ORIENTACIJA GROBOV V NEKATERIH SREDNJEVEŠKIH NEKROPOLAH SLOVENIJE B. ŠKERLJ Uvod Ne glede na razne razprave o orientaciji grobov, zlasti starejših (Dolmen n. pr.), drugje po svetu (n. pr. pri Aztekih in Inkih) v zvezi s sončnim kultom, ima pričujoča razprava prvenstveno namen, raziskati: L vprašanje, ali so grobovi naših zgodnje-srednjeveških grobišč, zlasti staroslovanskih, orientirani v smeri WE (z vsemi odkloni) po konkretnem sončnem vzhodu (po vzhajališču) ali po kakem drugem pravilu ali pravilih in 2. ali in k aj se da morebiti sklepati iz orientacije in lege grobov glede na življenje in umiranje srednjeveških prebival­ cev Slovenije. Naj že uvodoma poudarim, da ni namen te raziskave, da bi morali priti že do enoznačnih zaključkov, temveč bolj, da razvijemo in osvetlimo problem, ki ga bo treba ob svojem času podrobneje obdelati, verjetno najprej za vsako grobišče po­ sebej. Tu pa bomo na podlagi konkretnega materiala skušali pokazati, kakšen je položaj v nekaterih, po drugi svetovni vojni v Sloveniji odkritih, zlasti staroslovanskih grobiščih, pri čemer bomo upoštevali posebno »Bled 1949«, dasi to grobišče iz razlogov, ki jih navajam drugje (8), morda ni staroslovan­ sko. Toda prav to grobišče mi je dalo povod, da sem se s pro­ blematiko orientacije in položaja skeletov začel intenzivneje ukvarjati, ker nam utegne razjasniti nekatera demografska in sociokulturna vprašanja srednjeveških prebivalcev na na­ šem ozemlju, bodisi že slovanskih ali drugih. Vprašanje, v čem je utemeljena orientacija teh grobov v glavnem v smeri WE, je — kakor kaže — še vedno odprto. N i e d e r 1 e (?) in Ka r a m a n (3) utemeljujeta to orienta­ cijo s tem, da so stari Slovani (pa očitno tudi nekateri drugi narodi) v zgodnjem srednjem veku pokopavali svoje mrtvece v smeri sončnega vzhoda in razlagata s tem tudi odklone od glavne smeri WE. Gotovo duhovita podmena! Tako piše N i e - d e r 1 e (str. 84) : »V slovanskÿch hrobech je orientace pravi- delne takova, že telo leži nohama k vychodu a hlavou k za­ padu, takže oblice j je obrâcen k vychâzejicimu slunci. Pri torn ovšem doba ročni, pri niž slunce na rûznÿch mistech vychâzi a zapada, zpusdbila, že i na jednom hfbitovë neni orientace dplne tataž, nybrž že se odchyluje od zakladne polohy vice nebo méne podle toho, kde se v dobč pohrbu slunce naelnizelo.« In K a r aman pravi (str. 10): »Tako su svi grobovi u Glavi- činama orientirani od zapada prema istoku, oni nijesu strogo paralelni ni položeni u istom pravcu. Razlika je u osi pojedinih grobova dapače znatna. . . Ali odvajanje od čiste zapadno- istočne linije ostaje uvijek u okviru krajnjih točaka obzora, u kojima sunce izlazi i zapada u danima ljetnog i zimskog sol­ sticija. I upravo okolnost, da grobovi u Glavičinama dolaze produženom linijom svoje osi do tih krajnjih točaka, ali je nigdje ne prelaze, potvrdjuje mišljenje, da su stari Slaveni odredjivali orientaciju pojedinog groba tačno prema točki izlaza sunca na dan pogreba (vidi plan groblja).« Naj že kar tu pristavim, da smer odklona groba od linije WE po tem planu nikoli ne prekorači približno 21° proti N in približno 20° proti S; to pomeni, kar pravi K a r a m a n čisto pravilno, da točk obeh solsticijev »nigdje ne prelaze«, ne more pa držati, da bi jih dosegli, vsaj ne južne. Toda o tem kasneje kaj več. Nasprotnega mnenja od Niederleja in Karamana je J. Korošec (5), ki pravi (str. 24), da dvomi v to razlago, »... ker je bilo v resnici kaj neznatno število grobov, ki od­ stopajo od smeri zahod—vzhod . . . Dasi imamo danes na našem grobišču skoraj več kakor četrtino grobov, ki odstopajo od pravilne smeri, vendar še ne morem pristati na gornjo Kara- manovo in Niederlevo domnevo, češ da so smer vedno določali na dan pokopa,1 zlasti ne, kar tiče naše grobišče. Vsa odsto­ panja od pravilne smeri zahod—vzhod so nastala pri nas le slučajno iz raznih, nam pogosto še neznanih vzrokov. Torej je morala biti smer že vnaprej določena in je bila verjetno vedno zahod—vzhod, v kolikor ne nastopajo docela nasprotne lege.1 2 Včasih pa niso dovolj pazili na točno usmeritev.« Ni mi znano, da bi še drugi avtorji o tem razpravljali, toda nobeden od navedenih ni vprašanja podrobneje razmotrival z vidika azimutov sončnega vzhoda za določeno grobišče po njegovi geografski legi. S tem se pa bomo morali ukvarjati v prvem delu te študije. Če padajo odkloni od glavne smeri de­ jansko le v okvir letnega in zimskega solsticija, potem bi to vsekakor močno potrjevalo Karamanovo in Nieder- 1 o v o domnevo. Če so odkloni manjši ali znatno večji, potem utegne imeti prav J. Korošec. Toda potem ostane vprašanje še dalje odprto, kajti potem moramo vzroke odklonov, zlasti močnejših odklonov, iskati drugje. Ne verjamem pa v slučaj­ nost večjih odklonov, ki prekoračijo točki solsticijev na vid­ nem horizontu, vpoštevajoč vse terenske (hribe) in podnebne ovire opazovanja (slabo vreme, zlasti pozimi). Gotovo moramo računati s tem, da tedanji prebivalci Srednje Evrope še niso poznali geografskega in astronomskega pojma vzhoda, in če so dejansko orientirali svoje rajnke ob pokopu proti vzhodu, so jih orientirali po konkretnem vzhajališču. Toda s tem še ne postane nujno, da so morali to delati prav na dan pokopa, tem­ več, zlasti kadar sonce, n. pr. zaradi oblačnosti, ni bilo vidno, pač tudi le približno. Tako bi se dali razložiti tudi večji od­ kloni grobov proti jugu, ne pa seveda proti severu, ker sonce pač kroži nad južnim obzorjem. S tem tudi ni rečeno, da so pokopavali prav ob dejanskem sončnem vzhodu; tudi tako se bi dali razložiti manjši odkloni. Računati pa moramo seveda tudi s terenskimi prilikami, kakor so n. pr. skale pod rušo, zidovi i. p. 1 Tega Niederle na omenjenem mestu ne trdi odločno, da se pa morebiti tako tolmačiti Popolnoma jasen je za ta deil K a r a m a n. (Op. B. Š.). 2 Niederle omenja 1 . c.nasprotno usmerjene grobove, in to na ne­ katerih mestih moške, ki so ležali z glavo proti vzhodu (Konskie, Lučin). V naših grobiščih mi ni znan noben tak primer, gotovo ne na Bledu. (Op. B. Š.) Material in metoda Material obsega v celoti 566 grobov, ki pridejo v poštev za to raziskavo, in sicer za: »Bled 1 9 4 8 «........................160 grobov iz X.—XI. stol., »Bled 1 9 4 9 «......................... 94 grobov iz VII.—Vili, stol., Ptuj ............................. 275 grobov iz XI. stol., Ljubljana (SAZU) . . 14 grobov iz IX.—X. stol., T u r n iš č e ..............................24 grobov iz IX. stol., G o t o v lje ........................ 1 grob iz XI. stol. skupaj . . . 566 grobov Seveda so tu šteti samo grobovi, katerih smer je določena ali po načrtu najdišča določljiva in ki so bili za naša vprašanja uporabni. Ta vprašanja, ki so se izkristalizirala zlasti ob blej­ ski nekropoli, so predvsem ta, ali so razlike v orientaciji po spolu in po starosti pokopanih. Ko smo na planu za blejsko grobišče označili z različnimi barvami moške, ženske, po spolu nedoločene in otroke, smo seveda opazili tudi, vsaj ponekod, značilno grupacijo grobov, zlasti otroških. Tako se je problematika sama po sebi razširila tudi na zanimiva demografska in sociokulturna vprašanja, ki jih bo treba tudi, čeprav le na kratko, obdelati v posebni študiji. Glavno pa je, da po geografski legi za blejsko in ptujsko nekropolo dobimo azimute za sončni vzhod in dejansko se­ verno in južno najskrajnejšo točko na vidnem obzorju, po katerih se da dognati kôt najskrajnejšega odklona od glavne smeri WE.3 Blejska nekropola leži nekako 500—510 m n. m. (na 40° 22‘ sev. širine); v daljavi približno 10—12 km proti NE od kota 35° od glavne linije WE pa do te glavne smeri so gore in hribi v višini približno 2000 m do 800 m. Y južnem odklonu do istega kota ni nobenih bistvenih ovir za opazovanje sončnega vzhoda na obzorju, z izjemo grajskega griča tik nad grobiščem, ki 3 Tu se moram zahvaliti Astronomskemu institutu Prirodoslovno-ma- tematične fakultete v Ljubljani za izračunanje potrebnih podatkov. pozimi lahko ovira opazovanje. Čeprav je ta grič razmeroma neznaten, vendar ovira točno opazovanje vzhoda sonca zaradi svoje bližine. Ptujska nekropola leži nekako le na polovični nadmorski višini blejske (približno 260 m n. m.), vzhodnega obzorja pa ne ovirajo praktično nobeni hribi, tako da se morejo z griča, na katerem so pokopavali stari Slovani, opazovati sončni vzhodi vse leto, razen ob oblačnih dnevih. Za obe nekropoli smo dobili azimute sončnega vzhoda za vsakega 15. v mesecu, da bi tako dobili nekak nomogram, po katerem bi se dal na dan natančno določiti pokop, če — to bodi poudarjeno — drži domneva, da je sončni vzhod res odločujoč za odklon smeri groba od glavne smeri WE. Razlika med kri­ vuljam a za Bled in Ptuj ni velika, le da dobimo za Ptuj zaradi prostega razgleda tudi proti severovzhodu nekaj večji skrajni severni odklon, namreč (15. VI.) 55°, proti Bledu 29°; pozimi pa je skrajni odklon praktično enak, namreč za 15. XII. na Bledu 37°, v Ptuju 35° proti jugu (ne vpoštevaje bližino blej­ skega grajskega griča!). Da dobimo realnejše odgovore na naša glavna vprašanja, je bilo treba izdelati še metode, po ka­ terih bi prišli do teh odgovorov. Doslej smo preiskali material po treh metodah: I. metoda: Grobni material smo prvotno razdelili v sku­ pine grobov po KP odklona in našli n. pr. za Bled, da bi mogli grobovi nastati: v okviru 10° N do 10° S v času od 9. III.—19. IV. ter od 31. VIII.—9. X.; v severnem odklonu 11— 20° v času od 20. IV.—15. V. ter od 9. VIII.—30. VIII.; v severnem odklonu 21—30° v času od 16. V.—8. VIII.; v južnem odklonu 11— 20° v času od 15.11.—8. III. ter od 10. X.—29. X.; v južnem odklonu 21—30° v času od 3.1.—14. II. ter od 30. X.—7. XII.; v južnem odklonu 31— 40° v času od 8. XII.—2.1. II. metoda: Spričo tega, da nas iz demografskih vidikov zanima zlasti letni čas, v katerem so grobovi mogli nastati (zveza z morebitnimi smrtnimi vzroki!), pa pridemo nemara do uporabnejše rešitve, če označujemo letne dobe ne po astro­ nomskih datumih (n. pr. spomlad od spomladanskega ekvinok­ cija do letnega solsticija itd.), temveč približno med temi mejami. Tako bi mogli označiti kot spomladanske grobove tiste, ki so nastali (in nastajajo) nekako med 4. III. in 7. V., poletne med 8. V. in 7. VIII., jesenske med 8. VIII. in 5. XI. ter zimske med 6. XI. in 3. II. Dejansko je seveda temperatura tudi proti tem mejam nekako premaknjena v smeri astronomskih mej za letne čase; to vidimo v navadnem življenju najlepše, da so konec avgusta in celo še v prvi polovici septembra lahko prav topli, dasi krajši dnevi, in pozimi tudi po 4. II. še prav mrzli, dasi daljši dnevi. Toda ne glede na to vidimo, če upošte­ vamo navedene datume, da imajo spomladanski grobovi na Bledu lahko odklone od glavne smeri WE od 25° S do 17° N, poletni od 17° do cca 30° N, jesenski od 20° N do 23° S in zimski od 23° do 37° S. III. metoda: Če si ogledamo zaradi le še nekoliko podrob­ nejše razdelitve, kakšni odkloni sončnega vzhoda od glavne smeri WE so v posameznih mesečnih skupinah (vse za Bled), najdemo približno tele meje (začenši od juga) : od 32 in več S ...........................smer, ki govori za december, 21—31° S ................................... smer, ki govoiri za januar ali november, 3—20° S ................................... smer, ki govori za februar, marec ali oktober, 2° S—14° N ...........................smer, ki govoiri za april ali september, 15°—25° N ...............................smer, ki govori za maj ali avgust, 26°—30° N ...............................smer, ki govori za junij ali julij. Do teh skupin pridemo, če po nomogramu določimo od­ klone za posamezne mesce in jih nato smiselno zaokrožimo. Ti odkloni so za Bled: januar 31—25° S, februar 25—14° S, marec 14° S—2° N, april 2—14° N, maj 14—25° N, junij 25—30—29° N, ju lij 28—22° N, avgust 22—10° N, september 10° N—5° S, okto­ ber 5—21° S, november 21—33° S in december 33—37—31° S. Za obravnavo nekropole »Bled 1949« bomo uporabili tudi to razdelitev kot metodo III a. Preden preizkusimo sedaj material ob teh podatkih, naj opozorim le, da najdemo na osvetlitvenih tabelah za fotogra­ firanje (torej glede na izdatnost svetlobe) prav podobno gru­ pacijo mescev, kakor smo jo navedli zgoraj.4 * Vsekakor mo­ 4 Agfa-tabela ima n. pr.: december; januar—november; februar— okto­ ber; marec—september; april—avgust; maj—julij; juniij. ramo ob primerjavah vpoštevati tudi današnjo umrljivost, kako je po mescih razdeljena v letu.5 Obdelava grobišč Kakor je pokazala obdelava materiala, med katero je bilo treba sestaviti mnogo tabel, so nekropole glede na naše glavno vprašanje (orientacija grobov) tako različne, da bi bilo brez pomena sestaviti skupno preglednico in po nji presojati dej­ stva. Material bi bil tako sicer večji, toda ne bi bil reprezen- 6 Tab. I. »Bled 1949« po spolu* Odkloni Devia­ tions S 2 ? O 2 Datumi Dates n % n % n % n % n % 31°— 40° N — — — — i 6.3 — — i 1.1 — 21°— 30° N 2 63 i 5.9 — — i 3.6 4 4.3 16. V.— 8. VIII. 11°— 20° N 4 12.5 - — - — 2 7.3 6 6.4 20. IV—15. V. 9. VIII.— 30. VIII. 10° S—10° N 14 43.8 8 47.2 10 62.6 12 42.8 44 47.3 31. VIII—9. X. 9. III—29. IV. 11°— 20° S 6 18.8 6 35.3 2 12.4 3 10.7 17 18.3 15. II—8. III. 10. X—29. X. 21°— 30° S 5 15.6 2 11.8 1 6.3 5 17.9 13 14.0 3.1—14. II. 30. X—7. XII. 31°— 40° S 1 3.1 — - 1 63 2 7.3 4 4.3 8. XII—2.1 . 41°— 50° S — — - — 1 6.3 3 30.7 4 4.3 — Skupaj Total 32 34.4 1 7 183 16 17.2 28 30.1 93 — * V tej in nadaljnjih tabelah pomeni: g = moški — male $ = ženska — female ? = spol dvomljiv — sex uncertain ° = otrok — child 2 = skupaj — total 6 Za ta del se moram zahvaliti Državnemu statističnemu uradu LRS, ki mi je dal potrebne podatke na razpolago za Bled in za Ptuj. Zanimive primerjalne podatke pa nudi tudi »Statistički bilten« II/5, Beograd 1951, oziroma iz teh podatkov izvedeni grafikoni, ki mi jih je iz ljubeznjivosti dovolil uporabiti tov. dr. F. M i k i č (Zagreb) še iz rokopisa. tativen in signifikanten. Nekaj tabel pa je nujno treba prika­ zati, in to z dveh vidikov: po spolu in po starosti. Izhodni material, ob katerem se je vsa problematika od­ prla, je nekropola »Bled 1949«, in ob tem materialu naj demonstriram tudi vse tri metode obdelave, t. j. I. razdelitev materiala po 10-stopinskih odklonih, II. razdelitev po letnih časih, III. razdelitev po mesečnih skupinah glede na odklone od glavne smeri WE ter III a razdelitev po posameznih mescih. Y tabeli I. smo zamolčali edini moški grob, ki je ležal 110° v smislu proti kazalcu ure od glavne smeri WE. Le 7 grobov od 93 leži v odklonih, ki prekoračijo zimski ali poletni odklon ob solsticiju. Za te grobove ne bi mogli navesti datumov, kdaj so mogli nastati, dasi so verjetno istovetni s skrajnimi datumi (16. V. — 8. VIII., oziroma 8. XII. — 2 .1.). Prekoračenje skrajne južne meje se da vsekakor laže razložiti, ker je pozimi pač često oblačno in megleno in se tudi sonce dejansko lahko (zlasti na tem grobišču) »pokaže« kasneje, kaikor bi ustrezalo azimutu vzhoda. V severni smeri je samo en grob, ki ta azimut prekorači, pa še ta ne dosti. Tako relativno majhna prekora­ čenja teoretično možnih odklonov, in to še tako redka, vse­ kakor ne nasprotujejo domnevi, da so tedanji prebivalci pokopavali po dejanskem vzhajališču sonca, kakor so ga videli. Razdelitev materiala kaže tudi dokaj verjetne razlike med letnimi časi, saj je še danes tako, da umira na Bledu (pa tudi drugje) poleti manj ljudi kakor spomladi, jeseni in pozimi. V severnih odklonih (od 11—40° N) imamo tu v resnici le 11,8% grobov, v južnih 40,9 %, v jesenskem in spomladanskem času (prim. datume v vrsti 10° S — 10° N!) 43,3 %, V primerjavo naj navedem, da je v t rolet ju 1948—49—50 umrlo na Bledu (KLO) povprečno 38,3 ljudi, in sicer največ (gl. Diagr. 1.!) marca, aprila, m aja ter septembra, t. j. ca 40 %. Junija, ju lija in av­ gusta jih umre danes okoli 22 %, kar se ne ujema dobro s podatki za nekropolo »Bled 1949«. Toda danes je verjetno tudi umiranje »sezonsko« bolj izravnano kakor pa je bilo pred pri­ bližno 1300 leti, v bolj primitivnih zdravstvenih in higieničnih pogojih. Y »poletnih« odklonih je več moških grobov kakor ženskih in obratno v zimskih; to bi govorilo za to, da je pri moških računati morda z več nasilnimi smrtmi (na lovu, v bojih) kakor pri ženskah, ki so umirale pač pretežno po na­ ravnih bolezenskih vzrokih bolj pozimi. Med temi vzroki uteg­ neta biti influenca in pljučnica na prvem mestu, tudi pri otrocih. Toda po »Statističnem biltenu« II, 5 je razvidno, da je v Jugoslaviji leta 1947 prav tako v poletnih mescih, zlasti v juniju in juliju, umrlo veliko več moških kakor žensk, med­ tem ko je ta razlika bila v letih 1948 in 1949 nekaj manjša. Vzroki za te razlike pač še niso pojasnjeni. Vidimo pa, da so takšne razlike že bile v zgodnjem srednjem veku. Zanimivo je, da je umrlo med 10. oktobrom in 8. marcem 37,5 % moških, 47,1 % * žensk in 46,6 '% ! otrok (žensk in otrok torej praktično enako veliko), kar niso neverjetne številke za tedanjo dobo. Tab. II. »Bled 1949« po starosti Odkloni Devia­ tions Inf. I Inf. II Juv. Adult. Mat. Sen. I Skupaj Total n % n % n % n % n % n % n % 31°—40° N — — — — — — — — i 6.3 — — i 1.1 210—30» N — — i 6.3 — — i 4.4 2 12.4 - — 4 4.5 lio—2o° N i 9.1 i 6.3 — — 3 13.1 - — i 200 6 6.7 10° S—10° N 7 63.6 5 31.3 8 44.3 10 43.6 9 56.2 2 40.0 41 46.2 11°— 20° S — — 3 18.8 5 27.8 6 26.1 1 6.3 2 40.0 17 19.1 210—30° S 1 9.1 4 25.0 3 16.6 2 8.7 3 18.8 — — 13 14.6 31°—40° S — — 1 6.3 2 11.1 — 3 3.4 41°—50° S 2 18.2 1 6.3 — — 1 4.4 — — — — 4 4.5 Skupaj Total 1 1 12.4 16 18.0 18 20.2 23 25.9 16 18.0 6 5.6 89 Tabela II. dokazuje v glavnem isto. Zanimivo je morda le, da je med otroki do 15 let zelo malo »severnih« grobov, med juvenilnimi pa sploh nobenih, pač pa pri starejših (od 23. leta dalje). Po II. metodi upoštevamo samo tiste grobove, ki so v mejah dejanskih skrajnih odklonov poletnega in zimskega solsticija (Tab. III.) ter v konkretnih mejah za letne čase po nomogramu azimutov. Izven mej teh odklonov imamo tu le 3,0 % moških grobov (proti N) in 17,9 % otroških grobov (proti S) ter nobenega Tab. III. »Bled 1949« po spolu Odkloni Devia- d ? ? O 2 Datumi Dates tions n % n % n % n % n % 19°—30° N 4 12.6 i 6.9 — — 2 8.7 7 8.1 8. V—7. VIII. 18° N—24° S 22 68.8 14 82.6 12 85.8 17 73.9 66 76 4 4. II—7. V. 8. VIII—5. XI. 25»—37° S 6 18.7 2 11.8 2 14.2 4 174 14 16.3 6. XI—3. II. Skupaj Total 32 B7.2 17 19.8 14 16.3 23 26.8 86 — ženskega groba. Skupno je torej 92,5 % viseli teh grobov usmer­ jenih v mejah dejanskih azimutov za poletni in zimski solsticij (med 30° N in 37° S) za to nekropolo1 . To govori vsekakor v prilog domnevi, da je dejanski vzhod sonca bil važen za usme­ ritev groba. Toda tri četrtine grobov so nastale — če je ta domneva pravilna — v spomladanskih in jesenskih mescili, t. j. v 6 mescih; le ena četrtina pa v ostalih (poletnih in zimskih) 6 mescih. Ali je to verjetno? Pustimo to vprašanje za enkrat odprto! Ni pa neverjetno, da bi jih pozimi umrlo še enkrat več kakor poleti. Tab. IV. »Bled 1949« po starosti Odkloni Devia­ tions Inf. I Inf. II Juv. Adult. Mat. Sen. I Skupaj Total n % n % n % n % n % n % n 0 / '0 19»_300 N 1 11.1 i 7.7 — — 2 9.1 2 13.3 i 20.0 7 8.4 18° N—24° S 8 88.9 9 69 2 13 72.3 18 81.8 10 66.7 4 80.0 62 74.8 25»—37° S - — 4 23.1 6 27.7 2 9.1 3 20.0 — — 14 16.9 Skupaj Total 9 10.8 14 16.9 18 21.7 22 26.6 15 18.1 6 6.0 83 Zanimivo je, da v teh mejah (Tab. IV.) med otroki do 6. leta in med starci ne najdemo sploh nobenega »zimskega« groba, med juvenilnimi pa nobenega »poletnega«. Iz obeh tabel po II. metodi bi sklepal, da »merita« prerobato in da ta metoda ni boljša od prve. Tab. V. »Bled 1949« po spolu Odkloni Devia­ tions d 9 ? O Skupaj Total Meseci Months n % n % n % n % n % 25°—30°N 2 6.2 i 5.9 — -- « i 4.4 4 4.6 VI, VII 14°—24° N 4 12.6 — - — -- 2 8.7 6 7.0 V, Vili 2° S—13° N 8 25.0 6 35.3 4 28.6 7 30.6 25 29.1 IV, IX 3°—20° S 12 37.5 8 46.9 8 57.2 8 34.8 36 41.8 II, III, X 21°—31°S 6 15.6 2 11.8 1 7.1 5 21.8 13 15.2 I, XI 32°—37° S 1 3.1 — 1 7.1 - — 2 2.3 XII Skupaj Total 32 — 17 — 14 — 23 — 86 — Po III. metodi skušamo konkretneje dognati skupine gro­ bov. Zdi se, da po tej metodi prihajamo do lepše in verjetnejše razdelitve materiala. Največ grobov je iz tromesečja februar, marec ali oktober; to pa ni čudno, ker gre ravno za tri mesce, dasi je med njimi najkrajši, medtem ko gre pri drugih sku­ pinah za po dva, dasi sta seveda zlasti februar in marec tudi danes za Blejce (poleg m aja in septembra) »najsmrtnejša« mesca. Čudno se zdi na prvi pogled, da bi bilo v decembru samo tako malo smrti kakor v juniju ali ju liju ; toda prav to za december drži še pri današnji populaciji Bleda! Tab. VI. »Bled 1949« po starosti Odkloni Devia­ tions Inf. I Inf. II Juv. Adult. Mat. Sen. I Skupaj Total n % n % n % n % n % n % n % 250—30° N i 7.1 _ _ i 4.5 2 13.3 _ _ 4 4.8 14°—24° N i 11.1 i 7.1 — — 3 13.6 — — i 20.0 6 7.2 2° S—13» N 3 33.3 4 28.6 3 16.6 6 27 2 4 26.7 2 40.0 22 26.5 3°—20°S 4 44.4 4 28.6 10 55.7 10 45.5 6 40.0 2 40.0 86 43.5 21°—31° S 1 11.1 4 28.5 3 16.6 2 9.1 3 20.0 — — 13 15.7 32°—37° S — — — — 2 11.1 — — — — - — 2 2.4 Skupaj Total 9 — 14 — 18 — 22 — 15 — 5 — 83 — Tab. VII. Primerjava nekropole »Bled 1949« z današnjo umrljivostjo po mesecih. — Comparison of the necropolis »Bled 1949« with the present mortality Mesec Month Odkloni Devia­ tions »Bled 1949« Bled 1948—50 T romeseč ja Trimesters n % n % nekropola necropolis % sedaj present % XII 34°—37°—31° S 2 23 2.3 6.0 I 31°—25°S 6 7.0 3.7 9.4 192 20.3 II 24°—14° S 8.5 9.9 1.7 4.9 III 13° S—2° N 17.5 20.4 4.0 10.4 IV 3°—14° N 5.0 6.8 43 11.2 30.3 33.8 v 15°—25° N 3.0 4.1 4.7 12.2 VI 26°—30°—29° N 2.0 2.3 2.7 7.1 VII 280—22° N 1.6 1.7 3.0 7.9 11.0 22.1 v in 21“—10° N 6.0 7.0 2,7 7.1 IX 9° N—5° S 11.0 12.8 4.3 11.2 X 6“—21° S 16.5 192 2.0 5.2 39.5 24.2 XI 22“—33° S 6.5 7.5 3.0 7.8 Skupaj — Total 86.0 100.0 38.3 100.4 100.0 1004 Razdelitev materiala po starosti (Tabela VI.) potrjuje, kar smo rekli že o tabeli IV; zanimivo je le, da bi bila oba »de­ cembrska« grobova juvenilna — to je pač teže razložiti. Morda govori za to, da bi bilo bolje pridružiti december januarju in novembru. V tem primeru bi imeli v tej skupini 15 grobov, povprečno torej 5, kar bi nemara dalo verjetnejšo razdelitev materiala. Toda ne glede na starost je verjetneje — glede na današnjo razdelitev smrti —, da je bilo tudi tedaj v decembru morda manj smrtnih primerov kakor v novembru in januarju. Da bi bile naše številke še bolj realne, smo razdelili ma­ terial te nekropole še po posameznih mescih (Tabela VII.) in njih odstotno razdelitev primerjali z današnjimi za troletje 1948—50. Seveda pa je bilo treba z izjemo treh® vse grobove prvotno zapisati dvakrat v ustreznih mescih po stopinjah od­ klona in končno tako dobljene številke deliti z 2. Po tabeli VII. in diagr. 1. jasno izstopata dva vrha, in sicer v marcu in oktobru, najmanj grobov je menda nastalo junija, ju lija in decembra. Odstotki in diagram pa kažejo, da je umrljivost danes bolj enakomerno porazdeljena po mescih, dasi se spomladanski in jesenski višek še dobro poznata. Po tej tabeli si lahko naredimo tudi skupine tromesečij, ki ozna­ čujejo štiri letne dobe v navadnem življenju, ne v astronom­ skem smislu. Tako vidimo, da bi bilo umrlo v decembru, januarju in februarju pred približno 1300 leti 19,2 % ', danes pa 20,3; v spomladanskem tromesečju marec, april, maj tedaj 30,3 % i, danes 33,8 %•; v poletnem tromesečju junij, julij, av­ gust tedaj le 11,0 %, danes 22,1 % ; in v jesenskem tromesečju september, oktober, november tedaj 39,5 % i, danes 24,2 %. Medtem ko se odstotki zimskega in pomladanskega tromesečja dobro ujemajo, ne moremo tega trditi za poletno in jesensko dobo. Vsekakor pa so odstotki poleti tedaj in danes najnižji. I oda nekoč jih je, kakor se zdi po teh odstotkih, umrlo v je ­ senskem tromesečju nekaj več kakor v spomladanskem, danes pa je obratno. O možnih vzrokih te razlike bomo še kratko spregovorili. Še veliko bolj izravnana kakor blejska je krivulja me­ sečne umrljivosti za današnji Ptuj (diagr. 2). Sodimo morda lahko, da je krivulja, ki jo kaže blejska nekropola »1949«, naravnejša, značilnejša za primitivne življenjske, higienske in zlasti zdravstvene prilike. Verjetno je prav, če sklepamo na važno vlogo pljučnice v spomladanskem in jesenskem času, pa tudi morda na tuberkulozo in influenco, zimsko oslabelost itd. V primerjavo bi bilo pač prav dragoceno, dobiti podatke o umiranju po mescih za kako primitivno današnjo naselbino v približno enakih geografskih in klimatskih pogojih. To nalogo pa prepuščamo epidemiologom. Odprto ostane še vprašanje tako nizkega števila »poletnih« grobov; zlasti v avgustu in maju bi pričakovali več, pa tudi v juniju in ju liju jih je kar neverjetno malo proti n. pr. aprilu 6 6 Od teh treh sta — na podlagi naše hipoteze — dva groba nastala gotovo v decembru in eden v juniju (v skrajnih odklonih okoli solsticijev). in septembru. Ali so ti stari Blejci v poletnih mesecih morda umirali drugod, ker niso bili »doma« ? Ali tedaj v naših krajih še ni bilo tifusa in disenterije? Tega vprašanja najbrž ne bomo več mogli rešiti, vsaj ne na podlagi naše domneve. Pri tedanjih higieničnih, bolje pač nehigieničnih razmerah, bi pričakovali pač zaradi omenjenih bolezni tudi več »severnih« grobov. Toda o možnih smrtnih vzrokih še kasneje nekaj besed! Tako kakor »Bled 1949« so bile obdelane tudi druge se­ rije, t. j. » Bled 1948«, Ptuj, Turnišče in Ljubljana. Ker pa ne bi hotel utrujati s tabelami po vseh treh metodah, podajam tabele samo po III., ki se mi zdi zaenkrat najboljša, dasi tudi ni »idealna«. »Bled 1948« kaže že pri bežnem pogledu na načrt gro­ bišča močno drugačno podobo. Z vidika našega glavnega vpra­ šanja imamo tam opravka s tremi skupinami grobov: 1. z najbolj zapadno, ki spominja po orientacijah in legah na »Bled 1949«; 2. s pretežno jugovzhodno, ki jo preseka 5. se­ verovzhodna, mestoma celo izrazito severna skupina.7 Edino v drugi skupini gre za razločne grobove v vrsti (Reihen­ gräber). Ker pa je »Bled 1948« doslej arheološko označen kot enoten, smo ga tudi tu zaenkrat obdelali kot celoto, dasi se nam, kakor bomo videli, dvomi v takšno celoto ne zdijo ne­ upravičeni. Predvsem moti 3. skupina »severnih« grobov, kajti tu ne gre za severo-južne grobove, kakor o njih poroča N i e - d e r 1 e (7)8 za nekatera staroslovanska grobišča (in še te ozna­ čuje gotovo kot tuje!), temveč za južno-severne! To se pravi, da leži glava proti jugu in »gleda« proti severu. Ti »naši« severni grobovi imajo dve posebnosti: 1. antropološko se ne ujem ajo z drugimi, kajti v njih ni kromanjonskih elementov, pač pa mnogo več mediteranskih,9 in 2. od teh 38 grobov je 25 (t. j. 66 %i!) otroških, le 8 moških in 5 ženskih. 7 Namenoma se tu nočem dotikati arheološke tipologije pridatkov, ki bodo pač tehtno odločali za ali proti tu postavljeni podmeni. 8 »Rovnčž vyjimecnâ a tentokrate i neslovanska je orieutace od severu k jihu. Je to poloha, s kterou se setkâvâme velmi hojne v pohrebištih finn- skÿch, livonskÿch, turkotatarskÿch i nordickych8 2 a nepochybuji, že jeji pri- tomnost ve slovanskÿch hfbitovech označuje nam bud’hrob jinorodoe z M u, slovanskou kolonii podrobeného a spolu pochovaného, nebo a spo n cizi pü- V seriji »Bled 1948« se da določiti lega 160 grobov; od teh jih je le 88 (55,1 % > ) v približnih mejah azimutov poletnega in zimskega solsticija; skoraj 20 % jih je v večjem odklonu proti severu in samo nekaj manj proti jugu (računano po I. metodi). Južni ne kažejo tolikšne odklone kakor severni in se dajo, kakor smo že prej omenili, laže razložiti kakor severni. Severni (tolikšno število!) pa se z našo domnevo o pomenu konkretnega vzhajališča sploh ne dajo razložiti. Zanje so razlogi gotovo drugje; toda ugibanje o tem ne sodi sem. Tab. VIII. »Bled 1948« * I I . Odkloni Devia­ tions n % 91°—95° N 61°—90° N 31°—60° N 2 13 17 1.2 8.1 10.6 severni odkloni preko azimuta poletnega solsticija — northern deviations beyond the azimuth of the summer solstice 21°—30°N li°— 20° N 4 4 2.5 2.5 severni odkloni približno do azimuta po­ letnega solsticija — northern deviations approximately to the azimuth of the sum­ mer solstice KPS—10° N 24 15.0 v glavnem smer WE — mainly the direc­ tion WE 11°—20° S 21°—30° S 31°—40°S 18 30 18 11.2 18.8 11.2 južni odkloni približno do azimuta zim­ skega solsticija — Southern deviations approximately to the azimuth of the win­ ter solstice 41°—50° S 51°—70° s 23 7 14.4 4.4 južni odkloni preko azimuta zimskega sol­ sticija — Southern deviations beyond the azimuth of the winter solstice Skupaj Total 160 99.9 sobeni na slovanskÿ ritus tam, kde se vliv jinorodcû i v razu milodaru projevuje siln ëji.. .< In opomba6 2: « ... Musini vsak pripomenouti, že nejen v zemich nordickych a germanskÿch byla drive obvyklâ orientace od severu k jihu, nÿbrz i ve hrb'itovech rimskyh kolonii na Dimaji. V rimském hrbi- tovë u Rezna zpravu se splalovalo, pak pochovavalo (hroby jdou od konce II. do konce III. stol.), a to zprvu od severa k jihu, ale pomata se to menilo na smër vÿchodni a v sousednim hrbovitovë kostrovém ze IV. stol. je vše orientavano vÿchodem ...« 8 Prim. Kastelic?— Škerl j, seznam slik (4) ! V okviru obeh skrajnih azimutov imamo v seriji »Bled 1948« še več južnih in še manj severnih grobov kakor v seriji »Bled 1949«. Največ odklonov je med 21—30° S, namreč 18,8 °/o (od 160!). Ne glede na spol in starost imamo tole zanimivo raz­ delitev materiala — po I. metodi —, kakor kaže tabela VIII.: Med moškimi grobovi imamo le 61,6 % v okviru odklonov 30° N do 37° S (Bled 1949«: 97,0%), med ženskimi še manj, namreč le 52,8 % (Bled 1949« 100,0 %!), med otroškimi še manj, namreč le 48,1 % (»Bled 1949«: 82,1 %!), med spolno nedoločenimi pa 63,6 % (»Bled 1949«: 87,4 °/o!). Domnevam, da je že samo to tehten dokaz za različnost obeh serij tudi v kulturnem pogledu, ne glede na druge momente, ki sem jih navedel na drugem mestu (8). Z odkloni nad 31° in do 95° proti N najdemo 33,2 % vseh otroških, 14,1 % moških, 13,1 °/o ženskih in 18,2% spolno nedoločljivih grobov. Z odkloni nad 38° in do 70° proti S pa je 34.3 % ženskih, 24,6 % moških, 18,5 % otroških in 18,2 % spolno nedoločljivih grobov. Tem odstotkom se dajo iz serije »Bled 1949« primerjati samo proti jugu odklonjeni otroški grobovi (17,9%), medtem ko so vsi ostali odstotki mnogo manjši, in sicer 3,0°/» moških in 6,3 % spolno nedoločljivih proti N ter 6.3 % spolno nedoločljivih proti S (iznad 31° N, oziroma 38° S). Tudi te razlike označujejo serijo »Bled 1948« kot močno raz­ lično od serije »Bled 1949«. Toda oglejmo si to serijo pobliže po III. metodi, upošte­ vajoč seveda samo grobove v okviru obeh skrajnih azimutov. (Tab. IX.) ! Razlike proti »Bledu 1949« so zlasti v tem, da je, kakor kaže, na tem delu grobišča nastalo več grobov v januarju ali novembru kakor pa (skupno!) v februarju, marcu ali okto­ bru. Sicer pa ni velikih razlik, tako da si material lahko zdru­ žimo v preglednico, s predpostavko (ki pa ni, da bi morala držati), da je vsaj teh 55 % ljudi iz serije »1948« bilo pokopanih pod istimi vidiki in po istih načelih, kakor ljudje iz serije »1949«. Tako dobimo skoraj idealno verjetnostno krivuljo, ki pa dokazuje le, da je največ grobov (35,7 %) v odlomkih med 3 do 20° S, kar bi ustrezalo mescem februar, marec ali oktober; med 2° S in 13° N je 23,6%, med 21—31° S je 24,8 %, med 14 do 24° N je 6,9 %, med 32—37° S je 5,8 % in med 25—30° N je 3,5 % grobov od skupno 174. Ali nam ta razdelitev dokazuje, da so se tedanji pogrebci držali konkretnega vzhajališča na dan Tab. IX. »Bled 1948« po spolu Odkloni Devia­ tions d ? P O 2 Meseci Months n % n % n % n % n % 25»—50° N i 2.9 i 6.0 — — — ___ 2 23 VI, VII 14°—24° N 2 6.8 i 6.0 2 ?8 6 i 3.8 6 6.8 V, VIII 2° S—13° N 6 17.2 8 15.0 — — 7 26.9 16 18.2 IV, IX 3°—20° S 10 28.6 8 40.0 4 57.2 4 15.4 26 29.6 II, III, X 21°—31° S 13 37.3 6 30.0 1 14 3 10 38.6 30 34.0 I, XI 32»—37° S 3 8.6 1 6.0 — — 4 15.4 8 9.1 XII Skupaj Total 36 39.8 20 22.8 7 8.0 26 29.3 88 — pokopa? Kljub temu, da moramo računati z večjo umrljivostjo pozimi kakor poleti in zlasti z veliko umrljivostjo v jesenski in spomladanski dobi, je poletnih grobov (če ne upoštevamo še veliko severnejših nepojasnjenih) tako malo, da si tega tre­ nutno ne moremo razložiti razen morda tako, da so poleti umi­ rali (ali vsaj bili pokopani) drugod. Toda: tudi ženske in otroci? To je k aj malo verjetno, saj stari Slovani niso več nomadizirali. Tab. X. »Bled 1948« po starosti Odkloni Devia­ tions Inf. I Inf. II Juv. Adult. Mat. Sen. I Skupaj Total n % n % n % n % n o / /o n % n % 25»—30» N i 9.1 i 2.6 _ _ 2 2.3 14»—24° N i 7.1 — — — — 3 27.3 2 5.1 — — 6 7.1 2» S—13»N 6 35.6 8 23.1 — — 2 18.2 6 12.8 i 16.7 16 18.8 3»—20» S 2 14.3 2 16.4 2 100.0 2 18.2 14 36.0 2 33.3 24 28.3 21»—31» S 4 28.6 6 46.2 — — 3 27.2 14 36.0 2 33.3 29 34.2 32»—37» S 2 14.3 2 16.4 — — — — 3 7.7 1 16.7 8 9.4 Skupaj Total 14 16.5 13 15.3 2 2.4 11 12.9 39 45.9 6 7.1 85 Poglejmo »Bled 1948« še po starosti (tabela X)! Proti ta­ beli VI. so tu nekatere razlike; pa tudi sama razdelitev materiala po starosti utegne biti zanimiva: predvsem so otroci (obeh sta­ rostnih skupin) povprečno menda češče umirali pozimi kakor odrasli, zlasti pa adultni. Med »Bledom 1949« in »1948« so bistvene razlike, če upo­ števamo serijo »Bled 1948« kot celoto; če pa upoštevamo iz te serije le grobove, ki so usmerjeni v odklonih le med 30° N do 37° S, razlike precej odpadejo, dasi so; zlasti je treba opozoriti na mnogo doslednejšo jugovzhodno orientacijo odklona. Ptujsko grobišče je povsem drugačno od obeh blejskih. Od 273 grobov, ki smo jih mogli upoštevati glede na orientacijo, jih je 84,6 °/o v mejah 10? N do 10° S od glavne smeri WE, in le po 7,7 °/o med 11—30° N, oziroma S! Že I. metoda kaže, da tu zelo verjetno ne gre za usmerjanje grobov po konkretnem vzhaja- lišču. Še bolj to vidimo po II. metodi, kajti v okvir od 23,5° S do 21,5° N, kar bi za Ptuj ustrezalo pomladi, ter 24,5° N do 22° S, kar bi tam ustrezalo jeseni, sodi dobrih 97 % vseh 273 grobov. To bi pomenilo, da bi jih tam ne umrlo niti 3 °/o v 3 poletnih in 3 zimskih mescih. Za obdelavo »Ptuja« po III. metodi je bilo treba najprej dobiti konkretne meje odklonov, kajti Ptuj leži nekaj sever­ neje in ima popolnoma prost ravninski razgled po vsem vzhod­ nem obzorju (gl. nomogram!). Tako smo upoštevajoč odklone za posamezne mesce lahko postavili tele skupine: junij ali j u l i j ............................... 28°—35° N maj ali avgust............................... 14°—27° N marec, april ali september . . . 7° S—13° N oktober ali fe b r u a r....................... 8°—22° S november ali januar...................... 23°—32° S in december........................................ 33°—36° S Tudi po tej metodi ne moremo priti do prepričanja, da bi se v Ptuju pri pokopih ravnali po vzhajališču. Malo je verjetno, da decembra, junija in ju lija ne bi bilo nobenili smrtnih pri­ merov v naselbini, ki je mogla šteti vendar 300—400 ljudi.1 0 Čeprav bi se december lahko še štel k novembru in januarju, 1 0 Cenjeno po današnji umrljivosti za te kraje, o čemer bo še beseda na drugem mestu. Z »naselbino« je tu mišljena »idealna« naselbina, iz katere so pokopavali pač v tej nekropoli. Če pa je bila v rabi tudi še druga nekro­ pola v istem časovnem razdobju, je Ptuj tedaj lahko bil večji (in verjetno je bilk Na to je iz verskih in političnih razlogov treba misliti, kakor omenja J. Korošec. 1 . c . bi imeli v teh treh najbolj zimskih mescih za dobo 100—150 let le po 1,3 smrtne primere, medtem ko marca, aprila in septembra sorazmerno mnogo preveč, namreč najmanj po 70, namesto 4 do 5, če povzamemo, da je bilo v celoti v tej nekropoli pokopa­ nih ca. 500 ljudi (J. Korošec, 1 . c ). Tab. XI. »Ptuj« po spolu Odkloni Devia­ tions d ? ? (J 2 Meseci Months n % n % n % n % n % 28°—35°N VI, VII 14°—27° N o 11.8 6 6.0 2 8.0 2 2.8 20 73 V, Vili 7° S—13° N 70 75.2 64 77.1 18 72.0 68 94.4 220 80.7 III, IV, IX 8°—22° S 10 10 8 13 15.6 5 20.0 1 1.4 29 10.6 X, II 2 3 ® —32° S 2 22 1 1.2 — — 1 1.4 4 1.5 XI, I 33°—36° S XII Skupaj Total 93 34.0 83 30.4 25 9.2 72 26.4 273 — Razdelitev materiala po starosti daje pač neke podobnosti z razdelitvijo v nekropoli »Bled 1948«, in sicer 1. da ni severnih otroških in juvenilnih grobov z nad 13° N odklona, temveč le adultni, maturni in senilni v odklonu 14—27° N; in 2. da so vsi juvenilni grobovi koncentrirani v istem odklonskem območju (t. j. od 7° S do 13° N). Ali je to slučajna koincidenca ali ne, je trenutno še težko reči, dokler ne bo za ta del znanih več gro­ bišč. Po antropoloških, pa tudi po kulturnih dognanjih sta si nekropoli »Ptuj« in »Bled 1848« bolj podobni kakor pa je »Bled 1949« s »Ptujem« ali »Bledom 1948«. Ker je današnja umrljivost v MLO Ptuj zelo enakomerno razdeljena po vseh mescih (gl. diagram 2!) in ne kaže takšnih sezonskih nihanj kakor na Bledu (KLO), bi pričakovali tu tem bolj, da se grobovi ne bodo koncentrirali nad 80—90°/» v od­ klonih od 7° S do 13° N, torej le v marcu, aprilu in septembru, medtem ko v drugih letnih časih ni ali skoraj ni nobenih smrt­ nih primerov. Toda tudi ta primerjava nasprotuje temu, da bi v Ptuju pokopavali po konkretnem vzhajališču in določali orientacijo groba na dan pokopa. Tab. XII. »Ptuj« po starosti. Odkloni Devia- tions Inf. I Inf. II Juv. Adult. Mat. Sen. I Skupaj Total n % n % n % n % n % n % n % 14°—27° N — — - — _ — 7 8.7 6 7.0 4 16.0 17 6.3 7° S—13° N n 91.7 60 94.3 13 100.0 62 77.5 67 77.9 18 72.0 221 82.2 8“—22°S i 8.3 2 3.8 - — 1 1 13.8 10 11.6 3 12.0 27 10.0 23°—32°S - — 1 1.9 - — - — 3 3.6 — — 4 1.6 Skupaj Total 12 4.5 53 19.7 13 48 80 29.8 86 32.0 25 9.3 269 — Povsem na kratko si oglejmo še značilnosti obeh manjših nekropol, t. j. Turnišča in Ljubljane (dvorišča SAZU). V Tur­ nišču je znanih 24 grobov, ki so po III. metodi razdeljeni tako, da med njimi ne najdemo pravih južnih grobov. To je v rav­ nini, kjer je videti sončni vzhod praktično po vsem obzorju, dokaj čudno, če so res pokopavali ob vzhajajočem soncu. V razliko od drugih serij pa najdemo tu zlasti otroške grobove v severnih odklonih, če ne upoštevamo posebnosti serije res­ nično severnih grobov na Bledu »1948«. Tako vidimo po tabeli XIII, da je v Turnišču značilnejši severni odklon od južnega. Toda 7 grobov, odkopanih in uničenih prej, bi moglo to sodbo pri tem majhnem številu spremeniti. Tako nam Turnišče morda ne daje prave slike orientacije grobov. Podobno je v Ljubljani, na dvorišču SAZU, ki ni v popol­ nosti znano. Od 14 grobov so tam bili vsi razen štirih orien­ tirani z majhnim odklonom do največ 13° N v glavni smeri WE, eden NW—SE, drugi 27° proti N, tretji in četrti pa v severno- južni legi, eden z odklonom 8° proti E. S prostora tega grobišča pa sončni vzhod ni viden na obzorju, razen morda v juniju in delu julija, ker ga sicer zakriva bližnji ljubljanski grajski hrib. To grobišče nam torej za naše vprašanje o orientaciji grobov po konkretnem vzhajališču ne more dati zadovoljivih podatkov, zlasti še zaradi majhnega števila odkritih grobov. Pred kratkim je objavil L. Bolta (1) odkritje staroslo­ vanskega groba v Gotovi j ah pri Žalcu, kjer je moški ležal v odklonu 30° N, torej še v območju nihanja vzhajališča na obzorju. Tab. XIII. »Turnišče« po spolu Odkloni Devia­ tions d 2 ? O 2 Meseci Months n n n n n % 28°—35° N — — _ i i 4.2 VI, VII 14°—27° N — 2 — 4 6 25.0 V, Vili 7° S—13° N 6 6 i 3 15 62.6 III, IV, IX 8°—22° S 1 — i — 2 8.3 II, X 23°—32° S — — — — — — I, XI 33°—36° S — — — - — — XII Skupaj Total 7 7 2 8 24 — D iskusija dognanj Ali so torej po vsem, kar smo navedli, grobovi v teh ne­ kropolah orientirani po konkretnem vzhajališču? Glavna smer grobov je vsekakor WE z raznimi odkloni. Presoja teh odklonov glede na azimute sončnega vzhoda v letu kaže, da so edino grobovi nekropole »Bled 1949« v veliki večini (92,5%) orientirani točno v mejah skrajnih azimutov za po­ letni in zimski solsticij; in še orientacije ostalih 7 grobov se dajo razložiti, saj jih je šest južnih in eden proti severu, in še ta ne nad 40° od glavne smeri WE. Na nekropoli »Bled 1948« je orientacija veliko bolj po­ mešana in odgovor na vprašanje bolj problematičen. Predvsem je v glavnem orientacija bolj dosledno jugovzhodna, toda prav skozi te tako dosledno orientirane grobove je položena vrsta severovzhodnih in čisto severnih grobov, ki — vrhu tega — »stoj ijo na glavi«, v nasprotju s severo-južnimi grobovi drugje. Y teh severnih grobovih so pokopani zlasti otroci (66%). Člo­ vek se težko ubrani vtisu, da gre tu za žrtve kake epidemije. Y tem grobišču to ni edino mesto kopičenja otroških grobov, toda edino, k jer so orientirani dosledno proti severu. Poleg otroških grobov imamo med temi 38 grobovi tudi 8 moških in 5 žensk; misliti moramo torej na epidemijo, ki sega (ali je vsaj tedaj še segala) tudi po odraslih. Toda: zakaj orientacija proti severu? Ali so jih pokopavali ponoči, naglo? Ali pa gre morda za pripadnike kakega tujega, neslovanskega ljudstVa? Yse kaže, da so ti grobovi nastali približno v istem razdobju kakor jugovzhodni. Antropološka analiza 1 1 odraslih iz te vrste gro­ bov je v toliko zanimiva, da daje slutiti tuje ljudstvo, kajti v teh grobovih najdemo razen enega vse kot »mediteranidne« diagnosticirane tipe; »kromanjonoidnih« tipov in kombinacij je mnogo manj, tudi edini kot »mongoloid« označeni skelet je iz te vrste grobov, ki so splošno grobovi povprečno manjših ljudi od drugih. Na vprašanja, ki se odpirajo glede na to se­ verno vrsto grobov, si kot antropolog ne upam odgovoriti. Opo­ zoriti pa sem hotel na nekatere probleme te staroslovanske nekropole (»Bled 1948«) iz približno X. stoletja, probleme, ki so se odprli pri študiju orientacije in lege grobov. Na splošno je v nekropoli »Bled 1948« le okoli 55 °/o vseh 160 grobov orien­ tiranih v mejah skrajnih dveh azimutov. Dvomljivo je torej, da bi bili tedanji prebivalci, ki so uporabljali to grobišče, orientirali grob po konkretnem vzhajališču. Morda so tako delali deloma, morda so pokopavali po drugih vidikih v glav­ nem proti vzhodu, morda so se mešale kulture, morda gre za dvoje ljudstev, morda za pripadnike več kulturnih in narod­ nostnih območij (opozoril sem prej na tri različne skupine grobov po orientaciji prav v tem delu blejske nekropole). Za Ptuj lahko toliko kot gotovo izključimo domnevo, da bi pogrebci določali smer groba na dan pokopa. Če bi tako delali, bi morali imeti pri najmanjšem nagibu mnogo več južnih, pa tudi nekaj smernih grobov. »Turnišče« in »Ljubljana-SAZU« ne do­ puščata jasnih odgovorov. Glede na Ptuj ima torej J. Koro­ šec verjetno prav, ko pravi, da so odkloni od glavne smeri WE nastajali iz nam često še neznanih vzrokov, vsekakor pa tudi zaradi terenskih ovir. Nekropoli »Ptuj« je glede na orientacijo grobov nekropola Glavičine pri Mravincih nad Solinom zelo podobna. Tako bi sodil iz istih argumentov kakor za »Ptuj«, da tam smeri groba niso določali šele na dan pokopa po vzhajališču, kajti azimuta poletnega in zimskega solsticija sta tudi tam, na geografski širini ca. 45° 32', večja kljub terenskim prilikam na vzhodnem sektorju obzorja, kolikor se da razbrati iz specialke. Glede na bližino dokaj visokih hribov zlasti proti severovzhodu (od 1061 do 585 m v daljavi 5 do 2,5 km) je najsevernejši azimut dne 22. junija 24° od glavne smeri; proti jugovzhodu, kjer imamo dosti nižje vrhove (ne preko 440 m v daljavi 4 km), pa je najjužnejši azimut 37° od glavne smeri WE. Tako pač no­ bena os groba ne dosega niti kota najsevernejšega, še mnogo manj pa najjužnejšega azimuta, kar vsekakor govori proti K a ramanovi domnevi. K ajti ni dvoma, da bi morali imeti zlasti mnogo več »južnih« grobov zaradi večje umrljivosti v jeseni in zgodnji pomladi, tudi če je zima še tako zdrava, kar pa je v Dalmaciji dvomljivo. Glede na datacije tu upoštevanih slovenskih nekropol bi se iz vsega povedanega dalo morda soditi, da so v najstarejši teh nekropol (»Bled 1949«) pokopavali verjetno res po kon­ kretnem vzhajališču, medtem ko so kasneje pod raznimi socio- kulturnimi vplivi, morda tudi zato, ker so iz kakršnega koli vzroka bili prisiljeni pokopavati na skrivaj in v naglici, ta običaj opuščali, obdržali pa še tradicionalno orientacijo proti vzhodu vsaj približno. Za razne probleme, zlasti medicinsko-historične in demo­ grafske, je »Bled 1949« poučnejši od drugih nekropol, če pri­ znavamo kot pravilno, da so tedaj res še pokopavali po vzha­ jališču. To nam dokazuje primerjava krivulj umrljivosti tedaj in danes (diagram 1), po kateri sodimo ne le, da je bila in je umrljivost na splošno v hladnih mesecih (z izjemo decembra) večja, temveč da je bila in je še danes največja na spomlad in na jesen. Vidi se, da je umrljivost danes bolj »izravnana«, kakor je bila nekoč. To ni čudno, če pomislimo, da se danes veliko uspešneje borimo zlasti proti pljučnici, da smo vendar znižali tudi umrljivost za tuberkulozo, za katero umirajo — na splošno — najčešće spomladi in jeseni. Naloga historikov medicine in epidemiologov bo, da nam to in ono še pojasnijo na podlagi teh opazovanj v naših nekropolah. Za nekropolo »Bled 1949« se n. pr. zdi, da tam v vsem obdobju njene uporabe (morda kakih sto let ali nekaj več) ni bilo nobene epidemije. Zakaj jih je tedaj v jesenskem tromesečju (september, okto­ ber, november) umrlo več kakor danes, zakaj imamo v polet­ nem tromesečju tedaj manj grobov kakor danes, medtem ko se zimsko in spomladansko tromesečje ujemata, je menda pred­ vsem sociokulturno vprašanje. Morda zato, ker so poleti bili drugod pokopani, morda so bili tedaj poleti res bolj zdravi? Ali tedaj še niso poznali tifusa in desinterije? Morda je bilo tedaj več nesreč na lovu? Gotovo je bilo več pljučnic, oziroma je bila pljučnica tedaj toliko kot gotovo smrtna. Misliti moramo na zelo primitivne stanovanjske razmere, ki so se morale uve­ ljaviti zlasti v vlažnem jesenskem in spomladanskem času, na revmatična obolenja, ki so, kakor slutimo danes, v neki osnovni zvezi s pljučnicami in celo s tuberkulozo (2). Od bolezni, ki prihajajo kot smrtni vzroki v poštev, naj navedem (6) difte- rijo (zlasti od novembra do marca), škrlatinko in streptokokno angino (od polovice decembra do aprila), epidemično influenco (v januarju in februarju), lobarno pljučnico (od decembra do aprila), pegavec (od decembra do aprila), otroško diarejo (od polovice ju lija do septembra), amebno in bacilarno disenterijo (od polovice ju lija do polovice oktobra) in tifus ter paratifus (od polovice ju lija do polovice oktobra). S kolero in kugo v Srednji Evropi prav v tem stoletju ni treba računati. Že po tem naštevanju bolezni vidimo, da je v zimskih in spomla­ danskih mescih izbor smrtno nevarnih bolezni (še celo tedaj) mnogo večji. Če pomislimo, da je pljučnica večkrat posledica navadnega prehlada, pride tudi ta še v poštev, in sicer posebno v mescih od srede januarja do srede aprila ter od srede sep­ tembra do srede oktobra. Vsekakor moramo računati tudi s srčnimi boleznimi kot posledicami streptokoknih angin in rev­ matizma. Ne morem tu storiti več, kakor naznačiti te probleme, ki jih bodo, kakor upam, drugi strokovnjaki še raziskovali. Gotovo je, da bo treba v bodoče orientacije grobov v starih nekropolah upoštevati natančneje kot doslej, ker nam to utegne dati važne osnove za rekonstrukcijo sociokulturnega okolja, v katerem so nekoč živeli prebivalci. Ne morem tudi tu mimo vprašanja, ali imamo v nekropoli »Bled 1949« res opraviti s staroslovansko nekropolo. Tudi z vidika orientacije grobov je to vprašanje upravičeno, kakor je z vidika fizične antropologije in nekaterih demografskih in medicinsko-historičnih vidikov (8). O nekaterih demografskih vprašanjih, ki se dajo prijeti z vidika lege (ne samo orientacije!) grobov, iz kopičenja otro­ ških grobov, iz števila moških in ženskih ter otroških grobov, končno sploh iz števila grobov in umrljivosti po starosti nekoč in danes, bo govora v posebni študiji, ki naj bi, kakor ta, opo­ zorila na nekatere probleme, ki še niso zadovoljivo rešeni, ki se jim pa utegnemo uspešno približati tudi s teh vidikov. Poozetek 1. Y tej razpravici gre za problem, ali so srednjeveški pre­ bivalci (zlasti stari Slovani) na slovenskem ozemlju določali orientacijo grobov, ki je v glavnem v smeri WE, natančneje po konkretnem vzhajališču sonca, kar bi moglo razložiti večje ali manjše odklone od glavne smeri, s tem v zvezi pa dati tudi osnove za nekaj paleodemografskih podatkov. 2. Za preizkus materiala s slovenskih nekropol so bile iz­ delane tri metode, in to na podlagi azimutov vzhoda sonca vsakega 15. v mesecu v okviru skrajnega severnega in sk raj­ nega južnega azimuta, gledanega s konkretnega grobišča na Bledu in v Ptuju, z upoštevanjem vseh morebitnih terenskih ovir. Vsa grobišča, t. j. »Bled 1949«, »Bled 1948«, Ptuj, Turnišče in Ljubljana so bila v pripravljalnem delu presojana po teh metodah, in to po spolu in starosti rajnkih. 5. Izkazalo se je, da so uporabljalci blejske nekropole »1949« verjetno res pokopavali po konkretnem sončnem vzhodu, medtem ko to za »Bled 1948«, Ljubljano in Turnišče ni mogoče z gotovostjo trditi. Za ptujsko staroslovansko grobišče pa se zdi toliko kot gotovo, da smer grobov ni bila določena indivi­ dualno in na dan pokopa, temveč le v glavnem pač v liniji WE z odkloni, ki jih ni povzročalo gibanje sonca. 4. Za »Bled 1949« se da potemtakem z večjo gotovostjo rekonstruirati gibanje umrljivosti po mescih. To gibanje se v glavnem ujema z gibanjem umrljivosti v KLO Bled danes, še posebno v zimskem in spomladanskem tromesečju, medtem ko se ne ujema tako dobro v poletnem in jesenskem. Pokazalo se je tudi, da je letna krivulja za današnje umiranje mnogo bolj izravnana, medtem ko je umiranje v zgodnjem srednjem veku po letnih časih mnogo bolj nihalo, kar pa se da, vsaj deloma, razložiti s tedanjo večjo povezanostjo z naravnim okoljem in dogajanjem in z današnjo večjo higieno in znatno višjo stopnjo medicine, za katero n. pr. pljučnica praktično ni več smrtna bolezen. 5. Glede na to, da je nekropola »Bled 1949« historično naj- starejša od vseh tu upoštevanih, je mogoče izreči domnevo, da so svojčas stari prebivalci Bleda (ali so to že bili Slovani ali ne) dejansko pokopavali po konkretnem vzhajališču, kakor so ga lahko na — zlasti proti severovzhodu — zelo razgibanem ob­ zorju opazovali, medtem ko so ta običaj kasneje opuščali pod novimi sociokulturnim! vplivi, zlasti morda v zvezi z vplivi krščanstva. Toda zdi se, da se je glavna smer (WE) ohranila še dalje časa. Morda so, prav pod vplivi in nasiljem krščanstva, pokopavali tudi v naglici na skrivaj in ponoči, kakor domneva Korošec za Ptuj, in da so tako v spomin na stare tradicije ohranili le glavno smer z večjimi ali manjšimi odkloni, ker ni bilo časa in možnosti opazovanja sončnega vzhoda. Diagram 1 % 22 Literatura (1) Bolta, A.: Najdba staroslovanskega groba v Gotovijah pri Žalcu. Arheološki vestnik II., Ljubljana 1951. (2) Gray, G. W.: Cortisone and ACTH. Scient. American (Vol. 182, No. 3), March 1950. (3) Kara ma n, Lj.: Iskopine društva »Bihaća« u Mravindma i staro­ hrvatska groblja. Rad. Jugosl. Ak. Znan. Um., 268. Um. r. 4, Zagreb 1940. (4) Kastelic, J. — Škerlj, B.: Slovanska nekropola na Bledu. SAZU, 1 . r., Dela 2, Ljubljana 1950. (5) Korošec, J.: Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu. SAZU, 1 . r., Dela 1 , Ljubljana 1950. (6) Montagu, M . F. Ashley: An Introduction to Physical Anthropo­ logy. Springfield 1945. (7) Nied e rie, L.: Rukovet slovanske archeologie. Praha 1931. (8) Škerlj, B. : Srednjeveška okostja z Bleda, izkopana leta 1949. V tisku. SUMMARY The Orientation of Graves in Some Mediaeval Necropoles of Slovenia In this paper the question is treated whether the orientation of the mediaeval graves of Slovenia, which an the main is WE, was determined according to the real sunrise; if so, we could explain the greater or lesser deviations from the main direction (WE) aind, in connection with it, we may get a foothold for some palaeodemo- graphic particulars. For the investigation of the material (566 graves) from five Slo­ vene necropoles three methods were worked out by means whereof the azimuths of each 15th of each month in the frame of the nort­ hernmost and southernmost azimuths seen from necropoles at Bled and Ptuj, considering all eventual obstacles (hills, mountains, etc., cf. the Nomogram!). All necropoles, i. e. »Bled 1949«, »Bled 1948«, Ptuj, Turnišče, and Ljubljana were estimated as to these methods, whereat the sex and age of the skeletons were considered. Applying the first method we divided the material into 10 degree classes of deviations (cf. Tab. I and II). While applying the second method we divided the material into three groups only (Tab. Ill and IY), the first of which containing the »summer« graves within 19°— 30° N of deviations; the second those within 18° N to. 24° S of deviations (i. e. graves corresponding to spring and autumn), and the third group of »winter« graves within the deviations of 25° to 37° S. Applying the third method we divided the material as to the deviations into groups of months (Tab. V and VI); finally, by method Ilia we found out how the graves are distributed in the respective months. So we were able to compare the mortality curve of this necropolis (»Bled 1949«) with the one for the town of Bled in the years 1948 by 1950 (Tab. VII, Diagr. 1). After all these preparations we may say that in Vllth century the inhabitants of Bled (»Bled 1949«) orientated their graves towards the actual sunrise of the day (or approximately so, at least); whereas it cannot be said with certainty for the necropoles »Bled 1948« (Tab. VIII— X), Ljubljana, and Turnišče (Tab. XIII). As to the necropolis of Ptuj (Xth to Xlth centuries) it seems (cf. Tab. XI and XII) that very probably the orientation of the graves was not decided indivi­ dually and towards the actual daily sunrise, but only in the main direction (WE) with deviations which are not in connection with the yearly movement of the Sun. Thus for the necropolis »Bled 1949« the curve of mortality ac­ cording to the months may be reconstructed with a greater pro­ bability. This curve agrees mainly with the curve of mortality at present Bled, especially in winter (December, January, February) and spring (March, April, May), whereas it does not agree so well with the summer and autumn quarter of the year (cf. Tab. VII). Beside®, it appeared that the annual mortality curve of the present time is more balanced than it was in the early Middle Ages. This may be, partially at least, explained if we consider that the popu­ lation of the early Middle Ages (in Central Europe at least) was more dependent on natural environment and occuirance® on one hand, and that we now live in much better hygienic and medical condi­ tions, on the other hand. Thus e. g. pneumonia is no more a matter of life and death as it almost certainly was in the Middle Ages. The necropolis »Bled 1949« being historically the oldest one considered by us, we may imagine that in the past the ancient settler® of Bled buried their defunct according to the actual sunrise as they could observe it on the horizon. This custom seems to have been given up in the new socio-cultural conditions, particularly in collec­ tion with the Christianization. Yet the main direction WE seems to have been held some time further. Maybe they buried (just in con­ nection with the sometimes forcible Christianization) in haste, at night, secretly, as J. K o r o š e c supposes considering Ptuj, and that, according to the old tradition, they were 'keeping the main direction WE only, with greater or lesser deviations, having neither time nor opportunity to observe the sunrise.