Leto XVII. V Celju, dne 5. aprila 1907. Štev. 3«. DOMOVINA Tllfclllu iafc.1. trikimt na taden. vsak ■laitUlk, frt, tn p«rtl ter vctya z« la minlf te na KrklUerievI miti H. 3 — DobIm blaMvnllu fnn Avstrijo in NrmfMo 12 kron, leta 6 kroa. 3 mesece :t krone. Za Amrrtko sc piaftiie od vsake petll-vTste po 20 vinarjev za \.a ^ rok'ol.1 dn,iw k»»kor >na«a »stolna, namref: Na leto 17 kron kokrst: ia vefie ln»e™te la mn!*..kr.tnc, rn«.Tlr.n.r sirati, rosopisi se ne vračajo. pol leta k kroa 60 vin. Naaotntaa se pošilja upravalitvu. »Isesj« m vaaprej. znaten popust. Mesečna priloga »Slovenski Tehnik". Vabilo na naročbo. fenjene cc. naročnike, katerim j« naročnina potekla, oziroma ki no ■an x naročnino še ua dolgu, prosimo vljudno, dn Muko volijo svojo naiočnlno ponoviti: priporočamo obenem alav. občinstvu *voj llat ua novo naročbo. ..Domovina" Izhaja trikrat na teden ter xtaue za celo leto 12 K, za pol leta A K. za četrt leta » K. Uprav nlštvo _llomovine**. Štajerski deželni odbor in zadružni zakon. l/eta 1898. je štajerski deielni odbor izdal pravila zadrugam za rejo bikov, ki so osnovane ua omejenem poroštvn. Dvojezični iztisi teh pravil ao so potem sirom slovcuskega Sta-jerja razposlali. Hrezuvetno se smo in mora zahtevati, da so taka od deželnega odbora izdana pravila v vsakem obziru uzorna To pa ta niso. ne v glavnem obziru, pa tudi ne v posebnem. V glavneiu niso. ker njih S 4 ne vst reza tozadevnim določbam zadružnega zakona. Paragraf 7!» te postave določa, da se smejo deleži izstopivših udov Se le tedaj izplačati, ko preneha zaveza v smislu S 7H cit. zakona. Ta pa .pravi, da obstoji taka zaveza Se celo leto po preteka opravilnega leta. ki je bilo izstopno, če ni |»o zadružnih pravilih daljši rok določen. Oba ta paragrafa sta v tretjem poglavju za družne postave, ki govori o posebnih LISJEK. Diogen. Hrvatski »pi»al A»«u«t Seno«. prevedel nj--(Dalje J XI. „Kata! Kata!" klical je ueko ne-deljo Magič. podpiral glavo z lakti in in gledal pri tem poln vrč pred seboj. .Kaj j*. Miha?- odzove se Mojstrovka. »Kata. sedi k meni!* »Že sedim." „Ima.š zdrave oči?" »Hvala Bogu. imam.** »ln kaj si videla?" Žena izbulji v ključavničara svoje oči. — .Sedaj vidim tebe." »Glej! Glej! Ne vprašam te zalo, ampak kaj si vi-de-la?" Kuta zmaje /. ramami. »No jaz mislim glede Marice." »Ah. Marice! Kh! I»a! Marica! določbah, veljavnih za zadruge z omejenim poroštvom. Zaveza traja toraj pri takih zadrugah neovrgljivo najmanj še izstopnemu letu sledeče celo leto in še le potem se smejo deleži izplačati. Uzorna pravila staj. dež. odbora pn pravijo v svojem jI 4 dostavno tako le: »Kdor izstopi, nima pravice do zadružnega premoženja. On zatnore samo tirjati. da se mn izplača opravilni delež za izstopno leto in to še le eden mesec po o d o b r e u i n sklenjenih računov, ako rn tri ?" »Kh. neumnost! K«> pa |»vensko dopisovanje slovensko oradovati. marveč kliče okrajna glavarstva na pomoč, da bi tako primora! obč urade njegove nemške dopise sprejemati oziroma reševati. 84. občni zbor c. kr. kmetijske družbe štajerske. Posvetovanja so se pričela v sredo. 3. t. in. v deželnem dvorcu. Udeležilo se je letošnjega občuega zbora izrecno mnogo zastopnikov podružnic in kmetijskih družb iz drugih dežel. Posvetovanja je otvoril predsednik, dež glavar grof Attems. ki je povedal med drugim, da šteje sedaj staj. kmetijska družba 10.000 članov. V>-rifikatorjem sta bila izvoljena Alojz Langer. krčtuar v Marnbergu iu Ferd. Rott, posestnik v Fnrstenteldu. Revizorjem so bili izvoljeni gg. Keidl. Kiegb-r. Seidler iz Konjic, namestnikom gp. Hannstein. Kdelsbrunn-r m J. Flucher od Velike nedelje. Proračuu za I. 190»» kaže :t0:.28». kron 75 v dohodkov in 245»>7:i kron 91 v stroškov. Proračun se je pregledal in odobril. Istotako se j.; odobril proračun za I. l!Hi7. ki kaže 291.570 kron potrebščin iu 287 :»84 K pokritja Sklenilo se je prositi državo za višjo podporo, da se pokrije primankljaj. Za obravnavo in rešitev je predloženih »2 predlogov osrednjega odbora iu posumeznih podružnic. Najprej so se obravnavale družbine zadeve »Ha. ha. ha! še sedaj ti rojijo ciganije po glivi. No. ti in Marica sta si podobni kakor krajcar krajcarju . »A ti in .lože tudi tako." »No? Ali se bo godilo Marin slabo, če je tak. kakor sem bil )az?" »Bog daj. da se ji godi tako kako4 meni. Samo boječ je! Oh! Boječ! Ne vem. kaki moški so to sedaj ~ "Sem bil jaz tudi tak?" .Zlodja si oil. Sveti božji križ!" »Že lani mi je rojila ta reč po glavi, četudi jidva še ni pri srcu za-žečgalo. Rekel sem Jože. vi »te izvrsten človek, in roka kakor tuora biti. Veste kaj ? Vi ste /M pomaguča prepametni. Pa postanite mojster On me začudeuo pogleda in pravi \ asa milost, jaz sem revež, a jaz mu odgovorim: Pa plačam jaz za Vas moj-tersko taks<>. Predlagal seiu t- v c«hu in sklenilo se je. da postane mojster in dobi mejstersko spričevalo, ko predloži svoje vzorno delo I .-daj mi poljnbi oii roko ii: s solznimi iui Poslanec Klammer e predlagal ! izpremenitev društvenih ptavil. katero j zahteva razvitek kmetijstva in resnična , potreba O tej izpremenitvi smo že poročali v poročilih o zasedanju dež I zbora G. župnik Cede iz Studenic je predlagal v imenn slov. podružnic, da naj dobe od 24 odborniških mest v osrednjem odboru Sloveuci četrtino mest Tudi je zahteval slovenskega podpredsednika. Nemci so proti temu glasno ugovarjali. neVateri se naravnost norčevali. /glasil se je na to znani Krancelj Girstmavr iz Maribora ter utemeljeval odklonitev zahtev g župnika ("'edeja s tem. da opravljata dosedanji odbor in predsedništto izvrstno in objektivno svoje posle in dn tor^j ni nobenega vzroka nsroditi zahtevam Slovencev. Tudi logika! Seveda se ni sprejel noben predlog. I tovoljenje za ustanovitev so dobile nov«- slov podružnice pri Sv. Benediktu v SI. g.. Dobrni (V), šmihelu nad Mozirjem. St. .Tnrju ob .1. ž. in Št. .Inrju v Slov g. Zastopnik Oberascher je predlagal razširjenje družbinega glasila v tednik. Med njegovim govorom je prišlo do živahnih _heil" klicev glavnemn tajniku drnžbe. Jiivanu Zastopnik slatinske podružnice. Sever, je predlagal, naj se razširi tudi .Gospodarski Glasnik" v tednik in naj se uredi v njem posebna rubrika z vprašanji in odgovori v kmetijskih zadevah Na agitacijo v slov. delu dežele se mora polagati velika važnost, t Zdi se nam da ne samo iz ljubezni do gospodarskega naptedka Slovencev temvc^ trdi radi tega. da bi se Slovenci gospodarski preveč ne osamosvojili.) Dr. Kodler iz Maribora je zastopal predlog mariborske podružnice, katera zahteva, da se naj ustaAovi poseben odsek v osrednj. odboru km. dr., kateri naj skrbi za to. da zalagajo vojaštvo r živili kmetje in ne veliki liferanti. Sprejel se je tudi predlog zastopnikov Severja in Regule, da se ustanovi poseben odsek, kateri se bo pečal v prvi vrsti s travniki in pridobivanjem krme Tudi se bo izdala posebna, za Spodnji štajer dvojezična, knjiga, ki bo poljudno razlagala umno oskrbovanje travnikov, zlasti osuševanje Politični pregled. Domače deiels. Smrt dr. Kdvarda Grčgra je izne-nadila njegove prijatelje in neprijatelje. I>ne m ni je prišel 80 letni starček v deželni zbor ter se je osebno branil proti obdolžitvam agrarnega poslanca in deželnega odbornika Zdjarskega, da je kot deželni odbornik sprejemal darove o<1 raznih liferantov za deželne zavode. Govor Gregrov je bil. kakor navadno njegovi govori, ognjevit in efekten in j'! vse prepričal, da so bili napadi Zdjarskega krivični in neosno-vani. Vse se je čudilo, da se H«) letni Gregr še ni postaral A 1 aprila je bil že mrtev Ti napadi iu vse kar je temu sledilo, ga je silno pretreslo. Koj po svojem nastopu v deželnem zboru je čutil potrebo odpočiti se ter se je podal ua svoje posestvo v l.štčui pri Sazavi. kjer je kmalo potem utnrl. Težko je dokazati vzročno zvezo med napadi Zdjarskega in njegovo smrtjo, a prav tako te.':ko je to tajiti Oba dogodka sta se /.vršila tako hitro jeden za drngiiu in tako .razburjenje živcev" je za letnega starca koj lahko nsodepolno Zdjarski se je odpovedal mestu deželnega odbornika, agrarna stranka je pa vsled tega nesrečnega dogodka težko pridobila uupatij med volilci Ljudska stranka moravska in ua-nredna stranka sta izdale skupen proglas na moravske volile«- Zdraleni stranki pravite, da si bodete prizadevali spojiti moravsko ljudstvo .v enoten tabor narodne zavednosti, moči in podjetnosti. v tabor napredka in izobraženosti. v tabor prava in pravičnosti". Obe stranki sta se združili, .da bi /. združenimi močmi delali na to. da bi najboljši in najsposobnejši možje napredka. političnih svobod iu sorijalne enakosti bili izvoljeni v državni zbor v obrambo časti in pravic naroda, da izvojujejo ono moč, katera češkemu narodu v tej državi priteče, v lwj za svojepravnost češke krone, za ravno-pravnost jezika, za političnoin meščansko svobodo; našega ljudstva, za njega osvoboditev iz klerikalne moči. za njega gospodarsko in kulturno povzdigo" Stranki si želite miru z Nemci, toda samo na temelju popolne ratnoprav-nosti. h kateri pa sedanja »lada ne pripravlja poti. V proglasu zahteva nadalje pravično podeljevanje uradov sinovom obeh narodnosti, reformo tiskovnega zakona ter zakona o združevanju. kulturno in moralno dvignenje naroda, razširjenje šolstva, ki naj bode narodno, brezplačno in prosto konfes-jonalnih vplivov, zahteva tudi. naj se takoj osnuje češko vseučilišče in razširja in poveča že obstoječa češka tehnika v Brnu. — Na Ogrskem je bil že zopet obsojen urednik slovaškega lista .Slov. Tyž- mi reče: Kako naj pojdem od Vas. ko se mi zdi, da sem se rodil pod Vašo streho Pa dobro, ostanimo skupaj, nasmejem se jaz. Sedaj smo skupaj, a ue tako, kakor si jaz mislim. Na preteklo Tomaževo leta 1751. je bila kvaterna cehovska maša. No. menda se spomni, sem si mislil. Kaj še! Mojstri so stali lepo pri altarjn na desni, pomočniki na levi. Jože pa pri vratih, ker se kot mlad mojster ni oženil in plačal je za kazen dva trda srebrnjaka .za unstvo" v mojsterski sklad. Pri moj .... bilo me je sram." .No. saj jih nisi plačal Ti." .Ne. pa ue! Besa' A jaz nočem druzega zeta. ki r ga poznam, da je to suho zlato. Toda Čakam in čakam, pa nič. Ne vem. kaj da mora pri 'tem svojem vzornem delu. Mesec za mescem preteka, on pa riše in zlaga in prt-mišljnje. ker to da mora biti nekaj novega, česar Se prej ni bilo." .Veš li. stari, kaj da je?" pravi Kata iz se nasloni na Mihova ramena. .No?- .Revež se boji A Marica je, Bog mi grehe odpusti, lepo dekle povrh obrt. hiša in še kaj pod palcem." .Resnično", vdari Miha po mizi. .ženska vendar več vidi". (''rez nekaj časa pride Jože v sobo. .Jože. sedite in pijte!" Joie potegne iz vrča. .Jože, preseliti se boste morali semkaj v prednjo sobo." .Saj ni prostora. Kam ?" .Zadaj je tesno. Mi smo stari. Prostora bo dovolj v Maričini sobici." .A Marica?" .Odide. Ključavničar Šimonič iz Samobora jo snubi", pravi Miha mirno zroč pred se. r Marico?" vpraša Jože. prebledi in skoči na noge. potem pa pravi mirnejše: .No, pa pojdem tudi jaz." .Kam?" pogleda ga ostro Miha .Po svetu." .Kdo vas sili?- .Nikdo." .Zakaj ?" .Zakaj —--zakaj ? Ker — — — moram." (Halja prihodnji •) denmk" Dušan Porubsk.v na eno leto državne ječe in 1200 K globe zaradi šuutanja proti madžarski državni ideji. Ce pride Slovak, sorjalist. ali zastopnik katere koli nemadžarske narodnosti pred ogrske sodnike, je že v naprej obsojen. Zakon pravičnost, dostojnost in take malenkosti ne pridejo v poštev. ti ljudje .Mintajo" in morajo biti obsojeni. V 1'ožunu. tem pomadžarenem nemškem mestu je začelo svitati tudi v glavah madžarskih sodnikov, da tako .pravosodje" ne bode prinašalo Madžarom koristi. Nedavno je še izjavil nek sodnik svojim kolegom: ..Mi bodemo tako dolgo obsojali te narodne junake, da s«* bomo nesmrtno blamirali pred vso Kvropo" To rekši. je vstopil v sodno dvorauo ter izustil sijajen in efekten govor proti pisatelju dveh člankov, v katerih je ta .šuntal" proti madžarski državi. šovinistom pa tudi te obsodbe ne zadostujejo; čedalje bolj je čitati v madžarskih listih članke, v katerih se zahteva, uaj se Slovake. Rutuiinc in Srbe prisilno eksproprijira (A. Kalil v Budapesti llirlap). Razni streberji razvijajo take ideje v člankih m .znanstvenih" razpravah ter dose-zajo na ta načiu profesure ua vseučiliščih in uplivna mesta v državni slnžbi. — Šovinizem in madžarski patrijotizem. ideja madžarske narodne države v kateri ni bil Madžar ediu gospod in vsak drug helot vse to je postal že gol .gesrhatt". s tem blagom se trguje na Ogrskem, kakor s svinjami in žitom. To del« .vitežkemu" narodu čast in množi slavo ..kulturne- madžarske držav« Vnanja država. Rusija Finančni minister Kokovcev je predložil dumi državni proračun ter v dolgem govora pojasnjeval potrebe države. Svoj govor je konfal z besedami da ureditev državnih linanc ni stvar te ali one stranke, ampak neobhodna potreba cele države Pranrlja. Na sbodn francoskih sot jalističnih strank so bili sprejeti ti le članki mednarodnega socjalistiš-kega nauka Boj proti privelegijem kapitalistov do popolne premenitve ka-pitalistiške lasti v socjalno last. mednarodna pogoditev. jednotno postopanje delavstva pridobitev javne moči in avtonomije notranje socijalistiške organizacije za vsak narod. Dopisi. Calja. (Streljanje o Veliki noči.) Po vsem Spodnjem štajerskem se strelja v vseh farah in občinah v proslavo Velikonočnih praznikov. Stara, častitljiva navada je to, globoko vko-reninjena v naših običajih, vrhu vsega pa nosi tudi nekak verski plašček. češ. da se strelja na večjo čast in slavo božjo — v proslavo velikih cerkvenih praznikov Star je ta običaj, to je res, je pa tudi pameten in komur koli koristen — in v koliko povečava čast in slavo božjo bomo takoj videli. Na Spodnjem štajerskem imamo 503 čisto slovenske občine; zaradi okroglega števila recimo torej 500 občin, v katerih je vsaj toliko cerkva, pri katerih se na te dni strelja. Vsaka teh 500 cerkva, (ali če ne cerkev storijo to farani) potrosi za strelni prah vsaj po 10 K — kar znaša skupaj 5000 K — v gotovini. Pri vsakem streljanju imata opravka vsaj po dva človeka, katerih vsak dela v ta namen po 10 ur, kar znaša skupaj 10.000 ur dela ali 1250 delavnikov po 8 nr, ali 3 leta 5 mesecev 15 dnij za jednega samega delavca. Recimo, da bi se za teh 5000 K — v gotovini nakupilo umetnih gnojil, vitrijola, sad- nih drevesc, poljskih strojev, alt polj. skega orodja ter bi se te stvari razdelile med one uboge, male kmete, kateri si sami takih stvari ne morejo kupiti, da bi svoja zemljišča pognojili. ali svoje vrte zasadili s sadnim drevjem itd. ako bi nadalje oni mladeniči, kateri porabijo v Velikonočnih praznikih skupaj 1250 delavnikov za streljaaje, ako bi ti mladeniči porabili polovico tega časa (ne bi bilo treba, da delajo baš na praznike, storili bi to morda lahko ob dragih prilikah) v to, da obdelajo onim starčkom in starkam, ki radi bolezni in onemoglosti ne morejo sami temeljito obdelati tisti košček polja ali vrta. ki ga imajo, koliko bi zalegel ta denar, koliko bi izdalo to delo i Koliko bi imeli vbogi ljudje od tega! In tudi Bog bi bil takih delavcev in njih dela vesel, saj bi tako spolnjevali njegovo najvišjo zapoved: Ljubi svojega bliš-uika kakor samega sebe. te ljubezni pa ne izražaj v besedah ampak v dejanjih Streljanja Bog ue more biti vesel, saj ne daje nikomnr koristi in vsak. ki se s tem peča. mora priznati. da strelja bolj sebi v zabavo nego Bogu ua čast in slavo. Tn bi bilo treba temeljite reforme. Ti stari običaji so se v resnici preživeli in čas bi bil. da na njih mesto, na mesto neplodnega trošenja denarja in dela. postavimo plodotvorno delo, namesto ljubezni na jeziku in neresnične, ker nezavedne pobožnosti. dejansko ljubezen do trpečega, vbozega in onemoglega soseda in zavedno spolnjeva-nje božjih zapovedi in volje očeta, ki je v nebesih. čas bi bil, n 8u/0 dedinskih .pristojbin". S kako pravico sm>*te imenovati te davščine »pristojbine* ? Kaj stori erar, ali država državljanu v odmeno za to rpristojbino"? Nič, prav nič, erar inlrasira ta davek, 'ne da bi za to dal kako uradno dejanje v odmeno, kajti za uknjižbo zapuščinskih zemljišč treba plačati posebne imobiljarne pristojbine, katere so v resnici pristojbine. — Preelejte g. ..pnstojbinski reierent" v m* avstrijski* -pristojbinske zakone" in tarife in vse novele. — poučite se prej v kaki znanstveni knjigi u bistvn in značaju -pristojbine" in -davka" poten še le govorite o teh stvareh in ponujajte nagrade onemu, ki Vam do-kaie. da ste kednj odmerili le za en sam vinar davka Kakor vidite, ne morete biti na svoje znanje posebno ponosni in če to znanje postavite v službo .vbozega kmeta" in v hrambo _naših političnih ia verskih svetinj" tndi n* bo kaj prida zaleglo. Kar se pa Vašega ljudomilega postopanja pri odmeri -pristojbin" tiče. bodi Vam povedano, da ste zakrivili tadi te veliko, veliko število .nad-odmer". Finančno ministerstvo cenzurira vse odmere, drži se pa, kakor je minister Kaizl dejal, nemoralue prakse, da se briga za napačne odmere le v toliko, v kolikor so na škodo erarja. če so pa na škodo stranki, molči. Krar zahteva torej, če ima še kaj terjati, če bi pa moral stranki kaj vrniti, ko se je kak .pristojbinski referent" na deleli vrezal. molči in tišči po krivici inkasiran denar tako dolgo, dokler so stranka sama ne oglasi in ne zahteva svojega, kar se pa po navadi nikdar ne zgodi. Tako ste se Vi .pristojbinski referent" neštetokrat vrezali na škodo strankam; nekatere so z uspehom re-kurirale proti Vašim .Ijudomilim" odmeram. mnogo jih pa tega ni storilo in ao mirno plačale več nego je bilo treba. Tistih lOtHi kron in še več bi pa morda lahko razdelili* med one stranke, katere ste osrečili s svojimi ..nadod-merami." Vaša kandidatura je za naše razmere posebno karakteristična, ker ram kaie, kako se pri nas dela. za .vbo-gega kmeta" itd Postavlja se mu za kandidata moža, kateremu je ta „vbogi kmet" služil najprej kot -davčni objekt". na katerem je vršil svojo fiska-lično modrost in umetnost, potem pa naj mu isti .vbogi kmet" še kot vo-lilec pomaga delati kaijero. Nesramne jše zlorabe in zasmehovanja političnih pravic kmetskega prebivalstva si ne more nikdo misliti. G. dr. Povalej me kot oseba nič ne briga in bi o njem nikdar ne govoril, da pa .Kmečka zveza" postavlja take kandidate in da pri tem še zatrja. da bodo taki .štre-berji" branili .naše politično in verske svetinje" (ali nimamo tndi naroduih svetinj?) to presega pa vender že vse meje. To se pravi z ljudstva in njegovih pravic se norca delati Vsak. komor je blagor našega prebivalstva na srcu, naj stori svojo dolžnost in brezobzirno odkrije nečisto nakane onih. ki bi se radi okoristili z njega nevednosti. Savinjski kmet. Is Mejnika. (Dopisniku v .81. Gosp." v odgovor.) Skrbi neumorno za dušni in telesni blagor svojih ovčic in bodi apostol ljubezni in miru med ljudstvom, med katerim živiš! Ta lep nauk katoliški je bil menda povod .katoliškemu" dopisu iz Vojni ka v št. 14. .Slov. Gosp." Vse časti vredni dopisnik se norčuje iz našega volilnega shodil, ki smo ga priredili v Vojnikn. tlel dolgovezen članek je poln zavij in ja in onemogle jeze. Nam je to cisto prav. da vemo uiavnati svojo postopanje! Javno pa vas vprašamo klerikalni gospodje, kaj ste strnili cela dolga desetletja, ko ste imeli pri nas v rokah absolutno komando? Kjer je bilo tnb.i delati, vas ni bilo. še on mah* počel ke, katero smo vsi z ve-seljem pozdravljali, ste sami ubili in postavili sto kot iiepoltiluo dogmo, da se z našim ljudstvom ne da ničesar doseči, da je pri nas v Vojnikn ves trnd zaman. Vedno pa ste bili marljivi, če je bilo treba smešiti in sramotiti pošteno narodno delo in narodno delujoče ljndi. ki so žrtvovali čas in denar, da bi vzbudili spet nekaj narodnega življenja v Vojnikn. Značilno za -katoliškega" dopisnika in za -katolištvo" gospodov okoli .SI. Gosp." in .Kmečke zveze" je. da prav po farizejsko in pobalinsko smeši moža. osivelega v delu. ki se je celo svoje dolgo življenje neumorno in nesebično trudil za prospeh in procvit svojega ljudstva in svoje občine Višnja vas. kateri že županuje nepretrgoma 40 let. Odveč je braniti takega zna-čajnega moža kakor je župan g. Lipuš pred smešenjem v .SI. Gospodarju". Gospod dopisnik le norčnjte se iz njegove starosti, naše pošteno ljudstvo pa se zgraža nad takim početjem! Nam je vseeno, odkod izvira omenjeni članek, ali iz Vojnika. ali pa se je koval na Dobrni — dovolj nam je, da ga čitamo v .SI. Gosp." — Dopisniku čestitamo, da nam je povedal kako je ujegovo .katolištvo" in njegova hva-lisana narodnost! Svetujemo Vam. da s takim .delom" osrečujete svojo Dobrno, nas pa ne hodite .strašit*' v Vojnik s špijoni mežnarji. ker Vam ni dobro inspiriral članka. Ker se pa gotovo interesirate. Vam iz prijaznosti povemo, da se je Vaš mcžnar zmotil — mož. ki je govoril o hmeljarstvo je bil g. prol. Jošt iz Celja in ne g. Frid-rih. Da se razumemo! Poeačila o oUnaai ifeara »KajUniot ii Jurij ob ML *eLu z dne 17. marca 1907. Zborovanje je otvoril predsednik .Knjižnice" g. Kveder. učitelj v St. Juriju ter pozdravil vse navzoče, zahvaljujoč se jim za številen obisk. Nato je podajal kot tajnik poročilo o dosedanjem delovanju .Knjižnice". Kakor znano vznikla je .Knjižnica" iz občutne potrebe po društvu, ki bi pri nas delovalo v smislu čitalnice, biblioteke, bralnega in izobraževalnega društva na najširši narodni podlagi. V tem smislu deluje .Knjižnica" sicer jedva od novembra meseca 11, a vendar je dosegla že lepe uspehe. Kljnb vsem težavam in oviram, katere se podjetju stavijo iz raznih sicer znanih strani, imamo dosedaj 200 slovenskih knjig in 47 boljših nemških. Naročena je .Knjižnica" na sledeče mesečnike oz. letnike: 1. Slovenska Matica. 2. Hrvatska Matica. 3. Slovan. 4. Ljubljanski Zvon, 5. Slovanska knjižnica. 6. Kmetovalec. 7. Zadruga. Političnih listov dozdaj nimamo. Izposojevanje knjig se vrši redno ob nedeljah predpoldne, izvanredno vsak čas. Iz zapisnika je razvidno, da so udje pridno izposojevali knjige. Gospod blagajnik A. Recelj poroča o gmotnem stanju .Knjižnice" do 17. marca sledeče: Dohodki 124 K 24 v, stroški 124 K 76 v tako, da je imela knjižnica na dan zborovanja primankljaj 52 v. Preglednikoma računov sta bila izvoljena na predlog g. Culeka gospoda Jože Drofenik in Valeutin Turin. Po sprejemu novih udov se je volil novi odbor. Ostali so vsi stari odborniki. Mimo knjižničarjem je bil na novo izvoljen g. Jože DrofeniK. Pri točki predlogi nasvetuje gosp. učitelj Culek naj .Knjižnica" svoj delokrog času primerno razširja. Za p«xl por«> naj se obrne do društva .Prosveta" v Celjn. ki bo gotovo bla-i j;..volilo podpirati naše dru>tvo s knji-I ..»mi tako. da naui jih nekaj proti sigurnem povračilu za neko določeno dobo posodi. Se sprejme. Nadalje se je stavil predlog naj se napravi .Knjižnica" vsem. ki se hočejo nadalje izobraževati. a radi razmer ne utegnejo plačati udnine. ki znaša za posameznika 2 K na leto. Sklenilo se je sledeče: Knjige se bodo oddajale ljudstvu na posodo po izposoje v alne m redu popolnoma brezplačno. To velja in je posebno v prid nendom. Mesto .Knjižnice" je soba v zgornjih prostorih gostilne Alojz Nendla. Zglasiti se je za knjige pri predsedniku g. učitelju Karol Kvedrn ali pa pri knjižničarju Jože Drofeniku. Da se knjige ne pogube, mora jamčiti vsak izposojevalec s podpisom, da prinese knjigo nepoškodovano nazaj. G. J. Drofenik priporoča aabavitev več gospodarskih, strokovno kmetijsaih knjig. Predsednik obljublja, da se bo pri naročitvi knjig oziralo posebno na to potrebo. Pokupile se bodo vse knjige kmetijsko-poučne vsebine. Naposled zaključi predsednik zborovanje povdarjajoč veliki pomen našega društva. Prosil je vse navzoče ode in ne-ude. naj podpirajo nate človekoljubno podjetje, da se lahko razvije v korist St. Jnrčaaom. kajti le iz duševnega napredka izvira gmotni napredek vseh. Pred občnim zborom se je vršila v prid knjižnice predstava šaloigre -Brat Sokol". Uprizorila se je vrlo imenitno, kar so priznali vsi nepristranski ndeleženci. posebno pa odlični razumniki vseh stanov, katerih je bilo mnogo navzočih, ki so vajeni gledaliških predstav po večjih mestih. Dopisnik teh vrstic saa najbolje ve, kako se veselijo vsi na uprizoritev dobrih domačih iger kakor so nam jih naši vrli diletantje že večkrat nudili. Vendar pa se je našel nekdo, katerega pri nas vsakdo pozna in po njegovi pravi vrednosti tudi ceni ki je prišel kot poročevalec .Slov. Gosp." na naše zborovanje. Poročila .SL G.' in duh v katerem so pisana že vsakdo pozna in ne bomo o tem govorili. Smešno je pa bilo vedenje tega poročevalca. Izzivajoče razprostre pred seboj debeli notes, vzvišeno motri okolico in zbrane gosU ter velevažno sestavlja kritiko uprizoritve. Čujte g. kritik, ker Vara še toliko nedostaje, kar treba „kritikn", ki hoče dajati našim diletantom dobre nauke in svete, bode najbolje, da natihoma a temeljito spopolni ta svojo zelo pomankljivo naobrazbo in oliko. Pred vsem Vam svetujemo, da odložite vsaj malo tiste pristno klerikalne nadutosti, ki misli, da vse zna. ne da bi se bila kaj učila. In res! „SI. Gospodar" je prinesel drzno neresnico: Igra oči vidno splošr.o navzočim ni ugajala. Blagi namen dopisnikov se pozna Potom .SI. Gosp." hoče odvračati ljudi od vdeležbe pri naših predstavah. Skrbeli pa bodemo, da se vaša zlobna nakana nikdar ne posreči. Tako skušajo ti gospodje javno, nesebično hvalevredno delovanje naprednih St. Jurčanov z vsemi sredstvi oškodovati ali celo uničiti. Besno napadajo razni stebri katoliškega bralnega društva svoje rojake, priznane int« ligeutne može, hujše nego nemčurji v Celju Slovence. V svoji nadutosti zgubili so vso razsodnost in zdravo pamet, ki so jo kdaj imeli, kar se jasno kaže na njih čedalje bolj surovem postopanju ob vsaki priliki. Hvala Bogu, da so vsi boljši elementi v St. Jurju prepričani, da se taki ljudje trajno ne morejo vzdržati, ker ne delujejo svobodno iz sebe, iz lastnih na- gibov. ampak so le slepo orodje znanih razdevajočih činiteljev. Ce pa ne bo skoro mir. pa bomo posegli še po drugih izdatnejših sredstvih. Is it. Jurja ob Tabor««. V nedeljo. 24. t m. priredilo je hmeljarsko društvo iz Žalca pri nas poučno predavanje in nam poslalo v to svrho svojega delavnega tajnika gosp. Antoua Petrička. V šolskih prostorih se je zbralo nad dobro stotino poslušalcev. večinoma domačinov pa tudi iz bližnje okolice. Gosp. predavatelj je začetkom svojega govora ostro zavrnil klevetnike društva ki so mu očitali nespretnost in nedelavnost Dejstva sama govore, kaj je hmeljarsko društvo v prid hmeljarjev do danes storilo. C« bi že ne bilo druzega kot samo preparirnico, bi bilo že to uvaže-vanja vredno, kajti brez iste bi kupci morali hmelj drugje preparirati, kar bi jim povzročilo neprimerno večje stroške, ki bi jih le hmeljarji na ceni občutili. Da pa skuša društvo pridobiti našemu hmelju ime tudi izven Avstrije, da -uspešno konkurira z doslej svetovno znanim žateckim hmeljem, udeležilo se je isto razstave v Ix>ndonu. kjer so se kupci zelo zanimali za naš hmelj. Ravnotako pa se ndeleži društvo prihodnje leto tudi hmeljarske razstave na Dunajn. Reklama po časnikih, potovanja, ki so imela namen proučevati tndi po drugih krajih napredek hmeljarstva in dobre stvari tndi pri nas uvesti, vse se je vršilo le vprid savinjskega hmeljarstva. Našim hmeljarjem je priporočati, naj sade v bodoče lo naš golding, kajti le ta ima najboljšo pribodnjost in je kupcem najbolj priljubljeno blago. v Z lahky nmljivimi demonstracijami o oplojenju hmelja je pokazal kako kvarljivo nčinknje divji hmelj, kateri povzročuje nepotrebno oplojenje ženskih hmeljevih cvetov, ki obrode potem zrnje. Znano pa je, da zrnati hmelj zelo poslabša pridelek. Torej proč z divjim hmeljem! Jako nazorno je pojasnil hranitev hmeljeve rastline in primerjal gnojne elemente domačih in umetnih gnoj:l Dodal je marsikatere uvaževanja vredne nasvete glede oskrbovanja hmeljeve rastline, prosil pa tndi navzoče hmeljarje, naj bodo v hmeljski kupčiji vseskozi pošteni, da nam ne zapravijo dobrega imena. G. tovarnar Joe. torber je nato pojasnil prednosti novih peči njegove konstrukcije, ki imajo pred tnjimi izdelki prednost v tem, da štedijo s kurivom, izžarevajo večo množino gor-kote in so tudi trpežnejše. Tudi on postreže vsakomur rad z načrti. Doslej upeljane so našle povsod le hvalo in priznanje. Gospod Južna se je nato toplo zahvalil g. predavatelja in ga poprosil, da Še v bodoče kaj pride v našo sredo; vabil pa je navzoče tudi k pristopu k hmeljarskemu društvu. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili celemu predavanju in navdušeno pritrjevali vsem njegovim izvajanjem. Bodi mu to v zadoščenje za vse neopravičene napade od ljndi, ki hmelja niti prav ne poznajo! Prialava-Stroijava« okr. Ljutomer. Iz naše občine ob ogrski meji se redkokedaj kaj poroča. A letos se moramo oglasiti, ker se nam preveč krivic godi od strani Šnopsarekih *ta-jercijancev. Ljutomersko politično društvo spi spanje pravičnega, ne briga s« za najboljše, najbližje postojanke trga Ljutomera. Nemškutarji in Sta-jercijanci bede in delajo na to. pridobiti si — trg imajo itak v rokah — tudi n ijbližje obulic. Tako se je zgodilo tudi pri nas. Dva krčuiarja. ki živita od grošev slovenskega kmeta tr .bita pa v rog Štajercijancev in ljntomer- skih uemškntarjov delala sla na to. Ja je prišla naša občina v šnopsar-ske reke Zgauica je pomagala do iz-volitve župana, ki je naročnik -Štajerca" Ptujska lančovica je ovrgla prv.. volitev, pri drugi volitvi pomagale so m ljutomerske nemškntarske glave in omenjena krčmarja. V j .ujskem .Štajercu" od 13. maja St stoji .Prešnjega hinavskega predstojnika ni več Le tako naprej!" Res! le tako naprej, šnops in pa vasi izse*ovalci bodo že /a to skrbeli, da pridejo vaša posestva v .prave roke", če jih sami ne bost* mali braniti. Prešnji tnpan Vršič deloval je narodno, pošiljal je vse samonemške dopise uradom nazaj, bil je mož na svojem mestu in ravno to je te ljutomerske nemškntarje in njihove pod-repnike v Stročji vasi spravilo tako daleč, da so napravili naskok in tndi zmagali. Toliko resnici na ljubo! Sedaj pa polagamo novemu predstojniku na srce. da tudi on uradaje slovenski, vrača po vzgledu >vojega prednika vse samonemške dopise saj nemški itak ne zna — in naj |»okaže širšemu svetu, da je mož vreden poštenja. Nikakor pa naj ne posln.ša Štajer-cijaneev. svojih tajnih svetnikov, vrne naj .Štajerca"' v Ptnj deluje naj v obče tako. kakor je poglavar slovenske občine delovati dolžan. Ljutomersko politično društvo pa prosimo. dq se bolje ozira na občine v bližini trga Ljutomer, kajti inače se utegne pripetiti, da bomo naenkrat na svoji rodni zemlji v nemški, oziroma kar je še hujše, v nem.škntarski naselbini. To je klic pnščavnika. ki gleda vas Stročjane in Pristavčane in opazuje gibanje v prelepi vaši občini od prelepega Globoškega vrha. Tik opazovalec. Slovenske novice. Štajersko. Cejjskl Sokol vabi vse one brate, ki se nameravajo adeletiti vse-s- kolskega zleta v Prago, na posvetovanje v soboto dne 6. aprila ob 9. uri v gostilni .Narodnega doma". — Oljsko pevsko društvo naznanja vljudno, da se pevske vaje nadaljujejo. in se vrši prva pevska vaja v petek 6. t m. za mešan zbor ob 8. nri zvečer v Čitalnici. Prof. Anton Jošt ni pisatelj nagega dopisa v štev. 36 »Domovine" podpisanega s šifro .Savinski kmet", ter ne stoji s tem dopisom v nikaki zvezi To resnici na ljubo izjavlja Uredništvo »Domovine". — Oljski odsek *Proaveto* je ustanovil I. svojo Ijndsko knjižnico v prostorih »Bralnega društva" v Ga-berjn pri Celju. Rodoljubi, spominjajte se .Prosvete"! — Konsum mesa v Olja od 25. do :tl marca 1907. Zaklanih jo bilo v mestni klavnici 57 volov. U krav. 9 telic. 71 telet, 36 svinj. 1 ovca, 3 jag-njeta in 31 kozličev. Od drugod se je kupilo 161 kg mesa. — Ii Tojnlka. Na občnem zboru »Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Škofjo vas io okolico" je bil izvoljen za tekoče leto sledeči odbor: g. Ivan Prekoršek, načelnik; gosp. dr. Branko Žižek, podnačelnik. gosp. Ivan Ahtik. tajnik; g. Anton Graeiner, blagajnik; g. Ivan JoSt in g Fr. Gorišek. odbornika. Želimo novoizvoljenemu odboru, ki ga čaka mnogo neprijetnega, zamujenega dela — veliko vspeha! — 11 Dobrne pri Oljn. Udje kraj noga šolskega sveta pri Sv. .Toštn na Kozjaku se že dalje časa pritožujejo, da ne dobe nikoli od okr. šol. sveta v Konjicah nobenega slovenskega dopisa, dasi nradnje krajni šolski svet pri Sv. I .loštu samo slovenski ;n njegovi dani { »e razumejo nemški Prejšnji okrajni Ni»|>ki >vet v Oljn je t-« upošteval in j dopisoval redno slovenski. Konjiški okr. šolski svet pa tega noče storiti, dasi so udje k rajnega .šolskega sveta pri Sv. .loštu že opetovano sklenili zahtevati od njega slo\*enske uradne dopise, sklicuje se na član XIX drž osuov. zakonov, ker si pridržujejo ua-ravno in utemeljeno pravico, da sami lahko čitajo in razumejo uradne dopi*e. Pričakujejo tedaj zanesljivo, da okr. .šolski svet v Konjicah njihovi zahtevi ugodi Dostavek uredništva. Opozarjamo slavni krajni šolski svet pri Sv. .loštu, naj stori kakor je storila kokarska občina: nemške uradne dopise naj pošlje v Gradec k namestniji. da jili tam prestavijo, ali jih pa naj ne sprejme. Potem bo že namestnija hitro nančila okr. šolski svet v Konjicah slovenski. — Vabilo k poučnemu predavanju, koje priredi bralno in pevsko društvo na Zg. Ponikvi dne 14. t. m. Imenovano društvo je naprosilo tri govornike strokovnjake in sicer predavatelja o kmetijstvu g. Goričana in o hmeljarstvu gg. Petriček in Vabič. Snov bode vsekakor zanimiva in kmetom v korist. Vabljeni ste torej ljubi domačini udje in nendje. gospodarji in gospodinje, da se obilno udeležite zelo potrebnega pouka. Vstop je vsem brezplačno dovoljen. Predavanje se vrši ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih. Na veselo skupno svidenje torej 14. m. travna! — It Št Petra v Savinjski dolini. Pri nas smo imeli do sedaj dve društvi: Požarno brambo in Kmetijsko društvo, ki pod spretnim vodstvom g. Vinka Ušena vrlo dobro naprednjeti. Z ustanovitvijo Izobraževalnega društva smo storili lep napredek v našem društvenem tivljenjn. Novo društvo, v katerem se bode zbirala posebno naša mladina v svrho nadaljne izobrazbe in poštene zabave, obeta, da bode tudi to. kakor stari dve društvi, živahno delovala. Komaj ustanovljeno, že se sliši da nas hoče v kratkem presenetiti z gledališko predstavo. Izobraževalno društvo ima že svoj pev Yi zbor. mešan in moški; fintje in dekleta so se z veliko vnemo poprijeti petja. Upati je, da bode naša mladina po požrtovalnoati naše učiteljice gdč. Fra-njice Tajnik in g. Julija Sevnika. učitelja na Polzeli, dosegla v petju lepih vspebov. Razven tega namerava Izobraževalno drnštvo nstanoviti tudi knjižnico in skrbeti od časa do časa za poučna predavanja. — Št. Peterčani. le tako naprej! št. Peter, biser Savinjske doline naj zaslovi tndi po zavednih in izobraženih občanih! — Zn dralbe av. Ciril« in Metoda je nabrala na odhodnici učitelja g. Radivoja Tnšaka v čitalnici v Mozirju gdč. Tonči Ježovnik 7 K 28 v. Prisrčno hvalo! — V Trbovljah je 2541 volilcev. Za reklamacije je cas do 13. t. ia. Te bodo menda število ne/.nntno izpreme-nile. V stari šoli voli 873, na Vodah 923, v Hrastniku 746 volilcev. — Kredit und Nparvereln (Nem-škutarska posojilnica) v Sevnici je izdihnila svojo blago dnšo. kakor či-tamo v novinali. Pokoj njej in naše sožalje istim, ki je ntegnejo hritko objokavati in se je žalostno spominjati. Tako ginejo te nsiljene nebodigatreba nemškutarske zadruge druga za drugo, kar je popolnoma naravno in prav. saj nimajo in ne morejo imeti v čisto slovenskih krajih življenskih pogojev. In vendar se Žal najdejo še vedno tudi med našimi ljudmi nekaterniki. ki se ogrevajo, ne poznavajoč razmer, za zadruge, ki jih snuje različna i nemška in nam neprijazna gospoda za izvestne svoje namene. Ha bi »e le nikter ne kesali in s«, ljudem inlprle pravočasuo oči! — Kak inora Itltl naroden voditelj ! Na to vprašanje daje .Nova Doba" sledeč odgovor: ..Naroden voditelj mora vzgojevati svojega otroka v nemškem jeziku. |*ošiljuti ga v nemške šole" imeti nemško govorečo gospo, ki si ničesar bolj ne želi kakor naslova .Kzzellenz". ki se ne spodtika nad nemškimi uradniki na slovenskem ozemlju. Vse te lastnosti združuje v eni osebi vodja . narodnih" slov. klerikalcev ur. Iv Šnsteršič v Ljubljani. Srečna mati Slovenija! — Reklama pri *ejah k rajnih šolskih svetov. .X. SL Št." poroča, da agitira ptujski nemški trgovec Slawitsch kot šolski ogleda pri sejah krajnih šolskih svetev po ptujskem okraju za svojo trgovino. Brezplačna reklama! Toda ali ni to zliraba? Sicer pa bode pri letošnjih volitvah v okrajni zastop odklenkalo Ornigu in Slawitscbn in drugim ptujskim nemškim kramarjem, ki izrabljajo javne slnžbe in zastope v svojo zasebno korist. — Kopališče misli postaviti mestna občina mariborska pri .treh ribnikih", severno od mestnega vrta. — I raden dan mariborskega okr. glavarstva pri Sv. I^nartu v Slov. g. bo U. aprila. . — Požar je nničil dne 2. t. m. posestnikoma Alojzu Toplak in Francu Kranjc, na Polenšako pri Ptuju, hišna in gospodarska poslopja. Ogenj je nastal okoli poldneva v Toplakovem skednju in se je po bliskov« razširil na sosednje s slamo krito Kranjčevo poslopje. Ljudem, ki so prihiteli od vseb stranij na pomoč in se neumorno in požrtvovalno trudili do pozne ure. se je posrečilo požar omejiti in rešiti vsaj živino, nekaj živil in pohištva. Sreča je, da sta oba posestnika zava-rovana. Zažgali so najbrž otroci, ki so bili sami doma. Stariši pazite na otroke in na žveplenke! — Poakušen samomor. Ustrelil se je z revolverjem v trebuh 19 letni trg. pomočnik Jože Fellner v Ptuju. Dr. Gregorec ga je obvezal in spravil v graško bolnišnico. — Surov nemški poštni uradnik. Poštni nradnik v Ptuja, Grttneis. je dejal 19. marca na ptujski pošti nekim slovenskim kmetom, ki so imeli tamkaj opraviti, »irindisrhe Schafe" (slovenske ovce). To je vendar preveč! Upamo, da bodo tamkajšnji Slovenci storili svojo dolžnost, to je, zahtevali odstrauitev tega predrznega nemškega uradnika. Rekel bo morda kdo: .Eli. to ie malenkost". Mi pa trdimo, da to ni malenkost. Res je, da nmn je drngače oseba tega nradnika brezpomembna — toda ta gospodič je zastopnik sistema, proti kateremu se moramo dosledno boriti! Našim Ijndem pa moramo reči t »N. Slov. Štajercem" sicer grenke, a resnične besede: »Sami ste si krivi, ako ravnajo uradniki z vami surovo in neprijazno, ker se ne pritožite takoj. I«e z odločnostjo boste si izsilili spoštovanje, torej vsikdar hitro poročajte, mi bomo storili svojo dolžnost". — Za ljudske knjižnice .Bodočnosti" je daroval gospod Val. Cajnko, katehet v Varaždinu 43 knjig. Najsrčnejša zahvala! — Ptujska podrninica nemškega „Nehulverelna" šteje 148 čUnov in je odposlala lansko leto glaenemu vodstvu društva 350 K. — Član odbora. Ilal-lecker je predlagal, naj se ptujski obč. zastop naprosi, da koleknje obč. urad vsa uradua pisma z nemškim narodnim kolekom za »Schulverein" ali »Slid-raarko". Ta predlog je podpiral tndi podžupan Steudte — zato ga bo obč. svet tuJi gotovo sprejel. Viljem Blanke i je predlagal. naj kolek li ]e 7. istimi znamkami vsa svoja ] uradna pisma tudi n em ška ptujska hranilnica m p o s o -I j i I n i r a. Vikar B o h m pa je želel. 11 a j store isto ptujski trgovci. Župan Ornig je predlagal, da naj daje »Schulverein" vsem onim učiteljem, kateri žive kot pijonirji n e m š t v a med Slovenci. dokiade: tudi naj dobe oni nemški nčiteljiščniki. ki n a r e d e skušnjo iz slovenščine. darila. — Ako izvrši ptujska nemška hranilnica, katera je že itak izgubila radi /nane Kaiserjeve zadeve m:iogo ugleda pri okoliškem prebivalstvu. ta sklep podružnice .Schulvereina" potem pa nastane za Slovence v Plutu in okolici narodna dolžnost, da začno proti temu zavodu neizprosen boj. Vsak. kdor bi podpiral taks<-u denarni zavod, ki nas tako nasilno ponemčnje, je naravnost izdajalec našega naroda! Vsi zavedni Slovenci pa naj pouče vsak v svojem krogu domačine in rojake, kateri ne poznajo dotičnih znamk ali pa se ne brigajo za take reči. kaj poinenja ta korak nemške hranilnice v Ptuju — in vsak bo gotovo uvidel, da ne more biti grohokop lastuega naroda in bode pretrgal zvezo s hranilnico, ako jo je imel. — Isto volja za trgovce! Vemo. da jemljejo nekateri manjši trgovci z dežele blago pri večjih uemških tvrd-kah v Ptnjn. n. pr. pri I«1 Sv. Martina pod Mariborom se j»» pn streljanju razpočil.i pištola v desni roki in ma jo hudo ranila — Radi neprevidnega streljanja so pogorela vva poslopja znanega vinskega trgovca Kischerederja v .Jeruzalemu pn Ornj"iu Posestnik trpi veliko škodo Blizu Lnčan je zaigal hlapec KI Trobil« trdo nabit možnar. u se je razpocil m k«* Železa je priletel uesrecnemo hlapci: ravno v srčno stran pr»i V dveh minutah je bil »rte* lW4elne štipendije zn logarje. /a Umestni tečaj na državni logarski šoli v Gussvrerku pri Marija-ivajo 'f napisanih 6 del štipendij. in sirrr dve pr. 500 K. >'m pa po 400 K. Prostne 'i treh« vlofan do 1 jun 1907 pn do*. odhorn TVipomninso. da ne smejo biti prosila «ar. mani ko IT in ne v* ko 2* let. aa marajo imeti B>»e ukvarjali ie VKi.i v li*t. i Incsrstvom. da morajo imeti toliko denarnih >redstev. da pokrijejo s« isren štipendije narasle stroške ki znašajo v vsem skupaj pntilitn > 6(»0 K. Kranjsko. — Izkaz posredovalnice sloveo-»kesa trgovskega dmštva .Merkur" v Ljubljani. V službo se sprejme 2 poslovodja. ; knjigovodji in kort-gfKindenti. 1 kontorist. 9 pomočnikov mešane stroke. 2 pomočnika špecerijske stroke, i' pomočnika m.mutakturne stroke. 1 pomočnik železninarske stroke. 1 pomočnik modne in galanterijske stroke. 1 prodajalka 5 učencev. Službe iščejo 3 knjigovodji in korespondenti. 2 kontorista. 12 pomočnikov mešane stroke. 4 pomočniki špecerijske stroke. 4 pomočniki tnanu-faktorne >troke. 2 pomočniku želez-niiiar*kest:oke. 10 kontoristiuj. 4 bla-gajničarke. 4 prodajalk- Posredovalnica ^Kolnje za delodajalce popolnoma brezplačno 7M delojemalce proti mali odškodnini — Samemor. Na Velik<«noč zjutraj se je ustrelil pešec Ad. Lutteaberger iz Gradca v ljubljanski vojašnici s svojo službeno puško. Krogla mu je šla skozi srce in je obležal na mestu mrtev Vzrok samomora ni znan. Primorsko. — Skušnje za vsposobljenost se pricuo na goriškem učiteljišču 6. maja. Prošnje je treba vložiti na ravnatelj-stoo najkasneje do 20. aprila. — Mrtvo truplo 30 letne -ženske so našli v ulici della Kaffineria v Trstu v nekem vodnjaku Najbrle j« sama skočila v njega. — Gostoval bo g. A. Verovšek. režiser dež. gledališča v Ljubljani v šaloigri .Pri belem konjičku", katero uprizori .Dramatično drnštvo' v Trstu v ondotnem .Nar. domu". — Volilno gibaoje v Trstu je od slov. strani zelo živahno. Politično drnštvo .Edinost" pridno sklicuje javne in zaupne shode ter podnčuie in pripravlja Tolilee za reklamaciisko postopanje. ki se začne te dni. .Kdinost" poroda prec*j neverjetno vest. dn je sklenila italijanska stranka s soc. demokratično pakt glede medsebojne podpore pri oljih volitvah Zato ne kandidirajo soc. demokrati v Trstu nobenega slovenskega sodruga — Italijanski pobalini so napadli na Veliko noč dva slov. kolesarja v št Petru pn Goricu. Mimo je prišla večja slovenska družba ki se je za kolesarje zavzela Nastal je pretep, tekom katerega je bilo ranjenih več oseb Napadalce so že vtaknili v luknjo Slovenska čitalnica v Skednja je štela preteklo leto 113 članov. Denarnega prometa je bilo 2100 kron. Knjižnica šteje 30o knjig. Udje so zvečine tovarniški delavci, ki kaj pridno obiskujejo čitalnico in knjižnico. Proti novemu deželnozh. volilnemu re4n na Goriškea. Občinski svet v Kobaridu je sprejel sledeči sklep: Občinsko starešinstvo trga Kobarid enoglasno protestira proti tako krivičnem razširjenju volilne pravice, kakršna je bila z ozirom na dvetretjinsko večino slovenskega prebivalstva delele sprejeta v letošnjem /.asedanju deželn. zbora. — Knak sklep je sprejel tndi obč. svet v Ajdovščini. — Politično drnštvo .Kdinost" je sklicalo na Velikonočni ponedeljek 3 politične shode in sicer v I^onjerju. Trebčuh in v Padriču. Dnevni red je bil povsod: Priprave na državuuzborske volitve, posebno reklamacijsko postopanje. ki se prične ta teden. — PuUko treovsko pristanišče namerava vlada premestiti v Medolin. ker sedanja vojna laka v Puli ne zadostuje več potrebam vojne mornarice. — Slovenska drama na gostovanja v Gorici. « lani slov. gledališča v Ljubljani priredijo v Gorici pod pokroviteljstvom .Nar. prosvete" v Gorici predstave. Na vsporedu so »Elga" G. Hauptmanna. .Na letovišču" J. $tolbe. .Potopljeni zvon" G. Hauptmanna. — Drnštvo .Ljudski oder" v Trsta naznanja, da ima svoj II. redni občili zbor v torek, dne 9. aprila ob pol 9. nri zvečer v veliki dvorani .Delavskega doma" v Trstu. Na vsporedu so tudi te zanimive točke: ustanovitev javne Ijndske knjiinice in javnih čitaluic za Trst in okolico; otvoritev večernih knrzov za analfa-bete. za pouk v zgodovini in o soci-jalnih predmetih: razširjenje elementarnih in poljndno znanstvenih predavanj po mestnih okrajih in v okolici: dramatična šola ia dram. predstave. — Ali je torej res. da preklicana inter-nacijonala tako malo stori za probujo slovenskega življa? — Promet tnjrev na Goriškem. Preteklo soboto se je ustanovila v Gorici »Deželna zveza za promet tujcev na Goriško-Gradiščanskem". — Vzoren dežrinl zbor je vse-kako goriški. V pol uri končati debato o desetorici važnih zakonskih predlogih in te predloge tsd: sprejeti je zanj prava malenkost. Volilni red je bil rešen v 15. proračun v 20 minntah. Gospodje poslanci so čudovito disciplinirani in ubogljivi; ako je kdo h kakemu predlogu napravil kako opazko. so ga od vseh strani začudeno gledal«. Tako je bilo mogoče, da je deželni zbor v svoji zadnji seji dae Iti. t. m vrhu omenjenih 10 valnih zakonskih predlogov reiil še 140 dragih predlogov. Srečna dežela —- Pevsko la glasbeno društvo v Gorici je priredilo v nedeljo 24. t. m. za redni 10. koncert veliki oratorij češkega skladatelja Antona Dvofaka .Stabat mater", polni zbor. soli in oskester. — Pogozdovanje Krasa v tržaški okolici. Komisija za pogozdovanje Krasa v tržaški okolici obhaja letos 25 letnic svojega obstoja Ravnokar izdano poročilo kale. da je lansko leto nanovo zasadila 24 86 ha nerodovitnih, kame-nitih tal s 209.100 borovci, jelkovd in aecesni Stroški so znašali 4119 K 51 vin Svetovne vesti. Plazovi. Blizn postaje St.Gilgen na Zg. Avstrijskem se je zavoljo mokrote potegnil velik plaz zemlje v Bol-fanško jezero. <'esta in leleznica ste poškodovani in uničeni 800 metrov na široko Vlak so še pravočasno ustavili v Sl Gilgenu. Promet na tel. progi bo za dva meseca ustavljen. Progo bodo vobče prestavili. Za U čas pa bodo oskrbovali promet parniki po jezera. — Pekovski štrajk na Daoaju se je končal le z delnim nspehom pomočnikov. Dobili so 10 do 15 odstotni poboljiek. štrajk krojačev za moške obleke še t taja Društvene vesti. — Izredni abčal zbor zadruge Lastni dom. reg. del. stavb, zadruge z on zav. v Gaberjn pri 1'elju se vrti v petek, dne 12. aprila t L ob 6 uri zvečer v zadružni pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o izvršeni postavni reviziji. 2. Volitev funkcionarjev vsled naročila obligatorične revizije po zakonn od lo. junija 1903. Sav.njsko učiteljsko društvo zbornje 11 aprila ob 2. uri na Go-milskem. Dnevni red: 1. Volitve. 2 Simon Gregorčič (Predava g. 1. Jakše). Vplačevanje udnine. Odbor. — Mozlrski mladeniči priredijo veselico s prijaznim sodelovanjem polno-številnega Braslovškega tambaroškegu zbora dne 7. aprila t I. ob pol 4 uri popoldne v prostorih g. Z. Vasleta v hotela .Ilirija" v Mozirja Spored: Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček. Vesela igra v dveh dejanjih. Koncert in prosta zabava. Vstopnina: Sedeti I. In II vrsta 1 K. III. in IV. vrste 80 v. ostali sedeži 60 v. stojišča 30 v. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novega gledališkega odra. K obilni udeležbi najvljudneje vabi odbor. — šmarskl tambnraši priredijo v nedeljo, dne 7. aprila 1907 v prostorih g. Jagodica ml. v Šmarju prvi koncert z gledališko predstavo. Začetek ob pol 8. nri zvečer. Vstopnina: Sedeti od 1. do 5. vrste po 1 K. od 6. do 10. vrste po 60 v. Stojišča po 30 v. Šmarski tambnraši. — 2lče. Tukajšno bralno društvo priredi na belo nedeljo veselico, z igro. tamburanjem. petjem itd. Začetek ob 3. uri popold?.<] v posojilnični hiši. K mnogobrojni udeležbi vljudno odbor. — .Slovanska čitalnica" v Maribora s sodelovanjem bralnega la pevskega društva Maribor la drugih narodni li društev priredi na belo nedeljo, dne 7 aprila 1907 v veliki dvorani .Narodnega doma" v Mariboru Gregorčičevo slavnost. Začetek točno ob K. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži v dvorani 1. in 2. vrsta 3 K. 3.—5. v i 2 K. 6 —10. vrsta 160 K. 11.-15. vrsta 120 K. stojišča v dvorani ho v. za dijake 40 v. Sedeži na galeriji 1 K. Stojišča na galeriji 40 v. Prebitek je namenjen za Gregorčičev spomenik. — .Zvezda", zabavno, podporno in izobraževaluo društvo na Dunaju, priredi svoj društven večer v nedeljo, 7. mal. travna 1907 v restavrantu Schurarz I.. Auerspergstrasse 6. Deklica zmožna slovenščine in nemščine, želi vstopiti v trgovino kot Prijazne ponudb«-: 4. Zuptnc. šo*UnJ. m s-i Občinskega tajnika sprejme žalska občina s 1 majem 1.1. proti mesečni plači SO kron. — Ponudbe do 20. aprila t. I. ua z dobro izobrazbo se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom — Plača 173 po dogovoru 4-3 FRANC GEREC PlSECE PRI BREŽICAH Mlin naprodaj. Močno zidan mlin na tri pare. na potoka, blizu Ormoža je naprodaj. Ker je prostoren in velik, bi ga bilo mogoče preurediti r umetni mlin. Kdor hoče kupiti, naj se oglasi pri F. KRALJI' t Ormožu. Sanzacijonelna novost Dom; xiv ». fr-k«tw>a>u boSi uniMtl »Itiul i i i DYETNIK ZA PATENTB I DIPLOMIRAN KUIIK (lUriMl«) 1 M TCtMlSKA PISARNA M« I INŽENIR A H AMBURGERI _ dunaj <11 s cscnstainmsn I B I Oskrbiiitvo poMttva dr. 6«e bar. Rauctia v latinici polti Brdom c. z.vlnj.i postaja Z a t' r f š i č. (Hrvat.skol prodaja avoja rizling, traniinec. mozrljer. kraljrviu) letnika 1906 po -enši od 5 hektolitrov naprej po 44 K za M postavljeno na kolodvor v ZapreMču. ak<> Vam /.toMaja kri. V«B ozdravi P. Ziervas. Kalk pri Kdlnu it. 265. tvospa G. v M. piSe: _YaAe sredstvo je naglo |»ro-«i da priložite znamko Edina slovenska puškarska ttrdka Ml M v Borovljah na Koroškem. Najboljta delavnica ia temeljito popravo lovskih pulk, za izdelovanje novih vlotnih oevi ta krofllje in drobni avlnec, za naea-janje novih kopit. Del« ^o najnižjih cenah I Kdor ai želi nabaviti novo. zanesljivo in ceno puiko. naj zahteva najnovejli slo ve neki cenik, kateri ae brezplaCno doopoftlje 14*> Vatlki rtlogk ruiomlilU rnolffrjft od 7 K azprtj. stari«! Dijaki dom v Ljubljani! ■ t«laUB !•!•■ IttT*. pod naslovom „gOMVIKT, POZOR! Mesto 18K fjl&aMTI; Malariefc Vsiaa, DuU iBiI Rožni/s,Mh,i in štokerav-krompir /a A. Kolencu ski rumen SCIIIC S«-dobi pri trgovca v Celja ter kupi vsako množino orehov, suhih goli. kuiinia, ovsu, sploh vseh deželnih pridelkov po najvišjih cenah Riuii priporoča krojni-vzorca (Schiiitt-muster) za razne obleke po najnovejših modah krojaški mojster 34. ftftt Si Tnal pri Oratf-t M-M mrt voiijo uunsljlvo najhitrejši krzoPnlk Francoske prekmonike dr«*«'. Kdlna najkrajša trta Iti BizeLPviZalimvtaerli. V a. — - Ij.l. • a---- eijavne vozna iiaia n Brezplačna pojtaiili daja aaara ED. ŠMARDA, oblistteo potrjena potonlu pisifm t Ljubljani, Dunnjnka eeeU 18 T att.i bili , K «1 rt, k . poMjitnke- o.ipmti »aaa (2) e»Ula. pri ,FI(a.ci". M-l« OslrtilitT« ptsestei Ir.Gtu Ur. Riich ? Uiltd ifL p. UprtJK 118 *Wsje 11-7 ktstfDjeva steklu za presajanje in to 3—4 m visoke 6—8 cm debele po ceni n 100 kosov i 150 K 2—3 m visoke, 4—6 cm debele za 100 kosov k 100 K. rl Vaiika trgovina ■ ifHCcrijikaga blaga MILAN HM T« CELJE pripe^bi® eee|e vodno sveže ipaaarliaka htaiapaaaj-a aM|lh aaaat,katar Mi a prlataa vlaaha Igaaje, ari-•aaaa. allvaaka. kaaiak, raaa ■a paina, a t »I tal, ■»>, laiaa aaaja, al|a, lavralsa a®* aaaa IM. Itd. u ■ Na debelo ia drobno! ■ tik tirne cerkve:: 555agaS5Ba5ž5gga55BgS5SaBSB Pametne žene zahtevaj«! knjig" .Motenje peiijode" od ilr. med. I>ewisa proti K t'20. Prospekt za.-> t on j. |». ZIKKVAS. Kalk 2fi.r» pri Kolmi ob U. m j aBaBaBaBaBgBaasaBaBasasa^B Dobri rudarji dobijo -taN-n iu potten /.t^luztk i noten rndokopa Ctarlotte lirk pri Imici (Eibisuld) na Štajeiskei, aKVizfcQs^i potovalni aadzorafl( za 5poda]e Štajersko ia Kranjsko inteligentna, v govoru spretna, ter v boljših krogih vpeljana oseba s stalno plačo pri najstarejši domači »zavarovalni družbi na življenje«. Ponudbe naj s«- blagovolijo poslati pod .,29.307" 6radec. poste reatante 12. Potnikom v Ameriko n Najstarejša tvrdka ta ftpediranje potnikov ZWILCHENBART RAHEL (Švica) Ontralbahnplatz št.» sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morjn le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redna vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo. Bpremlja jih eden uradnikov do Havre. - Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas ia sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. 15» -9 * Naznanilo. Ma talite kupiti ali prodati kaka posestvo ali trgovino vsake vrste, hotele, letovišča. gostilne, kmetije, opekarne, zdravilišča itd. !td. tukaj ali na deteti ako iščete posojila, tedaj se obrnite zaopno do izvrstnega raaoaifaaega »Mednarodnega trgovskega kurirja'*. Centrala v Opadou, EUaabathatraaaa 0. Sail^la ■■ - ,1..,. —a a Im ■ laka ■ a. ■ a a--a--a - a - .. ._ aa.. - mjitji prva vrata, ttrofa reamo, jaza o nežna, kuiantno in atroatvnjatto. Zastopstvo po vseh avstro-ogrskih pokrajinah in v sosednjih drtavak Glavni zastopnik se bo v prihodnjih dnevih mndil tnkaj. Ako ialita, da Vaa obišče, da vidi predmet in govori z Vami, proaimo, da aaa obvestite, takoj L užnoftajer. kamnoseška industrijska družba i Celje : Nova ulloa Stav. IX. LartriU: ROBERT DIEHL, ANT. KOLENC, FR. STRUPI a Iumm»*mAIw ebrtg K Strojnim obratom. I lsvfievaa|e veeb etavtSoaUi dol kakor: .nopric, podbojev, fasad. naaUvkev 1.1 i ii različnih kameno* in cementa. Apeetjalaa dolavniea la pedobarehl alolljo mm ai _____ dola kakor: altarjev. prilnic. obhajilnib mit, kritnih in kropilnih kamnov itd. Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov a »»motnim ali cementnim tlakam. Izdalo vanj« pek Utvcaib pteii iz raz* Itčeik ter najbelj Mečih namernih vrst v vseh = oblikah. -- Jtofobrojuzilogi pihDi snaciil(•¥ Iz razll*sik marmornih vrst iraaNov in sljenitov po raznovrstnih narisih in p« najnižjih cenah. ndjetju. Vaa tozadevna vprašanju sprejema Janko Popovič trgovec v CERKNICI pri Rakeka. ^ primerno šolsko izobrazbo se sprejmeta v iik takoj pri ZVKZNI TRGOVINI v ( KIJU. Ponudbe na vodstvo Zvezne treovlne itio In tiskarne v Celju 4-4 Sposobni mizarji, tesarji in zidarji ki se morejo skazati z letnim spričevalom. dobijo stalen zaslažek v tovarni za cement na Zidanem mosto. Ista tovarna kupi tndi metaege Ponudbe naj se naslovijo na ..Tovarna i«5 za cement", Zldanmo«t. 3-3 IVflD Milil Grški teti i Mit ipK.rliul tri»»ec. aazaaala. "l«l< na, vrtM la p.l|tk, tMrnje. prtiakaa. ,d c kr. kawtijafc« faite. Za kalflvnt |u*i tm M- • pwtT.i>«; J Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! Patentira.., *mmm .k ..»I del.i.t. ^ropitnice ,5yphonia' za riaograda in hmeljnike za zatiranje sadnih škodljivcev proti bolrzai aa perju, ta 'odprav« prvenca in dirje aorOire itd Srae rt seli Mijia, uspe ii prevczliive imgoliiice za 10, 15. 60 in 100 litrov tekočine, a pripravo za me i a nje na petrolej ali brez nje. Zahtevajte podobo in opis. katere Vam poSljr Ph. Mayfarth A Co. tvornlee strojev, speeljalna tvoralra vinskih stlskalnir iu strojev za Izkoriščanje sadja. Odlikovana (nad '.«0 zlatimi In srebrnimi medaljami. ■NIHAJ, II. I. Vaborstrasse *tev. 71. ■tatuinl il.itr.vMl enlkl ml—i 12» I.V» ZaaK,a.kl i" pe«p™te |M.jioliionia nad 4 odstotka obresti. Izposojujc pa od dne 1. januarja leta 1905 na zemljiško varnost pO 4 tri Četrt odstotkov, občinam iu korporneijam i:» m navedenih petih okrajev po 4 in pol odatotkov obresti. : (lifrriatraijji tariU u Hrt«, km iti. st: 5injerjeVi SiVat«! stroji ' ■ Mmmaim. \jgtjty >£Haj>roasc|jiDeD Singer Co. mimiaschinan ActGet. Zl INUCI IR ptrlbO it Ij obrt« sfrbt «!i|< «rstt. x Velika trpeinoat in »zorna konstrukcija usposabljajo stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pevk * iltanje ha veeb načinih gm modernega in nmetnega vezenje = M Slngeejevl Bivalni »troji m. na največji1! svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. 5iajtr Co. dehtffta dražba jHVataik jtrojrt CKI.JK. Kolodvorska ulit-a lilPV. 8. n w m Vsik šivalo! slroj Im varstveno muko. Drugi teden * rlika prodaja natanko* vaak I mrrl po rndovlto nizkih cenah. Kdor ne more oarhno |irltl talijem po |iu.t 10 m. mešanih kambrikaatih ostankov I od I B m. dolgosti • ilohre rrate K 4' holjše > rste k 4'HO zelo dobre vrete 560 SO m. mešanih kambrikaatih oatanko« dokrv rr.tr K 7'MI bolj*, i rate K «50 zelo (lulirr , r*t»> K ll*~ 1'oillja ae |io poalurm porzotjn rez K 20poštnine proato. Trgoisla Hia nimliiliirneu m modDtgi bligt m drobno io debel«. R.Stermecki, ;oh$ilnl€m POSOJILNICA V CELJU POSOJILNICA V CEL.IU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, Šteje sedanj nad 4100 zadružnikov. kateri imajo vsega nad 88.000 II vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 Vi milijona kron hranilnih vlog in nad 330.000 kron rezervnega zaklada. v lastni hiši Narodni dom @ R Posojilnica ura-duje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne raznn nedelje in praznike. Hranilne vloge sprejema «1 vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje |ki 4'V/o. posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 5 Vi0/o in 5% obrestovan ju. u 11 letnik: Konzorcij lirta , Domovina" Tisk društva ./vezna tiskarna" v Celju Odgovorni urednik .n izdajatelj Ljudevit Kurlani.