Resni lasi. Dobro gospodarstvo je temelj lepše bodočnosti. Dosedaj smo posvečali premalo pažnje gospodarskim vprašanjem, bodisi v stanov* ski organizaciji, bodisi pri naših stanovskih gospodarskih podjetjih ali pri občih javnih gospodarskih vprašanjih. In vendar je gospodarsko vprašanje te« melj in predpogoj dobrim socialnim razme« ram, jc temelj vsem političnim in nacional« nim vprašanjem. Dolgovi rušijo in onemogočajo vsak razmah in napredek, pa naj si bo to pri or* ganizaciji, pri stanovskih gospodarskih podjetjih, v narodu ali državi. Časi, ko so sc lahko dobili finančni viri, so minili; denar dobiva večjo vrednost, s tem pa nastopajo krize, gospodarske in z njimi v zvezi socialne. Politična in nacionalna vprašanja stos pajo v ozadje, v ospredju pa se pojavljajo gospodarski in socialni problemi. Ta kriza je obča. Pred to krizo stoji tudi učiteljstvo celo na treh frontah in to v organizaciji, pri stanovskih gospodarskih podjetjih in kot državno uradništvo pred državo, ki ogroža eksistenčna prava in eksi* stenčni minimum državnega uradništva. Časi, da prebijemo kolikor ^mogoče ugodno to krizo, so zelo resni. Grehi iz prcteklosti grozc potisniti so= cialni razvoj našega stanu nazaj, onemogo* čajo mu času in zahtevam primeren razvoj. Maščujc se premala rigoroznost ter pre= malo širše sodelovanje in udejstvovanje šu roke javne kontrole pri naših stanovskih gospodarskih vprašanjih. Maščuje se do neke mere prevelik gospodarski absoluti« zem. Politični in socialni boji — često umet= no uprizorjeni — so nam izčrpavali naše sile in moči, gospodarska vprašanja so pa zastajala in z njimi so se pričeli pojavljati resni socialni problemi, ki grozc sedaj posa* mezniku, stanovom, narodu in državi. Slepo strankarstvo in medsebojne stran* karske strasti so onemogočale vsako resno skupno gospodarsko delo; partizanstvo je razdvajalo gospodarske kroge, stanove in državljane; umetno povzročena in gojena nacionalna sporna vprašanja so služila pos litiki za razdvajanje državljanov, da so tek* movali med seboj za čim večjo državotvor« nostjo •— v istini so pa isto ubijali, ker so se državljani klali med scboj ter zanemar* jali reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj. Kamor pogledamo, vidimo gospodarsko krizo, v organizaciji, pri stanovskih gospo* darskih podjetjih in pri državi, ki ogroža naše socialno življenje in nam donaša resne čase. Posledice slabega državnega gospodar* skega položaja se kažejo tudi napram dr= žavnemu uradništvu. Vlada pripravlja s fi= nančnim zakonom za leto 1927./28. sledeči afront proti državnemu uradništvu: Pooblastilo k člcnu 180. finančnega za* kona se glasi: Ministrski svet se pooblašča, da v spo« razumu s finančnim odborom Narodne skupščine potom uredbe v smislu člena 94. ustave izpremeni in dopolni odredbe zakona o činovnikih in ostalih civilnih državnih uslužbencih, da izpremeni zakon o državnem sa= obračajnem osobju in zakon o ustrojstvu vojske in mornarice, kakor tudi uredbo o razvrstitvi in raz* poredbi činovnikov in ostalih civilnih dr* žavnih uslužbencev in državnega saobračaj« nega osobja. Izpremembc in dopolnitve naj bodo v sledečih mejah: 1. Prcjemki državnih činovnikov in uslužbencev naj se regulirajo na temelju današnje razdelitve tako, da se izločijo vse napake in nedostatki, ki so se pokazali pri izvajanju tcga zakona, ne da se pri tem prekoračijo proračunsko odobreni krcditi za te izdatke. 2. Odredbe o pokojninah naj se izpre= menijo in izpopolnijo tako, da se na eni strani ugodi stvarnim potrebam države, na drugi strani pa podpre one činovnike in uslužbence, ki so postali v državni službi nesposobni za nadaljno delo in zaslužek. V to svrho je treba izpremeniti in dopolniti odredbe, ki govore o pogojih za dosego po= kojnine in o pogojih, pod katerimi more biti činovnik penzijoniran ter o dobi, ki bo služila za podlago določevanja pokojnine. (S posebno hovo uredbo bo priznana po= polna pokojnina šele po 35 službcnih letih). Te izpremembe in dopolnitve se nc morejo nanašati na one činovnike, ki so bili upoko* jeni pred uveljavljenjem tega zakona. 3. Da se disciplinirani postopek lahko izpremeni in dopolni na ta način, da sc pri« stojnost prenese na posebna disciplinarna sodišča v poedinih resortih. Nov člen 180. 1. se glasi: Tekom pro* računskega leta 1927./28. se ukinja spreje* manje novih činovnikov in uslužbcncev cu vilnega reda v državno službo. Izjemoma se lahko povrncjo v službo upokojeni či= novniki ter se smejo sprejeti novi na pod* lagi pismenc obrazložitvc resortnega mini^ stra ministru financ, da je potreba izredna in neodložljiva. Vlada se pooblašča, da potom uredbe prcvedc kronske upokojencc v dinarskc prejemke. Z uredbo sme nadalje urediti vprašanje kongrualnih prejemkov župnikov. Člen 180. sc glasi: Upokojencem, ki so bili upokojeni pred dopolnitvijo 15. let efektivnc službe, razcn ako so bili upoko= jeni radi bolezni, se odvzemajo od dne veljavnosti tega zakona osebne in rodbinske doklade. Ze dejstvo, da se hoče z navadno uredbo izpreminjati zakone, govori za=sc dovolj. Izvzemši določb o upokojencih pa pomenijo vsi prcdvideni koraki sigurno poslabšanje in ne izboljšanje položaja držav* nega uradništva. Na račun zavožene gospo* darske politike hočc država hraniti pri uradništvu. Resni časi nastopajo, kakor splošno, posebno za naš stan. Ti časi pa zahtevajo strnjenih vrst in resnih delavcev. Doba, ki nastopa jc prcdvsem gospodarska, kajti le dobro gospodarstvo nas lahko reši iz so= cialne krize v kateri sc nahajamo. Politični in nacionalni problemi morajo stopiti v ozadje. Ako bo znal naš stan sanirati gospos darske razmere in premostiti gospodarsko krizo, mu bo dan temelj za razmah, druga« čc sc bodo pa maščevali nad njim gospo* darski grchi iz preteklosti, ki ga bodo ubili za dolgo dobo tudi socialno in stanovsko. Bližnja bodočnost nam bo pokazala, ako je učiteljstvo zrelo in sposobno tudi glede gospodarstva prelomiti s prcteklostjo in je zmožno stanovsko gospodarstvo po= staviti na zdrava tla.