441Vpliv okrnjene barvne zaznave na kakovost življenja • Medicina Ljudje z okvarami barvnega vida svet okoli sebe vidijo drugače. V svojem vsakdanu se srečujejo z marsikaterimi ovirami, ki vpliva- jo na njihovo samouresničevanje v zasebnem in družinskem življenju ter omejujejo mo- žnosti in učinkovitost na delovnem mestu. Kljub temu, da so ta bolezenska stanja do- kaj pogosta, saj prizadenejo skoraj vsakega dvajsetega posameznika, je javno zanimanje zanje precej nizko. Pa vendar, za kaj sploh gre? Kako se barvna slepota pojavlja? Ka- kšno vlogo ima v življenju barvno slepih? Ali se opazno kaže tudi na delovnem me- stu? Kakšnega pomena za človeka je barvna zaznava? Človek razlikuje približno 7,5 milijona raz- ličnih barv in barvnih odtenkov. Barve, ki so globoko povezane z našo emocionalno- stjo in estetskimi nagnjenji, niso samo po- membni nosilci simbolike. Z njimi prav ta- ko izražamo svoja čustva, potrebe in druž- beni položaj ter ponujamo vpogled v svojo osebnost, na čemer temeljijo mnogi barvni testi osebnosti. Barvna zaznava se začne v človekovem naj- pomembnejšem čutilu, očesu, s katerim člo- vek sprejme približno sedemdeset odstotkov vseh dražljajev iz okolja, razpoznava svet okoli sebe ter se v njem orientira. Nujen po- goj za delovanje tega je vidna svetloba, ki vidnim čutnicam omogoča zaznavo barve objektov. Čeprav barvno zaznavanje za člo- vekov obstoj ni brezpogojno potrebno, omo- goča hitrejše prepoznavanje nevarnosti, lažje razlikovanje med predmeti ter nemoteno de- lovanje v modernem svetu. Kaj pravzaprav je barvna slepota? Stanje oziroma motnjo, ki osebi onemogoča zaznavo določene barve ter barv, povezanih z njo, širše poimenujemo barvna slepota oziroma daltonizem. Čepnice, vidne čutni- ce, odgovorne za prepoznavanje barv, vsebu- jejo okvarjeni ali spremenjeni vidni pigment rodopsin, zaradi česar barvno slepi vidne svetlobe določenega frekvenčnega intervala niso zmožni razločevati. Barvna slepota se glede na vrsto odsotnega oziroma spremenjenega pigmenta pojavlja na tri različne načine. Najredkejša oblika Vpliv okrnjene barvne zaznave na kakovost življenja Luka M. Eržen Test Ishihara za ugotavljanje barvne slepote.  Vir: https://iristech.co/ how-does-ishihara-test- work/#gallery-1. 19. 1. 2021. 442 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Medicina • Vpliv okrnjene barvne zaznave na kakovost življenja bolezni je akromatičnost, pri kateri so za- radi okvare čepnic aktivne samo paličnice, ki omogočajo videnje le črno-bele lestvice sivin. Če sta dve barvi enako svetli, ju ose- ba z akromatičnostjo ne razlikuje, saj zanj predstavljata isti odtenek sive. Najbolj razširjeno vrsto barvne slepote, pri kateri sta aktivna le dva od treh vidnih pi- gmentov, imenujemo dikromatičnost. En vi- dni pigment ni delujoč, torej svetlobni spek- ter določene barvne ne more biti zajet, zato zaznava zadevne barve niti barv, povezanih z njo, ni mogoča. Dopolnilno funkcijo opra- vi pigment, ki zajame najbližjo frekvenco valov (če rdeča ni prepoznavna, bo otežena tudi zaznava oranžne). Najmanj invazivni tip barvne slepote je anormalna trikromatičnost, pri kateri gre v bistvu za »nenormalni« barv- ni vid. Za zaznavo določene barve je zaradi nepopolnega delovanja vsaj ene vrste vidnega pigmenta potreben močan, jasen dražljaj, a se ta kljub temu izrazi le minimalno. Kako se bolezen pojavi? Čeprav je barvna slepota najpogosteje genet- sko pogojena, lahko nastane tudi zaradi po- škodbe očesa, živcev ali možganov, izposta- vljenosti nekaterim kemikalijam ter kot po- sledica dednih bolezni, na primer distrofije paličnic, akromatopsije, pigmentnega reti- nitisa, retinoblastoma in tako dalje. Možni vzroki so tudi sindrom tresočega dojenčka, travma in poškodbe zaradi ultravijoličnega sevanja. Črno-bela pokrajina v primerjavi z barvno. Vir: https:// www.mu-43. com/threads/color- versus-black- and-white-in- landscapes.99297/.  17. 5. 2021. Očala za barvno slepe. Vir: https://www.allaboutvision.com/ conditions/color-blind-glasses.htm.  19. 1. 2021. 443Vpliv okrnjene barvne zaznave na kakovost življenja • Medicina Kako se barvna slepota deduje? V veliki večini primerov se barvna slepo- ta razvije zaradi po materi podedovanega okvarjenega spolnega kromosoma X, in sicer se deduje recesivno. Zato so ženske večino- ma prenašalke bolezni (XX´), razen če ima- jo redko okvaro obeh spolnih kromosomov (X´X´), ki nastopi le v primeru obeh barvno slepih staršev. Moški s shemo spolnih kro- mosomov XY imajo en spolni kromosom X, zato je tveganje zanje veliko večje, saj za pojav bolezni zadostuje že, da je mati pre- našalka. Barvno slepih je tako le pol do en odstotek žensk, medtem ko prirojena bole- zen prizadene do osem odstotkov moških, motnje pri barvni zaznavi pa prevladujejo v rdeče-zelenem spektru svetlobe. Večinoma gre za milejše oblike, na primer mešanje svetlo rožnate z rumeno zeleno, medtem ko razlikovanje čiste rdeče od čiste zelene ni okrnjeno. Obstajajo tudi psihološki učinki te bolezni? Čeprav so barvno slepi popolnoma funkci- onalne in neodvisne osebe, se po redko po- trebno pomoč najpogosteje in zlahka obrne- jo na ožje družinske člane. Kar zadeva oseb- no svobodo, se znotraj barvno slepe skupno- sti mnenja razdvajajo, in sicer na misleče, da bi se počutili bolj svobodne, če bi se lahko v celoti zanašali sami nase, ter prepričane, da zaradi svoje bolezni na tem področju življenja niso omejeni. Poleg tega pa lahko trdimo, da se barvno slepi ne soočajo s kakršnimi koli oblikami depresije, anksioznosti, pomanjkanjem samo- zavesti ali občutkom izključenosti. Najverje- tneje zato, ker so se z barvno slepoto morali soočiti že v zgodnejših obdobjih življenja ter se nanjo prilagoditi. Večini je to uspelo tako dobro, da bolezni nimajo za omejitev. S tem so se navadili živeti, večine problemov zaradi okrnjenega barvnega vida pa se sploh ne za- vedajo, saj jih rešujejo povsem podzavestno. Večina je prepričanih, da obstaja veliko ome- jitev, s katerimi bi se težje spopadali. Kako vpliva na različne vidike zasebnega življenja? Barvno slepi se v svojem vsakdanu srečujejo z določenimi omejitvami, saj so zaradi okr- njene barvne zaznave nekatere naloge, kot na primer oblačenje, kuhanje, nakupova- nje, delo z računalnikom in podobno, zanje problematične. Vendar pa se vsi pacienti na podlagi izkušenj na življenje z boleznijo ne- kako prilagodijo, a je stopnja učinkovitosti kljub vsemu odvisna od zmožnosti prilaga- janja in načina reševanja nastalih problemov. Pomembna vidika zasebnega življenja sta družina in športna aktivnost. Morda bi posebej za družinsko življenje zato mislili, da barvna slepota, glede na to, da gre za dedno bolezen, ki se pojavlja v več zaporednih generacijah, paciente ovira pri odločitvi za lastno družino. A temu ni ta- ko – barvno slepe osebe namreč na svojo bolezen ne gledajo kot na oviro, zato pove- čini (le manjši del intervjuvancev je izrazil pomisleke, da bi bolezen prenesli na otro- ke) sploh ne razmišljajo, da bi se zaradi tega odrekli družinski sreči. Podobno je tudi v športu. Ljudje s popolnim barvnim vidom si čisto zmotno predstavljamo, kako zelo ome- jeni so barvno slepi. Dejansko pa sta edini nastopajoči težavi razločevanje »podobnih« majic ter prevelika barvna pestrost, ki pa se povsem preprosto odpravita z osredoto- čenjem na ostale značilnosti dresov. Kljub temu, da včasih to vseeno ni najbolj učinko- vito, pa jih to nikakor ne odvrača od špor- tne aktivnosti. Splošna opredelitev pogostih problemov in njihove težavnosti se je pokazala za ne- smiselno, saj posamezniki zaradi različnega izražanja bolezni v tipu ter stopnji resnosti različno doživljajo svet okoli sebe, poleg tega se vsak barvno slepi nastajajočih te- žav loteva drugače. Na vsak način pa lahko trdimo, da so se barvno slepe osebe, kljub določenim omejitvam, na podlagi lastnih izkušenj tem ustrezno prilagodile in s tem zmanjšale njihov učinek, pri čemer pa mo- ramo upoštevati, da je težavnost nastajajočih 444 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Medicina • Vpliv okrnjene barvne zaznave na kakovost življenja problemov na koncu vedno odvisna od pri- lagoditvene sposobnosti posameznikov. Ali je vpliv bolezni viden tudi v poklicnem svetu? Vpliv barvne slepote na poklicno življenje je zaradi omejenih možnosti izbire pokli- ca občutno večji kot na ostalih področjih. Opravljanje nekaterih poklicev, na primer policista, električarja, železniškega delavca, učitelja in tako dalje, je namreč tako tesno povezano z barvno zaznavo, da so ti pokli- ci ljudem s pomanjkljivim barvnim vidom popolnoma nedostopni. Barvno slepe ose- be so zato pogosto prisiljene, da si izberejo drugačno poklicno pot, kot bi si jo prvotno želele. Vendar to ne pomeni nujno, da so z novo izbiro nezadovoljni, saj gre predvsem za prilagoditvene sposobnosti ter odločenost posameznika, ne dovoliti, da bi bolezen v preveliki meri vplivala na osebno samoure- sničevanje. Kar se tiče prilagoditev na delovnem mestu, so te odvisne od posameznikovih potreb, saj je omejenost pacienta povezana z njegovim tipom barvne slepote (hujše oblike zahtevajo večje prilagoditve) ter dogovora z delodajal- cem. Poleg tega pa ni nobenega razloga, da barvno slepa oseba svojega dela ne bi zmo- gla opravljati samostojno in vsaj tako učin- kovito kot sodelavci. Ljudje s popolnim barvnim vidom si pred- stavljamo, kako grozen in »tuj« mora biti brezbarvni svet, vendar barvna slepota na kakovost življenja posameznika gotovo ne vpliva toliko, kot si predstavljamo. Bolezen posameznika omeji ravno toliko, kot to sam dopusti, saj je z učinkovitimi prilagoditvami udoben življenjski slog povsem mogoč. Na trgu sicer obstajajo določena sredstva za laj- šanje učinkov barvne slepote, a niso primer- na za vse vrste bolezni, v katerih ta nasto- pa. Iz istega razloga tudi splošne rešitve ni. Najpomembnejša je odločnost posameznika, da ne dopusti, da bi bolezen pomenila ovi- ro na poti do sreče, samouresničevanja in iskanju življenjskega smisla, zato je kako- vost življenja barvno slepe osebe dokončno odvisna od osebne motivacije ter, kot smo večkrat poudarili, od prilagoditvene sposob- nosti posameznika, ki se mora z boleznijo soočiti sam. Luka Miličić Eržen je letošnji maturant Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. S podobnimi vprašanji se je ukvarjal v svojem znanstveno-raziskovalnem delu z naslovom Vpliv barvne slepote na kakovost življenja, ki je nastalo je v sodelovanju z barvno slepimi. To mu je omogočilo vpogled v njihovo dojemanje sveta ter soočanje s problemi, ki se pojavljajo kot neposredna posledica okrnjenega barvnega vida.