P. b. b
svetovnih in domačih dogodkov
I’ošini urad Celovec 2 - Verlagspostamt KJagenlurt Z.	_________________________________Izhaja v Celovcu - Erscheinungsort Klagcnlu.,
LETO X11I./STEV1LKA~49	ČETRTEK, DNE 7. DECEMBRA 1961	( ENA 2.-
NACIZEM — dviga greben
„Streli na parlament!” so vpili minuli teden mastni naslovi dunajskih buljvarnih listov, kot da l>i bila revolucija v deželi. V noči je skupina neznanih mladeničev iz avtomobila sprožila nekaj revolverskih strelov proti stavbi parlamenta. Streli SO odkrušili nekaj drobcev ometa, drugače pa trdne stavbe niso mogli premakniti niti za las. Ko je vstal novi dan, je stala taka kot je bila, odkar je bila zgrajena za časa dvojne monarhije za mnogo večjo državo.
In kljub temu je prav, da sc je v zadnjih tednih Zganila avstrijska javnost, da so predstavniki obeh strank v parlamentu resno govorili o nevarnosti neonacizma. Ta se pojavlja z doraščanjem nove generacije, ki ni doživela strahot Hitlerjevega režima, raste iz (med tem že odstranjenih in po VViederaufbaufondu obnovljenih) razvalin „tisoč-letnega rajha”.
Lani ol> Božiču so neznani storilci uprizorili veliko akcijo skrunjenja židovskih sinagog in mazanja kljukastih križev v Zapadni Nemčiji. Tam so j>m oblasti trdo stopile na prste. Letos pa smo pred nekaj tedni doživeli vandalsko oskrunitev judovskega pokopališča v Innsbrucku. Teroristične akcije na Južnem Tirolskem in drugod po Italiji 80 delo istih novonacističnih elementov. To izjav-ijajo danes uradni avstrijski krogi, ne več le italijanska propaganda. Tudi spomenik Andreja Homerja v Innsbrucku so bržkone razstrelili domači neonacisti, čeprav so po atentatu bili najdeni v bližini ruševin spomenika italijanski napisi.
Minuli teden je avstrijska državna policija izvedla več desetin aretacij, razpuščeno je bilo „bur-ševsko” društvo neonacističnih visokošolcev „01ym-P'a” na Dunaju, do pred kratkim še uradno naznačena študentovska podružnica po lastni izjavi demokratične FPOe. V zadnjih mesecih je bilo na Ižunaju več izgredov nacističnih študentov in pri-šlo je telo do spopadov med policijo in nacistič-11 oni študenti, ki so po dunajskem Ringu krulili nacistične popevke.
To je samo nekaj značilnih drobcev iz dnevne kronike zadnjih časov. Nekateri poskušajo vso zadevo pomanjšati, bagatelizirati, češ, da gre pač za običajne mladostne „uorosti” doraščajočega rotiti, k* se kljub mopedom, avtomobilom, televiziji in music-boxes dolgočasi in hoče kaj več. To gledanje je zmotno in nevarno, kajti pri omenjenih poja-vih gre za nacizem, ki zopet vstaja in to je staro zl°, čigar deblo je sicer tudi bilo zrušeno ob razpadu Hitlerjevega »tisočletnega rajha” v »Somraku bogov” maja leta 1!M5, vendar je v tleh ohranilo *'ve korenine, ki sedaj, z doraščanjem novega rodu, l*°ganjajo na novo.
Večina nekdanjih „Pg” je danes le senca tega, k®1’ so svojčas bili, kajti zob časa je tudi njih Pr»zadel. V teku let so se — ob prizanesljivosti demokracije — zredili, postali tolsti, trebušasti in "cokretni, ne nazaduje tudi zaradi preobilnega za-l|živanja piva, navade, ki so se je navzeli v nekda-"Pb »zlatih” oz. rjavih časih. Ti danes še politizi-^aj° v gostilniških omizjih, toda ne organizirajo »e marširajo več. S temi se ne bomo bavili. Nevarnejši pa so med nacisti tisti, ki so ohranili hekdanjo »Zucht”. Na zunaj sicer ne nastopajo v j®'nem življenju, zato sc pa z vso vnemo posvečajo Jhladini ter jo vzgajajo v raznih »turnerskih” dru-'st'*h, kjer več politizirajo kot telovadijo, v raznih »domovini zvestih” organizacijah, o katerih je mno-k° govora o nemški časti, nič pa o Avstriji, ter v drugih jtodobnih druščinah. Mladina pogosto niti le sluti, kam vse to |H>četje votli.
'les je, da gre zasedaj za zgolj male skupine, ^"d® spomnimo sc samo, kako sc je nacizem začel! 'Vva jih je bilo samo peščica fanatičnih razgra-bhev pod vodstvom pleskarja iz Braunaua, ki s topičem ni daleč prišel, toda ko sc je polastil kr-n'Ua nemške države, se je pa izkazal kot pravi genij 'lu- Razvil je peklenski sistem strahovlade, ki je 11a>prej preplavila Nemčijo, potem Avstrijo in ''"nčno vso Evropo, človeštvo pa je pahnila v 'Mašno vojno. Plevel pač vedno bujneje raste kot d°bro seme.
Zadeva izkoreninjenja tega zla je dolžnost vseh, ^ iskreno ljubimo demokracijo. V povojni dobi k* pri nas obe vodilni stranki — nehote — mnogo
Uradni rezultati kmetuskih volitev
Prvič po letu 1920 porast slovenskih glasov
Deželna volilna komisija je izdala uradne rezultate za glavno skupščino Deželne kmetijske zbornice za Koroško ter izvedla razdelitev mandatov. Iz njih povzamemo naslednje podatke (v oklepajih številke volitev leta 1956);
Volilnih upravičencev je bilo skupno 38.002 (32.638). Od teh je volilo 31.182 (26.036). Volilna udeležba je torej znašala 82.05 odstotka. Neveljavnih glasov je bilo 2.114 (455), veljavnih glasov pa 29.068 (25.581). Posamezne stranke so dobile:
Karntner Bauernbund 15.602 glasov (14.834); 13 mandatov (15),
Freiheitliche Bauernschaft 5.989 glasov (4.795); 5 mandatov (4).
Karntner Arbeitsbauernbund 5.656 glasov (4.371); 5 mandatov (4).
Skupnost južnokoroških kmetov 1.821 glasov (1.581); 1 mandat (1).
Izvoljeni so na listi »Skupnosti južnokoroških kmetov: za občni zbor deželne Kmetijske zbornice g. Mirko Kum e r, pd. Crčej, v okrajno Kmečko zbornico v Beljaku g, Lojze Trunk, pd. Ovnič, v okrajno zbornico v Celovcu g. Valentin W a 1 d h a u s e r, pd. Podnar in v okrajno zbornico v Velikovcu pa gg. Mirko K ti m m e r in Ignac D o m e j, pd. Zgonc.
»Skupnost južnokoroških kmetov« je kljub izredno neugodnim okoliščinam zelo dobro prestala to težko preizkušnjo zvestobe, kajti bilo je prvikrat, ko se je »Arbeitsbauernbund« po kandidatih iz levičarskih slovenskih vrst in njihovih prijateljih, ki so odšli k socialistom, potegoval tudi za glasove naših ljudi. In vendar je prav pri teh volitvah slovenska lista prvikrat po letu 1920 napredovala! Pridobila je skupno 240 glasov, kar predstavlja prirastek 14,5 odstotka. Zabeležila je prirastek v vseh volilnih okrajih, razen v celovškem, kjer pa se je število znižalo le za 25 glasov (reci:	petindvajset). Tako je narod
spregovoril in odločil v jasni govorici številk.
Podrobni rezultati po občinah so objavljeni na 2. strani.
Spet preganjanje vere v Sovjetski zvezi
»Cerkev v Sovjetski zvezi v vedno večji meri 'prekoračuje meje, ki ji jih postavlja zakon« je nedavno zapisal komunistični list '»Filozofski nauki« v Moskvi. Pravoslavna cerkev se bavi z »nedovoljenimi« dejavnostmi kot cerkvene procesije, kljub prepovedi krajevnih oblasti, nadalje '»vdira v družine vernikov in nevernikov« ter opravlja »verske obrede in ceremonije v zasebnih hišah« in bavi se celo s krščansko dobrodelnostjo. List zaključuje svoja izvajanja z zahtevo, da je treba izvrševanje verskih dejanj omejiti. V ta namen je bilo pred kratkim »na željo delavcev« zaprtih 500 cerkva in tri izmed osmih bogoslovij.
V resnici povzroča oživitev verskega življenja, ki se je začelo v zadnji strašni vojni, vedno hujše preglavice komunističnim oblastnikom. Hladni 'računar Stalin je takrat, ko so Hitlerjeve vojske stale pred Moskvo in Leningradom, moral sprejeti pomot proti osvoj e valeti povsod, kjer jo je pač mogel dohiti in sicer ne le od osovraženih zapadnih kapitalistov, ampak celo od zaničevanih notranjih sovražnikov, katere je smatral skoraj za uničene. Ravno v najhujših časih vojne sc je izkazalo, da
pripomogli k podvigu »akcij” nacistov, za katere sta se obe borili kot »rezervoar glasov”. Tako so bivši nacisti, ki so včeraj še tre|>etali za svoje eksistence, naenkrat postali središče pozornosti: imeli so prijetno možnost izbrati, komu bodo dali svojo simpatijo in glas. V strankah so začeli dobivati redno več besede: »Začel se je proces samoodtu-jevanja c;l lastnega bistva v obeh velikih strankah samih. Obrobne plasti so se širile proti središču in jedro je bilo odrinjeno na rob in ga le še tam trpijo, kadar se poskuša malce zganiti. ?.e prav, Avstrija, ampak le ne preglasno... temu bi o tem govorili!? Utegnili bi sc zameriti pri kakem nacionalnem društvu.” Tako pravi dunajska revija »Enrche” in k temu ni kaj pripomniti. »Potrebna je predvsem sprememba ozračja v našem notranjepolitičnem življenju” nadaljuje isti list — potrebna
pravoslavna cerkev kljub več deset let 'trajajočemu nasilju ni bila uničena. V iprav največji stiski je domovini 'priskočila na pomoč. Proglasila je 'vojno proti nemškemu osvojevalcu za »domovinsko vojno«, 'podobno kot je pred 150 leti proglasila »sveto vojsko« proti francoskemu »revolucionarju« Napoleonu. S tem je zelo pomagala pil ohranitvi morale čet. V zameno pa je Stalin dovolil pravoslavni cerkvi, da delno obnovi svojo organizacijo. Pravoslavna cerkev je od vlade ponujeno roko sprejela, četudi ,za ceno politične podreditve, kajti od konca vojne naprej je moskovski patriarh v zunanji politiki poslušno ubogal sovjetsko zunanje ministrstvo. Tako so prav pravoslavni škofje bili najvne-tejši poborniki svetovnega gibanja »partizanov za mir«. To premirje pa je omogočilo cerkvi, tla se je notranje okrepila, število vernikov raste in prav tako tudi število duhovniških .poklicev. Točnega števila aktivnih vernikov ni moč ugotoviti, cenijo jih pa na 40 milijonov. Zadnji ukrepi sovjetskih oblasti kažejo, da je sklenjeno premirje med pravoslavno cerkvijo in sovjetsko vlado s strani slednje mišljeno kot zgolj začasno.
je avstrijska državna politika, ki se v svojih besedah in dejanjih ne plaši tega, kar bo dejal kak izmed poslednjih »bivših” v kaki zakotni dolini. Potreben je možat, jasen in razsoden patriotizem: do tega ima mladina tudi pravico, nadaljuje isti list. Le tak zdrav patriotizem bo usmeril večino zapeljane mladine na pravo pot, ne pa policijski ukrepi. Predvsem pa jc treba začeti pravilno vzgajali mladino. Zato pa je treba tudi ne le primernih učiteljev, ampak tudi sodelovanja staršev. In tu se morajo zavedati svoje odgovornosti vsi, ne le tisti, ki so na lastni koži okusili strahote nacizma, temveč tudi tisti, ki so vsaj q>oznali zmote nacizma.
Lc tako bo moč preprečiti, da se. staro zlo v novi obliki, ki bi ga pa nujno spremljala tudi nova, še strašnejša vojna, ne zgrne nad novo človeško generacijo.
Olajšave za obmejni promet
Dne 1. decembra je bi'l na Bledu na II. rednem zasedanju avstrijsko jugoslovanske komisije za mali obmejni promet podpisan 'protokol, ki 'prinaša znatne olajšave za lastnike obmejnih prelaznic. Na željo avstrijskih predstavnikov so jugoslovanski predstavniki obljubili, da bodo preučili povečanje dinarskih zneskov, ki jih bodo koristniki inalega obmejnega prometa smeli jemati preko meje. Od 1. januarja 1962 bo v Jugoslaviji uvedena nova ureditev deviznega poslovanja. Od takrat bodo v Jugoslaviji za 1 šiling izplačevali 28,5 dinarjev jx> uradnem tečaju, tako da bo tečajska razlika med obema valutama znatno zmanjšana.
Nadalje bodo smeli dvolastniki ob meji potovati v Jugoslavijo z lastnimi avtomobili prek za avtomobilski promet odobrenih mejnih prehodih brez obveznosti lastninskega dokaza. Praktično to pomeni, da bodo dvolastniki mogli prekoračiti z avtomobilom mejo tako, da bodo na prehodu pokazali vozniško izkaznico, knjižico vozila (Zulassungschein) ter dvolastniško izkaznico, v katero je zapisano tudi vozilo. Ta vpis opravi pristojno okrajno glavarstvo. Glede prometa s traktorji pa ni nobenih sprememb.
-KRATKE VESTI-
4000 mož bodo štele edinice obmejne straže, ki bodo formirane do prihodnjega februarja. Vsaka četa bo imela po 190 mož. Že v decembru bo formiran pr-vi bataljon obmejnih straž v 'Muhlviertelu, ki bo štel 500 mož. Nato bodo pa ustanovljene in oborožene čete obmejne straže v Alten-steigu, Hornu, Mistelbachu, Brucku na Leithi, Gotzendorfu, Neusiedlu, Železnem, 'Pinkaifeldu, Fehringu, StraBu, Lipnici, Pliberku, VVdrglu, Innsbrucku, Riedu in Saaifeldenu.
Pozabil je pol milijona šilingov v gostilni »Zum griinen Baum« v Ischlu neki raztreseni gost iz Nemčije. Zavoj denarja (v različnih valutah) je odkrila 'sobarica pri pospravljanju in se seveda neznansko prestrašila. Po nekaj urah je alarmirano orož-ništvo pozabljivega moža, ki se imenuje Werner Hrust in je po poklicu agent za pralne stroje, odkrilo v Solnogradu. Mož denarja še sploh ni pogrgšil in tudi ni bil nič vznemirjen. Izjavil je, da ga je enostavno pozabil. Ta nenavadna hladnokrvnost je pa bila čuvarjem postave sumljiva ter je imel Hrust precejšnje 'težave, da jim dokaže, da je po pravi poti prišel do denarja, šele ko jim je pokozal svojo delovno pogodbo, iz katere izhaja, da na svojem podu zasluži povprečno 100.000 šil! na mesec, so se žandarji prepričali, da je »poštenjak«. Odpeljal se je naprej po svojih poslih v elegantnem Mercedesu.
Na eno leto ječe je bil v Celovcu obsojen uradnik deželne vlade Franz Tuschek, ki je s prevaro oškodoval deželo za 73.000 šil., povrh tega pa neko delavsko pevsko društvo še za 23.000 šil. Tuschek je kot knjigovodja izračunaval plače glavnošolskim učiteljem, pri čemer je na imena »učiteljev«, ki jih sploh ni bilo, samemu sebi nakazal velike zneske. Nekatere svoje upnike pa je enostavno »imenoval za učitelje«, na izplačilnem spisku samo, ter tako iz deželne blagajne poravnal svoje osebne dolgove.
Število kmečkih rentnikov je v mesecu oktobru narastlo na 110.252 oseb. Letos je-bilo vloženih 10.004 prošenj za rento, kar pomeni 14.5 odstotka več kot lani. Od tega je bilo 3726 prošenj z Dunaja, .Nižje Avstrije in Gradiščanske, 2300 iz Štajerske, 1820 iz Gornje Avstrije, 1261 iz Salzburga in 897 iz Koroške.
Uradni volilni rezultati
za deželno kmetijsko zbornico
Okraj Beljak
O b č na	Število volilnih upravičencev		Število oddanih glasov		Volilna udeležba v odst.	Veljavni glasovi			K arntner Bauetnbund	Freiheitliche Bauemschatt Karntner Arbeitsbauern- bund		Skupnost južnokoroških kmetov	
Afritz	139	(99)	123	(72)	88,5	121	(70)	45	• (29)	68	(34)	8	(7)	-	<-)
Podkloštcr	290	(250)	219	(200)	75,5	218	(196)	113	(112)	16	(8)	77 (70)	12	(C)
Arriach	206	(169)	181	(138)	87,9	174	(138)	64	(63)	92	(62)	18 (13)	-	(-)
Loga ves	219	(189)	161	(136)	73,5	138	(132)	38	(42)	37	(19)	23 <27)	40	(44)
Blciberg (Villach) 116		(75)	88	(52)	75,9	82	(51)	21	(10)	9	(8)	52 (33)	-	<-)
Einode	90	(86)	87	(64)	96,7	85	(64)	42	(30)	40	(32)	3	(2)	-	(-)
Ziljska Bistrica	139	(101)	122	(85)	87,8	119	(81)	69	(59)	3	(3)	38 (12)	9	(7)
Feld atn See	77	(67)	73	(63)	94,8	71	(62)	31	(22)	34	(34)	6	(6)	-	(-)
Fellach b. Villach	135	(130)	119	(110)	88,1	116	(110)	83	(82)	10	(10)	23 (18)	-	(-)
Ferndorf	75	(65)	73	(57)	97,3	67	(54)	22	(23)	12	(4)	33	(7)	-	(-)
BekStanj	505	(428)	402	(350)	79,6	374	(346)	169	(184)	22	(18)	76	(54)	107	(90)
Frcsach	88	(79)	72	(56)	81,8	69	(53)	24	(22)	21	(16)	24 (15)	-	(-)
Straja ves	183	(176)	163	<131)	89,1	156	(128)	68	(75)	12	(5)	.55 (36)	21	(12)
Kellenbcrg	73	(54)	68	(49)	93,2	60	(49)	22	(21)	20	(15)	18 (13)	-	(-)
Kostanje	182	(164)	170	(139)	93,4	159	(138)'	48	(41)	53	(49)	49 (35)	9	(13)
Landskron	258	(248)	201	(171)	77,9	184	(169).	86	(93)	43	(43)	55 <33)	-	(-)
Ledince	231	(181)	195	(153)	84,4	177	(151)	60	(61)	27	(21)	51 (36)	39	(37)
Lipa pri Vrbi	170	(131)	147	(98)	86,5	132	(92)	48	(32)	31	(19)	43 (32)	10	(9)
Marija na Zilji	235	(201)	197	(172)	83,8	182	(169)	96	(89)	22	(20)	55 (55)	9	(5)
Mooswald	124	(117)	94	(87)	75,8	90	(85)	34	(27)	46	(48)	10 (10)	-	(-
Čajna	318		294		92,5	277		78		91	108	-	
Patemion	292	(242)	263	(208)	90,1	251	(200)	119	(125)	65	(45)	66 (30)	1	(-)
Kolek	83	(79)	77	(58)	92,8	72	(57)	32	(32)	13	(9)	16	(3)	11	(13)
St. Jakob v Rožu 522		(426)	398	(348)	76,2	314	(343)	97	(114)	23	(11)	89 (83)	105 (135)	
Stockenboi	292	(251)	238	(188)	81,5	234	(182)	75	(74)	74	(69)	85 (39)	-	(-)
Treffen	112	(87)	98	(69)	87,5	95	(68)	44	(25)	44	(41)	7	(2)	-	(-)
Vrba	63	(49)	53	(37)	84,1	50	(37)	35	(20)	8	(6) 6 <11)	1	(-)
Beljak	243	(262)	201	(193)	82,7	187	(188)	85	(75)	17	(20)	85 (93)	-	(-)
Wei!3ensteki	167	(143)	155	(115)	92,8	151	(113)	43	(42)	57	(34)	50 (37)	1	(-)
Vernberk	265	(283)	216	(242)	81,5	207	(234)	62	(64)	46	(64)	90 (97)	9	(9)
Skupaj	5892 (5074) 4918 (4044)					82,9 4612 (3959)			1853 (1771) 1056			(849) 1319 <963) 384 (376)		
			Okraj			Cel		o v e c					
Občina	Število volilnih	upravičencev	Število oddanih glasov		Volilna udeležba v odst.	Veljavni glasovi		Kamtner Bauernbund		Freiheitliche Bauernschaft Karntner Arbeitsbauern- bund		Skupnost južnokoroških kmetov	
Žrelec	233	(167)	198	(149)	84,9	186	(148)	102	(94)	34	(19) 44	(33)	6	(2)
Bistrica v Rožu	150	(114)	124	(106)	82,7	120	(106)	54	(67)	4	(4) 29 (12)	33	(23)
Ik>rovljc	220	(135)	164	(88)	74,6	149	(86)	71	(35)	15	(9) 51	(26)	12	(16)
Grabštanj	266	(204)	244	(192)	91,7	237	(189)	144	(95)	64	(53) 29 (40)	-	(1)
Trdnja ves	75	(57)	68	(54)	90,7	67	(53)	39	(37)	5	(8) 23	(8)	-	(-)
HodiSe	181	(175)	157	(142)	86,7	135	(142)	79	(69)	3	(7) 24 (34)	29	(32)
Celovec	398	(368)	343	(289)	86,2	317	(284)	227	1217)	44	(38) 43 (20)	3	(3)
Kotmara ves	234	(186)	179	(157)	76,5	168	(156)	72	(72)	8	(3) 45 (36)	43	(45)
Kriva vrba	74	(66)	65	(63)	87,8	64	(62)	45	(38)	19	(21) -	(3)	-	H
Bilčovs	274		255		93,1	248		122	(88)	12	(4) 43 (25)	71	(91)
Žihpolje	159	(122)	128	(106)	80,5	114	(104)	80	(75)	14	(14) 19 (15)	1	(-)
Gospa Sveta	231	(170)	214	(154)	92,6	208	(152)	145	(109)	20	(17) 43 (26)	-	(-)
Otok	84	(59)	61	(53)	72,6	54	(51)	35	(34)	2	(2)	13 (10)	4	(5)
Medgorje	163	(130)	130	(90)	79,8	118	(88)	71	(54)	27	(4) 20 (29)	-	(1)
Blatograd	177	(164)	149	(142)	84,2	145	(136)	125	(104)	14	(27)	6	(5)	-	(->
Otmanje	85	(89)	76	(71)	89,4	72	(69)	32	(30)	14	(15) 26 (24)	-	(~)
Poreče	86	(76)	66	(50)	76,7	63	(47)	52	(35)	7	(5)	4	(7)	-	(-)
Pokrče	233	(220)	185	(174)	79,4	173	(173)	98	(115)	49	(26) 25 (32)	1	H
Kadite	120	(121)	102	(94)	85,0	94	(94)	15	(28)	18	(13) 32 (11)	29	(42)
Šmarjeta v R.	212,	(181)	163	(128)	76.9	153	(126)	79	(55)	7	(7) 36 (23)	31	(41)
St. Peter a. Bichl	53	(88)	75	(61)	80,6	75	(60)	33	(32)	10	(6) 32 (22)	-	(-)
Št. Tomaž p. Cel.	152	(G8)	140	(136)	92,1	135	(134)	98	(102)	10	(7) 21 (20)	6	(5)
Škofiče	245	(197)	231	(160)	94,3	218	(156)	90	(62)	—	(8) 84 (33)	44	(53)
Dholica	191	(180)	96	(138)	50,3	91	(136)	67	(83)	-	(3) 24 (50)	-	(-)
Tigring	106	(114)	77	(86)	72,6	65	(85)	37	(62)	11	(5)	17 (18)	-	(-)
Medborovnica	143	(112)	115	(90)	80,4	107	(88)	47	(42)	7	(2) 34 (28)	19	(16)
Vetrinj	136	<H7)	123	(104)	90,4	108	(103)	76	(60)	10	(12) 22 (29)	-	(2)
Svetna ves	144	(133)	101	(109)	70,1	91	(109)	31	(46)	5	(8) 32 (25)	23	(30)
Slov. Plajbcrk	100	<81)	89	(67)	89,0	83	(66)	27	(22)	3	(3) 20 (23)	33	(18)
Walfniitz	212	(170)	185	(150)	87,3	143	(146)	91	(84)	18	(16) 34 (46)	-	(-)
Sele	128	(90)	98	(72)	76.6	86	(70)	18	(16)	—	(-)	15 (14)	53	(40)
Skupaj 5305 (4477) 4401 (3683) 82,9 4087 (3627) 2302 (2062) 454 (366) 890 (733) 441 (466)
Pri rezultatih iz leta 1956 prišteti tudi številke tedanje samostojne občine Gornja vcsca, ki je bila
med tem priključena Bilčovsu.
Okraj Šmohor
rS
Št
_2
>N
Občina	Ig ji		Število odi glasov		Volilna ud v odst.	Veljavni glasovi		Karntner Bauernbun		||		H Ol		|!|
Brdo	288	(215)	238	(179)	82,0	223	(179)	98	v(92)	17	(")	97	(69)	11	(7)
Goriče	106	(87)	90	(70)	84,9	79	(70)	43	(34)	1	(4)	35	(32)	- (-)
Guggenberg	48	(42)	46	(38)	95,8	46	(37)	6	(6)	37	(29)	3	(2)	- (-)
Šmohor	250	(31)	218 124 ’	(28)	87,2	207	(28)	86	(19)	55	(7)	62	(2)	4 (~)
Mitschig	133	(H6)		(104)	93,2	120	(102)	33	(33)	63	(49)	23	(20)	1 (-)
Rattendorf	105	(91)	95	(87)	90,5	81	(87)	17	(29)	36	(36)	26	(31)	2 (-)
St. Lorenzen-G.	123	(95)	116	<82)	94,3	113	(82)	54	(44)	37	(21)	22	(17)	- (-)
Štcbcn na Zilji	301	<210)	262	(172)	87,0	239	(170)	107	(77)	11	(22)	lil	(71)	10 (-)
Tropolach	105	(98)	99	(94)	94,3	93	(92)	58	(54)	23	(21)	11	(17)	1 (-)
BSače	104	(74)	100	(65)	96,2	91	(65)	72	(55)	8	(2)	10	(8)	1 (-)
VVeklcgg	47	(39)	44	<36)	93,6	40	(36)	14	(19)	17	(10)	9	(7)	- (“)
VVeiGbriach	102	(91)	88	(80)	86,3	76	(79)	24	(25)	37	(29)	15	(25)	- (~)
Skupaj	1712 (1342) 1520,(1156)				88,8	1408 (1148)		612	(515)	342 (278) 424 (348)				30	(7)
				O k r i		» j	Velikove				C				
		b		r5 1		>N 1				T3	uct:			g	1
Občina		ji j i		Število od glasov		Volilna u< v odst.	Veljavni glasovi			Karntner Bauernbur	<J _c '■3 “ čl		Karntner Arbeitsbau bund		Skupnost južnokoroi kmetov
Pliberk		46	(53)	37	(44)	80,3	37	(44)	30	(38)	4	(2)	3	(3)	-	(i)
Djekšc		215	(184)	178	(117)	82,7	165	(116)	95	(79)	26	(4)	41	(31)	3	(2)
Dobrla ves		590	(470)	518	(406)	87,8	464	(402)	290	(271)	19	(14)	90	(70)	65 (47)
železna Kapla		33	(21)	21	(15)	63,6	19	(15)	8	(6)	1	(-)	8	(8)	2 (1)
Bistrica pri	Plib.	319	(277)	261	(225)	81,8	242	(224)	54	(62)	17	(8)	00	(45)	111 (109)
Galicija		295	(275)	185	(187)	62,7	177	(186)	85	(95)	23	(18)	38	(37)	31	(36)
Globasnica		277	(241)	237	(190)	85,6	224	(189)	88	(85)	16	(7)	6	(7)	114 (90)
Grebi-nj		393	(337)	332	(256)	84,5	309	(253	206	(183)	48	(30)	48	(28)	7 (12)
Vovbre		236	(221)	194	(174)	82,2	185	(170)	133	(119)	12	(5)	29	(34)	11 (12)
Libuče		154	(138)	140	(90)	90,9	135	(86)	42	(34)	3	(30)	55	(16)	35 (33)
Blato		309	(267)	285	(215)	92,2	273	(214)	76	(89)	8	(6)	59	(10)	130 (109)
Suha		253		225		88.9	205		113		19		47		26
Pustritz		129	<133)	84	<77)	65,1	72	(76)	52	(55)	12	(13)	8	(8)	-	("I
Ruda		249	(207)	196	(172)	78,7	182	(168)	88	(67)	25	(19)	60	(69)	9 (13)
Škocijan	'Vaš.	469	(419)	397	(330)	84,6	379	(326)	205	(174)	16	(23)	51	(27)	107 (102)
Št. Peter na		236	(174)	193 *	(132)	81,8	168	(128)	79	(77)	22	(9)	58	(35)	9	(7)
Žitara ves		387	(360)	322	(275)	83,2	315	(271)	120	(113)	6	(1) 128		(96)	61 (61)
Tinje		106	(95)	93	(81)	87,7	88	(80)	41	(40)	23	(27)	24	(13)	- (-)
Bela		256	(215)	201	(137)	78,5	187	(137)	65	(48)	5	(4)	24	(23)	93 (62)
Velikovec		136	(106)	129	(94)	94,9	115	(92)	79	(61)	18	(15)	11	(12)	7	(4)
Vazenberk		405	(341)	322	(264)	79,5	290	(258)	175	(183)	47	(47)	58	(20)	10 (8)
Skupaj 5493 (4762) 4550 (3676) 82,8 4231 (3627) 2124 (1994) 370 (272) 906 (629) 831 (709)
Politični teden
Po svetu ...
Zopet »mirovna ofenziva« — v hladni vojni
Beseda mir je bila minuli teden zopet na ustih vseh v mednarodni' politiki. Najmočnejše je donela iz Moskve, kjer je »rdeči car« Hruščev pozval svet, da preneha z atomskimi poskusi, potem ko jih je on sam izvedel kar 50 v manj kot dveh mesecih. Pa pojdimo po vrsti:
Sovjetska zveza je kot odgovor na resolucijo Združenih narodov o obsodbi atomskih poskusov predlagala nov atomski moratorij, to je prenehanje atomskih poskusov nad zemljo in ,pod zemljo, istočasno pa zagrozila, da bo sama tudi nadaljevala ■s poskusi. Zapad je tako pristal na sovjetski predlog in čez nekaj dni so bili v Ženevi obnovljeni razgovori o ustavitvi atomskih poskusov, ki so bili pred dobrima dvema mesecema prekinjeni,po tem ko je Sovjetska zveza samola^tno prelomila dveletni atomski moratorij (premor) s svojo serijo a tomskih poskusov, ki so naj večj i, kar j ih je bilo doslej na svetu Izvedenih.
Dva načrta v Ženevi
Na ženevskih razgovorih sta se takoj pojavila dva načrta o atomski razorožitvi, ameriški in sovjetski, ki sta si v globokem nasprotju. Ameriška vlada zahteva najprej postavitev učinkovite mednarodne atomske kontrole, ki bo obsegala ves svet ter imela pravico nadzorovanja kjerkoli, nato pa šele postopno uničenje obstoječih zalog atomskega orožja.
Sovjetska zveza pa je predlagala takojšnje uničenje orožij, nato pa šele pogajanja o mednarodni kontroli. Pač pa je priprav-* Ijcna dopustiti takojšnjo nadzorstvo nad atomskim orožjem, ki bi ga uničila. Zapad pa — posebej po slabih izkušnjah z dosedanjim atomskim moratorijem, ki ga je Sovjetska zveza izkoristila za pripravo novih atomskih poskusov — ne verjame v iskrenost Sovjetske zveze in je pripravljen pristati na ustavitev atomskega oboroževanja in uničitev zalog atomskega orožja šele ob garanciji mednarodne kontrole. Zato se z »ogledom« uničenega atomskega orožja, ki bi ga Sovjetska zveza bila voljna pokazati, ne zadovolji, temveč hoče imeti stalno možnost, da se prepriča’na lastne oči, da Sovjetska zveza nima kakih drugih skritih zalog atomskega orožja oz. tovarn za atomsko oborožitev. V zameno pa je seveda pripravljen nuditi Sovjetski zvezi isto možnost nadzorstva tudi na zapadnem teritoriju. Smo torej še vedno tam, kjer smo bili.
iKljub temu pa bi1 lahko minuli teden označili kot dobo postopnega ohlajevanja mednarodne napetosti spričo mirovne ofenzive, Sovjetom ki je nekak odgovor na ogorčenje proti Sovjetom zaradi njihovih atomskih poskusov.
Minuli četrtek se je pri ameriškem predsedniku Kennedvju zglasil (seveda prej najavljen) glavni urednik sovjetskega uradnega glasila »Izvestja« iz Moskve, Adžu-bej, ter Kennedyju stavil vrsto vprašanj, kako si on predstavlja rešitev najbolj pere-
čih mednarodnih vprašanj, v prvi vrsti razorožitve, nemškega vprašanja, berlinske krize in še mnogih drugih. Nad dve uri sta se pogovarjala sovjetski časnikar, ki je — mimogrede povedano — zet Hruščeva ter ameriški predsednik.
Kako misli Kennedy
Že ta razgovor- je presenetljiv, še bolj presenetljivo pa je dejstvo, da so »Izvsetja« Kennedvjcve izjave prinesle v celoti take kot so bile, brez cenzure, ne da bi spremenile le vejico ali piko. Tako je sovjetski bralec prvikrat mogel zvedeti, kaj misli najmerodajnejši zapadni politik. Seveda bi bilo napačno stavljati v ta pojav prevelike upe, kajti ena lastovka še ne prinese pomladi in Kennedyjeve besede so že naslednji dan utonile v poplavi nasprotnih »resnic« sovjetskega propagandnega aparata. »Izvestja« so ostro zavrnila Kennedyja in obnovila običajno kampanjo proti izžamal-skemu zapadnemu kapitalizmu, ohlastiželj-nemu imperializmu in tako dalje.
Vendar je važno, kar je Kennedv rekel, posebno glede Nemčije in njene atomske oborožitve. Dejal je, da Združene države ne nameravajo dati nobeni drugi državi (torej tudi ne atlantskim zaveznikom, vključno Zapadni Nemčiji) atomskega orožja ter da jim ne bi bilo po volji ako bi Zapadita Nemčija sama prišla do tega orožja. Po drugi strani pa je Kennedy odločno zavrnil sovjetsko propagando o »zapadnonemški nevarnosti«, kajti »devet divizij, brez atomskega orožja, z malim letalstvom in skoroda brez mornarice, s tremi podmornicami«, ne more ogrožati nikogar, najmanj pa Sovjetske zveze. Glede Berlina je Kennedy dejal, da Zapad od svojih v vojni pridobljenih pravic do nekdanje nemške prestolnice ne misli niti za ped popustiti, pač pa je pripravljen se o njih ureditvi pogajati.
Kljub negativnemu sovjetskemu odmevu na iKennedyjeve predloge pa dejstvo ameriško sovjetskega dvogovora priča, da se oba nasprotnika bojujeta za sedaj Ic »z uma svitlim mečem«.
Sovjetska zveza je sredi propagandnega grmenja o miru tiho požrla vse svoje dosedanje »ultimate« glede Berlina in nemške mirovne pogodbe »do konca tega leta«-Najbrž v nemoči, da te ultimate podkrepi s silo, kar bi pomenilo atomsko vojno najbrž pa tudi zato, ker je morala znova spoznati, da imajo njene grožnje v glavnem baš nasprotni učinek od tistega, kot si gf je obetala. Res morejo nekoliko oplašiti kakega perifernega zaveznika Atlantskega pakta, kot sta Danska in Norveška v Severni Evropi, na koncu koncev pa le pripomorejo k večji slog1! med zapadnimi zavezniki. To v Moskvi tudi čutijo zato prenašajo težišče hladne vojne drugam, od Berlina na Finsko na Lacfc in na — Avstrijo,
Vprav minuli teden je sovjetski tisk sprožil žolčne napade na Avstrijo zaradi njenega namena poiskati gospodarski priključek na Evropsko skupno tržišče (EVVG)-Eri tem ima Sovjetska zveza v propagand' (Dalje na 4. strani)
rf)t<ek6 jizev ni (f ord . . .
(Koroškim bralcem popisuje popotne vtise g. Vinko Zaletel)
Vrniti se moram nazaj v Argentino, rad bi še obiskal Slovence v Barilochah. Izbral sem si najkrajšo in naj lepšo pot, 'ki si jo je mogoče misliti. Toda mučila me je negotovost: ali bo sploh sedaj 'pozimi možen prehod čez goro, ali se pri tolikih 'komplikacijah ne bo kaj 'ponesrečilo.
Sedaj je namreč še zima. če je po Čilu sedaj toliko deževalo, je pa seveda v Kor-diljerskih gorah snežilo. Na oni strani Kordiljer v Neiujucnu je zadnji teden padlo 8 m snega. Zmerite, koliko je 8 m. Toda iz Mendoze sem vsaj z letalom mogel v čile, tu pa smo 1100 km bolj na jugu in ■ni nobene druge zveze s Čilom kot preko velikih jezer. Da bi pa Bariloče ne obiskal bi bil pa po argentinskem mnenju tak greh kot če bi bil v Rimu, pa ne obiskal cerkve sv. Petra.
Bog me lima še.malo rad, da mi je za to pot naklonil 'tako lepo vreme. Tako sem imel priložnost videti toliko lepote naenkrat, da tega nikoli 'povedati ali napisati ne morem in sem Bogu hvaležen, da sem jo videl. Sem pač take vrste človek, da raje uživam lepoto in čarobnost nepokvarjene božje narave kot pa asado, klobase in torto.
Med jezeri in ognjeniki . . .
G. Janez Mohar mi je v Temuco preskrbel pri potovalnem uradu karte za vse vožnje, hrano in prenočišče do Bariloch. Odpeljem se torej zjutraj z avtobusom iz. Porto Varesa ob 35 km dolgem jezeru Llan-tfuihue. Lastnik in šofer je Nemec. Ob jezeru so kmetije, pečajo se predvsem z živinorejo in sadjem. Na desni strani gledamo ■vulkan Calbuco, visok nad 2000 m; iz njega se vedno kadi, kot da bi coprnice v njem kuhale. Na vrhu je precej razjeden, ker je že večkrat bruhal. Na levi pa se približujemo ognjeniku Osorno; visok je 2660 metrov. Tako lepo in enakomerno je stožčast kot da bi ga modeliral. Ves je pokrit s snegom. Vozimo se prav pod mjegovim vznožjem eno uro. Cesta je slaba, kajti enkrat jo uniči voda, ki pridrvi tam iz pobočij, drugič plazovi kamenja. Morajo jo neprenehoma popravljati. Zemlja je od pepela črna iti vulkanski kamni leže daleč naokrog. Kadar se vulkan razjezi, tedaj izmeče iz sebe te kamne kot bi bili iz papirja. ‘
Med sopotniki sta tudi dva Angleža, mož jn žena. Mož je še bolj divji fotograf kot jaz in bi rad kar naprej 'fotografiral! Sem prav zadovoljen, da on prosi šoferja, da ustavi avto, jaz bi si ne upal tolikokrat.
Po triurni vožnji ob temnozeleni reki in 'vodopadih dospemo do jezera »Todos los Santos« (Vsi Svetniki). Ceste je konec in po 'kosilu v krasnem hotelu se spravimo na , ladjo. Ladja je edina zveza naprej proti Ar-
gentini, kajti jezero je dolgo 45 km in je obdamo s tako divjimi pragozdovi in prepadi, v ozadju visoke gore Kordiljer, da je nemogoč vsak prehod. Te narave še ni oskrunila človeška noga, na tisoče ali milijone let rastejo v teh gozdovih čudna, nam neznana drevesa, pa tudi umirajo, trohnijo. Kake neizmerne količine lesa so tu neizrabljene! Sam ne vem, kako da sem se med vožnjo zamislil, kako majhen je človek v tej mogočni naravi.
Če bi n. pr. sedaj jaz tukajle končal, ■tako daleč od doma, vrgli bi me v jezero ali morda tam kje pokopali, da se pač Iznebijo mrliča, gozdovi pa bi šumeli svojo pesem naprej kot jo že milijon let in se me zmenijo za človeka in me za milijone mrtvih v vojskah ... Čez en mesec bi na Koroškem zvedeli, da me mi več, kdo bi še rekel: prav mu je, kaj pa se gre potepat tako daleč. Kdo bi še kak teden ,po-žaloval, potem pa konec, ker bi jih niti grob ne spominjal več. Ali ni to pobožno in koristno premišljevanje?
Da Bog ljubi razne vrste ljudi, se vidi tukaj. Kljub tej" strahotni odrezanosti od sveta so se nekateri naselili, kjer je količkaj ugoden prostor blizu jezera. Od česa pa žive, ne vem. Morda od vina. S svojim čolnom pridejo do ladje im z ladje prejmejo steklenice vina oziroma pošto ali če kaj naročijo. Ladja pa ima poleg sebe privezano še drugo ladjo oz. splav, da lahko prepeljejo konje. V nekem zalivu je ladja prišla k obali, Čilenec je konja spravljal dol, konju je spodrsnilo in je padel v jezero in za njim še gospodar, ki ga je držal. Pa se ni zmenil za mrzlo kopel, takoj, ko sta prišla ven, je zajezdil konja in po strmi stezi izginil v gozd. Zopet sem 'pomislil, kako pomehkuženi smo mi, kakšen življenjski standard imamo mi v primeri s temi gorjanskimi Čilenci.
... in v snegu
Jezero »Todos los Santos« ima posebno barvo, kot je še nikjer nisem videl. V njem pa odsevajo zasnežene gore in predvsem čudovito lepi ognjenik Osorno. Jezero ima več rokavov in po triurni vožnji smo prišli v Puello. Tam nas je že čakal hotelski avtobus in nas prepeljal v hotel. Puci la -je ' namreč velikanski hotel. Je še nekaj hišic, kjer pa so le uslužbenci hotela, ali šoferji in ladijski vozači. Lastnik hotela je Švicar. Ker mora tukaj vsak potnik prenočevati, druge možnosti sploh ni, zato mora tudi plačati, kolikor mu pač zaračunajo večerjo, prenočišče in zajtrk. Jaz sem imel že vse plačano, sicer bi tukaj ob računu lahko v nezavest padel. Seveda je treba pomisliti tudi to, koliko je stal hotel in vzdrževanje, ko morajo vse prepeljati po več ladjah in avtomobilih.
Lastnik je protestant, ima pa v hotelu prenosljivi oltar, da je poleti sv. maša za letoviščarje v hotelu. K raj spada pod faro Porto Vares, pa župnik pride le dvakrat na leto semkaj, on mi je povedal, da tu lahiko mašujem in sem res tudi maševal. Kje vsepovsod moremo priklicati Kristusa v hostijo!
Zjutraj je bilo mrzlo, voda zamrznjena. Pregled na čilski carini, ki je kar v hotelu in potem v avtobus, da nas prepelje čez prelaz v Argentino. Dan je tako lep, da bi ga poljubil. Jasno, kristalno čisto nebo, povedali so mi, da tako lepega vremena že več mesecev ni bilo. Čim bolj se dvigamo v goro, več je snega. Šofer mora nekaj časa nadeti snežne verige, toda tudi te ne pomagajo. Na pomoč pride motorni snežni plug (Schneefrase), vozi ga neki nemški mehanik, morda zato, ker nosi nemško ime in je on lastnik. Ta vleče naš avtobus po zasneženi in zamrznjeni cesti. Brez tega bi ne prišli čez .prelaz. Lezemo tako počasi naprej in se večkrat ustavljamo. Zlezem iz avtobusa in grem kar peš, da si ogrej em noge. Lepšega doživetja na vsem potovanju nisem imel: bleščeči snežni kristali, velikanska drevesa s krošnjami in snežnimi strehami vseh mogočih oblik, okoli nas divje gore, nad nami temnoplavo nebo. Kar žal mi je bilo, ko smo prišli do prelaza v višini 1000 metrov, ikjer nas je motorni
snežni plug izpregel in sem moral v avtobus. Na prelazu je meja med Čile in Argentino in tu se začne »Nacional pare Nahuel Huapi«, argentinski zaščiteni narodni park, ki mora ostati tak, kakršen je.
'Na drugi strani gremo 300 m niže, da pridemo do jezera »Frias«. Tam je argentinski carinski pregled, tam je že polno mladine-smučarjev, toda sonce je tako pritisnilo, da se sneg hitro mehča. In nas čaka zopet ladja, toda jezero je čez noč malo zamrznilo, da le s težavo ladjica zaplove po jezeru. Jezero Frias je biser med vsemi gorskimi jezeri, kar sem jih videl. Sredina jezera ni zamrznjena in gledam kar v vodo, kjer odsevajo vsakih nekaj minut druge gore in gozdovi — zopet nedotaknjena narava. Na drugi strani nas že čaka zopet avtobus, ki nas zapelje do Porto Blest. Tam sc začne veliko jezero Nahuel Huapi, dolgo 120 km in se zajeda kot fjordi med strme gore. To jezero me že veže z Bari-loohami, sedaj sem torej v slavni argentinski Švici. Vožnje ne opisujem več, ustavi se mi vsaka beseda, ki ne zajame doživetja. Z ladjo pa se peljemo le do hotela Llau-Llau (izg. Džav - Džav). Od tam zopet na avtobus do Bariloch. Tako sem se selil petkrat na avtobus in trikrat na ladjo — toda sedaj sem v slavnih Barilochah, kjer me že čakajo znanci.	(Dalje prihodnjič)
JMadini teio vmdhe
Ponovno smo imeli priliko prepričati se, kako se sedanji predsednik USA Kennedy briga tudi za zdravje in odpornost ameriške mladine. Ob prevzemu vodstva države v svoje roke je spoznal, kako nevarna za državo bi mogla postati mehkužnost mladine, in je takoj izdal .potrebne ukrepe, da se ta nedostatek odpravi potom primernih telesnih vaj. Sedaj se je zopet oglasil s posebnim člankom v odlični reviji »Šport Jllustrated«, kjer ugotavlja neugodno stanje, do katerega sta prišla dva newjorška zdravnika na podlagi petnajstletne preizkušnje in opazovanja otrok iz Evrope in Amerike. Preizkušnje, ki so obstajale iz raznih vaj za moč in prožnost, so [»kazale, tla je izredno velik odstotek ameriških otrok odpovedalo, dočim je bil odstotek evropskih otrok, ki niso bili kos tej nalogi, prav malenkosten.
Ko so nedavno vprašali predsednika mednarodne telovadne zveze Ch. Thoeni-ja (Švica), kako močna je ta organizacija, kako si on predstavlja telovadbo v 'bodočnosti itd., je le->ta povedal mnoge zanimivosti, ki jih hočemo.tudi našim bralcem na kratko podati.
V mednarodni telovadni zvezi je danes včlanjenih 49 dežel, odnosno držav, ki imajo skupaj najmanj 15 milijonov telovadcev. Samo Rusija jih ima šest milijonov, Rdeča Kitajska pa še več. Za bodočnost je
Thoeni, kar se telovadbe tiče, velik optimist, kar je dokazala letošnja gimnestrada v Stuttgartu, pri kateri je sodelovalo 27 narodov z nad 200 točkami. Četudi se vzhodne države niso udeležile te svetovne telovadne prireditve — pri tej namreč ni bilo ni kakih kolajn — je bila to edinstvena pro-dukcija, ki je pokazala moderno smer v telesnih vajah, kajti 'ritmika je igrala glavno vlogo in se smelo reče, da tvori ta nastop telovadcev in telovadkinj sveta nekak mejnik v zgodovini telesnih vaj. Telovadba je najstarejša športna panoga na svetu in je kljub temu še zelo priljubljena, četudi gotove specializacije, kakor. n. pr. vrhunsko telovadbo (Kunstturnen), ne moremo obiti, ker je tako zaželena; vendar je odločilno in bistvo vse telovadbe Skupno delo v telovadnem društvu, ki -je dandanes v Švici še najbolje izpeljano. Za svetovno telovadno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Pragi, računa predsednik z rekordno udeležbo in upa, da bodo tudi one dežele zraven, katerih prošnje ležijo pri zvezi za sprejem, kajti zelo veliko zanimanje za telovadbo je prav posebno v onih deželah, ki so stale doslej ob strani.	/
*
Zakaj poudarjam, da je treba mladini več telovadbe? Zato, kor v telovadnih društvih m deležna samo telesne vzgoje, am-
(Nadaljevanje na 5. strani)
FRAN ERJAVEC:	339
koroški Slovenci
(III. del)
Razen tega je dvorna pisarna ^ tiste dni organizacijski komisiji tudi naročila, naj stavi svoje predloge glede grba nove Ilirije (francoska žirija, ni imela svojega grba). Ta je stopila glede tega 'v stike s poklicnimi strokovnjaki, ki so izražali razna Mnenja in predlagali razne načrte, toda do rešitve tega 'prašamlja je prišlo šele 1. 1836.-2
2-) Sele po smrti cesarja Franca I. 1. 1835 je namreč njegov ‘'»slednik Ferdinand I. pozval Mettemidha, naj ukrene vse potrebno Rledc spremembe grba im vladarjevih naslovov. Na predlog mini-Vrsike konference je potem novi cesar dne 13. V. 18‘Vi odločil, da '■Slede grba... pripomni jamo najptivo, da sem za svoje kraljestvo ‘jirsko sprejel kot skupen grb veslemico v stari obliki, in na ino-(bein, z 'zobčasto krono okrašenem Ščitu, ne da ibi bili s tem spo-Je"i dosedanji grbi posameznih delov ilirskega kraljestva”.
Izvršitev tega naročila je bila poverjena državni pisarni in še ‘sto jesen je -bila potem izdana naredba glede novih grbov in na-sl°vov. Novi ilirski grb je bil označen na velikem m na srednjem ''(Žarnem grbu. Veliki državni grb nam ga kaže na svojem spod-“l.em srednjem glavnem polju. To polje je deljeno trikrat počez, PQtem podolžno zgoraj in v sredini v štiri, spodaj pa v dva ščita tor sredi spodnje vrste vtisnjeno tudi zapognjeno šilo. To glavno Polje ima srednji ščit, ki je pokrit s kraljevo zobčasto krono in Predstavlja na modrem polju veslemico v stari obliki, okrog tega s‘otlnjega ščita so pa razvrščeni grbi Koroške, Kranjske, Slovenske ‘barke, Furlanije, Trsta, Istre, Gradiščanske, Goriške, Dubrovnika, “tira in Kotora. V srednjem grbu pa je 'ilirski grb na desni strani Pod grbom Lombardsko-beneškega kraljestva.
, V vseh treh dotedanjih naslovih je naveden naslov ilirskega balja kot zadnji v vnsti ostalih ‘kraljevin. Ti naslovi in grbi so bdali potem nespremenjeni še pod cesarjem Francem Jožefom I. Prav <io cesarjeve odločbe dne 10. X. 1915, s katero sta bila na ,avo urejena srednji in mali državni grb. Ob tej priliki jc čisto e°paženo ilirski gib izginil iz srednjega državnega grba, ostal je Pa nespremenjen še nadalje v velikem državnem grbu in tudi na-t)°v kralja ilirskega je ostal še nadalje v vseh treh vladarjevih
Po proglasitvi kraljestva Ilirije je bila za nas najvažnejša njegova upravna ureditev, ki s samo proglasitvijo seveda še ni 'bila rešena. Ureditev primorskega gubernija ni povzročala nobenih omembe vrednih težkoč več 'in enako tudi ne 'ljubljanskega, kajti slednji je začel poslovati s L IX. 1816 kratko malo kot naslednik dotedanjega začasnega gubernija v Ljubljani (tega je po Lat-termannovem odhodu dne 18. III. 1815 v Benečijo začasno upravljal bivši celovški kresijski glavar Fr. pl. Fraclaneck)25. Isti dan je prispel v Ljubljano tudi prvi guverner stalnega ljubljanskega gubernija dotedanji po-licijški ravnatelj v Milanu grolf Julij Strassoldo, ki je ostal potem na tem mestu do dne 21. III. 1818, nakar ga je vnovič nasledil kot začasni upravitelj gubernija Fradaneck.
Precej bolj zapleteno pa je bilo vprašanje ureditve nekaterih okrožij. Brez vsakih neprilik in 'trenj je šla ureditev beljaškega okrožja. Tu je namesto ipobeglega 'francoskega intendanta hitro zasedel njegovo mesto bivši celjski kresijski glavar grof Rajm. Auersperg kot začasni avstrijski intendant; ki je postal potem ob preuredbi francoskih indentanc v stare avstrijske kresije (1. VIII. 1813) tudi prvi 'kresijski glavar, a že sredi meseca novembra istega leta ga je nasledil bivši postojnski kresijski glavar Jas. Krautzberg. Tudi uradništvo, ki ni pobegnilo s Francozi, je ostallo še dalje na svojih mestih in vršilo v smislu Lattermannovega ukaza svoje posle dalje začasno še po francoskih zakonih in uredbah, dokler jih niso začeli polagoma spreminjati.
Čeprav je bilo pozneje izvršenih več važnih upravnih sprememb, o 'katerih bom še govoril, pa vendarle ni povzročalo beljaško okrožje nobenih neprilik in je po-
8a)Obenem z grofom Strassoldom so bili v začetku meseca avgusta imenovani tudi vsi drugi vodilni uradniki ljubljanskega gubernija. 'Med temi naj navedem le beljaškega grofa Stulbenberga, že znanega nam bivšega francoskega rudarskega predsednika v Beljaku Iv. Wilcherja, kanonika (poznejšega goriškega nadškofa) J. Wallanda in dotedanjega beljaškega kresij skega komisarja Fr. Stampeda.
slovalo ves čas neovirano dalje, kolikor je bilo seveda spričo številnih drugih občih 'tedanjih zmed to v tedanjih okoliščinah sploh mogoče. Toda velike 'težave so se pojavile -takoj glede priključitve celovškega Okrožja k novemu ilirskemu kraljestvu, ker je živelo ono dotlej v bistveno drugačnem upravnem sistemu, kot je pa veljal zia 'Ilirijo. Glavne neposredne težkoče so ležale v že zgoraj omenjeni valutni razliki, to je v prehodu iz ničvrednega avstrijskega papirnatega denarja, s 'katerim je bila preplavljena celovška kresija, v 'polnovredni (francoski) kovani denar, ki je bil tedaj v obtoku v belja--Ški kresiji (zgodovinar Hermann sam tudi omenja, kako ogorčeno nevoščljivost so pri Spodnjflkorošcih vzbujali Gornjekorošci s svojim bahaškim žveijketanjem s kovanim denarjem). Razen 'tega je veljal v celovški kresiji še tudi stari avstrijski sistem v politični, sodni, davčni i. dr. upravi, ki se je v mnogočem bistveno razlikovala od nove ilirske, in končno je bila na Spodnjem Koroškem še vedno v veljavi koroška stanovska ustava, do-čim so na Zgornjem Koroškem z njo pomedli Francozi, čim so prevzeli oblast.
Glede na vse to je že osrednja organizacijska komisija predlagala, naj se s priključitvijo celovške kresije k Iliriji počaka, dokler se ne uredi vsaj vprašanje tečaja kovanega denarja (Iz podobnih razlogov sta bila za odložitev združitve tudi dvorna pisarna in celovški kresijski glavar Fradaneck). Ta tečaj je bil potem v začetku I. 1817 načelno sicer določen, toda “v iteku so še bila posvetovanja o načinu Izvršitve. Ker so pa nekateri združitev očividno še vedno zavlačevali v nedogled, je izdal cesar dne 31.'X. 1820 jako odločen nalog, kjer je dejal:
»Ako je združitev celovškega okrožja z beljaškim želeti, ker je v blagor podložnikov obeh okrožij, mora se omogočiti: staviti predloge, kako naj se to izvrši, je stvar dotičnih oblastev; zato naj se dvorna pisarna o tem posvetuje z drugimi osrednjimi oblastvi. Te predloge pričakujem 'tembolj, ker so poleg onih glede denarstva še druge ovire, ki jih navaja dvorna pisarna.«	(Dalje)
n nas naMmkem
KOTMARA VES (Smrtna kosa)
Zadnji čas nas je obiskala dvakrat bridka smrt in nam (pobrala dva cerkvena u-'slu/bcnca: Lizo Judi in starega cerkovnika Moserja. Prva je vzorno skrbela za lepoto farnega pokopališča, drugi pa je skozi dvajset let, to je od 1. 1922 do 1942 o-pravljal službo cerkovnika in organista pri farni cerkvi: Imel je lepo smrt: eno uro pred smrtjo je bil »previden. Pokojnima želimo večni mir, sorodnikom pa izražamo naše sožalje.
ŠT. VID V PODJUNI
(Iz farne kronike)
13. novembra je bil v št. Danijelu pokopan Feliks Pandel, ki je postal žrtev nesreče. Zapušča ženo in pet otrok, od katerih najstarejši šele obiskuje šolo. Rajni je bil po rodu iz Raven - Guštanja in je prišel po vojni v Mokrije, kjer se je poročil s Štefko Starc, nečakinjo župnika Starca in si postavil čedno ihišico poleg cerkve sv. Martina. Bil je skrben oče svoji družini in dober delavec, voznik pri 'tvrdki Schubel v Železni Kapli. Delavski tovariši so nesli krsto z rajnim od hiše žalosti na pokopališče in ga tudi pokopali. Domači gospod župnik so se poslovili od pokojnega v lepem, v srce segajočem govoru. Rajnega so našli mrtvega na cesti pri Železni Kapli, ko se je ponoči od potka na soboto vračal domov k svoji družini. Vzrok nesreče še ni pojasnjen.
Dne 19. novembra je bil pri fari pogreb Marije Mičej iz Mlinč.
Rajnima želimo večni mir, žalujočim zaostalim pa izražamo naše toplo sožalje.
Dne 26. novembra je po maši v Št. Primožu v Voglovi dvorani predaval č. g. župnik Zaletel o Južni Ameriki in predvajal primerne slike. Zahvaljujemo se mu za njegov trud in ga prosimo, da nas kmalu zopet razveseli z novim predavanjem.
CELOVEC
(Lepo uspelo predavanje č. g. Zaletela)
Č. g. Vinko Zaletel, župnik vogrški, je na svoji turneji po Koroškem prišel tudi v Celovec, da Slovencem v mestu in okolici tudi z živo besedo pove, kako se mu je godilo na njegovem potovanju po Južni Ameriki, ter nam pokaže slike, ki jih je ondi posnel. Rojaki, ki v našem listu z zanimanjem berejo pripovedovanja č. g. Zaletela, so napolnili Kolpingovo dvorano. In niso prišli zastonj, kajti v besedi in sliki je č. g. Zaletel pokazal svojo pot preko širnega morja ter svoje obiske pri slovenskih rojakih, raztresenih po širni Južni Ameriki. Prikazal nam je življenje slovenskih ljudi v teh čudovitih eksotičnih drža--vah, kjer se mešata nepopisna beda in bogastvo: Argentino, Brazilijo in Čile. Znova smo mogli spoznati resničnost pregovora: »(Povsod lepo, doma najlepše.« Res je treba č. g. Zaletela občudovati, kajti da nam je mogel pripraviti to nadvse zanimivo predavanje, je prepotoval 32.000 km z ladjo, Ic-
(Nadaljevanje / 2. strani) nem oziru lahko stališče, ker se ta more sklicevati čelo na izjave avstrijskih socialističnih politikov z dr. Kreiskim na čelu, ki so pred leti namesto pristopa k EWG zagovarjali in dosegli pristop Avstrije k sedaj že pokojni EFTA. Takrat so socialistični politiki pa tudi nekaj kratkovidnih dvp-jevskih malih industrialcev v strahu za lastne male interese govoričili, da bi pristop Avstrije k EWG 'pomenil kršitev nevtralnosti, ker EWG ima tudi politične cilje. Na to sc sedaj Sovjetska zveza sklicuje ter pravi nadalje, da bi priključitev k EWG pomenila »hladni Anschluss«, ker je Zapadna Nemčija poleg Francije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga članica EVVG. To je seveda prav tako'iz trte zvito kot zapadnonemško »ogrožanje« Sovjetske zveze in Finske. Po tej logiki bi pristop Avstrije k vzhodnemu bloku tudi pomenil »hladni Anschluss«, ker je v njem komunistična Vzhodna Nemčija. Toda v sili vrag tudi muhe je. Vendar izgleda, tla se ta juha ne bo jedla tako vroča kot se je skuhala, kajti poleg propagandnega pritiska Sovjetska zveza — razen sile, katere uporab;! bi pa zopet pomenila svetovno vojno — nima sredstev za izsiljevanje, ki bi ga bilo treba resno jemati. Položaj Avstrije je drugačen kot Finske. Razen če se gospodov na Dunaju ne poloti prekomerni strah ...
še en pojav velja omeniti, kajti kaže, da se iz dobe surove sile zopet vračamo k finejši dobi diplomacije. Minuli teden je
talom, motornim čolnom, avtomobilom, vmes pa tudi včasih peš.
V Južni Ameriki je imel 35 predavanj med ondi inaseljcnimi Slovenci, katerim je pripovedoval o življenju koroških Slovencev ter jim kazal slike Koroške, njene pokrajine in ljudi, naših kulturnih prireditev, žegnanj, novih maš in drugih dogodkov. Našim rojakom, ki žive v teh daljnih krajih, je prinesel košček slovenske domovine, obenem pa jih je nanovo povezal s koroškimi Slovenci. G. g. Zaletel pa ni samo govoril, ampak je tudi zbiral naročnike za Mohorjevo družbo in naše krščanske liste. Njegova predavanja so obiskovali vsi od slovenskih šolarjev pa do častitljivih starpkov. Skupno je imel okrog 4000 slovenskih poslušalcev, ki jim je pokazal 600 slik s Koroške. Obenem pa je spotoma posnel 600 slik iz Južne Amerike, ki nam jih sedaj kaže po Koroškem. Dr. Pavle Z a -b 1 a t n i k , predsednik Krščanske kulturne zveze, v katere okviru je celovško predavanje bilo, se je č. g. Zaletelu v imenu koroških Slovencev zahvalil za njegovo požrtvovalno delo pri povezovanju koroških Slovencev z rojaki po svetu, za kar je žrtvoval ne le mnogo denarja, saj vsakdo ve, kako drago je danes potovanje, ampak tudi osebnih naporov v tujih, vročih južnoameriških krajih. S svojimi slikami in predavanji o Južni Ameriki pa nam sedaj na Koroškem širi znanje in obzorje, za kar mu bodi tudi hvala.
Prav zato z napetim zanimanjem pričakujemo drugega predavanja, ki ga je predavatelj že napovedal!
ROŽEK
(Vesele, žalostne in zanimive)
Začenjamo tokrat z veselim dogodkom v grajski družini Liechtenstein. Kakor smo že lani pozimi poročali, se je mladi princ Aleksander L i e cht en ?t e i n dne 7. januarja t. 1. poročil z princezinjo Jožefino L 6 w en s tein iz Bronnbacha v Nemčiji. Zdaj sta se jima rodila prinea-dvojčka. Veselje nad tem srečnim dogodkom v dru--žini ter pri sorodnikih in znancih je bilo veliko. V ponedeljek, 27. novembra, je bil nad vse slovesen krst v naši fairni cerkvi, pri katerem sta novorojenčka dobila imena K r i s t i j a n in š t e I a n . Ker je princ Liechtenstein patron mnogim cerkvam, so prišli prevzvišeni gospod škof dr. Kbstner in ob asistenci svojega kaplana ter domačega župnika podelili malim princem zakrament sv. krsta. Poleg grajske družine se je slovesnega krsta udeležilo okrog 70 sorodnikov in plemičev ter mnogo faranov
sovjetsko poslaništvo v Rimu objavilo vest, da je Nikita Hruščev pismeno čestital sv. očetu Janezu XXIII. k njegovemu 80. rojstnemu dnevu. Čeprav je sv. oče ob svojem življenjskem jubileju dobil koše čestitk z vsega sveta, Nikitovo pisemce ni ostalo ne-/apaženo. Presenetljiva, naravnost rafinirano pozornost »rdečega carja«, ki slovi po svoji (preračunani!) surovosti, je toliko bolj zanimiva, ker med Sovjetsko zvezo in Vatikanom ni diplomatskih stikov ter je mogel sovjetski poslanik pri italijanski vladi čestitke svojega gospodarja izročiti le po ovinku, to je preko vatikanskega nuncija pri italijanski vladi. In kar je še več, vatikansko državno tajništvo je prejem čestitke v smislu diplomatskega protokola potrdilo in se nenavadnemu voščilcu zahvalilo z običajno vljudnostjo. Zadevi seveda ne smemo prisojati prevelikega pomena. V Sovjetski zvezi vlada slej ko prej versko preganjanje. Kljub temu pomenja to voščilo priznanje s strani Sovjetske zveze, da je pa-peštvo vendarle mogočna mednarodna moralna sila. Ko je v začetku leta 1945 tedanji britanski ministrski predsednik Churchill na sestanku v Jalti predlagal Stalinu, da bi naj na mirovno konferenco povabili tudi rimskega papeža, j g Stalin vprašal: »Koliko divizij pa ima?« časi se pač spreminjajo, ko zaradi novih orožij, ki so preveč strašna, da bi jih po pameti mogli uporabiti, pada pomen divizij, raste pa pomen moralnih sil, med katerimi je katoliška Cerkev najmočnejša.
tako, da je bila farna cerkev polna. Takega slovesnega krsta menda še ni bilo v Rože-ku. Dal Bog, da bi novokrščenca rastla v milosti pri Bogu in pri ljudeh!
Ker je cerkveno leto pri kraju, lahko že poročamo o letošnjih porokah. Dne 4. julija sta svojo življenjsko zvezo pred Bogom in Cerkvijo potrdila Lovrenc S c h o r n in Ka tarina T a u p e iz Reke.
Prvo nedeljo oktobra je naš zvesti cerkveni pevec Hanzej Schleicher pripeljal svojo izvoljenko Jožefino T r e i -b e r, da v naši farni cerkvi prejmeta zakrament sv. zakona in si obljubita zvestobo do smrti.
V ponedeljek, 16. oktobra, sta prihitela iz Gorenč Valentin K1 e m e n j a k in Amalija M a r k 11, da bi ju poročil nevestin stric. Poroka je bila po lepi krščanski navadi s sv. mašo. Ker so v farni cerkvi ravno popravilna dela v teku, je bila poročna slovesnost v kapeli Naše ljube Gospe na Bregu.
Nadalje so se še tukaj poročili: pomožni delavec Friderik Kope i n i g iz Šmarlna z Irmtraud R a u t e r iz Lipe; slikarski pomočnik Anton G r eib 1 iz Brezij z Barbaro K u p č i č, Skravževo na Ravnah; kleparski pomočnik Jožef Zeichen iz Dul z Helgo W u z e 11 a iz Dolinčič in končno Andrej K u c h i i n g iz Kamna v Podjuni z Sieglindo Fister iz Zg. Gorič.
Nekateri pari pa so bili poročeni izven fare. V Labudu se je poročil Hubert K 1 e i n b e r g e r iz Male gore s Terezijo Lacku er od tam. Miha K a n z i a n, Kocijanov jc bil poročen z Antonijo Km e t h v župniji Ferndorf. W e i s s Emil in Hilda K ul l n ig iz Smartna sta prejela zakrament sv. zakona na Otoku. K n e s s Jože! in Rop a č Elifrieda pa sta se poročila pri Sv. Jožefu v Celovcu.
, V,začetku novembra pa so še stopili v sv. zakon: prokurist T achmann Anton iz Gradca in Dobernik Avgusta iz Rožeka ter inž. K an d o l f Emil iz Lipe in . S e i d 1 Use iz Rožeka. Prva teh dveh porok je bila na Dvoru pri Vrbi, druga pri Sv. Ani v hodiški župniji. Vsem novo-poročencem srčno želimo obilo sreče.
Poročali smo že o nesreči in smrti dr. W o I t e j a, našega župana. Pogreba se je udeležilo izredno veliko ljudi od blizu in daleč, vsaj je bil rajni kdt svoječasni okrajni glavar, uradnik deželne vlade in naposled kot naš župan daleč naokrog znan, spoštovan in priljubljen. Pogrebne obrede je opravil sorodnik rajnega župana, preč. g. župnik Koglek iz škocijana ob asistenci domačega župnika. — Dva dni za dr. Wol-tejem je umrl 60-letni invalid in rentnik Jakob Hance iz Smartna. Dne L okto-bra je zatisnil oči 75-letni Peter F e i s t-r i tzer, svojčas dolgoletni kočijaž v gra-tlu Liechtenstein. Na vernih duš dan popoldne pa smo pokopali gospo Justino Arne j c z Gore, ki jo je smrt rešila hudega trpljenja. Naj vsi v miru počivajo!
Kot naslednik rajnega dr. VVolteja je bil izvoljen za župana Rudolf K a 11 n i g , trgovec in gostilničar pri cerkvi. Četudi pripada stranki FPOe, pričakujemo, da se bo potrudil, biti vreden naslednik svojega prednika in tudi do vseh lojalen in pravičen.
Cesto iz Rožeka do št. Petra, ki je bila ena najslabših na celem Koroškem, so popravili in asfaltirali. Zdaj bomo pa raje hodili in se vozili v St. Jakob in tudi bolj pogosto obiskovali tamošnje prireditve.
MALA VAS PRI GLOBASNICI (Sneg — nalivi — strela)
Sredi novembra smo že mislili, da bomo letos — kakor so napovedovali razni vremenski preroki — dobili zgodnjo zimo. Debela snežna odeja jc namreč čez noč pokrila hrib in dol, 'V Peci pa ga jc naneslo kar do pasu. Pa je zavladal zopet topli jug in odnesel sneg, sledili sp nalivi in grozila je povodenj, ki je v sosednem Stebnu zahtevala smrtno žrtev. Sredi prejšnjega tedna ipa nas jc opolnoči zbudil iz spanja silen udar. Električne luči so ugasnile. Sprva je vsak mislil, da je strela udarila v njegovo hišo, zjutraj šele smo izvedeli, da je streha obiskala vaški transformator in k sreči razen strahu ni povzročila večje nesreče.
Politični teden
Naše p r i re d i t v e
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Katoliiko prosvetno društvo v Šmihelu vprizori v nedeljo, 10. decembra, ob 5. uri .popoldne pri ILCU v Kazazah opereto z obdarovanjem
»MIKLAVŽ PRIHAJA«
Vabljeni!
DOBRLA VES
Farna mladina v Dobili vesi priredi v nedeljo, dne 10. decembra, ob pol 3. uri v farmi dvorani pretresljivo igro
»SLEHERNIK«
Vse prisrčno vabi
farna mladina Dobila ves
SLOVENCI
do m n ut po lov ta
Slovenski dan v Chicagu
Po sklepu mestnega sveta v Chicagu, 4-milijon-skem velemestu in enem izmed največjih industrijskih središč Združenih držav, je bil 29. november proglašen za „Slovenian Day” ali po naše Slovenski dan. Tudi druge večje narodnostne skupine, ki žive v tem mestu, imajo podobne dneve, zvezane z uradnimi mestnimi slavnostmi, ki naj vsemu mestu prikažejo njihovo staro domovino in rod, na katere naj bodo ponosni tudi kot državljani Združenih držav. Na predvečer so vsi veliki čikaški listi, ki izhajajo v milijonskih nakladah, prinesli sliko župana Daleya, ki v prisotnosti gospe Leskovar in gospodične Margie Prah, ki je bila izvoljena za čikaško „Miss Slovenia” izroča dr. Lujotu Leskovarju, na čigar iniciativo je bil proglašen Slovenski dan, listino o tozadevnem sklepu mestnega sveta.
Naslednji večer je Slovenski radijski klub, ki mu predseduje dr. Leskovar, priredil zelo dobro obiskan slovenski festival, na katerem je sodelovalo okrog 150 pevcev, godcev in plesalcev, v dvorani pa je bilo nad 1200 gledalcev. Na festivalu je bila „Slovenska nagrada”, ki jo Radijski klub podeljuje vsako leto kakemu zaslužnemu Slovencu, podeljena gospe Albini Novak, predsednici Ameriške slovenske ženske zveze in dolgoletni urednici mesečnika Zarje ter drugih listov. Izdala jc tudi več knjig, med njimi pesmaric, ter veliko število slovenskih gramofonskih plošč. Slavnostni govornik na festivalu pa je bil univ. prof. John Zvetina, ki je v svojem govoru omenil, da je ta festival namenjen tudi proslavi 411-obletnicc prve slovenske tiskane knjige.
Veileri slovenske poezije v tujih jezikih
V Ljubljani so začeli s prirejanjem večerov slovenske poezije v tujih jezikih.
Prvi večer je bil namenjen slovenski poeziji v francoščini. Rrali so pesmi Prešerna, Cankarja, Jarca, Ketteja, Murnika, Gradnika, Golje, Zajca, KUpčiča, Vipotnika, Udoviča, Župančiča, Bora, Minattija, Krakarja, Levca, Koviča in Voduška. Predsednik Društva prevajalcev Božidar Borko se je zahvalil Viktorju Jesenku, ki je pesmi prevedel v francoščino oh pomoči mladega francoskega pesnika Marca A)yna. Na večeru recitirane pesmi tvorijo del antologije, ki bo v kratkem izšel pf< založbi Scghers v Parizu.
Drugi večer je bil posvečen slovenski poeziji v italijanskih prevodih in je bil nekaka zapoznela komemoracija za pred nekaj leti umrlim italijanskim slavistom Luigijem Salvinijcm, ki jc izdal doslej najpomembnejšo zbirko prevodov iz. slovenske poezije ter jo v obširnem, temeljitem in vseskozi s simpatijo pisanem uvodu prestavil italijanski publiki v knjigi „Sempreverdc c rosmarino” (»Zimzelen in rožmarin”). V tej knjigi, ki obsega 24(1 strani je .Salvini prevedel 125 pesmi 32 slovenskih pesnikov od Prešerna do Moderne.
Nagrada pridnima slovenskima učencema
Pri natečaju za srčno kulturo otrok v Gorici sta bila med drugimi nagrajena tudi dva slovenska šolarja: Ivan Maraš iz Števeyjana pri Gorici, ki obiskuje glavno šolo, je bil nagrajen zato, ker sc jc izkazal kot izredno pozoren in uslužen do svojih sošolcev, posebno pa do priletne sosede Terezije Tima, ki ji prinaša vodo in hodi po živila v 1 km oddaljeno trgovino.
Druga nagrajenka je Marta Bregant, učenka 1-razreda goriške slovenske gimnazije, je tudi bila nagrajena za izredno prijaznost do součenk. Mlaj' Sim pomaga pri oblačenju in skrbi zanje kot p°' močnica učiteljice. Pridna Marta sc jc postavila že lani, ko je napisala najboljšo nalogo o mlečnih ■izdelkih, za kar jc prejela res naloge vredno nagrado: zaboj mlečnih izdelkov, ki pa jih jc vse razdelila med svoje součenke.
Knjiga — moj učifelj
Poznam moža na vasi, ki je mnogo bral. Je skoraj brez šol; saj je znano, da so bile pred petdesetimi leti in še več šole pri nas zelo 'skromne. Le cerkovniki, organisti in občinski pisarji so bili vaški učitelji. Da so le črtati naučili otroke in nekaj računati, pa je bilo dovolj. Večje izobrazbe tedanja šola ni nudila otrokom. Kdor je hotel 'kaj več znati, se je moral sam potruditi. Zlasti je moral posvetiti več časa branju 'knjig.
'Nalogo poglobiti ljudsko znanje in razširiti obzorje splošne izobrazbe je v tistih časih izvrstno vršila med slovenskim ljudstvom 'Mohorjeva družba. Če- prebiramo sezname knjig, ki jih je tedaj izdajala ta družba, opazimo, da prevladujejo knjige poučne Vsebine. Tako najdemo med temi knjigami pouk o čebelarstvu, o kmetijstvu, zdravilstvu, sadjarstvu; torej pouk o tem, 'kar potrebuje kmet za izboljšanje svojega gospodarstva. Dalje najdemo v tej dobi ‘knjige o domači, splošni in cerkveni zgodovini. Kar po načrtu so izhajale knjige o svetovno-nazornih vprašanjih in o verski vzgoji. Tako je bila dana možnost ljudem, ki so bili v šoli prejeli le najosnovnejši pouk, da so se nadalje izobraževali s pomočjo čitanja teh knjig. In tega so se naši predniki tudi v polni meri posluževali, zato se je med Slovenci splošna kultura tako nitro dvignila na tako visoko stopnjo.
Današnja šola nudi otroku mnogo več kot nekdanja. Spremlja ga od njegovega otroštva do starosti, ko stopa že v življenje. Velika večina mladine danes nadaljuje svoje učenje v srednji ali strokovni soli, torej vsaj do svojega izpolnjenega 17. leta starosti. Ves ta čas ji 'knjiga ob vodstvu učitelja posreduje znanje, ki ji bo potrebno v življenjskem poklicu.
Ko fant ali dekle konča svojo učno dobo " pa naj je rokodelec ali uradnik ali pa celo akademsko izobražen, obstaja skušnjava, da obenem z »adio, šolska smola!« vzame slovo tudi od svojih knjig.
V	življenju srečujemo ljudi, ki so ali odlični v svojem poklicu ali pa so malovredni Pri svojem delu. To najdemo v vseh pokli-cth. če bi iskali vzrok temu, bi ga kmalu Uašli. Izvrsten je le oni zdravnik, ki vestno zasleduje najnovejša dognanja zdravilstva. Profesor, ki bo predaval le to, kar se je pred tolikimi leti na univerzi naučil, bo slab profesor. Isto velja tudi o rokodelcu 'in prav tako tudi o kmetu. Iti s časom in se okoristiti z izsledki strokovnega napredka je prva zahteva uspeha v poklicnem delu.
Vse to pa nudi človeku strokovna knjiga ali strokovni časopis. Le kdor redno sega po njem in ga vestno prebira, bo ostal strokovno izobražen in bo kos svoji živ-ijenjski nalogi. Predpogoj temu pa je, da človek svojo knjigo ljubi in jo s spoštovanjem rad vzame v roko.
V	današnjem pisanem življenju pa nikakor ne zadostuje, da se človek omeji samo na »svoj poklic«, temveč mora imeti precejšnjo mero splošne izobrazbe. To pa si more pridobiti zopet le s prebiranjem knjig, ki morejo dati človeku to mero splošne izobrazbe.
mladina in prometa
Kako urediti družbo ?
V	okrožnici »Quadragesimo anno« papež Pij NIL ne daje le odgovora na najvažnejša vprašanja, ki so takrat zanimala učitelje socialne vede, marveč je dal tudi svoj predlog, kako je treba urediti socialni red družbe, da bo na svetu vladala pravičnost in blagostanje. Svoj predlog je oprl na staro krščansko pojmovanje družbe, ki pravi, da po naravi spadajo v eno skupnost vsi tisti, ki sodelujejo pri ustvarjanju dobrin. Ta skupnost mora biti o-snovna tvorba novega 'družabnega reda. Z drugimi besedami se to pravi, da mora postati sodelovanje delodajalcev in delojemalcev (delavcev) temelj nove družbe. Zato je pogrešen kapitalistični družabni red, ker si v njem stojita delodajalec (kapitalist) in delavec nasproti kot sovražnika. Pa tudi komunistični družabni red je mapačen, ker hoče po razredni borbi uničiti delodajalce, ves kapital podržaviti (državni kapitalist) in iz delavcev narediti pokorne hlapce države.
V	skladu s krščanskim pojmovanjem tlela in snovi (kapitala), 'ki skupaj ustvarjata nove dobrine, tvorita tudi nosilca dela in snovi, to sta delavec in delodajalec, eno delovno skupnost. Oba sta 'potrebna za uspešno delovanje njunega podjetja in zato bi morala imeti oba skupen interes in se čutiti v svojem skupnem poklicu kot najbližja sodelavca. To ustvarja tako imenovano poklicno skupnost ali poklicne stanove.
Če motrimo resnično življenje, moremo ugotoviti, da človeška družba ni le množica' poedincev, ki jih drži skupaj državni okvir z raznimi zakoni in postavami. V današnji družbi vidimo vedno bolj jasno,
da je zgrajena iz družin in raznih delovnih ali poklicnih skupin. Beseda »delovna skupina« pove, da gre pri tem za skupino ljudi, ki v človeški družbi opravljajo podobno opravilo. Beseda »poklic« pomenja, da ljudje tega opravila ne opravljajo le slučajno, temveč trajno, po svojem poklicu.
Tako se združujejo v zadevi vzgoje v neko tesnejšo skupnost tisti, ki imajo z vzgojnim delom opravka, kot so učitelji, starši in vzgojne ustanove. Drugo tako skupnost tvorijo na primer oni, ki Imajo opravka z zdravstvom; to so zdravniki, bolniška osobja z vsemi zdravniškimi ustanovami. Tako bi lahko naštevali stroko za stroko z njeno poklicno skupnostjo.
Gotovo bo največja poklicna skupnost v kmetijstvu, rudarstvu in raznih panogah industrije. V kmetijstvu je še najbolj ohranjeno tesno sodelovanje vseh sodelujočih činiteljev, dočim je v industriji najbolj globoko zarezana razdalja med delodajalci in delojemalci. Dokler je vršilo opravila današnje industrije še rokodelstvo, je tudi še bil ohranjen tesnejši odnos med mojstri-delodajalci in pomočniki-delavci. Vse te je šc tesno vezala skupna stanovska zavest.
Prav to ima papež v misli, ko poudarja, da se je treba vriniti k sodelovanju vseh — delodajalcev in delojemalcev — razdeljenih po stanovskih delovnih skupinah. Vse te mora združevati živa zavest, da skupaj tvorijo eno družino, v kateri imajo različni poklici svoje posebne naloge v korist celotne družbe. Da pa bo ta zavest odraz resnične medsebojne povezanosti, je nujno, da imajo tudi delavci dostop do uprave in sadov skupnega dela.
Obisk na papeževem domu Sotto ii Monte
Pozdrav i/. podeželja tihega in neznanega kraja v bližini mesta Bergamo, v Gornji ‘Italiji! V mesecu novembru je tudi tukaj oblačno in mokrotno — kar je pravo nasprotje s »sončno Italijo«. Čudovito je'čustvo, ki navdaja človeka, ko se mudi v vasi, kjer je bil rojen sedanji papež. V tej vasi je preprosta kmečka hiša, v kateri je bil 25. novembra 1881 rojen deček, ki je danes najvišji pastir vsega katoliškega sveta, je to navadna kmečka hiša, brez vsakega razkošja ...
Giovanni in Marija Ana Roncalli sta morala biti vzorna oče in mati; svojim Otrokom sicer nista zapustila bogastva, a sta jim vendar preskrbela ya j dragocenejšo dediščino. Bog je blagoslovil njun zakon s
/Mladini aee telaaadhe
(Nadaljevanje s 3. strani)
pak se tudi drugače vzgaja: red, disciplina, Podreditev skupnosti itd. so činitelji, ki s° za mladega človeka neprecenljive vrednosti in ki jih pri nobenem športnem klubu in športu ne more dobiti v taki meri kakor ravno v telovadnih društvih. Seveda to so pa obenem zopet -stvari, ki jih današnja mladina odklanja in postavlja osebni 'Jjaz« nad vse drugo. Ona je pač mnenja, ('a živimo v dobi, ko ni več potrebno podajati se skupnosti in pač lahko dela vsak, kar se mu zljubi. In tudi take telesne vaje 'n samo toliko, kolikor je prijetno. Napo-•ov in tveganja se pa izogiblje. Za telo-'adbo se pa ta mladina rada poslužuje že davno zavrženih predsodkov: zastarelost, Pdost, izvajanje v zaprtih in nehigijenič-nih telovadnicah, starokopitne proste vaje
Izbira in kvalifeta
preprog, zaves in posteljnine v trgovini opreme
LODROH
VlLLACH Lederergasse
Tujskoprometni in gostinski obrati bijo poseben popust!
in vaje na orodju itd. Pa si malo oglejmo kakšna je sodobna telovadba in kaj vse ima v svojem programu.
To, kar je bilo glavno v orodni telovadbi pred prvo in precej časa med obema vojnama, namreč moč, je že zdavnaj v stari šari. Ritmična telovadba si utira pot ne samo v talni, temveč tudi v orodni telovadbi. V ritmično-organskih sestavah, kjer se uveljavlja naraven potek, koleb, spretnost, prožnost, notranji -nagib, je dosegla orodna telovadba umetniško višino. In isto velja za talno telovadbo, ki smo ji nekdaj rekli proste vaje. Priznam, da tvori jedro telovadbe talna telovadba in orodne vaje ter vaje z orodjem (kiji, palice, žoge itd.), vendar ni danes telovadnega društva, ki ne bi gojilo tudi lahko atletiko, igre z žogo (zlasti Vollcyball in namizni tenis), plavanje, smučanje, popotovanje in turistikp. Ne goje vsega vsa telovadna društva, vendar nekaj ima pa od tega vsako v svojem programu. Kar se pa tiče telovadnic, je pa dandanes precej drugače, kot je bilo svo-ječasno. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni imajo tudi telovadci svoje telovadno orodje na igrišču, na prostem; sicer ne povsod, toda večina, ki ima količkaj možnosti, sc preseli na prosto in ostane le pozimi v telovadnici.
Ivo Kermavner
13 otroki. V njih srca sta znala vsaditi prave bisere življenja: strah božji, zavest dolžnosti in veselje do dela. Saj to je največ, kar morejo dati starši svojim otrokom na pot življenja.
Sliki očeta in matere sta na odličnem mestu postavljeni v stanovanju papeža in njegovih bratov Ksaverija in Alfreda. To potrjuje hvaležno vdanost odličnega sina do dobrih staršev. Zanj ni fraza, temveč slovesna izpoved, da je največji dar božji človeku na zemlji dober oče, verna mati.
Vaška cerkev, v kateri je bil krščen papež Janez XXIII. — to je Marijina cerkev, je v tem času vsa v popravilu. Neka stara ženica je v razgovoru takole govorila: »Naš papež je še kot beneški patriarh zelo rad prihajal v našo vas. S kmeti se je pogovarjal kot navaden človek in je -povpraševal po njih otrocih in gospodarskih vprašanjih. Z lepo besedo in prijaznostjo se je vedno poslavljal. Pogosto je pravil, kako mu je lepo doma.«
Kmetu ne bo prinesel srečo njegov beg / dežele. Vas ima vendar nenadomestljiva bogastva. To je vedel tudi kardinal Roncalli, ki je zapustil rodno zemljo le potem, ko sc je posvetil službi v božjem kraljestvu.
Papežev brat Ksaver ima danes kmetijo, ki mu prinaša bogate sadove. Znano jc vino iz okolice »papeževe vasi«; dom papeža je tudi olepšan in je postal pravi kmečki dvorec. Po dvorišču pa ropoče traktor, kar dokazuje, da so si nečaki papeževi znali s pridnostjo ustvariti umerjeno blagostanje, ki je plačilo za zvestobo v službi zemlji in družini.
Hjadilnike, pralne stroje, električne motorje in vse električne predmete pri
Johan Lomšek
$t. Lipš, Tihoja. p. Dobrta ves
Plačila tudi na ugodne obroke
Miklavževanje po naših vaseh
Star običaj je že, da v prvih dneh decembra obiskuje našo mladino Miklavž. Je to lep in pomemben krščanski običaj, katerega kar z vnemo ohranja naša mladina. Žal, so iz tega ponekod naredili grdo zlorabo za neumna in surova divjanja »krampusov«, ki nadlegujejo ljudi po cestah ,in strašijo otroke po hišah.
Katoliška mladina si je nadela nalogo, da vratc miklavževanj-u prvoten pomen in prvotno dostojanstvenost. Na mnogih krajih pripravijo vsako -leto miklavževanje v svoji režiji v sodelovanju s starši. S celo armado »svetih« hodijo po vaseh in obiskujejo družine, kjer obdarujejo in »poučijo« otroško mladino. V Rožu akcijo miklavževanja v tej obliki že dolga leta vzorno izpeljejo v Št, Jakobu.
Najobičajnejši način miklavževanja pa je, ko pride Miklavž v farno dvorano, kjer se na predvečer sv. Nikolaja zbere staro in mlado. Je to večer veselega raz.polože-nja; saj pridejo ob razdeljevanju darov mnoge skrivnosti na- dan in vsak mora biti pripravljen, da bodo razkrite njegove skrite in javne »pregrehe«. Navadno pripravijo temu veselemu razpoloženju odgovarjajočo prireditev; kratka veseloigra, burka ali kupktni nastop v govorjeni ali peti obliki ustvarjajo dobro voljo ob tej priliki.
Ponekod pa posvetijo ves večer samo mi-klavževanju. Že nekaj let prireja naša mladina v farah, kjer imajo na razpolago dovolj pevsko naobražene mladine, prof. Ger-žinčičevo opereto »Miklavž prihaja«'. Tako moremo zasledovati, da pripravijo to zahtevno igro vsako leto vsaj v par farah na Koroškem.
-Splošno pa čutimo veliko pomanjkanje primernih nastopov za miklavževanje. Kar z veseljem smo mogli letos ugotoviti, da smo dobili novo tovrstno igro »'-Pot sv. Nikolaja«, ki jo je spisala 'Matilda Košutnik.
V	kolikor je bilo mogoče dognati, so letos pripravili miklavževanje z obdarovanjem v sledečih župnijah:
V	Št. Jakobu v Rožu je že v nedeljo 3. decembra prišel Miklavž v farno dvorano. Popoldan je bila dvorana nabito polna mladine, ki je kar strmela v številni zbor nebeščanov-angelcev, ko so rajali in peli nebeške melodije. Tudi čevljar Krišpin in krojač Mcdard sta jim ugajala, saj so pričakovali, da sta tudli za nje pripravila darov. Prava peklenska groza pa jih je obdajala, ko so gledali v peklensko kraljestvo •Luciferjevo. Toda na vse so pozabili, ko je nastopil prijazni Miklavž s.svojim spremstvom in bogatimi darovi. — Zvečer se je Miklavž še enkrat povrnil in z njim vse nebeško in peklensko spremstvo ter je tudi odraslim prinesel lepa darila.
Istega dne so -sprejeli Miklavža tudi v Šmihelu nad Pliberkom. Kakor je bilo slišati, je bila dvorana dvakrat polna častilcev sv. 'Miklavža. Tudi tukaj so pripravili in zelo dobro podali opereto »Miklavž prihaja«.
V	Globasnici so na predvečer sv. Nikolaja igrali igro »Pot sv. Nikolaja«, na kar je sledilo obdarovanje.
Tudi v Št. Janžu so za letošnje miklavže-vanje pripravili pester in vesel spored. Veseloigri »Damoklejev meč« in nastopu fantovskega zbora je sledil prihod Miklavža, ki je delil darove in lepe nauke.
^Božična danita
ure, nakit, optične in fotografske art»Ue, potre spominčke najbolje kupite pri urarskem mojstru
IČC&ffl&C
Popravila izvršim takoj in solidno — Kupujem in zamenjam strto zlato in srebro
Železna Kapla Eisenkappel
ČUDEN PTIČ
Občinske oblasti v angleškem kraju Mor-pet so priznale 25-letnemu Bernardu Bo-weyu pravico do stanovanja na drevesu. Bernardov dom je podoben 2,6 metra dolgemu, 2 metra širokemu in prav toliko visokemu zaboju med vejami velikega drevesa.
Bowey namreč trdi, da je življenje med vejevjem bolj zdravo in je stanoval tam zgoraj vse do dne, ko mu je stražnik ukazal, naj se preseli. Čez čas pa je dobil dovoljenje pristojnih oblasti in se spet naselil v prejšnjem domu. Oblasti je prepričal, da ni potepuh, ker ima denar.
Pomenek z vrtnarjem
Opravila v mesecu decembru
Sedaij je čas ia zatiranje poljskih in gozdnih miši, ki se v tem obdobju pojavljajo v najivečjem številu. Najbolje opravimo to delo, ako se poslu/imo strupenega zrnja, ki ga kupimo v trgovini. To so zastrupljena zrna, ki vplivajo na miši smrtno. Žal pa imajo to slabo lastnost, da utrpi škodo tudi domača perutnina in ptiči, če jih uživajo. Spričo te nevarnosti je 'treba poiskati mišje luknje (kar je seveda trudapolno opravilo, a se izplača) in spustiti s staro žlico zastupljeno zrnje v te luknje. V nobenem slučaju pa ne smemo zastrupljenega zrnja potrositi po površju zemlje. Ko jemljemo zrnje iz zavojčkov, moramo imeti na rokah rokavice, upoštevati je treba vsa zaščitna pravila, 'ki nas obvarujejo pred zastrupitvami, čeprav so le lažje vrste.
Sedaj moramo tudi že misliti na zatiranje majskih hroščev v prihodnjem letu. V ta namen imamo na razpolago dobra sredstva, ki jih potrosimo še pred snegom po zemlji. Na 1 hektar potrosimo 100 do 150 kg tega praška. Prašek učinkuje strupeno na ogrce, če pridejo z njim v stik, ko lezejo iz zemlje. Ta ukrep je toliko nujnejši, ker nam nikdar ne bo uspelo poloviti vseh samic majskega hrošča. Pokazalo se je namreč, da jih 'vkljub vsem ukrepom še vedno nekaj ostane pri življenju in te rodijo spet brezštevilne ogrce.
Če imamo na vrtu mlada drevesca, jih moramo sedaj zavarovati pred divjadjo. Njih debla ovijemo s slamo, močnim papirjem in podobnim materialom. Proti zajcem zavarujemo debla mladih drevesc najbolje z debelo plastjo Slame. Če smo okrog nasadov mladega sadnega drevja napravili žično ograjo, moramo misliti tudi na to, da ob visokem snegu zajci in srne lahko preskočijo take ograje. 'Najbolje je v takih -okoliščinah odmetati ob ograjah sneg. Če nasadi mladega sadnega drevja niso zadostno zavarovani, po zakonu ni mogoče zahtevati odškodnine za škodo, ki jo napravi divjačina.
Dokler ne zapade sneg, imamo še možnost opravljati dela v domačem vrtu, kot je urejevanje 'grmičja, kajti naravno je, da vsako leto napravimo nekaj sprememb na gredicah z rožami in grmičjem, iker morda stojijo kakšne občutljive rastline na neprimernem kraju. Razni grmički so se v svojih skupinah že preveč razbohotili, potrebujejo veliko prostora in zato zatirajo druge, občutljivejše grmičke; z napredujočo starostjo pa postajajo grmički tudi manj 'lepi, da ne rabimo izraza grdi. 'Pomlajevanje in delitev in s tem v zvezi odstranjevanje dela korenin je vedno potrebno. Z rastlinami, ki jih izločujemo iz svojega vrta,
Giekoiiko kozmetike
Če so nohti premehki, jih opilimo na krako; nikdar ne dopuščajmo, da zrastejo dolgi, če so mehki nohti dolgi, se kmalu zalomijo in zatrgajo in tako prav lahko dobimo obnohtna gnojenja.
Če so nohti pretrdi, jih zvečer namažimo z 10 odst. salicilnim vazelinom. Povij-mo konice prstov in ne odstranjujmo mazila pred jutrom!
Če se nohti lomijo in cepijo, jih nikar ne režimo s škarjami, ampak jih precej na kratko opilimo! Ne čistimo si nesnage 'izza nohtov z ostrimi, železnimi predmeti! Najbolje je, da jih očistimo s koničasto leseno paličico, zobotrebcem, na katerega navijemo poprej malo vate in ga pomočimo v ‘5 odst. raztopino hidrogena.
Mehiki, vdolbeni, lopatasti nohta so cesto znak notranjih bolezni. Počez grbasti nohti pričajo o prestani hudi bolezni ali o zastrupijenju. Vzdolžne, grbaste proge na nohtih nastanejo po težkih okvarah nohtove matice. Te vzdolžne grbice ne odrastejo. Če zelo motijo, jih zgladimo s pilo. Se lepše jih je mogoče zgladati z zobozdravni-škim svedrom oziroma kamenčkom za brušenje zob.
Kožice ob nohtih ne ločujmo m ne trgajmo od nohtov s preostrimi predmeti in preveč nasilno! Najbolje je,- da jo z nohtnim nožičkom delček za delčkom postopoma privzdigujemo. Bolje je, da strižemo'samo notran jo, spodnjo kožico, vrhnje ne strižimo. Škarje pred rezanjem prekuhamo za deset minut v kropu.
Če si loščimo nohte, pazimo, da si ne zalijemo z lakom robov ob obrezani kožici. Taka koža se rada vname, posebno še, če je bila rezana preveč v živo, in gnojenje je tu!
lahko napravimo svojim sosedom veselje ali jih celo 'izmenjavamo z 'njimi za kake druge vrste rož in grmov. Skoro neverjetno se zdi, kako pogosto zapazimo prav v vrtovih enodružinskih hišic redke rastline, ki razveseljujejo ljubitelja cvetlic.
Dalije in gladiole morajo biti sedaj že v kleti; gladiolam je treba odrezati liste aie-kaj centimetrov nad gomoljem in jih hitro pasušiti. Sele nato jih smemo Skrbno očistiti zemlje in jih shraniti v kleti. Seveda ne smemo pozabiti potrositi po njih razku-žilna sredstva, če hočemo imeti zdrave gomolje gladiol, ki so za prihodnjo pomlad že nared.
Tudi čebulnice, ki naj nas že v zgodnji pomladi razveseljujejo, morajo sedaj hitro v zemljo; čim prej bodo vsajene, tem bolje bodo uspevale in močnejše bodo prihodnjo pomlad. V prvi vrsti so to tuipe, narcise, krokusi, soile, hiacinte in druge, ki jih je veliko število. Važno je seveda, da v vrtu ni voluharjev in da je baš za spomlad dovolj hranilnih snovi v zemlji, ki bodo služile rastlini za bujnejšo rast. Teh rož pa ni treba saditi v vrstah, kot vojake, ampak v posamičnih skupinah. Skoro vse vrste teh čebulnic se ob dobri negi 'razmnožujejo same, to je: iz leta v 'leto se število čebulic veča.
Ker spadata k čebulnicam tudi čebula in česen, ju ne smemo pozabiti že sedaj jeseni vsaditi. Na ta način bomo imeli spomladi najmanj 14 dni prej kaj od njih.
Kjer ne zastirate drevesnih kolobarjev — kar je najboljši način obdelovanja zemlje — je treba zemljo na grobo, ne pregloboko prekopati. Grobe grude so potrebne, da lahko voda in zmrzal pozimi temeljito vplivata na zemljo. Zdrava zemlja je spomladi v idealnem stanju; grude so razpadle in površina zemlje je rahla kot goba.
Ne pozabimo na gnojenje!
Ko že obdelujemo zemljo, ne smemo opustiti jesenskega gnojenja. Količine gnojil, ki jih priporočajo in se večajo 'leto za
letom, se nam zdijo morda v prvem hipu 'prevelike, toda izkušnje kažejo, da s fos-forjem in kalijem zemlje na domačem vrtu nikoli ne moremo prenasititi. 'Bogate letine zadnjih let so gotovo posledica večjih količin gnojil, ki smo jih dali zemlji.
Poglejmo še v shrambe in kleti
V shrambah in kleteh moramo posvečati pažnjo sadju in pa krompirju. Izcimlje-nje krompirjevih gomoljev nam uspe zadržati, če na 100 kg krompirja potresemo 200 gramov sredstva Bikartobneu. Gomoljev, ki smo jih potresli s tem 'praškom, pozneje seveda ne moremo uporabiti za seme.
Tudi podgane pridejo sedaj rade v kleti. Najbolj se je proti njim izkazalo še lovljenje s pastmi, 'če smo količkaj spretni pri tem. Navadne pasti postavimo napete v temne kote in položimo nanje tole vabo: v luknjo, ki služi za shranjevanje vabe in je izdolbena v leseno deščico, namažemo nekoliko masti z ocvirki ter potresemo na to koruzni zdrob. Zanimivo je, da podgane ta vaba še najbolj privlači. Druge vabe so slanina, kosi mesa itd. Poznamo pa tudi kemična sredstva, ki jih potrosimo po hodnikih, po katerih podgane prihajajo. Tomanu je enO tistih sredstev, ki se oprime dlake podgan in miši; te ga poližejo, ko se čistijo z jezikom. Na ta način se podgane in miši same od sebe zastrupijo.
Cene za živino
Krave: 7.— do 8,— '(9.—) šilingov kg žive teže.
Voli; 7.— do 8.— šilingov kg žive teže.
Biki: 7.— do 8.— šilingov kg žive teže.
Telice: 7.— do 8.— (9.—) šilingov kg žive teže.
Teleta (za zakol); 16.— do 16.50 šilingov kg žive teže.
Prašiči (za zakol); 12.70 do 13.— šilingov kg žive teže.
Oddojki: 15,— šilingov kg žive teže.
(Bestda a kani
© Prišel je čas, ko bomo zopet v zakurjenih sobah sedeli ob skodelici prave kave in sprejemali njeno bogastvo.
Rekli smo že, da pijejo sicer kavo skoraj po vsem svetu, da pa jo pijejo na precej različne načine.
• Najstarejša rimska kavarna, »Greco«, kjer so nekoč pili kavo Goethe, Gogolj, Rossini in Wagner, slovi po svojem »caffe Borgia«.
Kdor pomisli pri tej besedi na nevarno Lukrecijo, strup, sovraštvo in strastno ljubezen, ne bo prišel na račun. Gre namreč za sicer odlično, a vendar ne nevarno pijačo. Zmešajo enaka dela močnega »espres-sa« in vroče čokolade. Na vrh pa položijo rezino pomaranče in tolčeno sladko smetano.
® 1/ Francije prihaja tako imenovani »calfe diable«, s katerim postrežejo v najslavnejših pariških kavarnah: »Cafe de la Paix« in »Flore«. Kronika poroča, da so »caffe diable« pili že na dvoru Ludovika XV.
To kavo pripravljajo takole: v ponvici razgrejejo kozarček konjaka z oranžno in
limonino lupino ter skorjico cimeta. Nato konjak zažgejo in, ko dogori, dodajo dve skodelici močne kave.
© Po svojih kavarnah slovi tudi Dunaj, kjer ga pijejo običajno »Melange« in pri tem udobno berejo časopis. Kdor pa hoče piti dobro črno kavo samo, naroči »espres-so« ali »turško«, ki je običajna seveda tudi v Turčiji in na Balkanu.
• Prava kava je poživilo. Nekaj strokovnjakov na univerzi v Tuli pa je v zadnjem času ugotovilo, da je kava lahko zelo uspešno sredstvo za preprečevanje pelagre, to je neke kožne bolezni.
Po svojem izvofti je ta bolezen zelo podobna skorbutu in rahitisu in nastaja prav tako zaradi pomanjkanja vitaminov.
Pelagra, ki se kaže 'v spremembah na koži, v slabokrvnosti in v motnjah osrednjega živčnega sistema, se pojavlja takrat, kadar zmanjka v 'hrani vitamin skupine »B«, tako imenovani '»anti-pčlagra« faktor.
Ta bolezen je zelo razširjena v deželah, katerih prebivalci se hranijo pretežno s koruzo.
za btozLiM* ftiivo-
Romani, ki jih je spisala Maria Steurer, so si naglo pridobili velik krog bral-
cev. Priporočamo:
Die Romei in Claudia. Roman soproge 1’oncija Pilata........S 78,—
Das gottliche Signum. življenjski roman kiparja Hansa Gasserja .... S 38.— Licht iiber Gadenbgg. Roman iz kraljestva GroBglocknerja ..S 21.—
Tudi knjige, ki jih je spisal Rciminichl, ljudje Je vedno radi berejo. Evo, nekoliko izbire:
Das Auge der Alpen S 38,— Die Glocken vom Hochvvald S 54.— Der Almschreck	.	.	S	38.—	Die	GroBglocknermaid .	.	S	38.—
Der Fahnlbua	.	.	S	38.-	Das	Heimchen...............S	46,-
Die schwarze Fran	.	S	38.—	Der	Judas von Haldernach	S	46.—
Die Geisterburg	.	.	S	38,-	Das	Kapuzinerbubl ...	S	28,-
Der Geizkragcn	.	.	S	46,—	Das	Schwarzblattl .	.	.	.	S	38.—
Zahtevajte naje božične kataloge, ki vam jih pošljemo brezplačno!
Knjigarna Carinthia
KLAGENFURT, V 0 L K E RM A R K T E R RING 25
Po d r u ž ni c e:
KLAGENFURT, ŠTERN ALI. EE 5 * KoTSCFI AGH/GAILTAL ST. VEIT AN DER G LAN * VVOLFSBERG IM LAVANTTAL
Šoferski kofiček:
MAZANJE MOTORNIH KOLES
(Nadaljevanje iz zadnje številke) Mazanje dvotaktnih motorjev se bistveno razlikuje od mazanja štiritaktnih motorjev. Kakor je znano, mažemo dvotaktne , motorje z mešanico goriva in maziva, do-čim so štiritaktni motorji opremljeni s posebnim sistemom za mazanje. Od tod zahteve po 'različnih lastnostih, ki jih mora imeti olje za dvotaktne in olje za štiritaktne motorje.
Olje v štiritaktnem motorju — ko opravi osnovne naloge vsakega olja — motor tudi izpere vseh ostankov in usedlin ter mora biti zato tej nalogi primerno prirejeno. Motorna olja za štiritaktne motorje vsebujejo posebne kemične dodatke, ki so v olju za dvotaktne motorje večinoma nezaželeni, ker samo povečujejo nabiranje izgorkov in usedlin. V štiritaktnem motorju izgori le majhen del olja, ki iz kakršnihkoli vzrokov uhaja mimo bata in batnih obročev v zgorevalni prostor, dočim olje v dvotaktnem motorju po opravljeni nalogi mazanja zgori. Olje v dvotaktnem motorju torej nima kaj izpirati, toda mora vkljub temu preprečevati nastanek usedlin in izgorkov, zalepljenje 'batnih obročev ter laku podobnih tvorb na stenah valjev in batov. Zato mora ustrezno svoji funkciji vsebovati čisto specifične dodatke.
Drugo vprašanje, ki je pogosto tudi predmet razgovorov, je 'viskoznost olja za mazanje dvotaktnih motorjev. Ugotovljeno je bilo, da pregosta olja puščajo v dvotaktnih motorjih preveliko količino izgorkov, s preredkimi olji pa ne dosežemo zadovoljivega mazanja drsnih delov. Zato izdelujejo petrolejske firme olja s talko viskoznostjo, ki mazanju v dvotaktnih motorjih najbolje ustreza.
Za mazanje dvotaktnih motorjev je torej pravilno uporabljati le posebna olja z.a dvotaktne motorje, ki imajo vse omenjene lastnosti tako izbrane, da najbolje zadovoljujejo zahteve mazanja dvotaktnih motorjev, me pa navadna motorna olja ali celo močno detergentna HD olja za dizelske motorje.
Iz teh vzrokov priporočajo skoro vse tovarne dvotaktnih motorjev za pripravljanje mešanice posebna olja za dvotaktne motorje.
ČE RJA GLODA PLATIŠČE
Večina lastnikov motornih vozil res skrbno neguje svoja vozila. Vse močno obremenjene dele vozila — od zavor do motorja — v določenih obdobjih skrbno pregledajo in negujejo.
Le nekaj ostane navadno pozabljeno — v dobri veri namreč, da morejo škodovati gumam le žeblji ali črepinje. Vendar pa je rja prav tako velik sovražnik gum, kot Jfe vseli kovinskih delov. Pnevmatike tovornjakov in avtobusov bi bilo treba sneti višaj vsakih šest mesecev in jih temeljito pregledati od zunaj in znotraj, če niso morda kje ranjene ali če se ponekod ne lo- j teva platišč škodljiva rja. Prav platišču in poedi.nim delom tega je treba posvetiti enako pažnjo kot gumam. Odstraniti je treba is platišč nesnago, ostanke gumija in rjo, da ne doživimo neprijetnih presene-čenj.
Mesta, ki jih je že napadla rjia, najprej dobro očistimo in jih nato premažemo z barvo, ki jih zaščiti pred rjo. Obtolčena, deformirana platišča (Felge) zamenjamo z novimi, kCr so odslužila. Paziti je treba tudi na to, da se pnevmatika in platišče ne sprimeta. Proti temu delujejo razna sredstva, s katerimi namažemo pnevmatike tam, j ker se stikajo s platiščem. Na 'ta način s* tudi olajšamo montažo in morebitno de-montažo gum.
SEGRETI MOTOR NE VŽGE?
Prenekiateri vozač se je že pritožil, da ima težave pri startanju segretega motorja! da, tako daleč že gredo nekateri, da mečejo krivdo na določene motorje.
Kako pa je v resnici s to stvarjo? Odg0-vor: vozač sam je kriv, da segret motor ne vžge, kajti on tlela vedno znova isto napako, ki je v tem, da po nepotrebnem pritiska na pedal za plin, če motor takoj ne vžge. V cevi, skozi katero vsrkava vpiinjat zrak, nahajamo pline bencina; istočasno primanjkuje kisika, če segret motor ne deluje. Ako pritiskamo na pedal za p ib1’ poganjamo v vplinjač še več bencina, zaradi česar se možnost vžiga še poslabša.
Kaj je storiti? Pritisniti je treba na podal za plin do konca in ga držati v tej leg1* dokler motor ne da prvih glasov. Na ta način potisnemo svež zrak v cev, kjer so razmerje med gorivom in zrakom takoj normalizira.
m
P * | * 5 * /\ * |\| * O * B * R * /\ * N * J * E
ROSANA
(Nadaljevanje in konec)
»Tako! Ta je druga. Ker govorite o pravici, izkažite najprej vi svojo pravico do 'tega dekleta! Ali si upate reči, da je ta deklica vaša hči? Saj poznamo take stvari!«
Mož ne odgovori. Videti je bilo, da mu je to vprašanje jako neprijetno.
»Tega tudi nisem rekel,« pravi mirno, »ali služabnica moja je in več nego to.«
»Vaša sužnja je. Kar naravnost govorite!«
»Videti ste pameten mož, gospod! Z va-m,i se da govoriti. Svet poznate in veste, kako se po njem godi. Vsak se preživlja, kakor se more. Od nekega tovariša sem jo dobil.«
»Kupil, recimo. Koliko ste dali zanjo, ne vprašujem. Sram me je 'govoriti o človeku kakor o živali.«
»Iz zadrege sem mu pomagal.«
' »Ne govoriva dalje o tem! Oti kod je dekle?«
»Ne vem, kje jo je pobral. Vprašal ga nisem; pri nas ni taka navada.«
'»In ko bi vam zdaj jaz, ki stojim tukaj pred vami, dejal: Taka sramotna kupčija pred postavo ne velja. Do tega otroka nimate nikake pravice! Deklica je prosta in lahko gre, kamor hoče. Ko bi vam tako
govoril, kaj bi rekli?«
»Ne samo pameten, plemenit mož ste, gospod, kakor vidim. Vaša volja ne more biti, da bi postal jaz nesrečen. Rosana je vse moje premoženje. Preživlja me. Brez nje bi bil berač. Pomislite, gospod!«
Blagi branitelj ubogega otroka na to ne odgovori nič. Molče potegne listnico, vzame iz nje pest papirjev ter jih pomoli možu.
»Menim, da bi smeli biti zadovoljni.«
Mož je bil res zadovoljen.
»Rosana je vaša, gospod! Kar hočete, storite z njo!« reče in z veselim obrazom spravi denar.
»Ne moja, svoja, prosta je in gre lahko, kamor hoče — če more, sirota!«
Po teh'besedah se obrne k deklici, ki je čepela ob stebru. Ženske so jo bile obstopile ter jo okrepčale z mrzlo vodo, da se je zopet zavedela. Deklica je bila kakor v omotici, vendar je vedela, kaj se je godilo. Molče poda svojemu dobrotniku bledo ročico in ga hvaležno 'pogleda s svojimi lepimi, velikimi očmi. Mož je bil obilo poplačan. Za ta pogled bi bil morebiti dal polovico premoženja. Manj ga je veselila splošna pohvala zaloškega občinstva. Šum
je bil po zbrani množici, čuli so se posamezni glasovi, ki so njegovo početje odobravali in hvalili. Nejevoljen se obrne k njim, jih grdo pogleda ter se zagrozi nad njimi:
»Sram vas bodi, dvakrat sram vas bodi, ki nosite hlače, kar vas je, stari in mladi! Mož vas ne morem imenovati. 'Šeme ste, ne možje! Zijaje gledate te vrtoglave, vratolomne igre. Da bi branili ubogo dekle surovega divjaka, toliko srca nimate vsi skupaj. Sramota!«
Vse je molčalo. Težko je bilo odgovar-
ROBERT BROESLER:
Noben zakon ni popoln — niti moj. Tea, talko je ime moji ženi — ni igrala šaha. To sicer ne bi bilo hudo, toda ker razen tega v stanovanju ni trpela ne cigaretnega, še manj pa cigarinega dima, je moj položaj postajal vedno bolj kritičen. Igranje šaha brez modrega dima je menda še težje, kakor kegljati brez piva. Moral sem hoditi drugam — in vprašam, kje in katera zakonska družica je zvečer rada sama?
Magnetofon je bil na prvem mestu med najinimi o božiču prejetimi darili. Podarila sva si ga drug drugemu, da si olepšava večere. Žena ga je podarila meni s skrito željo, da bi ostajal doma in da bi se tako odpovedal šahu, jaz pa sem ga podaril njej, da ob večerih ne bi samevala. Magnetofon je postal najin konjiček. Skupaj ali pa vsak zase sva lovila iz etra glasbo in jo snemala na trak.
Do sem je bilo vse lepo in v redu. Toda magnetofoni se’ dajo uporabljati še na sto drugih načinov . . .
Tako je bilo.
»Ljubica, tako dolgo že nisem igral šaha, kaj ti ne bo dolg čas, če bi nocoj odšel na eno partijo v naš klub?«
»Če že ne moreš drugače, pa pojdi. Nisem malenkostna, saj me poznaš, ne bilo bi mi po volji, če bi imel občutek, da si zaprt v kletko. Tak pojdi že!« je odgovorila in naredila z roko patetično kretnjo.
»Pa kravate ne pozabi, dragi, nočem, da bi bil podoben ciganu. In ne pozabi: odigraj samo eno partijo, nato pa pridi domov!«
Samo eno partijo — kako je vendar to mogoče? Nasprotniku je treba vendar ponuditi priliko, da izravna svoj poraz. Po vsaki revanži je potrebna odločitev in pri tem, kakor je običaj, navadno mine pol noči. Brez skrbi. Tea ima globok spanec in lahko se priplazim v sobo, tiho kot mačka.
Pri zadnji igri — bila je četrta po vrsti — sem izgubil trdnjavo in dva konja, sem se posvetoval s svojim soigralcem o strate-
jati, srditemu možu. Samo stari Jelenko, ki je stal blizu, je imel toliko poguma, da se mu je počasi približal. Poda mu roko ter pravi: »Lepo ste govorili, a ravnali ste še lepše, gospod Skalar!«
Gospod Skalar, tako so ljudje sploh imenovali moža po njegovem gradu, zidanem na skali, se obrne k deklici. Kakor zdravnik ji potiplje žilo, potem senca in čelo. Nič mi bil videti prav zadovoljen. Drobno stekleničko potegne iz žepa ter da iz nje nekoliko kancev deklici na jezik. Potem jo vzame k sebi domov.
ški plati vrnitve domov.
»Nimam lahkega položaja,« je menil soigralec, »dvigalo v hiši ropota in ženo navadno zbudi. Žal moram zato peš in to v četrto nadstropje. In saj veste, kako grozno je škripanje parketa! Zadnji trije koraki do postelje so običajno najtežji.«
»To vendar ne more biti problem, saj tla tudi pri meni škripljejo,« sem ga potolažil, poleg tega pa sem se trudil, da bi umaknil trdnjavo iz nevarne bližine tekača.
»Veste, običajno se slečem že v kopalnici in vstopim v spalnico ritenski, kakor rak. če tedaj slučajno zaškripljejo tla in se žena zbudi — prižge luč — zagleda z obrazom obrnjenim proti vratom kopalnice in tako niti ne vpraša od kod prihajam, •temveč kam grem. Odgovor imam že pripravljen, rečem ji, da grem v kuhinjo pogledat, ali je plinski ventil zaprt ali pa da me muči žeja.«
»Res ni slaba ideja s to rakovo hojo,« je pritrdil soigralec, »toda z naslednjo potezo boste matirani.«
Pred vrati svojega stanovanja sem tiho sezul čevlje in stopil v predsobo. Vrata so sicer glasno zaškripala, toda ker je bilo do -spalnice še dvoje vrat, se nisem preveč bal. Bil sem brez skrbi. Po (stari in dobro preizkušeni metodi rakove hoje sem srečno prišel do postelje in zlezel med rjuhe. Imel sem popolnoma čistg vest.
Drugo jutro.
»Kdaj pa se je vrnil moj gospod m varuh? Nocoj ali zjutraj?« je pri zajtrku za-goštolela ženkica. Okoli ust ji je poigraval tisti značilni nevarno-sladki nasmeh, ki mi je vedno sprožil mravljince na hrbtu.
»Zakaj pa zjutraj, mar misliš, da je bilo tako pozno,« sem jo skušal prepričati s svojim najslajšim nasmehom in prijaznostjo.
»Kako dolgo te ni bilo?« je vprašala ponovno in sladki nasmeh je pričel ugašati.
(Nadaljevanje na 8. str.)
k v a n Cankar:
enajsta Sola, boq s teboj i
Milo se mi stori, kadar se spomnim na-te> zibel življenja in spoznanja. Ko človek shodi, se mu odpirajo korak za korakom prostrani svetovi, se mu razkrivajo, ga obsipljejo svetla bogastva.
Dali so me v šolo, v ono pusto, srepo-Rledo, od vseh strani zadelano, kjer ni ne sončnega, belega proda ne razbitih loncev 11 c luknjastih ponev ne pipccv brez ročnika in kapeTjnov še celo ne. Samo trde, člo-Veku nerazumljive besede so tam in velike črke, na črno tablo zapisane.
Oblekli so me v novo obleko, ki mi je hila veliko preohlapna. Oče je bil zame obrnil in za silo prikrojil obnošeno nedeljsko obleko starejšega brata. Grenka je Pot do učenosti. S težkim srcem- sem se napotil proti šoli, s težkim srcem in plaho slutnjo, kakor se napoti grešnik do hudih sodnikov; in brat, ki me je vodil, se mi je /(lel kakor črn birič. Sveže jutro je bilo eisto nedeljsko, svet je bil umit in počesan, široka in bela je bila cesta, že posušena; zelene loke na obeh straneh so bile še rosne od ponočnega dežja. Ena sama rume-na luža je bila na cesti, sretli mesta, ki drži čez prijazni, globoko šumeči potok ^lis. Ne vem, ali sem se zamaknil v svetlo nebo ali v temni potok; nenadoma sem iešal z obrazom, z rokami in nogami v tisti Dimeni luži.
»Nesnaga nesrečna!«
Blatnega in kričečega me je vlekel brat domov. Tam so takoj razsodili, da nikoli ne bom učenjak. Objokan sem se vrnil v šolo v svoji stari, zakrpani obleki. In vsi so rekli, da je to slabo znamenje.
Koj drugi šolski dan sem okusil sovražnost in ogabnost tuje učenosti. Imeli smo mlado učiteljico. Spominjam se, da je imela črne lase in črne oči ter bolno, rumeno polt. Poklicala me je po imenu in me vprašala:
»Koliko je ena in ena?«
Vprašanje se mi je zdelo smešno in raz-žaljivo hkrati; kajti reči bi bilo treba: »Kolk’ je ana in ana?« — in nadalje: čemu izprašuje o. rečeh, ki jih ve že vsak otrok pod mostom? Zato sem molčal.
Učiteljica je poiskala prijetno prispodobo ter je vprašala:
»Koliko je ena pomaranča in še ena pomaranča?«
To drugo vprašanje, se mi je zdelo še veliko bolj nespametno. Preden sem bil shodil, sem znal o Veliki noči prav dobro šteti pirhe in pomaranče, posebno tiste, ki so jih dobili bratje. In zoprno mi je bilo, da so se ji vlekle besede tako čudno opolzko iz ust, kakor se vleče med iz satovja. Zato sem molčal.

Zgodba o tlačanu Simanu
3.
Siman je preživel zimo v nekakšnem o-fitainljenju. Nakuhal je žganja, kolikor šc ■nikoli dotlej, in ga popil v druščini pri pšeničnem kruhu, o katerem so vsi pravili, 'hi je sladek, »kakor da je gospodarjev«. Hsto zimo so se domači zredili. Siman pa N tudi malce zabuhnil od žganja. Navsezad-nie se poje tudi gospodarjevo. Siman je 'Posejal svoje žito in po Jurjevem začel žito kupovati. Obenem pa je dobil tudi prvi Poziv okrožne politične oblasti »zastran tožbe fbraga Kološa«.
Sirnana to ni posebno presenetilo, ker je Tl že prej slišal, da kličejo kmete, ki so si pridržali tretjino, še manj pa se je ustra-S11> ker je gospodarjevo blago, ki ga je Pojedel in popil to zimo, krožilo po njego-v’h žilah kot vroča moč; nekoliko se je tudi veselil, da se bo pred krščanskim sodiščem srečal z gospodarjem, in je odšel n,a obravnavo kot na malo Kosovo. '
Obravnava se je slabo končala. Prav-Zaprav se sploh ni končala, temveč je bila Prekinjena. Siman je bil osupel in razka-,en. ko je videl, da zraven uradnika, ki Jc sodil, sedita dva domačina, prisednika, e.en musliman, zastopnik, gospodarja, dru-pa kristjan, zastopnik tlačanov. To je |UtU povedal. Sodnik ga je opomnil. Po-tjn je Siman po svoje povedal, kako je ?<e tega Ibraga, Šalih Kdloš, prišel do tla-Hnskih pravic in kako po njegovem mišlje-
nju »pravica« ne more biti dvakrat gospodarjeva, tako tedaj, kadar je turška, in tedaj, kadar je krščanska oblast. Kdaj je potem naše?
Sodnik je navajal »cesarsko pismo« z dne 28. julija 1878 in »sefersko uredbo iz leta 1859« in »ramazansko postavo od sedmega dne ramazana meseca v letu 1858«. Tedaj pa se je Simam bobneče in široko nasmejal turškim postavam in rekel o njih nekaj, česar ne smeš govoriti v pisarni, nekaj tako grdega in hudega, da ga je uradnik vrgel ven in da je moral pozneje odgovarjati zaradi žalitve oblasti. Odsedel je osem dni zapora. Obenem je bila izrečena sodba, da mora nadomestiti gospodarju tretjino prejšnje letine in da jo mora v prihodnje redno oddajati, ker so vsi stari zakoni v veljavi, dokler ne bodo sprejeti novi.
Siman se ni mogel znajti. Primrzila se mu je hiša, posev in slivnik pa je gledal, kakor da sta tuja. Vložil je priziv. Tedaj se je obrnil na »učitelja« Aleksa, ki je bil nekakšen javni pisar in zakotni advokat.
To je bil nekdanji učitelj na srbski šoli. Pred osmimi leti, ko je sarajevska srbska šola iskala pomožnega učitelja, je prišel v Sarajevo iz Zemuna. Novi učitelj ni bil ne neumen ne samotarski človek; nasprotno, bil je duhovit in družaben, še preveč. Po eni strani ga je, kakor so govorili gospodarji iz cerkvenošoliske občine »metala pamet«, po drugi pa ga je njegova družabnost venomer naganjala po krčmah in
v družbo tistih, ki so sc veselili in pili.
Svetlolasi, nizki, rdeči in nasmejani novi učitelj z modrimi očmi, vedno zalitimi z nekakšnimi radostnimi solzami, je bil žarišče vseh gostilniških šal, veselic in razigranih družb.
Sarajevski občinski možje so vedeli že vnaprej, da mora imeti vsak učitelj, ki ga dobijo iz Avstrije, gotovo kako napako, drugače bi ne bil pustil svoje lepe službe in ne prišel v to turško mesto, kjer je življenje trdo in nenavadno, in so bili pripravljeni pogledati mu skozi prste, toda gospod Aleksa se je hitro in neustavljivo spreminjal v hudega pijanca. »Žalostna dežela, brat...« je govoril ob vsakem kozarcu žganja, pritožujoč se nad okoljem, v katerem je živel. Kdor pa z žganjem žalost celi, ta ne ozdravi od žalosti, temveč umrje od žganja. Kar je bilo najhujše, žganje je škodljivo vplivalo na nravi in značaj novega učitelja: v vseh ozirih je naglo padal, v šoli je postajal nereden, občutljiv pa za pripombe in razdražljiv v pogovorih z gospodarji in veljaki z občine. Po dveh letih je občina odpovedala pomožnemu učitelju službo. Na to je izjavil, da odpovedi ne sprejme, da bo občino tožil na sodišču zaradi kršitve pogodbe in — da prestopa v islam.
Osuplost je bila velika, občinski možje so napravili vse, da bi ga odvrnili od tega čudnega koraka, a brez uspeha. Pametni ljudje med muslimani v mestu niso bili prav nič navdušeni za tega spreobrnjenca,
a dobilo se je nekaj učiteljevih tovarišev pri pijači, pa tudi nekaj prenapetih hod-žev, ki so v Arifefendiju, kakor se je zdaj imenoval učitelj, videli dobiček za svojo versko skupnoist in izgubo za krščanstvo. Ti so (spreobrnjenemu učitelju napravili nove in povsem predpisom ustrezujoče muslimanske obleke in ga takoj oženili z neko vdovo, v katere hišo se je tudi vselil. Toda nekdanji učitelj je več potrošil, kot mu je žena dajala, in zato se je začel ukvarjati s pisarskimi opravki. Pri tem ga je za-tela tudi zasedba Bosne.
Ob prihodu avstrijiskih čet je izginil Ari-fefendija. Pokazal se je čez dva meseca, ko se je vse umirilo, a zdaj oblečen a 1 a f r a n ca, s čudnim in starosvetnim cilindrom na glavi. Privzel si je spet svoje prvotno krščansko ime in se spet lotil svoje pisarske obrti, razen tega pa je opravljal še delo, za katero je nastalo tedaj novo ime: š pičel j, vohunil je za policijo. Ljudje 'so ga imenovali »prežuh«. Zaničevali so ga muslimani in kristjani, sam pa je čedalje bolj pil in že bil na 'fiati stopnji alkoholizma, ko pri človeku družbena zavest in osebno dostojanstvo popolnoma potemnita in izgineta. Po navadi je sedel v Besarinovl gostilni, malo stran od drugih gostov (to se pravi, ti so sedeli malo stran od njega) in pisal prošnje in pisma ali prevajal iz nemščine in madžarščine. Pred njim je stal kovinski črnilnik s črnilom, potresalom in nekaj peresi, zraven njega pa četrt žganja, zmeraj nekako na pol prazna.	(Konec prihodnjič)

(Nadaljevanje s 7. strani)
'»O ljubi Rog, tako dolgo vendar, kakor ipač traja igra. Saj vendar veš, da takrat navadno pozabim na čas.«
»Pol treh zjutraj je bilo, če dovoliš, da ti povem.«
»Toda ljubica, kako moreš trditi kaj tako nemogočega, saj si vendar trdno spala, ko sem se vrnil.«
»Seveda sem spala, toda — magnetofon ni spal. Ponoči sem se zbudila in tebe še vedno ni bilo. Vzela isem magnetofon in ga postavila na omarico v predsobi, ga naravnala na »snemanje« in odšla nazaj v posteljo.«
'»'I n kaj si posnela?«
»Poldrugo uro ničesar. Samo tišino najinega stanovanja. Toda na koncu, ko se je trak že skoraj ves odvil, je mikrofon zaznamoval zvok — poslušaj ga!«
Vključila je »reprodukcijo« in pol minute — vlekla se je silno dolgo — ni bilo slišati ničesar. Tedaj pa sem zaslišal značilni zvok — bilo je škripanje vhodnih vrat stanovanja.
‘»S števcem lahko vsak prvošolček izračuna uro, ko si prišel domov,« je ugotovila žena in kot velik grešnik sem povesil glavo.
Nekaj dni sem ves pobit taval po stanovanju in magnetofona niti pogledal nisem. Tedaj me je prešinila rešilna misel. Maščevanje je moje in kdor se zadnji smeji, se najbolje smeje!
»Ljubica,« sem čez nekaj dni dejal ženi, »zelo veliko dela imam, mislim, da te moj pisalni stroj ne bo motil. Zamaši si ušesa, da boš 'laže spala.«
»Veseli me, da imaš .toliko dela. Stroj me niti malo ne bo motil. Nasprotno, tako
lepo je, ko bom vedela, da si v moji bližini — pa čeprav ne boš pri meni.«
Magnetofon je bil moj glavni pomočnik. Že nekaj dni sem ga vključil, ko sem pisal na Stroj. Na traku je posneto za polni dvakrat dve uri tipkanja!
Tea je odšla spat, sam pa sem se odpravljal na moje prekinjeno igranje šaha v klubu. Ob vratih sem si mel roke in poslušal veselo tipkanje, ki je prihajalo iz zvočnika na magnetofonu. Tehnika je pa res sijajna! Ko sem že zaklepal vrata, sem ujel še glas svojega kašljanja, ki je bil prav tako ujet na traku.
1 a večer je bil zame srečen. Dobil sem tri partije in se vrnil domov šele ob policijski uri.
Res je, da mora človek imeti pri šahiranju mirne in spočite živce.
cipo rt ni kotiček
HOKEJ NA LEDU KAC OSVOJIL POKAL PAVOM
V	milanski ledeni palači je bilo v preteklem tednu tekmovanje za pokal Pavoni, na katerem so sodelovala najboljša italijanska moštva Diavoli, Milano in Graetz Božen, švedska ekipa Alfred-shem IK ter celovški Atletiki. Z zmagama nad Boznoin (8:3) in Alfredshem IK (3:0) je celovška ekipa ponovno dokazala, da sodi med najboljša moštva Evrope.
Med tem tednom bodo Atletiki gostovali v Boz-nu, kjer se bodo v povratnem srečanju za Alpski pokal pomerili s tamkajšnjo ekipo. V okviru istega tekmovanja bo naslednji nasprotnik Celovčanov kombinirano moštvo Salzburga in Kitzbuhla. Tekma bo odigrana v Celovcu ali Innsbrucku, ker je v Salzburgu zanunanjc za hokej na ledu izredno pičlo.
V	južni skupini državne B-lige bosta Koroško zastopali ekipi iz Spittala in Velikovca.
NOGOMET
MALI OGLAS
Najbolje kupiti takoj!-
Otroške smučarske hlače sedaj od 8a.— šil., pri SATTLER, Klagenfurt, am Heuplatz.
Najbolje kupiti takoj!
Otroške anorake, toplo podložene, sedaj txl 115.— šil., pri SATTLER, Klagenfurt, am Heuplatz.
Celovška Austria je z zmago nad Fohnsdorfom prevzela prvo mesto v srednji regionalni ligi ter bi v primeru zmage proti Ranshofenu naslednjo nedeljo osvojila naslov jesenskega prvaka.
Odličen položaj celovških nogometašev pomeni veliko presenečenje, ker igra ekipa v izredno spremenljivi formi. Strokovnjaki računajo v zadnji tekmi na zmago in s tem na častni naslov. S tem bi postala Austria prvi kandidat za vstop v prvo zvezno ligo, v katero bi se uvrstila kot prva koroška ekipa.
Primerna darila za Božič! Damske in moške obleke
nudi poceni
l/O&Lehzit
Klagenfurt, lO.-Oktober-Stralk 2
RADIO-APARATE najnovejših modelov, godala, plošče. Vse dobite na ugodne obroke pri
Leo Truppe
V IL L A C H ,
Obcrer Kirchplatz
Nainovejle kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroka pri
HANS VVERNIG
LESTVICA II. RAZREDA - SKUPINA C
L	Bistrica v Rožu	10	9	1	0	49: 5	19
2.	SV Kotmara ves	10	8	0	2	39:20	16
3.	Vrba	10	6	1	3	21:26	13
4.	Svetna ves	10	6	0	4	31:14	12
5.	št. Janž	10	6	0	4	31:24	12
6.	Poreče	10	5	■ 1	4	24:24	11
7.	DSG Borovlje	10	4	2	4	30:28	10
8.	Vonvarts Moosburg	10	3	1	6	19:25	7
9.	SK Kotmara ves	10	2	1	7	16:32	5
1».	UNION Moosburg	10	1	1	8	19:49	3
11.	Žihpoljc	10	1	0	9	10:42	o
HOKEJ							
PRVI PORAZ
IEV : KAC 8:0 (2:3, 3:2, 3:1)
Po napornem turnirju v Milami je KAC nastopil v ponedeljek v Innsbrucku proti lanskoletnemu državnemu prvaku. Tekma je bila kvalitetno ena najlepših, kar jih je bilo zadnja leta videti v Avstriji. Zmaga enega ali drugega moštva je visela na niti - utrujeni Atletiki pa v zadnjih minutah niso več vzdržali hitre igre. Poglavje zase je bil domači sodnik, ki je z izključitvami gostov izdatno pomagal domačinom. Povratna tekma bo 17. decembra v Celovcu.
ozicna cianidi
lanh
Moško in damsko perilo, blago
v največji izbiri pri
L. MAURER
j KLAGENFURT, Paulitschgssse (Prosenhof)
Klagenfurt, Alter Pictz 35
Že stare Rimljanke so prikrivale pravo starost
AmeriSkl sociolog John Dorami je v ameriški znanstveni reviji za sociologijo objavil izsledke raziskovanja napisov na nagrobnih spomenikih starih Rimljanov. Ratz-i.vkovanje nagrobnih naprav je Durandu služilo i/a študij miselnosti in splošnega obnašanja v rimski družbi.
Dorami predvsem ugotavlja, da je ibila tedanja povprečna življenjska doba zelo kratka, in sicer vsaj tako kratka ali krajša, kot je danes v deželah, kjer je umrljivost najivečja in zato življenjska doba najkrajša. Rimljan, ki sc je rodil v drugem stoletju pred Kristusom, je povprečno mogel računati na življenj,s ko dobo 25 do 30 let. To je manj, kakor znaša povprečna življenjska doba v današnji Indiji, in sicer 32 'let, medtem ko je na primer v Združenih državah že okoli 70 let.
Pri študiju nagrobnih napisov je Durand" odkril več zanimivih rimskih navad. Rimljani so bili v vprašanju starosti očitno občutljivi. Mnogi napisi starosti ne ome-njaljb, tam pa, kjer napisi omenjajo leta, število let dostikrat namenoma ni resnično, kakor je Durand dognal ,s preverjanjem starosti po drugih virih.
1 ako so Rimljani pri otrocih, ki j,ih je smrt pobrala v nežni miladosti, radi (pretiravali mladost in navedli v nagrobnem napisu manjše število let, da bi na ta način povizdiignili tragičnost usode. Pri ženskah, ki so umrle v srednjih letih, so zmanjševali število let iz očitne želje, da bi v spominu Ijndi živele dalje mlajše, kot so v resnici bile.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 11. 12.: 14.15 Poročila, objave.
—	Domači zbori pred mikrofonom. ..Slovenska narodna pesem naroda in skladateljev Koroške” (3. del): Koprodukcija koncerta Zveze pevskih društev z dne 22. 10. 1961. — 18.00 Psihologija za vsak dan (4.). - TOREK, 12. 12.: 14.15 Poročila, objave.
—	Pogled v sodobno svetovno literaturo: Ob propadli. - SREDA, 13. 12.: 14.15 Poročila, objave. -Kar želite, zaigramo. — Hišna imena v okolišu nekdanje Humperške graščine. — ČETRTEK, 14. 12.: 14.15 Poročila, 'objave. — Otroci, poslušajte! — PETEK, 15. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Stari znanci: Ura. - SOBOTA, 16. 12.: 9.00 Od pesmi do ipesm) — od srca do srca. — 18.25 Priljubljeni ansambli. - NEDELJA, 17. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
QLEDALI$CE v CELOVCU
Petek, 8. dec.: Schwarzc.r Peter, opera. — Sobota, 9. dec.: Matlame Pompadour, opereta (zadnjikrat). - Nedelja, 10. dec. ob 15.00 uri: Herr Kay-ser und die Nachtigall, opereta. — Sreda, 13. dec.: Herr Kavser und die Nachtigall, opereta (poslednjič). — četrtek, 11. dec.: Schtvarzer Peter, opera. — Petek, 15. dec.: Moppels Abenteuer, komedija.
Sobota, 16. dec.: La Bohemc, (gostuje Ermanno Lorenzi; član Državne opere na Dunaju). — Nedelja, 17. dec. ob 15.00 uri: Moppels Abenteuer, komedija. - Začetek ob delavnikih ob 19.30 uri, ob nedeljah ob 15. uri,
KOMORNI ODER:
Petek, 8. dec.: „Die Tage des Mcnschen sind wie der VVind ..drama (gostuje deželno gledališče 'iz Salzburga). - Sobota 9., nedelja 10., sobota 16., nedelja 17. dec.: Der Engel mit dem Blumentopf, komedija. — Začetek vselej ob 19.30 uri.
Ker 'pa je pri Rimljanih človek po neti starostni dolbi pridobil ma ugledu, kolikor bolj je bil po letih častitljiv, zato rimslki nagrobni napisi (pri starih ljudeh, bodisi moških ali ženskah,) dostikrat navajajo precej višje število let, kot so jih imeli po-•Ikojnibi, in navadno tako, tla je število zaokroženo navzgor na višje desetletje.
„Vesten“ vrtnar
Neka žena iz Springfielda v Združenih državah se je zelo čudila, ko v njenem vrtu na lepem ni hotelo prav nič več rasti. Njen mož zaradi tega dejstva ni bil videti preveč nesrečen. Vsa vrtna dela je namreč moral opravljati on.
Neke noči pa je žena odkrila vzrok čudnega pojava. Mož je skrivaj vrtnaril tako, da je zalival gredice s posebnim sredstvom za zatiranje plevela, ki pa uničuje seveda tudi koristne rastline in rože.
I ako sta se znašla zakonca pred sodnikom, pred katerim se je moral mož obvezati, da bo v bodoče skrbneje obdeloval vrt svoje ženice, hkrati pa bo moral za kazen obdelovati še vrt svoje tašče.
RES UČINKOVITA REKLAMA
Velika newyorška tovarna parfumov si je pred kratkim izmislila novo izvirno reklamo. 'Preskrbeli so si dihurja, ki je znan po nelepem duhu. V trgovini ga vsako uro poškropijo z močnim parfumom. Ženski svet se lahko prepriča, da je parfum te tovarne res učinkovit, kajti dihur zapeljivo diši.
PTIČJA JAJCA SO OKUSNA
Morda še ne veste, da imajo jajca vrabcev prav odličen okus, jajca čižka pa ne.
I o so ugotovili angleški znanstveniki, ki so poskusili jajca 134 različnih ptic. Bila so različnih okusov: sladka, slana, kisla, grenka, ostra, mokasta, plesniva, z duhom po zemlji in jkj orehih.
Kakor jajca čižka tudi niso užitek jajca sinic in repnikov, medtem ko golobja jajca nimajo neprijetnega okusa po ribi ali ribjem olju. Zelo dobrega okusa so jajca vseh vrst divjih kokoši, ki pa jih ležejo na leto ž;il le 30 do 40 in so za polovico manjša kot jajca domače kure.
T-iltnsUa ace.ua
Bistrica v Rožu. - Petek, 8. 12: Der Kaplan ven San Lorenze (IV + ). — Resna drama o problemu spovedne molčečnosti. - Sobota, 9. 12.: Schick' delilen Mann nicht nach Pariš (V). — Nemoralna veseloigra. Film odsvetujemo. — Nedelja, 10. 12.: Der Hathvangerhof ohne Erbon (IV). — Sreda, 13. 12.: Sturulen voller Zartlichkeit (IV).
Pliberk. - Sobota in nedelja, 9. in 10. 12.: Meine Nichte tut das nicht (III). —Veseloigra z mnogimi popevkami. - Torek in sreda, 12. in 13. 12.: Der Morder kam um Mitternacht (IVa). — Brutalen kriminalni film o zasledovanju nekega morilca.. Za odrasle s premislekom.
št. Jakob v Rožu. - Petek, 8. 12.: Die letzten I age von Pompeji (IV). — Zgodovinski film o preganjanku kristjanov za časa rimskega imperija. — Sobota, 9. 12.: Die feuerrote Baronesse (IVa). — Pustolovski film o angleškem častniku, ki vohuni za atomsko bombo v Nemčiji. - Nedelja, 10. 12.: Wenn Musik spielt, bin ich gliicklich (III). — Počitniški doživljaji velemestnih otčbk. — Sreda, 13. 12.: Der Einaugige (IV). — Film iz divjega za,pada.
SOLA ZA KAJENJE
Angleški tobačni tovarnar Wells je odprl v Londonu prvo kabino za kajenje na svetu. V njej učijo odjemalca kajenja cigar, cigaret in pipe. Poseben učitelj pojasnjuje, kako je treba držati cigaro, cigareto ali pipo doma ali v družbi.
Poučuje tudi, 'kako je treba kaditi, če hočemo z dimom delati obročke in druge figure. Dalje kaže, kako je treba ravnati, da kadilec ne dobi rjavih prstov, in uči. kako se razlikujejo posamezne vrste tobaka. V kabini je prostora za 16 ljudi in je vedno nabito polna.
PRAKTIČNA MODA
V zadnjem času so postale v New Vorku velika moda vezene umivalne krpe, s 'katerimi lahko žena zjutraj brez besed pove možu, kakšno je njeno razpoloženje.
Največje 'povpraševanje vlada trenutno po 'krpah z vtkanimi besedami »Stari cigan«. Vendar zelo kupujejo tudi krpe z besedami: »Poljub!«
Ojoiičkoa poltni urad
»Božičkov poštni urad« je bil — kot vsa; ko leto — zopet odprt v Steyru. Ta poštni urad, ki je začel »poslovati« leta 1950, je postal zelo priljubljen. Že na prvi dan je prejel 1000 pošiljk, med katerimi so bil;1 številna pisma i/ Indije, Kanade, Amerike in Evrope.
RADLNAVR
"jSVO	bogati izbiri in poceni
preproge, zavese, volnene in prešife odeje, na-
mizno perilo v
p r i
RADLNAVR
VILLACH, Postgasse
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik -izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik:
Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 7.- šil., letno 80,- šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. - Lastnik in Janko Eolmajer, Radtše, p. žrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.