LETO XXI. — Številka 87 Ustanovhelji: občinske konference SZD1 Jesenice. Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj, k redakcijo odgovoren Albin Učakar KRANJ, sobota, 9. 11. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Cd 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah *LL A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Velika pridobitev za slovensko gospodarstvo Letalske tovorne proge prek letališča Ljubljana Brruki, 8. novembra — Vodstvo ljubljanskega letališča Je danes na Brniku s predstavniki nekaterih špedicij. Skih podjetij (Intereuropa, Transjug) Jata in drugimi pripravilo pogovor o uvedbi redne direktne tovorne letal ske proge prek letališča Ljubljana z inozemstvom. Z odlo fctvijo podjetja JAT, da v tovorni inozemski letalski Promet vklj--"' »ko letališč "»ožnosti in lepe perspekti-Ve za slovensko gospodarstvo. Slovenski proizvajalci vozniki in UVOTTIlV« - c Pr0met vključi tudi ljubljan. če. so se odprle iz- uvozniki — so bili do sedaj pri tovrstnem prevozu svojih izdelkov precej okrnjeni. Z ljubljanskega letališča so sicer doslej po potrebi že vozila tovorna letala z izdelki slovenskih proizvajalcev v inozemstvo. Ker pa ti poleti niso bih redni, so bila podjetja le redko zainteresirana za takšen prevoz oziroma izvoz svojih izdelkov v tujino. 2e v ponedeljek, 11. novem, bra, pa bo začela delovati redna letalska proga s Ziiri-chom in Miinchnom. Poslej bodo tovorna letala vsak teden dvakrat (ob ponedeljkih ks!k:::::::;s.. Martin Košir predseduje odboru Vč sestal if dopoldne se je v prostorih skupščine občine Kranj gradn' v°r^.'nacijski odbor za pripravo in izvedbo programa sestank *-n vz8°Jno"varstvenm ustanov v občini Kranj. Na Odboru.11 S° 'zvonn predsednika odbora in člane sekretariata, slovnic ?rec*seauJe Martin Košir. Na sestanku so sprejeli po-V2g0jno |n ra?pravljali o osnutku gradnje osnovnih šol in Vala okx^rstvemn "stanov. Koordinacijski odbor je imeno-druzbp. Clns^a skupščina. V njem so predstavniki vodstev Poslan"0130''1^11'0 organ'zac'J, odborniki občinske skupščine, šol jn direktorji večjih delovnih organizacij, predstavniki skunr._ \z8°jno-varstvenih zavodov, predstavniki krajevnih Do ln. drugi-Uči v n VOriu so se» da se predloženi program temeljito prenizak jaPc?sredn i h razgovorih z zainteresiranimi organi in orga-da se r,1^1 v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, stev za 'Pravijo ustrezni izračuni potrebnih materialnih sred-teh sredUrCSn^en^e cc^otnc8a programa in o načinu zbiranja in četrtkih) poletela proti tema dvema osrednjima evropskima letališčema. Od tod pa bo tovor že v nekaj urah prispel v katero koli državo na svetu. Prednosti takšnega načina izvoza in uvoza so nedvomno velike, će primerjamo, da ladijska proga z ZDA traja dober mesec, avion pa prispe na letališče New York v dobrih 30 urah, potem je prednost očitna. Pa ne le to. Danes za uspešne izvozne pa tudi uvozne rezultate nekega podjetja veliko pomeni, da so njegovi izdelki pravočasno pojavijo na tujem trgu. Slovenska podjetja so prav na tem področju do sedaj imela precej težav. Z uvedbo rednih tovornih letalskih prog, pa bo gospodarstvo tudi pri tem lahko veliko pridobilo in prihranilo. Na današnjem sestanku, ki se ga je udeležil tudi predstavnik republiškega izvršnega sveta, so se vsi zavzeli za uvedbo teh prog prek ljubljanskega letališča in hkrati pozdravili odločitev podjetja JAT in prizadevanje aerodroma Ljubljana — Pulj. Pouda. rili pa so, da že na samem začetku teh letalskih poletov ne bi smelo priti do nikakršnih zastojev, neobjektivnih in drugih težav. A. Ž. V damšnji številki: 3. stran: Prisilna uprava v KZ Tržič 4. stran: 2a zimski turizem zgolj sneg in žičnice ne zadoščajo 7. stran: Živio, Kljukccl 8. stran: Kako je bila rojena repLiblika? 9. stran: NAxon 37. predsednik ZDA ^iiiiiifiniirmiifiimiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiritiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii*2!, I Podjetji Sava in Stan- J I dard sta se združili g Kranj, 8. novembra — Danes so člani delovnih kolek- = I tivov tovarne gumijevih izdelkov Sava Kranj in indu- = = stri je usnja, umetnega usnja in kemičnih izdelkov Stan- = = dard na referendumu glasovali o spojitvi obeh podjetij. §£ I V podjetjih so namreč letos začeli preučevati možnosti = m za skupno proizvodnjo. Skupna komisija je po daljših = = in temeljitih analizah ugotovila, da med obema kolekti- = H voma obstojajo možnosti za spojitev. Zato sta se minuli |[ I mesec delavska sveta obeh podjetij odločila za referen- S E dum o spojitvi. 1 I V industriji usnja, umetnega usnja in kemičnih izdelkov Standard se je danes 83,47 odstotka članov kolektiva odločilo za spojitev. Po podatkih volivne komisije tovarne gumijevih izdelkov Sava Kranj pa je do 17. ure glasovalo za spojitev 67 odstotkov delavcev. Člani obeh delovnih kolektivov so se tako odločili, da bodo v prihodnje uskladili proizvodne programe. V združenem podjetju je sedaj zaposlenih okrog 2400 delavcev, vrednost njihove proizvodnje pa bo po letošnjih podatkih znašala okrog 290 milijonov novih dinarjev. Novo podjetje se imenuje: Sava, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov. A. Zalar UlllllllillllllllllllllllllllllllllllillllllUillllllllllllllMIlIMIIIIIlIMIIMIlillllllllllllllillllllllllllllUlIim Ob 25. obletnici Avnoja Kranj, 8. novembra — Danes je občinska konferenca socialistične zveze v Kranju pripravila razgovor o letošnjem praznovanju 25. obletnice ustanovitve avnoja. Na sestanku so obravnavali nekatera izhodišča o praznovanju v kranjski občini in o oblikah praznovanja. A. 2. Potovanje brez vizumov Začel je veljati odlok, po katerem lahko jugoslovanski državljani potujejo brez vizumov v vse dežele, s katerimi imamo diplomatske odnose in ne samo v 23 dežel kot sedaj. Potreben je torej samo polni list. S prvim novembrom je prenehal veljati zakon o ukinitvi vizumov za tujce v letošnjem letu. Brez vizuma lahko prestopijo našo mejo po tem roku le državljani dežeL s katerimi je Jugoslavija sklenila sporazum o obojestranski ukinitvi vizumov. Drugi tuji državljani morajo imeti vizume, ki jih izda diplomatsko ali konzularno predstavništvo. Državljani vseh dežel, s katerimi ima Jugoslavija diplomatske odnose, lahko dobe vstopne vizume na vseh mejnih prehodih. V Tržiču bo 24. novembra referendum za uvedbo samoprispevka za nove šole Soglasno sprejet sklep o razpisu referenduma »Na celotnem območju občine Tržič bo v nedeljo, 24. novembra, referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje novih šolskih poslopij osnovnih šol v Krizah in v Bistrici pri Tržiču ter, razširitev že obstoječih šol v Lešah, Kovorju, Podljubelju, Lomu, Dolini ter osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču« — tako se je glasilo mnenje vseh odbornikov tržiške občinske skupščine, ki je v torek, 5. novembra, razpravljala o bližnjem referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka. Pred sprejetjem omenjenega sklepa so odborniki poslušali še poročilo o dejavnosti političnega odbora, ki je bil ustanovljen pri občinski konferenci SZDL v Tržiču, obravnavali pa so tudi poročilo o zborih volivcev. Naj ob tem omenimo, da je bilo na zborih volivcev izrečenih več mnenj za različne prispevne stopnje krajevnega samoprispevka. Ker pa bi uvedba različnih prispevnih stopenj povzročila obilico dodatnega dela in s tem neposredno zahtevala nove stroške, so se odborniki tržiške občinske skupščine odločili za enotno prispevno stopnjo. Če se bodo prebivalci tržiške občine na referendumu 24. novembra izrekli za uved bo krajevnega samoprispevka za gradnjo in popravilo šolskih prostorov, potem bodo krajevni samoprispevek plačevali 5 let, in sicer od 1. januarja prihodnjega leta do konca 1973. leta. In kako se bo samoprispevek pobiral? Samoprispevek bodo plačevali, seveda če bo na referendumu večina vpisanih volilcev glasovala zanj: vsi zaposleni z območja tržiške občine 1 % od vseh Izplačanih osebnih prejemkov; vsi upokojenci, katerih mesečna pokojnina presega 600 N din 1 % od pokojnin (družinskih, invalidskih, starostnih); kmetje 4% od katastrskega dohodka; obrtniki, gostilničarji, avto-prevozniki in pavšalisti — 2 % od osnove čistega dohodka. K tem sredstvom je treba dodati še vsakoletna proračunska sredstva v višini 250.000 N dinarjev letno, sredstva delovnih organizacij, ki naj bi prispevale en odstotek od brutto izplačanih osebnih dohodkov in del amortizacije od šolskih stavb. vig VSAKOMUR PRIJA KAVA SPFXERUA k. Mladi komunisti so začeli delati Aktiv mladih komunistov v škofjeloški občini, ki je bil ustanovljen konec oktobra, je že sprejel program dela. V svoj program je vključil štiri področja dela in aktivnosti. Poskrbeli bodo za izobraževanje mladih na raznih predavanjih, pripravili in izvedli različne akcije, vključili v svoje vrste še več mladih in poskrbeli za koordinacijo dola z ostalimi družbeno-poli-tičnimi in športnimi organizacijami. Na predavanjih se bodo mladi seznanili s stanjem v gospodarstvu, se pogovorili o zunanje političnih dogodkih, spoznah aktualna druž- CK ZMS posebna gostinska enota Mladinski dom Bohinj objavlja sledeča prosta delovna mesta: gospodinja počitniškega doma TUHINJKA Na Voglu (kvalificirana kuharica z najmanj triletno prakso v samostojnem vodenju kuhinje ali priučena kuharica z najmanj 5-letno prakso) natakarica z dokončano gostinsko.ŠOi. lo in tri leta prakse ali pa priučena servirka s petletno prakso in delnim znanjem nemškega jezika. Z delom se prične 10. 12. 68 in traja zaposlitev do 30. 4. 1969. Samsko stanovanje in hrana v domu. Prijave sprejema Mladinski dom Bohinj, p. Stara Fužina do zasedbe delovnih mest. ■■■■■■sHEaHHaasMBBaii benopolitična vprašanja in se poglobili v družbeno in gospodarsko tematiko naše občine. Smisel teh predavanj je v izobraževanju mladih in v zavzemanju stališč aktiva in posameznikov do različnih vprašanj. Na predavanja bodo poleg komunistov povabili še študente, dijake in drugo mladino. Na razgovorih bodo sodelo. vali predavatelji iz škofjeloške občine kakor tudi gostje iz drugih občin in republiških organov. Na prvem takem predavanju, ki bo v ponedeljek, 11. novembra, bo republiški poslanec in znani komentator vojno-političnih dogodkov Ivan Franko govoril o razmerju sil v Evropi Ln o intervenciji v ČSSR ter posledicah Ie-te. Vchkokrat se srečujemo s problemom, kako organizirati razne večje družbenopolitične akcije. Poleg organizacije se pojavlja tudi vprašanje udeležbe na teh akcijah. Člani mladi nsikega aktiva menijo, da je dolžnost vsakega komunista, da sodeluje pri organizaciji neke akcije ali se je vsaj udeleži. Zavedati se moramo, da bi bil v primeru, če bi se vsakdo zavzel za neko stvar po svojih močeh učinek marsikatere akcije precej večji. Posebno pozornost nameravajo člani aktiva mladih komunistov posvetiti v prihodnjih mesecih skupščinskim volitvam in volitvam v samo upravne organe delonih organizacij. Pri tem se bodo zavzemali, da bi v te organe izvolili čim več sposobnih in dela voljnih mladincev. Letos je občin sik a organizacija Zveze komunistov V škofjeloški občini pričela z dolgotrajnejšo akcijo sprejemanja mladih v ZK. Znatno dejstvo je, da se mora Zveza komunistov pomladiti in obo- "! SS Odbor koroških partizanov vabi prijatelje Koroške, B « zlasti pa nekdanje koroške partizane in aktiviste, na SVEČANO PODELITEV DOMICILA KOROŠKIM PARTIZANSKIM ENOTAM, ■■ H ki bo v nedeljo, 10. novembra 1968, ob 11. uri v galeriji " na Loškem gradu v škofji Loki. V programu je slav-;j nostni govor in kulturni program. Posebej opozarjamo, da se bodo prireditve udeležili j h tudi številni naši znanci iz Sel nad Borovijami. Radost- i H no bomo pozdravili vašo udeležbo. i: Obenem obveščamo prizadete, da v petek, dne 8. no-il vembra 1968, ne bo običajnega srečanja koroških parti- » ;j zanov v Ljubljani. Odbor koroških partizanov || Daaaaaaaaaa.aaaaaaaaaaaaafaaaaaaaaaaaa iBai*iiiiiiii»iiaiiaiiaaBaaaaaaaBaaa.aaaaaaaaBaaaaaaaaaa gatiti z idejami in revoluco-narnostjo mladih. To revolucionarnost je potrebno zbrati in usmeriti. Mladi najbolje, poznamo mlade, njihove ideje, lastnosti in aktivnosti. Pred mlade kakor tudi ostale komuniste se postavlja važna naloga, da sistematično sprejemamo v ZK mlade, ki to zaslužijo. Naloga vsakega komunista je vplivati na okolico in pomagati pri tem izbrati tiste pozitivne mlade ljudi, ki se bore in se hočejo boriti za iste ideale kot člani ZK. S. Jesenovec KOVINSKO PODJETJE KRANJ razpisuje na podlagi zakona o sredstvih gospodarskih organizacij in sklepu seje Delavskega sveta, licitacijo osnovnega sredstva AVTOMOBILA TAM 2000 LETNIK 65 Licitacija bo na licu mesta dne 15. 11.1968 ob 10. uri v Kovinskem podjetju Kranj. Interesenti dobe vse potrebne informacije od ponedeljka, 11.11.68 dalje v upravi podjetja od 6.—-14. ure. Letošnja alpinistična »bera« je dokaj velika Letošnja planinska sezona je končana. Jubilejno leto je potekalo pod geslom Za 75-letnico 75.000 aktivnih članov planinske zveze. Pod tem geslom je več kot 105 planinskih društev v Sloveniji močno povečalo svojo dejavnost v pionirskih, mladinskih in alpinističnih odsekih. Mnogo premalo pa je bilo narejenega za varnost izkušenih in neizkušenih obiskovalcev gora. Na to nas opozarjajo večje in manjše ter tudi smrtne planinske nesreče. Konec marca je plaz pokopal pod seboj štiri mlada življenja na Slemenu pod Mojstrovko. Kot skoraj vsako leto je smrt kosila tudi na Storžieu. Gorski reševalci so morali neštetokrat pomagati tudi na Grintavcu, na Voglu, v steni Kanjavca, v severni steni Triglava, na Kredarici ter drugod. Nesreča je spremljala naše alpiniste tudi v steni Pic Br.dile v Centralnih Alpah. Avgusta pa se je tragično končala pot v montblanški skupini za veliko obetajočega alpinista Marjana Perčiča iz Kamnika. Pri tem pa seveda ne gre prezreti uspehov naših alpinistov doma in v tujih gorah. Trije alpinisti Aleš Ku-naver, Stane Belak in Tone Sazonov so v januarju prekosili sami sebe, ko so v Pogovor s tržiškimi mladinci V tržiškem klubu gospodarstvenikov je bil v sredo zvečer na pobudo člana IS republiške skupščine in trži-škega poslanca dr. Ernesta Petriča pogovor s tržiškimi mladinci o gospodarstvu. vig snežnem metežu preplezali Čopov steber. V domačih stenah so se letos uveljavili tudi mladi plezalci. Preple-zanih je bilo veliko najtežjih smeri nad Okrešljem, v Krmi, Kotu in drugod. Letošnji plezalno-aJpinistični tabor je cdptrl nov svet še neobdelanih severnih sten Skute, Dolgega hrbta, Grintavca in Kcčne. Poleg številnih drugih odličnih navez iz Celja, Slovenj Gradca, Ljubljane. Kamnika, Tržiča, Kranja, Mojstrane in z Jesenic sta požela največ uspehov Boris Krivic in Bramko Ko-mac, ki sta s svojimi težkimi vzponi v severni steni veliko ivlojstrovke, vzhodni stenj zadnjega Priscjnika in severni steni Triglava doka- zala, da sodita v sam vrh našega alpinizma. Mojstrčani Mlekuš, Až-man, Kofler in Brojan so sredi poletja premagali visne sene Treh Zin. Razen tega je skupina naših alpinistov letos ukrotila Walker-jev steber v 1200-metrski steni Grandes Jorasses, kar je največji dosežek našega alpinizma v letošnjem lejnem letu. Naša letošnja kavkaska alpinistična odprava se jf prav tako vrnila z lepin^ uspehi. Prav tako je opravila svojo nalogo ogledna ali*" nistična odprava v gore Hin-dukuša. Dve odpravi sta *• letos povzpel; tudi na najvišji vrh Turčije Ararat. U. Zupančič Kranjski pred kongresom ZK V sredo popoldne so se v Kranju zbrali delegati za kongres zveze komunistov Slovenije in zveze komunistov Jugoslavije. Na sestanku so govorili o vsebinskih pripravah na oba kongresa in si razdelili posamezne teme, ki jih bodo preštudirali še pred kongresoma. To je bil prvi tak sestanek, poslej Pa se bodo posamezne skupine delegatov še večkrat sestale, da bi se tako delegati čimbolje pripravili na kongres. Na tem prvem sestank" so sklenili, da bodo v sknP1' nah obravnavali ekonomski Politična, prosvetno-kultur-na, jorganizacijsko-polrncna in zdravstvena vprašanja. A. t. ".miiimmimiiiMiimmiimimniMinmmm O razmerju sil v Evropi Občinske družbenopolitične organizacije so skup3^ | S s kranjsko delavsko univerzo v sredo pripravile pr g j§ davanje o Razmerju sil v Evropi, intervenciji v Ci> | = in njenih posledicah. Predavanja, na katerem je gw° g 5 vojaški komentator časnika Dela Ivan Franko — ^zto^ S I so se udeležili člani kranjskoga političnega aktiva. | I razpravi je tovariš Ivan Franko odgovarjal Pre^y,sCi1 % I na vprašanja o vojaških odnosih in zmogljivostih j0 | H velesil, posledicah intervencije na češkoslovaškern g I političnem položaju v Evropi. A. 3 TTiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'i*iIiallIt se-»na dvorana trži- sfce občinske skupščine je bi-» v torek, 5. novembra sko-'aj Premajhna. Ze pred napovedano uro so bili vsi pro- Kaj se zgodi, če vsak dela po svoje DOBIČEK LE PRI RIBEZU stori zasedeni. Kaj je zbudi- jo takšno zanimanje? Čeprav so odborniki obeh zborov tržiške občin, skupščine odločali, ali bo v tržiški občini uveden referendum za krajevni samoprispe-Vek, je bilo največ pozorno-•tt posvečeno razpravi o potovanju tržiške kmetijske zadruge. In takoj na začetku tehko zapišemo, da odborniki Pri odločanju, ali naj v KZ siln0 ,c Uvedejo enoletno pri- upravo, niso imeli pre- VCc težkega dela. Zakaj ročila sveta za gospodar- Po ^tvo in komisije za družbeni ^f°r, ki so temeljila Jjeotovitvah kmetijske ii nam116- in5pekciJe> so bila reč dovolj zgovorna. na fi- Kakšne so torej ugotovitve inšpekcijskih organov o poslovanju tržiške kmetijske zadruge? Naj se najprej ustavimo pri poročilu kmetijskega inšpektorja, ki ugotavlja v letošnjem prvem polletju v KZ naslednje primere izgube: pri plenici — 36.890 S din, pri odkupu — 691.775 S din, pri trgovini — 3.434.374 S din, pri strojnem parku — milijon 614.781 S din, pri reji piščancev — 427.747 S din in pri živini — 3,396.681 S din — skupaj torej 9,602.248 S dn. Ce od te izgube odštejemo dobiček pri črnem ribezu v znesku 5,084.495 S din, ugotovimo, da znaša čista izguba v prvem polletju v tržiški kmetijski zadrugi 4,517.753 S din (štiri milijone petsto sedemnajst tisoč sedemsto tri-inpetdeset S dinarjev). Velika razprodaja zimske konfekcije! po znižanih cenah prodajamo: ženski zimski plašči ženski zimski plašči ženski zimski plašči dekliški zimski plašči otroški jesenski plašči otroški jesenski plašči ženska krila helanca moške obleke moški zimski plašči moški zimski plašči moški zimski plašči moški prehodni plašči ženski kostumi ženske elastične hlače moške elastične hlače 80,00 N din 140,00 N din 200,00 N din 120,00 N din 60,00 N din 70,00 N din 70,50 N din 299,00 N din 135,00 N din 190,00 N din 220,00 N din 148,00 N din 180,00 N din 104,30 N din 118,45 N din J prodajalni KONFEKCIJA — prej GORENJSKA OBLAČILA — Kranj, Cankarjeva trgovsko podjetje Elita kranj Vendar mera obtožb s tem še ni bila polna. Sem moramo prišteti še pomanjkljivo dokumentacijo o poslovanju zadruge, pomanjkljivo skladiščno evidenco, neurejeno blagajniško poslovanje, nejasne koncepte vodstva zadruge o tehnologiji obdelovanja posameznih kultur, nadalje, da vodstvo zadruge nima odnosa do družbene lastnine, nobene odgovornosti do pridelkov in tudi ne do svojih kooperantov oziroma članov zadruge. In kot krona vsega še dejstvo, da si je direktor zadruge Ludvik Ponedelek z neupravičeno prisvojitvijo gotovine iz iztržkov pridobil manjšo premoženjsko korist (1.403,39 N din), vendar je to prisvoji lev gotovine direktor KZ tudi priznal in jo bo nakazal. S takšnim dejanjem je direktor seveda prekoračil obseg svojih pravic, ne glede na to, da bi moral kot vodilni uslužbenec skrbeti za zakonito gospodarjenje. ZASTARELI SAMOUPRAVNI PREDPISI ZADRUGE Razprava na seji tržiške skupščine je dolgemu seznamu nepravilnosti v KZ Tržič dodala še nekatere nove. — Tako je na primer odbornik občinske skupščine Golmajer menil, da je do napravilno-sti v zadrugi prišlo zaradi nesporazuma med vodstvenim kadrom. »Ce tega ne bi bilo, potem tudi nobena inšpekcija ne bi prišla v zadrugo.« Predsednik občinskega sindikalnega sveta Ivko Bergant je v svoji razpravi dejal, da je bil sindikalni 9vet zelo zainteresiran za razvoj dogod- kov v zadrugi, ker so na sindikalni svet večkrat prihajale prijave o nepravilnostih v delovnih razmerjih. »Na več-urnem sestanku v zadrugi sem slišal veliko kritik na račun vodstva zadruge, in reči moram, da so ugotovitve inšpekcij skoraj 90 odstotno potrdile kritike delavcev.« — Ivko Bergant je nadalje menil, da ima uvedba prisilne uprave v KZ preventivni značaj, ker niso prizadeti samo ljudje v zadrugi, temveč gre na splošno za nadaljnjo usodo kmetijstva oziroma kooperantov v tržiški občini. Predsednik tržiškega občinskega sindikalnega sveta je spregovoril tudi o samoupravnih aktih zadruge: »Samoupravni akti so v večini primerov neuporabni. — Pravilnik o delovnih razmerjih še vedno temelji na določilih starega zakona o delovnih razmerjih. Nagrajevanje ni urejeno niti po delu niti po urnih postavkah. Vodja lastne proizvodnje ing. Stane Rakovec je sam določal višino zaslužka delavcev.« DIREKTOR ZADRUGE: »ZA TAKŠEN POLOŽAJ JE VZROK LE 30% MALOMARNOSTI IN NEPRAVILNOSTI, VSE DRUGO PA SO OBJEKTIVNI RAZLOGI . ..« Seje skupščine se je udeležil tudi direktor tržiške kmetijske zadruge Ludvik Ponedelek, ki je svoj »zagovor« začel takole: »Ne zdi se mi pravilno stališče občine, da je imela do naše zadruge in nasploh do kmetijstva mačehovski odnos. Spravite se na kolektiv, ki je »raztresen« na 132 parcel... Za vse to ni krivo samo sedanje vodstvo ... Občina gleda le na finančni učinek, ni pa nam pomagala, od nje nismo dobili niti moralne podpore. — Po mojem mnenju je vzrok za takšno stanje v zadrugi le ►vnica ITMinHMn škoijja loka 30 % malomarnosti in drugih nepravilnosti, za vse ostalo pa so opravičljivi razlogi — preobremenjenost delavcev v zadrugi, razmeianost obdelovalnih parcel... Sploh pa me ves ta postopek proli zadrugi in način pisanja časopisja spominja na agresijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško.« Naj bo avtorju pričujočih vrstic ob teh zadnjih direktorjevih besedah dovoljeno pripomniti, da se je v skupščinski dvorani zaslišal smeh . .. SKORAJ SOGLASEN SKLEP O PRISILNI UPRAVI In kakšen je zaključek te »maratonske« razprave? Odborniki obeh zborov tržiške občinske skupščine so razen petih odbornikov, ki so se pri glasovanju vzdržali, soglasno sklenili, da se v tržiški kmetijski zadrugi za eno leto uvede prisilna uprava. — Nadalje so odborniki poudarili, da je treba storiti. vse potrebne ukrepe za uvedbo kazenskega postopka zoper odgovorne delavce zadruge. V zapisniku o kontroli finančnega in materialnega poslovanja pa med drugim piše, da so za poslovanje zadruge odgovorni: direktor zadruge Ludvik Ponedelek, računovodja Milena Gradi-šar in vodja lastne proizvodnje ing. Stane Rakovec. In na koncu še ena misel iz sklepa o uvedbi prisilne uprave v tržiški kmetijski zadrugi: »Odborniki so mnenja, da gre v zadruga za izredno slabo gospodarjenje, zlasti zaradi malomarnosti vodstva, kar je tudi glavni vzrok negativnega finančnega stanja. Ce bi v kmetijski zadrugi še vnaprej tako gospodarili, bi zadruga prišla v še večje finančne težave, ki bi jo lahko pripeljale V slučaj V. Guček To jesen so na več mestih popravljali cesto v Gornjesavskl dolini. Tako so popravili ovinke v Milnem pri Dovjem, na Hrušici in pri bolnišnici na Jesenicah. Tu so novi del ceste že asfaltirali, most čez Jeseničico pa še razširjajo. Za prehod pešcev so postavili začasno leseno brv. — Foto: B. Blenkuš Bohinjci si prizadevajo odpraviti še zadnje pomanjkljivosti Za zimski turizem zgolj sneg in žičnice ne zadoščajo Letos rekordno število tujih gostov? jtrTiimiiiiiiiiiiaiiiEifiiiiiiiEiiTiisszsiiiiiisiTsriiiiiiirisisiiiiiiziiiiaiEiiif iiiiSiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHH111^ RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU DELOVNE SKUPNOSTI 1 1 UPRAVNIH ORGANOV = SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Zimska turistična sezona 1968/69 je pred durmi. Po vseh smučarskih centrih, ki jih pri nas — to moramo priznati — ni malo, se gostinci, turistični delavci in drugi mrzlično pripravljajo nanjo. Novembrski dnevi utegnejo prinesti že prvi sneg, hkrati z njim pa tudi prve, najbolj neučakane goste. Prav o tem je tekla beseda na sestanku, ki so ga pred dnevi organizirali predstav-niki turističnega društva Bohinj. Zvedeli smo za prizadevanja, načrte, upe in težave ljudi, ki se sredi bohinjskega kota ubadajo s problemi okrog zimskega turizma. Njih naloga ni lahka, saj kraj ob slikovitem ledeniškem jezeru spričo naravnih lepot, ugodnih snežnih razmer ter zaradi bližine privlačnih smučišč naglo pridobiva na pomenu. Vse več tujih gostov zaide tjakaj, med Slovenci pa jih je tako ali tako brez števila, ki so naravnost zaljubljeni v bohinjske hribe. Tudi nova cesta bo lotos krepko pripomogla k porastu obiska v teh krajih. Z njo sta se Bohinj in vsa okolica močno približala svetu. Poglavitni magnet za razvedrila željne turiste je seveda sistem žičnic in smučišč na Voglu. O njem smo v zadnji številki že podrobneje pisali. Toda uspeh ali neuspeh zimske sezone ni odvisen le od urejenosti naprav in zasneženih strmin, ampak prav tako, če ne še bolj, od zaledja. Ni vseeno, kako se počutijo gostje, ki pridejo od vsepovsod. Zgolj sneg in žičnica sita premalo. Poglejmo torej, kaj je bilo storjenega v ta namen. Dobrodošli, Nizozemci! Hoteli v okolici Bohinja se doslej niso mogli pohvaliti z kdo ve kako uspešnim poslovanjem. Tega je bila najbrž kriva prevelika razdrobljenost, medsebojna nepovezanost, ki seveda onemogoča vsakršne intenzivnejše reklamne akcije tako doma, še bolj pa v tujini. Posamezniki so bili pač preslabotni. Lansko leto pa je podjetje Trans, turist začelo z veliko akcijo odkupovanja in združevanja gostinskih obratov. Danes ima pod svojo upravo hotele Jezero, Bellevue, Pod Voglom in Triglav, gostišče Jelka in Sport hotel na Pokljuki ter hotel Crna prst v Bistrici. Predstavniki podjetja so po deželah severne Evrope (Švedska, Danska, Nizozemska) organizirali intenzivno propagando za Bohinj in druge kraje. V mnogih brošurah tujih potovalnih agencij so se pojavile slike ter podatki o našem zimsko-športnem centru. Največja tovrstna nizozemska družba NRV je na primer izdala turistični prospekt z naklado 2 milijona izvodov, v katerem so Bledu in Bohinju posvetili šest strani. Bojan Plahutar, direktor Transturi-stovih hotelov, nam je zaupal, da imajo že sedaj oddanih večino od 358 ležišč, kolikor znašajo posteljne zmogljivosti vseh njihovih gostinskih objektov skupaj. Na napakah se učimo Kljub tej spodbudni novici pa ne kaže biti prevelik optimist. Iz razgovora med predstavniki turističnega in telesnovzgojnega društva Bohinj ter zastopnikom cestnega podjetja Kranj smo zvedeli tudi za številne pomanjkljivosti v preteklih letih, ki jih bo v bodoče treba odpraviti. Tujce je odslej najbolj motilo pomanjkanje zabavnega življenja in raznih prireditev v letoviščih, nadalje slabi gostinski kadri, ki ne znajo prodajati uslug, pa seveda tudi zapoznelo in nepopolno čiščenje zasneženih cesta ter parkirnih prostorov. Zlasti glede slednjega so se vnele ostre debate; cestno podjetje si baje ne more privoščiti stroškov sprotnega čiščenja bohinjskega okoliša, zato namerava Transturist kupiti lasten stroj za odstranjevanje snega. Leto>s bo poskrbljeno tudi za razvedrilo •in zabavo gostov — v popoldanskih urah bodo lahko plesali v dvorani hotela Jezero, zvečer pa obiskovali dancing bar. Upoštevajoč, da večina tujih turistov, zlasti tistih iz Nizozemske, nima pojma o smučanju, da so to avionski gostje, ki le redko dopotu-jejo z lastno smučarsko upremo, bi bilo nujno organizirati šo^o smučanja. Na Voglu sicer takšna šola že več let uspešno deluje, toda to ne zadošča. Spričo tega nameravajo podobne tečaje organizirati tudi v doJmi. Za izposojanje bo gostom na voljo dodatnih 50 parov smuči z vso opremo vred, 30 sani in 20 parov drsalk. Turistično društvo je že do bilo seznam ogrevanih sob pri zasebnikih, namenjenih predvsem prehodnim gostom. Le-ti se bodo lahko hranili v hotelih, kajti zmogljivosti kuhinj v gostinskih lokalih daleč presegajo posteljne zmogljivosti. Dosegli so tudi spo razum glede peii/.i;)iiskih cen za Silvestrovanje — 60 do 80 novih din v vseh hotelih. Naj omenimo še nekatere predloge, ki jih je bilo slišati na razgovoru v ponedeljek. Ob konicah, konec tedna, ko je naval priložnostnih obiskovalcev največji, bo Vogel postal pretesen. Tedaj naj bd stalne goste, zlasti tujce, usmerjali na smučišča v dolini. Dve vlečnici, ki nista skoraj nikdar preobremenjeni, povsem ustrezata za ta namen. Premisleka vredna je tudi zamisel nekaterih udeležencev sestanka, po katerem naj ceste in poti v okolici jezera ne bi popolnoma očistili, ampak pustili na njih nekaj deset centimetrov debelo plast snega. To bi omogočilo tujcem, da se prevažajo naokrog z opreznimi sanmi. Privlačna in atraktivna novost pa je težko izvedljiva. Spomladi bi namreč odjuga sneg na cestah spremenila v brozgo, nevšečno za pešce in avtomobiliste. Vrsta zanimivih prireditev K boljšemu počutju gostov bo nedvomno precej pripomogla tudi kopica športnih prireditev v Bohinju in njegovi okolici. Prva od njih je na sporedu 23. decembra, in sicer tekaško tekmovanje. Od 10. do 12. januarja, ob FIS A prireditvi, bodo gledalci lahko občudovali pri delu najbolj znane evropske mojstre smuških tekov. Novost na spisku letošnjih športnih dogodkov pa pomeni Zimski športni dan Bohinja (1. in 2. februarja). To bo odprto tekmovanje v tekih, skokih, smučanju in sankanju. Organizatorji, telesno vzgojno društvo, bi k sodelovanju rado pritegnilo — poleg domačinov vse starosti — tudi letovišča, rje. še prej, konec januarja, društvo namerava prirediti consko tekmovanje v veleslalomu za pionirje. Poseben mik pa predstavljajo sam kaske tekme za pokal Bohinja. Ob tej priliki bodo izdali vizitke z obvestilom v več jezikih. Gostinci jih bodo razdelili med svoje goste in s tem poskrbeli za večji obisk. Društvo tarejo finančni problemi. Kljub temu pa imajo njegovi člani v načrtu še tekmovanje v drsanju in kegljanju, ki naj bi ga — če bo denar — izvedli kasneje. Vrsta ukrepov, izboljšav in načrtov da slutiti, da utegne biti letošnja zimsko-tunistič-na sezona v Boliinju rekordna. Tako vsaj upajo prizadevni domačini. Želimo jim, da bi se njihova pričakovanja izpolnila. i. Guzelj razpisuje i NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. NAČELNIKA ODDELKA ZA OBČO UPRAVO IN DRUŽBENE SLUŽBE 2. ŠEFA ODSEKA ZA OBČO UPRAVO 3. ŠEFA ODSEKA ZA PRORAČUN IN SKLADE 4. PRAVNIKA 1 5. REFERENTA ZA GOSPODARSKE I ANALIZE 6. ANALITIKA ZA DRUŽBENE SLUŽBE 7. URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA 8. CESTNEGA INŠPEKTORJA 9. PRORAČUNSKEGA KONTROLORJA I 10. REFERENTA ZA PERSONALNE ZADEVE. I POGOJI: 3 pod 1. Visoka strokovna izobrazba, 10 let delovnih 0 S izkušenj 2. Visoka strokovna izobrazba — praviloma S pravnik, 8 let delovnih izkušenj , § 3. Visoka strokovna izobrazba, 8 let delovnih J izkušenj 4. Diplomirani pravnik, 5 let delovnih izkušenj g I 5. Ekonomska fakulteta, 5 let delovnih izkušenj | 6. Ekonomska fakulteta, 5 let delovnih izkušenj | 3 7. Visoka strokovna izobrazba, 7 let delovnih |j 3 izkušenj 5 = 8. Visoka strokovna izobrazba, 7 let delovnih g izkušenj § 9. Višja strokovna izobrazba, 5 let delovnih iz- j| S kušenj g 3 10. Višja strokovna izobrazba, 5 let delovnih g j2 izkušenj 3 Stanovanja niso zagotovljena. 5 Rok za priglasitev je 15 dni po objavi. 3 Kandidati naj vložijo pismene ponudbe, kolkovane g 3 z 0,50 din, z življenjepisom ter dokazili o strokov- g 9 nosti in delovnih izkušnjah na naslov: Razpisna ko- | S misija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov g 9 skupščine občine Kranj. iTlIflEIIIIflEIlIBElllEStlilllEBSEIIIEElllIlSlSlISICIBItiliEEEIlEIIEISEEIIEISEEEEEiflllEESlEIIflElEEEllEEllEEBEBlIElIIin111 JlflllHIIllIIlfllllEEElSlIIIUIEtlEllEtlEllIIlEIlElElIllIUIIEIIHIinniinilllllllEEllIIIIIIfinillllll1 I VELETRGOVINA »ŽIVILA« KRANJ | bo po sklepu delavskega sveta | V PETEK, dne 15. 11. 1968 ob | i 8, uri a 1 a NA JAVNI DRAŽBI naslednja osnovna sredstva: I L TOVORNI AVTO IMV Kombi — IZKLICNA CENA 2.500,00 N. din i 2. TOVORNI AVTO FIAT 1300 — kombi — IZKLICNA CENA 2.000,00 N.din I 3. TOVORNI AVTO CSEPEL (4,5 t) — IZKLICNA CENA 7.000,00 N- din I 4. 2 TRICIKLA IN MOPED I Javna dražba bo v avtoparku podjetja n3 5 Savski cesti 28. I Interesenti si lahko ogledajo osnovna sred- I stva vsak dan od 7.—12. ure. niiiiuiunHiiiiiiiiiiiiiHui!inHii!!iiii!iHiiiiniiiiiiiniiiiiiiimiini!iiiiiii:iiuiiiiHiin>i|inl' r>^R|!)llSI9RFlflHIIII.....3BB1Bl«3lll«nlB •« :n«-tl»»IIHNSIIGIIIIH(BD^3RIH?X1193 9IBIIIIHIHVi UMIIHIIMIIMMIMUIIIUIIIIII MESARSKO PODJETJE TRŽIČ želi zaposliti šest kvalificiranih mesarjev Kandidati naj bi bili vojaščine prosti. Zahteva se strokovnost delovnega mesta KLOBASIČAR-JA in KLAVCA. Stanovanja ni na razpolago. Rok prijave je 16. november 1968. Prijave je dostaviti na naslov. MESARSKO PODJETJE TRŽIČ, Trg Svobode 18. •a -~«nnlllaillilll, 1 GRADITELJI! Preskrbite si opečne izdelke za spomladansko sezono, r Ljubljanske opekarne bodo izdelovale opeko tudi ss preko zime. Še posebej priporočamo MB (modelar- ss ni blok) in zidni blok BH6. Zahtevajte ponudbe. Vse informacije daje prodajni oddelek Cesta na Vr- ss hovce 2 — Ljubljana, telefon 61-965 in 61-805 ter naš 5J zastopnik Andrej Smolej, Kranj, Nazorjeva 4, tele- fon 22-866 (pri nebotičniku), ki vas po želji obišče H tudi na domu. Oglejte si naše izdelke v Kranju, Pre- \, šernova št. 1 (pri steklarju Čolnarju). Ljubljanske opekarne | a^nniVHBBIRIIIFIillaCVEISBRRIIIIliailD ^MiiiaauiiiiiiiiiiaMiUEiHttttiaiiiiiii iniiffviiiri aiaiiimiiv ^iiiiiiaiiiaiiiiafi' ho* «irihč sedeli dežurni oficirji in kurirji, v večjem pa so se podnevi zbirali člani vrhovnega štaba in je slu/.il za kuhinjo. Katakombe bi bi. le v primeru zračnega napada idealno zaklonišče. Nemci so bili pravzaprav zelo blizu — v utrjenih gar-nizijah v Banjaluki in Trav-t: i i u I )■.!•! vod k Jajcu ja varovala partizanska edinica pod poveijstvom Koste Nadja. Mesto je, drugič po izbruhu vojne, svobodno. Politične priprave na zasedanje V zgornjem delu Jajca, ob. danem s starim mestnim obzidjem, so dan in noč tekle poiitične priprave na zasedanje Avnoja. Načrti odlokov in resolucij, ki naj bi jih sprejel AVNOJ, so se rojevali v dveh hišah, stoječih blizu glavnega bivališča vrhovnega štaba. Te dokumente sta pripravljala Edvard Kardelj in Moša Pijade. Dvojica je delala brez prestanka, dan in noč. Moža skoraj nista zapuščala hiše. Nekaj dni pred zasedanjem se jima je pridružil dr. Ivan Ribar, ki je skupaj z Vladom Zečevićem dopotoval iz Liv-na. Razen sodelovanja pri formuliranju bodočih doku- ! mentov Avnoja je Ribar pi- ( sal tudi poročilo o delu iz- ■ vršnega odbora Avnoja, izvo- | ljenega na prvem zasedanju v Bihaču. Dva dni pred zasedanjem se je pod predsedstvom Ivana Ribarja sestal pripravljalni odbor in razpravljal pozno v noč. Seji so prisostvovali tudi delegati iz vseh republik. Vsi predlogi bodočih dokumentov, ki jih je razlagal dr. Ribar, so bili soglasno sprejeti. Drugo zasedanje Avnoja se lahko prične. Delo v težkih razmerah Priprave so potekale tajno in fašistom se kljub določenim slutnjam ni niti sanjalo, da v srcu njihove »nepremagljive Evrope«, v malem osvobojenem mestu na Balkanu, partizanske sile kanijo izvesti zasedanje narodnega parlamenta, porojenega med oboroženim bojem proti silam osi. Predsednik odbora, ki naj bi izvedel vse tehnične in materialne priprave na zasedanje, je bil takrat Todor Vuja-sinovič. Ljudem iz tega odbo. ra je največ preglavic povzročala zgradba bivšega sokol-skega doma. Le-ta je bil spričo požara, nastalega ob srditih bojih za osvoboditev mesta, zelo poškodovan. Morali so ga prenoviti in urediti. Razmere, v katerih je skupina delala, so bile zelo težavne. Na svobodnem ozemlju, opustošenom in izropa-nem, predstavlja nabava enega, dveh kilogramov žebljev ali kvadratnega metra stekla pravi podvig. Partizani so morali biti zelo iznajdljivi, če so hoteli uspeti. Delegati ne vedo za ime mesta Delegacije so že bile na poti v Jajce. Toda njihovi člani niso smeli vedeti, kam gredo. Zato so vse zadržali v okoli- ških krajih — v Vakufu, Bugojnu in Mrkonjič gradu. Takšen ukrep je bil potreben, z njim se je možnost, da bi sovražnik spregledal namere partizanov močno zmanjšala. Delegati so se med tem osvežili in oddahnili, počitek jim je bil spričo dolge poti skozi dež in sneg, prek planin in po sovražnikovem ozemlju zelo dobrodošel. Sele tik pred zasedanjem so jih prepeljali v Jajce. članom organizacijskega odbora pa so ti varnostni ukrepi še bolj otežili delo. Treba je bilo priskrbeti to vornjake, usposobiti partizan, sko železnico in druga prevozna sredstva ter nazadnje tristo delegatov in gostov varno spraviti v mesto. Vse tehnične priprave, nujne za nemoten potek zasedanja, so zaključili že teden dni pred pričetkom zasedanja. Neprevidnost nekega borca Neki nepreviden borec bi tedaj skorajda porušil vse načrte. Organizacijski odbor je namreč še med popravljanjem sokolskega doma upo rahljal dvorano za razne prireditve, ki so se navadno končale s plesom. Organizirali so jih zato, da ne bi kdo kaj posumil. V vseh krajih na osvobojenem ozemlju je bilo prebivalcem namreč dob. ro znano, da partizani zelo skrbijo za družabno življenje. Gledališke predstave, zabave in razna predavanja so bile zelo pogoste in med ljud. mi dokaj cenjene. V dvorani sokolskega doma, čeprav le-ta še ni bil urejen, so pripravili obilico prireditev. Toda svečani dnevi so se bližali z naglimi koraki in organizacijski odbor je odločil, da se zadnji teden pred začetkom zasedanja ne sme več organizirati nobene prireditve. Hoteli so, da bi umetniki — Džordže Andre-jevič-Kum, Joži Jandi, Božidar Jakac in drugi — čim bolje dekorirali ter uredili dvorano. Prav med zadnjim kulturnim dogodkom pred pričetkom zasedanja pa se je zgodilo nekaj nezaželenega. Nekemu bOIVU je mod plesom zdrsnila s pasu bomba in padla na pod. Nekdo drug jc to opazil in kriče ukazal, naj izpraznijo dvorano. Prisotni so panično bežali. Večina je poskakala skozi zaprta okna, drobeč steklo in lomeč okvirje. Eksplozija bombe je potem povsem razdejala dvorano. (se nadaljuje) S razpisuje licitacijo naslednjih vozil: = — osebni avto FIAT 600 9 = ev štev. LJ 52-70, leto izdelave 1959. Izklicna cena § 2.500 Ndin. Ogled vozila je mogoč na servisu Vo- s ^ lan v Ljubljani, Savska cesta 2. s I — osebni avto VW 1600 L Variant | = ev. štev. KR 96-07, leto izdelave 1966, s prevoženimi 2 'i 68.000 km. Izklicna cena N din 8.500. Ogled vozila § je mogoč na Jesenicah, C. 1. maja 10 pri Capuder S E Ivanu j| — osebni avto R-10, Major, I ev. štev. KR 88-34, leto izdelave 1966, s prevoženimi | 41.000 km. Izklicna cena N din 13.000. Ogled vozila | i je mogoč v garaži Jesenice, Bokalova 15. = = Licitacija bo dne 12. novembra 1968 ob 12. uri v pro- | Ej štorih Zavarovalnice Sava PE Jesenice. Zavarovalni- g = ca sprejema pismene ponudbe v zaprtih ovojnicah S = do 12. uie na dan licitacije. S = 5 tlillllfellllillll■EIIlIlliIEIIIIIIIil£ilB:iISI£llIEIlIStIlIl]IIIIIIIIIIItIll£llllIIIIIIltlllllltIlIllllllllIllllI>>il4IIia kdor ponudi DONAT ponudi zdravje Industrijski kombinat »PLANIKA« Kranj razpisuje prosto delovno mesto kontrolorja prodajaln Pogoji: — končana prva stopnja ekonomske fakultete ah končana višja komercialna šola z dveletno prakso v finančno-komercialnih poslih — 4-mesečno poskusno delo. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi OD Kombinata. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovski oddelek Planike do 22. 11. 1968. _____________________________—m TEKSTILNI CENTER KRANJ RAZPISUJE po sklepu sveta javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila znamke: Fiat 1100, letnik 1960, generalno popravljen Izklicna cena: ND 8.500.— Licitacija bo dne 14.11. ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za privatni sektor v prostorih Tekstilnega centra Kranj, Staneta Žagarja 33. Pred licitacijo morajo kupci položiti 10% garancijo. mm r_ •'■•»111111» Te dni po svetu 'mm Ljudje Preobrat v Vietnamu AMAN, 5. novembra — Jordanska vlada je sporočila, da je vojska zatrla poskus skupine palestinskih komandosov, ki so zasejall razdor v kraljestvu. Jordanski kralj Husein je dejal, da je bil prisiljen zateči se k sili zato, da bi preprečil podkupljenim komandosom razbiti Jordanijo. BONN, 5. novembra — V Kolnu se je začel sestanek odbora za gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in ZR Nemčijo. Naši in zahod-nonemški gospodarstveniki bodo proučili možnosti za nadaljnji razvoj gospodarskih stikov med državama. BEOGRAD, 5. novembra ~~• Predsednik republike Jo-s!lP Broz Tito je odlikoval časopisno ag< ncijo Tanjug z redom zaslug za narod z zlatim vencem. RIM, 6. novembra — V Remontu, ki ga je zadnje dni prizadelo hudo neurje se položaj postopoma normali-dl;a. Prenehalo je deževati, Prizadetemu prebivalstvu pa đovaia pomoč 14 hclihopter-jev. ^PARlz, 6. novembra — ***Poyodane kcnleren.ee štirih o Vietnamu ni bilo. ker delegacija saigonske vlade ni đopotovela v Pariz. Zaradi teSa so delegacije DR Viet-NBaa, ZDA in FNO Južnega Vi«tnama preložile srečanje nedolceen čas. MOSKVA, 6. novembra — J v*lHci dvorani kremeljske kongre , Postnir palače so s slavim zasedanjem počastili 51-|emico oktobrske revo-,ucije. Na slavnosti je govori član paiitbiroja CK KP3Z Mazurov, ki je dobršen del svojega pogovora posvetil škodljivosti različnih modelov socializma. PARIZ, 6. novembra — Iz Moskve se je vrnila delega-JjMa francoske KP, kjer se je dva dni pogovarjala z vodstvom KP SZ. V pogovorih francoski komunisti želeli bedeti posledice agresije na CSSR na nadaljnji raz-Vo3 delavskih in drugih naprednih gibanj. NEW YORK, 7. novembra "? Ameriško zunanje ministrstvo je zanikalo govorice, da je Johnson že pred svojo Odločitvijo o prenehanju bombamliranja DK Vietnam Vcdel, da predstavnikov saj-S°nskc vlade ne bo na P»ri- sk ""'ovce pogovore novembra — Viehiamu j^AJGON, 7. j^ovienam ki predsednik Pr:';''" Vietnam •fen-., na kraju samem so-v qA 2. vojno in s položajem Odločitev ameriškega predsednika Johnsona o prenehanju bombandiranja DR Vietnama prav gotovo lahko proglasimo za »novico leta«. Takšno odločitev so vsi že dolgo nestrpno pričakovali in do drugačnega razpleta tudi ni moglo priti. Vietnamsko ljudstvo je s svojim pogumom in vztrajnostjo dokazalo upravičenost boja za svobodo in neodvisnost. Z bojem proti mnogo številnejšemu in mnogo bolj oboroženemu sovražniku so Vietnam-ci dokazali, da je borba za svobodo neuničljiva. Več kot eno desetletje že traja vojni metež v tej deželi in boj majhnega naroda je zbudil spoštovanje in občudovanje v vsem svetu. Pol milijona ameriških in drugih vojakov, ki so vkorakali v Ju. žni Vietnam, ni moglo zavre- ti revolucije. Viefcnamci so uspeli zbrati toliko moči in poguma, da premagujejo napore, ki presegajo človeške zmogljivosti. Sklep o prenehanju bombandiranja Severnega Vietnama ne predstavlja samo razumen korak, temveč pomeni tudi spoznanje, da je to edina pot do miru v tem delu sveta. Tudi tako močna vojaška sila, kot so ZDA, je morala končno spoznati, da se z uporabo politike sile n« da reševati določenih vprašanj in problemov. Medtem pa v Vietnamu odigravajo najvažnejšo vlogo v osvobodilni voj. ni prav sodelovanje ljudstva z borci FNO. Ob vsem tem ne gre pozabiti tudi dejstva, da so bila vsa ljudstva v določenih obdobjih prisiljena bojevati se za svojo neodvisnost in svobodo in. da so svoj boj plačevala tudi s številnimi človeškimi žrtvami. To, kar se je dogajalo in se še dogaja v Vietnamu, ima prav gotovo zgo- dovinski pomen. In ravno zaradi tega morajo mirovni pogovori, ki se bodo nadaljevali v razširjenem obsegu, upošte. vati to dejstvo. Znano je, da pariški mirovni pogovori med ZDA in DR Vietnamom niso prinesli presenetljivih in spektakularnih rezultatov. Vendar večina objektivnih poznavalcev vietnamskih razmer meni, da do prenehanja bombandiranja DR Vietnama sploh ne bi pri. šlo, če med ZDA in Severnim Vietnamom n.j bi bilo stalnih stikov. Zato pomeni odločitev VVashingtona, da preneha z bombnimi napadi na ozemlje DR Vietnama, korak do miru v jugovzhodni Aziji. Združene države Amerike so končno sprejele tudi zahtevo Hanoja, da na razgovorih o miru v Vietnamu sodelujejo tudi predstavniki osvo. bodilne fronte Južnega Vietnama. Predvideva se tudi sodelovanje salgonske vlade na teh pogovorih, čeprav DR Vietnam poudarja, da sodelova- nje na pogovorih še ne pome. ni njegovega priznanja nekega režima, ki je prinesel toiL ko gorja lastnemu ljudstvu. Kljub množici odprtih vprašanj upamo, da bo nadaljnji potek dogodkov prine. sel vsaj tiste rezultate, ki bodo vietnamskemu ljudstvu zagotovili pravico do samostojnega odločanja o lastni usodi. In vietnamsko ljudstvo si je to pravico s svojim bojem, žrtvami in upornostjo že zaslužilo. Tanjug - vg Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah Kranj V sredo popoldne so Združene države Amerike dobile novega šefa Bele hiše — Rithard Nixon je postal 37. predsednik ZDA. Njegova zmaga nad nasprotnima kandidatoma demokratskim predstavnikom Hubertom Humphrevcm in predstavnikom tretje stranke Georgom VVallacejem je precej tesna, zagotovila pa jo je razlika v številu elektorskih mest v posameznih ameriških državah. Največ tako imenovanih elektorskih mest je Nixon pobral v državah srednjega in daljnega zahoda ZDA. izvolitev pa mu je zagotovila predvsem zmaga v Kaliforniji, ki mu je prinesla 40 elektorskih glasov. Skratka, Nixonu je mesto v Beli hiši prinesla velika razlika v številu dobljenih elektorskih glasov, medtem ko je končna razlika v neposrednih glasovih volivcev le nekaj sto tisoč. 37. predsednik ZDA HOTEL GRAD POD VIN VAS VABI IN NUDI v G R I L restavraciji DOMAČE SPECIALITETE OB PETKIH SOBOTAH IN NEDELJAH -VAS ZABAVA Sani Ameriške volitve že dolgo niso vzbudile tolike pozornosti v Evropi in tudi v sami Ameriki. Vendar se je pozornost do predsedniških volitev v sami Ameriki spremenila v izraze apatičnosti in ravnodušnosti. Pred samimi volitvami je bilo več bojazni, ali bodo volivci sploh hoteli glasovati, kot pa to, kdo bo izvoljen oziroma za koga se bodo odločili volivci. Zato ni čudno, da so se volivci ali bolje povedano bogati industrijski krogi v tej zbeganosti odločili za moža, ki naj bi nadaljeval vsako leto rastočo ameriško blaginjo. Amerika danes doživlja že 92. mesec rastoče blaginje in tržne konjunkture. Nobeni državi na svetu še ni uspelo ustvariti tako visoke stopnje industrializacije, avtomatizacije, tako visokega življenjskega standarda. Avtomobilska industrija, ki vleče za seboj še vrsto drugih gospodarskih panog, je letos dosegla ogromne uspehe, saj so prodali skoraj 9 milijonov novih avtomobilov. In ravno zaradi vseh teh dejstev ne bo preveč drzna ugotovitev, da so Američani izbrali Nixona zaradi bojazni za svojo blaginjo, zaradi prepričanja, da bo on s politiko močne iše roke uspel kljubovati blži-jočim se depresijam ameriškega gospodarstva. Nekdo je zapisal, da danes Amerika preživlja »zamenjavo generacij«. R?dko kdaj je v ameriški zgodovini vla-d ile med mladimi in stavimi takšno nasprotje. In vsi se zavedajo posledi- izgub Jo- hna in Roberta Kennedvja, Martina Luthra Kinga in njim podobnih osebnosti. Novega predsednika čaka vrsta nerešenih problemov. Poleg vietnamske vojne sta tu še dve vprašanji — črnsko vprašanje in oboroževalna tekma. Ob črnskem problemu, nemirih in študentskih demonstracijah je Ni-xon napovedal »uvajanje reda in zakonitosti«, vendar želi prepustiti celotno vključevanje črnske manjšine v ameriško gospodarstvo privatnemu kapitalu, ki naj bi ga država spodbujala z davčnimi in drugimi olajšavami. Pred samimi volitvami so zastopniki velikega kapitala, ki so Nixona tudi najbolj podprli v njegovem predsedniškem boju, zahtevali s?^ nacijo dolarja. Nadalje zahtevajo predstavniki ameriških velikih družb, da naj bi skušali preprečiti inflacijo, s tem v zvezi p.a bi se povečala nezaposlenost. Ce bo Nixon sprejel takšno gospodarsko politiko, bodo potegnili črnci krajši konce, kajti že sedaj jim predstavlja zaposlovanje najtežji problem. Glede oboroževanja je Nixon gotovo bolj naklonjen »jastrebom« kot »golobom«. Zavzema se namreč za »nedvoumno premoč« ZDA v jedrski oborožitvi nasproti Sovjetske zveze. Takšno stališče pride najbolj prav »vojaško - industrijskemu« kompleksu, ki sca zanimajo povečana vojaška naročila, ki seveda prinašajo nove dobičke. Kaki;- koli že. usioličenje Richarda Xixona kot vodi- telja republikanske stranke, bo gotovo imelo številne posledice v Ameriki sami kot tudi na razvoj mednarodnih dogodkov v svetu. Nekateri se že danes sprašujejo, kako bo Nixonova izvolitev vplivala na potek pariških mirovnih pogajanj o Vietnamu. Ali bo sedaj ameriška delegacija, v njej bo gotovo prišlo do personalnih sprememb, toliko časa zavlačevala potek pogajanj, dokler ne bo temeljito preučila odnosa med ZDA in DR Vietnamom? Ali bo morda Nixon preklical Johnsonovo odločitev o prekinitvi bombancii-ranj Severnega Vietnama? Na takšna vprašanja so predstavniki DR Vietnama in južnovietnamske osvobodilne fronte na pariških mirovnih pogajanjih odgovarjali, da izvolitve Nixona -.a' novega predsednika noče o komentirati, češ, da je to zgolj ameriška notranja zade. va. Amerika je torej doLc'.i novega predsednika. Richr„> l Nixon je tako pretrgal dolgoletno vladajočo ni i dem !-kraiske administracije, namesto nje pa bo nastopi a nova administracija — .o-krat republikanska. Po munju stalnega Vjesnikcvoga t >-pisnika v ZDA pomenijo sedanje voliive posmrtni zvon toliko opevani in poveliči-vani a meriški d v o s t r B n k ar« ski demokraciji. Sam; odstotki glasov rtiTTanrmi m kandidatom nedvoumno kažejo, da so se Amerik; ni težko odločili, za koga naj glasujejo. Kakor koli že, Richard Nixon je novi »ef Bele hiše. V. Gnček in dogodki GLAS * 10. STRAN 8 Ce je bil Marigold res kdaj obiskal ^.Megleni krog«, je bilo več kot čudno, da bi bilo to čuječemu Dargiju ušlo. Naslonil se je nazaj in prisluškoval živahnemu drobljenju deževnih kapelj po avtomobilski strehi. Gage se je torej ukvarjal s Tolpo Sov. Ali je bilo to vzrok, da je danes prišel v »Megleni krog«? Ali je bil na kaki sledi, ki je vodila v klub? Iz teh misli ga je nenadoma predramil šoferjev vzklik. »Za nami prihaja voz. Sir!« Peter se je okrenil. Približno štirideset metrov za njima so se posvetili žarometi, ki so se z veliko na.u co Mižali in nekaj sekund nato ju je voz že dohitel in dirjal mimu njiju dalje. Toda tisti čas je zadoščal, da je Peter opazil napol odprto okno in za njim obraz človeka, zavarovan z velikim očali. Opazil je tudi, da se je ta obraz nagnil skozi okno. V tem hipu se je zavedel, da je v nevarnosti. »Pozor!« je kriknil in v tem hipu je šofer že zasukal vodilo in voz je krenil na levo, tako da sta se za las lahko ognila majhni črni krogli, ki je priletela iz mimodrvečega voza. V naslednjem trenutku pa se je že zabliskalo in oglušujoč grom je pretresel ozračje. Silni pritisk eksplozije je utrl zadnja okna avtomobila, potem pa je Peter začutil hud udarec po glavi in se onesvestil. 4 Nekaj minut nato je nekdo dejal prav glasno: »Je že spet dobro, Sir! Samo še majhen požirek!« Peter je odprl oči, obenem pa začutil pekoč okus po alkoholu v ustih. Nad njim se je sklanjal policist, dolg ko prekla, ki se jc zdaj počasi zravnal. »No, torej. Sir. In nič kosti polomljenih, kot kaže. Toda rešilni voz bo vsak čas tu.« Peter je globoko zadihal. »Kaj je z voznikom?« Policist se je zarezal. »Kar dobro mu gre, majhno rano ima na obrazu. Toda njegove zabeljene kletvice bi morali slišati. Pravi, da je bila bomba. »Ročna granata je bila,« ga je prekinil Peter. Videl sem, kako jo je vrgel.« Policist se je začudil. »Toda, Sir, to je pa pomembna trditev!« Peler se je slabotno nasmehnil, iskal po žepih in našel svojo poklicno izkaz- nico. »Peter Rae sem od Orator-ja,« je dejal. Pokažite mi najbližji telefon. In kako daleč je do prve policijske postaje?« »Približno deset minut. Toda prej morate v bolnico, ker imate na glavi rano, kot da vas je nekdo vrezal z britvijo.« Peter se je potipal po laseh. Bili so vlažni in lepljivi in ko je pogledal prste, so bili krvavi. Zmajal je z glavo. »Nič ne bo hudega! Treba bo nekoliko zalepiti, toda to naredi lahko tudi policijski zdravnik. Zaradi tega mi ni treba iti v bolnico. »Čimprej bi rad poklical časopis in potem bi rad govoril s seržantom Gagejem iz Scot-land Yarda.« Se nekoliko omoten je počasi vstal in buljil v krog gledalcev, ki so se zbrali okrog njega. Potem se je ogledal za taksijem. Vrglo ga je bilo na pločnik in pritisnilo ob kandelaber. En blatnik je bil do kraja odtrgan in hladilnik popolnoma razlit. Poleg njega se je pravkar ustavil velik policijski voz, iz katerega sta zlezla dva uniformirana uradnika, ki sta se pripeljala iz nezgodnega oddelka. Peter jima je šel nasproti in jima naglo razložil, kaj bi rad, na kar je eden od njiju prikimal. »Prav, Sir, lahko vas takoj vzameva s seboj na revirno postajo — in voznika taksija tudi. Inspektor vaju bo oba hotel zaslišali.« Nekoliko kasneje so bili že na poti in kmalu je Peter zagledal svetilke postaje. Voz se je ustavil in eden policistov je odprl vrata. »Smo že tu, Sir. Kako se počutite?« »Eh, zaradi tega še ne bo treba umreti,« se je branil Peter in stopil v poslopje. Inspektor Beamish je bil umirjen starejši možak, ki so ga dolge poklicne izkušnje utrdile proti vsem presenetljivim dogodkom v življenju. Vzel je pipo iz ust, iz katere je bil doslej vlekel, in je po-kimal. »So me že obvestili, Mr. Rae. Sedite, prosim! Policijski zdravnik bo takoj tu.« Počasi se je dvignil, šel k stenski omari in vzel iz nje majhno, temno steklenico in čašo. »Žganje,« je suho pripomnil,« vedno ga imamo pri roki za vsak primer in zdaj je prvič po enem letu. da ga bomo rabili.« Napolnil je čašo do vrha. »Izpijte to, dr&gi moj, boste videli, da se boste potem bolje počutili!« žarka toplota alkohol Petru dobro dela in prej slabosti, ki so ga obhj Izpil je, postavil kozare mizo in se naslonil naj »To je dobro delo, g<| inšpektor, hvala vam!« I Na hodniku so se 2| Ii koraki in. dolg človeM kot trlica je stopil v I Na mizo je postavil roj kovček in pogledal I »Ob ne posebno prikla« ste me dvignili iz P°f inspektor,« je dejal. J »česa ne poveste, MI, kako dolgi, tom otipavajo njegovo & in in slišal hripav SJBV> torja. Škotske počitnice Ljubitelji pravega počitka in počitnic se ne vozijo v natrpanih vlakih, ne hodijo v kraje, kjer se tre ljudi, posebno pa ne v poletnih mesecih. Prav izviren pa je bil pri izbiri kraja za počitnice neki Škot. Njegovo potovanje je trajalo samo pet minut, da je prišel iz svoje hiše do najbližje gostilne s prenočišči. Odločil se je namreč, da bo tam preživel svoj letni dopust. Za to je seveda imel »tehtne« razloge. »Dolgo potovanje je muka, razen tega pa se rado zgodi, da najvažnejše reči pozabite doma. V tujem kraju tudi nikogar ne poznate. Moja hiša pa je blizu, vsak čas lahko dobim kar hočem, moji prijatelji so tu, da mi ni dolgčas. Razen tega pa sem prihranil tudi denar za razglednice.« Kraja kraljevega krompirja Dva Norvežana sta se utaborila na kraljevem posestvu v bližini Osla. Krompir sta nakopala na kraljevem vrtu, razen tega pa sta pobrala še nekaj jabolk. Tatvina ni ostala nekaznovana. Kralj ju je tožil, časnikarji pa so zapisali, ko so poročali s sojenja na nekem sodišču v Oslu, da se kralju kaj malo poda tožba zaradi nekaj krompirjev. Zahtevajo, naj kralj oba reveža pomilosti. Živali pomagajo človeku Na Nizozemskem uporabljajo posebej dresirane pse za iskanje okvar na podzemeljskih plinskih napeljavah. Ce plin uhaja, ga že v majhnih količinah pes zavoha in z lajanjem opozori na nevarnost. Ce poči plinska cev nekaj metrov pod zemljo, bo to pes odkril prej in bolje kot pa kaka specialna naprava. Gos ni samo dobra kot pečenka, pa? pa je zelo cenjen njen sluh. Znano je, da so gosi v starem Rimu reševale Kapilol, danes pa straži jo ameriške vojake v Vietnamu. Štirideseti gosi čuva most na vpadnici proti Saigonu. Ponoči slišijo s svojim občutljivim sluhom najmanjši šum in z garanjem opozarjajo na nevarnost. Križanka št. 58 1 2 3 4 5 6 7 3 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 a ■ 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 VODORAVNO: 1. sovjetski astronavt, ki se je lansko leto smrtno ponesrečil, 7. priljubljena izletniška točka nad Tržičem (1400 m), 12. moško ime (Tilen), 13. zvezda premičnica, 14. partizanski priimek Borisa Kidriča (Peter), 15. glas trobente, 16. osebni zaimek, 17. žitorodna pokrajina med Savo in Donavo, 18. tehnika slikanja, 20. španski spolnik, 21. kraj pri Ptuju s tovarno aluminija, 24. kratica za »Gorska straža«, 26. kokoš, 27. srbsko moško ime, 30. podredni veznik, 32. del imena voditelja Kitajske, 33. sidro, kotva pri magnetu, 34. narodni heroj, ki je bil obkoljen od Nemcev in si je z zadnjim nabojem vzel življenje (Milan), 36. avioni, 37. zelo popularna za-hodnonemška revija, 38. ugasitev npr. zvezde. NOVPIČNO: 1. piškot, 2. žitorodni kraj v Sremu, vzhodno od Šabca, 3. član kranjskega »Triglava«, udeleženec letošnje olimpiade v skoku v višino (Polde), 4. slovenski skladatelj, profesor muzike, orkestralni dirigent, kritik itd. (Emil, 1877 do 1936), 5. japonski denar, 6. vzklik, 7. priprava za sekanje drv (nmož.), 8. tuj dvoglasnik, 9. kratica južnovietnamske osvobodilne fronte, 10. ime slov. pesnika Vipotnika, 11. enovalentni alkilni radikal v org. kem. spojinah, 13. frizura, 15. tesno se prilegajoča pletena obleka, 18. junak Levstikove povesti (Martin), 19. glasilo italijanske socialistične partije, 22. naslovna oseba Jurčičevega romana, 23. silen vihar, 24. divji kozel, 25. morska »električna« riba, 28. reka v Italiji, ki se izliva v Sa-lernski zaliv, 29. riževo žganje, 31. del voza, 33. zrak (lat.), 35. kem. znak za krom, 36. kratica za »Ljudska tehnika«. Miha Klinar: Mesta, III. DEL f ~st }JTT »Ja vvir stehen noch immer gjfl nicht?« vprašuje oberst sebe m nato mu izroča zapečateno cesarsko kuv p dišee eesarsko4craljevega pehotnega ^ »Gevviss!« odgovarja ordonančru »Est ist noch nicht uns-er F^do.'< »Warum solite es sein? ga ovd »Das ist der VVunsch der tschech1^ schen Pakasch! Aber ans Auserfuhle" ,,, > llen die Slavven bis zum jiingstem " . ^ »Bis zum jungsten Gericht?« sir $ Freisinga ,ki govori, kakor da je PJJ abstinent. Se je kaj zgodilo? 0xć0ytf* tem, o čemer že od zarana raZPraV J U • * • „ txt$- FINIS AUSTRIAE? KONEC w%y KONEC CESAR JE VANJA? ni . Konec zgodovine, ki jo na sf^r- i» Štirideset vi , S- ,| rod že sedem sto štiriinšt Konec dinastije, ki naj se - ^ nom KARL in nečastnim vzdev sovražniki na eni strani fronte z šušijaje in skrivaj, vendar ^oV°L i$f« njega s poročili o številu 0^a ot0l^[ kakor ga v poročilih imenujejo \/0r\ FINIS AUSTRIAE ... To je ^ja,^ od prvega dne njegovega ce6ft,^Mf^\ ' lonasledniku jasno, da so bili Viljem in pokojni cesar Franc ^ Wj hitro je spoznal, da vojna ne bo u jaia^. marveč da jih bo še bolj raZ ptf4j*2f dr. Friedricha Adlerja na wsn^rs^'} napovedal, da se bliža konec ki ga je pokojni cesar Franc 3oi go nad Srbijo in Rusijo zatreU v samostojnost in on a kopra v no«3^* Madžari in naposled na račun etva na vzhod in jugovzhod. Skupni akcijski program družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine pri razvijanju sistema družbenoekonomskih in političnih odnosov v občini Kranj Smernice o najvažnejših nalogah ZK pri razvijanju družbenoekonomskih in političnih odnosov, ki sta jih 9. junija letos sprejela predsedstvo in izvršni komite ZKJ, so zaradi vsebine, aktualnosti in konkretnosti obravnavanih problemov tudi v naši občini zbudile velik interes in kritično zavzetost občanov za reševanje najbolj perečih vprašanj gospodarskega, družbenega in političnega življenja kranjske občine. Vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine so zato že v poletnih mesecih sprejele svoje akcijske programe, v katerih so zajele tiste naloge iz Smernic, ki so v skladu z njihovim družbenim poslanstvom. Kmalu pa se je pokazala potreba po skupnem akcijskem programu, ki naj bi združil in koordiniral akcije vseh družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organizmov in občinske skupščine pri uresničevanju nalog, ki jih vsebujejo Smernice. Zato je na skupni seji vodstev družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine nastal ta skupni akcijski program. Razumljivo je, da bo dejanska izpolnitev tega akcijskega programa mogoča le, če se bodo v njegovo uresničevanje vključili vsi organizirani dejavniki naše občine: samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, samoupravni organizmi v občini, vse družbene organizacije in društva, strokovna in druga združenja občanov. Vsi ti dejavniki naj bi v skladu s svojo družbeno usmeritvijo in razmerami, v katerih delujejo, pripravili svoje konkretne akcijske programe. Prav iz teh razlogov objavljamo skupni akcijski program, da bo z njim seznanjen čim širši krog občanov in da bo obenem osnova vsem drugim akcijskim programom v občini. Tako široko zastavljena in hkrati povezana akcija, v katero bodo vključeni vsi zainteresirani delovni ljudje in občani kranjske občine, bo poroštvo za uspeh naših prizadevanj. Obč. konferenca ZKS Obč. skupščina Kranj Obč. konferenca SZDL Obč. sindikalni svet Obč. komite ZMS Obč. odbor ZZB NOV I. Izhodišča skupnega akcijskega programa 1. Skupni akcijski program izhaja iz: —- smernic predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ, — resolucije 10. plenarne seje CK ZKJ, — akcijskih programov, ki so jih sprejeli občinska konferenca ZKS, občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet, občinski komite ZMS, občinski odbor ZZB in občinska skupščina, — nalog uresničevanja gospodarske in družbene reforme v kranjski občini in resolucije o razvoju gospodarstva in družbenih služb v občini Kranj v letih 1966—1970. 2. Skupni akcijski program opredeljuje najvažnejše naloge družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organizmov pri razvijanju sistema družbenoekonomskih in političnih odnosov v občini Kranj. Vsebuje tiste naloge, katerih izpolnjevanje zahteva usklajene napore in koordinacijo dela družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organizmov v občini. Pri posameznih problemih oz. nalogah so navedeni neposredni nosilci njihovega izvajanja. Ti bodo izdelali konkreten predlog uresničevanja vsake konkretne naloge, pripravili bodo potrebne analize, predlog stališč in ukrepov, organizirali bodo o tem razpravo med zainteresiranimi in končno sprejeli konkretne politične in samoupravne ukrepe. V uresničevanje posamezne naloge se bodo glede na njeno naravo vključevale družbene organizacije, strokovna društva in združenja občanov. 3. Na osnovi tega skupnega akcijskega programa sprejmejo akcijske programe vse družbenopolitične organizacije in samoupravne skupnosti v občini ter družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, ki naj vsebujejo program akcij in ukrepov za ures- ničenje smernic v njihovih konkretnih razmerah. 4. Vodstva družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine naj iz skupnega akcijskega programa sestavijo kratkoročni akcijski program, ki naj vsebuje tiste naloge, ki se navezujejo na načrtovani razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti v 1969. letu in tiste, ki jih posamezni samoupravni in politični organizmi lahko uresničijo v bližnjem obdobju. 5. Za uresničevanje skupnega akcijskega programa so neposredno odgovorni vodstveni delavci samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Ti morajo tudi zagotoviti, da bodo občani in članstvo posameznih družbenopolitičnih organizacij tekoče seznanjeni z izpolnjevanjem sprejetih nalog in obveznosti. II. naloge pri razvijanju gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini 6. Izdelati oceno razvoja gospodarstva in družbenih služb občine v letih 1966—1970, analizirati dosežene rezultate in odstopanja pri izvajanju gospodarske reforme ter v skladu z ugotovitvami predlagati in sprejeti ustrezne ukrepe. Posebej naj se preuči položaj tistih delovnih organizacij, ki poslujejo na meji rentabilnosti, ugotovi vzroke za takšno stanje in predlaga ukrepe za izboljšanje. Preučijo naj se zlasti še: smer i. vesticijskih vlaganj v gospodarstvu v prihodnjih letih, problematika izvoza in ukrepi za preučevanje realnega družbenega standarda občanov — občinska skupščina, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v delovni organizacijah 7. Občinska skupščina naj naroči študijo o stanju in možnostih razvoja kranjskega gospodarstva na podlagi novih srednjeročnih raziskav o možnostih razvoja posameznih panog gospodarstva do leta 1975. 8. Izoblikovati je treba dolgoročni koncept razvoja družbenih dejavnosti v skladu z realnimi materialnimi možnostmi, da se zagotovi stabilnejša materialna podlaga, kvalitetnejše delo in načrtni razvoj družbenih dejavnosti ter da se odpravijo nasprotja, ki se pojavljajo v odnosih med gospodarskimi in družbenimi dejavnostmi in okrepi vzročna povezanost gospodarstva in družbenih dejavnosti. Na področju družbenih dejavnosti' je potrebno že v prihodnjem letu uveljaviti institut družbenega dogovora — kot temeljnega načina družbenega vrednotenja dela teh dejavnosti. Na osnovi podatkov o osebnih dohodkih različnih profilov zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu naj se pristopi k uresničevanju družbenega dogovora o vrednotenju dela zaposlenih v družbenih dejavnostih. Sprejme naj se sanacijski načrt za reševanje obstoječih nesorazmerij. — občinska skupščina, samoupravni organi delovnih organizacij družbenih dejavnosti, družbenopolitične organizacije 9. Vsaka delovna organizacija mora izoblikovati svoj program dolgoročnega družbenoekonomskega razvoja v skladu z razvojnim konceptom Slovenije in občine Kranj in v tem smislu dopolniti sedanje plane delovnih organizacij do 1970. — strokovni in samoupravni organi delovnih organizacij, zbor delovne skupnosti občinske skupščine, zveza sindikatov 10. Temeljito preučiti obstoječe planiranje v delovnih organizacijah in v občini, tako da bosta sistem in praksa načrtovanja prilagojena — tako po metodah kot organizaciji — sedanji razvitosti samoupravljanja. Načrti za 1969. leto morajo biti plod samoupravnega dogovora delovnih organizacij, njihovih združenj in zbornice, sindikata in občinske skupščine. — občinska skupščina, klub gospodarstvenikov, zveza sindikatov 11. Zagotoviti ustrezne družbene in ekonomske pogoje za hitrejše in prožnejše povezave delovnih organizacij, zlasti je potrebno v občini pospešiti integracijske procese, ki so zastavljeni v komunalnem gospodarstvu, gostinstvu, kovinski industriji itd. % — občinska skupščina in družbenopolitične organizacije 12. Takoj izpeljati ugotovitve analize o delitvenih sistemih v občini in v delovnih organizacijah — zbor delovnih skupnosti občinske skupščine, zveza sindikatov, samoupravni organi delovnih organizacij 13. Zagotoviti izpopolnjevanje dohodkovnega sistema in delitvenih odnosov v delovnih organizacijah v skladu z zakonom o dohodku; urediti vprašanje minimalnega osebnega dohodka v občini in najnižjih osebnih dohodkov v delovnih organizacijah ter izoblikovati kriterije za realne razpone osebnih dohodkov samoupravni organi delovnih organizacij, zbor delovnih skupnosti občinske skupščine in zveza sindikatov 14. Uveljavljati v delovnih organizacijah tak sistem delitve dohodka, ki bo temeljil na načelu delitve po delu in solidarnosti. Pri delitvi po delu naj se izhaja iz trajnih posameznih in skupnih interesov in potrebi po stalnem razširjanju materialne osnove. Solidarnost pa naj se uveljavlja na področjih socialne politike, da se tako omili ostrina socialnih razlik, ki nastajajo iz blagovne proizvodnje in nagrajevanja po delu. Zato naj se pripravijo ukrepi, da se navedena načela uresničijo. — samoupravni organi in družbenopolitične organizacije delovnih organizacij, zbor delovnih skupnosti občinske skupščine in zveza sindikatov 15. Analizirati sistem nagrajevanja v delovnih organizacijah, ugotoviti deformacije in določiti ukrepe za njihovo odpravo; Uresničiti odločne politične in samoupravne ukrepe, proti nosilcem deformacij v sistemu nagrajevanja, zlasti proti tistim vodilnim delavcem in odgovornim v samoupravnih organih, ki dovoljujejo oziroma omogočajo različne deformacije in odstopanja od dogovorjenih principov v sistemu nagrajevanja oziroma v delitvi ustvarjenih sredstev. Zagotoviti, da bodo uveljavljeni kriteriji o nagrajevanju po delu tudi za tiste zaposlene, ki doslej v ta sistem niso zajeti. Zagotoviti tekočo evidenco gibanja osebnih dohodkov v občini in njihovo polno javnost. — samoupravni organi delovnih organizacij, zbor delovnih skupnosti občinske skupščine, zveza sindikatov, zveza komunistov 16. Zagotoviti uporabo oz. uveljavljanje moderne tehnologije v proizvodnjo in zagotoviti ustreznejši odnos delovnih organizacij do racionali-zatorstva in izumiteljstva. samoupravni organi delovnih organizacij in družbenopolitične organizacije 17. Izdelati program za učinkovito reševanje problemov nezaposlenosti oziroma zaposlovanja. V okviru občine zagotoviti skupne dogovore o kratkoročnih in dolgoročnih programih zaposlovanja, odpravljanju nezaposlenosti in problemih viška delovne sile. Formirati sklad za ustanavljanje novih delovnih mest, v katerega bi se stekal del dohodka gospodarskih organizacij. Pripraviti stališča do zaposlovanja upokojencev in do honorarnega, dopolnilnega ter nadurnega dela. občinska skupščina, zavod za zaposlovanje, zveza sindikatov, zveza mladine, zveza komunistov 18. Uveljaviti sistematično kadrovsko politiko, ki naj zagotovi intenzivnejše spreminjanje kadrovskih struktur, zlasti na vodilnih in strokovnih delovnih mestih, zagotoviti načrtno vzgojo, izobraževanje vodilnih delavcev, urediti vprašanje pripravništva in pripraviti analizo letošnje reelekcije direktorjev. — občinska skupščina, samoupravni organi delovnih organizacij, družbenopolitične organizacije 19. Urediti štipendijsko politiko v občini in delovnih organizacij, tako da se zagotovi poenotenje sistema štipendiranja v občini, kjer naj bi se združila potrebna sredstva, ustvarila koordinacija štipendiranja v delovnih organizacijah in občini s ciljem, da se izboljša socialna struktura štipendistov, povečajo sredstva za štipendije nadarjenim mladim ljudem in da bo pri oblikovanju kriterijev za štipendiranje omogočena polna udeležba študirajoče mladine. — skupščina občine, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi delovnih organizacij 20. Pripraviti program razvoja zasebnega s^1^ ja v obrti, gostinstvu in turizmu, pripraviti evidenco o zaposlenih, ki se bavijo s popoldansko proizvodnjo obrtjo, zagotoviti učinkovito kontrolo poslovanja zasebnikov, uveljaviti strožje ukrepe in večje kazni, oblikovati objektivne kriterije za politiko obdavčenja, zaostriti odnos delovnih organizacij do šu-šmarstva, do dopolnilnega dela in preučiti pogodbe delovnih organizacij z zasebniki in P°" dobno. Prizadevati si, da se pri urejanju teh problemov čimbolj poenoti praksa na področju Gorenjske. skupščina občine in družbenopolitične organizacije, sekcija *a obrt pri gospodarski zbornici 21. Preučiti stanovanjsko gospodarstvo in stanovanjsko politiko v občini, zlasti pripravu1 kratkoročne in dolgoročne programe urejanj* stanovanjskih problemov v občini in politike kreditiranja stanovanjske izgradnje. Uveljaviti je potrebno odgovornejšo vlogo stanovalcev pri kreiranju politike in gospodarjenja s sredstvi podjetja za stanovanjsko >n "fl munalno gospodarstvo, zlasti pri vzdrževanj stanovanjskega fonda. Zagotoviti je potrebno, da se uveljavijo vs oblike samoupravljanja zlasti zbori stanova- cev, hišni jveti in delavski svet podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Onemogočiti sleherne oblike rentništva, zlorabe in špekulacij na podlagi lastništva stanovanj in gradbenih zemljišč ter prometa z gradbenimi zemljišči. Po potrebi predlagati ustrezne zakonske rešitve, ki naj onemogočijo deformacije na tem področju. — skupščina občine in družbenopolitične organizacije 22. Utrditi organizacijo zdravstvene službe v okviru regionalnega zdravstvenega centra ter zagotoviti uresničevanje programa racionalizacije zdravstvene službe in službe socialnega zavarovanja in večjega vpliva zavarovancev na tem področju. Uveljaviti ukrepe, da se onemogočijo razni negativni pojavi v zdravstvu — zlasti uvajanje privatne prakse, šu-šmarstvo itd. — družbenopolitične organizacije, svet zdravstvenega regionalnega centra, skupščina socialnega zavarovanja 23. Pripraviti program razvoja mreže šol II. stopnje in investicijski program vlaganj v srednje šolstvo. Zagotoviti, da se izboljša kvaliteta učno-vzgoj-nega procesa, dvigne stopnja idejnosti pouka in družbena angažiranost šole; Preučiti delitev dohodka v učno-vzgojnih usta- novah in zagotoviti popolnejše uveljavljanje elementov kvalitete pedagoškega dela v sistemu nagrajevanja. — občinska skupščina, družbenopolitične organizacije, zavod za pro-svelno-pedagoško službo, samoupravni organi šol, temeljna izobraževalna skupnost 24. Preučiti problematiko družbenega in materialnega položaja mladine v občini, zlasti položaj učencev v gospodarstvu, problematiko dijaških domov in pogoje za razvoj klubskega življenja mladine. — zveza mladine, temeljna izobraževalna skupnost, Zavod za prosvet-no-pedageško službo 25. Program razvoja otroškega varstva v občini je potrebno povezati s programom razvoja mreže osnovnih šol v občini. Z ustrezno družbeno akcijo — referendumom — je potrebno zagotoviti hitrejše reševanje problemov otroškega varstva in dopolnitev mreže osnovnih šol. — občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in temeljna izobraževalna skupnost 26. Na osnovi končane raziskave izdelati program razvoja kulturnih dejavnosti v občini. — skupščina občme, družbenopolitične organizacije, občinska zvesa kulturno-prosvetnih organizacij 27. Izdela naj se program razvoja telesne kulture v občini, kjer naj se posveti posebna pozornost množični telesni kulturi, znova naj se ovrednoti vloga in mesto posameznih Športnih panog, preuči probleme financiranja in organizacije telesne kulture v občini. — skupščina občine, družbcnopoli- tične organizacije, občinska zveza za telesno kulturo 28. Organizirati široko razpravo o problematiki proračunske potrošnje v občini, oceniti delo in delovne programe proračunskih potrošnikov in zagotoviti učinkovito družbeno kontrolo nad namenskim koriščenjem proračunskih sredstev. — občinska skupščina, družbenopolitične organizacije Naloge pri razvifanfu samoupravnih in političnih o v v onemi tovoaob Rs^srfStnb Uresničevanje ciljev gospodarske in družbene reforme zahteva nadaljnjo krepitev in poglabljanje samoupravnih in demokratičnih odnosov v naši družbi, številni odprti problemi, s katerimi se srečujemo pri izvajanju reforme v naši ob-Clni, narekujejo ustvarjalno akcijo vseh zavestih sil pri razvijanju sistema demokratičnega dogovarjanja in samoupravnega odločanja. Zato bi bilo potrebno: *!* da težnje in pobude delovnih ljudi, ki nastajajo v samoupravni družbeni praksi, pridejo do neposrednega izraza in odločilno vplivajo na formiranje samoupravnih in političnih odločitev; da pobudo delovnih ljudi in občanov usmerjamo k odgovornemu reševanju vseh problemov v okolju, kjer žive in delajo; ~~ da se na najustreznejši način poveže sistem Političnega odločanja s samoupravnim odločanjem, tako da se odpravi pogosta nepovezanost prizadevanj samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, oziroma predstavniških organov in vodstev družbenopolitičnih organizacij; **■ da vse bolj izpopolnjujemo oblike in sredstva neposredne demokracije, da se te oblike pojmujejo v enoten sistem samoupravnih in po-ntičnih institucij v občini ter tako zagotovi učinkoviti sistem odločanja; *" da se čimprej otresemo starih odnosov in oblik vodenja in upravljanja ter odločanja ter vzpostavimo takšen politični in samoupravni Sistem, ki bo izražal sedanjo stopnjo politične ui družbene zrelosti delovnih ljudi; da premagamo pasivnost in nezainteresiranost; da zagotovimo sistematično idejnopolitično in družbenoekonomsko vzgojo delovnih ljudi; da vsebinsko in organizacijsko razvijamo samoupravljanje znotraj delovnih organizacij in v občinski skupnosti, da se jasneje opredeli Področje dela samoupravnih in vodstvenih organov; *"~ da se okrepi neposredna odgovornost vseh no- __S|,eev političnih jn samoupravnih pooblastil; ~~ da energičneje in dosledneje odpravljamo vse subjektivne vzroke, ki zavirajo razvoj samoupravljanja; — da sistematično in kvalitetno informiramo delovne ljudi; — da razvijamo socialistično solidarnost, humane odnose med ljudmi ob hkratni borbi proti vsem privilegijem, birokratizmu, zajedalstvu, egoističnim zlorabam in špekulacijam, skratka vsemu, kar je v nasprotju s temeljnimi elementi socialističnih družbenih odnosov. Nekatere neposredne naloge pri razvijanju samoupravnih in političnih odnosov v občini 29. Pripraviti sklicanje konference samouprav-ljavcev v občini (spomladi 1969), ki naj analizira odprta vprašanja s področja vsebinskega in organizacijskega razvijanja samoupravljanja na vseh področjih družbenega dela. — družbenopolitične organizacije in občinska skupščina 30. Postopoma zagotoviti pogoje za formiranje politične analitične grupe v okviru družbenopolitičnih organizaciji ki bi na temeljnih družbenih področjih spremljala pojave, pripravljala potrebne analize in raziskave za skupno delo družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Formirati na nivoju občine enoten dokumentacijski center. družbenopolitične organizacije in občinska skupščina 31. Temeljito preučiti vlogo občinske skupščine kot samoupravnega integracijskega organizma, preučili nadaljnje razvijanje odnosov na relaciji občinska skupščina — delovna organizacija in občinska skupščina — občani — krajevna samouprava. Zlasti se je potrebno zavzeti za razvijanje vloge krajevnih skupnosti, kot oblike organiziranega vpliva delovnega človeka nad tistim delom presežka dela, ki ga na svojem delovnem mestu odvaja za skupne potrebe komune — občinska skupščina, konferenca SZDL občinska 32. Temeljito preučiti način oblikovanja in uresničevanja sklepov občinske skupščine in drugih samoupravnih skupnosti v občini, okrepiti odgovornost odbornikov in uprave. — občinska skupščina, samouprav ne skupnosti 33. Pripraviti oceno dosedanjega dela pri razvijanju občinske samouprave, dela občinske skupščine in njenih organov. občinska skupščina 34. Analizirati potrebne spremembe v temeljnih zakonodajnih dokumentih v občini in v delovnih organizacijah, jih po potrebi spremeniti skladno z razvojem in družbeno prakso. družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti in občinska skupščina 35. Kot stalno prakso uveljaviti oblike neposrednega povezovanja samoupravnih in političnih organizmov na nivoju občine ter povezovanja ter organizmov s samoupravnimi in političnimi organizmi v delovnih organizacijah pri obravnavanju zadev skupnega pomena. Uveljaviti prakso sklicevanja samoupravnih političnih in vodstvenih predstavnikov na nivoju občine po posameznih problemih in nalogah. Vse oblike neposrednega povezovanja samoupravnih in političnih organizmov v občini morajo izhajati iz konkretnih programov. Nadalje uveljavljati in razvijati oblike družbenega dogovora o vseh zadevah skupnega pomena za delovne ljudi in občane v občini in razvijati uveljavljene oblike medobčinskega sodelovanja. — samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in občinska skupščina 36. Pri družbenopolitičnem in samoupravnem delovanju zagotoviti in zaostriti odgovornost vseh nosilcev javnih funkcij v delovnih organizacijah in v občini. V ta namen naj skupščina občine in vodstva družbenopolitičnih organizacij analizirajo aktivnost obstoječih kadrov in se dogovorijo za potrebne ukrepe. 37. Vsestransko razvijati sistem družbenoekonomskega in političnega izobraževanja samo-upravljavcev, zlasti tistih, ki imajo samoupravne in politične funkcije. — delavska univerza, družbenopolitične organizacije 38. Preučiti delo samoupravnih organov v tistih delovnih organizacijah, ki so družbenega pomena, zagotoviti večji družbeni vpliv na njihovo delo, financiranje in zagotoviti uveljavljanje dohodkovnega sistema v del. organizacijah družbenih dejavnosti. — skupščina občine in družbenopolitične organizacije, samoupravni organi družbenih dejavnosti 39. Preučiti sistem dela in strukturo kadrov občinske uprave, določiti in sankcionirati samostojnost in odgovornost upravnih in strokovnih organov do občanov, občinske skupščine in samoupravnih organizmov v občini. — občinska skupščina 40. Zagotoviti vse potrebno, da se zagotovi razvoj funkcionalnih samoupravnih skupnosti (temeljna izobraževalna skupnost, socialno zavarovanje, zaposlovanje) v smislu njihovega intenzivnejšega in neposrednejšega povezovanja z delovnimi ljudmi v delovnih organizacijah in z neposrednimi uporabniki. — samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij 41. Uveljaviti delo komisije za družbeni nadzor pri občinski skupščini pri preučevanju deformacij na področju porabe družbenih sredstev, pri odpravljanju negativnih pojavov neopravičenega bogatenja, korupcije itd. — občinska skupščina in družbenopolitične organizacije 42. Okrepiti vlogo inšpekcijskih služb, zagotoviti njihovo neodvisnost in samostojnost in medsebojno povezanost, zagotoviti kvaliteten kadrovski sestav, da bodo sposobne pravočasno ukrepati proti vsem napakam in deformacijam. Zagotoviti je potrebno materialna sredstva za ustrezno nagrajevanje inšpektorjev.^ Pripraviti programe dela inšpekcijskih služb v občini. — občinska skupščina 43. Ustvariti osnove za naprednejšo in učinkovitejšo davčno politiko v občini, formirati m okrepiti davčno službo, povečati njeno samostojnost in odgovornst. — občinska skupščina IV. Naloge pri uresničevanju koncepta vseljudske obrambe 44. Vse družbenopolitične organizacije, občinska skupščina in vsi samoupravni in politični dejavniki, zlasti pa koordinacijski odbor za vprašanja obrambe pri občinski konferenci SZDL, morajo zagotoviti, da bodo v občini ustvarjeni vsi pogoji za uspešno realizacijo načela vseljudske obrambe s tem, da: — se delovnim ljudem in občanom pojasni koncept vseljudske obrambe vojne, da se spozna nujnost krepitve obrambne sposobnosti vsakega občana; — krepi in razvija nacionalna in obrambna zavest in da se vsakega občana oz. delovnega človeka vključi v obrambne priprave; — spozna s posebnostmi morebitne bodoče vojne, z vojno-političnim položajem v Sloveniji in Jugoslaviji; — spozna in seznani vsakega prebivalca konkretnimi nalogami in ukrepi na V° ročju narodne obrambe na sedanji stop J priprav za vsefeudski obrambni odpor Pr morebitnim napadalcem; — se izvedejo vsestranske materialne in litične priprave za delovanje v Pc agresije. V. Nekatere naloge pri razvijanju dela družbenopolitičnih organizacij Pomembnost političnega trenutka zlasti pa uresničevanje smernic zahtevajo okrepljeno delovanje družbenopolitičnih organizacij, da bi se lahko realizirala zainteresiranost in kritična zavzetost občanov za reševanje perečih gospodarskih in družbenih problemov okolja, kjer žive in delajo, oziroma problemov naše družbene skupnosti kot celote. Delovanje družbenopolitičnih organizacij mora zato zagotoviti, da se bode v najrazličnejših oblikah njihove dejavnosti uveljavila mnenja in predlogi občanov, oziroma članstva ter da se v demokratični izmenjavi različnih predlogov obli- kujejo konkretne politične akcije razreševanja problemov, ki jih vsebuje skupni akcijski program. Zato je potrebno, da družbenopolitične organizacije: — razvijajo sodobne oblike političnega dela; — zagotovijo stalno in kvalitetno usposabljanje aktivistov družbenopolitičnih organizacij, da bi bili ti sposobni uresničevati zastavljene naloge; — da se čimbolj uskladi in poveže delo vseh družbenopolitičnih organizacij in združenj občanov, da bi se tako omogočilo, da v teh obli- kah pridejo do izraza napredna mišljenj kritične pripombe občanov; nično komunisti morajo s svojo idejno in P ° ' a0i-usposobljenostjo biti gibalna sila v o |' ,q zacijah SZDL, sindikata in zvezi _ mladin ^ tako zagotoviti njihovo uspešnejše in kovitejše družbeno delovanje; . i.-anju da se posveti vsa pozornost uveljav •> ^ mladih ljudi v družbenopolitičnem m upravnem življenju občine; ičeva' da se zagotovi tekoče in dosledno urS?nn0po-nje sprejetih delovnih programov di"uzt>e litičnih organizacij in se jih stalno dopo z aktualnimi nalogami družbene prakse. VI. Nekatera sistemska vprašanja, ki bi jih bil° treba rešiti v okviru republike in federacije Delitev nacionalnega dohodka, zlasti povečanje deleža delovnih organizacij v nacionalnem dohodku. Spremembe predpisov o samoupravljanju v podjetju (sprememba zakona o podjetju, zakona o sredstvih gospodarskih organizacij, zakona o zavodih). Izpopolnjevanje pogojev in ukiepov za pridobivanja dohodka (instrumenti plana, dražb* no določanje pogojev dela in gospodarjenja). 4. Izpolnjevanje sistema cen, zunanje-trgovinske-ga sistema in deviznega režima. 5. Spremembe na celotnem področju davčnega sistema (progresivno obdavčenje OD, diferencirana politika prometnega davka, poenotenje davčne politike itd.). 6 Sistemske spremembe na področju proračunske potrošnje od komune do federacije. 7. Nadaljevati z izgradnjo političnega sistc^.,, nas (urejevanje odnosov med družben 1 gj. nimi skupnostmi, izpopolnjevanje ustav ^cfn0. stema, volilnega sistema, poglabljanje kratizacije itd. 8. Zagotoviti večjo stabilnost zakon°j!^nCg3 osnovnih temeljev ekonomskega in po" sistema. glas * 15. stran Iz zgodovine železarstva v Kamni Gorici (6) Nadaljevanje in konec) Se nekaj besed o ljubljanski zadružni zvezi. Ustanovila jo je duhovščina s svojim cerkvenim bogastvom in e Podporo klerikalnih bogatašev. Vsi ti so vložili v zvezo ogrcr-ino denarja, s katerim so po Sloveniji ustanavljali zadruge in konzumna društva (trgovine). Seveda je s tem vloženim kapitalom delala zadružna zveza ogromne dobičke, ker so morale zadruge in konzumna društva od vsega posojenega denarja Plačevati zvezi velike obre-sti- Kljub temu, da je žeb-Ijarska zadruga v Kropi in Kamini gorici morala plačevati zvezi velike obresti, pa J« ustanovitev zadruge vseeno pomenila ogromno izboljšanje življenjskih in drugih Pogojev žebljarjev in njihovih družin. pozarnovarstvena SLUŽBA Vsi vigenjci v Kamni go-nci so bili leseni ,pa tudi stanovanjske hiše so bile kri-* s skodlami. V vasi so imeli nočnega čuvaja, ki je bil Uslužbenec občine in ki je Dd zelo skromno plačan. Za nočne čuvaje so bili v glavnem starejši ljudje. Svojo službo so opravljali od desetih zvečer, do štirih zjutraj. Čuvaj je moral biti buden vso noč in večkrat je moral pregledati vse vigenjce. Da je bil resnično buden, je moral pred vsako hišo, kjer je stanoval občinski odbornik, vsako uro zaklicati na glas »Ura je devet odbila«; tako vsako uro do štirih zjutraj. Spominjam se še čuvaja, ki so mu kroparski orožniki poklonili staro žandarsko uniformo in staro sabljo. Starejši fantje, ki so se zvečer lahko dlje zadržali na vasi, so mu večkrat ponagajali. Spominjam se, da so mu na sredo ceste postavili dva tnala enega na drugega. Vrli mož je to prikazen v prepričanju da je kakšen nagajicev, napadel s sabljo. Naloge čuvaja pa so bile dovolj odgovorne. Kadar je pihal močan veter, je moral obiti vse vigenjce in prepovedati nadaljnje kovanje, da ne bi prišlo do požara. Vsi so ga morali ubogati. Včasih pa smo mu ponaga-jali tudi otroci, ki smo morali do poznih večernih ur delati v viigenjeih. V jesenskih mesecih, ko se je prej zmračilo, smo odšli do županove hiše, ki je imela železna polkna. Začeli smo jih premikati, kot da jih premika ali loku ta z njimi veter. Zupan se ni prepričal, kaj je, ni pogledal, ampak je poslal hišno pomočnico k čuvaju z nalogo, naj obide po, vseh vi-genjcih in prepove nadaljnje kovanje. Otroci smo bili seveda veseli, ker nam ni bilo treba več delati. Zadnji čuvaj je bil v Kamni gorici še leta 1918, ko je utonil. Od tedaj naprej v vasi ni bilo več čuvaja. Večkrat pa so čuvaji v nočnih urah klicali ljudi na pomoč, ko se je v vi gen j cu vžgal kak tram. Na tramovih je bilo zelo veliko prahu oglja, kar je bilo zelo nevarno, zato so morali tudi dvakrat na leto očistiti ves prah. Največji požar v Kamni gorici je bil leta 1828, ko je pogorela skoraj vsa vas, bile pa so tudi štiri smrtne žrtve. Morda so takratni žeb-ljarji že pri tem požaru upo- ' rahljali ročno brizgamo za j gašenje, ki jo hranijo še da- i nes. Na njej je datem, da je | bila brizgalna prenovljena L 1848, to je ravno dvajset let pozneje, ko je pogorela vas. Brizgalna je bila na dveh kolesih, da so jo lahko pripeljali tiik k ognju, vanjo pa so morali vso vodo donašati. Za pogon te brizgalne je moralo biti osem mož. Imela je le eno medeninasto cev, ki se je vrtela na vse strani. Razen brizgalne so imel; še platnene kangle za vodo, razne kavlje in nekaj drugega orodja. Ko so leta 1890 ustanovili gasilsko društvo, jim je delodajalec France Zvan dal svoje zemljišče za zidavo gasilskega doma. Kljub temu, da je domaćin dr. Lovro To-man, ki je bil državni poslanec, naročil, naj postavijo lep zidan gasilski dom, so v pretirani štednji postavili le lesenega z ilovnatim podom. Zato pa jim je še isto leto kupil novo dvokolesno briz-galno (ki je bila že zelo izpopolnjena, saj je sama črpala vodo) in 200 m konop-ljlnih cevi. Jože Vari Zanimiv Varlov zapis o nekdanjem kovanju žebljev v Kamni gorici in o tedanjem življenju zaključujemo. Jože Vari nam je obljubil, da bo napisal še nekaj »o velikih in dobrih ljudeh,« ki so se rodili v Kamni gorici. To bo prišlo na vrsto za objavo nekoliko pozneje. Varla in tudi vse druge, ki se spominjajo nekdanjega kovaštva in ki so morda še sami kovali žeblje, pa še vabimo k Sodelovanju. Napišite, kako ste takrat živeli, saj Vari doslej vsega še prav gotovo ni povedal. Gotovo je še mnogo zanimivih podrobnosli. ki je škoda, da bi šle v pozabo. V prihodnji številki bomo začeli objavljati dopise o Besnici, ki jih je napisa! naš pridni sodelavec France Koz-jek: o hišnih imenih, o petju na vasi, o denarju in milijonarjih v Besnici pa še mar- sikaj A. T. "aBSUPiaiHBUgigggUgHHIUIHI ■ niRciHHiitiiiHi>nniHa anderr,i T bančno'« 68 60 odoT ko Ljubljani Jaško B°- <^ so-'^tlčn' ?VsW^CiI v obersta ^ barskimi vra- ,kega cesarstva? f^S? hab*urški "nogi glasovi mačih «<* Stfdhajajo *> ^ domovine, ?a s^b ki •> bii0 L ,ga mu«že °lno J? "emški cesar mh naPačni vi • ter obrobljen z belim trakom. Prav tako same v lrVram copatki, ki jih lahko naredimo z nekaj truda kot je i 0*ras lasem je pri deklicah lahko pentlja iste barve lahko ohiC"° izmeti oblačil. V taki kombinaciji je prav tako kot r.r„? ccn deček, le da ima dolge hlačke iz istega blaga ^redpasnik. . Ljubek ' dečke s v°lnen komplet puloverja in žab za deklice m strani 7 prakt'čnim igralnim predpasnikom, ki se na zadnji Ulične apen^a z gumbi Predpasnik je namenjen otrokom :nem tudi sinček ^tarost'- Ce je ob vratu bolj zaprt, je obei 2a ' a bo bolj pisan, ga obrobite z vidnim trakom, dodela štirih do petih let si lahko ogledate dva sorodna Prvi frotir,;a'a,SCni S tipkami. Samo oblekco pa krasi pet gumbov, "arvc fc0**!? a m šivi, ce ie blago enobarvno. Čeveljčki so iste kis^vlj^vv svetli barvi s temnejšim ovratnikom in manšeti, Dr . " OVralnik in manšeti. blaga p muclcl Pa je v temnejši barvi ali iz karirastega ^ol/n'j rav tako ima v okras manšete, ovratnik in bel po-je prišitih pet gumbov. Nad pasom je arve lr«* rezana in rahlo nagubana. Čevlji in gumbi so iste K°t obleka. MARTA ste pri njem takrat, kadar čez dan niste imeli zanj dosti časa. Navada sedenja ob postelji bo nekaj časa seveda trajala. Vendar pa ne smete nikoli nositi otroka v svojo sobo ali celo posteljo. Pri tem morate biti odločni. L. M. Še enkrat o rji na Naša bralka Marija M. iz Poteč pri Preddvoru nam je poslala za odpravljanje rja-stih madežev preizkušen recept. V lekarni je treba kupiti deteljno sol. V kranjski lekarni se sicer dobi samo na recept, vendar poskusite v kaki trgovini s čistili. S to soljo moramo namreč ravnati zelo previdno. Za nekaj madežev vzamemo kavno žličko soli, damo v posodico 'in nalijemo toliko vode, da je sol dobro prekrita. Postavimo na štedilnik, da zavre. Medtem pa pripravimo večjo posodo hladne vode. Oprano, še mokro perilo namočimo z delom, kjer je madež, v vrelo raztopino soli in podržimo nekaj trenutkov. Takoj zatem pa perilo pomočimo v hladno vodo. Postopek ponavljamo dvakrat ali trikrat, dokler rja ne izgine. Perilo vsakič ožmemo, da se raztopina preveč ne razredči. Na ta način izginejo rjasti madeži brez sledu. Pri vsem postopku pa je dobro imeti okno odprto, ker so hlapi te soli strupeni. Nasveti # Ce so madeži na tape-ciranem pohištvu še sveži, jih lahko očistite s penasto gobo, ki ste jo namočili v vodi z dodatkom kisa. 9 Rastline ne potrebujejo le vodo, pač pa jim od časa do časa privoščite tudi nekaj hranilnih snovi. Ce ni pri roki kemičnih, so dobra tudi domača. Vodo, v kateri ste splaknili meso, ne zavrzite, pač pa dolijte cveticam. © Ce vam je dimnikar pustil na preprogi črne sledove, posujte ta mesta s soljo. Cez nekaj minut sol s sajami vred pometite proč. O Ce vijak neče obstati na mestu, ga potegnite ven, očistite, potisnite v luknjico malo kita in vijak ponovno zavijte. O Razpoka na porcelanastem krožniku ne bo več vidna, če boste krožnik slabo uro kuhali v posodi z mlekom. 9 Pri rezanju čebule ne boste jokali, če si prej nosnice zamašite s kosom vate. Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Jesensko sajenje in eskrba ij rož ali vrtnic Lepo slovensko ime za vrtnico je roža, zato ga naši vrtnarski strokovnjaki ponovno uporabljajo. Konec oktobra in v začetku novembra je čas za ?S sajenje rož. Seveda smo pri tem odvisni od muhastega i; vremena. Cas je res pičlo odmerjen, ker rože šele mraz prisili k mirovanju. Vendar pa je jesensko sajenje uspešnejše od spomladanskega. Rože se bodo do spo- SS mladi že ukoreninile in v juniju cvetele. Spomladi sa- SS jene rože se tudi raje posušijo kot jeseni sajene. i Za rože so primerna dobra vrtna tla. Zelo peščeno ;5 zemljo moramo izboljšati s prhlo ilovico in preperelim hlevskim gnojem. Težko zemljo pa izboljšamo s pes-kom, šoto ali listavko. Pred sajenjem sadike prek noči namočimo v mlačno t! vodo. Korenine lahko malo prikrajšamo. Pred sajenjem 55 tla globoko prekopljemo. Sadimo tako, da pride ceplje- ?; no mesto približno 2 cm globoko v tla. Zemljo okoli j; korenin dobro zatisnemo ter zalijemo, če ni zemlja jjj dovolj vlažna. Jeseni moramo sadike obsuti z zemljo do « dveh tretjin njihove višine. Vdolbine med sadikami SS napolnimo s preperelim gnojem, starim kompostom ali SS suhim listjem. Za strnjen nasad rož potrebujemo tri " do pet sadik na kvadratni meter. Rož jeseni ne obrezujemo, ker se jim rane od obre-zovanja ne zarastejo več ter poganjki pozebejo. Le iz- »J redno dolge veje prikrajšamo ter obrežemo vse plodove. «5 Umetnih gnojil ob sajenju ne dodajamo, pač pa v »S več obrokih med rastjo. Sadike rož čajevk ali velikocvetnih rož ter veliko- SS cvetnih in drobnocvetnih popenjalk dobite pri Horti- H kulturnem društvu v Kranju, razen popenjalk pa tudi na vrtnariji Zlato polje. Pri izbiri sadik se raje omejimo na manjše število SS barv oziroma vrst. Vedno sadimo več rož skupaj. Rože SS se lepo družijo z nizkimi blazinastimi trajnicami, tulpa- SS mi in ostalimi spomladanskimi čebulnicami, ki cveto 11 pred njimi ter z zimzelenimi grmovnicami. Poleg vrtnic pa zasajamo modre ostrožnike, ki vnesejo v nasad po- ;S seben čar. Brezrokavnik je posebno prinieren za vse, ki jih rado zebe čez hrbet, razen tega pa smo v njem dobro oblečeni za šolo in tudi službo. Na sliki sta dva brezrokavnika, pletena iz tanke volne. Pod njim lahko nosimo bluzo) s pleteno kravato. Z novimi šolami novi šolski okoliši Vzporedno s številnimi razpravami o reorganizaciji šolske mreže v tržiški občini in v zvezi s predvidenim samo prispevkom za gradnjo novih šol in za obnovitev sedanjih so tržiški prosvetni delavci posvetili precej pozornosti tudi sedanjim in bodočim šolskim okolišem. Kakšne so njihove ugotovitve in bodoči načrti? Z reorganizacijo šolske, mreže leta 1960 so bile v Tržiču ustanovljene tri osnovne šole — heroja Grajzerja, heroja Bračiča in osnovna šola v Križah, medtem ko so se vse druge šole preimenovale v podružnične šole. Lokacija obeh šol v Tržiču ni preveč ugodna, saj nobena izmed teh šol ne stoji na takem kraju, da bi lahko začrtali naravno mejo med obe- ma šolama. Ne bi hoteli ponavljati podatkov o prenatr-panosti in pomanjkanju učilnic, toda kljub temu naj poudarimo, da analize stanja šolskih prostorov v tržiški občini kažejo, da je izhod iz sedanjega pomanjkanja prostorov v razbremenitvi tržiški h šol z novo šolo v Bistrici, ki bi povezovala ves dosedanji šolski okoliš šole heroja Bračiča zunaj mesta. Ta razbremenitev bi omogočila organizacijo podaljšanega bivanja, izvedli pa bi tudi lahko združitev dveh šolskih poslopij pod eno upravo. S tem bi sc tudi celotno območje tržiške občine razdelilo na tri zelo naravne šolske okoliše in vsaka izmed cen-tralmJh šol bi pomenila pravo središče za otroke, poleg tega pa tudi kulturni center svojega območja. Po teh predvidevanjih naj bi v tržiški občini imeli tri šolske okoliše, in sicer: šolski okoliš Tržič, ki bo vključeval celotni sedanji šolski okoliš osnovne šole heroja Grajzerja in del sedanjega okoliša šole heroja Bračiča. V ta oko. lis bodo vključene tudi podružnične šole v Podljubelju, Lomu pod Storžičem in v Dolini; šolski okoliš Bistrica pri Tržiču — vanj bo vključen pretežni del sedanjega okoliša osnovne šole heroja Bračiča ter podružnični šoli Ko vor in Leše; šolski okoliš Križe pa bo zajemal učence iz Križ, Brega ob Bistrici, Gozda, Novakov, Pristave, Re-tenj, Sebenja, Seničnega, Spodnjega in Zgornjega Ve-ternega in iz 2iganje vasi. V. G. Nov gostinski lokal na Blejski Dobravi Ta lepi kraj v neposredni bližini Jesenic obiskuje vedno več ljudi, posebno od tedaj, ko so tu uredili centralno pokopališče za Jesenice, TURISTIČNO DRUŠTVO BREZJE objavlja da sprejema ponudbe za oddajo v najem poslovni lokal bife na Črnivcu, ki je lociran ob odcepu ceste na Brezje. Pogoji bodo določeni v sami pogodbi, ki bo sklenjena s sprejetim ponudnikom. Ponudbe je dostaviti TD Brezje do 25. 11. 1968. Javornilk, Koroško Belo in druge okoliške vasi. Marsikdo pa je tu pogrešal gostinski lokal, ki bi bil v neposredni bližini železniške postaje, tam kjer je bila že pred drugo svetovno vojno gostilna. Res je sicer, da je v- vasi gostilna, ki je sodobno urejena in kjer gosta dob-do postrežejo, vendar je na drugem koncu vasi. Pretekle dni pa je tov. P«; gačnik odprl nov gostinski lokal v prenovljeni stavbi blizu železniške postaje. Lokal je sodobno urejen in obeta solidno in dobro postrežbo. Dobrodošel bo ne le domačinom, ampak tudi drugim gostom, ki radi prihajajo v vedno večjem številu na Blejsko Dobravo srš turistično j prometno j podjetje i K R A IV J j Potujte z nami po Avstriji in Italiji LJUBELJ CELOVEC NIZKE TURE LIEZEN prelaz POTSCHENHOHE SALZKAMMERGUT Salzburg LINZ MAUTHAUSEN MILK ST. POLTEN Dunaj SCHONBRUNN SEMMERING BRUCK a. d. MUR LEOBEN JUDENBURG CELOVEC TRIDNEVNI IZLET PO AVSTRIJI 1. dan — 29. 11., petek Odhod iz Kranja od kina Center ob 6. uri zjutraj. Vožnja prek Ljubelja, Celovca, St. Georgna, po slikoviti gorski cesti čez Nizke Ture v dolino Enns, skozi Liezen, pod Dachsteinom čez prelaz Potschen-hohe v Salzkammergut. Skozi Salzkammergut se peljemo mimo slikovitih jezer, kot so Hallstattersee, VVolfgangsee do SALZBURGA. Takoj po prihodu v Salzburg, ki je predviden ob 14. uri, je namestitev v hotelu. Po krajšem počitku je ogled starega dela mesta in trdnjave, nato večerja in prenočišče. 2. dan — 30. 11., sobota Po zajtrku prosto do 10. ure, ko je odhod proti Dunaju po novi avto cesti skozi Linz, kjer je krajši postanek za ogled mesta, nato vožnja do Mauthaus-na, ogled zloglasnega koncentracijskega taborišča. Po ogledu nadaljevanje poti po avto cesti ob Donavi skozi Melk, St. Polten na DUNAJ, kamor je predviden prihod v poznih popoldanskih urah. Takoj po prihodu je namestitev v hotelu, večerja, po večerji koncert in prenočišče. 3. dan — 1. 12., nedelja Po zajtrku je ogled Dunaja pod strokovnim vodstvom, ogled Schonbruna, cerkve sv. Štefana in drugih zanimivosti. Po ogledu prosto do 15. ure, ko je odhod proti domu prek Semmeringa, Bruck a. d. Mur, Lcobna, Judenburga, Celovca, Ljubelja v Kranj. CENA IZLETA PO PROGRAMU 340 N din z všteto vstopnico za koncert 320 N din brez udeležbe na koncertu. V ceni so poleg tega vključeni še naslednji stroški: prevoz z modernimi turističnimi avtobusi, hotelske in gostinske storitve po sporedu, ogledi mest Salz-burga, Lienza, taborišča Mauthausna in Dunaja. V ceno je vračunana tudi vstopnica za koncert. Prijave sprejemajo poslovalnice Creina do 16. novembra. Ob prijavi je treba vplačati akontacijo 100 N din. Pridržujemo si pravico odpovedati potovanje v primeru višje sile. V primeru odjave do zaključka prijav zaračunamo 50 N din, od tega roka dalje pa celotne akontacijo v višini 100 N din. NA ANDREJEV SEJEM v Gorico 30. novembra 1968 Kot vsako leto bo tudi letos 30. novembra v Gorici Andrejev sejem. Ta dan je Gorica izredno živa, ker ta sejem za' radi svoje pestrosti privablja vsako leto množico obiskovalcev. Poleg sejma bo ta dan v Gorici poskrbljeno tudi za zabavo, ker gostuje v Gorici velik Luna park Istočasno je razstava in pokušnja vin ter razstava kmetijskih strojev. Dne 30. novembra organiziramo iz'et v Gorico po programu: Odhod iz Kranja ob 6. uri zjutraj od kina Center skozi Ljubljano, Postojno. Ajdovščino v Gorico. V Gorici je ve dan ogled prireditev do 18. ure, ko J povratek v Kranj. Prihod v Kranj Prea' viden do 21. ure. Cena izleta je 36 N din po osebi. Prijave sprejemamo do 25. 11. 1968 d° 12. ure z veljavnimi potnimi listi. INFORMACIJE IN PRIJAVE: Turistična poslovalnica Kranj, Koroška 4 tel.: (064) 210-22 Turistična poslovalnica Tržič, Cesta JLA 2 tel.: (064) 71-268 'oročila poslušajte vsak dan °b 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15. 17-, 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. °b nedeljah po ob 6.05., 7., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24- uri ter radijski dnevnik °b 19.30 uri. __________ ------- __SOBOTA — 9. novembra 8.08 Glasbena matineja — 8-55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Cez travnike zelene — 9.50 Naš avtositop —" 10.00 Danes dopoldne — 10-15 Pri vas dem a — l100 Turistični napotki za tuje go-ste — 12.10 Iz zakladnice italijanske glasbene preteklosti - 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Novi posnetki narodne glasbo iz Beograda — l3-30 Priporočajo vam — l4-05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu z velikimi zabavnimi orkestri — l4-55 Kreditna banka iin hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15-20 Glas" beni intermezzo — 15.40 Naš Podlistek — 16.00 Vsak dan Za vas — 17.05 Gremo v kino f7-35 Poje pevski zbor Lira 32 Kamnika — 18.00 Aktual-*l0sti doma in po svetu — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga - 19-00 Lahko noč, otroci — 19-i5 ""Kite z ansamblom Wee-«end — 19.25 Pet minut za P — 20.00 Spoznavajmo svet 10 domovino — 21.30 Iz fo-radia Koper - 22.15 2?Taia za naše izseljence — , 05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 V soboto popoldne z napovedovalcem Bori vo jem ^Viekim — i5.oo Zvoki s težega traku — 20.05 Naše gospodarstvo — 20.30 Okno v ^ ~~ 20.45 Četrt ure z or-^trem Hilla Bovvena — 21.20 r^^ni koncert — 22.30 Od-00^ 12 s:ovariskega sveta — W-U5 Iz slovenske lirike 10. novembra 8-05 R,hC. , Proizvajalce -- g JrS}1** i'gra za otroke BoEat °ber dan želi Mirko tovS ~~ 1005 Se Pomnite in jjjf1 10-30 Pesmi borbe Haw«L^i 1045 na6i p°s1u- jo ^ aj° in pozdravi jaza tu i °° Mistični napotki Vor s g°st« — H.50 Pogodi zvo?311"^1^ ~ 1315 Vc~ i3 mi .z Ve,likimi orkesitri **■ 14 05 p6^1^3 reportaža »- 14 3q ^a«ba za razvedriilo 9 Komorni neeturno 00.05 Iz slovenske lirike VELIKAN MED DETERGENTI ZA SNEŽNO BELO ROČNO PRANJE SCBOTA — 9. novembra 9 35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 15.00 Finalna tekmovala v namiznem tenisu (RTV Beograd) — 18.15 Po-rcčila (RTV Ljubljana) — 18.20 Mladinska igra (RTV Zagreb) — 19.20 Naš globus, 19.45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.50 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Maksim naših dni (RTV Beograd) — 21.35 Zabavno-glasbena oddaja. 22.00 Osvajalci — serijski film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika, 18.20 Mladinska igra (RTV Zagreb) 19.20 sprehod skozi čas (RTV Beo grad) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 10. novembra 9.10 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 9.30 Dobro nedeljo voščimo z an-salblom Maksa Kumra (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) 10.50 Prenos proslave ustanov ;*ve 6. korpusa iz Osijeka (RTV Zagreb) — 17.40 TV kažipot, 18.00 Izzivanje — film iz serije Saga o Forsy-tih, 18.50 Cik cak, 19.05 Francoska pevka Juliette Greco (RTV Ljubljana) — 20.C0 T V dnevnik (RTV Beograd — 20.45 Vijavaja (RTV Ljubljr.na) 20.50 Poje Jack Brei "(RTV Beograd — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 11. novembra 9.35 TV v šoli. 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.00 Poročila. 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 Ose — film iz serije Skrivnosti narave, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Propagandna mod igra, 18.30 Kako se otroci učijo (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Vokalno inst.ru-menLulni solisti, 19.50 Cik caik, 20.00 TV dnevniik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Valček tore-adorjev — predstava Mestnega gledališča iz Ljubljane, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Dvagf spored: 18.00 Kronika, 18.20 Znanost in mi 18.50 Reportaža. 19.20 TV pata. 19.45 TV prospekt. 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb). 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 12. novembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.40 Francoščina (RTV Beograd) — 18.10 Risanka, 18.20 Sodobna panorama, 18.35 Peči na olje — oddaja iz cikla Gospodinjski pripomočki, 18.45 Torkov večer s Stanko Kovačič in Vitalom Aha-čičem. 19.05 Smo lahko zadovoljni s slovenskim turizmom, 19.55 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.40 Za dva soida upanja — italijanski film, 22.00 Trije dueti in en solo (RTV Ljubljana) — 23.00 Poročila — Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.05 Tedenska kronika, 18.20 Svet na zaslonu, 19.00 Mali komorni koncert (RTV Zagreb) — 19.15 Rdeči signal (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 13. novembra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.20 Poročila. 17.25 Zgodbe iz pipe (RTV Skopje) — 17.45 Risanka, 18.00 Pisani trak (RTV Ljubljana) — 18.20 Ne črno ne belo, 19.05 Perunika — poljski film, 19.45 Ciik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Razpotja in odločitev, 21.20 Nogomet Man-chester United : Anderlecht, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 10.00 Kronika (RTV Zagreb) 18.20 Ne črno ne belo (RTV Ljubljana) — 21.00 Sporeed italijanske TV ČETRTEK — 14. novembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.10 Po ročila, 17.15 Tiik tak, 17.22 Risanka, 17.30 Račka — lutkovna igra, 18.00 Po Sloveniji (RTV Ljubljana — 18.20 Narodna glasba (RTV Skopje) — 18.35 Napredno žensko gibanje v Sloveniji (RTV Ljubljana) — 19.05 DeMeta in fantje — serijska oddaja (RTV Beograd) — 19.45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja. 20.35 Saga o Forsy-tih — film, 21.25 Kulturne diagonale, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugti spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.20 Narodna glasba (RTV Skopje) — 18.45 Reportaža. 19.05 Dekleta in fantje (RTV Beograd) — 19.45 TV prosp-kt, 20.00 TV dnevnik. 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 Aktualni razgovori, 21.35 TV drama (RTV Beo grad) — 22.35 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) PETEK — 15. novembra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.45 Pio nirski zimski športi — mladinski film (RTV Ljubljana) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Rojstvo skulpture — kulturni film, 19.25 Forma viva v Kostanjevici, 19.55 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.45 Vijavaja 20.50 Smrt se imenuje Engel-chen — češki film (RTV Ljubljana) 23.00 Simfonični koncert (RTV Zagreb) — 24.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Mladi na zaslonu, 19.55 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV — USLUGA fetrazisce obvešča cenjene potrošnike, da opravlja vsa vul-kanizerska dela a v topi a-ščev, zračnic, gumijaste obutve in drugih gumijastih izdelkov, narezova-nje profilov avtoplaščev ter kemično čiščenje v poslovalnici Stražišče, Seljakova 7. Za kemično čiščenje oblek in pranje perila ima tudi svojo sprejem-nico pri Vodovodnem stolpu, Begunjska 10, Kranj. Postrežba hitra in solidna, cene konkurenčne. Prodam Oddamo v najem poslovni lokal, 54 m2 (dva prostora) v zadružnem domu Primskovo. Prostor je primeren za manjšo obrt. Pojasnila dobite v pisarni zadruge na Prim-skovem ali po tel. 21-403 in 22-616. Kmetijska zadruga SLOGA Prodajamo debel in droban krompir od semenskega sorta »Igor in SASKIJA«, ter krompir za krmo, na obratu v Fredosljah in Visoko (pri Majerju) Kmetijska zadruga SLOGA, KRANJ Prodam PESO IN KORENJE. Luže 19, Šenčur 5297 Prodam vprežni PLUG OBRAČALNIK in KROMPIR cvetni k. Porenta, Brec; ob Savi 3, Kranj 5304 Prodam zazidljivo PARCELO (1200 m2) v središču Lesc pri Bledu. Ferjan, Lesce. Gorenjska c. 64 5307 Prodam TELEVIZIJO s stabilizatorjem in žensko KOLO. Suha 3. Kranj 5309 Prodam PUJSKE. Krek Francka, Begunjska c. 5, Lesce 5317 Prodam PURANE različne velikosti in ZAJCE za zakol. Rupa 16, Kranj 5341 Prodam dva PRAŠIČA po 50 kg težka. Senturška gora 5, Cerklje 5342 Prodam delovnega VOLA, nad 500 kg težkega. Cešnjica 19, Podnart 5343 Prodam globok otroški VOZIČEK. Kranj, Staretova 21 5344 Prodam stoječi KOZOLEC z 10 okni (štanti) v dobrem stanju. Gostilna Benedik, Kranj — Stražišče 5345 Ugodno prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK, nemške znamke. Prijatelj, Tomšičeva 26, Kranj ' 5346 Prodam dobro ohranjen PISALNI STROJ. Ažman, Zg. Duplje 20 5347 Prodam ŽAGO za rezanje hlodovine in motorno ŽAGO za podiranje dreves. Naslov v oglasnem oddelku 5348 Prodam dva meseca stare PSE in PSI C O (nemški volč-jak). Kranj Zasavska cesta 20 5349 Prodam KOŠEK z vložkom, AVTOSEDE2 in STAJICO za dojenčka. Maretič, tri. St. Rozmana 3, Kranj. Ogled po 18. uri dalje 5350 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Sp. Brnik 15, Cerklje 5351 Prodam zimska JABOLKA. Sr. Bela 35, Preddvor 5352 Prodam KONJA, starega 10 let, OPEKO (šplčak), USMERNIK za polnjenje akumulatorjev in MOPED. Za-puže 2, Begunje 5353 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, 8 mesecev brejo, PLUG obračalnik sach in TEHTNICO za 150 kg. Jama 16, Kranj 5354 Prodam dve visoki PALMI, sobno OKNO in VRATA. Vrevc, Planinska c. 1 Bled 5355 Prodam dobro ohranjen raztegljiv KAVČ, klubsko MIZICO in 3 FOTELJE. Naslov v oglasnem oddelku 5356 Prodam NJIVO v izmeri 7000 m2 (Velesovo). Oglasite se pri Grilc Fani, Zavod za spomeniško varstvo v Kranju, Tavčarjeva 43 5357 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tretjič tel etila. Ba-šolj 17, Preddvor 5358 Prodam KORENJE. Trbo je 15, Smlednik 5359 Prodam KRAVO s teletom. Modno 6, Šentvid nad Ljulv ljamo 5360 ."iimiimiiiimimmiiiimiiimiiiiiiiiiinnf", UGODNO PRODAMO samohodno žago cirkularko v brezhibnem stanju USLUGA, STRAŽIŠČE :iiim;HiiiiiHiiniHiuniiiHiiinoifunnib Prodam lahko motorno SLAMOREZNICO s puhaini-kom — zelo dobro ohranjeno. Dorfarje 31, žabnica 5361 Prodam otroški kombiniran VOZIČEK — avstrijski, dobro ohranjen. Jagodic, Kranj, Valjavčeva 9 5362 Prodam polavtomatičm PRALNI STROJ z ugrajeno centrifugo. Kranj, Titov trg 22 5363 Prodam KONJA, Sp. Ve-terno 3, Tržič 53M Prodam otroško STAJICO in KOŠEK. Kranj, C. talcev 14 53ft> Poceni prodam dve zimski GUMI za renault 8-10, raztegljiv PRTLJAŽNIK in dve novi železni emajlirani **" CICI gorenje. Koritmk. Novi svet 3, Skofja Loka; telefon 25-669 536b Prodam dve zazidljiv PARCELI (1700 m2) v Cerkljah. Naslov v oglasnem oddelku 5367 Poceni prodam 300 kosov salonitnih PLOŠČIC, lič Francka, Golnik 25 53» Prodam cementne f**' BRE za kozolec in KOBlU*' staro 8 let, sposobno za **j kmečka dela, adi zamenjam za goved. Praprotna P°)£jj' 26, Cerklje on T Prodam PRALNI STRU ; brezhiben za 800 Ndin. Tuai na čok. Naslov v ogla^fJJ oddelku 5^ Prodam skoraj nov 3A DILNIK na trdo gorivo * renje Velenje SLfrer Fran* Kidričeva 13, Skofja Prodam KOŠTRUNA. »gg janca 4, Preddvor Ugodno prodam sPA j*. CO. Poizve se pri Trček,J zerska c. 30 Kranj g Prodam KONJA, starega let. Šenčur 230 0l, Prodam zimska J"-KA. Sr. Bela 6, Preddvor^ Ugodno prodamo pE5ra£j olje (lifan). Britof 17, *^ Prodam ŠIVALNI ST»^ bagat z motornim in n°Lt3r-poganom. Mengeš, Pv°l gjj gka 2 v0y£- Prodam tri mladiče jj, JAKE. Ziherl Jože, **** Skofja Loka Prodam pogrezljiv si ^ STROJ siinger. Naslov v^ lasnem oddelku jjj. Prodam sodobno JSp^ NJO z električnim sl. ^ft-NIKOM. Grošelj, KraV< na ulica 3 Prodam nad 500 U ga delovnega VOLA ^ 23, Podnart r»AR^ Prodam zazidljivo „3 LO s SADOVNJAKOM ^ lopem kraju. Poi^v« ^ Dvorje 44, Cerklje GLAS * 21. STR A M SOBOTA — 9. novembra 1963 Prodam KRAVO frizijko, & bo v kratkem tretjič teletih, ali po izbiri. Sp. Brnik W, Cerklje 5412 Poceni prodam dva ženska *a»ska PLAŠČA, dve moški SUKNJI za srednjo postavo in nov nemški GRAMOFON solo. Kranj, Planina 27 II, levo 5413 Prodam zazidljivo PARCELO (okrog 600 nr) v bližini branja. Naslov v oglasnem oddelku 5414 Prodam semenski KROMPIR cvetnjk. žabnica 1 5415 Prodam dva PRAŠIČA od 120—130 kg težka. Zalog 17, Cerklje 5416 Prodam večjo količino sladkega MOŠTA, šolar, Brezje 29 Pri Radovljici 5417 Prodam dva GOZDA v Zg. Bitnju. Naslov v oglasnem oddelku 5418 Prodam lep bel OTROŠKI KOŠEK z vložkom. Rebolj, Koroška c. 16, Kranj 5419 Prodam skobeljno GLAVO tun>a.jo i(P/c popusta. Neplačanih oglasov oe obavljamo. • Prodam novo kromirano J italijansko PEČICO na olje ! znamke olmar. Kranj, St. Za. i garja 8/II 5453 i Prodam 20 kosov pečnih SLEMENJAKOV. Britof 82, j Kranj 5454 JARČKE - rjave in bele, dobre nesnice ter JARČKE za proizvodnjo valilnih jajc dobite na farmi JEREBICA, Se. nično 27. Informacije Križe 26 ali 81 5455 KERAMIČNE ZIDNE in TLAK PLOŠČICE po konkurenčnih cenah vam nudi trgovina STEKLO, Kranj, Titov trg 17 5456 Prodam zastava 750. Fer-jan, Trojarjcva 18/a, Kranj 5387 Prodam FIAT kombi-1100, letnik 1959 v odličnem stanju. Kranj, C. kokrškega odreda 26 5383 Prodam MOPED, SLAMOREZNICO drava in več vprež-nih SANI. Potočnik Franc, Bukovica 24, Selca 5389 Prodam unimog s PRIKOLICO, priključkom in rezervnimi deli. Zasip 11, Bled 5390 Prodam MOPED kolibri. Naslov v oglasnem oddelku 5391 Prodam TAM 2000 po generalni, prevoženih 1000 km, letnik 1965. Naslov v oglasnem oddelku 5392 Prodam FIAT 750, letnik 1966 in električni ŠTEDIL. NI K gorenje na 4 plošče. Naslov v oglasnem oddelku 5393 Prodam preh 175, JUGILIT 35 mm, »PUNTE« in »BAN-KINE«. Pclajner, Trnje 3, Skofja Loka 5391 Prodam AVTO DKW-.junior v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. 5395 Prodam FIAT 1100-karavan v voznem stanju. Ponudbe poslati pod »zelo ugodna cena« 5396 j Kupim »BLOK« za fiat 1400. Kastelic Marjan, Prebačevo | 53, Kranj 5397 i Kupim FIAT 750 v dobrem ! stanju. Dvorje 44, Cerklje 5393 Ugodno prodam SPAČKA, letnik 1961. Žabnica 4 5411 Prodam FIAT kombi-fur-gon, cena 700.000 S din. Roz-man Filip, Tržič, Grajzerjeva 7 5377 Prodam karamboliran osebni AVTO opel kadett L su-per, 1100 cem, 55 KM, letnik 1968 (športni menjalnik), prevoženih 623 km. Naslov v oglasnem oddelku. 5339 Oddam opremljeno SOBO solidnemu moškemu v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 5403 Opremljeno SOBO oddam takoj dvema moškima. Ponudbe poslati pod »Skofja Loka« 5404 Prodam enostanovanjsko visoko pritlično HIŠO z GARAŽO in VRTOM v bližini Kranja, dograjena 1957 Vse-ljiva v jeseni 1969. Naslov ] v oglasnem oddelku 5405 Večje gospodarsko poslopje in HIŠO v turističnem kraju Gorenjske prodam. Primerno za obrtnika ali gostinstvo. Naslov v oglasnem oddelku 5406 Majhno neopremljno SOBO za največ 8 mesecev išče starejši upokojenec. Plačam vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku 5407 Predam štirisobno STANOVANJE v Škof j i Loki, Novi svet 3 z garažo. Možna vselitev. Vsi ostali pogoji po dogovoru. Informacije dobite j pri Strniši Andreju, Kranj, Tekstilna 16 vsak dan, telefon 21-744 5336 Mlada zakonca iščeta stano. vanje. Ponudbe poslati pod »Kranj, Tržič« 5410 Prodam HIŠO z vrtom v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 5440 Oddam SOBO v Kranju za dve lati plačila naprej. Jančar Slavko, Stara cesta 15, Kranj 5441 Novo opremljeno SOBO s posebnim vhodom oddam takoj mirni in snažni ženski. Naslov v oglasnem oddelku 5442 Preklici Izjavljam, da nisem plačnica dolgov mojega moža Lo-zarja Franca, Kranj šempe-terska 30, in opozarjam vsakogar pred nakupom. Žena Pavla 5443 Obvestila Obveščam cenjene stranke, da bo delovni čas od 7. do 15. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Se priporoča IGNAC RANGUS, Kranj, Reginčeva 16 5460 ROLETE, LESENE, PLASTIČNE žaluzije naročite zastopniku ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica. Pišite, pridem na dom 4143 Prireditve GOSTIŠČE pri Jančetu v Sr. Vasi vas vabi v soboto in nedeljo na ZABAVO s plesom. Igra kvintet Gorenjskih nageljnov in trio Cirila. Vabljeni! 5459 Kup Nov MOPED T-12, prevoženih 1500 km, nujno prodam, tudi na ček. Ponudbe poslati. Maček Franc, Javorje 17, Poljane nad Šk. Loko 5327 Prodam FIAT 600-D, letnik 1961. Lahovče 4, Cerklje 5384 Prodam posamezne DELE za motor DKW, letnik 1954 ali samo stroj. Brezje 18 5385 Prodam MOTOR puch 175 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 5386 Kupim smrekove PLOHE. Krevs Anton mizar, Smledni-ška 64, Kranj-Čirče 5399 Kupim starejšo manjšo HI. | ŠICO, lahko montažna ali le- I sena. Naslov v oglasnem od- i delku 5400 Kupim 3 DELOVNE VOLE, težke od 450 . 600 kg. Ponudbe poslati z navedbo cene in i teže na Aljančič Janez, Pod-i brezje 105, Duplje 5401 Kupim PLAHTO (cerado) za tovorni avto. Markič, Stra-hinj 70, Naklo 5408 Kupim mlado KRAVO nad 400 kg težko, visoko brejo in vprežni kotni PLUG. Ahačič, Velesovo 7, Cerklje 5409 14. oktobra sem v središču Kranja od 14. — 17. ure izgubila žensko URO znamke»za-ra. Poštenega najditelja naprošam, da jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek 5457 Kdor bi videl ali našel no vo žensko rogovo KOLO št. 246967, oranžne barve, naj ja vi svoj naslov, Zupan Mari, C. St. Žagarja 31 /a, Kranj 5458 Velika hiSa ta vsakogar Scbmidt Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22 špecerua Stanovanja Dvosobno komfortno STANOVANJE s centralno kurjavo v bloku zamenjam za enako NEOGREVANO. Po nudbe poslati pod »Kranj« 5402 Iščem žensko za varstvo dveh otrok (4 in 5 let). Za- ' gar, Valjavčeva 14, Kranj 5443 Iščem INŠTRUKTORJA angleščine za prvi razred gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku 5444 Iščem UPOKOJENKO ali dekle, ki dela na dve izmeni, za varstvo 8 mesecev starega otroka. Tupaliče 5, Preddvor 5445 Iščem hišno pomočnico k upokojencu. Možna poznejša ženitev. Kosmač, Draga 19, Medvode 5446 Lepo SOBO oddam solidnemu moškemu. Naslov v oglasnem oddelku 5447 Nujno Iščem GOSPODINJSKO pomočnico in za varstvo otrok. Perč Franc, tapetnik, Kranj, Jenkova 6 5461 ŽIVE POSTRVI dobite vedno v samopostrežbi ŠPECERIJA BLED Prešernova 76 KINO Kranj CENTER 9. novembra sovj. barv. film KRALJESTVO ZAKRIVLJENIH OGLEDAL ob 9.30, franc.-špan. barv. CS film OBRAČUN NA INDIJSKEM OCEANU ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma RAZBELJENI SAMOKRESI ob 22. uri 10. novembra amer. barv. film RAZBELJENI SAMOKRESI ob 13. uri, franc.- špan. barv. CS film OBRAČUN NA INDIJSKEM OCEANU ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. CS filma REDOVNICA ob 21. uri 11. novembra amer. barv. film GOSPOD IN LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri 12. novembra amer. barv. film GOSPOD IN LJUBEZEN ob 16. in 18. uri, premiera amer. filma STEZE SLAVE ob 20. uri Kranj STORŽIČ 9. novembra italij.-špan. barv. CS film 10.000 DO- LARJEV ZA UBOJ ob 16. uri, franc. ban'. CS film JAZ IN LJUBEZEN ob 18. uri, amer. barv. film GOSPOD IN LJUBEZEN ob 20. uri 10. novembra italij.-špan. ban-. CS film 10.000 DOLARJEV ZA UBOJ ob 14. in 18. uri, franc. barv. CS film JAZ IN LJUBEZEN ob 16. uri, amer. barv. film GOSPOD IN LJUBEZEN ob 20. uri 11. novembra amer. barv. CS film DOM NA GRIČU ob 16., 18. in 20. uri Zahvala Ob prerani izgubi našega dobrega moža, očeta, deda in tasta Tomaža Bolka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in č. duhovščini, posebno še dobrim sosedom za pomoč, cvetje in izraze sožalja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, hčerke Anica, Marija z družinama in Cilka, sinovi France, Tomaž, Ivan z družinami in Jože Poženk, dne 5.11.1968 Zahvala Po dolgotrajnem trpljenju nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric in tast Franc Ušlakar Španov ata Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v teh težkih dneh, darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Žgajnerju, g. župniku, sodelavcem in sodelavkam Tekstilnega centra. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi Franc, Stanko, Janko z družinami, hčerke Micka, Cilka z družinama, Angela, Ana, Albina, Tončka s sinom Ivkom Breg, Predoslje, Ljubljana, Šenčur, Olševek, Hraše, dne 5.11.1968 Zahvala Ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Marije Grašič iz Brega pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, ki so nam v težkih dneh stali ob strani in pomagali, g. župniku iz Brega in Križ za spremstvo in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči otroci z družinami Breg ob Savi, dne 5.11.1968 Zahvala Ob prerani izgubi našega očeta in starega očeta Janeza Vidica železniškega uradnika v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in vsem vašča-nom, krajevni organizaciji ZB Podnart, duhovniku za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi dr. Pavlinu, dr. Hrovatu in drugemu zdravstvenemu osebju na Golniku. Posebna hvala dr. Kuharju. Hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali. Žalujoči: otroci z družinami in gospodinja Milka s hčerko. 12. novembra franc. barv. CS film REDOVNICA ob 16., 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 9. novembra franc. film DRUGI DUH ob 19. uri 10. novembra amer. barv. film RAZBELJENI SAMOKRESI ob 15. 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 9. novembra amer. barv. CS film MOJE PESMI, MOJE SANJE ob 19. uri 10. novembra amer. barv. CS film MOJE PESMI, MOJE SANJE ob 16. in 19. uri Kamnik DOM 9. novembra franc. barv. CS film ČLOVEK IZ HONG KONGA ob 18. in 20. uri 10. novembra franc. barv. CS film ČLOVEK IZ HONG-KONGA ob 14. in 18. uri, amer. barv. CS film DOM NA GRIČU ob 16. in 20. uri Kamnik DUPLICA 9. novembra amer. barv. film LORD JIM 10. novembra amer. barv. film LORD JIM skofja Loka SORA 9. novembra amer. barv. film BONN IE IN CLYDE ob 18. in 20. uri 10. novembra amer. barv. film BONNIE IN CLYDE ob 15., 17. in 20. uri 11. novembra amer. film ŽIVLJENJE NA NITKI ob 19. uri 12. novembra amer. film ŽIVLJENJE NA NITKI ob 18. uri Radovljica 9. novembra amer. barv. film MAČEK DETEKTIV ob 18. uri, amer. barv. CS film PREGON BREZ MILOSTI ob 20. uri 10. novembra amer. barv. CS film PREGON BREZ MILOSTI ob 15.30, amer. barv. film MAČEK DETEKTIV ob 18. uri, amer. barv. film MA-RY POPINS ob 20. uri 12. novembra amer. barv. film MARY POPINS ob 20. uri Jesenice RADIO 9. do 10. novembra angl. barv. CS film MOST NA REKI KVEJ 11. novembra nemški barv. film UBIJALEC S TEMZE 12. novembra amer. film KO PRTDE DAN MAŠČEVANJA Jesenice PLAVŽ 9. do 10. novembra amer. film KO PRIDE DAN MAŠČEVANJA 11. do 12. novembra angl. barv. CS film MOST NA REKI KVEJ Žirovnica 10. novembra angl. barv. CS film SHERLOCK HOLMES PROTI JACKU RAZPARAČU Dovje—Mojstrana 10. novembra franc. barv. CS film NE RAZBURJAJMO SE Kranjska gora 9. novembra angl. barv. CS film SHERLOCK HOLMES PROTI JACKU RAZPARAČU 10. novembra amor. barv. film ELDORADO Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 9. novembra, napovedana URA PRAVLJIC je preložena, ob 20. uri F. S. Finžgar: RAZVALINA ŽIVLJENJA, gostovanje v dvorani Ivana Cankarja pri Sv. Duhu — skofja Loka NEDELJA — 10. novembra ob 10. uri za IZVEN — URA PRAVLJIC, odlomki iz Martina Krpana in Vodnjaka želja; ob 16. uri za IZVEN A. Canoletti: STROGO ZAUPNO — komedija PONEDELJEK — It. novembra, ob 19.30 za red PRE-MIERSKI A. P Čehov: TRI SESTRE v režiji Bojana Stupice gostuje Slovensko gle* dališče iz Trsta TOREK — 12. novembra, ob 19.30 za red KOLEKTIVI A. P. Čehov: TRI SESTRE v režiji Bojana Stupice je Slovensko gledališče a Trsta. Loterija Srečke s končnicami 00 70 88920 907150 1 24381 05791 972741 909451 709781 54281 42 92 16822 50132 3 47743 71773 228G23 332843 14 04554 13(164 74484 583384 709774 807904 65 715 7905 50685 6 33886 84156 285526 525726 841466 17 03487 11387 541247 816637 18 78423 88198 85978 235208 559 04079 61719 62859 81349 so zadele din 10 8 400 2.000 4 504 1.004 2.004 10.004 100.004 404 10 8 400 1.000 4 504 404 50.004 10.004 8 400 500 500 2.O00 2.000 30.000 8 100 200 1.000 4 504 404 2.00* 2.00* 2.00* 20 400 500 2.000 2.000 8 400 500 500 2.000 50 500 500 400 1.000 Z občnega zbora KK Kranj Mnogo obetajočih kolesarjev _ Kolesarji TVD Kranj so inieli pred dnevi svoj redni letni občni zbor, na katerem so ugotovili, da ta športna panoga privlači vedno več mladih Kranjčanov, čeprav je Prav ta športna disciplina ena najtežjih. Bilanca uspehov letošnje in pretekle sezone jasno kaže, da je Kranj Pravzaprav mesto kolesarskih talentov, saj je prav iz Kranja izšla že cela vrsta nadarjenih kolesarjev, med dru. gimd tudi naša stalna rcpre-^tanta, trenutno člana enega najboljših tovrstnih klubov v Jugoslaviji ljubljanske, ga Odreda: Franc Hvasti in Jernej Kalan. Oba omenjena kolesarja sta bila člana juniorske vrste bivše Mladosti iz Stražišča, ki pa sta po vrnit- vi iz JLA prestopila zaradi takratnih finančnih težav v kranjskem klubu v ljubljanski Odred. Tu sta tudi prišla do popolne uveljavitve, kar sta dokazala z udeležbo na največjih dirkah sveta, na dirkah po Maroku, na najtežji dirki amaterjev, na dirki miru iin v svetu najbolj znanem francoskem Tour de TAvenir. Omenili bi tudi republiškega in državnega prvaka med juniorji za leto 1965 nadarjenega Cirila Zupana, ki pa je po osvojitvi teh dveh lovorik prestopil v ljubljanski Rog, kjer je tudi končal svojo športno kariero in seveda tudi Janeza Drinovca, ki j c že pred odhodom v JLA nastopal skupaj s Hvasti jem, Kalanom in Zupanom, ki so Ljubljanska conska rokometna liga Radovljica jesenski prvak re_.X^ desetem kelu ljubljanske conske rokometne lige gonj^. Predstavniki niso imeli veliko uspeha. V derbi sreča-činov*" Nevljica zaradi pristranskega sojenja v korist doma-lzgubila v Šentvidu s tesnim rezultatom. Rezultati 10. kola: Šentvid : Radovljica 20:18 (9:10), Duplje: Ze 16:16 (10:9), Krmelj : Kranj 14:13 (9:8). j)D ^dnjem koiu je bilo najvažnejše srečanje v Radovljici. odiV;'Cmi 80 Premagali Duplje z 18:10 (8:3). Tekma je bila Sentvvi^ na ZG^° "^^em terenu. Kandidat za prvo mesto „!, pa Je to nedeljo izgubil v Radečah in zaradi tega Ijubl rokometaši osvojili naslov jesenskega prvaka v Us ^an-ki conski rokometni ligi. To je nedvomno zelo velik v mladih igralcev iz Radovljice, ki bodo z resnim delom dn P°Tn^aa-an&kem prvenstvu lahko prvo mesto tudi obdržali 0 konca prvenstva. NovReZUltati H- koIa: Radovljica : Duplje 18:10 (8:3), Kranj : 2ena° meSt° 29:13 (16:4)- Tekma Križe : Zagorje je bila prelo-tokr Jri k° ^^ra"3 jutri. Ker lestvica se ni popolna, bomo tro a ODJavili samo vrstni red gorenjskih predstavnikov, ki ga °o d' v° zavzomajo. V ligi je še nekaj neodigranih tekem in Jo s ?n^na lestvica znana šele 24. novembra. Naslov prvaka laestu°^0 precm'0si,i osvojila Radovljica, Kranj je na šestem bodo1*' ^^Je 80 sedme, Križe pa osme, vendar vse kaže, da sto ^^J'lo ob koncu prvenstva (v jesenskem delu) šesto me. J. Kuhar Na tapeti so še vedno stari problemi j>redst zadnji seji upravnega odbora športnega društva so o ukr ayrhki hokejskega kluba Jesenice seznanili navzoče člane Bera\.eP ^et,e registracije štirih jeseniških hokejistov Hitija, pvsa, Smoleja in Juga za H K Olimpijo. matic ,rt1T!cnJu jeseniškega kluba so ti igralci še vedno člani neprave,8a k'oba in je bila zato registracija za HK Olimpija nije jn Zato Je bila poslana pritožba hokejski zvezi Slove-Predsedniku hokejske zveze Jugoslavije tov. Kresetu. slala 7 ejsHa zveza Jugoslavije je v odgovor na pritožbo po-kretar"aplSn'k svoJe seje. na kateri je o njej razpravljala. Se-at zveze je sklenil da zadevo preda izvršnemu odboru, probio klub Jesenice bo na vsak način vztrajal, da se ta dolgQ m Pravično reši in da obdrži svoje igralce, ki jih je tako hiaio vVZgaJal, za to pa ni dobil ničesar, saj so ti igralci le Ze h zast°Pali svoj klub. Škega jj0!f° pa Je znano, da odnos HZS in HZJ do jeseni-Dtaglj i a m Pravilen, čeprav so največ Jeseničani pripo- 2^ ?. zdanje kvalitete jugoslovanskega hokeja. *n obč" CI[npreJ^nJ° rešitev tega problema bosta ŠD Jesenice ha katn,1S zveza za telesno kulturo Jescnica sklicala posvet, foruincCrega bodo vaDm predsednika HZJ in tudi politične Da* bodo h*3 pos'cJ ne bi prišlo do takih neugodnih primerov, se to uv°i "°Si kmba 'n igralcev urejali s pogodbami. Ce bi bilo deno že doslej, tudi do tega primera ne bi prišlo. Z.Felc kot ekipa predstavljali eno najmočnejših vrst v SFRJ in je po vrnitvi osvoj.il naslov republiškega in državnega prvaka v kategoriji turistov. Tudi letos je ta mladi športni aktiv imel obilo uspehov, čeprav moramo upoštevati, da je vrsta sestavljena iz samih mladih tekmovalcev, saj so fante sprejeli v svojo sredino šele po spomladanskih izločilnih dirkah, ko so iz vrst nad 100 prijavljenih Kranjčanov izločili šesterico najboljših. Izbor je bil dober, kajti tu so sodelovali znani kranjski strokovnjaki: Peter Kozamernik (predsednik kluba) ter trenerja ing. Vito Gros in Janez Drinovec, kar sta dokazala mlada tekmovalca Slavko Žagar, ki je osvojil naslov prvaka SFRJ v kategoriji turistov za letošnje leto in Korenčie, ki je bil na istem tekmovanju drugi. Tudi vsi ostali so se dobro izkazali in dali slutki, da se nameravajo prebiti v sam vrh jugoslovanskih kolesarjev. Najuspešnejši pa je bil vsekakor junior Simon Tulipan, ki je svoje kvalitete dokazal tako doma kakor tudi v tujini, kjer je nastopal kot stal_ nj gost italijanskega kluba Libertas Gorizia iz Gorice, saj je na italijanskem prvenstvu izgubil finalno dirko na 4000 m le za 0,25 sekunde. Sicer pa je še cela vrsta dobrih uvrstitev iz posameznih dirk. Kakor zagotavljajo sami tekmovalci, bomo o njih slišali še dosti več, seveda, če bo na novo izvoljenemu odboru uspelo najti ustrezno razumevanje in pomoč, ne samo pri matičnem društvu, ampak tudi pri občinski zvezi za telesno kulturo in delovnih organizacijah. F. Jelovčan Pionirska atletska Komisija za atletiko pri Občinski zvezi za telesno kulturo Kranj je za šolsko leto 1968/69 pripravila zanimivo tekmovanje. Prvič bodo namreč uvedli pionirsko atletsko ligo, v kateri lahko sodelujejo vse osnovne šole s področja kranjske občine. Tekmovanje bo v obliki dvobojev po točkovnem sistemu, kjer bo zmagovalna ekipa osvojila dve točki, v primeru neodločenega dvoboja pa bosta obe ekipi dobili po eno točko. Ekipa, ki bo v vseh dvobojih zbrala največ točk, bo dobila naziv ekipnega prvaka osnovnih šol občine Kran j. Do predpisanega roka (1. november) se je prijavilo kar šest šol: Simon Jenko, Stane Žagar in Lucijan Seljak iz Kranja, Stanko Mlakar Šenčur, Matija Valjavec Preddvor in OS Cerklje. 5 ■ B s I B Najboljši gorenjski športnik 1968 Danes objavljamo prvič glasovalni listek in vas vabimo, da ga čimprej izpolnite in pošljete v naše uredništvo. Pri izbiri najboljših gorenjskih športnikov za leto 1968 upoštevajte res najboljše, tako da bo naša deseterica čimbolj realna. Športnikov za izbiro je dovolj. Veliko so dosegli v letošnjem olimpijskem letu. Spomnimo vas samo na nekatere najboljše, predvsem tisie, ki so nastopili v naši olimpijski vrsti v Grenoblu in Mexicu. Znana pa je tudi, da so bili prav na letošnji olimpiadi doslej doseženi največji uspehi jugoslovanskega športa. K temu deležu pa so seveda veliko prispevali tudi gorenjski športniki in športnice in je zato prav, da jih upoštevate pri izbiri najboljših. Večino naše zimske odprave so sestavljali gorenjski športniki, ki so v Grenoblu dosegli velik uspeh. Vsekakor je najpomembnejši uspeh Ludvika Zajca, kakor tudi Majde Ankele in končno seveda hokejistov, ki so zmagali v B skupini. Za lažjo izbiro navajamo nekaj imen po posameznih panogah. V hokeju in smučanju smo se odločili samo za imena tekmovalcev, ki so nastopili na olimpiadi v Grenoblu. Na letni olimpiadi v Mexicu pa je z Gorenjske nastopil lc atlet Polde Milek. Med imeni, ki jih navajamo, pa bi lahko našteli še več takih ki bi tudi zaslužili, da jih pohvalimo za letošnje uspehe "n ki bi tudi lahko prišli v poštev za izbiro najboljšega gorenjskega športnika. Ce smo koga spustili, ki bi tudi sodil med najboljše, nam ne zamerite, ker ga nismo namenoma, jahkp pa ga sami vpišete na glasovalni listek. Vsak bralec ima pravico poslati uredništvu neomejeno število glasovalnih listkov. Točkovanje bo izvedeno po sistemu: prvi dobi 10 točk, drugi devet, tretji osem itd. Izpolnjeni glasovalni listek pošljite nv uredniš vo Glasa, Kranj, Trg revolucije 1, in to najkasneje do 24. novembra 1S6S. Po abecednem redu bi za pomoč pri izbiri navedli nekaj športnikov, ki so v letu 1968 dosegli najpomembnejše rezultate: ATLETIKA — Polde Milek, Lidija Osovnikar HOKEJ — Franc in Roman Smolej, Felc, Bogo in Ivo Jan, Beravs, Hiti, Ravnik, Razinger, Knez, Klinar, Tišier, Mlakar, Jug KEGLJANJE — Cvetka Cadež, Jože Slibar, Jože Turk PLAVANJE — Sašo Košnik, Breda Pečjak, Lidija Svarc SMUČANJE — ALPSKE DISCIPLINE: Majda Ankele, Blaž Jakopič, Andrej Klinar; SKOKI: Marjan Mesec, Marjan Pečar, Peter Stefančič, Ludvik Zaje; TEKI: Janez Mlinar, Alojz Kerštajn. Glasovalni listek Priimek in ime 1................................ 2............................... 3...............__......... 4................................ 5. ............................... 6.....________.........._. 7. *......_________... 9..........._________ 10.................._.......... panoga Listek izpolnil: (navedite točen naslov) Podpis: GLAS r Pobrskali smo po gorenjskem turističnem košu Stražiški kamni spotike Nasproti hiše številka 4 v Seljakovi ulici že lep čas leži kup »meti in druge navlake. Kaže, da je nekdo pometal pred svo jim pragom, pa ni vedei kam z nepotrebno navlako. Bralci našega časnika in predvsem Kranjčani se najbrž še dobro spomnijo požara, ki je bil letos pozimi v kranjski Puškami. Ko smo pred dnevi v okviru akcije Pobrskali smo po gorenjskem turističnem košu obiskali Stražišče in zašli tudi do Puškarne, smo bili nemalo presenečeni. Stavba, ki je takrat gorela, je še prav takšna kot je bila po požaru. Nismo se sicer pozanimali, kje je vzrok, vendar menimo... kar sami presodite! Strinjamo se, naj vsak najprej pomete pred svo jim pragom, preden s prstem pokaže na tujo svinjarijo. Tcda ljudje smo pač ljudje in velikokrat v domačem gozdu ne vidimo dreves, sosedovo malomarnost pa kaj hitro opazimo. Skratka. Ce bi vedno, ko nekaj naredimo ali opazimo, zraven tudi malo pomislili, kaj bomo s tem povzročili, bi marsikdaj lahko odpadel neprijeten glavobol ali groba žalitev. Odločili smo se, da bomo v prihodnje večkrat pobrskali po gorenjskem turističnem košu. Morda naslov komu ne bo všeč, vendar namen je jasen. Kadar govorimo o Gorenjski nasploh ali o posameznih krajih, se velikokrat nehote spomnimo tudi na njene turistične lepote in zanimivosti. Vendar imamo pogosto v mislih le naravne lepote, manj pa tisto, kar sami lahko prispevamo, popravimo, polepšamo. Velikokrat je tako, da je Gorenjska lepa le tam, kjer ni naseljena. Dobršen del lepote pa izgine, ko pogle. damo v naselja. Nikogar nočemo obre-kovati, še manj žaliti. Potrkati želimo le na odnos, na občutek urejenosti — pa tudi na tiste, ki so dol- j žni, da včasih malo pogle. j dajo okrog sebe in opozo- i rijo na nepravilnosti ozi- j roma na nered. V četrtek dopoldne smo j se odločili za hitro akci- j jo. Pogledali smo v Stra- • žišče pri Kranju. Zamu- \ dili smo se dobre pol ure : in že smo odkrili kup = kamnov spotike, ki tudi = ne preveč občutljivega i obiskovalca lahko zbodejo | v oči. Za Stražišče bi vsakdo = pričakoval, da je to ureje- g no naselje. Vendar ža na § prvi pogled tega ne mo- | remo priznati. Bolj bi dr- | žala ugotovitev, da je to | dokaj neurejeno smetišče. | (Oprostite, ampak res je I I videti tako). Sr Toliko o treh stražiških primerih. Vendar niso samo trije. Našteli bi jih lahko še celo vrsto — takšnih in drugačnih. Pa o tistih drugih morda kdaj drugič. Sicer pa, da ne bo zamere. Takšni kamni spotike niso samo v Stražišču. Med nami povedano, veliko in še več jih je tudi drugod. In tudi te bomo poiskali in pokazali nanje. (afe) Na cesti proti Puškami so ljudje navozlli ob rob kar lep kup smeti. Menda je bila tukaj včasih opozorilna tabla, da je odlaganje smeti prepovedano, žal takšna opozorila ne zaležejo dovolj. Sčasoma jih ljudje spregledajo in največkrat potem kar zasujejo z odpadki. B Avto in žerjav. — Staro in novo. — Foto: F. Perdan I Grupa 220 Odkar se je Grupa 220 prvič predstavila javnosti, je kmalu I postal ta ansambel eden najbolj priljubljenih. Morda so uspe-I li prav zato, ker igrajo predvsem domače skladbe. Njihovo S skladbo Mesto smo slišali tudi v filmu Protest. Izdali so tudi I že nekaj plošč. Na prvem pop festivalu v Zagrebu je skladb« I vodje ansambla D. Mlinarca dobila prvo nagrado strokovne ži-I rije. Pred kratkim je izšla njihova samostojna plošča, P»"aV 5 sedaj pa so močno zaposleni s snemanjem prve long-PIaV I plošče. Na plošči bodo samo njihove skladbe. To je obenem I tudi prva taka plošča kakega domačega ansambla. V Kranju bodo prvič nastopili na maturantskem tekstilnem I plesu, ki bo v ponedeljek, 12. novembra, ob 19.30 v delavskem E domu. Koncert Korošcev na Hrušici V dvorani doma družbenih organizacij na Hrušici je bil v nedeljo dopoldne koncert mladinske godbe in moškega okteta iz Vrbe na Koroškem. Hrušičani so dvorano napolnili, česar jim ni bilo žal, saj so jim priredili gostje iz Avstrije prav prijetno popoldne. Mladinska godba je poleg prijetnih viž zaigrala tudi nekaj zahtevnejših skladb. Oktet, ki so ga sestavljali starejši pevci, pa je zaprl štiri slovenske koroške in štiri avstrijske pesmi. Medtem ko so mladi S^dbe-niki navdušili predvsem mladino, je oktet žel Prizn£ nje predvsem starejšega činstva. Gostje, ki so deležni lepega sprejema tudi navdušenja nad pro£ra" mom, so odnesli v Hrusic_ ob-in najlepše spomine. Tov. Berfci Brun, ki je goste pozdravil, je poudaril, da njihov obis* ne predstavlja le usp*'? glasbene prireditve, *eTnVJ? tudi utrjevanje tovarišilah odnosov med prebivalci Br šice in Vrbe na Koroškem. P. v. KRANJ: Gostovanje Slovenskega gledališča iz Trsta J? Prihodnji teden bodo imeli kranjski ljubitelji dramske um ^ nosti priliko videti znano delo A. P. Cehova Tri sC.slieg|o. Prešernovem gledališču namreč gostuje dramska skupina venskega gledališča i/ Trsta. Na sporedu so tri preds a Premiera bo v ponedeljek, 11. novembra, ob 19.30, Pon.°nj;h pa v torek in srede ob istem času. Dramo v štirih dej a je režiral Bojan Stupica. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni Mšl J« ^ prta stalna arheološka, kulturno zgodovinska, etnograf umetnostno zgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hisl stavlja plastike in risbe kipar Peter Jovanovič. . ^ V Baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropij, ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem, v U» stropju pa razstava Domača obrt na Gorenjskem. ^ Galerijske in muzejske zbirke ter Prešernov spominsK zej so odprte vsak dan od 10,—12. in od 17.—19. ure. ^26773^7^202736787