70
Naši dopisi.
Iz Gorice 26. febr.  (Izv. dop.)   Goriška čitalnica je določila za postni čas dve besedi;  prvo je  izvršila sinoči z jako povoljnim vspehom.   Občinstva, zlasti tudi izmed lepega spola, se je bilo nateklo iz mesta, pa tudi iz okolice polno  dvorano.   Bogati spored je bil nenavadno dolg in morda ravno zato tudi predolg, ker se je izvrševal cele 3 ure.   Na vrsti ste bili 2 igri: Vilharjev „Filozof" in gospe Lujize Pesjakove ,,Svitoslav Zajček", vmes   ena  deklamacija  in  5  pesmi,  med  poslednjimi „Želje" ,   katere je vglasbil Ant. Nedvčd,   „V naravi", šaljiva   polka,   vglasbil   Gjuro   Eisenhut,   ,,Slavjanka", vglasbil  S. Carli.   Več komadov   so  morali  ponavljati-Igri ste bili  v dobrih rokah;   obe  ste pokazali,   da se nam domače moči za oder utegnejo pomnožiti.   Pevski mešani zbor,  v katerem sodeluje pet gospodičin,  tudi vrlo napreduje, in je upati, da mnogo doseže, če se bo držal marljivosti in vstrajnosti, kakoršno kaže tudi samo sedanje pevovodstvo  obeh  oddelkov tega zbora.   Vsem sodelovalkam in sodelovalcem pa prelepa hvala,   da se žrtvujejo narodu v korist in zabavo 1 Pri tej besedi nas je sosebno razveselilo,   da se tudi s kmetov niso zbali priti pogledat, kako nas v mestu prvo naše društvo razveseljuje.    V resnici naj bi ravno  mestne čitalnice dajale priliko in izgled, da bi se po njih kmečka društva učila in vzgajala.   Saj na kmetih tako  nimajo  vzorov za posnemanje, če se jim mestna društva zaprejo ali pa odtegnejo.   Ravno v Gorici vidimo,  kako Lahi  snujejo in vzdržujejo društva, ki intenzivno delujejo in občinstvo iz vseh krogov privabljajo ter tako praktično pridobljajo,
česar bi po dragih potih morda nikdar, ali vsaj tako naglo ne dosegli. Gudao se nam pa zdi, da, kakor se vidi, slovenska društva naših mest v obče opuščajo navado, narod, ali recimo tu, našo inteligenco zanimati s primernimi govori ali ,,predavanji^' o interesantnih pra-šanjih, na pr. sedanjega socijalnega gibanja. Tudi po tej poti bi se naud širili, in, če ne drugo, g lajša proza tudi praktično med nami krepila. Mi nimamo odrov in gledišč, od koder bi nam pravilna slovenščina na ušesa donela, in vsa lepoglasnost našega jezika nam bo na široko tudi med naobraženstvom le malo pomagala, dokler se ji mehanično ne privadimo v prvi vrsti po naših društvih. Konečno naj ne pozabim, da je bilo pri včerajšnji besedi tudi več duhovnikov, mestnih, pa tudi iz okolice. Ti rodoljubi so čitalnici najbolje spričevalo dali o poštenem konservativnem duhu, kateri ustroj tega društva prešinja, in kateri mora vejati v obče med nami. Ravno zarad tega pa je obžalovati, da goriška čitalnica šteje med duhovniki premalo udov, v tem, ko bi ravno mestna duhovščina utegnila moči slovenskega društva pomnožiti, ne pa da se drži večinoma separatizma, ki vsaj v sedanjih razmerah ni nikakor opravičen. Toliko menda zadostuje v označenje te za narod škodljive neugodnosti.
Poreško-puljski škof, preč. g. dr. Al. Zorn, zapusti jutre Gorico, in bo 4. marca svečano in slovesno vrne-ščeu v poreški stolni cerkvi. Bog mu daj moč, da bi pastiroval v srečo in zadovoljnost vseh izročenih mu ovčic, in da bi se ga vsi pravični in ne samo eni veselili. Njegova obče znana plemenitost navdaje njegove rojake z najlepšim upanjem in zaupanjem.
Z Gorenjskega 26. febr. — Gorenjski čebelarji se snidejo v nedeljo 4. sušca popoludne ob 2. „pri Krištofu'' v Lescah; namen imajo, napraviti društvo, katero bo podpiralo čebelarje pri vseh priložnostih, kakor pri prodaji čebel, medu in voska in s podukom, da bo čebelarstvo napredovalo kakor po drugih deželah. Vde-leži naj se vsak čebelar slovenskega jezika tega shoda ne samo z Gorenjskega, tudi Dolenjci in Notranjci bodo prijazno sprejeti. Iz Ljubljane gre vlak ob V^L popoludne in pride ob 2. v Lesce; nazaj gre ob Va^. preko Lesec in pride ob V2IO. uri zopet v Ljubljano, toraj je vsakemu mogoče, brez velikih stroškov in v majhnih urah ta čebelarski shod obiskati.
Iz Moravske okolice meseca svečana. — Blagovolite, drage „Novice", naznaniti svojim častitim čitateljem dopis iz naše doline o kmetijstvu in umni sadjereji. Naša okolica šteje več lepih in prostornih posestev,  katerih gospodarji  so  večidel   prav umni in napredovalni možje, bodi-si v kmetijstvu, živinoreji ali v drugem oziru. Med drugimi se pa posebno odlikuje Franc Avbelj na Hlevih s svojim marljivim   očetom   v kmetijstvu  in  sadjereji. Svoje obširno posestvo nasadil je s sadnim drevjem tako lepo in umno ,   da  bode  njemu in njegovim potomcem lepe dohodke donašalo.   Drevesnica njegova se odlikuje posebno v tem oziru, da je prav v lepo vredjenih vrstah nasajena, ter jablane in hruške, katerih šteje več stotin, uže požlahnjene in po IV2 do  2 metra visoke.   Iz njegove drevesnice kupujejo vsi tukajšnji okoličani, kateri nimajo lastnih,  jabolka po 35 kr. in hruške po 45 kr., da jih potem  na  svoja zemljišča zasajajo.   Ker iz te drevesnice presajena jabolka in hruške na vsaki, če tudi bolj mrzli zemlji vgajajo,   se na to opozorujejo vsi častiti bralci  in   prijatelji  sadjereje.    Pred  seboj   imamo milo pomlad in skrb za naše vrte, zatoraj naj se obrne, kdor nima lastnih sadičev, do imenovanega Fr. Avbelna na Hlevih, pošta Moravče.                                 Fr. B.
Iz Ljubljane. — Dopolnilne volitve za mestni odbor ljubljanski bodo menda še meseca marca brž po veliki noči ali pa začetkom aprila.   Letos izsto-
71
pijo iz prvega ia đruzega razreda samo nemškutarji, če toraj mi tudi letos tako sijajno zmagamo , kakor smo lani, bo večina naših odbornikov v mestnem starešinstvu ogromna.
— (Smrt pobira) neusmiljeno med narodnjaki slovenskimi. Komaj je še hladna zemlja sprejela trupli gospodov župnika Kulavica in dekana Štrucelja, pa uže zopet nam dohaja iz južnega Zadra tužno poročilo , da je huda smrt pokosila še mladega, izredno spretnega šolskega nadzornika Ivana Šolarja; od severne strani pa nam malo kasneje dohaja žalostno naznanilo, da je prvaka in starosto štajarskih narodnjakov, dr. Štefana Kočevarja, Bog k sebi poklical.
¦v                                                                                                                            N'
Šolski nadzornik Ivan Šolar umrl je pretekli četrtek dne 22. februarija ob pol 6. uri zvečer v Zadru za mrtvoudom. Pokojni rojen je bil Kro-penčan dne 27. avgusta 1827. leta. Duhoven posvečen bil je nekaj časa odgojitelj grofa Thurna v Radoljici, potem hišni učenik grofa Chorinsky-a v Ljubljani. Leta 1853. nastopil je po prestani preskušnji iz latinščine in grščine suplenturo na ljubljanski gimnaziji. Za pravega učitelja bil je nameščen na celjski gimnaziji koj prihodnje leto, ter je od ieta 1857. naprej deset let učil na gimnaziji goriški, potem je bil premeščen zopet v Ljubljano in je postal leta 1871. deželni šolski nadzornik, v katerem poslu je pod poznejimi nasprotnimi nam vladami ijnel prestati marsikatero hudo borbo za našo šolo. Leta 1879. premeščen je bil v Zader, kamor se je sicer nerad podal, pa ker je bil res izredno spreten, vljuden in nepristransk, sprejeli so ga naši sosedje z veseljem; zdaj pa najbolj me-rodajni Dalmatinci trdijo, da jim je nenadomestljiv. Vse ga je častilo in ljubilo. Govoril in posebno pisal je srbščino in laščino tako gladko kakor slovenščino ali nemščino. Ko se je lansko leto vračal nazaj v Zader, prigovarjal mu je marsikateri tukajšnjih prijateljev, naj bi rajši ostal tukaj, pa on je s čudno udanostjo v božjo voljo rekel: „Ma-vadil sem se zaderskega podnebja, tudi bi brez dela ne mogel živeti; Bog pa me najde povsod, in kakor bo njegova volja, tako pa bo." In ni še pol leta od onega časa, in Bog ga e k sebi poklical v veliko zgubo našega naroda. Večen mu bodi spominj!
Dr. Štefan Kočevar, glava južuoštajarskih Slovencev, umrl je ravno tisti dan 22, februarija ob pol 12. uri ponoči, tedaj 6 ur kasneje od gosp. Šolarja. Slovesen pogreb njegov bil je preteklo nedeljo popoludoe ob 3. uri, katerega se je vdeležilo velikansko število odličnega občinstva z bližnjih in daljnih krajev. Narodna društva ljubljanska, zagrebška in druga poslala so deputacije in vence. — Pokojni zapustil je edinega sina dr. Josipa Koče-varja in 4 hčere. Akoravno je zguba staroste šta-jarskih Slovencev huda in britka, vendar nas more tolažiti dvoje: da je pokojni dosegel častitljivo starost in da je zapustil lepo vrsto odličnih narodnjakov, kateri bodo v njegovem duhu nadaljevali sveti boj za narodno pravico našo. Naj v miru počiva!
— Umrl je včeraj v Mariboru po knitki bolezni gospod Janez Leon, tiskar in izdajatelj znanega konservativnega lista ;;Siidst. Post".   Bog mu daj dobro!
—   {Narodne biblioteke) prve bukvice,  obsegajoče „KraDJsko Čebelico",  prišle  so na svitlo pri J. Krajcu y Novem mestu.   Cena 15 kr.
73