Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za ’/i leta
TRGOVSKI LIST
80 din, za '/• leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska	v
Plača in toži se v Ljubjani. Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo
Številka 45»
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 44-36. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
Uubliana,	ponedeljek25.
Cena
Gospodarstvu
le treba
V naši javnosti se je že dostikrat grajalo, da vodi naša železniška uprava preveč fiskalne, a premalo gospodarske politike. Naša železniška uprava skrbi preveč, da daje drž. blagajni čim več dohodkov, premalo pa misli na to, kako bi z dobro službo gospodarstvu to pospeševala. Ti očitki nikakor niso neutemeljeni. Tako so imele naše železnice po računskem zaključku za 1. 1935./36. 255 milijonov din več dohodkov ko izdatkov. Ta višek se pa ni porabil za zboljšanje železniških prog, kar bi bilo z ozirom na vedno počasnejšo vožnjo vlakov nujno potrebno, temveč je ves šel v drž. blagajno za kritje drugih drž. izdatkov. Poleg tega je dala vozarinska taksa v korist državne blagajne še okoli 340 milijonov din, da so železnice zaslužile skupno 595 ali skoraj GOO milijonov din. Dohodek od vozarinske takse sicer ni šel v celoti v drž. blagajno, temveč se je večinoma porabil za zidavo novih železnic, čeprav je za mnoge teh železnic njih rentabilnost več ko problematična. Pa tudi ne glede na to je jasno, da bi se smele nove železnice delati le s posojili, ker morajo biti železniške prevoznine predrage, če morajo dati tako velike presežke.
Razumljivo je sicer stremljenje odločujočih činiteljev, če skušajo z novimi železniškimi progami dokazati svoje prizadevanje, da se čim več dela in da se z javnimi deli zaposli čim več ljudi. Toda na drugi strani ni prav nobenega dvoma, da bi n. pr. pocenitev življenja zagotovila odločujočim čini-teljem še večjo hvaležnost volivcev. Če bi se n. pr. presežek železniških dohodkov uporabil namesto za problematične nove železnice raje za znižanje trošarine na sladkor, da ne bi bili mi v tem pogledu takoj za Italijo naj dražja dežela na svetu, bi najširši sloji hvalili tiste, ki so pocenili ta važni predmet ljudske prehrane. Vse življenje bi bilo olajšano, s tem pa bi tudi oživelo poslovno življenje, ki danes trpi predvsem zato, ker morajo ljudje skoraj ves zaslužek porabiti le za golo eksistenco.
Še naravneje bi bilo, če bi železnice teh 600 milijonov presežkov porabile za znižanje prevoznine. Velikemu delu izdelkov bi padle cene, s tem bi se povečala potrošnja, zaradi tega pa tudi proizvodnja in novi ljudje bi se nastavili. Bilo bi to naravno poživ-Ijenje gospodarstva, ki ima vse drugačno ceno, kakor pa umetno ustvarjeno poživljenje.
Treba upoštevati še, da že nekaj let javne davščine neprestano rastejo in da se zaradi tega režij ski stroški proizvodnje neprestano dvigajo. S tem pa tudi pada rentabilnost podjetij. Ni slučaj, da doživljamo danes to čudno nesoglasje, da manjka na eni strani denarja in kredita, da pa na drugi strani leži po blagajnah toliko mrtvega kapitala. Kdo pa bo tvegal denar, če so podjetja vedno manj rentabilna, kdo pa bo prevzemal težko odgovornost, ki je zvezana z vodstvom podjetij, če morajo ta delati le za tihega in vsiljenega kompanjona?
Po tolikih letih neprestanih novih davščin potrebuje gospodarstvo nujno nekaj oddiha, da se zopet okrepi, da more misliti na po-
cenitev izdelkov, modernizacijo obratov in odplačevanje svojih dolgov. Pa tudi zaradi mezd je potrebno, da dobi gospodarstvo ta oddih, kajti brez tega oddiha postaja življenje vedno bolj drago, delavske mezde postajajo nezadostne, njih poviški zahtevajo zopet večje režijske izdatke, kar mora na vse zadnje dvigniti cene izdelkov, da se draginja vnovič dvigne in se začenja ves usodni krog znova.
Gospodarstvo potrebuje oddiha in zato tudi ni še čas za uvajanje vedno novih socialnih reform. Kakšen hasek naj bo od vseh teh fondov, ki jih mora zbirati gospodarstvo in ki na vse zadnje ne pomenijo nič drugega ko odtegovanje denarja iz gospodarstva. Kolikor revnejše postane gbspodarstvo zaradi teh fondov, toliko manj zaposlitve daje ljudem, toliko manjše je kroženje denarja in blaga. Tako ti fondi dejansko samo nižajo social-
ni položaj delavstva, namesto da bi ga dvigali, kar je njihov namen.
Naše stremljenje bi moralo biti, da ustvarjamo drž. blagajni večje dohodke z dviganjem gospodarstva, ne pa s tem, da čezmerno obremenjujemo gospodarstvo in slabimo njegovo moč, da mora posegati vedno bolj po svojih rezervah. Ker kaj bo potem, če bodo te rezerve iztrošene? Kdo bo potem zaslužil, denar, ki ga potrebuje drž. blagajna?
Stanie	svetovnega
gospodarstva
Iz relerata gen. tainika Gioke Curčina na skupščini Centrale industriiskih korporaeii
Gospodarsko zboljšanje se je začelo v letih 1935. do 1936. zaradi oboroževanja in javnih del, ki pa imajo zelo malo skupnosti s čini-telji naravnega gospodarskega poleta. Posebno malo pa je imela od tega zboljšanja naša industrija, ker se pri nas vojna naročila in material za javna dela naročajo večinoma v tujini, čeprav bi se mogli predmeti kakor n. pr. lokomotive, vagoni, ladje itd. naročiti tudi doma. V zadnjem času se opaža, da kaže vlada pripravljenost, da v bodoče odnos do domače proizvodnje popravi. Glede izplačevanja life-rantov pa je že nastalo zboljšanje.
L. 1937. je pokazalo, da je zboljšanje žo prešlo svoj zenit. To dokazuje padec tečajev vrednostnih papirjev, a tudi padec cen za surovine in spekulativne vrednote. Baker, svinec, jeklo, kavčuk so padli že za 50%, niti petrolejske vrednote niso mogle ohraniti svojih dobičkov. Preobrat je nastal najprej v U. S- A., deloma kot posledica pretiranih špekulacij, nato pa v nekaterih državah Evrope. To kolebanje konjunkture dokazuje, da poleg umetne prosperitete ni mogla zagrabiti korenin tudi naravna, ker politična negotovost preprečuje povrnitev zaupanja, ki je glavni pogoj za kroženje denarja in blaga.
Ta negotovost je bila v nekaterih državah še potencirana s prehitrim uvajanjem socialnih reform, ki niso bile v skladu z ritmom gospodarskega razvoja. Zato se je opažalo neplodno preseljevanje kapitala, ki se v normalnih časih navadno uporablja za investicije. Tako se je dvignil uvoz zlata v U. S. A. od 487 na 1.631 milijonov dolarjev, dočim je v Franciji še v večji meri padel. Niti države, ki so prepovedale emisije svojih denarnih zavodov v tujini, niso mogle izkoriščati umetno ustvarjene likvidnosti svojih denarnih zavodov, ker so to izkoriščale predvsem vlade za oboroževanje in za javna dela. Zaradi nestalne devizne politike mnogih vlad se je splošno nezaupanje še povečalo. Večina tako nastalega neizkorišča-nega kapitala se nalaga v državne papirje ali se hrani v safih ali pa bega po svetu ter ogroža stabilnost tečajev, da so nekatere vlade že morale nastopiti proti temu kapitalu. Prišlo je do tega, da se v državah kot so Anglija, U. S. A., Švica in druge ne morejo več dobiti obresti za svoj denar, razen če se naloži dolgoročno. Ponekod je treba celo plačevati neki odstotek za hranitev denarja.
Politična negotovost pa je imela tudi direkten vpliv na gospodarsko
življenje. Tako je španska državljanska vojna napravila problematičen ves tam naloženi tuji kapital, poleg tega pa zmanjšala trgovino vseh držav s Španijo. Isto se je zgodilo na Kitajskem. Celo tako bežna sprememba režima kakor v Romuniji je povzročila, da se je uvoz prediva iz Avstrije tako zmanjšal, da je padlo število s tem predivom zaposlenih delavcev v Avstriji od 2000 na 500. Na drugi strani pa je izpadla iz konkurence Japonska, kar je dvignilo izvoz drugih držav.
Politična negotovost je poleg tega tako zelo povečala občutljivost gospodarskega barometra, da -e je še povečala poslovna utrujenost, ki je nastala zaradi raznih deviznih in drugih omejitev. Zboljšanje mora zato predvsem priti iz politike in to je menda tudi vzrok, da je britanska vlada spremenila svojo
dosedanjo taktiko. Na vsak način pa je mogel svet pri tej priliki konstatirati, da so tudi dosedaj najmanj navajeni režimi stvarnost, ki se kar tako ne dajo vreči.
Na drugi strani pa je treba poudariti, da je zaradi kontrole z vseh mogočih strani, zlasti pa države poleg vseh njenih napak prišlo do boljšega razmerja med proizvodnjo in potrošnjo ter je gospodarstvo zaradi mnogih izkušenj po stalo bolj odporno. Postalo bi še v večji meri, če bi se znala državna iniciativa brzdati ter bi se šte vilo drž. podjetij zmanjševalo namesto da se zvišuje. Nauk o vzrokih konjunkture vedno bolj napre duje in samo priporočati je vsem poslovnim ljudem, da bolj kritično presojajo razvoj gospodarskih dogodkov. Dober znak je, da se je vrednost zunanje trgovine v letu 1937. ipak povečala za 24%.
»Ta-Ti« poslovanje prepovedano
Pod tem naslovom objavljajo velikonočne »Trgovačke Novine« v Beogradu naslednjo veselo vest: »Pri zaključku lista smo zvedeli, da je državni svet razveljavil odlok, s katerim je bilo dovoljeno poslovanje veleblagovnice »Ta-Ta< v Beogradu.
Pravica je vendarle zmagalak
Naš gospodarski
Kar se tiče naše države, je treba ugotoviti, da sledi kot agrarna država konjunkturi velikih industrijskih držav z nekim zakasnjenjem. Zato je bil najmočnejši gospodarski polet pri nas zabeležen lani, torej kasneje ko v zapadnih državah. Cenam industrijskih predmetov so sledile cene agrarnih proizvodov v počasnejšem tempu in bodo zato tudi bolj počasi padale. Vlade agrarnih držav morajo storiti vse potrebno, da bo ta padec čim bolj v skladu s potrebami našega gospodarstva v državi, na drugi strani pa z našim izvozom. Rentabilne cene naših agrarnih proizvodov pomenijo namreč dvig kupne moči glavnega dela našega prebivalstva, dočim nižje cene in dobra kvaliteta pomenijo dvig izvoza. To nasprotje bi se moglo prebroditi samo s spremembo gospodarske strukture. Ker pa je nemogoče popraviti svetovno pariteto agrarnih proizvodov, bi bila rešitev v tem, da dovolijo države, ki morajo v našo državo izvažati svoje industrijske izdelke, da dajejo za naše agrarne proizvode posebne prelerenciale, da se s tem dvigne kupna moč prebivalstva. To stanje pa se bo spremenilo šele potem, ko se agrarna država industrializira.
V zvezi z industrializacijo naše države je značilno, da se je re-kordnost lani pokazala v našem gos{>odarstvu poleg v veliki aktivnosti naše zun. trgovine tudi v povečanju industrijske proizvodnje. Tako se je proizvodnja v rudarstvu povečala za 30%, topilniške industrije za 29'5, v obeh panogah v zadnjih treh letih pa za 60%. Sa-
mo cement je dal slabše rezultate. Še boljši rezultati pa se bodo dosegli, ko se bo pokazal učinek novih instalacij v raznih rudarskih središčih. Rude imajo za naše gospodarstvo vedno večji pomen, ker se morejo povsod prodajati za devize. Skupno smo prodali 1. 1937. rudarskih in topilniških proizvodov za 946 milijonov din.
Tudi le&na industrija, v kateri pa se opaža zopet zastoj, (je mnogo pripomogla k oživijenju gospodarstva.
Večji razmah pa bi pokazala tudi naša tekstilna industrija, če se ne bi zvišal uvoz iz tujine, in to zaradi izvoznih premij dotičnih držav in nizkega tečaja, zlasti marke, da je bilo zaradi tega uvoženo blago cenejše od našega. Tako se je uvoz bombažnega blaga povečal od 162 na 264 milijonov din. Kljub temu pa je naša proizvodnja v nekaterih panogah kakor v noga^ vicah, trikotaži, bombažnih tkaninah že skoraj dosegla mejo notranje potrošnje. Nade na večji vzpon tekstilne industrije so v padcu, ker uporablja kmet svoj denar predvsem za nakup zemlje, dočim so založeni trgovci za daljšo dobo.
V kolikor je imelo oboroževanje pri nas sploh kak ugoden učinek, se ta kaže v kovinski industriji, toda predvsem v izdelavi polfabri-katov, ne pa v finalni produkciji. Tako je narasla proizvodnja jekla, pločevine, žebljev, valjanega železa, tračnic, dočim tvornice vagonov, lokomotiv itd. še čakajo na to, da bodo mogle izkoristiti svojo kapaciteto. Nekatere tvornice so vendarle mogle vzdržati nivo svoje proizvodnje kljub tujemu dumpin-
gu, kar dokazuje, da se je kupna moč v državi vendarle povečala. So pa tudi industrije, ki še nadalje stagnirajo kakor pivovarniška in mlinska, k čemur je pripomogel svoje tudi naš fiskalizem.
Naša industrija mora tudi v bodoče računati s kmetom kot glavnim virom naše kupne moči. Zakon o razdolžitvi kmeta, Prizad, dvig cen glavnih kmetijskih proizvodov dokazuje, da se vlada resno bavi z gospodarskimi vprašanji in da je popolnoma neresnično, kar je trdil g. Nedeljkovič na občnem zboru Nar. banke, da je kmetijstvo pastorka v naši gospodarski politiki. Vprašanje ije le v tem, če so niso mogli vsi ti ukrepi v korist kmetijstva izvesti bolj racionalno in če se n. pr. zakon o razdolžitvi kmeta ne bi mogel izvesti brez škode za naše denarništvo in kmetski kredit, pa tudi trgovce? Ali ne bi bilo morda pravilno, da bi kmeta najprej naučili, da bi prav ravnal s pšenico iu bolj pravilno opremil svoje češplje za izvoz, preden začnemo gojiti bombaž in kavčuk? Kajti danes trpi naš izvoz kmetijskih pridelkov zaradi slabe kvalitete našega blaga.
Industrija mora računati tudi s tem, da je ventil za višek kmetskega prebivalstva. V tem pogledu pa ije treba misliti predvsem na reformo strokovnega šolstva, ker je pri nas mnogo več nekvalificiranega kakor pa nezaposlenega dclav-stva.
Pogoj za večji razmah industrializacije države je tudi priliv tujega kapitala. Da pa ta kapital pride, je potrebno zaupanje v našo državo, njegovo pravno varnost v njej in njeno dobro upravo. Napačno je delati ovire tujemu kapitalu, še bolj napačno pa je dajati tujemu kapitalu posebne privilegije in s tem škodovati domači industriji.
Pri vsej skromnosti obsega industrializacije je vendar ta že znatno pripomogla k okrepitvi notranjega trga in kupne moči širokih slojev, a začela se je kazati tudi v našem izvozu. Lani se je namreč naš izvoz povečal za 45%, izvoz kmetijskih proizvodov pa samo za 28%. Pri tej priliki treba omeniti še ugodno spremembo glede smeri našega izvoza, od katerega je šlo 1. 1927. samo 5‘5% v države z zdravo valuto, lani pa že skoraj 32%. K temu zboljšanju pa ni pripomogla kontrola uvoza, niti kliringi in kontingenti, temveč oni gospodarski ljudje, ki so delali za vrnitev svobodne zamenjave blaga in kapitala.
Industrija in kmetijstvo
Uspešno je bilo sodelovanje med kmetijstvom in industrijo glede nabav v državi. Tako je glavna kmetijska nabavljalna zadruga nabavila lani blaga za več ko 35 milijonov din. Iz tega se vidi, da hodita industrija in kmetijstvo vzporedno in da se medsebojno dopolnjujeta. To spoznanje pa še ni dozorelo vr nekaterih časopisih ter na skupščinah nekaterih kmetijskih društev,
a tudi ne v skupščini, kjer so napadi na industrijo na dnevnem redu. Nastaja zato vprašanje, če ne bi bilo potrebno, da bi pristaši strank, ki so industrijci, pri prihodnjih volitvah nastopili tudi v večji meri kot poslanski kandidati?
Glavno sredstvo za obrambo interesov industrije pa je v dobri organizaciji industrialcev. Zato je tudi nujno potrebno, da ostanejo združenja industrijcev še nadalje obvezna. Dobra organizacija je potrebna industriji tudi zaradi obrambe pred fiskalizmom. Ni države, v kateri bi se fiskalna obremenitev izvajala tako sistematično, na drugi strani pa tako brez ozira na gospodarski razvoj v državi kakor pri nas. Z vedno večjim odvzemanjem dobička jemlje fiskus industriji možnost, da si nabavi modernejše stroje in zato je industrija v nevarnosti, da zaostane za drugimi državami. Druga značilnost našega fiskalizma je, da se izvaja čisto nepričakovano, s polno presenečenj in brez sodelova-
dov ter njih delnega nalaganja v drž. vrednostne papirje tudi pri industrijskih podjetjih. Ne razumemo, kateri domači vlagatelji in zavarovanci bi bili pri naših industrijskih podjetjih.
Naša socialna politika
Nato je govoril g. Čurčin o politiki Nar. banke ter prešel na našo socialno politiko, ki kaže že pretirano največjo aktivnost. Kmalu bomo že prekosili socialne ukrepe Francije, ki so povzročili najtežje posledice tako v notranji ko v zun. politiki. Proti tej pretiranosti vneme je nastopil gen. tajnik Čurčin
precej ostro in nato naglasil, da je bila naša industrija glede soc. politike vedno za sodelovanje z oblastmi v smislu doseženja čim boljših odnošajev z delavstvom ter odprave vseh zlorab tako glede hiperkapitalizma ko tudi glede pogojev dela. Naša industrija je tudi za svobodo sindikatov in svobodo stavk, kakor je na drugi strani proti monopolu enih ali drugih sindikatov ter okupiranju tovarn.
Pomen socialnih problemov in njih rešitve najbolj zvesto registrira Mednarodna organizacija dela v Ženevi, ki je bila ustvarjena baš zato, da daje takt pri izdaja-
nju socialnih ukrepov, da bi se na eni strani preprečili boji med delodajalci in delojemalci, na drugi strani pa, da bi se odpravila ali vsaj ublažila nelojalna tekma med industrijami posameznih držav na socialnem polju. Vse države, ki so imele hitrejši ali počasnejši ritem, kakor pa ga je nakazala ta mednarodna organizacija, so zašle v velike težkoče. Že | do zato glejmo, da tega nauka ne prezremo.
Nato je g. tajnik čurčin obštirno poročal o delu Centrale industrijskih korporacij.
Politične vesti
Stavbeno gibanie v Mariboru
Živahna	stavbena	sezon	Ovoje
monumentalnih	zgradb Pokojninskega
Gradnia carinarnice in carinskih skladišč še letos
Vsi znaki kažejo, da bo imel . Maribor letošnje poletje prav ži-mja z zainteresiranimi orgamzaci- vajin<) stavbeno sezono, kar bodo jami. Takšen fiskalizem ovira raz- gtevilni brezposelni toplo pozdra-voj, namesto da bi pospeševal on- pa ^ucj| trgovci, obrtniki in
junkturo.
industrijci, ker se jim nudi prilika
Drug nedostatelc, ki se pri nas ^ povečanje prometa. Naše trgov-vedno bolj udomačuje, je etatizem stvo je tako zelo navezano baš na
in poseganje države v zasebno inl ciativo. To more imeti zlasti v času krize tudi svojo dobro stran, toda samo tako dolgo, dokler ne dela škodljive konkurence tudi zasebnim podjetjem, razen če bi to zahtevali izredni interesi narodne obrambe.
Osnovni pogoj za etatizem pa je odlična uprava in dobra organizacija države in njenih organov
stavbeno gibanje, ker mu je tu dana prilika, da razpeča nekaj blaga. Kadar je stavbena sezona pičla, se to tudi pri trgovcih prav močno pozna, zlasti pri onih, ki trgujejo s stavbenim materialom. Za letos pa je prognoza prav ugodna, posebno je na programu tudi precej javnih del, ki se bodo še letos začela.
Naj najprej omenimo Pokojnin-
ter izkušen uradniški aparat. Teli ski zavod, ki se je odločil, da bo pogojev pa pri nas ni, temveč se tudi v Mariboru v stavbe naložil s pomočjo etatizma ustvarja več nekaj milijonov svojih premijskih vrst gospodarstva, in sicer privi- rezerv. Ta veliki zavod je doslej legirano državno, priv. zasebno Maribor, drugo največje mesto v in neprivilegirano zasebno gospo- Sloveniji, nekam zanemarjal in se darstvo, v sredi med njima pa je pred vsem omejil na Ljubljano,
zadružništvo.
kjer je res mnogo zidal, zlasti ne-
značilna je v tem pogledu pro- botičnik, ki zbuja pozornost vsa-računska razprava pri debati o|kega tujca. Doslej je Pokojninski
proračunu gradbenega ministrstva.
zavod v Mariboru sezidal le Mari-Trdilo se je takrat, da ni treba zli- borski dvor, t. j. blok večnadstrop-dati električnih central z majhni- nih hiš, z znanim hotelom istega mi silami, ker da proizvajajo pre- imena. Sedaj bo pa ta zavod upo-drag tok,’ kar ni v korist zlasti števal naše mesto v večji meri. gospodarsko šibkejšim slojem in Pokojninski zavod namerava v da naj zato zida električne cen- svrho poživitve stavbene delavno-trale država, pa čeprav je znano, sti staviti na razpolago 6 do 10 da je država s svojim sedanjim I milijonov dinarjev, kar je lepa pretirano birokratičndm in neza- vsota, ki bo prišla v prid mnogim dostno strokovnim aparatom naj- delavcem in podjetnikom. Že ne-bolj drag podjetnik. Edino veliki kaj mesecev so iskali primerno kapitali morejo poceni proizvajati stavbišče sredi mesta, pa ga niso električni tok. Zato se moramo že našli. Sedaj so našli izhod, in sicer enkrat sprijazniti z mislijo, da je na ta način, da mestna občina odnaša revna država primorana, da stopi zavodu svojo veliko parcelo izkorišča rudna bogastva in vodne v Marijini ulici nasproti sodišča, sile predvsem s pomočjo tujega zato pa se ji za kupnino zniža njen
Mnogo zaslužka bo prebivalstvu nudila zidava novega carinskega poslopja in carinskih skladišč, za kar bo v štirih etapah potrebnih kakih 35 milijonov dinarjev. Zaenkrat pride na vrsto moderno carinsko poslopje s skladišči in dovoznimi cestami, kar bo stalo menda 15 milijonov. Občina ima znesek že zagotovljen iz kaldrmin-skega fonda, v katerega prispeva vsako leto nekako en milijon dinarjev. Ker občina že precej let ni izkoristila fonda, ampak si je odpadajoče zineske rezervirala, se je zbrala že prav lepa vsota. Občina ima tudi že zagotovilo, da dobi na račun bodočih obrokov predjem, tako da se bo celotna prva etapa programa izvedla naenkrat, kar bo delo pocenilo in odpadejo razne nevšečnosti, ki so združene z zidanjem v obrokih.
Kaj odpade na naše podjetnike, če se gradi kar za toliko milijonov, ni treba še posebej naglasiti. Zaposlenih bo, ker se bodo zidale tudi ceste oziroma tlakovala cestišča do nove carinarnice, več sto delavcev, kar bo znatno ublažilo brezposelnost. Trgovstvo bo imelo tudi mnogo haska od te stavbene akcije, isto tako industrija in obrt. Še več takih del, pa bo kriza za Maribor precej zmanjšana!
Regulacija Glavnega trga polagoma napreduje. Tu je sedaj zaposlenih kakih 100 delavcev, razen kvalificiranih delavcev mestnih podjetij tudi brezposelni, ki prejemajo zaenkrat še mezdo iz Pomož
kapitala.
dolg pri Pokojninskem zavodu. Na
Značilno pa je tudi, da pri de- ta način bo ustreženo obema, ker bati o zidavi cest ni nihče omenil |občini sedaj prazna parcela prav
čuden pojav, da so skoraj vsi podjetniki pri nas v sporih z državo in da potekajo skoraj vsi ti pro-
nič ne koristi. Kupna pogodba bo podpisana še te dni, nakar se začne izdelava načrtov. Računati
cesi za državo neugodno, da pa za j je s tem, da bo poslopje še do zii-škodo, ki iz tega nastaja za državo, ne odgovarja nihče.
ime po)d streho. Stavba 'bo tri-morda celo štirinadstropna in bo Pri razpravi o proračunu fin. I imela v pritličju poslovne prosto-ministrstva se je zlasti poudarja- re, v etažah pa stanovanja. Že selo kako zelo je narasla vloga drž. daj se za prostore zanimajo odvet-denarnih ustanov, nihče pa ni niki, ki bodo imeli svoje pisarne omenil, da se mora to pripisati prav nasproti sodniji, kar čez ce samo okoliščini, da je bilo delo slo. Da se izvede stavba v zamiš zasebnih bank onemogočeno. In lijenem obsegu, se vrše pogajanja vendar državni zavodi nikdar ne z Okrožnim uradom za zavarova-morejo tako služiti skladnemu pro- nje delavcev, ki ima poleg svoje
diranju denarja in kredita v go- palače nasproti sodnije nezazida-spodarstvo ko zasebni zavodi. Za- no parcelo. Obe parceli skupaj sta to bi bilo zelo koristno, če bi dovolj veliki, da se na njih posta-Nar. banka čim prej uredila raz- vi stavba, kakor si jo želi zavod, mere v zasebnem denarništvu, da Tudi pogajanja z OUZD so v na-bi moglo to izvajati svojo misijo čelu že odobrena na odločilnih me-v korist vsega gospodarstva. Iz stih.
letnega poročila Nar. banke nismo Zavod pa išče še eno večjo par dobili vtisa, da bi se to kmalu celo v sredinii Maribora, da bi si zgodilo. Zato moramo vztrajati na tam postavil še eno veliko poslop-zahtevi, da se uresniči obljuba, da je s stanovanji in poslovnimi pro-se bodo z drž. pomočjo uredili tu- stori. V to svrho se že pogaja za di kreditni odnošaji industrialcev, odkup večjega stavbišča v sever-V zvezi s tem moramo omeniti, nem delu mesta, menda okrog da je fin. minister pooblaščen, da parka ali v njega neposredni bli-v svrho čim večje zaščite domačih žinL Ako gre vse po sreči, in vsi zavarovancev in vlagateljev pred- znaki to kažejo, bo zadeva v naj-pdše uredbo o ustanavljanju po- krajšem času perfektna in se bo slovnih rezerv in rezervnih fon-1 potem takoj začelo z zidavo.
Voditelja koroških Slovencev dr. Tišler in dr. Petek sta obiskala namestnika dr. Seyss-Inquarta ter mu predložila rezultate glasovanja dne'10. aprila na ozemlju slovenske narodne manjšine ter poudarila lojalnost koroških Slovencev Hitlerja in Velike Nemčije. Hkrati sta izrazila željo, da bi država zaščitila kulturne pravice koroških Slovencev.
Mala antanta je odkrito nastopila za angleški predlog, da Zveza narodov prizna italijansko aneksijo Etiopije. Ne bo pa priznala aneksije Rusija, ki pa ne bo izstopila iz Zveze narodov, tudi če bi njeno stališče propadlo.
Francosko-italijanska pogajanja potekajo zelo ugodno ter bo sporazum dosežen še pred zasedanjem Sveta Zveze narodov, da bo mogla Francija podpirati angleški predlog o priznanju italijanske aneksije Etiopije. Nekateri listi poročajo, da bo sporazum dosežen še pred prihodom Hitlerja v Rim, da bo s tem stališče Mussolinija čim bolj ne akcije, potem pa so zanje že I okrepljeno pri razgovorih s Hitler-
rezervirani drugi 'krediti. Vsa re- je1?' ,	 *	„	_
,	..	,	,	,	Angleški vojni minister Hore Re-
gulacija bo stala približno 2 mili- Usha je prišel v Rim ter izročil
inno rli II n nov '/.fll til	ni	niemn	nrorleorlnilro
jona dinarjev. Zal tu zaenkrat ni mogoče zaposliti več brezposelnih, ndar se bo že našel kak izhod, dokler ne pride carinarnica na vrsto.
Za prihodnja leta je določena zidava mestne tržnice, ki jo pre
Mussoliniju pismo predsednika vlade Chamberlaina.
Sovjetska vlada je sporočila berlinski vladi, da je odpravila svoje poslaništvo na Dunaju.
Pri vojaški paradi za Hitlerjev 50. rojstni dan so v Berlinu nastopili avstrijski vojaki zadnjič v starih avstrijskih uniformah. Deflli-
bivalstvo že tako željno pričakuje. rau so tudi v starem avstrijskem Tudi tu gre za več milijonov in bo paradnem koraku, ki pa je v Ber-
menda imela stavba na betonskem temeljnem zidovju železno ogrodje steklenimi stenami in železno streho. Prebivalstvo se ne more preveč sprijazniti z dejstvom, da hoče občina zidati tržnico preveč od rok, na pristanišču, na prostoru stare dravske vojašnice, ki jo be-
linu zbudil mnogo veselosti. Na paradi je pokazala nemška vojska svoje najnovejše orjaške tanke. Ti so po 18 ton težki ter imajo 7.7 cm top ter več strojnic. Posadka šteje 4 može. Tanki so zelo okretni in hitri.
Pri Tajerčvangu se je razvila silna bitka med Japonci in Kitajci.
Japoncev je okoli 100.000, ki so iz-
do kmalu začeli podirati. Zlasti so vrstno opremljeni z najmodernej-
1 šim orožjem. Tudi Kitajci, ki jih je znatno več, so dobro opremljeni. Kdo bo v tej veliki bitki zmagal, še ni mogoče reči. — Poskusi Japoncev, da bi prekoračili Rume-
proti tej ideji mesarji, ki so doslej
smatrali Glavni trg kot svojo do-
meno. Oni bi najrajši videli, da bi
stala tržnica v Kopališki ulici, kjer .	-	,
- ___________________________.	V,	no	reko	pri	Puhsienu, so se pone-
so ze predlanskim mislili sami po-	—	silne preglavice delajo
staviti nekakšno tržnico, pa je stvar padla v vodo, ko je občina obljubila, da bo sama gradila, ni
pa takrat povedala, kje bo stala bodoča tržnica. Ljudje bi sicer rajši videli tržnico bolj pri rokah, vendar pa bodo zadovoljni tudi s pristaniščem, samo da enkrat do-
japonskim četam kitajski prostovoljci. V severnem Sekiangu so četniki zavzeli mesto Cungteii ter
pobili vso japonsko posadko.
Princ Konoje je po prestani bolezni zopet prevzel vodstvo vladnih poslov. Japonci bi silno radi čim prej končali kitajsko vojno, ker uvidevajo, da se tembolj utrjuje stališče Rusije, čim dalje traja
be to tako zelo potrebno zgradbo, vojna med Kitajsko in Japonsko. Menda bo potem tudi Ljubljana Niso si pa Japonci edini, kako naj posnemala Maribor in se odločila, bi vojno s Kitajsko končali. Ne-d. .udi ona postavi trMco, » te
tero je prostor ze zdavnaj določen. j,e skoraj nemogoče, ker je japon-Tako lepega prostora Mariborčani ska vlada že priznala dve sebi na-
žal nimamo.
O glašanie s popustom prepovedano
Minister za trgovino in industrijo je poslal vsem banskim upravam pod P. Br. 12.155/U naslednji azpis:
Po prejetih sporočilih se opaža v vsej državi, da posamezni trgovci oglašajo prodajo blaga za 10, 15 in tudi 20% ceneje, kakor so navadne cene za dotično blago. Ugotovljeno pa je bilo, da to oglašanje ni v skladu z resnico, temveč ima samo ta namen, da se čim prej razproda dotično blago na drobno. Na ta način se ustvarja pri kupcih, ki so pripravljeni verjeti tekšnim oglasom, prepričanje, da je v dotič-ni trgovini razprodaja, kar pa ni res.
Tako postopanje je nasprotno izrečni določbi § 168. obrtnega zakona. Postopanje teli trgovcev pa spada v onih primerih, ko se daje popust, tudi pod določila zakona o zatiranju nelojalne konkurence.
Navzlic izrečnim predpisom pa ni opažati, da bi pristojna oblastva nastopala proti trgovcem, če na tak način oglašajo. Da bi se ta navada, ki se vedno bolj širi na škodo solidnih trgovcev kakor tudi samih potrošnikov, odpravila, poziva trgovinsko ministrstvo vse banske uprave, da odrede podre, jenim upravnim oblastem prve
klonjeni separatistični kitajski vladi v Nankingu in Pekingu in ker je ponovno izjavila, da se s Čang-kajšekom sploh ne pogaja. Na drugi strani pa je tudi samozavest Kitajcev zaradi uspehov na bojnih poljih tako narasla, da bi bili kitajski pogoji za Japonsko najhrže nesprejemljivi. Zato prevladuje v japonski vladi druga struja, ki zahteva, da nastopi Japonska na Ki-
stopnje, da energiCno na,topijo	“J
tajski odpor, čisto svojo politiko
proti takim trgovcem v smislu na-1 vedenih zakonskih določil.
§ 168. obrtnega zakona se glasi:
Brez dovolitve razprodaje je pre- poseben kitajski oddelek.
povedana vsaka reklama, s katero bi se moglo v javnosti ustvariti
~ ,	J 1	1 ~ UmaKIUbl,
prepričanje, da je v določenem lo- stu pa je obkoljena in dobiva ži-kalu razprodaja. Prav tako je pre^ | vjja po letalih.
pa namerava glede Kitajske voditi princ Konoje, ki je v ta namen ustanovil v predsedništvu vlade
Japonska ofenziva pri Jihsienu
se je ponesrečila. Morali so se umakniti, japonska posadka v me-
povedana brez dovolitve razprodaje vsaka raba besede »razprodaja« in podobno v reklamne svrhe.
Po § 399. se kaznujejo prestopki _________________ ^___________________
nrnti 8 168 obrt. zak. z globo od ne. Poroča se, da bo Vel Britanija J .	____•	znižala carino za irsko živino. Ir-
Med Irsko in Vel. Britanijo je bil dosežen sporazum ter bo De Va-
lera v kratkem odpotoval v London, da ta sporazum podpiše. Podrobnosti sporazuma še niso zna-
200 do 10.000 din.
znižala carino za irsko ska pa bo v večji množini kupo-vala angleške industrijske izdelke.
Predsednik hraziljske, republike je izdal uredbo, s katero se prepoveduje tuj (Jem vsaka strankarska
»Službeni list«
dne 23. aprila objavlja: Uredbo I delavnost. Tudi v^^litične prire-, ,r , J J	'	I	ju-,™ Kirnov so prepovedane Tn1-
o podalijšavi roka za izmeno platišč na obstoječih tovornih vozilih — Pravila, kako je treba postopati ob pripiranju zavezancev, ki služijo pri vojski, mornarici, obmejni četi ali orožništvu — Dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami — Tarifo avtorskih nagrad za glasbene pn-
ditve tujcev so prepovedane. Tujci, ki bi se pregrešili proti tej uredbi, bodo iz Brazilije izgnani.
Sovjetski narodni komisar za težko industrijo Lazar Kaganovič je nenadoma um*rl. Nekateri mislijo, da gre za atentat, ker je bil Kaganovič zaradi svojih tesnih zvez s Stalinom pri opoziciji zelo osovražen. Ta domneva pa se že demantira.
Nova upravna razdelitev Romu-
  "o — ° .__________________r,:_Q+;	I nuva upravna raiucuKi
reditve, ki jih ima pravico pobiran -e bUa objavijena- v bodoče Društvo jug. glasbenih avtorjev — se bo delila Romunija na sedem.
Pravilnik o ustanovitvi, upravlja- oblasti ter bodo meje teh oblasti Pravilnik o ustano ,	*j	armadnih	zborov	Senju in uporabljanju banovrnskega ^	^	y	Bukare|tl>	Kra-
živinorejsikega sklada dravske ba- jovi KlSnevu Jašiju, Brašovu, SI-
novine.
Iblnju in Kljunu.
Denarstvo
Naša denarna politika in gospodarstvo
V svojem referatu o našem gospodarskem stanju se je gen. tajnik Centr. ind. korporacij Gjoka Curčin dotaknil tudi naše denarne politike ter dejal:
Glede naše denarne politike se je v proračunski razpravi pokazal neki optimizem, ki ga mi ne moremo deliti. Po našem mnenju je dobilo naše denarništvo prvi udarec, ko ob navalu vlagateljev ni priskočila Narodna banka na pomoč denarnim zavodom, njih usoda pa je bila zapečatena z zakonom o razdolžitvi kmeta. Ta zakon pa je pogodil tudi kmeta, ker mu je uničil kredit, v neki meri meri pa tudi trgovca, ki je preprodajal kmečko blago na kredit.
Ukrepi, ki so se od tedaj izdali za rešitev našega denarništva, so sicer omogočili posameznim denarnim zavodom, da niso izplačevali vlog, toda s tem so tudi uničili zadnji ostanek zaupanja. Dokler pa ni zaupanja in možnosti neoviranega izplačevanja vlog, obstoje denarni zavodi dejansko samo za njih uradnike in upravne svete. Kakor smo že poudarili, se danes 'zadovoljujejo potrebe denarnega kreditnega prometa po državnih ustanovah, kar pomeni, da promet plačilnih sredstev danes ne gre po zasebnih zavodih normalno in neposredno v gospodarstvo, temveč večinoma po državnih potrebah, torej posredno. Pomoč pa, ki jo nudi zasebnemu gospodarstvu Narodna banka, se v glavnem omejuje na posojila, ki pa ne zadostujejo, da bi denarne zavode usposobila za pravo njihovo funkcioniranje. Da se to doseže, je postranskega pomena, če se ta ali oni zamrzli kredit odtaja iu če se povečajo nove vloge, temveč glavno je, da se obnori kreditna sposobnost kmetovalca in zaupanje malega vlagatelja.
Narodna banka se tega zaveda, ker baje po svojem poročilu sama skuša kontrolirati organizacijo in poslovanje zasebnih denarnih zavodov, kar pa je dejansko samo en ukrep več za povečanje etatizma, ki se tudi pri nas vedno bolj udomačuje. Kar industrija najbolj očita Narodni banki je to, da n. pr. kupuje od naših podjetij funte po 212 do 215 din, prodaja pa jim isti funt po 260 in 270 din, kar pomeni za podjetja naravno znatno povečanje stroškov proizvodnje.
Dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami
Finančni minister je izdal odločbo o izpremembi čl. 19-č pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami. Ta člen se glasi odslej:
»Za pobijanje devizno-valutnih kaznivih dejanj, njih izsledovanje in pregon se ustanavlja pri bančnem in valutnem oddelku »sklad za pobijanje devizno-valutnih kaznivih dejanj«. Vsote, ki se izterjajo kot denarne kazni po izvršnih rešitvah, kakor tudi vsote, označene v točkah 1. do 5. čl. 20.a pravilnika se vplačujejo pri Narodni banki v dobro računa tega sklada pri tej banki.«
Odločba fin. ministrstva navaja nadalje, kako naj se denar fonda porabi. Iz fonda se izplačujejo nagrade onim, ki so omogočili, da se krivci kaznujejo, nadalje se uporablja fond za vzdrževanje priprtih oseb, za plačilo potnih stroškov kontrolnih organov, za publikacije ter za nastavitev honorarnega osebja. Po izplačilu vseh teh izdatkov se koncem leta pridrži 1 milijon din za račun naslednjega leta.
Iz tega sledi, da se računa s tem, da bodo dale kazni prav lepe dohodke.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 15. aprila navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din):
Kovinska podloga se je zvišala za 15,8 na 1.800,7,
Devize izven podloge so narasle za 3,29 na 407.
Vsota kovanega novca se je zvišala za 16,6 na 423,8.
Posojila so se zmanjšala za 8,59 na 1.586,8.
Razna aktiva so narasla za 1,6 na 2.270,68.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 69,2 na 5.788,2, obveze na pokaz pa so narasle za 79,7 na 2.706,9.
Razna pasiva so narasla za 18,9 na 359,3.
Celotno kritje se je zvišalo na 27‘23%, samo zlato pa na 26'97%. •
V zvezi s ponehanjem politične napetosti so se na borzah dvignili tečaji papirjev. Tako se je tudi znatno dvignil tečaj češkoslovaških državnih papirjev. V Londonu se je dvignilo čsl. državno posojilo od 80'50 na 84, praško mestno posojilo pa za pol točke, še pred
kratkim je bil tečaj čsl. državnega posojila v Londonu samo 62, da se je torej v kratkem času dvignil za 22 točk.
Na češkoslovaškem je stopil dne
16. aprila v veljavo zakon, po katerem morajo zavodi, podjetja in nekatere socialne ustanove del svojih rezerv naložiti v državne vrednostne papirje.
Dansko posojilo v višini 50 milijonov danskih kron za narodno obrambo in poživljenje gospodarstva je bilo v celoti al pari prevzeto od danskih velebank. Posojilo se bo obrestovalo po 4%.
Mehiška vlada je razpisala posojilo v višini 100 milijonov pezet, ki bo služilo za odplačila tujim lastnikom premogovnih vrelcev in tovarniških naprav, ki jih je mehiška vlada razlastila. Seveda bo s tem posojilom odplačan le del terjatev tujih lastnikov.
Družba Pan-film je znižala svojo delniško glavnico z znižanjem nominalne vrednosti delnic od 500 tisoč na 250 tisoč din.
Baron Rotschild je dosegel, da
je bila v Londonu izrečena sodna prepoved nad vsemi depoziti dunajske banke Rotschild v Londonu, ker nimajo pravico disponiranja z denarjem banke njeni lastniki, temveč komisar, ki je bil imenovan banki. Prepoved se v Londonu utemeljuje s tem, da ti depoziti niso last baronov Rotschildov, temveč klientov banke in da so se morali interesi teh zaščititi.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO „ TRGOVSKEGA LISTA"
Devizno tržišče Tendenca čvrsta;
promet din 5,847.095’45.
Devizna kupčija je zopet nekoliko popustila posebno z ozirom na višino deviznega prometa, ki je bila dosežena v času od 4. do 8. aprila t. 1. (din 7,117.166-99) in od 11. do 15. t. m. (din 7,352.106-53). Skupni promet v tem mesecu komaj presega 20 in pol milijonov dinarjev in bo bržkone še nazadoval napram marcu t. 1. pred-
Devize:	zadnji	minuli
teden
(vse v tisočih dinarjev) Amsterdam	109	58
Berlin	3854	2489	priv. ktiir.
Bruselj	110	—
Curih	64	614
Din. deviza	20	256	avstr. pr. ki.
Dunaj	1230	553	avstr. pr. ki.
London	1656	1522	priv. klir.
New York	284	334
Pariz	23	20
Praga	2	1
Napram predzadnjemu tednu se je dviignil devizni promet le tv Curihu za približno 0'6 milj. dinarjev, poleg tega tudi še v New Yor-ku, dočim izkazujejo vse ostale de-
vize znaten padec prometa, predvsem Berlin in Dunaj, ki sta nazadovala skupno za nad en milijon dinarjev. London je tokrat znatno manj popustil.
Narodna banka je še nadalje posredovala le v Curihu in Londonu, seveda v obsegu dosedanjega dnevnega deviznega kontingenta in na bazi stabilizacijskega tečaja.
V privatnem kliringu je beležil avstrijski šiling takole:
19. aprila din 8'65 —8-75
20. aprila din 8 64 —8-74
21. aprila din 8-035—6-785
22. apnila dan 8-65 —8 75
Nemška marka je bila ves minuli teden trgovana v privatnem kliringu na bazi din 14'40 do din 14‘60, prav tako London, ki je no-ti-ral ves čas din 238'— samo za denar.
Devizna tečajnica kaže močnejše fluktuacije tečajev, zlasti pri devizah New York, Amsterdam in Berlin. V poeniih izražena tečajna razlika, dosežena v teku prejšnjega tedna znaša:
Amsterdam -j-4‘50, Berlin +4'51, Bruselj +1-56, London -j-0‘31, New
York -j-20‘01, Pariz — 1'—, Praga — 0'31 in Trst +1'01. Curih je ostal nespremenjen.
Devize s	pri mo		Povpr.	Pon.
Narodne banke			din	din
Amsterdam 19. IV.			2407-66	2422-26
	22. IV.		2412-16	2426-76
Berlin	19.	IV.	1738-52	1752-40
	22. IV.		1743-03	1756-91
Bruselj	19.	IV.	729 14	734-21
	22.	IV.	730-70	735-76
Curih	19. IV.		996-45	1003-52
	22. IV.		996-45	1003-52
London	19. IV.		215-59	217-65
	22. IV.		215-90	217-96
New York 19.		IV.	4279-75	4316 07
	22.	IV.	4299-76	4336-07
Pariz	19. IV.		136-27	137-71
	22.	IV.	135-27	136-71
Praga	19. IV.		151-14	152-24
	22.	IV.	150-83	151-93
Trst	19.	IV.	226-19	229-28
	22.	IV.	227-20	230-28
Efektno tržišče
Tendenca čvrsta za državne pa pirje.
Na tukajšnjem efektnem tržišču je še vedno nespremenjen položaj, trg sam pa brez vsakega zanimanja. Prometa ni bilo.
Državni efekti so notirali:
1938 din din 7%	inv. pos.	19.	IV.	99‘-	101-—
22. IV. 99-25 101-25 8%	Blair	19.	IV.	96-50	97-50
22. IV. 96-50 98-— 7%	Blair	19.	IV.	90-50	91-50
22. IV. 92-— 92-75 l%o	Seligman	19.	IV.	99—	101-—
22. IV. 99-25 101 — 4%	agr. obv.	19.	IV.	61-—	63-—
22. IV. 61-50 63--
4% drž. gar.
agr. Obv.	19.	IV.	51’—	53"—
22. IV. 51-50 53 — 6%	begi. obv.	19.	IV.	93’—	94-—
22. IV. 92-50 93-50
6% obv. dalm.
agrara	19.	IV.	92--	93-50
22 IV. 92*  93*_______
2'5% voj. škoda 19- IV. 481-— 485-— 22. IV. 480-50 483-—
Delnice Narodne banke so se tekom preteklega tedna zopet okrepile za din 50'— pri komadu in od četrtka dalje beležile 7.250'— din v povpraševanju, din 7.350-— pa v ponudbi. Trbovlje so med tednom notirale za 10 točk nižje, v torek in petek 22. t. m. pa 200'— din za denar in din 210'— za blago.
Žitno tržišče
Tendenca za pšenico »talna, za koruzo čvrsta.
Promet je bil običajno neznaten, cene pa nespremenjene pri koruzi, ječmenu in mlevskih izdelkih, medtem ko se je podražila južno-ban. pšenica za din 2'—, gor. bačka za din 5'—, slavonski oves pa za din 15'— pri 100 kg.
Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene:
Žito:
Koruza:	din	din
času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna
postaja................... 103—	105-—
Pšenica: juž. banatska, 77 kg,
2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .... 180-— 182-50 gor. bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna
po6taja................ 190-—	192-50
Ječmen:
62 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja	.	148'—	150'—
63/64 kg, 2 %, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakl. postaja	155-—	157-50
Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu	.	152-50	155-—
Mlevski izdelki:
Moka:	din	din
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 290-— 295-—
Comm. inž. Jože Germ
Gospodarski razvoj Novega mesta in okolice
(Nadaljevanje.)
Sadjarstvo ne tvori nikjer edine niti glavne panoge gospodarjenja našega kmeta. Sadje je postranski pridelek in nanj tudi kmet v tem smislu gleda. Sadno drevje ni za njega stvar, ki bi jo bilo treba oskrbovati, kakor oskrbuje rastline na polju ali v vinogradu, ampak slučajen pridelek, ki je dobrodošel za domačo porabo, če obrodi. Zato pa kmet v večini ne skrbi za sadno drevje, ga ne čisti, da o'gnojenju, škropljenju itd. sploh ne govorimo. Mnogo so v tem pravcu zato poklicani činitelji delali, toda ostalo je brez uspeha, ker za domačo porabo je dobro to, kar ima;-za prodajo pa navadno sadje ne pride v poštev. Omogočitev vsakoletne redne prodaje sadja bi razmere v sadjarstvu hitro spremenila. Statistika sadnih dreves nam kaže, da je sadnega drevja dosti, ie kvaliteta ne ustreza. Tako je bilo 1.1934. sadnega drevja (v oklepajih povprečni donos drevesa v kg); jablane 80.971 (0-8), hruške 36.711 (12-2), slive 57.516 (0-2), orehi 23.601 (6-9), marelice 1.086 (1-9), breskve 4.532 (2-1), češnje 22.923 (25-9).
Pri sadjarstvu je treba omeniti važno vlogo, ki jo ima okraj v trgovini s češnjami. Gojitev češenj je osredotočena v brusniški občini, kjer je tudi največji donos v naši državi. Gojitev češenj, breskev, marelic in orehov bi mogla prinašati lepe dohodke. Seveda 'bi bilo potrebno posvečati drevesom toliko pažnje, kot jo posvečajo n. pr. trtam, katere bi te vrste sadja na mnogih mestih lahko z uspehom nadomestile.
Tudi glede števila orehov je novomeški srez na
prvem mestu v Sloveniji. Vendar je v zadnjih letih tu nastala sprememba. Radi živahne trgovine z orehovino je bilo mnogo orehov posekanih kljub temu, da je za to potrebno posebno dovoljenje zvezano z občutnimi taksami. Cene orehovini so namreč tako visoke, da se je vse lahko izvozilo v Nemčijo in Italijo za izdelavo puškinih kopit.
Vinogradništvo
je dobro razvito, dolenjski cviček je znano vino. Središča, ki dajejo dobra vina, so Trška gora in Grčevje. Posebno poslednje se odlikuje po dobrih vinih. Donosi dobro obdelanega vinograda so na prvem mestu v Sloveniji, t. j. 37-5 hi na hektar vinograda. Enake donose izkazujejo le še Krško, Kostanjevica, Črnomelj in Metlika. Na kvaliteti bi se moralo seveda še mnogo spremeniti. Napačno je mnenje, da se na dolenjskih goricah ne more pridelati dobrega vina. Dokaz za to so kleti nekaterih graščin, ki so postavile na trg prvovrstna vina, n. pr. klevevško vino, ki je bilo odlikovano na razstavi v Barceloni. Treba bi bilo gojiti tudi namizno grozdje, ki bi gotovo donašalo lepe dohodke.
Živinoreja
je ena od glavnih panog okoliškega kmeta. Od goveje živine se goji največ montafonska pasma, ki razmeroma najbolje ustreza. V nekaterih občinah se goje plemenski biki za izvoz v južne kraje. Svinjereja je dobro razvita, seveda v malem obsegu, goje se za domačo porabo in par komadov za prodajo. Nekateri okoliši se pečajo z vzrejo malih prešičkov za prodajo.
V splošnem je kmetijstvo v okolici Novega mesta dobro razvito. Manjka le možnost pridelke vnovčiti. Temu so krive predvsem slaba organizacija, slabe prometne zveze in pomanjkanje konsumentov v samem kraju. Sre-
dišče sreza je tako rekoč brez industrije, ki bi bila naj boljši odjemalec kmetijskih pridelkov, dokler ti ne bod< našli pot na bolj oddaljena tržišča.
Samo Novo mesto je izrazito uradniškegi značaja, kar ni nič čudnega, če upoštevamo, da j< upravno središče skoro vse Dolenjske. Več kot polovici prebivalstva je odvisna od dohodkov ,iz državne blagajne la velika premoč uradniškega stanu daje mestu izrazite konservativen značaj. Predvsem od njih živita mesta: trgovec in obrtnik ter preko teh tudi občina prejenu večino svojih dohodkov.
Trgovina
je dobro razvita. Po nezdravem razvoju, ki je sledil svetovni vojni, se je v letih 1926—1929 trgovina zopet uredila. To lahko najbolje vidimo iz števila prijavljenih trgovinskih obratov, ki jih je bilo
leta 1925.	529	leta 1931.	344
leta 1926.	404	leta 1932.	322
leta 1927.	?	leta 1933.	324
leta 1928.	393	leta 1934.	332
leta 1929.	387	leta 1936.	302
leta 1930.	346	leta 1937.	299
V razvoju vidimo skoro stalno nazadovanje, od 1925 do 1930 je bilo to nazadovanje rapidno od 529 na 346, kar je za leta konjunkture zanimiv pojav. Razlagati si ga je na ta način, da je povojna prenapolnjenost v trgovskem poklicu povzročila odtok v druge poklice, ker se je povojna inflacija počasi likvidirala. V povojnih letihi je hotel vsak trgovati, ker je tedaj trgovina nudila največ izgledov na hitro obogatitev. Povratek normalnih časov pa je izključil ta spekulativni element in trgovina je zopet dobila svoj solidni značaj.
(Dalje prihodnjič.)
din din
‘290'— 295-
270-— 275--
250-- 256--
110-
115*—
100'— 105'-
pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu . . pSenična 2, bačka postaja, ekekl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu . .
Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja . . .
Pšenica
(cene po pogojih Privilegirane a. d. za izvoz deželnih pridelkov) Iko ladja: Tisa I (od sev. meje do vključno Curuga) kval. 79/2% din 168'—.
Tisa II (od Zabija do ustja Tise) kval. 79/2% din 167'—.
Begej kval. 79/2% din 167'—.
Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi-šta) kval. 79/2% din 166'—.
Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana) kval. 78/79/2% din 164'-.
Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2% din 164--.
Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-nja) kval. 78/79/2% din 166'-.
Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2% din 164'—.
Donava, Srbija kval. 77/78/2°/o—3°/o din 158*—.
Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%—3% din 157'—.
Od določene cene za blago fko. vlačilec, sc za kritje pretovornih stroškov zmanjša cena za vagonsko blago 2 dinarja od 100 kg.
Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kval. 79/2% din 164'—.
Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2% dir. 165'—.
Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2%-3% din 162'—.
Senta kval. 79/2% din 166'—. Zemun in Smederevo (srbijanska) kval. 77/78/2%—3% din 153*-.
Vojadin Zelenik;
Stroj v
Zmagoslavni pohod stroja in na njem sloneča veleindustrija sta stari način obratovanja v mnogih področjih močno omejila, v drugih pa ga znatno izpremenila. Ni še preteklo toliko časa, ko se je domnevalo, da bo veliki industrijski obrat popolnoma izpodrinil ali uničil rokodelski obrt. Če pa natančneje pregledamo ves razvoj, moremo le ugotoviti, da velika industrija ni mogla popolnoma izriniti ali uničiti malega obrta. Res je, da je v mnogih panogah stroj nadomestil ročno delo, na drugi strani pa so nastale nove panoge in nove oblike obrtovanja, razni stari obrti pa so se preobrazili. Na mnogih področjih so se zadovoljevali z industrijskimi izdelki, toda na drugi strani zavzema obdelovanje in oblikovanje raznih industrijskih izdelkov po vešči roki obrtnika vedno bolj vidno vlogo tudi tam, kjer smo mislili, da je stroj popolnoma nadomestil delo človeške roke.
Lesno tržišče
Tendenca še vedno mlačna.
V naši lesni trgovini je zavzel sicer predvideni zastoj nepričakovano velik obseg; tudi utegne biti dolgotrajen ta zastoj, ker vlada na svetovnem trgu že občutna stagnacija — skorajda diktirana od pretiranega birokratizma — ker se vsepovsod onemogočuje medsebojna svobodna trgovina z raznimi prisilnimi odredbami ter naredba-mi. Tako so izpadle kot naše bivše največje odjemalke Anglija, Nemčija in Italija. Izgleda pa ni na kako skorajšnje izboljšanje.
Posebno so prizadeti naši producenti brusnega lesa, katerega produkcija je v dobi dobre konjunkture silno narasla. A dočim se nam to blago doma po nepotrebnem kvari in se z vsakim dnem veča škoda našim producentom, pa v Italiji zelo primanjkuje baš tega blaga tako, da so že mnoge tvornice morale ustaviti obrate ter odpustiti delavstvo, seveda samo zato, ker prevneti birokratje še vedno čakajo z izdajo uvoznih dovoljenj. Podobne razmere vladajo v Nemčiji — čeravno v malo drugačni obliki. Kamorkoli skuša mo usmeriti naš izvoz, povsod naletimo na skoro iste ovire.
Morda se bodo tega zavedli tudi naši odločujoči faktorji in pravočasno ukrenili vse potrebno, da se našemu lesnemu izvozu kako od pomore.
Reči moramo, da današnji obrt čisto drugače obrtuje, kot je svoje čase. V mnogih panogah se z vsem uspehom bori z veleindustrijo, v drugih pa uspeva poleg industrije.
V mnogem pa industrija naravnost podpira obrt.
Oglejmo si nekoliko pobliže to zanimivo medsebojno povezanost, posebno pa v kakšni meri je vele-ir.dustrijski obrat navezan na sodelovanje obrtniškega sodelavca. Duševno oblikovanje strojnih izdelkov je vedno navezano le na inteligenco rokodelca. Ne samo, da umetniške in tehniške risbe izvrši človeška roka, modele in šablone morejo napraviti- le z roko in šele s pomočjo teh modelov ali šablon stroj izvrši in razmnoži izdelke. Mnogokje je rokodelsko delo v velikem industrijskem obratu laboratorij velike industrije ter mu je poverjena važna naloga: pripravljanje in spremljanje fabrikacijskega procesa. Industrijski obrati imajo delavnice, v katerih ne gospodari samo stroj, temveč je strojno delo povezano z ročnim delom obrtnika. Nasprotno pa je zelo veliko obrtnih delavnic, v katerih sicer prevladuje ročno delo, ki se pa poslužuje strojev in šele s pomčjo strojev vrši svojo nalogo uspešno in hitro. Stroj zavzema važno mesto v obrtu.
Prej si je obrtnik orodje sam pripravljal ali mu ga je napravil tovariš dotične stroke. Danes vele-obrat izdeluje razno orodje. V železni industriji se je oblikovala posebna panoga, tako zvana malo-železna ^industrija, ki dobavlja obrtniku vse orodje poceni in v primernih oblikah. Danes ne bo delal noben obrtnik sam žebljev, dratencev, vijakov, zakovic, klešč, Škarij, pil, kladiv itd., temveč ku puje industrijske izdelke ki so cenejši kot bi bil njegov ročni izdelek. Industrija dobavlja obrtniku precizijska merila in naprave, kakor libele itd., ki so potrebne mizarju, stavbeniku in drugim, da more svoj izdelek najnatančneje izvršiti po najfinejših merah. Industrija izdeluje orodje in stroje
za obrtnika, da izvršuje ta svoja dela laže, hitreje in ceneje, pa tudi natančneje. Prvotno je strojna industrija nudila stroje le veliki industriji, n. pr. parne kotle in plinske motorje. Elektrostrojna industrija pa je spravila v promet majhne motorje, ki so naravnost ustvarjeni za obrtnika.
Svoje čase je naročnik prinesel surovine v delo ali ije obrtnik prišel v hišo »na štero«. Na ta način se še vrši tu pa tam na deželi obrtovanje, večinoma pa ima obrtnik že svojo stalno delavnico, dela doma in naroča surovine pri veletrgovcu ali naravnost v tovarni.
Mizar naroča les, si nabavlja stroje v tovarni, orodje in ma-terialije pri trgovcu. Sam predeluje les, reže furnirje, izdeluje pohištvo, ne samo posamezne kose, temveč že v serijah. Tudi manjše mizarske delavnice imajo že razne stroje in naprave in vse goni motor.
Kljub ogromni čevljarski industriji uspeva čevljarski obrt ne samo na deželi, temveč tudi v velikih mestih. Ima še zelo veliko odjemalcev, kateri se ne morejo sprijazniti z industrijskim izdelkom, temveč hočejo obutev po meri in s to more postreči le čevljarski mojster. Specialisti so vedno dobro zaposleni.
Pekarski in mesarski obrt se istotako poslužujeta raznih strojev in drugih pripomočkov. Človeška roka (tudi v /teh obrtih ni izločena po stroju, pač pa pride veliko manj v dotiko z živili.
Strojne pripomočke ima klepar, kovač, ključavničar in niti knjigovez ali brivec nista brez njih.
Elektroindustrija je rodila poseben poklic inštalaterjev. Kamor pogledamo, povsod vidimo velike izpremembe, toda mala obrtna delavnica, ročpo delo in stroj so povsod v zvez.i.
Svoje čase je bil obrtnik ponosen na to, da je bil njegov izdelek res ročno delo, dokaz njegove sposobnosti in izvežbanosti. Danes je to drugače, danes bi z izključno ročnim delom ne napredoval. Obrtnik se ni mogel upreti toku časa, skrb za svoj obstoj ga je prisilila, da se čimbolj poslužuje stroja. Toda ročno delo je za izdelovanje kvalitetnega blaga še vedno ne-obhodno potrebno.
tanfce odločilni tudi za železniške predpise držav Balkanske zveze.
Narodna banka izplačuje po novem ki ir in gu z Italijo nakaznice od št. 12.803 dalje z dne 15. januarja 1938.
Romunija je zvišala uvozno takso na fakture od 2 na 3%.
Carina na poljedelske stroje bo v Avstriji odpravljena ter se bodo zato ti stroji znatno pocenili, posedaj so bili v Avstriji kmetijski stroji povprečno za 30 do 40, deloma tudi za 50% dražji ko v Nemčiji.
Sadje se bo iz Madžarske izvažalo v Nemčijo v bodoče samo čisto centralizirano. Izvoz sadja v Češkoslovaško in Poljsko, kamor gre 30% vsega madžarskega sadnega izvoza, bo tudi še v bodoče svoboden.
Prodaja češkoslovaških tvomic avtomobilov in motornih koles se je v marcu znatno povečala. Tako je bilo v marcu prodanih osebnih avtomobilov 993, tovornih 173, avtobusov 14 in motociklov 1063. Največ vozil so prodale domače čsl. tvornice ter je delež tujih tvornic padel od 8'5% v marcu 1937. na 7'4% v marcu 1938.
Izvozne premije bo začela izplačevati češkoslovaška. Izvoznikom se povrnejo nekateri davki. Te premije se bodo plačevale za izvoz tekstilnega blaga, usnjenih izdelkov, kovinastih izdelkov, vate, pivovarske smole ter kavčukastih izdelkov.
Izvoz Argentine je dosegel letos v februarju samo 766.425 ton proti lanskemu 2,244.048 ton, po vrednosti pa 126 proti 274 milijonom pezov. Vzrok te razlike je zlasti manjši izvoz žita, posebno koruze. Izvoz koruze je padel od 760.859 na 20.099 ton. Uvoz pa se je znatno povečal, tako da je nastal v zunanji trgovini primanjkljaj 64 tisoč pezov proti lanskemu presežku 176 milijonov v isitem mesecu. Nova bombažna letina bo še enkrat boljša ko lani.
Turčija je naročila v Nemčiji 18 vagonov-hladilnikov za sadje.
Znnanja trgovina
Na železniški konferenci držav Male antante v Splitu je bila sprejeta končna redakcija skupne tarife za osebni in prtljažni promet. Redakcija tarife za blagovni promet bo sprejeta na prihodnji konferenci. Ni izključeno, da bodo železniški predpisi držav Male an-
Obiščite
patettoi freo^cajsUi
od 30. aprila do 9. maja 1938
Na/večja jugoslovanska revija domačih In inozemskih izdelkov * Najpopolnejša slika zadnjih tehničnih pridobitev v industriji Največja izbira * Obvestila daje
Upcai/a Beopcajsitepa sijma, Beogcad
Poštni predal 538 * Telefon 28-526, 28-8-2
3^*	50% popust na železnicah in parnikih “VC
1 Šarabon
LJUBLJANA
m
Uvoz kolonijalne robe
Veletrgovina s Speterijo
Velepraiarna za kavo
Mlini za dišave
Glavna zaloga rudninskih vodd
w Brzojavni aaslov;
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon št. 26-6« Ustanovljeno leta 1886
Že v 24 urah
barva, plesira it Kemično s n n i obleke, klobnkr itd. Skrobl tn svetlolika srajee, ovra> alke in manšete. Pere. suši, monga ir lika domače perilo
tovarna JO S. REICHI
Pol)an»kl nasip 4-6. Selenburgova at. S
Telefon it 22-72.
Občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote
Ljubljanska borza za blago in vrednote bo imela svoj 13. redni letni občni zbor dne 4. maja ob 16 v borznih prostorih z naslednjim dnevnim redom:
1. pozdrav predsednika,
2. poročilo borznega sveta o lanskem poslovanju borze,
3. poročilo finančnega odbora,
4. odobritev bilance in podelitev razrešnice borznemu svetu,
5. volitev petih članov borznega sveta, petih članov finančnega sve ta in 11 članov borznega razsodišča.
Doma in po svetu
razstavo svojih slik. Razstavo je otvoril zagrebški župan dr. Pejčič* V zagrebških umetniških krogih je vzbudila Jakčeva razstava veliko pozornost.
Tvornice kvasa so predlagale vladi, da se ustanovi centrala za proizvodnjo in prodajo kvasa in da bi morale tej centrali obvezno pripadati vse tvornice kvasa. Obenem naj bi se prepovedalo ustanavljanje novih tovarn za kvas za dobo 5 let. če bi vlada ta prisilni kartel dovolila, potem so tvornice pripravljene postaviti državi brezplačno tvornico za pridobivanje glicerina iz melase in za rafinira-nje glicerina, o teh predlogih je že razpravljal ministrski svet ter ih bo, kakor poroča »Politika«, odklonil. Edino pravilno!
Trgovci! Pripravljajte se na III. kongres trgovstva Jugoslavije v Ljubljani v dneh od 11. do 13. junija!
»Putnik« bo odprl v Parizu v Rue de la Michodiere blizu opere izseljenški urad za naše izseljence, zlasti za delavce, ki se vračajo v domovino. V tem uradu bo dobil delavec vse potrebne informacije, a bo mogel tu shraniti tudi svojo prtljago.
Avstrijski vizumi za potovanje v Avstrijo niso več potrebni, kakor sporoča nemško poslaništvo v Beogradu.
Bivši čsl. ministrski predsednik Udržal je zbolel ter so ga morali prepeljati v sanatorij. — Nevarno e zbolel tudi vodja Slovakov posl. Hlinka.
Vse premoženje dunajskega barona Rotschilda je bilo zaplenjeno.
Postavljen je bil oskrbnik, ki začasno upravlja premoženje. Baron Rotschild je pobegnil po nastopu nar. socialistov v tujino.
Češkoslovaška vlada je sklenila, da bodo letos občinske volitve, in sicer v štirih etapah. Prve volitve bodo dne 22. maja v Pragi in v nekaterih večjih mestih.
Angleški vojni proračun znaša že 343 milijonov funtov, ves državni proračun pa 862 milijonov funtov, kar bi dalo, če bi preračunali na dinarje, nad 200 milijard din. Zaradi večjega oboroževanja pa bo treba proračun še zvišati in angleška vlada namerava uvesti celo vrsto novih davščin, predvsem na luksuzne predmete, kakor na alkoholne pijače, tobak, bencin, avtomobile kozmetične predmete in najbrže tudi na čaj. Nekateri predlagajo, naj bi vlada raje krila večino večjih izdatkov s posojili, ker so že sedaj davki previsoki.
Sovjetski poslanik v Sofiji jo bil
odpoklican. Ni se pa hotel vrniti v Rusijo, temveč je pobegnil v Belgijo.
V nemškem rudniku Oberhausnu
je nastala eksplozija ter je bilo 17 rudarjev zasutih. Od teh je bilo 7 rudarjev ubitih, 10 pa so jih rešili. — V ameriškem rudniku Cana-ris v državi Virginija pa je bilo zaradi eksplozije ubitih 20 rudarjev.
575 požarov je bilo lani v Zagrebu. Materialna škoda je znašala nad 34 milijonov din. Pri teh požarnih nesrečah je izgubilo življenje 8 meščanov in 3 gasilci.
Banska uprava v Zagrebu je ustavila do nadaljnjega vsako izdajanje dovolil za krčme, bifeje in ljudske kuhinje manjšega obsega na sedežih splošnih upravnih oblasti ter v letoviških in kopaliških krajih.
Poštna direkcija v Osijeku je
razpisala 10 odstotno nagrado od ukradenega zneska, ki je bil ukraden dne 24. januarja iz poštnega voza. Takrat je bilo ukradenih 437.000 din.
Celjski kulturni teden prirede
celjske kulturne organizacije v času od 1. do 8. maja. Spored kulturnega tedna je zelo bogat ter dokazuje visoko kulturno delo Celja in okolice.
Naša druga velika torpedovka ki jo grade v ladjedelnici v Splitu, bo spuščena v morje v začetku junija ter se bo imenovala »Ljubljana«. Kum. nove torpedovke bo ljubljanski župan. ..................
60 bolgarskih učiteljic je pnslo v Ljubljano ter so bile včeraj v Ljubljani navdušeno sprejete! Danes zvečer priirede koncert v filharmonični dvorani. Udeležite se koncerta!
Da se javno priznajo zasluge Nikole Tesle, je poštno ministrstvo odredilo, da se morajo vse brzojavke, ki se oddajo po beograjski radijski postaji označiti, da jih treba poslati po voie Radio Tesla, namesto dosedanjega znaka vole: Radio Belgrad.
Kot zastopnik koroških Slovencev, pravilneje »der K&mtner Wm-dischen«, v novem nemškem parlamentu je bil proglašen neki Franc Mikula, ki je koroškim Slovencem popolnoma nepoznan. Baje je doma v Svitnah pri Podrožci.
Slovenski slikar Jakac je priredil v Ulrichovem salonu v Zagrebu
Torek, dne 26. aprila. 12.00- Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Uverture (plošče) — 18.40: Slovensko narodno občestvo (djrt Stanko Gogala) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Italijanska in srbska bizantinska cerkvena ikonografija (dr. Fr. Mesesnel) — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00- Koncert radijskega orkestra — 21.00: Plošče — 21.10: Rondo — IV. ura, predava g. Srečko Koporc, na klavirju izvaja gdč. Herta Sei-fert — 22.00: Napovedi, poročila — 22 15: Radijski orkester, vložke poje Mirko Premelc.
Sreda, dne 27. aprila. 12.00: Glasbene slike (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00:	Napovedi —
13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj — 18.20: Španske pesmi (plošče) — 18.40: Dolenjska mesta na prelomu srednjega in novega veka (prof. Janko Jarc) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Kača v ljudski veri — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča — vi. odmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmar), v II. odmoru: Napovedi, poročila.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani