izrazoslovje v športu 81 Sedentary behaviour? Abstract A group of writers from the University of Primorska set themselves the task of finding the most appropriate Slovenian term for the English “sedentary behaviour”, which is translated in various ways by Slovenian writers. (Sport, 2022, Issue 3–4, p. 54) The example shows that the desire to create appropriate domestic professional terminology has not yet died out. Praiseworthy indeed! The authors of the study call upon the interested public to join in further debate. And in this call I also found myself. So let me throw my two-penny worth into the discussion, which for almost three decades now has been characterised by amateur collecting of sports professional terms. Silvo Kristan Sedentary behaviour? Izvleček Skupina piscev z Univerze na Primor- skem si je zadala nalogo, da poišče naju- streznejši domač izraz za angleški pojem sedentary behaviour, ki ga slovenski pi- sci prevajajo na različne načine. (Revija Šport, 2022, št. 3-4, str. 54). Primer kaže, da vendarle še ni zamrla želja po obliko- vanju ustreznih domačih strokovnih izra- zov. Stokrat pohvaljeno! Avtorji študije še pozivajo zainteresirano javnost k nadalj- nji razpravi. In v tem pozivu sem se našel tudi sam. Naj torej k razpravi pritaknem svoj mali lonček, ki se je ob ljubiteljskem (amaterskem) zbiranju športnih strokov- nih izrazov polnil skoraj tri desetletja. https://www.news-medical.net/news/20190326/Sedentary-behavior-costly-to-both-pu- blic-health-and-the-public-purse.aspx 82 Avtorji zanimive študije so v slovenskih strokovnih besedilih že zasledili naslednje prevode angleškega izraza sedentary be- haviour: sedenje, sedeč življenjski slog, sedeče vedenje, sedentarno vedenje, sedentarno obnašanje in sedentarnost. Vsakega posebej razčlenjujejo z različnih zornih kotov in končno za terminus tech- nicus (normiran strokovni izraz) predlagajo dvobesedni izraz sedentarno vedênje (s širokim ê). Čeprav nekateri tuji avtorji pojem sedentary behaviour razumejo kot trirazsežnostni ‚pojav‘ (budnost, nizka po- raba energije, sedenje), najbrž ni nobene- ga dvoma o tem, da se bistvo zadeve ‚vrti‘ okoli pojma sedenje, kar dokazujejo tudi vsi izrazi, ki so jih pisci prizadevno zbrali iz domačih besedil. Med zbranimi izrazi je ne- kaj domačih (sedenje, sedeč), nekaj se jih spogleduje s tujim jezikom (sedentarnost, sedentarno). Pridevnik ‘sedentaren‘ korenini v latinščini (lat. sedentarius: tak, ki veliko sedi), neposre- dno pa smo ga prevzeli iz angleščine (se- dentary, sedeč). Štejemo ga za tako imeno- vano prevzeto besedo ali sposojenko. To je iz tujega jezika prevzet izraz, ki ga tako po pisavi kot po izgovoru podomačimo v skladu s slovenskim pravopisom. Nekaj primerov: waterpolo – vaterpolo, rugby – ragbi, fox trot – fokstrot, baseball – bejzbol, crawl – kravl ... in sedentary – sedentar- nost. Po pravopisu prevzemamo besede iz tujega jezika samo v izjemnih primerih: kadar za poimenovano (še) nimamo doma- če ustreznice ali je (še) ne znamo izumiti. Zagotovo se je to zgodilo pri vaterpolu, ra- gbiju, bejzbolu, fokstrotu, kravlu in celi vrsti drugih športnih têrminov, ne pa tudi s poj- mom ‚sedentaren‘, ki po domače pomeni ‘sedeč‘. Glede na to, da imamo za pridevnik tujega izvora ‘sedentaren‘ tudi uveljavljen domač izraz, ni potrebe po prevzemanju tujega izraza. Nepotrebno prevzemanje tujih izrazov slabi domač strokovni bese- dnjak. Navedeno načelo omenijo tudi av- torji zanimive študije in celo zapišejo: “Upo- rabi prevzetih izrazov se je v skrbi za jezik treba izogniti, kadar je to mogoče.‘‘ V tem primeru je to mogoče, čeprav avtorji štu- dije zapišejo, “da v našem jeziku nimamo izraza …, ki bi ga lahko uporabili kot pre- vod za angleški sedentary‘‘. Imamo ga (toda o tem pozneje). Če upoštevamo pravopis in sprejmemo napotek slovenistov, iz ‘kon- kurence‘ že izpadejo izrazi sedentarno ve- denje, sedentarno obnašanje in seden- tarnost. Ostanejo torej še sedenje, sedeč življenjski slog in sedeče vedenje. Zato se zdi nenavadno, da avtorji študije trdijo, da “v našem jeziku nimamo izraza …, ki bi ga lahko uporabili kot prevod za angleški sedentary‘‘. Kaj pa sedenje, sedeč, sedeče? Torej imamo domač izraz, ki bi ga lahko uporabili kot prevod za angleški sedentary. Res pa je, da niso vsi izrazi z domačo bese- do najbolj primerni, čeprav se zdi, da ven- darle kažejo na rešitev problema, ki so si ga zastavili avtorji zanimive študije. Vsi namreč vsebujejo bistvo zadeve – sedenje. Izraz sedeče vedênje (s širokim ê) zavrača- jo tudi avtorji študije in s tem se je mogoče strinjati, čeprav priznam, da utemeljitve ne razumem. Še najmanj razumem, da na- mesto izraza sedeče vedênje predlagajo dvobesedni izraz sedentarno vedênje (str. 57, srednji stolpec), ki v resnici pomeni isto kot zavrnjen izraz (sedentary, sedenta- ren = sedeč). Upam, da gre za lapsus cala- mi, ki včasih zagode piscem. Če bi se že lotil ocene primernosti dvobesednega izraza sedeče vedênje, bi se skliceval na pomen pojma ‘vedênje‘. V SSKJ je geslo ‘vedênje‘ pojasnjeno kot “celota dejanj, ki izraža, kaže razpoloženje, odnos koga do ljudi, okolja.‘‘ Za kakšno ‘celoto dejanj‘ gre pri sedenju? O kakšnem ‘odnosu do ljudi in okolja‘ naj bi šlo pri sedenju? Očitno pojem ‘vedênje’ pomeni več v celoto povezanih dejanj in ne le bolj ali manj statično vztrajanje v sedenju. In zato dvobesedni izraz sedeče vedênje ni primeren. Avtorji študije zavra- čajo tudi izraz ‘sedentarno obnašanje‘ kot neustrezen, a hkrati ugotavljajo, da sta ‘ob- našanje‘ in ‘vedênje‘ sopomenki. Pozorni in logično razmišljujoči bralec bi razumel, da če je neustrezna ena sopomenka, je neustrezna tudi druga (ki pomeni isto). In vendar avtorji študije predlagajo za ustre- zen izraz ‘sedentarno vedênje‘, čeprav so njegovo sopomenko zavrnili??? Očitno se je vmešal druge vrste škrat in ne le lapsus calami. Z dobesednimi prevodi (behaviour- vedênje) so v terminologiji vedno težave. Lastna pamet več šteje. Kakor koli že, be- sedna zveza sedeče vedênje je ‘čudna‘ in zato neprimerna za normiran strokovni izraz. Tudi tribesedni izraz sedeč življenjski slog avtorji študije zavračajo, čeprav utemeljitve za to popolnoma ne razumem. Menda iz- raz (niti v angleški literaturi) “nima jasne opredelitve‘‘. Ne razumem, zakaj nenehno pri Angležih iščemo rešitev za svoje teža- ve. Avtorji študije navajajo, da izraz sedeč življenjski slog sporoča o “veliki količini sedentarnega vedenja‘‘. Vsiljuje se misel, da besedno zvezo ‘velika količina sedentar- nega vedenja‘ lahko po domače zapišemo kot dogotrajno sedenje. Zdi se, da je v tej smeri treba nadaljevati razpravo. Enobesedni izraz sedenje je res težko šteti za terminus technicus (strokovni izraz), ker gre za pogosto besedo iz nabora splo- šne (vsakodnevne) jezikovne rabe, pa še večpomenka je. Strokovno izrazje namreč odklanja večpomenke. Celo dvopomen- ke niso preveč zaželene. Enobesedni izraz sedenje so odklonili tudi avtorji zanimive jezikovne študije, vendar z utemeljitvijo, da vsako ‘sedenje‘ pa tudi ni ‘sedentary beha- viour‘. Res je, vsako sedenje ni ‘sedentary behaviour‘, ampak gre za čas sedenja (ang. time spent sedentary). Zdi se, da bi izraz ‘se- denje‘ ustrezal, če bi ga opremili z levim prilastkom ali označevalnim pridevnikom, ki bi sporočal ‘čas sedenja‘. Spominjam se, da s(m)o pisci, ki s(m)o včasih pisali o ško- dljivosti sedenja, uporabljali izraz dolgo- trajno sedenje. Tudi v poljudnem tisku ga je bilo mogoče pogosto zaslediti. Izraz dol- gotrajno sedenje je pri najinih razgovorih večkrat omenil tudi ortoped (dr. Janko Po- povič), ki je nekaj let deloval v ljubljanski šolski ambulanti, kamor so šolarji hodili na ortopedsko gimnastiko. Res je nenavadno, da avtorji študije v slovenskem strokovnem slovstvu niso odkrili tega izraza (ali pa so ga namerno prezrli, ker se jim je zdel preveč ‘ljudski‘, premalo ‘učen‘). Ko avtorji študije razlagajo, kaj pomeni angleški izraz seden- tary behaviour, med drugim zapišejo “tisti, ki preživijo več časa v sedenju‘‘ in ‚‘tisti, ki več sedijo‘‘. Oba navedka napeljujeta na dvobesedni izraz dolgotrajno sedenje. Pisci študije navajajo tudi nekaj prevodov tujih avtorjev, ki angleški pojem sedentary behaviour razumejo predvsem kot “veliko količino časa … preživetega sede‘‘. Kaj pa je “velika količina časa preživetega sede‘‘ drugega kot dolgotrajno sedenje? Tudi izvirni latinski izraz sedentarius pomeni “tak, ki veliko sedi‘‘, ‘veliko sedenja‘ pa je dolgo- trajno sedenje. Pridevnik ‘sedentaren‘ res najdemo kot dvopomensko prevzeto besedo tudi v prenovljeni izdaji SSKJ, vendar je izraz po- jasnjen šele pod točko 2 kot “veliko sede- nja, malo gibanja”. Kaj pa je to drugega kot dolgotrajno sedenje? In mimogrede: besedna zveza ‘veliko sedenja in malo gibanja‘ je tudi pleonazem (besedno pre- obilje, nepotrebno opisovanje pojma z več pomensko sorodnimi izrazi), saj je vendar samoumevno, da se pri ‚sedenju‘ ne giblje- mo (če ne štejemo oseb s posebnimi po- trebami, ki sede igrajo odbojko ali košarko ali še kaj drugega). Zdi se, da je izraz dol- izrazoslovje v športu 83 gotrajno sedenje pomensko še najbliže angleškemu izrazu sedentari behaviour. V resnici se ob različnih prevodih in razlagah angleškega izraza ponuja kar sam. Z jezi- kovnega zornega kota je glagolnik sede- nje jedrni pojem, beseda dolgotrajno pa levi prilastek, ki označuje (škodljivo, neza- želeno) vrsto sedenja, hkrati gre za “tipično strukturo izrazov v slovenščini‘‘ (Atelšek idr., 2021). Seveda pa je izraz dolgotrajno sedenje še vedno oporečen. Ne vemo namreč, kaj pomeni pojem ‘dolgotrajno‘. Koliko je to, da lahko uporabimo pojem ‘dolgotrajno‘? Če natančno vemo, kaj je sedenje (tudi avtor- ji študije navajajo definicijo), pa ne vemo, kaj pomeni dolgotrajno. Neopredeljena spremenljivka je torej ‘čas sedenja‘. Termi- nus technicus, ki ni natančno opredeljen, je slab. Treba bi bilo torej natančno opredeliti pojem ‘dolgotrajno‘. Tega seveda ni mo- goče storiti s kako čudežno formulo, am- pak s strokovno presojo, katero sedenje je mogoče šteti za ‘dolgotrajno‘ (in škodljivo). Podobno so pristojni strokovnjaki presodili, kolikokrat na teden in kako (čas trajanja, s kakšno intenzivnostjo) naj bi bil človek tele- sno dejaven, da bi ohranjal svojo temeljno telesno zmogljivost. V poštev torej pride ‘dogovorna metoda‘ (s konsenzom) obliko- vanja strokovnih izrazov. Če so presojevalci o škodljivi količini dlje časa trajajočega sedenja pristojni (kompetentni) za takšno oceno, je izraz dolgotrajno sedenje lah- ko ustrezen nadomestek za angleški izraz sedentary behaviour. Ne nazadnje je bil v preteklosti že neštetokrat uporabljen tudi v pomanjkljivi obliki (z neznanko ‘dolgo- trajen‘). dr. Silvo Kristan, upokojeni profesor Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport silvo.kristan@guest.arnes.si