(Gr L- .J ASHIIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA I.ETO II. — ŠTEV. 24. LJUBLJANA, 1. APRILA 1955 MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA PREDLOG ZA DRUŽBENI PLAN MESTA LJUBLJANE ZA LETO 1955 PRVI DEL PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA MESTA LJUBLJANE V LETU 1954 1. POGLAVJE Skupili družbeni proizvod Skupni družbeni proizvod (izračunan po cenah, veljavnih v '*tu 1954) je znašal: Indeks za leto 1354 S | 1952 1953 1954 ^ £ v milijonih din 13,34« 17,658 26,734 200 151 na enega prebivalca v din 102.662 126.129 184.945 180 147 Narodni dohodek Skupni narodni dohodek (Izračunan po cenah, veljavnih v ‘etu 1954) je znašal: Indeks za leto 1954 8 S 1952 1953 1954 «i 1 V milijonih din 11,747 15,632 24,589 209 157 na enega prebivalce v din 90.362 111.657 170.106 188 152 Porast družbenega proizvoda 'e bil po posameznih panogah gospodarstva (izražen v Indeksih) ooslednji: 1953 1954 Industrija kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo * r°met ^Kovina Gostinstvo In turizem Obrt Komunala 100 149 100 223 100 — 100 211 100 69 100 198 100 99 100 163 100 — '''"'Pno gospodarstvo 100 151 II. POGLAVJE '• Razvoj gospodarstva v letu 1954 l^ndustrijsija proizvodnja je v IjJJ 1954 v primerjavi z letom p',3 Porastla za 28*/» ter s tem ta°®e8'a planirano proizvodnjo Dr h Pro,zvodnja je porastla 6t _ ,Vsem zaradi povečanega cli'V|"a zaposlenih, rekonstruK-n novih kapacitet, ki so Jth Pndarske organizacije tzvr-1 sredstvi iz kreditnih skla-sn]v,ln z lastnimi sredstvi. Iz <’Miega, republiškega in mestno,i? Kreditnega sklada je bilo mini m skupaj odobrenih 2.752 ■ Mc ionov din. Iz lastnih sredini., Pa 80 Podjetja porabil« ' milijonov din. vod,MC?ana industrijska prolz-aia Je omogočila povečanje izvoza za 109®/*. Zlasti se je povečal izvoz v kovinski, lesni, elektro, papirni ln tekstilni proizvodnji. Število >oslenih v gospodarstvu je porastlo za 12*/». če primerjamo izpolnitev količinskega piana z izpolnitvijo plana bruto produkta, narodnega dohodka in delovne sile, ugotavljamo, da Je porast bruto produkta in narodnega dohodka znatno večji od količinske proizvodnje. Ta razlika nastaja iz več vzrokov: zaradi porasta cen, spremembe asortlmana, zboljšanja kvalitete in boljše produktivnosti. Visoko prekoračevanje planov tudi dokazuje, da so podjetja v letu 1954 nerealno planirala. Zato pa težnje k povečanju cen ni mogoče opravičevati s »prenapetimi* plani •*> ostrimi instrumenti MLO. Prav zaradi tega Je MLO zaradi visoko doseženih dobičkov v I. polletju moral spremeniti Instrumente nekaterim podjetjem. PORAST ZAPOSLENIH V LETO 1954 V primerjavi * letom 1953 Je število vseh zaposlenih v gospodarstvu mesta porastlo za 3.598, t. J. za 12*/», ter s tem preseglo po planu predvideno povečanje za 4®/*. Število delovne sile Je v industrijski proizvodnji po posameznih strokah porastlo takole: 117 Kovinska Industrija „229 4.650 421 110 119 Elektroindustrija 1.025 1.064 39 104 120 Kemična industrija 520 775 255 149 121 Industrija gradbenega ma- teriala 712 691 — 21 97 122 Lesna Industrija 339 342 3 101 123 Industrija celuloze ln pa- pirja 1.205 1.318 113 109 124 Tekstilna industrija 1.527 1.691 164 111 125 Industrija usnja in obutve 223 143 — 80 64 126 Industrija gume 16 18 2 113 127 Živilska industrija 1.102 1.144 42 104 128 Grafična industrija 1.145 1.187 42 104 129 Tobačna industrija 583 630 47 108 130 Filmska industrija 146 158 12 108 Podjetja zadružnega sektorja 91 97 6 107 Skupaj industrija 13.591 14.694 1.103 108 V ostalih gospodarskih panogah je bil porast naslednji: KMETIJSTVO 237 358 121 151 GOZDARSTVO 47 24 — 23 61 GRADBENIŠTVO 4.432 6.479 1.047 124 PROMET 222 281 59 127 TRGOVINA 6.452 6.696 244 104 GOSTINSTVO 1 560 1.659 99 106 OBRT 3.095 4.636 941 125 KOMUNALNA PODJETJA 542 649 7 101 Gospodarstvo skupaj 30.778 34.376 3.598 112 2. Industrijska proizvodnja V letu 1954 je na področju MLO Ljubljana obratovalo skupno 85 industrijskih podjetij. Konec leta Je Zadružna mlekarna postala zavod s samostojnim finansiranjem, podjetje »Žaga« pa je zaradi splošne reorganizacije ln redukcije žagarskih obratov prenehalo z obratovanjem v obratu Ljubljana. Zaradi boljšega izkoriščanja obstoječih kapacitet, novih investicij, delnih sprememb v strukturi proizvodnje, povečanja zaposlenih (za 1.103), delno pa tudi zaradi povečane produktivnosti Je fizični obseg Industrijske proizvodnje v primerjavi z letom 1953 porastel za 28°/*. Po posameznih strokah je bil porast fizičnega obsega proizvodnje naslednji: t r o k a Indeks Real. 1954 Real. 1953 Indeks Real. 1954 Plan 1954 111 Proizvodnja ln razdelitev električne energije 76 175 115 Barvasta metalurgija — Ke- mična tovarna Moste 128 107 116 Proizvodnja ln predelav« nekovin 207 114 117 Kuvinska industrija 137 112 119 Elektroindustrija 139 103 120 Kemična industrija 130 105 121 Industrija gradbenega ma- teriala 111 104 122 Le»na industrija 104 103 123 Industrija celuloze ln pa- pirja 120 114 124 Tekstilna Industrij« 144 121 129 Industrija usnja ln obutve 156 144 126 Industrija gume 115 113 127 Živilska Industrija 144 137 128 Grafična industrija 106 117 129 Tobačna industrija 108 106 130 Filmska Industrija 130 138 Skupaj Industrija 128 114 S planom predvideno povečanje Industrijske proizvodnje Je bilo preseženo za 14*/«. Stroka 1 proizvodnja in razdelitev U5 ®,ektr!čne energije ayvasta metalurgija — Ke-Ue p. a tovarna Moste rolzvodnja in predelava oekovin Število zaposlenih • -------------------U Indeks S 1954 E 1953 (L t letu 1953 v letu 1954 263 298 83 113 213 223 10 105 252 267 19 106 STROKA 111 — Proizvodnja električne energije Proizvodnja na območju mesta predstavlja le neznaten del potrošnje. Plan je bil visoko prekoračen zaradi splošnega pomanjkanja električne energije v zimskih mesecih ln je morala TE obratovati s polno zmogljivostjo V Klečah Je bila zgrajena nova razdelilna transformatorska postaja. S tem ao blH v Ljubljani ln bližnji okolici Sele ustvarjeni pogoji za rednejšo ln kvalitetnejšo dobavo električne energije, kar pa ravisi še od obnovitve celotnega električnega omrežja. STROKA 115 — Barvasta metalurgija (Kemična tovarna Moste) Tovarna je nabavila nekaj novih in izvršila popravila že obstoječih naprav, s čimer so se izboljšali delovni pogoji in je bilo omogočeno boljše izkoriščanje zmogljivosti. Z družbenim planom za leto 1954 Je bila tovarna zadolžena« da priprav! investicijski program za eventualno rekonstrukcijo zaradi novo nastalega položaja v bilanci proizvodnje glinice v naši državi. (Izgradnja tovarne glinice in aluminija Kidričevo.) STROKA 116 — Proizvodnja, oplemen je vanje ln predelava nekovin Povečala se Je dejavnost Mestnega pečarstva, ln to v glavnem pri uslugah za 78V*, kar je ugodno vplivalo na Izboljšanje kritja potreb po teh uslugah. Tovarna optičnih ln steklopl-haških izdelkov Je dosegla količinski plan proizvodnje samo ▼ višini 95»/*. Plan ni bil dosežen v proizvodnji optičnih Izdelkov zaradi sprememb v proizvodnem programu, ki Jih Je zahtevalo tržišče. Podjetje ima razen tega slabe pogoje za razvoj proizvodnje. V Izdelavi Je investicijski program za Izgradnjo nove tovarne, ki bo Izdelan v prvi polovici leta 1955. STROKA 117 — Kovinska -dnstrlja Količinski plan so znatno presegle: Tovarna kovinske galanterije za 44*/*, Žičnica za 27°/*, TIKI za 26*/*, Tribuna za 25«/«, Karoserija za 21«/*, Litostroj za 17»/., Indos ta 14»/*. SKIP Vlž-tnarje za 11*/», Utensilla za 7V*» Saturnus in Letov po 5«/» ln Unltae za 2®/«. Plan niso dosegle: Tovarna koles »Rog«, ki Je realizirala le 81®/* planirane proizvodnje. Tovarna pisalnih strojev 95«/« ln Elektra 98®/». Obe prvi navedeni podjetji sta v izgradnji ln nista prejeli zadostnih sestavnih delov iz uvoza. Tovarna Unltas Je oskrbela Investicijski program za I. fazo dela, ki je bil odobren, ln ao se gradbena dela že pričela. Tovarna Utensilla in Indos nista pripravila v družbenem planu za leto 1954 predvidenega investicijskega programa. Tovarna Utensilla nima pogojev ta preselitev, zato je opustila Izdelavo novega načrta in Je izdelala le program za najnujnejše dograditve objektov pri že obstoječi tovarni. Podjetje »Indos« pa se Je preselilo v nove prostore. Tovarna pisalnih strojev je bila v letu 1954 dolžna: 1. da v svojih začasnih prostorih kot poskusnem pogonu dodela že v letu 1953 osvojeno prvo prototipno serijo pisalnih strojev ter da a postopno pripravo ga bodočo serijsko proizvodnjo Izdela še več prototipov. 2. da#na osnovi študija ln pridobljenih Izkušenj glede tehnološkega ln proizvodnega procesa pisalnih strojev izdela vso tehnično dokumentacijo, izposluje odobritve projektov in programov za gradnjo nove tovarne pisalnih strojev v Savljah ter v okviru razpoložljivih kreditov tudi prične z gradbenimi deli Obe nalogi je podjetje izpolnilo proizvodnjo blaga iz sintetičnih vlaken. STROKA 125 — Proizvodnja usnja in obutve Količinski plan j podjetje Zvezda preseglo za 51%, Torbica pa za 40% STROKA 126 — Industrija gume Količinski plan je bil prekoračen za 13% STROKA 119 — Elektroindustrija Količinskega plana proizvodnje ni doseglo podjetje »Telekomunikacije« zaradi pomanjkanja uvoznega materiala in znaša realizacija le 95%. Prekoračen pa je bil plan v Tovarni To?s za 9% In v Tovarni Zmaj za 8% Obe podjetji imata pripravljene načrte za razširitev. Podjetje »Zmaj« je začelo že v lanskem letu z rekonstrukcijo. S tem se bodo izboljšali pogoji dela ln povečala zmogljivost. STROKA 12« — Kemična industrija Količinski plan so presegle; Tovarna kleja za 30%, Arbo — Polje za 25% Tovarna Teol za 14% in Tovarna Lek za 8% Izoltrka je izpolnila količinsk: plan 100%, Tovarna Ilirija pa samo 90% zaradi pomanjkanja uvoznih surovin. Tovarna Teol Je Izvršila predpriprave za izdelavo investicijskega programa za izgradnjo tovarne sintetičnega mila. STROKA 111 — Industrija gradbenega materiala Količinski plan proizvodnje so presegle: Ljubljanske opekarne za 12%, Cementar za 4%, Marmor ln Tovarna gradbenih polizdelkov po 1% Podjetje Mineral ga je zaradi reorganizacije in selitve dosegla samo 98%. Tovarna gradbenih polizdelkov ni uspela v lanskem letu organizirati Industrijski način proizvodnje gradbenih elementov, temveč je ostala v glavnem pr' eksploataciji gramoza. STROKA 122 — Lesna industrija Količinski plan sta presegli: Tovarna zamaškov za 7% in Stavbeno mizarstvo za 6%. Podjetje Planica-šport ga Je doseglo zaradi reorganizacije samo v višini 07%. STROKA 127 — Živilska industrija V letu 1954 je pričela s poskusnim obratovanjem Tovarna močnih krmil. Znatno je povišala svojo proizvodnjo Ljubljanska tovarna hranil, ki je pričela v tem letu izdelovati razne začimbe tn prekoračila plan za 117% Plan je presegla tudi Tovarna konserv za 51%. Sumi za 42%, Mesoiz-detki za 41%. Tovarna testenin za 28%, Mlinsko podjetje za 17%, Mesnine za 10%. Vinocet za 8"/« in Tovarna mesnih izdelkov za 5%. Pivovarna Union je dosegla plan samo v višini 99% zaradi pomanjkanja surovin, v glavnem ječmena in melase. V letu 1954 so likvidirali staro podjetje Oljarne z obrati v Ljubljani, Viru pri Domžalah, Britofu pri Kranju ln Središču ob Dravi. Vsi obrati so se osamosvojili in reorganizirali v samostojna podjetja. V Ljubljani je bilo osnovano podjetje Oljarna — tovarna tehničnih olj. Ta obrat po reorganizaciji ln osamosvojitvi proizvaja samo tehnična olja. STROKA 128 — Grafična Industrija Količinski plan proizvodnje Je bil presežen za 17% Glede obnove iztrošenega strojnega parka niso bili v preteklem letu podvzetl ukrepi večjega obsega. STROKA 129 — Tobačna industrija Količinski plan proizvodnje Je bil prekoračen za 8%. Ker Je podjetje v letu 1954 racionalnejše izkoriščalo surovine, je doseglo tudi zelo ugoden finančni uspeh. STROKA 136 — Filmska Industrija Količinski plan je bil prekoračen za 38%. STROKA 123 — Industrija papirja Količinski plan proizvodnje so posamezna podjetja presegla v naslednjih odstotkih: Kuverta za 25%, Kartonažna tovarna za 16% Papirnica Vevče za 14% ln Karton za 4% Kartonažna tovarna je razširila ova) proizvodni program, vendar ni ,pravočasno pripravila projektov za rekonstrukcije podjetja, ki bi jo morala v lanskem letu začeti izvajati. STROKA 124 — Tekstilna industrija Po posameznih podjetjih je bila izpolnitev plana naslednja: Volnenka ga je presegla za 184%, Totra za 51% Angora za 46%. Pletenina za 26% Bombažna tkalnica za 24% Tovarna dekorativnih tkanin za 3% in Dežnik za 1%. Dosegi! pa nista planiranih količin: Odeja, kjer znaša odstotek izpolnitve 94, in to zaradi slabih strojnih naprav ter To-nosa, kjer je zaradi pomanjkanja surovin znašala realizacija 87%. Bombažna tkalnica še ni uspelo nabaviti novih strojev za ople-menjevanje tkanin in se zaradi tega še ne more preusmeriti na 3. Kmetijstvo Vrednost kmetijske proizvodnje na drtavnih posestvih je leta 1954 porastla v primerjavi s proizvodnjo v letu 1953 za 75% in sicer: v poljedelstvu za 91%. v živinoreji za 102%. v zelenja-darstvu za 24%. Do povečanja vrednosti v kmetijski proizvodnji Je prišlo deloma zaradi povečanja obdelovalnih površin, katere so posestva dobila po zakonu o kmetijskem zemljiškem skladu. Skupno je bilo posestvom dodeljeno 56 ha njiv in 193 ha travnikov. S povečanjem kmetijske površine. in s tem krmske baze, so posestva dobila pogoje za povečanje staleža goveje divine, predhodno pa so morala izvršiti razne novogradnje in preureditve objektov za namestitev povečanega števila živine. Posamezna posestva so v ta namen izvršila naslednje Investicije: Jesenkovo: Preuredilo govej* hlev za 10» krav. Zadobrova: Ustanovljeno Je bilo šele leta 1953, v letu 1951 dokončalo gradnjo govejegn hleva, katerega je pričela graditi še bivša KZ Zadobrova. Bokalcc: Preuredilo je svinjak vršena samo manjša popravila. v goveji hlev s kapaciteto 40 glav mlade živine. Poleg objektov za namestitev živine so navedena trt posestva na novo izgradila: 6 gnojničnih jam, 2 gnojišči in 5 silosov. Na ostalih dveh posestvih, t. J. na Logu in Podgori, so bila iz- Večjih gradenj na omenjenih posestvih ni bilo, predvsem zato, ker je predvideno, da bosta obe posestvi priključeni posestvu Jesenkovo. Po dokončanih gradnjah so posestva nabavila novo plemensko živino, kar je prikazano v sledečem: Posestvo Število krav Število krav . v letu 1953 v letu 1954 Log 25 36 Zadobrova * — 34 Bokailci 48 50 Jesenkovo 47 104 Podgora 16 25 Skopaj 136 249 S povečanjem števila livlnese je močno dvignila tudi pro- dukcija mleka in sicer: P os e s t v 0 Letna produkcija mleka Indkes za leto 1954 z v letu v letu oz. na leto 1953 1954 1953 je 100 Log 56.0001 73.000 1 130 Zadobrova — 26.000 1 Bokalci 79.2001 137.638 1 173 Jesenkovo 121.000 1 151.976 1 125 Podgora 28.5001 49.818 1 172 Skupaj 248.760 I 438.422 1 154 Količina mleka re ni dvignila Poleg povečanja števila živi- proporcionalno s povečanjem ne, je na povišanje produkcije števila živine, ke r krave niso mleka vplivala tudi boljša oskr- ba živine, tako da se le mleč- bile nabavljene v začetku leta nost dvignila tudi povprečno po 1954, temveč med letom. 1 kravl, kakor sledi: Povprečje po 1 kravl, ki je bila Posestvo eelo leto pod kontrolo z letu v letu Indeks 1953 1954 Log 23431 25101 107 Zadobrova — 24571 — Bokalci 2245 1 32671 146 Jesenkovo 2061 1 2374 1 115 Podgora 1894 1 25171 133 Za novogradnje, oziroma raz- deloma pa tudi radi lntenztv- ne preureditve gospodarskih objektov je MLO da! v letu 1954 49,945.471 din proračunskih dotacij, od katerega zneska so posamezna posestva dobila: Jesenkovo 25,564.000 din Zadobrova 15,381.000 din Bokalce 8,351.000 din Podgora 649.471 din Za nabavo plemenske živine in deloma tudi opreme, so posestva zaprosila za posojilo :z splošnega kreditnega sklada. Skupno je bilo odobreno posestvom 36,910.000 din, od katerega zneska je bilo Izkoriščeno 33,800.000 din. Posameznim posestvom je bilo odobreno: Zadobrova 15.939.000 din Podgora 1,567.000 din Jesenkovo IL806.000 din Bokalce 5.657.000 din Log 1.841.000 din Pomembna v letu 1954 so bila tudi melioracijska dela, katera so ae začela na posestvu Jesenkove. Na kompleksu ob Cesti dveh cesarjev je 70 ha površin, na katerih raste krma zelo slabe kvalitete. Celotna površina j» namreč zelo zamočvirjena, odvodnih Jarkov ni In s tem je bila obdelava zemlje otežkoče- na. V letu 1954 je posestvo pričelo s kopanjem odvodnih jarkov, letos se pa ta dela nadaljujejo. Vzporedno » kopanjem jarkov »e te površine tudi planirajo. Predvideva se, da bo celotna površina, t j. 70 ha že do pričetka maja 1956 v celoti sanirana. Vrednost rastlinske proizvodnje v letu 1954 je porasla predvsem zaradi povečanja površin, nejše obdelave In pa večje uporabe umetnih gnojil. V letu 1953 je bilo uporabljenih 95 ton umetnih gnojil. V letu 1954 pa je bilo uporabljenih 190 ton umetnih gnojil. Količinska proizvodnja povrtnine pa je v nasprotju z rastlinsko ln živalsko proizvodnjo padla zaradi neugodnih vremenskih prilik. Povečanje vrednosti navedene proizvodnje je nastalo predvsem zaradi povišanja cen. 4. Gozdarstvo V letu 1954 je bilo v gozdu skupno posekanih 3.346 m1 lesa, t. j. 1446 m’ ali 76% več kot smo predvidevali poseka z družbenim planom za leto 1954. Sečnih dovoljenj je bilo Izdanih le za 1956 m*. 1390 m* pa je bilo posekanih po L aprilu, t j. po času, ko so bile sečnje po sečnih dovoljenjih že končane. Posek nepredvidene mase je bil Izvršen iz varstvenih razlogov, ker se je v večjih množinah pojavil lubadar kot posledica snegu!o-ma iz leta 1952. V letu 1954 je bil formiran sklad za obnovo, gojitev ln varstvo gozdov. V navedeni sklad naj bi po predračunu doteklo skupaj 6,978.807 din. Realizacija dohodkov je znašala 8.306.77» dinarjev. Sredstva sklada so bila porabljena: 35% delež rep. gozd. skla-1,814.905 zarvaro- 1.1»® »07 osebni ladatkl s soc. vanjem splošni stroški uniforma logarjev 2t ,oo drevesnice 1,448.904 obnova, nega gozdov 101.001 varstvo gozdov 504.374 urejanje gozdov 442.552 gozdne komunikacije 555.408 dotacije občinskim ljudskim odborom 570.000 razni izdatki 210.709 Skupaj 7,545.705 Neizkoriščenih sredstev, ki se prenesejo v leto 1955 je ostalo 821.065 din. 5. Gradbeništvo V tej stroki obravnavamo poleg gradbenih podjetij tudi projektantska in montažna podjetja. Sem spadajo po reorganizaciji Direkcije JZ tudi: Podjetje za popravljanje vos in strojev, Podjetje za vzdrževanje prog, Podjetje za progovne naprave, Železniško podjetje za signalne naprave in Železniško elektro podjetje. Te bivše direkcije PTT v Ljubljani pa se je po reorganizaciji osnovalo Podjetje za postavljanje, rekonstrukcijo in investicijsko vzdrževanje TT naprav »Tegrad«. Vrednost Izvršenih del tn uslug vseh podjetij Iz panoge gradbeništva je znašala v letu 1954 skupno 9.736 milij. din. Od tega so ustvarila: gradbena podjetja 5.570 milij-dinarjev; montažna podjetja 3.466 mili)-dinarjev; projektantska podjetja 700 milij. din. Vrednost gradbenih del podjetij je v primerjavi z letom 1953 porasla za 98% od česat odpade 11% na povišanje cen, vključno tudi povišanje cen gradbenemu materialu. Ostalo povečanje pa je rezultat povečanega obsega gradbenih del. Število zaposlenih v gradbeništvu Je v letu 1954 poraslo za 1.647, kar je 24% več kot je bilo zaposlenih v letu 1953. 6. Promet Skupni družbeni bruto proizvod podjetij cestnega prometa je v letu 1954 v primerjavi * letom 1953 padel za 2%, t. j. 127 na 124 milij. din. Znižani0 je nastalo zaradi zmanjšanj* števila vozil v tovornem i° avtobusnem prometu, ki so bila Izločena iz prometa vsled iztro-šenosti in dotrajanosti. V primerjavi z letom 1953 R® je število tovornih vozil pt* podjetjih javnega cestnega pr®* meta v letu 1954 zmanjšalo z* 7, število avtobusov za 3 i# avtobusnih prikolic za 1. oziroma za 187 sedežev. Tovorni promet 7-azmamuje » letu 1954 v primerjavi z letom 1953 znižanje za 10%. Kakor eS omenjeno je to znižanje po»,e' dica zmanjšanja števila tovornih vozil. Podjetja javnega cestneU* prometa razpolagajo z voznim parkom pretežno UNBRA izvora, ki so »vojo življenjsko dob0 že nekajkrat presegla. Žara«1 takega »tanja število voz v P*'0' metu »talno pada, možnost nabave novih vozil pa je bila tud v letu 1054 zelo otežkočena. Zaradi navedenih težav * znižujejo kapacitete prevozni^ dejavnosti, kllub temu. do za' hleva naraščajoča blagovna Pr” Izvodnja tudi povečano prevoz niško dejavnost. v Število delovne site se Je letu 1954 v pri meri avl * 1953 povečalo za 27”<1. t. j " zaposlenih v letu 1953 na Tit 1 noslenlh v letu 1954 Število 1 ^ poslanih se Je povečalo le v 1 fnontnih obratih navedenih podjetij. Trgovina L NOTRANJA TRGOVINA Notranja trgovina beleži v elu 1954 znaten porast prometa. V letu 1953 je znašal promet 55.843 milij. din, v letu 1954 pa 59.617 milij. din ali 22% več kot v letu 1953. Na porast prometa so vplivali Predvsem naslednji faktorji: Povečana industrijska proizvodna, povečana kupna moč vsled Povečane zaposlitve v gospodarstvu, reorganizacija trgovske mreže, specializacija trgovine, delno pa tudi povišanje oon. Dosežena razlika v ceni (marža) znaša za leto 1954 — 2.971 milij. din ali povprečno 4-27% iz česar sledi, da trgovina bistveno nt vplivala na dvig cen. Reorganizacija trgovine, ki se Je izvršila v preteklem letu, je Pokazala pozitivne in tudi negativne rezultate. Reorganiziranih je bilo 17 gospodarskih organizacij. Na novo je bilo Ustanovljenih 41 podjetij oziro-ma samostojnih trgovin. Reorganizacija je predvsem zasledovala odpravo monopolističnega Položaja nekaterih trgovskih Podjetij v čemer so se pokazali Pozitivni rezultati. Na drug: atrani pa je ustanavljanje manj-*ib edinic imelo za posledico dvig stroškov trgovine. Zaradi kratke dobe poslovanja še ni uoogoče izreči definitivne sodbe ekonomisti čnih ukrepov, izvršenih z reorganizacijo trgovine. V trgovini je bil v letu 1954 dokončno likvidiran privatni sek-tor in to 17 poslovalnic s sadjem in zelenjavo. V preteklem letu so trgovin-podjetja oblikovala svoj Plačilni sklad na osnovi določenega odstotka od prometa. Ta uačin oblikovanja plačnega sklada je imel za posledico, da ®° se podjetja trudila doseči čim večji promet. Novost je bila v Preteklem letu tudi ta, da so J"°rala podjetja ločeno ugotav-lutl in obračunavati dohodek Za vsako poslovalnico posebej u skupaj za celotno podjetje saka poedina poslovalnica je ’*a zato prisiljena truditi se Za rentabilno poslovanje. °b koncu leta 1954 je bilo na ptročju MLO Ljubljana 158 ‘Bovških podjetij s sedežem v 'Jubljani. Od tega 28 grosistič-' 1 Podjetij državnega sektorja, de tajlističoih podjetij držav-_e®a sektorja in 32 zadružnih Podjetij. 2. zunanja trgovina 6 ^0<:'art porast prometa je do-n 8a v preteklem letu tudi zu-je h tr8ovina. V letu 1953 se navilo z uvozom in Izvozom 1 Podjetij, poslovalo pa je tudi jetlj°zemskih zastopniških pod- g c*Uu, da se pri zunanjetr-c!a. nskih podjetjih izvede spe-la lzacija trgovine, se je izvršl-0r reorganizacija gospodarskih in an*.zaelJ »Slovenija - Impex< *meH ‘očju •Agrotehnika«. Tako smo konec leta 1954 na pod-U1e|U Ljubljana 30 zuna- tno,rtovinskih Podjetij in 11 jot'"^kih zastopniških podtip', ‘ili2acija bruto produkta zu-Prei™r80vinskih podjetij je Veg,a Plan za 155%. m i„n^tranJl In zunanji trgovl-6 45> j"° v lctu 1953 zaposlenih v |p, delavcev in uslužbencev. UsIujk Pa 5 096 delavcev In encev. Število zaposlenih v trgovini se je v letu 1954 v primerjavi z letom 1953 povečati' za 244 delavcev in uslužbencev ali za 4%. 8. CENE Povprečje cen v trgovini na drobno je v primerjavi s povprečjem v letu 1953 porastlo za I. 1%. Cene, veljavne v mesecu decembru 1954, pa so v primerjavi s povprečjem cen v letu 1953 porastle za 6%. Cene v decembru 1954 so v primerjavi s cenami decembra 1953 porastle za 10%. Razlike v porastu cen leta 1954 so posledica dinamike cen v obeh letih. Cene so naraščale v obeh letih, vendar neenakomerno. Porast je bil najjačji meseca maja 1953, ko sta obe najmočnejši grupi potrošniških artiklov (prehrana in tekstil, ki predstavljata skoraj 69% vsega blagovnega prometa na drobno) imeli najvišji nivo cen v obeh letih. Po mesecu maju pa so začele padati cene prehrambenih artiklov, kar je redni vsakoletni pojav. Cene tekstilnega blaga so pričele padati od avgusta 1953 dalje zlasti v novembru 1953. ko so podjetja prejela regres za znižanje. Tako so bile cene živil ir tekstila konec leta 1953 relativno precej nizke, na drugi strani pa so se že dvigale cene nekaterim drugim artiklom (gradbeni material, usluge itd.). Od decembra 1953 dalje so se višale cene skoraj enakomerno skoz1 vse mesece leta 1954. In to » glavnem pri vseh artiklih. Nadpovprečno so se dvigale cene od decembra 1953 do decerrfbrt 1954: prehrani za 12%. tekstilu za 33%, kurjavi za 33%. stanovanjem za 104%. osebnim uslugam za 37.6%, Pomembno so se v istem razdobju pocenile alkoholne pijače za 14%,. živinska krma za 5%. gospodinjske ootre' Ičine *a 16%. Najvišji porast cen nam pokaže primerjava cen decembra 1954 s cenami istega meseca 1953. Ce pa primerjamo cene decembra 1954 s povprečnim: cenami leta 1953, je ta porast dokaj manjši. Povprečne cene v letu 1953 so bile precej nižje od cen v mesecu decembru 1953 Se manjši porast cen potrošnega blaga pa nam pokaže primerjava letnega povprečja 1953 in 1954. kjer se cene v letu 1954 v primerjavi z 1953 povišujejo le za 1%. Ti podatki dokazujejo, da govorice o velikem porastu cen v letu 1954 držijo le ob primerjavi z nivojem povprečnih cen v leti 1953. Tudi leta 1953 so bile cene precej višje, stanje nižjih cen konec leta 1953 in v začetku 1954 je bilo le kratkotrajno, zato tudi ne more služiti kot osnova za primerjavo. Prehrambeni artikli pa so se od januarja do decembra 1954 podražili za 11.4%. Cene za mlevske Izdelke so v tem razdobju (zaradi slabe letine ln uvoza) porastle za 13.8%, cena sladkorju je ostala ista, cena stalnih povrtnin (krompir, fižol, čebula) se ni dosti spreminjala, cena krompirju pa je v letu 1954 celo nekoliko padla. Sveže meso se J podražilo za 30.9 odstotka. Povprečna cena v letu 1954 v primerjavi s povprečno ceno leta 1053 pa za 21.8%. Cena mleka In mlečnih Izdelkov se je v letu 1954 povišala za II. 3% v primerjavi povprečij obeh let pa za 7.3%. Cena maščob se v letu 1954 ni spreminjala. Predvsem so torej porastle cene živilom, ki so produkt živinoreje, razen cene masti, ki je določena od države. V manjši meri so porastle cene poljedelskim proizvodom. Znatno se je v letu 1954 dvignila cena sezonskih povrtnin (solate tn sl.), cena svežega In predelanega sadja pa le v manjši meri. 8. Gostinstvo Po novi uredbi o gostinskih podjetjih je bila v letu 1954 izvedena reorganizacija gostinske mreže, s katero se je povečalo število gostinskih gospodarskih organizacij za 11, vtem ko so se 3 gostišča zaprla iz higienskih razlogov. Z reorganizacijo je bila ukinjena tudi oblika socialističnega zakupa. Od 48 obratov soc. za kupa se je 37 obratov organiziralo kot državna gostišča s kolektivnim upravljanjem, za P obratov je bilo izdano dovoljenje za zasebno gostišče. 3 obrat; pa so bili likvidirani S tem se ie število gostinskih gospodarskih organizacij družbenega sektorja povečalo skupno za 4? (11+37). Promet v letu 1954 je v primerjavi z letom 1953 porastel za ,0%. število zaposlenih pa za 6%. Reorganizacija gostinstva, k-ie zasledovala predvsem decentralizacijo gostinske mreže, je bila Izvedena v sporazumu z delovnimi kolektivi gostinskih podjetij in obratov Zato je izvršena reorganizacija pokazal" Dozitlvne rezultate tako v povečanju prometa, kakor tudi v kvaliteti gostinskih storitev. Na ugoden razvoj tn‘ laž* nrehod tz soc. zakupa v držav n' sektor je vplivala pavšalna določitev družbenih dajatev z? vsa gostišča, ki zaposlujejo d-5 delavrev. Za povečanje hotelskih kapa ritet tudi v preteklem letu n! bilo mogoče storiti več. kakor da se te pristopilo k Izdelav* ’nvestirliskegae programa za rekonstrukcijo in povečanje H i-t la TTn*a-i> 9. Obrt Obrtniška proizvodnja je •• letu 1954 dosegla pomemben na-n red ek V družbenem planu za leto 1954 smo predvldeva-11. d-ho vrednost bruto produkta družbenem sektorju ‘ohrtniStv. v prtmerlavt z letom 1953 pn-rastla za 15%, t. j. ra 127 mllt-tonov dinarjev. Po realizaciji za leto 1954 na znaša vrednost bru to produkta 1 337 milijonov dinarjev. t. j 63% ali 3?4 mili-tonov dinarjev več kot v leto 1953 Tako velik porast bruto produkta nasta ja deloma za rad vključitve bivšega pndtetta .TT.A »Obrtnik« v panogo obrtništva kakor tudi pod*etja .Mesar«, k te bilo ustanovljeno jz obrat? • Slnvenlln-žlvtnonromet« V ko-1*kor ne upoštevamo navedenih dveh nodletlt. te vrednost hmtr produkta v prtmerlavt t letom i°57 oorastla za 447 milijonov dinarjev, t. 1. za 57%. jn to zaradi močnega nreknrnčenta plana posameznih ne-djetM Vse to pa kaže, kako nujno moramo povečati kapacitete v obrtništvu. V letu 1954 Je MI .O ustanovil 10 novih obrtnih podjetij ter s tem 100% Izpolnil v planu predvideno nalogo. Ustanovljena so bita naslednja obrtna podjetja: 1. Vodovodna instalacija. Knezova 28. 2. Mizarsko obrtno podjetje. Knezova 28. 3. Stavbo obrtno podjetje, Knezova 28. 4. Pleskarstvo Šiška, Aljaževa 35. 5. Splošno kleparsko vodovodno inštalacijsko podjetje. Poljanski nasip 40. 6. »Mizarstvo Trnovo«, Tmov- Stroka Predelovanje kovin Elektrotehnična Kemična Predelava zemlje Gradbena Lesna Tekstilna Predelava papirja Predelava usnja Prehrambena Grafična Osebne usluge Državni sektor skupaj Zadružni sek r skupaj Celotna obrt Ce ne upoštevamo števila zaposlenih v podjetjih »Obrtnik« in »Mesar« je število zaposlenih v tej panogi porastlo za 580 ali za 15%. V vseh strokah ugotavljamo v primerjavi z letom 1953 porast delovne sile. V stroki »obrtno predelovanje kovin« pa je števl-vilo padlo za 36 ali 5%, ker se je med letom izvršila pregrupa-cija podjetja »Avtoobnova«, ki ima 118 zaposlenih, iz obrtne v prometno panogo. Tudi število vajencev je porastlo za 259 ali za 82% z ozirom na leto 1953, predvsem v elektrotehnični stroki (94%). usnjarski (133%) ln tekstilu (129%) stroki. Na povečanje števila zaposlenih je vplivala tudi nova uredba o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Ur. 1, FLRJ št. 5-54), katere 13. člen določa, da v zasebni obrtni delavnici ne sme biti zaposlenih več kot 5 delavečv. Z izvedbo navedene uredbe je del delovne sile, zaposlene v privatnem sektorju, prešel v državni sektor. Največ delovne sile je prešlo iz privatnega v državni sektor iz mizarske, zidarske in soboslikarske ski pristan 20-a. 7. Stavbno in pohištveno mizarstvo, Poljanski nasip 40. 8. Umetni kamen, Titova 139. 9. Pleskar, Stožice 47. 10. Zidar, Kotnikova 16. V letu -1954 je število zaposlenih v obrtništvu porastlo z» 941, to je za 25% (upoštevanje novo vključenega podjetja). Povečanje zaposlenih po posameznih strokah je bilo naslednje: Stanje 31. XI) 1953 Stanje 31. XII. 1954 Indeks 1954 : 1953 686 650 95 50 73 148 28 91 350 51 92 180 614 721 117 308 417 135 542 899 165 12 22 163 140 160 114 522 673 128 8 11 137 273 311 113 3.232 4.120 127 463 516 111 3.695 4.636 125 stroke, kjer beležimo naj večji porast zaposlenih. K uspešnemu razvoju obrtništva je v letu 1954 prispevala zelo razgibana investicijska iz-gr-dnja. Mestni ljudski odbor je v letu 1954 oskrbel obrtnim podjetjem skupno preko 102 milijona din sredstev. a) Iz krt.;. sklada MLO je bil v letu 1954 odobren kredit v višini 73,158.980 din na-slednim obrtnim podjetjem: Pekarna Poljane 2,100.000 Pekarna Galjevica 2,400.000 Pekarna Gradišče 800.000 Pekama Šentvid 700.000 Inštalacija 24,058.477 Šport oprema 1,200.000 Gradb. podjetje Trnovo 6,525.562 Gradb. pod j. Poljane 5,100.000 Gradb. pod j. »Obok« 16,000.000 Mizar, delav. »Krim« 4,800.000 Modna oblačila 5,000.000 Galvana 130.000 Mehan. delav. »Krim« 87.240 Elektromedlcina 4,257.701 Skupaj . . . 73,158.980 o) Iz proračuna MLO pa so rbrtna podjetja prejela 29,630.000 dinarjev dotacije. Dotacije so oile odobrene naslednjim novoustanovljenim obrtnim podjetjem: I. Novoustanovljena podjetja: Vodovodna inštalacija Šiška 1,200.000 Mizarsko obrtno podjetje Šiška 2,000.000 Stavbeno obrtno podjetje Šiška 3,480.000 Pleskarstvo Šiška 600.000 Sploš. kleparsko vodov. tnst. p. 1,000.000 Stavbeno ln pohištveno mizar. 1,500.000 Mizarstvo »Trnovo« 2,000.000 Umetni kamen 1,500.000 »Pleskar »Stožice« 50.000 »Zidar« Kotnikova 2,500.000 Skupaj . . . 15.830.000 II. OSTALA PODJETJA: Elektromehanfka 2,200.000 Učila 700.000 Zidar, podjetje Šentvid 2.500.000 Stavba Polje 2,500.000 Pleskarstvo In soboslikarstvo Šentvid 3,500.000 »Obok« Titova 2,000.000 Sever Živka 400.000 Skupaj . . . 13.806.00« V letu 1954 je bilo po i\redb| o obrtnih podjetjih in obratih manjšim obrtnim delavnicam določeno pavšalno plačevanje družbenih obveznosti. Pavšalira-no je bilo 62 podjetij, od tega 14 podjetij, ki zaposlujejo do 5 delavcev ln 48 podjetij s preko 5 zaposlenih. S tem se je obrtnim podjetjem olajšalo predvsem administrativno poslovanje, Istočasno pa je s pavšalno obdavčitvijo MLO skušal izenačiti državna obrtna podjetja v plačevanju družbenih obveznosti e privatnimi obrtnimi obrati. <0. Izvoz Izvoz se je v letu 1954 povečal v primerjavi z letom 1953 za 109%, v primerjavi s planom pa za 60%. V posameznih strokah Industrijske proizvodnje se je izvoz povečal predvsem v sledečih podjetjih: Litostroj je izvozil 580 ton žerjavov in 0,6 tone armatur; Utensilia je izvozila 5 ton kovinskih utensilij; Saturnus je Izvažal jedilno orodje in razne proizvode široke potrošnje, skupno je izvozil 75,5 tone proizvodov; Tovarna kovinske galanerije je izvozila 62 ton raznih izdelkov široke potrošnje; Kemična tovarna Moste je izvozila 2,500 ton glinice, 16 ton kalijevega galuna in 556 ton aluminijevega sulfata; Papirnica Vevče je izvozila 700 ton pisarniškega in tiskarskega papirja in je prekoračila lan za 85%; Podjetje »Alko« je izvozilo 15 ton malinovega soka in 0,9 tone brinovega olja; Podjetji elektroindustrije »Telekomunikacije« in »Zmaj« nista izpolnili plana izvoza, ker je odpadel izvoz v Turčijo; Tovarna kleja je izvozila manjše količine kleja od predvi-nih, zaradi velikega povpraševanja na domačem trgu; Tovarna dekorativnih tkanin ni izpolnila plana izvoza, ker je odstopila za izvoz predvidene količine pohištvenega blaga domačim podjetjem. Bombažna tkalnica Vižmarje ni izvozita predvidenih količin, ker ni uspela nabaviti novih strojev za oplemenjevanje tkanin. Zato ni dosegla kvalitete, ki jo zahteva inozemsko tržišče. 11. Investicije iv gospodarstvu) V letu 1954 je bila izredno povečana in razgibana investicijska izgradnja gospodarskih organizacij. S presežki dohodkov iz leta 1953 je MLO omogočil gospodarskim organizacijam znatna sredstva za gospodarske investicije. Iz sklada za kreditiranje investicij je MLO v letu 1954 odobril gospodarskim organizacijam skupaj 1.009 milijonov din. Odobritev kreditov gospodarskim organizacijam po posameznih panogah je bila naslednja. 12. Kratkoročna 'inančna sredstva (Obratni krediti) Gospodarski razvoj mesta v letu 1954 se odraža tudi v angažiranih obratnih sredstvih. V I. tromesečju so bili zaradi pomanjkanja električne energije in kritičnih surovin obratni krediti nižji, v II. tromesečju pa se je proizvodnja že normalizirala, zato so se povišali tudi krediti. Povprečje odobrenih obratnih kreditov v gospodarstvu je v letu 1954 za državni sektor znašalo 25.672 millj. din, od tega stalni krediti 16.264 milij. din ali 63 °/e, dopolnilni krediti 9.408 milij. din ali 37 %>. V zadružnem sektorju skupaj 994 milij. din, podjetjem družbenih organizacij pa je bilo odobreno 748 milij. din. Skupaj je bilo za vse gospodarstvo odobreno 27,4 milijarde din obratnih kreditov. V primerjavi z letom 1953 se. je povprečje skupno odobrenih obratnih kreditov povišalo za 5,4 milijarde din, t. j. za 26,9 °/e. Po posameznih panogah gospodarstva in v primerjavi z letom 1954 je bilo povprečje odobrenih kreditov v državnem sektorju naslednje; Panoga 1953 1954 v milij. din I. INDUSTRIJA 7.589 stalno 7.280 dopol. 2.540 Skupaj 9.820 38.25 »/o II. KMETIJSTVO 22 stalno 14 dopol. 10 Skupaj 24 0.09 o/. III. GOZDARSTVO — stalno 6 dopol. 16 Skupaj 22 0.09 o/« IV. GRADBENIŠTVO 1.451 stalni 926 dopol. 817 Skupaj 1.743 6.7C »/g V. PROMET 228 stalni 1.304 dopol. 764 Skupaj 2.068 8.05 Vo VI. TRGOVINA 10.570 stalni 6.481 dopol. 5.110 Skupaj 11.591 45.10 o/. VIL GOSTINSTVO 109 stalni 50 dopol. 34 Skupaj 84 0.33 »/o VIII. OBRT 261 stalni 203 dopol. 117 Skupaj 320 1.25 »/o SKUPAJ 20.232 stajnl 16.264 dopol. 9.408 . Skunaj 25.672 100 Iz gornjega pregleda Je raz- Tudi v porastu treditov t. J. Poleg tega so bili gospodarskim organizacijam odobreni krediti tudi iz splošnega in republiškega kreditnega sklada. Iz splošnega kreditnega sklada je bilo odobenih 1.250 milijonov din, iz republiškega pa 487 milijonov. Vseh sredstev je bilo za gospodarske Investicije v letu 1954 odobrenih 2.752 milijonov din. Iz lastnih sredstev pa so podjetja v letu 1954 investirala 1,872 milijonov din. vidno, da pripada največ kreditov, t. j. preko 83 %i trgovini in industriji. v primerjavi z letom 1953 sta obe navedeni panogi najbolj značilni. V industrijski proizvodnji pripada največ kreditov kovinski stroki, kjer beležimo tudi v letu 1954 v primerjavi z letom 1953 največji porast kreditov. Povišanje nastopa predvsem kot posledica novega načina kreditiranja. V kovinski stroki na pr. podjetje »Litostroj« zaradi dolgotrajnega procesa ni moglo vnovčiti sredstev, ki jih je vložilo v proizvodnjo. V enem mesecu je stanje nedovršene proizvodnje porastlo za 350 milijonov din. Prenehala je praksa prejemanja avansov od investitorjev. Krediti so porastli tudi zaradi povečane proizvodnje, večjega Izvoza, povišanja cen raznim materialom (celuloza, kositer, bela pločevina, žica, bombaž, kemikalije itd.), nabave raznih materialov iz inozemstva (»Rog« - nadomestni deli), nabave večjih količin zalog, ki sl jih podjetja nabavljajo v večjih količinah zlasti kritičnega materiala, da sl zaslgurajo nemoteno proizvodnjo. Na porast kreditov v prometu je predvsem vplivala reorganizacija železniškega prometa z ustanovitvijo železniških namenskih podjetij. V notranji trgovini so krediti porastli zaradi nabave večjih zalog. V zunanji trgovini so krediti porastli zaradi porasta tečaja oziroma dopolnilnih koeficientov pri uvozu. Nedvomno Je poleg že navedenih razlogov tudi sedanji kre- ditni sistem občutno vplival ni višino odobrenih kreditov. Sistem licitacij, na katerih naj bi odločala višina obrestne mere. ni zmanjševal povpraševanja po kreditih, temveč je vplival celo obratno. Neznatna udeležba obresti v strukturi cene, je dopuščala, da so podjetja ustvarjala nepotrebne zaloge s tem pa umetno pomanjkanje blaga na tržišču. Tudi formalna' jamstva MLO za odobravanje zaprošenih kreditov, so do neke mere pospeševala povečanje kreditov. Vse to pa je imelo svoj vpliv na rentabilnost tržišča in cen. 13. Sklad za urejanje voda Na osnoVi Odloka o družbenem planu mesta Ljubljane z8 leto 1954 je bil nekaterim gospodarskim organizacijam s področja industrije in ‘obrti predpisan prispevek v sklad za urejanje voda MLO Ljubljana. Po predračunu sklada za urejanje voda za leto 1954 so znašali dohodki in izdatki tega sklada din 33,627.540.—. S stanjem per 31. dec. 195* so znašala skupna " vplačila gospodarskih organizacij, katerim je bila predpisana obveznost plačevanja prispevka, 33,597.742.-' din. Skupni Izdatki iz sklada Pa so znašali 13,086.561,— din. Saldo per 31. dec. 1954 20,511.181-— din. Od skupnih izdatkov iz sklada za urejanje voda je bilo uporabljeno: 1. Prispevek Vodni skupnosti za melioracijo Barja 2. Zavarovanje brežin na Savi v Obrijah 3. Sanacija obrežnih zidov Ljubljanice 4. Bapčni stroški din 10,000.000.-' din 1,949.946.-' din 1,136.565.-din 50.' Skupaj din 13,086.561.'' INVESTICIJSKA GRADITEV NA OBMOČJU MESTA LJUBLJANE V LETU 1954 I. IZ SREDSTEV MLO a) PRORAČUNSKE INVESTICIJE MLO Tajništvo MLO; -I E73 Obnova in oprema dvorane na Magistratu Nabava računskih strojev Rekonstrukcija, asanacija 1,3 1,0 V milj. % Magistratu 10,2 Tl Adaptacijska dela na zgrad- Industrija 423 41,5 bi Kresija 2,8 Gradbeništvo 62 6,2 Popravilo strehe na stavbi Promet 17 1,7 Kresija 3,9 Trgovina 272 27 Gostinstvo 5 0,5 Skupaj 19,2 Obrt 73 7,2 Komunala 152 15 Svet za gradbene in ko- Zadr. organizacije 5 0,5 munalnc zadeve: Skupaj . . . 1,009 100 Roška cesta — gradnja ln 12,7 9.7 obnova Smartinska cesta I. del — zemeljska dela Zaloška cesta — gradnja In obnova Riharjeva ul. — izgradnja Cesta v Rožno dolino In Cesta II — gradnja in obnova 18,2 Titova cesta Dolenjska cerfta — zalivanje kock Križišče Erjavčeve ceste in Cpsta v Rožno dolino Frankopanska ulica — tlakovanje 20,2 11,6 Študij, izdelava načrtov ln sondaža 1,6 Vrazov trg 4,0 Grudnovo nabrežje 0,3 Cesta v Vevče — Odsek Vevče Zaloška cesta 2,5 Zaloška cesta — ograja ob vbjašnfel 0,3 Uprava cest — gradnja in oprema 55,0 Kanalizacija Vižmarje Šentvid 22,5 Kanalizacija Vižmarje, Tacen, Brod 6,2 Riharjeva ulica — obnova in gradnja kanalov 1,4 Kanalizacija Rakovnik 5,0 Zbiralnik ob Titovi cesti 11,5 Kanal Mariborska ulica 3,9 Kanal Kamniška ulica 4,0 Izdelava gener. projekta mestne kanalizacije 4,8 Galjevica — gradnja kanala 0,5 Zadružna ulica — gradnja kanala 2,5 Mestna kanalizacija — nabava 1 ki perja FAP 15,2 Vodnjak I. Hrastje — gradnja 1,2 Vodarna Kleče — vodnjak VIII — gradnja 0,8 Vodnjak II. Hrastje — Transformator in stikalna plošča 2,8 Cevovod Vič 6,1 Cevovod Dolenjska cesta 1,5 Obnova in gradnja cevovoda Riharjeva ulica 0,6 Cevovod Hruševska cesta 7,8 Cevovod Celovška cesta 1,7 Strojnica vodnjak Šentvid 2,9 Vodovod Ižanska cesta 13,6 Izdelava načrtov — Mestni vodovod Kleče 0,5 Podaljšanje javnega vodovoda v Kamniški ulici 0,3 Devova ulica — polaganje cevovoda 0,9 Polaganje cevovoda v Šentvidu 18,0 Uršičev štradon — polaganje cevovoda 2,3 Ureditev dohodov na Ljubljanski grad 0,5 Vrazov trg 0,6 Ureditev okrog spomenika na Cesti v Rožno dolino 0,1 Ureditev p os luge javne razsvetljave 4,0 Ureditev električnih ur 6,6 Študij in izdelava načrtov javne razsvetljave 0,1 Zoološki vrt — ograja 1,3 Zoološki vrt — vodovod 2,4 Zoološki vrt — načrti 0,2 Dograditev medvednjaka 1,5 Zale — vodovod 1,9 Popravila mrliških veži# 0,1 Izdelava načrtov za krematorij ‘ 0,2 Pokopališče v Šentvidu — izdelava načrtov ' in sondaža 0,3 Javna pralnica — načrti 0,1 Zatvornica na Ljubljanici 6,2 »Snaga« — nabava 4-tonskega tov. avtomobilu 15,1 »Snaga« — nabava pločevine 4,9 Javno kopališče — veliko popravilo fasade zgradbe v Kolodvorski ulici 0,6 Ureditev sprehajalne poti do Urha 1* Svet za stanovanjske zadeve: Bloki Ambrožev trg — kopalnice Bloki Zg. šiška — kopalnice, zunanja ureditev Vrhovčev blok Stanovanjski blok Zaloška cesta Linhartova ulica Gospodinjska ulica Trpinčeva ulica — Stepanja vas Savska cesta Streliška ulica 28 — fasadi-ranje Jesenkova ulica — nadzidava Zrinjskega ulica Malgajeva ulica Novogradnja stanovanjske zgradbo v Šentvidu Ureditev komunalnih naprav v bodočih stanovanjskih naseljih in naprava načrtov za stanovanjsko izgradnjo Stanovanjski blok Šentvid — dovršitvena dela Dovršitev stanovanjskega dvojčka Jesenkova ul. Stanovanjska bloka Studenec Stanovanjska zgradba v Komenskega ulici 23,» 2,4 1,» 1.3 2.3 O,4 2,3 O,1 1,3 O,6 1,2 2,4 1,2 16,1 7,4 71-4 Svet za notranje zadeve: OHiektl PI.Z INVESTICIJSKA IZGRADNJA NA OBMOČJU MESTA LJUBLJANE V LETU 1954 v milj. din Stev.j O £ O 2 O ž S <8 2 Komunalna in 2 2 s O 0 B > .5 0 Dejavnost Ji Viri finansiranja 0, 1 X a S Š £ 3 stanovanjska >3 § 8 2 z " s S a ► drž. organov e S M £ 5 « L« O 0 £ § H 3 O ts £i O graditev i* in ostalo 1. Iz sredstev MLO a) proračunske investicije 830,1 419,1 199,1 170,3 41,6 b) proračunske dotacije c) iz kreditnega sklada MLO 1423 13,5 50,5 6,0 2.0 30,0 31,4 7,9 1 fi za investicije v gospodarstvu iz kreditov odobrenih za leto 54 832,0 292,4 2.4 62,9 37,3 209,5 5,4 71,8 150,3 iz kreditov odobrenih v letu 53 100,8 76,7 17.4 0.9 14,8 d) iz kreditnega sklada MLO za stanovanjsko in komunalno graditev 213,2 213,2 n. Iz sredstev LRS a) proračunske Investicije 1.600,3 523,6 671,0 405,7 b) iz kreditnega sklada LRS 404,5 259,1 60,2 68,0 17,2 m. Iz sredstev FLRJ a) proračunske Investicije 144,5 144,5 b) iz kreditnega sklada FLRJ 671,9 636,9 31,2 3,8 IV Iz sredstev podjetij a) iz investicijskih skladov in skladov za samostojno razpolaganje 1.871,8 872,7 18,9 3,2 190,5 97.7 274,2 22,4 483 343,8 b) iz amortizacijskih skladov 1.619,0 634,6 11.7 5,0 329,1 386,4 216.1 36,1 v. Iz sredstev zavodov ln društev a) tz investicijskih skladov in skladov za samostojno razpolaganje 50,6 28,2 22,4 b) tz amortizacijskih skladov 12.2 2,2 4& 5,4 Skupaj 8.4 3.2 2.776,9 j 114,7 r,2| 582,5 581,6 | 795.0 30,8 201,0 1.188,2 919.3 841,3 453,7 Od »kupno Investiranih sredstev 8.4933 odpade na: gradnje 4.1583 opremo 3.965,4 ostalo 369,5 deve. Kotnikova ulica — oprema 3.3 °n°va zgradbe PreScmova ulica 22 6,4 u^odje za poklicno gasilsko 0tet» 3,3 rodje za prostovoljne gasilske čete 4,2 Rilska baza na Gllncah ln na Trati 1,7 Svet za prosveto: O^ovna Sola Besnica 6,7 o °vna Sola Poljane — novogradnja 6,8 Uinazjja Šentvid — no-Gi°gradnja 24,7 'oinazija Polje — novo- 4rtt”ja 8-5 , r,i za osnovne Sole Vr-Sneberje, Trnovo O " Stožice 0,8 Poo°Vna iola Je*lca 2.4 DoLravila $o1 ln domov 82,3 vide Janežič 0,2 ?iHVa projektov za nad-‘aavo osnovnih šol Beži- Skn ln Moste ter D1ja- Na{.lfa doma L Cankarja 0,1 u„ . za nove gimnazije Šiška 0.1 Spnr, a za šolske delavnice S,8 v,;?0 Igrišče Cekinov 138,6 j», Vet *a kulturo: . - n° Vič i io.4 He,toLSe; PavlUon 4,2 tlir* m»knJltnlCa «3 Me5tne ^ber °'3 Lutk"0 *ledallSče 2.0 Nl»a^Tn° 8l®dališče 2,2 0la5b‘llrlliv 2.® botacn 8 1018 v Vegovi ul. 1.5 tvu Ja ^uRurnemu druš-*a d‘ reSerefl« Trnovo — od-a #raditev dvorane in 0.1 Dotacija društvu »Svoboda« Bežigrad — za opremo v čitalnici 0,1 Svet za zdravstvo: Poliklinika — novogradnja 86,5 Centralni protituberkulozn! dispanzer — nabava rentgenske cevi 0,4 Okrevališče Rakitna 11,4 Dečji dispanzer 9,2 Otroško okrevališče Sllje-vica 1,5 Dom. Titove mladine Moste 0,5 Dom Malči Beličeve, Vič 0,3 Otroško okrevališče Kraljeviča 13,3 Zdravstveni dom Polje 0,1 Zdravstveni dom Moste — postavitev ograje in popravila 0,2 Okrevališče Staneta Žagarja — popravilo dimnikov ln pleskarska dela 0,4 123,8 Svet sa socialno varstvo: Dom onemoglih Bokalce 42,6 Dečje jasli na Resljevi cesti — ureditev sušilnice, dokončanje vrta 2,0 Biro za posredovanje dela — pleskarska dela in montaža telefonskih naprav 0,6 Dom onemoglih v Gornji Radgoni — nabava peči za segrevanje vode in popravilo kremenčeve svetilke 0,2 Dom onemoglih Jelšingrad — adaptacija 1,0 Dečji dom — naprava fasade in balkonov 0,1 46,5 SKOPAJ 830,1 B. PRORACCNSKB dotacije MLO Svet za gospodarstvo: Industrija (obrat za proizvodnjo avtomobilskih žarnic) 13,5 Kmetijstvo (dotacije dri. posestvom) 50,5 Trgovina (za mlečne restavracije) 6.0 Gostinstvo (Hotel Union) 2,C Obrt (za nova obrtna podjetja) 30,0 Ostalo (načrti) 1,0 103,6 Svet za gradbene in komunalne zadeve: Ureditev grobišč talcev in borcev 10,0 Plavalna zveza — za izgradnjo garderob in za načrte za kopališče v Kolezijl 4,0 Pomorsko društvo »Cveto Močnik« — za popravilo kopališča na Špici 0,2 Zveza borcev Ježica — za vzdrževanje spomenika in grobov padlih borcev 0,1 OLO Polje za elektrifikacijo Javor— Besnica 1,2 za elektrifikacijo Sostro— Zg. Kašelj 0,3 Turistično društvo — postavitev vremenske hišice tu ureditev sanitar. naprav 2fi PTT — za telefonske govorilnice 6,6 Telefonska centrala Polje 6,5 Svet za prosveto: DPD »Svoboda« Zadvor 1,0 »Svoboda« Brdo — za dograditev doma 0,6 »Partizan« — za Narodni dom 0,9 »Enotnost« — za smučarsko skakalnico 1,5 »Partizan« — Trnovo 4,0 7.9 SKUPAJ 142,3 c) IZ KREDITNEGA SKLADA MLO ZA INVESTICIJE V GOSPODARSTVU Iz kreditov odobrenih v L 1954 Industrija: Izolirka 47,5 Mineral 18,7 Telekomunikacije 80,6 Papirnica Vevče 12,3 Tovarna kleja 0,6 Tov. kovinske galanterije 10,5 Tov. pisalnih strojev 59,9 Saturnus 22,4 Zmaj 5,0 Pivovarna Union 15,1 Tela 7,4 Volnenka 3,6 Rog 10,8 Unltas 12,1 Ljubljanske opekarne 4,2 Elektro Ljubljana-mesto 21,5 SKIP 1,0 Karoserija 9,2 Kmetijstvo: Zadružni dom Zadobrova Zadružni dom Barje 292,4 2,0 0,4 Gradbeništvo: Gradbeno podjetje Obnova 41,3 Megrad 1,6 Tehnika 20,0 Promet: SAP 37,3 Trgovina: Centralna skladišča 76,4 Bonboniere 0,3 Kurivo 0,8 Gospodarsko razstavišče 23,8 Jugotehnika 3,5 Petrol 23,5 Vinea 9,6 Avtotehna 12,1 Cement opeka 1,4 Slovenija vino 41,5 Veledrogerija Hranila Polje Žito Kino Šiška 7.8 1.4 6.8 0.6 209,5 Gostinstvo: Gostinstvo Istra OJ Hotel Union IJS Gost. podjetje Restavracija Vevče OJ Gost. podjetje Podgora 04 Nebotičnik — Tavčarjev hram i,g Gost. podjetje Zelena Jama 0,5 Obrt: Pekarna Poljane 2,1 Pekama Galjevica 2,4 Pekarna Gradišče 0,6 Inštalacija 24,2 Šport oprema 1,2 Mizarska delavnica »Krim« 2,3 Gradb podjetje »Trnovo* 6,6 Pekarna Šentvid 0,7 Modna oblačila 5,0 Gradbeno podjetje Poljane 4,9 Galvana 0,1 Gradbeno podjetje »Obok« 18,4 Mehanična delavnica »Krim« 0,1 Elektromedlcina 3,0 Komunalne: ECZ — za nabavo avtobusov tn trolejbusov 150,3 156.3 SKUPAJ 832,6 IZ OSTANKA KREDITOV ODOBRENIH V LETU 1953 Industrija: Tovarna kovinske galanterije 2.5 Karoserija 30,9 Zmaj 20,1 Mestne opekarne 6,5 Tov. dekorativnih tkanin Dežnik 6,0 načrti za novo kliniko Prehodni mladinski dom Kodeljevo Trgovina: Tekstil-Obutev yinea Gostinstvo; Figovec 67,7 | Zavod za rehabilitacijo Invalidov 30,0 15,3 Klinične bolnišnice 348,6 2,1 Centralni higienski zavod 14,0 Bolnišnica za duševne bolezni, Polje 34,0 Obrt; Adria 0,1 Instalacija 13,2 Mizarska delavniča Krim 1,6 14,8 SKUPAJ 100,8 d) IZ KREDITNEGA SKLADA MLO ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GRADITEV Iz posojil podjetjem: Papirnica Vevče. Železniško transportno podjetje, Jugotekstil, Tesar, Litostroj, Slovenija projekt, Elektropirojekt skupaj 116,4 Iz posojil hišnim svetom 0,4 671,0 Dejavnost državnih organov In ostalo: Uprava hidrometeorološke službe 20,0 Ljudska skupščina 219,9 Klub poslancev 10,0 Zavod za statistiko in evidenco 1,0 Okrožno sodišče LRS 6,0 Sodna palača 25,2 IS Ljudske skupščine 72,1 Drž, sekretariat za notranje zadeve 16,5 Geodetski zavod LRS 30,0 Zveza gluhih Zadobrova 5,0 465,7 SKUPAJ 1,600,3 IZ KREDITNEGA SKLADA LRS Industrija: Mlinsko podjetje Iz posojil graditeljem hišic 3.9 ! ^varna pisalnih strojev Za gradnjo — Titova 19 47,7 j Za gradnjo — Kidričeva 47,8 , Saturnus Agroindus SKUPAJ 213 2 Rlektro Ljubljana—mesto II. IZ SREDSTEV LRS a) PRORAČUNSKE INVESTICIJE LRS Prosveta In kultura: Moderna galerija 4,9 Rektorat TVS 0,5 Ekonomska fakulteta 1,7 Inštitut za elektrogospodarstvo 22,5 Fakulteta za arhitekturo 3,0 Narodna galerija 4,3 Vzgojni zavod Levca 0,3 Slovensko narodno gledališče 29,9 Prirodoslovni muzej 1,8 Narodni muzej 1,6 Zavod za slepo mladino 1,8 Inštitut za elektrozveze 40,0 Inšltut za gospodarstvo 20,0 Zavod za gluho mladino 2,1 Mat. prirod, fakulteta 4,2 Fakulteta za elektrode — šibki tok 56,0 Muzej NO 17,7 Slovenski šolski muzej 0,5 Študentsko naselje 112,0 Fakulteta za kemijo 28,0 Mat. prirod, fakulteta 4,0 SAZU — Novi trg 4.4 Fakulteta za gradbeništvo hldrotehn. oddelek 9,6 Univerza — botanični vrt 8,9 Rudarski inštitut 14,8 Fakulteta za rudarstvo — Metalurgični inštitut 59,9 Iašitut za jeklene konstrukcije 18,2 Fakulteta za agronomijo in veterinarstvo 8,0 SAZU — oprema sekcij in pisarn 2,8 j Zemljepisni muze) 1,0 Fakulteta za gradbeništvo Geodetski oddelek 1.0 SAZU — Kemični inštitut 18,2 SAZU — poslopje v Salen-drovl ulici 0,7 Narodna in univerzitetna knjižnica 1,0 Inštitut za Mektroniko 4,1 Sola za varilno tehniko 7,9 Inštitut za turbinske stroje 6,3 7.0 36,1 101,1 44,8 11.6 58,5 Promet: Podjetje PTT Trgovina: Gospodarsko razstavišče Prosveta: Inštitut za elektrozveze 259,1 60,2 68,0 SKUPAJ 464,5 lil. IZ SREDSTEV FLRJ a) PRORAČUNSKE INVESTICIJE FLRJ Prosveta ln kultura: Fizikalni inštitut 144,5 b) IZ KREDITNEGA SKLADA FLRJ Industrija: Litostroj 26,6 Eletotro Ljubljana okolica (za trafo postajo Kleče) 196,3 Saturnus 40,5 Tovarna močnih krmil 197,1 Zadružna mlekarna 176,4 523,6 636,9 Trgovina: Agrotehnika 3,8 Kmetijstvo: Kmetijsko posestvo Zadobrova 10,4 Kmetijsko posestvo Pod-gora 1.1 Kmetijsko posestvo Jesenkovo 11.9 Kmetijsko posestvo Log 1,8 Ekonomija Boakalce 3,4 Kmetijska zadruga Barje 0,1 Kmetijska zadruga Vič 2,9 Trgovina 274,2 Gostinstvo 22,5 Obrt 48,3 Stanovanjska Izgradnja 343,8 SKUPAJ 1,871,8 Pripomba: Znesek Izkazan pod stanovanjsko izgradnjo ne predstavlja v letu 1954 vgrajenih sredstev, temveč znesek, ki so ga podjetja vplačala za stanovanjsko izgradnjo. b) IZ AMORTIZACIJSKIH SKLADOV Industrija 634,6 Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Obrt 11.7 5,0 329.1 386,4 216.1 36,1 SKUPAJ 1,619 Pripomba: V gornjih podatkih niso zajete investicije iz amortizacijskega sklada Železniškega transportnega podjetja, ker so znani samo skupni podatki za celo republiko. V. IZ SREDSTEV ZAVODOV IN DRUŠTEV a) IZ INVESTICIJSKIH SKLADOV IN SKLADOV ZA PROSTO RAZPOLAGANJE Komunalna dejavnost 28,2 Prosvetna dejavnost 22,4 SKUPAJ 50,6 b) IZ AMORTIZACIJSKIH SKLADOV Komunalna dejavnost 2,2 Prosvetna dejavnost 4.6 Dejavnost drž. organov 5,4 SKUPAJ 12,2 DRUGI DEL RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1955 31,2 SKUPAJ 671,9 IV. IZ SREDSTEV PODJETIJ a) IZ INVESTICIJSKIH SKLADOV IN SKLADOV ZA PROSTO RAZPOLAGANJE Zdravstvo ln socialno Industrija 872,7 skrbstvo: Kmetijstvo 18.9 Centralni otroški dispanzer 32,0 Gozdarstvo 3.2 Poliklinika 190,0 Gradbeništvo is.« 190.5 Svet za zdravstvo LRS — Promet 97,7 Gospodarski razvoj mesta se bo tudi v letu 1955 razvijal po smernicah in v okviru osnovnih proporcev družbenega plana FLRJ in LR Slovenije. Upoštevaje smernice zveznega in republiškega družbenega plana je MLO pri določanju gospodarskih Instrumentov zasledoval predvsem dva principa: stimulirati gospodarske organizacije k boljšemu gospodarjenju ln dviganju proizvodnje ter zagotoviti, da gospodarski instrumenti ne bodo negativno vplivali na stabilnost tržišča in cen. Predvsem zagotavlja stimulacijo za dvig proizvodnosti novi plačni sistem. Pri delitvi dobička med MLO ln podjetji je zagotovljena stimulacija s tem, da se prepušča proizvodnim podjetjem ves presežek dobička nad planom. S tem ostane podjetju tisti del dobička, ki ga je podjetje ostvarilo z boljšo organizacijo dela, z zniževanjem materialnih stroškov in večjo storilnostjo. Važno za nadaljnji razvoj obrtništva, gostinstva, založniških podjetij, kmetijstva, grafične industrije, podjetij cestnega prometa ln komunalnih podjetij je ustanovitev posebnih namenskih skladov Iz sredstev dosedanje zvezne participacije na dobičku omenjenih gospodarskih organizacij. V letošnjem letu bodo podjetja imela tudi večjo možnost koriščenja amortizacijskih sredstev bodisi za vzdrževanje ali obnavljanje. To pa tudi opravičuje zmanjšanje kreditov za nove investicije. Z Individualnim določanjem stopnje amortizacije In obresti od osnovnih sredstev obrtnim, gostinskim, turističnim in komunalnim podjetjem vpoštevaje ekonomske principe so ustvarjeni pogoji za uspešen razvoj navedenih panog gospodarstva. Ob pravilnem razumevanju ln uporabljanju teh ukrepov po organih družbenega upravljanja v gospodarskih organizacijah bo zagotovljen gospodarski razvoj mesta po smernicah postavljenega plane. III POOT.AVTR Industrija 1955 ; Industrijska proizvodnja ee ! bo v letu 1955 povečala v primerjavi z realizirano proizvodnjo v letu 1914 za 14%. Skupni družbeni proizvod bo pa poraste! za 15%. Povečanje bo doseženo z boljšim vzdrževanjem In obnavljanjem osnpvnlh sredstev, z rekonstrukcijami ter razširitvijo nove delovne sile, boljšo organizacijo dala in večjo storilnostjo, na kar bo posebno vplival nov sistem nagrajevanja. Po posameznih strokah je predvideno naslednje povečanje industrijske proizvodnje: 5? $ lil m 111 Proizvodnja električne energije 105 116 Barvasta metalurgija 112 116 Proizvodnja nekovin 135 117 Kovinska industrija 123 119 Elektroindustrija 252 120 Kemična industrija 124 121 Industrija gradbenega materiala 116 122 Lesna industrija 113 123 Proizvodnja papirja 87 124 Tekstilna Industrija 110 125 Industrija usnja ln obutve 104 126 Industrija gume 100 127 Živilska Industrija 103 128 Grafična industrija 129 Tobačna Industrija 130 Filmska industrija 103 106 100 Skupaj U* Po predlogu gospodarskih organizacij naj bi se povišalo povprečno število zaposlenih V letu 1955 v primerjavi z letom 1954 zr. 17.8%. Takega povečanja ne opravičuje niti porast fizičnega obsega proizvodnje, niti ni realno predvidevati tako velik priliv nove delovne sile. posebno nekvalificirane. Zato predvidevamo povečanje delovne sile največ do 10%. Na osnovi te ocenitve so tudi izvršene vse nadaljnje kalkulacije in Izračun razdelitve celotnega dohodka. Po posameznih strokah predvidevamo, da bo porast delovne sile v primerjavi s povprečnim številom zaposlenih v letu 195* naslednji: Stroka Povpreč. število zaposlen. 1954 Plan 1955 Indeks 1954 1855 DRŽAVNI SEKTOR 111 Proizvodnja električne energ. 225 230 102 115 Barvasta metalurgija 223 224 100 116 Proizvodnja nekov. rudnin 267 315 118 117 Kovinska industrija 4.650 5.111 110 119 Elektroindustrija 1.466 1.922 131 120 Kemična Industrija 775 928 120 121 Industrija gradb. materiala 691 737 107 122 Lesna industrija 342 376 110 123 Papirna industrija 643 646 100 124 Tekstilna industrija 1.691 1.787 106 125 Industrija usnja in obutve 143 148 103 126 Industrija gume 18 18 100 127 Živilska industrija 1.242 1.357 109 128 Grafična Industrija 1.862 1.946 105 129 Tobačna Industrija 630 630 100 130 Filmska industrija 158 173 10fl_, Skupaj državni sektor 15.026 16.548 110 Zadružni sektor 97 97 100 , Skupaj 15.123 16.645 iio_^. Na osnovi predvidenega povprečnega števila zaposlenih v letu 1955 In Izračuna fizičnega obsega proizvodnje bi se dvignila produktivnost v Industrijski proizvodnji v povprečju za 4%. Vendar mer' dn bo nov plačilni stotem v večji meri vplival na dvig proizvodnosti ter s tem na zmanjšanje števila zaposlenih. Razvoj industrijskih gospodarskih organizacij bo v letu 1955 naslednji: STROKA 111 — Proizvodnja električne energije Blektro-Ljubljana mesto bo zgradila v letu 1955 dve razdelilni transformatorski postaji in več nlzko-napetostnih novih transformatorskih postaj ter zamenjala del električnega omrežja. S tem bo obnovljen nadallnl del starega omrežja ln Izboljšana oskrba z električno energijo v nekaterih predelih mesta. STROKA 115 — Barvasta talurgija Kemična tovarna Moste bo ^ letošnjem letu povečala Pr°1^ vodnjo Al. jrulfata za 1.331 10 in Kal. galuna za 79 ton. Upoštevaje novo dograjuj perspektiv’1’1 novo kapacitete v Kidričevem ■ | podjetje dokonča program proizvodnje. STROKA 116 — Proizvod11^ opismenjevanje ln predcl»v nekovin Povečala se bo zlasti P*®?, vodnja optičnih, deloma P» dl slekloplhašklh izdelkov T varne TOS za skupno B3%- ,, Podjetje mora v letu 1955 P praviti investicijski ln vodni program za lzgrod11 nove tovarne. Podjetje »Dekor« bo PoV*fr„-proizvodnjo gospodinjske ke'v<> mike za 9%. Mestno pečii^’-pa proizvodnjo pečnic za 3/*' STROKA 117 — Kovinska industrija Proizvodnja v kovinski strok; bo porastla zlasti v naslednjih Podjetjih: Tovarna pisalnih strojev bo Izdelala 1.200 pisalnih strojev. TIKI bo povečal proizvodnjo boilerjev in uslug. Obseg proizvodnje se bo povečal za 214%. Podjetje »Indos« bo povečalo Proizvodnjo strojev za 67%. •Žičnica« bo povečala proizvodnjo strojev in naprav z mehanizmom za 65%. •Elektra« bo povečala proizvodnjo termičnih aparatov in j^talih artiklov za široko po-trošnjo za 42%. Tovarna koles »Rog« bo izde-!®la v letu 1955 484 ton koles in pesnih delov od tega 12.000 ■nm. koles. S tem se bo povi-63 3 Proizvodnja za 38%. •Letov« tovarna letal bo po-Ve*ala svojo proizvodnjo za 46% •Litostroj« bo povečal proizvodnjo za 21%, Unitas za 17%, Kip Vižmarje za 10%, Uten-za 5%,. Glede ureditve že obstoječih Prostorov in novih investicij so ■h^oliena posamezna podjetja 18 sledeče naloge: •Utensilia« bo programsko re-rii vpraianie povečanja kapa-tet v okviru sedanje lokacije. er v doglednem času ni misliti a Preselitev. ‘Unitas« naj se orientira na rnizvodnjo specialnih armatur. ‘Indos, bo v okviru novo do-6 lenih prostorov Izdelal ge-eralni plan ureditve tovarne. Tovarna pisalnih strojev bo aUevala z izgradnjo tovarne odobrenem investicijskem Programu ^sKlp Vižmarje bo izdelal Bi^®Pektivni program z zazidal-, načrtom za nove prostore Uoatroj« bo nadaljeval z «raditVjj0 klsikame in ploče-name. 119 — Elektrolndu- kot letu 1955 te Pričel poslovati samostojno gospodarsko *e i!tlC InStitut M elektrozve-te’]fti Predvideva, da bo Imel na thilii°r^u mesta Ljubljana 562 ji- din dohodka. e® tuga bo podjetje »Tele-bWUnlkac,ie« povečalo svojo Tov°Vn<) Proizvodnjo za 295%, la, arn® ‘Zmaj« za 27% in »Te- Std 22%' dustrij^KA 1Z* — Kemična ln- »^etj, »Arbo« bo povečalo artiu^hjo raznih kemičnih 'klov 48%lvv ho nekoliko padla, tako bovp” k°ličlnska proizvodnja v ^**n*ki U neaPremenjena. Kobe Plan proizvbdnje tovar-G]e<.° * bo povečal za 11%., h»dane kapitalne Izgradnje In Izv,*,"6 raz8lrltve svoje prode 6 ®n zadolžene posamez-,*ede,'i^?t'arske organizacije s mi nalogami: Podjetje »Lek« bo izdelalo .n-vesticijski program za nadaljno razširitev proizvodnje. Podjetje »Teol« bo izdelalo investicijski program za proizvodnjo sintetičnega mila. »Izolirka« mora prenesti proizvodnjo izolacijske opeke iz Pragerskega v Ljubljano. STROKA 121 — Industrija gradbenega materiala Količinski plan proizvodnje bo povečala Tovarna gradbenih polizdelkov za 45%, Mineral in Cementar vsak za 22%, Ljubljanske opekarne za 4% in Opekarne Grad za 1%. Nekoliko nižjo proizvodnjo kot je bila dosežena v lanskem letu pa predvidevajo podjetja »Marmor«, ker je posloval v lanskem letu v sklopu podjetja še obrat Gradec. Tovarna gradbenih polizdelkov bo v letošnjem letu povečala kapaciteto gramoznice ln organizirala proizvodnjo gradbenih elementov, predvsem za potrebe stanovanjskih gradenj. STROKA 122 — Lesna Industrija Proizvodnja v Tovarni zamaškov se bo povečala za 36%. Podjetje bo v letu 1955 rešilo vprašanje proizvodnje izolacijskih plošč. STROKA 123 — Industrija papirja Papirnica Vevče bo znižala blagovno proizvodnjo za 13% In to deloma zaradi Izpada produkcije PNK celuloze, deloma pa zaradi Izpada lesovine kot blagovnega artikla. Skupna količinska proizvodnja pa bo ostala neizpremenjena. Podjetje mora v letu 1955 skrbeti za realizacijo potrjenega programa za nabavo novega papirnega stroja. STROKA 124 — Tekstilna Industrija Proizvodnjo bodo povečale: Totra za 49%, Volnenka za 43%, Odeja za 41%, Tonosa za 30%, Tovarna dekorativnih tkanin za 14% in Dežnik za 10%. Angora in Pletenina ne povečujeta proizvodnje. Bombažna tkalnica Vižmarje predvideva, da bo proizvedla iste koiličine kot v lanskem letu, zaradi slabih strojnih naprav pa se bo pre orientirala na proizvodnjo artiklov pretežno iz vigone preje. STROKA 125 —- Proizvodnja usnja ln obutve Tovarna Zvezda bo povečala proizvodnjo za 11%, STROKA 126 - Industrija gume Podjetje »Protektor* predvideva isto proizvodnjo kot v lanskem letu. STROKA 127 — Živilska Industrija i-#ei zaradi pomanjkanja rotacijskega papirja, Triglavska tiskarna za 5% zaradi manjših naročil monopolne embalaže. Tiskarna ND za 6% zaradi ka- pacitete strojnega parka (podjetje mora vrniti izposojen stroj). Karton in Kuverta za 4% zaradi znižanja kontingenta papirja. V letošnjem letu bodo grafična podjetja odvajala v svoj investicijski sklad 50% oproščenega dela zveznega davka. Iz tega sklada bodo črpala sredstva za obnovo strojnega parka STROKA 129 — Tobačna industrija Tobačna tovarna predvideva, ’da bo izdelala v letu 1955 isto količino tobačnih izdelkov kot v letu 1954. STROKA 130 — Filmska industrija Triglav film predvideva v letu 1955 isto proizvodnjo kot v letu 1954. IV. POGLAVJE Kmetijstvo Vrednost kmetijske proizvodnje bo v letu 1955 porastla za 3%, to je na 691 milij. dinarjev. Kmetijska proizvodnja v državnem sektorju bo porastla iz sledečih razlogov: V letu 1955 bo izvedena delna arondacija posestev Zadobrove ln Loga. Posestvo Zadobrova ima sedaj 90 ha obdelovalne zemlje, katera je raztresena na 200 parcelah. Zato je strojna obdelava otežkočena in tudi način obdelave dražji. Posestvo Log bo arondiralo 50 ha zemlje in se s tem povečalo za 25 ha, ker mu bo dodeljena zemlja v zamenjavo iz splošnega ljudskega premoženja. Pri ostalih dveh posestvih — Bokalce in Jesenkovo, se predvideva združitev manjših parcel. Z Izvršenimi arondacijami se be povečala intenzivnost obdelave in pocenila proizvodnja. Poleg navedenega bo na povečanje proizvodnje vplivale tudi povečanje obdelovalne zemlje, katero so posestva prejela po zakonu o kmetijskem zemljiškem »kladu. Proizvodnja na državnih posestvih se bo povečala tudi zaradi izgradnje gnojničnih jam ln silosov ter novogradenj in preureditve gospodarskih poslopij v letu 1954. V letu 1954 so se pričele Izvajati na posestvu Jesenkovo melioracije na kompleksu 70 ha. Predvideva se. da bo navedeno zemljišče do začetka maja letošnjega leta v celoti sanirano. Po izvedenih melioracijah bo to zemljišče predstavljalo krmno bazo za prehrano goveje živine na tem posestvu. Na povečanje produkcije v državnem ln privatnem sektorju bo vplivala tudi večja poraba umetnih gnojil. Predvideva se, da bo uporaba umetnih gnojil porastla za 20%. Predvideva se pa tudi Intenzivnejša obdelava zerrtlje, raz-kuževaaje semena v večji meri kot doslej. Intenzivnejše odpravljanje živalskih In rastlinskih škodljivcev In bolezni, pravilnejša uporaba umetnih gnojil, povečanje površin krmskih rastlin na račun žitaric, kar bo Imelo za posledico večjo produkcijo mleka In mesa. Na povečanje vrednosti bruto dohodka bo vplivala tudi pre-orientacija kmetijske proizvodnje na proizvodnjo mleka In zelen lave. To velja posebno za državni sektor, kjer so površine v letoSniem letu zasejane samo s krmilnimi rastlinami ln zelenjavo. Tako se bo na pr. bivše posestvo Podsora, katero le sedal priključeno Jesenkovemu, v bodoče bavllo samo s proizvodnjo zelenjave na 50 ha površine. Tudi v privatnem sektorju se površine, posejane z zelenjavo, stalno povečujejo, predvsem na račun žitaric. To preorientacijo narekujejo proizvajalcem potrebe mesta, kjer dosežejo z zelenjavo ugodnejše cene kot pri žitaricah. Na povečanje proizvodnje v državnem sektorju bo v letu 1955 vplivalo tudi: a) kmetijske proizvajalne organizacije, ustanovljene po 1. januarju 1953 so oproščene plačevanje zemljarine (Zadobrova); b) kmetijska posestva, ki so proglašena za poizkusne obrate, ne plačujejo amortizacije; c) obresti na obratna sredstva so znižane za 2%; d) oprostitev plačevanja obresti od osnovnih sredstev; e) oprostitev plačevanja zveznega davka; f) znižanje prispevkov za soc. zavarovanje. Za uspešen razvoj bodo posestvom tudi v letošnjem letu zagotovljena investicijska sredstva: 1. te proračuna MLO 20,000.000 dinarjev; 2. iz sklada za pospeševanje kmet. proizvodnje 12,000.000 dinarjev. Predvidena sredstva bodo posestvom služila za: a) sanacijo kmetijske površine; b) ureditev cestišč til izpustov; c) izgradnjo novih toplih gred ln adaptacijo rastlinjakov; d) izgradnjo novih gospodarskih objektov in adaptacijo starih; e) Izgradnjo gnojišč in gnojničnih jam; f) družbeni standard. V proračun MLO je predvidenih kot regres 4,895.000 dinarjev za uničevanje rastlinskih ln Živalskih škodljivcev, za pomoč živinorejcem, za tuberkulozno govejo živino ln kužno malokrvnost konj, za preglede živine glede kužnih bolezni, razstave, za izgradnjo gnojničnih jam, gnojišč in silosov in za nabavo sadnih drevesc In za izvajanje arondacije posestev Zadobrove in Loga. DOHODNINA OD KMETIJSTVA Lestvica za dopolnilno dohod- nino od kmetijstva za leto 1935 je naslednja: Katastrski dohodek % dopolnilno dohodnine davčna osnova 1954 1955 10.000 3 3 nad 10.000— 20.000 3,5 3,5 nad 20.000— 30.000 4 4 nad 30.000— 40.000 7 5,5 nad 40.000— 50.000 7 7 nad 50.000— 65.000 10 9 nad 65.000— 80.000 10 11 nad 80.000—100.000 14 13 nad 100.000—120.000 14 15 nad 120.000—125.000 18 15 nad 125.000—150.000 18 18 nad 150.000—160.000 18 21 nad 160.000—175.000 22,5 21 nad 175.000—200.000 22,5 24 nad 200.000—225.000 27 27 nad 225.000—250.000 27 29 nad 250.000—300.000 32 32 nad 300.000—400.000 37 37 nad 400.000—500.000 42 42 V letu 1955 bomo dosegli do- hodnino od kmetijstva v planirani višini 58,000.000 dinarjev, čeprav je letošnja lestvica nekoliko spremenjena. V letošnjem letu bo v skladu z republiškim družbenim planom s posebnim odlokom uve- dena občinska doklada na temelju dohodnine od kme' .jstva, V. POGLAVJE Gozdrastvo / Na področju mesta imamo 5.820 ha gozda, od tega 509*a gozda obče ljudske imovine la 5.311 ha gozda privatnega sektorja. Celokupna površina gozda predstavlja zaščitni zeleni pas mesta, zato obstaja glavna gozdarska dejavnost v obnovi gozda. V letu 1955 se bo nadaljevalo pogozdovanje vzporedno s kapaciteto drevesnice. Taksa rij a na terenu bo predvidoma gotova v letu 1955. Do takrat bo sestavljen tudi ureditveni elaborat za dobo 10 let« V gozdu bo v letu 1955 posekanih 2.400 pl. m* lesa. VL POGLAVJE Gradbeništvo Za leto 1955 predvideva plan gradbeništva znižanje vrednosti gradbenih del za 13% od vred«, nesti izvršenih gradbenih storitev ln uslug v letu 1954, kiju* povečanju fizičnega obsega proizvodnje, ki bo predvidoma poraste! ze 17% v primerjavi g preteklim letom. Na znižanje vrednosti gradbenih del vpliva predvsem sprememba v strukturi gradenj, t £ preusmeritvi te objektov kapitalne gradnje na gradnjo objektov družbenega standarda teg predvideno znižanje cen kot posledica povečane storilnosti. Vrednost gradbenih del IH uslug vseh podjetij iz panoge/ gradbeništva bo po preliminarnih pogodbah podjetij znašal* v letu 1955 skupno 8,424 milijonov dinarjev. Od tega bod* ustvarile; milijonov din gradbena podjetja 4,432 montažna podjetja 3,366 projektantska podjetja 636 Od vrednosti 4,432 milijonov dinarjev, katero bodo ustvaril* gradbena podjetja, bo predvidoma porabljenih za izgradnjo objektov družbenega standarda 2,836 milijonov dinarjev, to je 40% več kot v letu 1954. Vrednost gradbenih del kapitalne izgradnje pa bo v letu 1955 znašala 827 milijonov dinarjev, kae Je 45% manj kot v letu 1954. Za ostalo dejavnost bo porabljenih 769 milijonov dinarjev. Delovna sila bo predvidoma porastla od 7.582 na 7.891 zaposlenih, t. j. za 309 oziroma za 4% v primerjavi z letom 1954. VII. POGLAVJE Promet Plan prometa za leto 1956 vključuje poleg dosedanjih podjetij cestnega prometa še podjetji »Globus-Spedlcija« Ul »Av-toobnova«, ki sta bili v preteklem letu zajeti v panogi trgovine oziroma obrti. Predlog družbenega plana za leto 1955 ne vsebuje dejavnosti Železniškega transportnega podjetja ln Podjetja za PTT promet, ker sta obe podjetji kot celota zajeti v republiškem planu. Družbeni bruto proizvod, predviden za leto 1955, bo t primerjavi z realiziranim družbenim bruto proizvodom v preteklem letu (brez podjetij »Glo-bus-Spcdiclja« in »Avtoobnova«) poraste! za 1<>%, amortizacija pa za 2%. Število delovne sile se bo povečalo od 281 na 665, t. j. za 384 oseb. Povišanje za 352 oseb Tre na račun podjetij »Globus-SnedicHo« In »Avtoobnova«, medtem ko se nanaša povišanje za 32 oseb na podjetja, Iti so obstajala že v preteklem letu. Družbeni bruto proizvod in delovna sila se povečujeta zaradi povečanja del pri popravilu in vzdrževanju voznega parka, medtem ko bo število prevoznih uslug ostalo neizpremcnjeno. Podjeija cestnega prometa tudi v letu 1955 ne bodo mogla povečati obsega prevozniške dejavnosti. Težko stanje teh podjetij povzroča iztrošeni vozni park, ki se iz leta v leto slabša. Da bi se delno izboljšalo stanje podjetij javnega cestnega prometa, so podjetja oproščena plačila zveznega davka, ki ga bodo lahko uporabila za svoj Investicijski sklad. Uporabljala bodo lahko tudi vso amortizacijo, vplačano na račun odpisa vrednosti opreme. Z navedenimi olajšavami bodo ta podjetja razpolagala z večjimi sredstvi kot v preteklem letu, kar pa bo seveda le delno vplivalo na boljši razvoj cestnega prometa. VZH. POGLAVJE Trgovina I. NOTRANJA TRGOVINA Notranja trgovina je v letu 1954 ostvarila 69.617 milijonov dinarjev prometa, za leto 1955 pa predvidevajo trgovinska podjetja le 51.267 milijonov dinarjev prometa, t. j. 74% od realiziranega prometa v preteklem letu. ■ Ker upoštevamo, da se bo povečala proizvodnja v Industriji In kmetijstvu, predvidevamo, da se bo tudi količinski promet trgovine v letu 1955 povečal v primerjavi z 1954. letom. Vrednostno pa promet ne bo poraste! vzporedno s količinskim prometom, ker podjetja planirajo nižje dobičke, kot so Jih ustvarila v preteklem letu. Družbeni bruto produkt znala za leto 1954 2.217 mllilonov dinarjev, 1 planirani družbeni bruto produkt za leto 1955 pa 2.325 milijonov dinarjev ali 5% več kot znaša realizacija za preteklo leto. Tudi v letu 1953 posluje trgovina po istih principih kot v preteklem letu. Plačilni sklad se oblikuje na podlagi odstotka od prometa, ki se določa z mestnim družbenim planom. Pr! določanju tega odstotka je MLO upošteval planirani promet ln planirani sklad za plače samo pri onih podjetjih, ki so realno planirala. Pri podjetjih, ki so tendenciozno planirala nlrek promet ali visok sklad za plače, je MLO upošteval pri določevanju odstotka za oblikovanje plačilnega sklada realizacijo prometa in plačilnega sklada za preteklo leto. V letu 1934 se je oblikoval Investicijski sklad v višini 0.5% od obratnih sredstev. V letu 1955 se oblikuje investicijski sklad v višini 0.1% do 0.5% od ustvarjenega prometa. Po členu 70 Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih orga- - nizacij določa ta odstotek MLO v mejah navedenega razpona Ker veltko število lokalov, zlasti pa opreme, ne ustreza pogojem kulturnega poslovanja, določa družbeni plan ta vse trgovinske gospodarske organizacije, da vplačajo v svoj investicijski sklad 0.5% od ustvarjenega prometa. Po predlogu družbenega plana bo znašal ta »klad za leto 1953 247 milijonov dinarjev, t. j. 193 milijonov dinarjev več, kot je bilo realizirano v preteklem letu. Planirani znesek se bo povišal, ker se bo v investicijski sklad podjetja »tekal tudi preostanek sred- stev, ki jih podjetja ne smejo porabiti za plačilni sklad. Z reorganizacijo trgovine v preteklem letu se je povišalo število grosističnih podjetij od 21 na 28. Medtem ko je število grosističnih trgovskih podjetij na področju MLO zadovoljivo, je število detajlističnib trgovin, predvsem na periferiji mesta, premajhno. Podjetja »Agrotehnika«, »In-tertrans«, »Jugotekstil« in »Teh-nometal« so v preteklem letu pričela z gradnjo centralnih skladišč tn v ta namen investirala 87 milijonov dinarjev. V letošnjem letu se gradnja teh skladišč nadaljuje. Nujno bi bile, da formirajo nove Interesne skupnosti po zgledu »Centralnih skladišč« tudi druge gospodarske organizacije zar adi »kupne gradnje skladišč iz svojih investicijskih skladov, kajti vprašanje skladišč je še vedno pereče. Gradnja »Gospodarskega razstavišča« se nadaljuje tudi v tekočem letu. V preteklem letu je bilo investiranih v to gradnjo 70 milijonov dinarjev. V letošnjem letu predvidevajo prve razstave. IL ZUNANJA TRGOVINA V letu 1954 je zunanja Ugo vina ustvarila 6.230 milijonov dinarjev družbenega bruto produkta, za leto 1955 pa planirala 6.228 milijonov dinarjev družbenega bruto produkta. Za leto 1955 planirajo zunanjetrgovinska podjetja dobiček v višini 942 milijonov dinarjev, realizacija za leto 1954 pa znaša 1.562 milijonov dinarjev. Podjetja niso planirala dobička v višini realizacije v preteklem letu, ker niso upoštevala tečajnih razlik, deloma pa tudi zato, ker prehajajo podjetja vedno bolj na poslovanje po principu agentur in zaračunavajo le dejanske stroške trgovine. V začetku tega leta je bUo na področju Ljubljane registriranih 12 zastopniških podjetij in 25 uvozno-izvoznih podjetij. Ta podjetja zadostujejo za opravljanje uvozno-izvoznih poslov. V letu 1955 bo treba izvršiti analizo poslovanja zunanjetrgovinskih podjetij ter zaradi kom solidacije izvršiti ev. potrebno reorganizacijo. IX. POGLAVJE Gostinstvo In turizem Promet v gostinstvu se bo v letu 1955 povečal za 10%. Obstoječa mreža gostinskih podje tij in gostišč bo v letu 1955 ostala v glavnem neizpreme-njena. Število zaposlenih se bo predvidoma povišalo za 6%. Instumente za gostinska podjetja določajo v letošnjem letu ljudski odbori. Podjetja bodo plačevala polno amortizacijo. Obresti od osnovnih sredstev, ki so v letošnjem letu dohodek Mestnega ljudskega odbora, bodo v celoti porabljene za pospeševanje gostinstva tn turizma. Podjetja iz te panoge gospodarstva v letošnjem letu no plačujejo prispevka federaciji Del teh sredstev bodo podjetja odvajala v poseben namenski »klad, ki se bo prav tako uporabljal izključno za napredek gostinstva In turizma. Poleg tega bodo imele gospodarske organizacije gostinstva v letošnjem letu na razpolago lastni investicijski sklad, ki ga bodo koristila predvsem za boljšo ureditev lokalov. Na stabilizacijo cen v gostinstvu bo v letu 1953 vplival |obrtništva. predvsem nov način oblikovanja plačilnega sklada, ki je določen v odstotku od opravljenega prometa. Zaradi novega načina nagrajevanja bo tudi dobiček v gostinstvu bistveno manjši, kot je bil v lanskem letu, ker bodo kolektivi zainteresirani, da z nizkimi cenami povečajo promet. Pri obstoječih kapacitetah hotelov Ln prenočišč se inozemski niti domači turizem ne bosta mogla bistveno povečati. Za glavno sezono so rezervirana vsa razpoložljiva prenočišča za inozemske goste. X. POGLAVJE Obrt Plan za leto 1955 predvideva, da bo družbeni bruto produkt v obrtništvu porastel za 38%, Ze z določitvijo zveznih instrumentov je poudarjen pomen razvoja obrtništva. Instrumente za to panogo gospodarstva določajo v letošnjem letu skoraj v celoti ljudski odbori. Obrtne gospodarske organizacije obrtništva so oproščene plačila zveznega davka. S tem Je dana možnost, da se čimveč sredstev lahko uporabi za nadaljnji razvoj in napredek obrtništva. V letošnjem letu določa amortizacijo za obrtna podjetja in delavnice Mestni ljudski odbor. Amortizacija za pavšali-rana podjetja je določena v absolutnem znesku. Višina zneska ustreza potrebi amortizacije posameznih podjetij z ozirom na izkoriščanje osnovnih sredstev. Zaradi specifičnega načina obrtniške proizvodnje, kjer se osnovna sredstva za proizvodnjo ne Izkoriščajo enakomerno in v polni zmogljivosti, se s tem življenska doba le-leh podaljšuje. Novi način določanja amortizacije upošteva prav to specifičnost obrtne proizvodnje. Tako določanje amortizacije velja za vsa podjetja, ki so pav-šalirana, ostala podjetja pa bodo plačevala amortizacijo po veljavnih predpisih. Mestni ljudski odbor določa tudi višino obrest: od osnovnih sredstev. Sporazumno z Mestno obrtno zbornico so stopnje za obrtna podjetja odrejene z ozirom na intenzivnost Izkoriščanja osnovnih sredstev, ln to: a) obrati, ki opravljajo le usluge ln popravila ln vsi novoustanovljeni obrati bodo plačevali 2% obresti; b) obrati, kjer je delo ie vedno pretežno ročno 3%; c) val ostali obrati, ki se pretežno ali izključno bavijo s proizvodnjo novih izdelkov z uporabo strojev in strojnih naprav 6%. Na ta način bodo obrtni obrati v letošnjem letu obremenjeni z nižjimi prispevki družbeni skupnosti. Dohodek obresti od osnovnih sredstev se steka v kreditni sklad MLO ln bo v celoti (»rabljen za pospeševanje obrtništva. Obrtna podjetja so v celoti oproščena plačevanja dela dobička federaciji. Po instrumentih družbenega piana MLO bodo obrtna podjetja, ki so pav-šalirana, ta del tega dobička odvajala v poseben namenski sklad: podjetja kategorije a) podjetja kategorije b) podjetja kategorije c) nepavšalirana podjetja Sredstva tega stdada, ki bodo predvidoma znašala 190 milijonov dinarjev, ae bodo uporabila za pospeševanje tn napredek 30% 40% 50% 50% V letu 1955 se bo povečala zlasti dejavnost novoustanovljenih podjetij v letu 1954, ker so ta podjetja poslovala v preteklem letu le nekaj mesecev. Dejavnost bodo od novoustanovljenih podjetij zlasti povečala podjetja v gradbeni in lesni stroki. Obrtne delavnice in manjša obrtna podjetja bodo plačevala družbene obveznosti v pavšalnem znesku. Po predlogu, ki ga bo izdelala davčna komisija pri MLO, bo v letu 1955 pavšalira-nih 114 manjših obrtnih podjetij in delavnic, t. J. 66% vseh obrt V nih podjetij. V letu 1955 bo pavšali ranih 52 ali 84% več obrtnih podjetij kot v preteklem letu. S pavšalnim plačevanjem drui* benih obveznosti se bo poenostavilo administrativno poslovanje obrtnih podjetij, zlasti P4 naj bi se s pavšalizacijo izenačili plačilni pogoji za izpolnjevanje obveznosti privatnih 19 socialističnih obratov. Število zaposlenih v obrtni' štvu bo predvidoma porastlo ** 380, t. j. za 8%. Največji porast zaposlenih h* v naslednjih strokah: Stanje Stanje Indeks Stroka 31. KIL 31. XII. 1954 —100 1954 1955 Predelovanje kovin 650 700 107 Elektromehanična obrt 73 79 108 Obrtno predelovanje zemlje 93 114 123 Stavbena obrt 721 935 129 Tekstilna obrt 899 1.041 115 XI. POGLAVJE Komunalna podjetja V letu 1955 bosta poslovali kot komunalni podjetji Električna cestna železnica in Mestna plinarna. Predvideni družbeni bruto proizvod za leto 1955 znaša za obe komunalni podjetji 204 milijone dinarjev in se v primerjavi s preteklim letom zniža za 7%. Znižanje nastaja kot posledica znižanja dohodkov podjetja Električne cestne železnice. Podjetje mora v letu 1655 zaradi slabega stanja Izločiti večje število vozil, zaradi česar se bodo znižali dohodki podjetja. V letu 1955 bo podjetje nadaljevalo dela pri rekonslrukd' ji mestnega osebnega promet* Podjetje bo konec leta povečal® vozni park z novimi vozili, i*J gradilo dve trolejbusu! lih*' proti Šiški in Viču, postavi*® dve napajalni postaji in nov* delavnice. XII. POGLAVJE Izvoz Izvoz Industrijskih proizvod®* se bo v letu 1955 povečal v P*? merjavi z letom 1951 za 55 '* Po posameznih strokah bo vr®° nost izvoza naslednja: STROKA 115 — Barvasta metalurgija 116 — Proizvodnja, osemenje- vanje In predelava nekovinskih rudnin 117 — Kovinska industrija 119 — Elektroindustrija 120 — Kemična industrija 122 — Proizvodnja lesne indu- strije 123 — Proizvodnja in predelava papirja 124 — Tekstilna industrija 127 — Živilska industrija 130 — Filmska Industrija Skupaj 1 ReaL 1954 Plan 1955 1 M 3-3 58.500 37.740 65 1.300 — 142.098 263.344 185 124.998 157.280 126 41.771 75.493 181 7.985 20.710 259 199.500 294.505 148 67.212 145.399 216 4.500 6.000 133 4.535 4.535 100 651.099 1,006.306 156 »Kemična tovarna Moste« bo povečala izvoz Kalijevega galuna, Aluminijevega sulfata, znižala bo pa izvoz glinice zaradi predelave doma. Podjetje »Dekor« bo v letošnjem letu izvozilo manjše količine gospodinjske keramike. Znatno bo porastel izvoz v kovinski stroki, kjer bodo pričela nekatera podjetja izvažati razne nove artikle. Tovarna koles »Rog« bo pričela z Izvozom koles, »Litostroj« pa bo poveč'1 izvoz turbin, zmanjšal pa izvoz Žerjavov. »Saturnus« bo povečal izvoz embalaže ln termičnih aparatov, ter ostalih proizvodov široke potrošnje. »SKIP« Vižmarje bo prvič Izvozil železne konstrukcije. Tovarna kovinske galanterije bo povečala izvoz raznih izdelkov široke potrošnje. »Telekomunikacije« bodo povečale izvoz radijskih aparatov in sestavnih delov telekomunikacijskih naprav. Tovarna »Zmaj« bo povečala izvoz galvanskih elementov. Tovarna »Teol« bo pričela Izvažati tekstilna in usnjarska po-j možna sredstva. Podjetje »Silvaprodukt« h®^ večalo izvoz eteričnega olj* Tovarna kleja bo zaradi^ manjkanja surovin In velik' , povpraševanja lepil na d®*®^ čem trgu opustila izvoz ^ artikla. Tudi izvoz ostalih mičnih proizvodov za širok® trošnjo bo opustila. V lesni stroki bo poveča'1 jt voz tovarna »Utensllla« fatw lesenih utensillj. Ul Papirnica Vevče bo P°e|j' izvoz pisarniškega ln tiskov*1 papirja. V tekstilni stroki se bo V° f ča! izvoz bombažnih in d*k® livnih tkanin, vezenin 10 tf'j' Jf taže. Izvoz teh artiklov rjjj videvata Tovarna dekorat* tkanin in Bombažna tkalo* ^ V živilski stroki povečuj voz podjetje »Alko«. XIII. poglavje Porast zaposlenih v letu 1955 u Število zaposlenih v fioSf>.e[/ stvu se bo v primerjavi * ,e f' 1954 povečalo na 40.414, 10 3. 513 alt za O*/*. (V V posameznih panogah irstva so bo število zop®* darstva se bo število povečalo; Število Indeks 1955/191 V industriji za 1.630 110 v kmetijstvu za 77 122 v gozdarstvu za 4 117 v gradbeništvu za 309 104 v Prometu za (zaradi Pregrupacije) 384 237 v trgovini za 507 108 v gostinstvu za 117 107 v obrti za 380 108 v komunali za 6 101 XIV. POGLAVJE Investicijska graditev j A- °d sredstev, ki jih bo MLO thel v letošnjem letu na razpo-,ag0> Je za investicije po prora-,Utlu Predvideno 496 milijonov narjev. Posameznim svetom eiv ^ot^e*jena naslednja sred- v uuu din 1 tajništvo Sanacija magistrata (nadaljevanje del) 25,500 ^esija — dokončanje nika za stanovanje hiš- 1,000 26,500 tt. SVET ZA GOSPODARSTVO °t&=Ua za Izgradnjo Kmetijskih posestev 20.000 Racija za izdelavo prodov 2.000 22.000 III. SVET ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE Uprava cest 64.750 Mestna kanalizacija 10.300 Zoološki vrt 900 Pogrebna služba 4.000 Mestni zavod »Snaga« 17.000 Javna pralnica 50 97.000 IV. SVET ZA NOTRANJE ZADEVE Oprema gasilstva, javne varnosti in zaklonišče pod Rožnikom 68..300 68.300 V. SVET ZA PROSVETO Novogradnja osnovnih šol in gimnazij, adaptacija obstoječih šol, oprema ter fizkulturne naprave 200.000 200.000 VI. SVET ZA KULTURO Kino Vič 29.000 Križanke 6.000 Rimski zid 700 Mestno gledališče 600 Šentjakobsko gledališče 200 Lutkovno gledališče 250 Glasbene šole 1.400 Pionirski knjižnica 600 Mestni arhiv 400 Sola za umetno obrt 140 Baletna šola 35 Načrti 2.000 41.325 VII. SVET ZA ZDRAVSTVO Otroški dispanzer 10.000 Okrevališče Kraljeviča 10.000 Okrevališče Siljevica 500 Okrevališče Staneta Žagarja 1.900 Dečji dom 2.000 Matrinskl dom Vič 700 Reševalna postaja 5.000 Okrevališče Rakitna 1.500 Načrti 3.000 34.600 VIII. SVET ZA SOCIALNO VARSTVO Dom onemoglih, Poljanska cesta 800 Dom Titove mladine, Moste 2.000 Dečje jasli, Resljeva 5 1.800 IX. OBČINA polje Sostro — most Likvidacija pokopališča Sostro Načrti vodovoda Podlipoglav Mestna tehtnica tn avtobusna čakalnica Adaptacija Glasbene šole 4.600 100 300 250 350 700 1.700 SKUPAJ 496.025 B. Sredstva za kreditiranje investicij v gospodarstvu se bodo v letu 1955 dodeljevala v okviru razpoložljivih sredstev predvsem za nadaljevanje že pričetih del v preteklem letu in za panoge, za katere so sredstva namensko določena. TRETJI DEL EKONOMSKI INSTRUMENTI PLANA ZA LETO 1955 b XV. POGLAVJE r. a bi bil dosežen gospodarski p, v°j> Predviden z družbenim p0,n°m mesta za leto 1955, se (ioloA ekonomskih instrumentov, Pl z družbenim planom 195-J *n IjR Slovenije za leto ek(in PredP'sujejo še naslednji Omski instrumenti: , AMORTIZACIJA y industrijska podjetja: vitijui Industrijska podjetja — amlu.n° opekarne — vplačajo amoH-“° .0Pekarne amn 'Zacii° za leto 1955 po 6ol0, 7,acUskih stopnjah, ki so 'ene z zveznimi nredniet 2. kne 7 zveznimi predpisi. Pl .metUska posestva: op1.0.,.evanja amortizacije so «0 bii-1 na kmetijska posestva, ki obm a Proglašena za poizkusne a) pl*0 so: b) jr°nomija Bokalce koVo '"etijsko posestvo Jesen- C) v br0va Tmtljsko posestvo Zadoni k 3. e^tijsko posestvo Log 1**1»: s"nska in turistična pod- ^ajo gostinska podjetja vpla-c>jo ,a etu 1955 polno amortizacij, Vzdrževanje in za obnovo Wpo veljavnih predpisih. *liNti . actJ° *a specifični go-86stin , 'hvent.ir vplačajo vsa Dren • za leto 1955 ,Zvršn,1„pisib odloka Zveznega , *V. ,8a sveta (Ur. list FLRJ V|5lni ,/„7 »d 31. dec. 1954) v b) p' 1 »Putnik« vplača v « 6 od amortlzacijo v višini ev, inv.redn°stt osnovnih sred- to: »/, 'a °bnovo Obri Vzdrževanje a) v rtna podjetja: &LVSaI«io °br*na Podjetja, ki niso ^^rtizr... obdavčen a, vplačajo ‘Jo p0 stopnjah, ki so predpisane z zveznimi predpisi in ki veljajo za vse ostale gospodarske panoge. b) Obrtna podjetja In delavnice, ki plačajo v letu 1955 družbene obveznosti v pavšalnem znesku, vplačajo amortizacijo v znesku, ki se jim določi s posebno odločbo MLO. 5. Komunalna podjetja: Električna cestna železnica In Mestna plinarna vplačata za leto 1955 — 100-odstotno amortizacijo po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. XVI. POGLAVJE OBRESTI OD OSNOVNIH SREDSTEV 1. Gostinska in turistična podjetja: a) vsa gostinska podjetja in gostišča plačajo obresti od osnovnih sredstev v višini 4«/o b) menze in turistična podjetja v višini 2°/» 2. Obrtna podjetja: Vsa obrtna po-ljetja in delavnice plačajo obresti od osnovnih sredstev v naslednjih odstotkih: a) podjetja za osebne usluge in reparature b) podjetja, ki opravljajo uslužnostno proizvodnjo c) vsa ostala podjetja Razdelitev podjetij po navedenih skupinah (a, b in c) je razvidna iz seznama, ki je priložen planu. 3. Komunalna podjetja: j Mestna plinarna plača obresti od osnovnih sredstev v višini Električna cestna železnica je v letu 1955 oproščena plačila obresti od osnovnih sredstev. XVII. POGLAVJE Plače delavcev in uslužbencev v gospodarskih organizacijah Na podlagi XX. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1955 se dovoljuje gospodarskim organizacijam povečanje ravni tarifnih postavk nad ravnijo obračunskih plač za leto 1954 v naslednjih odstotkih: 1. Gospodarskim organizacijam iz področja Industrije: Tovarna zamaškov za 3'Vo Kartonažna tovarna za 3®/o Karton za 3"/o Kuverta za 3°/o Angora za 3°/o Bombažna tkalnica za 4'Zo Dežnik za 2e/o Odeja za 2°/o Pletenina za 3% Totra za 2 XVIII. POGLAVJE Sklad za plače in investicijski sklad gospodarskih organizacij za notranjo trgovino I Po 72. členu Uredbe o spre-* mambah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije In njegov, delitvi (Ur. list FLRJ štev 54/54 od i.8. XII. 1954) se trgovskim podjetjem in trgovinam določa sklad za plače od doseženega prometa v naslednjih odstotkih: Naziv gospodarske organizacije 1. Agencija Slovenija 2. Ajdovščina 3. Alpinist 4. Astra 5. Biserka 8. Bonboniera 7. Breskev 8. Cement opeka 9. Cveta 10. Češnja 11. Delikatesa 12. Dental 13. Dobrina 14. Dravlje 15. Drogerija 16. Ekonom 17. Elektropromet 18. Elektrotehna 19. Emona 20. Fotomaterial 21. Galanterija 22. Galeb 23. Gasilski servis 24. Golovec 25. Gorjana 26. Gradbeni material 27. Grafični nabavni zavod 28. Grmada 29. Gumar 30. Hrana 31. Hranila Polje 32. Izbira 33. Jagoda 34. Jelen 35. Jugotehnika 36. Karmln 37. Kava 38. Kemofarmaclja 39. Keramika 40. Kinematografsko podjetje 41. Kino Litostroj 42. Kino Šiška 43. Kino Triglav ■g c 3 1-3 8 »s 2 g-o o. 30 3 2.5 1.2 3 5 6 2.2 3 3.8 8.3 1.8 4.8 ■ 4.8 7 1.3 A I 3 0.7& 4.8 ■ 2.5 I 1 I- 3 !V 1.4 4.8 0.3 1.5 0.4 4.8 2.2 4.8 4.8 3 5.1 2.3 1 3.8 4.8 2 4.5 10 24 17 19 I-1 Menze In delavsko usluž- 44. Kino Vevče 27 benske restavracije za 45. Kmetijski magazin 2.4 prtega in odprtega tipa za 5°/o 46. Kmetijski pridelki 5.3 Restavracija pri Levu za 5%> 47. Kolesar 1.9 DOM JLA za 5°/o 48 Kolonlale \ 4.8 Sora za 50/0 49. Komisija 3 AERO za 5 57. Manufaktura 1.8 Partizan za 5°/o 58. Marelica 6 Istra za 5°/o 59. Mavrica 2.1 Operna klet za 5% 60. Mercator 1.3 Gostilna Nace za 3°/o 61. Merkur 1.3 Bife pod gradom za 3»/6 62. Mlinar 1.5 Bife Šibenik za V/, 63. Mocca 4.8 Gostilna Glince za 3°/e 64. Moda 3 Na križišču za 3°/o 65. Mojca 4.8 Gostilna Polje za 3'Vo 66. Na-Ma 2.7 Podgora za 3'Vo 67. Na voglu 4.8 Bife Koper za 3°/o 68. Novost 3 Keršič za 3'Vo 69. Odpad 9 Krim za 3% 70. Oprema 2 Aleksinac za 3"/o 71. Opremotehna 2 Pod I.ipo za 3'Vo 72. Orient 3 Pri ribiču za 3<>/o 73. Perlon 3 Gostilna pri Španu (bivši 74. Petrol 1.2 ■ Gradis) za 3°/o 75. Plavica 3.6 8. Vsem gospodarskim or 76. Pohištvo 2 ganizacijam Iz področja 77. Posredovalna pisarna obrti za 5e/o za nakup ln prodajo 9. Vsem gospodarnim-or premičnin ln nepre- ganizacijam lz področja mičnin komun a 1e za 5Vo 7,8. Povrtnine i 1 79. Prehrana BO. Preskrba 81. Pri Kekcu 82. Pri livarju 8.3. Pri magistratu 84. Pri nebotičniku 85. Radioceater 86. Rožnik 87. Sadje — zelenjava 88. Sanitarla 89. Slovenija — avto 90. Slovenija-les, poslovalnica Beograd 1.5 4.8 4.8 4.8 4.8 4.8 0.66 4.8 3.9 6.8 0.7 nad plačami po tarifnem pravilniku od te razlike največ do 20 odstotkov, plačilnega sklada po tarifnem pravilniku s pripadajočim socialnim zavarovanjem. Ostanek plačilnega sklada, ki se ne uporabi za povečanje plač prenese trgovsko podjetje (trgovina) v svoj Investicijski in svoj rezervni sklad. 91. Slovenija-šport 8 92. Sora 4.8 93. Steklenina 4.5 94. Steklo 2.2 95. Suha roba 11 96. Svila 1.8 97. Špecerija 4.8 98. Sumi 4.5 99. Tamar 3 100. Tehnometal 1 101. Thea 4.8 102. Tekstil 0.5 103. Tekstil-promet 1.9 104. Tkanina 1.8 105. Tobak 2.5 106. Trgovsko podjetje za nakup in prodajo odpadlega materiala 10 107. Trgovina z galanterijo 6.4 108. Tromostovje 109. Umetnina 110. Usnje 111. Veletekstll 112. Vesna 113. Vinea 114. Višnja 115. Volan 116. Volna 117. Vrvarna 118. Železničar 119. Železnina 120. Železo 2.7 3 3 0.6 8.5 3 4.7 1 1.8 1.9 1.6 1.1 2.7 Zadružni eektori 1. Medex 3.9 2. MZZ, trgovsko podjetje za nakup in prodajo lesa, Kozarje 13 8. Naš vrt 6 4. Semenarna 6 5. Usnjeni izdelki 6 6. ONPZ brivsko frizerske stroke 9.8 7. ONPZ dimnikarjev 45 8. ONPZ elektrotehničnih obrti 0.8 9. ONPZ fotografov »Zafos« 3.7 10. ONPZ gradbenih strok 0.22 11. ONPZ igračarjev in ga- lanteristov »Galis« 2 12. ONPZ kemične stroke 0.6 13. ONPZ kleparjev, inšta- laterjev, kotlarjev in kovinostrugarjev 0.5 14. ONPZ knjigovezov in torbarjev 1.7 15. ONPZ kovinskih strok »Zelezo-promet« 1.8 16. ONPZ mizarjev tn sorodnih strok 1.7 17. ONPZ oblačilnih strok 3.3 18. ONPZ pletilcev 0.6 19. ONPZ prevoznikov 1.1 20. ONPZ sobo in črko slikarjev 0.6 21. ONPZ ščetarjev in me- tlarjev 2.2 22. ONPZ tapetnikov 2 23. ONPZ tesarskih mojstrov 1.6 24. ONPZ urarjev, zlatarjev, optikov ln graverjev 6 25. ONPZ živila 1.9 26. KZ Medno 4 27. KZ Rudnik 4 28. KZ Savlje-Kleče 4 29. KZ Tacen < Formiranje dela sklada za plače Iz dobička Ce presega sklad za plače, k' se Izračuna na podlagi navedenih odstotkov od celotnega prometa, plače po tarifnem pravilniku z Izdatki po 31. členu Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, sme uporabiti trgovsko podjetje oziroma trgovina za povečanje plač Na osnovi člena 70 Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij se določa za vse pod I. navedene gospodarske organizacije, da obvezno vplačajo v svoj Investicijski sklad 0.5e/e od prometa, ustvarjenega v letu 1955. Neobdavčeni del dobička podjetij za predvajanje filmov odvajajo podjetja v svoj Investicijski sklad. Poslovnim enotam trgovskih podjetij oziroma trgovin, ki poslujejo na področju MLO glavnega mesta Ljubljane, sedež podjetja pa se nahaja v drugem okraju, pripada tz deleža dobička MLO 5*/. za Investicijski sklad. III Delitev ostanka rabata za prodajalne proizvajalnih podjetij Rabat prodajaln proizvajalnih 25. »Keršič« 15 1.5 Utensilia 17 48 26. »Nace« 15 1.5 Žičnica 17 48 27. »Zelena jama« 16 2 M) SZ IML1 28. »Istra« 13 IS Letov 40 77 29. »Primorje« 15 2 119 — Elektroindu- 30. Križišče U 1.5 strija 31. Kavarna Bežigrad 19 6 Institut za elek- 32. Kavarna Nebotič- trozveze 32 73 nik 31 1.5 Telekomunikacije 19 50 33. Kararna Evropa 26 1.5 Tela 27 63 34. Kavarna Tivoli 18 6 Zmaj 23 62 35. Figovec 19 4 120 — Kemična 36. Pri ribiču 15 4 industrija 37. Restavracija Vev- Arbo Polje 15 42 če 17 2 Ilirija 15 39 38. Buffet Šibenik 9 2 Teol 12 28 39. Pod gradom 13 5 Izolirka 12 29 40. »Partizan« 21 1.5 Lek 11 26 41. Bufet Vino Koper 12 3 Tovarna kleja 16 48 42. Restavracija Ko- 121 — Industrija • per 14.5 3 gradbenega ma- 43. Gostinstvo Polje 16 3 teriala 44. Aleksinac 14.5 1.5 Opekarne »Grad« 34 75 45. Pri Lovcu 15 3 Marmor 17 49 46. DUR Delavski Cementar 13 39 dom 20 1.5 Ljubljanske ope- 47. DUR Ljudska kuhi- karne 28 68 nja 20 1.5 Mineral 23 58 48. DUR Megrad 16 1.5 Tovarna gradbe - 49. DUR Tobačna to - nih polizdelkov 21 51 varna 16 1.5 122 — Lesna indu- 50. DUR Rep. ZSS 20 1.5 strija 51. DUR Utensilia 16 1.5 Planica šport 41 24 52. DUR Tesar 16 1.5 Stavbno mizar- 53. DUR Litostroj 16 1.5 stvo 28 67 Tovarna zama- XX. POGLAVJE škov 11 24 datke iz člena 77 Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni Ust FLRJ štev. 54/54) se razdeli: 1. 50*/o za prodajalno prolzva-lainega podjetja 2. 5(T/i> za Mestni ljudski odbor 50»/« rabata, določenega pod točko 1. koristijo prodajalne proizvajalnih podjetij za plače s pripadajočim prispevkom za socialno zavarovanje nad plačami po ‘irifnem pravilniku s tem, da ta znesek ne sme presegati 204/e od plačilnega sklada po tarifnem pravilniku s pripadajočim prispevkom za socialno zavarovanje, ostanek rabata pa se prenese v skupni investicijski tn rezervni sklad prodajaln. XIX. POGLAVJE Sklad za plače in investicijski sklad gospodarskih organizacij v gostinstvu Po členu 82. in 85 Uredbe o spremembah ln dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi (Ur. list FLRJ štev. 54/54) se gostinskim podjetjem in gostiščem določa sklad za plače ;n investicijski sklad od doseženega prom"’« ev naslednjih odstotkih- . 0> is i* -3| 3.2 o oa 1 »Slon« 2 »Union« 3. »Turist« 4. »Slavija« 5 »Sestica« 25 5 24 3.5 22 3.5 16 1.5 13.5 1.5 R Kolodvorska rest. 17 1.5 7. »Rio« 18 2 8 Daj-Dam 12 1.5 9. »Pri Levu« 18 1.5 10 DOM JNA 20 1.6 11 Stari Tišler 21 4 12. Majolka 16.5 1.5 13. Cinkole 15.5 1.5 14. Belokranjc 15.5 1.6 15. »Planinka« 15 2 16. »Podgora« 15 2 17. »Frlinc« 14 8 •18. Operna klet 14.5 2.5 19. »Krim« 14.5 15 20. Planica ' 16 8 21. Glince H 1-6 22. »Šiška« 16 l- 23. »Pod Lipo« 14 5 1,6 •• »5 -kol« 1» M Prometni davek Občinski prometni davek Je predpisan na osnovi odloka o uvedbi občinskega prometnega davak (Ur. list LRS St. 9-216-55). Tarifa prometnega davka bo oi-javljena s posebnim odlokom Mestnega ljudskega odbora. XXI. POGLAVJE Delitev dobička gospodarskih organizacij 1. Industrijo Od doseženega dobička po odbitku zveznega davka in obveznosti iz dobička po zakonu (člen 39. Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije ln njegovi delitvi — Uradni list FLRJ, štev. 54/54) pripada gospodarskim organizacijam naslednji delež v stopnjah: 123 — Papirna industrija Papirnica Vevče 11 124 — Tekstilna Industrija Angora Bombažna tkalni- ■d e a5' Gospodarska organizacija 8 m e S s - «> 111 — Proizvodnja električne energije Elektro Ljubljana-mesto 16 49 115 — Barvasta metalurgija Kemična tovarna Moste 19 63 116 — Proizvodnja, oplem. in predelava nekovinskih rudnin Dekor 30 72 Mestno pečarstvo 20 59 Tov. optičnih ln steklopihaških Izdelkov 18 47 117 — Kovinska Industrija Elektra Ljubljana 13 34 Karoserija 24 54 Mestno strojno podjetje 23 62 »Rog« 33 54 Saturnus 14 37 SKIP H 21 Litostroj 13 31 Tovarna kovinske galanterije 17 45 Tovarna pisalnih strojev 23 64 Tribuna 26 66, Unitas 17 49 ca Dežnik Odeja Pletenina Totra 18 76 14 20 16 Tovarna dekora- 128 — Grafična 26 51 49 42 56 48 livnih tkanin 15 40 Vata 15 45 Volnenka 20 54 Tonosa 13 87 5 — Predelava usnja Torbica 41 76 Zvezda 33 73 6 — Industrija gume Protektor 14 40 7 — Živilska industrija Alko 16 44 Crevarna 12 30 Ljubljanska tovarna hranil 40 76 Mesnine 18 54 Tovarna mesnih izdelkov 26 65 Mesar 72 87 Mlinsko podjetje (Po zveznem od- loku štev. 645, Ur list FLRJ št. 54/54) Oljarna 12 32 Pivovarna Union 23 59 Sumi 18 63 Tovarna konzerv 27 68 Mesolzdelkl 21 60 Tovarna testenin 12 33 Vinocet 17 50 Tovarna močnih krmil 12 27 Industrija Tiskarna Ljudske pravice 21 59 Tiskarna Slov. poročevalca 15 44 Triglavska tiskarna 21 60 Tiskarno Toneta Tomšiča 24 64 Tiskarna Jožeta Moškriča 20 59 Tiskarna Narodne banke 18 55 Tiskarna JD2 21 61 Blasnikova tiskarna 21 60 Tiskarna PTT 19 56 Umetniški zavod za litografijo 23 62 Kuverta 13 33 Karton 23 60 Kartonažna tovarna 14 42 129 — Tobačna industrija Tobačna tovarna 16 41 130 — Filmska Industrija Triglav film 100 darsklm organizacijam iz P1 gradbeništva nas ledu)1 30 30 73 73 73 73 73 ročja delež: Projektiranje Elektroprojekt Industrijski biro Splošni projektivni biro 30 ^ Projektivni atelje 30 ” Železniško projektivno podjetje 30 Slovenija projekt 30 Projekt-nizke zgradbe 30 Biro za lesno Industrijo 30 Stroka — Gradnje Gradis 30 Mcgrad 30 Obnova 30 Slovenija ceste 30 Tehnika 30 Stroka — Montaža F.lcktrosignal 30 Toplovod 30 Mestno tesarstvo 30 Tesar 30 Podjetje za popravlja- ^ 71 71 71 71 Tl 71 71 71 71 zadružni sektor: 125 — Industrija usnja in obutve Usnjeni izdelki 30 71 Kolikor gospodarska organizacija preseže v planu predvideni dobiček, sme iz tega presežka koristiti za plače do 15"/» (vključno s prispevkom za socialo0 zavarovanje) iznad nivoja plat po tarifnem pravilniku za leto 1955. 2. Kmetijstvo Gospodarskim organizacijam v kmetijstvu pripada ostvarjen! dobiček v celoti. Od ostvarje-nega dobička vplačajo kmetij" ske gospodarske organizacij6 50"/o v svoj Investicijski sklad-Od ostalega dela dobička smej0 uporabiti za Izplačilo plač •* dobička do 15®/» (vključno s prispevkom za soc. zavarovanje) iznad nivoja plač po tarifnem pravilniku za leto 1955. 3. Gozdarstvo Od doseženega dobička po od' bltku zveznega davka in obveznosti iz dobička po zakonu (člen 39 ^Uredbe o spremembah ln do-polnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacij6 in njegovi delitvi — Ur. I’8* FLRJ štev. 54/54) pripada gospodarskim organizacijam iz področja gozdarstva naslednji dele* Izražen v stopnjah: Silva produkt 14 38 Podjetje za urejanje hudournikov 24 63 V kolikor gospodarska organizacija preseže v planu predvideni dobiček, sme iz tega Pie" seika koristiti za plače do l5"'* (vključno s prispevkom za zavarovanje) iznad nivoja P18 po tarifnem pravilniku za l6*9 1955. 4. Gradbeništvo Od doseženega dobička po °6‘ bftku zveznega davka in obve1' nosti iz dobička po zakonu (Č*e 39. Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacij in njegovi delitvi — Ur. M*’ FLRJ štev. 54/54) pripada gosP9' nje voz In strojev 43 Podjetje zn vzdrževa- „j nje prog 43 1 Podjetje za progovne naprave 43 78 Zelezpi$ko podjetje za signalne naprave 43 78 Zelezniško elektro Podjetje 43 78 Tegrad 43 80 Kolikor gospodarska organiza-■ja preseže v planu predvideni obltek, sme Iz tega presežka koristiti za plače do 15»/» (vključ-0 5 Prispevkom za socialno žalovanje) iznad nivoja plač po ar>fnem pravilniku za leto 1955. 5. Promet biiv ^OTe^enega dobička po od-. *u oproščenega dela zveznega avka, ki ga gospodarske orga-zacije lz področja prometa Plačajo v svoj investicijski 1 'n po odbitku obveznosti y d°bička po zakonu (člen 39. sedbe o spremembah in dopol-hodt'1' Uredbe o celotnem do-dku gospodarske organizacije ‘njegovi delitvi — Ur. list dar v Čt' pripada gospo r°ija Lm organizac|!am Iz Obrtexport 11 18 Kemična obrt Slovenija - sadje 48 76 Labod 17 35 Založniška Krbavčič Jakob 30 77 podjetja Obrtno predelovanje DRŽAVNI SEKTOR; zemlje in kamna Cankarjeva založba 70 Naravni kamen 22 69 Drž. založba Slovenije 54 Stavbne obrti Export - projekt 27 Kristal 30 80 Mladinska knjiga 63 Graditelj 36 77 Slovenski knjižni Stavbno podjetje zavod 65 Poljane 46 77 Časopisna Gradbeno podjetje podjetja Trnovo , 25 63 DRŽAVNI SEKTOR: Obok 15 42 Gospodarski vestnik 100 Stavba - Polje 19 56 Ljubljanski dnevnik 100 Stavbeno podjetje Ljudska pravica 100 Šiška 34 76 Pavliha 100 Zidar - Kotnikova 62 86 Slov. poročevalec 100 Zidarsko podjetje Tovariš 100 Šentvid 39 79 Uradni list LRS 65 Obrtno ZADRUŽNI predelovanje lesa . SEKTOR: Lesna galanterija 71 87 Kmečki glas 32 Mizar Trnovo 55 73 pod- 90 57 88 75 63 10 14 1, •" Prometa naslednji delež razen v stopnjah: ^»taksi * 100 "vl°Promet 19 Gbo.**1^8 av4oProme* 100 otnis — Špedicija 36 AR°<*n»va 23 ciia°liltor 8ospodarska organiza-dobyPreseiie v Planu predvideni kori«,^,' ,me lz tega Presežka n0 tUl za Plače do is”/e (vključ-vars Pr'spevkom za socialno za-t«rifZan^e) lznad nivoja plač po nem pravilniku za leto 1955. 0 8. Trgovina bjllt doseženega dobička po odnosi1 Iyeznega davka in obvez-5g . dobička po zalomu ((len o spremembah ln do-h0(j|.nvah uredbe o celotnem dolu J* Kospodarske organizacije PL" «fov, delitvi — Ur. list da™..itcv- 54/54) pripada gospo-r°čia ‘T °rganizacfjam lz pod-izr«) ‘kovine naslednji delež 611 v stopnjah: 0Ri?»<*ka podjetja Avt‘, ^VNI SEKTOR: *»C“* .2 He^"®ntal - export 12 ^nim •S" Podjetja trgovine ChemnA,VNl SEKTOR: Ci1" - El Mr* G.,sa7nabava Jw?rnns tss.-eikr a5*j«w" e,pon 5°»e5!2 * '>n‘la :vino St,.k|on°Promet Mn0 uxp°rt *H0 'itpeg l-sš:?'*"' ■ ‘abos ltnpex ŽAte‘1« A****®**1 jt^Por. ekaport - >eratiVQ lniPort Va * export - 25 19 41 22 67 32 77 78 54 43 17 30 21 22 36 15 15 19 48 11 26 27 16 74 14 30 22 28 22 32 66 40 59 41 53 75 10 37 35 62 21 42 40 32 69 39 53 53 44 33 54 39 Kolikor gospodarska organizacija preseže v planu predvideni dobiček, sme lz tega presežka koristiti za plače do 15% (vključno s prispevkom za socialno zavarovanje) iznad nivoja plač po tarifnem pravilniku za leto 1955. 7. Gostinstvo in turizem 1. Dobiček gostinskih podjetij, gostišč in turističnih podjetij se deli: a) 30”/« odvajajo podjetja v poseben namenski sklad. Sredstva tega sklada se smejo uporabljati izključno za pospeševanje gostinstva. b) 20% smejo gospodarske organizacije uporabiti za plače oziroma nagrade delavcem ln uslužbencem. V navedenem odstotku je upoštevan tudi prispevek za socialno zavarovanje. c) 50°/e pripada MLO. V kolikor gospodarska organizacija iz področja turizma preseže v planu predvideni dobiček, sme lz tega presežka koristiti za plače do 15«/, (vključno s prispevkom za socialno zavarovanje) iznad nivoja plač po tarifnem pravilniku za leto 1955, 8. Obrt Dobiček gospodarskih organizacij Iz področja obrti se deli: 1. Obrtna podjetja ln delavnice, katerim je prispevek družbenih dajatev predpisan v obliki pavšala vplačajo od doseženega dobička v poseben namenski sklad: a) podjetja, ki opravljajo osebne usluge in reparature kategorija a) 30% b) podjetja usluinostne proizvodnje kategorije b) 40»/o c) vsa ostala obrtna podjetja 50 sredstev MLO za stano- 86 takse 283 vanjsko izgradnjo 4. Presežek dohodkov lz 1. 1954 97 5. Dobiček gradbenih podjetij 5. Nepredvideni Izredni dohod- za stanovanjsko izgradnjo 158 ki lz gospodarstva 197 6. 25 o/« dopolnilne dohodnine od kmetijstva za sklad za po- 12 X speševanje kmetijstva 7. 25 o/o od sredstev za Investicije za stanovanjsko izgradnjo 165 \ 8. Za Investicije po proračunu 496^ Skopaj 5.662 Skupaj 506*., DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD — SOCIALISTIČNI SEK TOR 1855 , Gospodarska panoga Družbeni bruto . proizvod Amortizacija •5 < * ■M ' * h £ ' INDUSTRIJA 15,214.470 1,583.720 1,849.949 11.778-^i 67.885 12.985 1,845.65* 129.02* 3,298.925 316.255 799.5** 25,5?? j KMETIJSTVO 129.899 17.343 44.471 GOZDARSTVO GRADBENIŠTVO 17.926 3,133.598 A 4/1 275.623 4.501 1,012.341 PROMET TRGOVINA 292.433 4,341.797 78.589 214.736 84.823 828.112 GOSTINSTVO 597.528 79.088 202.182 OBRT KOMUNALA 1,452.065 203.836 70.211 118.723 582.310 61.718 GOSPODARSTVO SKUPAJ 25.383.552 2,440.693 4,670.407 18,272-*53 i NARODNI DOHODEK SOCIALISTIČNEGA SEKTORJA V LETU 1955 Gospodarska panoga Narodni dohodek Plače Presežek dela ^ INDUSTRIJA 13,628.750 1,849.949 11,778.80* KMETIJSTVO 112.356 44.471 67.865 GOZDARSTVO 17.486 4.501 12.985 GRADBENIŠTVO ž,857.975 1,012.341 1,845.65? PROMET 213.844 84.82.7 129.021 3,208.92* 316.25? TRGOVINA 4.127.041 828.111 GOSTINSTVO 518.440 202.181 OBRT 1,381.854 582.310 799 54* 23.395- KOMUNALA 85.113 61.718 GOSPODARSTVO SKUPAJ 22,912.859 4,670.407 18,272.45*