših stalnih kupcev in prepričani smo, da Oomo zadostili tudi vaftim že-jjm in potrebam. j , „ ./',.;-1 ■• ' ■■ Od 1 oktobra naprej v vafti dajalnah trgovskih organizacij Vsi izdelki so pasterizirani in njihova trajnost ni omejena Dovolite, da vas seznanimo z našo ponudbo ETA pripravlja 2vrsti paketov in to: — ETA ozimnico, v kateri je 12 kozarcev vloženih vrtnin, po ceni 185,00 din, — ETA veliko ozimnico, v kateri je 24 kozarcev vloženih vrtnin in stane 355,00 dinarjev delovni organizaciji in v pro-v vasem kraju. OZIMNICA Prodam ZASTAVO 101. letnik 1974. Cerklje 21 7220 Prodam avto AUSTIN 1300. Fab-jan, Dorfarje 3, Zabnica 7221 Prodam OPEL KADETT B. OSlaj, Valjavčeva 8, Kranj 7222 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Puch Ivo, Golnik 112 7223 Prodam dva osebna avtomobila VVARTBURGA: turist in limuzina (letnik 1973). Janeza Puharja 4, Kranj - Gogič (Planina) 7224 Prodam ZASTAVO 750 letnik 1972. Znoj Marko, Kranj, Župančičeva 19, tel.: 22-329 7225 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do 1. julija 1980, neparno. Ogled popoldan. Starovaš-nik, Grad 49, Cerklje 7226 Prodam dobro ohranjen VVV 1200, letnik 1969. Divjak Stane, C. na Brdo 51, Kokrica - Kranj 7227 Prodam R-5, letnik 1974, ŠuStar-Sič Slavko, Radovljica, Kopališka 5 7228 Prodam FIAT 850 Special, letnik 1970. Vukotič Milenko, Bled, Ljubljanska 1 7229 Prodam SIMCO 1100, letnik 1972. Sitar, Sp. Otok 3, Radovljica 7230 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, za 4 SM. Ravnik, Zoisova 27, Bohinjska Bistrica 7231 Prodam R-4, letnik 1975. Cesar Alojz, C. 1. maja 68, Jesenice 7232 Prodam SPAČKA, letnik 1974 -november, prevoženih 57.000 km. Hrovat Roman, Kamna gorica 21 7242 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, s parno številko, rgistrirano do konec maja 1980. Ogled vsak popoldan. Štrukelj Pavel, Ročevnica 90, Tržič 7245 ZAPOSLITVE I INSTRUIRAM francoščino za vse letnike ter nemščino za osnovne in poklicne Sole. Retljeva 4, Cirče, Kranj 7185 PREŠIVALKO (šiviljo) s prakso za izdelovanje torbic, takoj zaposlim. OD visok, sobote proste. Okr-Slar, Ljubljana — Šentvid. Telefon 061-51-440 in 51-528 7197 V uk sprejmem učenca za izučitev AVTOMEHANIKA, ali fanta za priučitev. Stritar Franc, Cirče 33, Kranj 7233 V varstvo vzamem od dva do tri otroke. Vučič Milica, Gorenjskega odreda 6, Kranj - Planina 7234 ISČem popoldansko honorarno zaposlitev. Pfajfar, Vojkova 1, Lesce 7235 STANOVANJA in Študentka iftče ogrevano opremljeno SOBO. Šifra: Nujno 7246 Zamenjam trosobno občinsko STANOVANJE i,a temu primemo. Volčič Rozi, Kranj, Zupančičeva 12 7237 Mlad par nujno potrebuje SOBO v Škofjeloški občini, za dobo dveh let. Naslov v Turističnem društvu Skofja Loka 7238 POSESTI GOSPODARSKO POSLOPJE ali DELAVNICO v bližini Kranja, kupim. Ponudbe na Glas pod: Tudi v slabem stanju 6998 OBVESTILA: SERVIS za čiSčenje: »tepihov«, tapisoma in itisona, izvrSuje storitve. Telefon: 22-043 7236 ZENITVE Vdovec (38), z dobro službo in svojo hiSo, želi spoznati dekle ali vdovo, ki bi bila dobra mamica dvema otrokoma. Resne ponudbe poSljite v oglasni oddelek s polnim naslovom pod Šifro: Resna 7241 OSTALO Centralno ogrevano GARSONJERO zamenjam za večje STANOVANJE; ter prodam MAGNETOFON Telefunken in star TELEVIZOR (poceni). PovSe, Vlahovičeva 4, Kranj 7239 V Lescah, na novem pokopališču, na grobu Filipa Mohoriča, je bila pomotoma vzeta VAZA, vredna 150 dinarjev. Dotična oseba je bila opazovana in prosim, naj jo vrne na isto mesto 7240 Iedaja CP Glas, Kranj, Ulica Mole Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tiak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naalov uredništva in uprava Usta: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredni-Atvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 325 din, polletna 175 din, cena za 1 številko v kolportaii 5 dinarjev. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. POPOLNA IZBIRA KRANJ JESENSKO-ZIMSKE KONFEKCIJE 79/80: — otroške — ženske — moške v blagovnici TINA KRANJ na oddelku konfekcije v I. nadstropju Murka Lesce TOZD Veleprodaja Lesce Po sklepu delavskega sveta TOZD in skladno z določili Statuta TOZD razpisuje imenovanje vodje TOZD Veleprodaje Lesce, n.soLo. (poslovni organ TOZD) Pogoji: - da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori - da ima visoko ali viSio strokovno izobrazbo komercialne ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkuSenj v ustrezni stroki - da je družbenopolitično aktiven. Rok za opravljanje dolžnosti vodje TOZD traja 4 leta. Prijavo na razpis nsj kandidati s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in seznamom dosedanjih zaposlitev predložijo v splošni sektor delovne orgsnisacije v 16 dneh po objsvi razpisa. Ksndidsti bodo o izbiri obveščeni 16 dni po izbiri na delsvakem svetu. /K AVTOKOVMAR 64220 SKOPJA LOKA Objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. več strojnih tehnikov za delo v tehnološki in operativni pripravi dela, konstrukcij in komerciali 2. več kvalificiranih ključavničarjev JSt strojni tehnik z najmanj enim letom delovnih izkušenj, odslu- pod 2.: konča°naSpoldicna Šola ali priučen, praksa zaželjena, odslužen vojaSki rok 7a vsa delovna mesta je poseben pogoj poskusnega dela, ki traja dva meseca. Osebni dohodek po pravilniku o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. S stanovanji ne razpolagamo. Pismene ponudbe pošljite v 8 dneh od objave oglasa na naslov. Avtokovinar Skofjs Loka, Kidričeva 51. Triglav konfekcija Kranj Savska c. 34 objavlja prosta dela in naloge ŠIVANJE ŽENSKE KONFEKCIJE (VEČ DELAVK) Pogoj: dokončana poklicna Sola Šiviljske smeri ali priučene Šivilje z 2 letoma delovnih izkuSenj v šivanju konfekcije KROJENJE ŽENSKE KONFEKCIJE Pogoj: dokončana poklicna Sola Šiviljske smeri ali priučene Šivilje z 2 letoma delovnih izkuSenj v Šivanju ali krojenju POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA Pogoj: dokončana poklicna Sola za prodajalce in 2 leti delovnih izkuSenj pridobljenih v skladiSču materiala Poskusno delo za objavljena dela in naloge je 2. meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del sprejemamo 15 dni po objavi na naslov Triglav konfekcija Kranj, Savaka 34. Kandidati bodo povabljeni na informativni razgovor. O izidu bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po veljavnosti objave. Utrditi sodelovanje z gospodarskimi vezmi Kamniška občina gostila Srečanje delavske solidarnosti, ki povezuje osem pobratenih občin iz vseh republik in pokrajin — Uresničiti dogovor o gospodarskem sodelovanju — Eta ima dolgoročne sporazume s proizvajalci povrtnin iz Stru-mice in Slavonske Požege pokrajin sprejeli predstavniki kamniških družbenopolitičnih organi Kamnik - V četrtek, 6. septembra popoldne, so Kamničani slovesno pozdravili prek 300 gostov iz sedmih s Kamnikom pobratenih občin: Gornjega Milanovca, Kotorja, Peči, Slavonske Požege, Strumice, Travnika in Zrenjanina. V petek, 7. septembra, so predstavnike pobratenih občin iz vseh republik in zacij in predsednik občinske skupščine Slavko Ribaš, ki je v uvodnem nagovoru predstavil kamniško občino, uspehe in težave njenega razvoja. Poudaril je, da bo treba prijateljsko sodelovanje Se bolj okrepiti, saj se vse bolj nakazujejo Udeleženci srečanja so obiskali tudi Živilsko industrijo Eta, ki uspešno sode luje s proizvajalci povrtnin iz Strumice in Slavonske Požege. Zdaj: betonski nosilci za bistriški most Dela na mostu preko Bistrice so ustavili zato, ker so spremenili projekt — L oktobra naj bi nadaljevali z obnovo mostu — Dovozna cesta Kranj — Precej hude krvi je v Bistrici zaradi mostu, ki so ga hoteli obnoviti v kar najkrajšem času. Most čez tržisko Bistrico je bil dotrajan, zato so ga nameravali obnoviti. Ko pa so že začeli, so krajani opozorili na to, da preko Bistrice sploh nimajo prehoda in bi tako morali postaviti vsaj zasilno brv ter ustrezno poskrbeti za prevoze krajanov. Po zahtevah krajevne skupnosti so brv res zgradili, tedaj pa so se dela na predvidenem novem mostu ustavila. Stari most sameva in počiva, kranjska samoupravna interesna skupnost pa odgovarja, zakaj je prišlo do zastoja. Kranjska komunalna skupnost, ki se srečuje s precejšnjimi problemi tudi zaradi številnih dotrajanih mostov v občini in zaradi očitnega pomanjkanja denarja, je predvidela obnovo mostu v Bistrici za lani in zanj namenila 2 milijona 200.000 dinarjev. Ko pa so pri komunalni skupnosti lani dobili prvo ponudbo, so se stroški povzdignili na 3 milijone 500.000 dinarjev. Zaprosili so za kredit, a ga niso dobili. Letos so sklenili pogodbo za obnovo, ki naj bi veljala 4 milijone 700.(XX) dinarjev. Ob začetku del so prejeli zahtevo krajevne skupnosti, da postavijo zasilni prehod in brv je veljala 180.0(X) dinarjev, most v Dupljah cesto, kar je spet veljalo okoli 130.000 dinarjev, zbrati pa je bilo treba tudi vso dokumentacijo ter opraviti geološke raziskave. Naložba se je povečala za nadaljnjih 120.000 dinarjev. prišlo zaradi Obnovili so tudi pri Trnovcu ter Do zastoja pa je tega, ker so pri odkrivanju mostu ugotovili, da bo potrebno sanirati tudi krilne zidove, ki predstavljajo z dodatnimi deli na mostu nadaljnjih 350.000 dinarjev stroškov. S preiskavami so ugotovili, da bi bili nosilci, ki so jih predvideli, nesprejemljivi. Ta podatek jim je bil posredovan 10. avgusta. Investitor se je zdaj moral odločiti: ali naj namesti nove nosilce, jeklene, kar bi veljalo Se dodatnih 700.000 dinarjev ali naj predela prvotni projekt. Odločili so se za betonske nosilce in do 20. septembra bo tako nared nov projekt za bistriški most. Zaradi vzrokov, ki jih niso predvideli, se bo vrednost del na mostu povečala od prvotnih 4 milijone 700.000 dinarjev Se za milijon dinarjev. Komunalna skupnost je sprejela na svoji zadnji seji sklep, da se morajo dela začeti 1. oktobra, ko naj se začne postavljati betonska konsktrukcija. Na mostu bo na obeh straneh tudi dovozna cesta, kasneje pa se bodo odločili, kakšna dela so na tem odseku ceste še potrebna. D. Sedej možnosti gospodarskega sodelovanja. Tako se kamniška trgovska organizacija Kočna zanima za dobavo sadja in zelenjave, ob tem da je že nekaj primerov uspešnega sodelovanja tudi na gospodarskem področju. Dvanajstletno prijateljstvo, ki je ustvarilo tesno sodelovanje sindikalnih organizacij in srečanja občinskih delegacij, ki so vsako leto v drugi občini, prerašča politično manifestacijo in je privedlo v konkretne oblike sodelovanja na kulturnem in športnem področju, v zadnjih letih tudi v gospodarsko sodelovanje. Ze pred leti so podpisali dogovor o gospodarskem sodelovanju, za njegovo uresničitev pa so potrebni konkretni dogovori zainteresiranih. Tako je Janez Brlo-gar, predsednik kamniškega občinskega sindikalnega sveta predlagal, da bi se še letos sestali predsedniki izvrSnih svetov vseh pobratenih občin, temu pa bi sledila srečanja direktorjev organizacij združenega dela. Predstavniki Slavonske Požege, ki bo prihodnje leto gostila Srečanje delavske solidarnosti, so dejali, da bodo ob tem pripravili malo razstavo gospodarstva pobratenih občin. Seji ie prisostvoval tudi predstavnik republiškega sveta zveze sindikatov Franci Polak, ki je dejal, da bodo še v naprej podpirali taka srečanja, katerih izkušnje bi lahko prenesli tudi na druge občinske sindikalne svete. Posebej je o pomenu medrepubliškega sodelovanja spregovoril predstavnik Kotorja, ki je dejal, da sta prijateljstvo in solidarnost posebej prišla do izraza, ko je aprila kotorsko občino prizadel hud potres. Pobratene občine so takoj priskočile na pomoč in so se med drugim dogovorile, da bodo v Rotorju zgradile šolo. Potem, ko so položili venec k spomeniku revolucije, so gostje iz pobratenih občin obiskali več kamniških organizacij združenega dela: Alprem, Utok, Svilanit, Titan, Eto, Stol in Menino. V okviru gospodarskega sodelovanja s pobratenimi občinami je danes najdlje Živilska industrija Eta, ki ima s proizvajalci povrtnin iz Strumice in Slavonske Požege podpisane dolgoročne dogovore o združevanju dela in sredstev. Tako iz strumiške zadruge Pirok Mokrijevo vsako leto pride 800 ton rdeče paprike, 800 ton ostrih fefero-nov in 100 ton jajčevcev, iz zadruge Pik Kutijevo iz Slavonske Požege pa 500 ton kumaric, 1000 ton paprike in 200 ton rdeče pese. Delno gre tudi za predelavo v polizdelke, pogovarjajo pa se že o skupnih vlaganjih. V soboto, 8. spetembra, so si udeleženci srečanja ogledali kulturno zgodovinske in turistične zanimivosti Kamnika in njegove okolice, popoldne pa sprevod narodnih noš, ki je napolnil ulice 750 let starega mesta. M. Volčjak —----^ "--> Preskrba na ramenih trgovine Trgovina v kranjski občini ne dohiteva po-treb prebivalstva - Razrešitev tega sploh ne novega problema je v samoupravnem in dohodkovnem povezovanju Kranj - Analizo o preskrbi prebivalstva s kmetijsko tivil-skimi proizvodi, ki jo je pripravil oddelek za plan in anali« skupščine občine Kranj, sta doslej obravnavala te izvršni n»t skupščine občine in pa komite občinske konference ZK. Pred#e pa bo o preskrbi razpravljala tudi skupščina občine na oktobr. ski seji, bo treba za popolnejši pregled preskrbe analizo dopol-niti še z nekaterimi podatki; brez dvoma pa bo problem pre*k> be v kranjski občini s svoje strani osvetlil tudi razgovor s trgov skimi organizacijami, ki naj bi ga po sklepu komiteja sklicali * v tem mesecu. S preskrbo prebivalstva v kranjski občini, ki sodi med najbolj hitrv rastoče in razvijajoče se slovenske občine, nikakor ne moremo biti u-dovoljni. Čeprav narodni dohodek na prebivalca močno presega repub. liškega, pa v nekaterih kazalcih glede števila trgovin, prodajnega prostora, skorajda ne najdemo razlike od republiškega poprečja. Visoki razvitost občine in velik narodni dohodek seveda pomenita tudi v*K obseg zahtev potroSnika. Vendar pa razvitost kranjske trgovine tako v kvaliteti kot v kvantiteti močno zaostaja za hitro naraščajočimi po-trebami in tudi zahtevami prebivalstva. Tako pride v Kranju 275 ore-bivalcev na eno prodajalno, v Sloveniji pa 276 prebivalcev. Tako v občini kot republiki je v eni prodajalni poprečno 6 prodajalcev. Nekolik, večja je razlika le v velikosti trgovin. Nezadostno razvita trgovska mreža pa je vsekakor že doslej silili trgovske organizacije, da so za razširjeno reprodukcijo namenjale i: redno visok delež svojega dohodka — okoli 21 odstotkov v razliko v gospodarstva, ki je lani namenilo le 14 odstotkov.-Takšno usmenu, seveda omogoča velika akumulacija, ki je značilna tako za trgovino ni drobno z živili kot tudi z neživih. Vendar pa gre tolikšna akumulacijski sposobnost na račun osebnih dohodkov zaposlenih v trgovini; le; seveda zaostajajo za osebnimi dohodki v gospodarstvu, še posebej pa to velja za osebne dohodke zaposlenih v trgovini na drobno z živili. Vendar pa kljub visokemu deležu vlaganj v razširjeno reproduk cijo, trgovina ne more slediti sedanjim zahtevam dinamičnega gospodarskega in družbenega razvoja kranjske občine. Ne le, da čaka mfc krajevnih skupnosti na nove ali razširjene trgovine, kar se še poseb* pozna tudi v novih soseskah (na primer Planina), pa potrošnik zarad-nepovezanosti trgovinskih organizacij, dokajšnjega zapiranja v on> okvire ponudbe ne more biti zadovoljen z izborom, ki ga najde n« trgovskih policah. Seveda ni to le značilno kranjski primer, pač nj zasluži podobno kritiko tudi trgovina v ostalih slovenskih mestih. (V-prav so naloge v zvezi s prekrbo prebivalstva zapisane v vrsti dokumer tov, pa se problema lotevamo dokaj počasi, prav tako pa tudi organ:; ranja preskrbe na samoupravnih osnovah, saj bi se glede tega lahko zgledovali po ostalih republikah. Nikakor ne gre torej še naprej dopuščati takšnega stanja, kot je doslej, da namreč trgovske organizacije v kranjski občini same nosiv breme razvoja trgovske mreže. Čeprav s ponudbo potrošnik ni zadovo-ljen, pa na srečo doslej še ni prišlo do večjih motenj v preskrbi pr^b valstva, s čemer pa so se v drugih slovenskih središčih že srečali V*, kakor pa je treba družbeni interes za razvoj in dvig kvalitetnejše ravn; kranjske trgovske ponudbe vpeti v družbeni dogovor o organiziran, preskrbi s kmetijsko živilskimi pridelki. Samoupravno in dohodkovno povezovanje trgovskih organizacij ali pa povezovanje preko bodoče m teresne skupnosti za preskrbo je vsekakor korak, s katerim ne bi nj kazalo oklevati, če nočemo, da bo potrošnik prikrajšan; konec kone*\ pa tudi ni pravično, da bi še naprej vso težo razvoja vlekla edinole trgovina, ki se ji v investicijskem plašču že močno kažejo luknje. | u DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 Beograd, 10. septembra - Ob 12..H) je na beograjskem letališču pristalo letajo, s katerim je iz Havane pripotoval predsednik republike Josip Broz-Tito. Z njim so dopotovali tudi drugi člani jugoslovanske delegacije Vidoje Zarkovic", Milo* Minit*, Josip Vrhovec, dr. Anton VratuSa in Budimir Lončar. Na letališču so jih pozdravili člani naAega diplomatskega zbora in Številni tuji veleposlaniki ter množica Beograjčanov. Ob vrnitvi je predsednik Tito na beograjskem letališču dal izjavo, v kateri je poudaril, da se vrača iz Havane in 6. konference neuvrščenih zadovoljen /. rezultati. Na konferenci se je pokazalo, je dejal, kako se je razSirilo gibanje neuvrščenosti. Se vedno pa pristopajo nove detele Afrike in Azije. Tudi v Evropi dobiva gibanje vse večjo vlogo. V Havani se je pokazalo, da se vse bolj zmanjSuje vpliv blokovske politike Predsednik Tito je poudaril, da od beograjske konference dalje Se nikdar niso bili tako odločno branjeni temelji neuvrščenosti in da se je Se enkrat pokazalo, da je neuvrščenost in politika nevmeSa-vanja v zadeve drugih temelj za svobodo in neodvisnost. Danes je to gibanje spodbuda vsem naprednim gibanjem v svetu, kot tudi največja opora narodnoosvobodilnim gibanjem. Na konferenci so obravnavali tudi vpraSanje energije in tehnologije in Se enkrat odločno postavili zahtevo po pravičnejši ekonomski ureditvi v svetu ter za nove odnose med razvitimi in nerazvitimi. Beograjčani so predsedniku Titu pripravili veličasten sprejem in so ga pozdravljali na poti do njegove rezidenci' I. Bogatai Te dni odhaja v pokoj ravnateljica Vzgojnovarstvenega zavoda Kranj .4u Gašperšič. Trinajst let je vodila kranjske vrtce preudarno, s cu)e* i enotnem pedagoškem delu, enotni organizaciji in boljši razporeditvi §jm|| nega kadra, večji uveljavitvi samoupravljanja in smotrnejšemu konjfa> denarja. Ob združitvi, leta 1966, je bilo pod okriljem VVZ 6 vrten s v oddelki, v katerih je bilo 681 otrok in 56 zaposlenih. Pod vodstvom A»j» GašperŠičeve pa je iz malega zavoda zrastel največji Vzgojnoiurm* zavod v Sloveniji, ki združuje 16 vrtcev, 4 jasli in 6 varstvenih dmliv katerih skrbijo za 1823 otrok. Ob tem pa je stalno nepredoivk \. pedagoško delo, širile so se interesne dejavnosti otrok in varstvo je pottejtt vse kvalitetnejše. (Ib) — Foto: F. Perdan Popravek V članku na zadnji strani Glasa, torek, 4. septembra, pod naslovom Na Bled — a malco sabo vzet, je prišlo do pomote. Pletenine v blejski Kazini ne prodaja Generalturist, temveč Interexport. Delovnima organizacijama se za napako opravičujem. D. Sedej V petek dopoldne so dopotovale na obisk v škofjeloško občino tadrifc iz Smederevske Palanke in tako vrnile obisk zadružnicam iz te obČml bile v Srbiji letos spomladi. Zadružnice iz Srbije so sprejeli na brniikem* lišču nato so jih odpeljali v Javorje, kjer so jim kmečke žene pripiti piknik, naslednji dan so si ogledale nekaj škofjeloških delovnih orguM in preusmerjenih kmetij. Obiskale so tudi Dražgoše. (Ib) - Foto: F. m