Ml
rta
fkii v
Leto XXII.. št 38
jpranultr*i nnni]>n>, ■lica • — Telefon «L «1-22, ll-A Cl-34
.nseratm oddelek: Ljubljana, jeva ulica » — Telefon S1-2S, Sl-M
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta (t 42
rta c a m pri poat ftek. savedn: LJubljana 3t. 17.748
Ua^ouc^u CAJii."uPSTVU za ogla m ii Kr (t&Uje tn inozemstva Ima
C nI one PuhbllHtš Italiana 8. A-Hflam»
Ljubljana, teftfc 17« lebrnarja 1942*XX
Cena cent. 70
ponedeljka
L. 12^-pa L 2180
Uredništvo: Ljubljana. Puccuujeva ulica Iter. t
telefon 31-22, 31-23. 31-24
Rokopisi se ne vrača Jc
CONCESSIONARlA esclusiva per la pubbllctta tU provenlensa Italiana ed estera:
Unione Pnbbflrfta Italiana 8. A. Milano
O
angleške posadke v Singapuru
predaji angleške posadke so včeraj zjutraj vkorakale japonsk® čete v Singapur in razvile na vladni palači svojo zastavo
Tokto 16. febr. s. Agencija Domei do-znava iz Singapura:
Ob 14.30 krajevnega časa so angleške čete v Singapuru obvestile japonski glavni stan, da so pripravljene na predajo.
Rim, 16. febr. s. Snoči je bila v Londonu aradno objavljena kapitulacija Singapura.
Tokio, 16 febr. s. Včeraj je cesar sprejel šefa glavnega stana generala Subijamo, ki je cesarju poročal o padcu S'ngapura.
Tokio, 16. febr s. Kapitulacija Singapura je bila posledica zloma odpornosti angleških čet. Mesto je bilo popolnoma obkoljeno s kopne strani in Izpostavljeno nasprotnikov] artileriji. Japonci so se polastili tudi vseh treh letališč na otoku ter vseh glavTilh utrdb.
Podpis kapitulacije
Tokio, 16. febr. s. Cesarjev glavni stan poroča, da so se angleške sile v Singapuru brezpogojno vdale.
Tako je padlo zadnje tn najmogočnejše od treh velikih zavezniških oporišč v vzhodni Aziji. General Tomojuki Jama-šita, vrhovni poveljnik zmagovitih japonskih čet na Malaji in general Percival, vrhovni poveljnik poraženih angleških sil sta podpisala dokumente, s katerimi se zaključuje faza vojne v Pacifiku, ki je potekla na Malajskem polotoku. S tem so bile sovražnosti na vsej malajski fronti ob 22. uri krajevnega časa ustavljene.
ke, je nato japonski armadnl general ln vrhovni poveljnik japonskih oboroženih sil v Malaji objavil posebno poročilo.
Medtem so japonske mornariške sile dokončale okupacijo vseh luk na Singapur-skem otoku in zavzele vse obrambne postojanke v pristaniščih, vključno pomorsko oporišče Seletar in Peppal Changi. Dodatno k prvotnim kapitulacijskim pogojem so na posebnem sestanku dosegli britanski častniki podrobna pojasnila, ki se tičejo raznih pristaniških naprav Dosežen je bil tudi dogovor, ki se tiče dispozicij z britanskimi vojnimi ladjami, ki so še ostale v raznih singapurskih lukah. Japonske mornariške oblasti so dosegle tudi pojasnila glede pozicije minskih polj okrog Singapurskega otoka.
Kako je bila Izvršena predaja
Toki°, 16 febr. s Japonski listi objav. Ijajo podrobnosti o dramatičnih spopadih, ki so dovedli do predaje Singapur*:
Bilo je ob 14.30. ko se Je major >Vild od britanskega generalnega štaba v spremstvu 3 vojakov podal z belo zastavo v nek kraj severno od Bukit Palavanga. ki 4 km severne od ceste Bukit Timat Kjer so prodirale japonske edinice Major Wild je predlagal premirje.
Japonski podpolkovnik Sugita. ki je poveljeval japonski edinici. je takoj stopil v stik z angleškim emisarjem. kateremu je izjavil, da bi mogla biti osnova premir a
kontrol razbit
Bevet ladij potopljenih, poškodovanih pa 15 njimi S križark in 2 rnšllc^
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 16. februarja naslednje 625. vojno poročilo:
Letalska in pomorska sredstva osi so dosegle odličen uspeh v tesnem in učinkovitem sodelovanju, v katerem so se znašle prihajajoč z različnih oporišč Sredozemlja. Velik sovražni konvoj, ki je bil razdeljen na več skupin 'n obdan z močnim spremstvom, so naša izvidniška letala presenetila v njegovem poskusu, da bi iz Alcksandrije dosegel Malto; bil je ponovno napaden in deloma unifen, deloma pa prisiljen k spremembi plovbe.
V akcijah 13., 14. in 15. t. m. je bilo skapn-j potopljenih 7 parnikov, 1 rušilec tn 1 stražna ladja, poškodovanih pa 8 para Vov, 5 križark in 2 rušilca. Uničeni sta b i tudi 2 letali.
Tudi v Cirenaiki sta Italijansko in nem-iko letalstvo razvili živahno delavnost ter v nizkem poletu s prodorno smelostjo ob-
streljevala mehanizirana sr»"istva, topniške postojanke in zbirališča čet ter sta prizadela sovražniku ogromne izgube.
Eskadra naših lovcev se je spustila v borbo z velikim številom letal tipa Curtiss, izmed katerih je sestrelila 4, zadela pa v*č drugih. Eno naše letalo se ni vrnilo.
Italijanski in nemški oddelki so v več zaporednih valovih bombardirali cilje na Malti z vidnimi uspehi. Opazil so se veliki požari, ki so jih naši letalci videli še na veliko razdaljo od otoka na svojem po-vratku.
Ena naša podmornica se nI vrnila na
oporišče.
Sovražnik je izvršil brez posledic letalske napade na Tripolis in Bengazl. Številne bombe, ki jih je odvrgel v prvih urah včerajšnjega dne na Augusto, Siracuzo in Floridijo, so hudo poškodovale nekatera poslopja. Med civilnim prebivalstvom je nekaj mrtvih in ranjenih.
Podpis angleške predaje se je dogodil kar najbolj enostavno pred neko na pol porušeno avtomobilsko tovarno ob vznožju znanega griča Bukit Timah, ki je bil tolikokrat omenjen v teku hudih borb v preteklih dneh.
Angleško poveljništvo se Je odločilo prositi za mir ob 14.30 krajevnega časa, ko se je zavedlo, da nobena sila na svetu ne bi mogla rešiti pred uničenjem angleških sil, ki so bile popolnoma obkoljene v mestu Singapura. Razen tega je orkan japonskih bomb ln izstrelkov onemogočil preostalim silam v najstrožjem središču trdnjave nadaljnji odpor.
Misija za predajo, ki je sestojala iz štirih angleških oficirjev pod vodstvom majorja VVIlda, se Je bližala japonskemu generalnemu štabu s tradicionalno belo zastavo. Takoj nato je bil Izročen šefu misije dokument s pogo.fi Japoncev. Majhna skupina je odšla iz japonskega poveljnl-štva ob 16.15, potem ko je določila uro za sestanek med poveljnikoma obeh vojsk, med zmagovalcem in premagancem, za formalno predajo angleških sil.
Japonski pogoji za angleško kapitulacijo
Pokio. 16. febr. d. Posebni dopisnik lista »Niči Niči'? javlja, da so bili pogoji za britansko kapitulacijo v Singapuru naslednji:
1.	Britanske čete morajo ogenj ustaviti v nedeljo oh 10.
2.	Vse britanske čete bodo takoj razoro-žene na n jihovih trenutnih postojankah.
3.	Zavod za vzdrževanje reda v Singapuru lahko obdrži v službi tisoč oboroženih policistov.
Branitelj Singapura general Percival je japonske pogoje brez obotavljanja podpisal.
Singapur, 16, febr. fDomei). Davi ob 9 30 so pe v poslovnicl podružnice, ki leži pri Bukit Timahu. vnovič sestali japonski in britanski pooblaščeni zastopniki v Singapuru in po enournem z«sedanju določili podrobne pogoje o predaji britanskih oboroženih sil v atngapurskl trdnjavi. O teh pogojih, ki so bili sklenjeni na konferenci in ki se tičejo razorožitve britanske ppsad-
samo brezpogojna predaja. Major Wild je odgovoril pritrdilno in razgovor se je končal ob 16.15, potem ko je bilo določeno, da bo angleški poveljnik odšel v japonsko poveljništvo ob 17.30.
Kasneje in sicer ob 18.40 je general sir Robert Percival, vrhovni poveljnik malajske armade v spremstvu brigadnih generalov Tolancea in Nexihina ter majorja Wilda prispel z avtomobilom v Fordovo avtomobilsko tvornico, oddaljeno kaka 2 km od ceste Bukit Timat. Na avtomobilu sta vihrali bela in britanska zastava. Takoj nato je prispel avtomobil podpolkovnika Sugite in začeli so se razgovori v sobi južnega trakta Fordove tvornice, odkoder je bilo videti požar v Singapuru. Pet minut kasneje je prispel vrhovni poveljnik japonskih čet general Jamašlta, ki je stisnil roko angleškim oficirjem, na katerih obrazih se je videla globoka potrtost General Percival je imel napihnjen in ideč obraz. Japonski poveljnik je predložil dokument o ppedaji ln pripomnil, da bodo japonske čete pristale na angleški predlog, ako bodo Angleži izpolnili pogoje premirja. Japonci so torej zahtevali samo kratsk odgovor: da ali ne.
Glavni pogoji predaje so bili naslednji: Ob 22. se mora vrhovni angleški poveljnik v spremstvu generalnega guvernerja Malajskega polotoka podati na določeno mesto na že zasedenm ozemlju, kar naj bi bilo jamstvo kapitulaciji. Ob 23. morajo bati vsi angleški vojaki razoroženi. V noči na 16. t. m. mora 1000 japonskih vojakov zasesti središče Singapura, da izvrše razorožitev angleških vojakov.
Angleško poveljništvo je te pogoje sprejelo ob 19 50, ko je bila predaja podpisana.
Japonska zastava na vladni palači v Singapuru
Tokio, 16. febr. (Domei). S službenega mesta v Singapuru javljajo, da so prvi oddelki japonskih tankov in pehote vkorakali v singapursko mesto v nedeljo ob 8. Na glavnih zgradbah v Singapuru plapolajo japonske zastave.
TokJo, 16 febr s. Davi je japonska oklopna divizija »Ki ta jama« vkorakala v Singapur in j« na vladni palači razvila japonsko za-stavo.
Mož	tss&a^ke
Singapur. 16. febr. (Domei.) Britanska vojska, ki je branila Singapur, je štela ne-
posredno po brezpogojni kapituiaiii 60 000 sojakov Ta obrambna armada te biila sestavljena iz navadne pehote, iz posebn h •»tražnih trdnjavskih posadk in prostovoljskih čet Izmed vseh britanskih niiI je bilo 15.000 vojakov iz ožje angleške armade z britanskih otokov. 13 000 je bilo avstralskih imperialnih čet. ostalo pa so bile indijske čete.
Mikado japonski vojski in mornarici
Tokio, 16. febr. (Domei). Japonski glavni stan je v ponedeljek ob 11.40 objav;l naslednje poročilo:
Japonski cesar je izročil šefom glavnih stanov japonske vojske in mornarice dekret, naslovljen na vrhovne poveljnike japonskih ekspedicijskih oboroženih sil na kopnem in na morju. Cesarski dekret pia-vi: Zadovoljen sem, ker so japonske vojaške sile in pomorske sile v tesnem sodelovanju izpolnile in izvedle, zaščito vojaških trans, portov, se navzlic hudi sovražni obrambi pogumno izkrcale in povsod uničujoč energično sovražnikovo obrambo zasedle Singapur, strateško točko Anglije v vzhodni Aziji.
Nadaljnji japonski vojni cilji
Tokio, 16. febr. (Domej). Na današnji plenarni seji japonske spodnje in zgornje zbornice, na kateri je objavil padec britanske trdnjave Singapura, je min. predsednik general To jo v glavnih črtah orisal japonsko politiko po padcu Singapura glede na organizacijo skupnega napredka v vzhodni Aziji, ki je glavni cilj sedanje vzhodnoazijske vojne. Kot glavne cilje japonske politike je To j o označil:
1.	Japonske vojaške operacije v Birmi imajo namen, prekiniti birmansko cesto, po kateri se oskrbuje čungklng, in vrniti Birmo domačemu prebivalstvu.
2.	Japonska se ne bo obotavljala pomagati zatiranim narodom v njihovih patriotskih prizadevanjih.
3.	Uničila bo popolnoma nizozemske armade.
4.	Ponovna proučitev položaja Avstralije in Nove Zelandije.
5.	Likvidacija čungklnškega režima.
6.	Japonska pričakuje, da bodo južnoameriške kakor tudi druge države ostale nevtralne.
7.	Nadaljnje ojačenje ln zbližanje odnosov z državami osi.
Japonsko izkrcanje na Javi
Šanghaj, 16. febr. s. Včeraj so se raz3rr;:le vesti, ki pa še niso bile definitivno potrjene, da so se iaponsike srile izkrcale tud že na otoku Javi. Japonski odde'ki naj bi se bili izkrcali z nekaj vojnih ladij, ki so ;ih ščitile večje skupine letal. Ni znano kje so Japonci stopili na tla otoka napovedujejo pa se nadaljnje podrobnosti. (Gazzettino.)
Šanghaj, 16. febr s. Zvedelo se je nekaj podrobnosti o množestvenem ;apons.kcm letalskem napadu na pomorsko oporišče Su-rabajo na Javi. kjer je zbrano ameriško brodovje s Filipinov, nekaj angleških boinih ladij in lažje vojno brodovje Nizozemske Indije V hiki je 9050tonsi!ca severnoameriška križarka »Hudson«. več man;šnh križark 16 rusilcev po 1900 ton. ki so bili vsi že izločeni iz sestava ameriškega vojnega b rodov ja, a sedaj zopst reaktivirani. kakih 10 podmornic, manjša matična ladja za letala in eskadrila angleškega vojnega brodevja. ki ie bila prej v Singapuru. Med temi angleškimi ladjami je tudi lO.OOOtonska kri-žarka »Edinburgh«. Japonski bombniki in torpedniki so se z vso »i.lo pognali proti sovražnim vojnim 1ad:am in mnrtfo jih je bilo radrtih z n«ite?iimi bombam? ali s tom«d; Tanonfik; bombniki so naoadli sovražne voine ladie tudi v bat* vi i sle em pristanišču kt*r »t» b#i Mdeti en« križanka in ena tovorna ladia. Konfino iapon<Jce letalske sile pri napadu n« Javo sestrelile 7 Buffalov in 3 Blenheime. (Gazzettino.)
Na Sumatri
Šanghaj, 16 febr (Domei.) Iz Batavij* lavljajo da so Japonske čete zasedle Pa-iembang v jugovzhodnem delu otoka Sumatre.
Letalske akcije
Tokio, 16 febr s. Nadaljujoč likvidacij« preostalih sovražnih letalskih sil na oba1: Makasarske ožine je japonsko letalstvo oo krilo zapadne od Balik Papana v vzhodnem Borneu skrbno prikrito sovražno letalsko oporišče Gre za letališče, kj so ga oranilci zgradili z mnogimi stroški. Letalci .'aponske mornarice so uničili tri sovražna letala ki so jih iz nižine obstreljevali in tri lovce, k; so skušali preprečiti aketje napadajočih letal Na drugih letalskih oporiščih sovražnika je bila tudi povzročeni huda škoda Neko japonsko izvidniško Ostalo je prestreglo dva sovražna štirimotor. nlka. ki sta hotela napasti japonske transportne ladje in je po hudi borbi oba sestrelilo.
Svobodna Indijska armada
Banghok, 16 febr s. Neodvisna indijska legija v Banghoku poroča, da se je doslej prijavilo na Malaji 30 do 40.000 ljudj za svobodno inlijsko armado. Poveljujoči oficir je kapitan Mohan S'ngh.
Nemški tisk o padcu Singapt?~3
Berlin, 16. febr. d. Vest o brezpogojni kapitulaciji ostankov britanske obrambe v Singapuru in prodaji snnaapursJce trdnjave Japoncem je glavni predmet razprav nemških listov.
»12-Uhr-Blatt« piše med drugim: Pred viharnim japonskim zaletom se je razblinila legenda o nepremagljivosti Singapura. Kako je bitLa ta japonska zmaga mogoča v tako neverjetno kratkem času? Kako je prišlo. da je napadalec za obvladanje tega v širnem svetu po svoji nezavzetnosti slove-čega utrjenega mesta potrebovali le pičel teden dni? Ali je pripisovati samo odsotnosti britanske vojne mornarice? Ali je bil vzrole v japonski premoči v zraku? Gotovo ie da so soodločali tudi ti činitelji, toda niso bili edini. Gotovo so veliko vlogo imele tudi mnoge druge manj prijemi jive stvari kakor pa zgolj trezni strateški računi List naglasa nato. da je duh naroda tista sila ki omogoča tako siijaine zmage. Kasno povsem prekasno pričenja sedaj tudi sovražnik u videva ti svet prevrača ioco jilo fantastične volje in enotnosti naroda n njegovega vodstva. Le taka enotnost more triumfirati in bo na koncu tudi trum-firaila. V njej je prav tako kakor v nemški narodni skupnosti treba iskati vira tistih sil. ki so dovedle do japonskih uspehov.
»Beriiner Montagsnost« poudarja da je rojevanje Velike Britanije s padcem Smga-pura moralo zabeležiti nedvomno najhujši noraz v tej vojni. Singapur je bil za An-<?leže snmbol nepremagljivosti toda obenem je biila tudi najmočnejša postojanka VeMke Britanije, ki jo je imela v Vzhodni Aziji. Izguba Singapura je za Anfdcže takn te?ka •n huda da tega poraza nikoli več ne bodo mogli popraviti.
»Volkischer Beobachter« ti^ota^ia da so Japonci potrebovali točn< 55 d™ da 9« od -iiamsjce meie prodrli do .lohore Bahrui?> nasproti S:ngapursikem otoku kar pomeni da so vsak gan rtremagalli 16 km na 1000 Vm dolgem pohodu skozi najtežje džungelsko ozemlje.
Ameriški admiral Hart ubil
Šanghaj, 16. febr. (Domej.) Po informacijah. ki so dospele iz zanesljivega vira v Surabaji. je bil v pomorsko-letalski b^ki 4 februarja pred otokom Javo v N"zo-zemski Vzhodni Indiji, na krovni admiralske vojne ladje »Houstom- ub't vrbnimi poveljnik zavezniške angln-amer'ške oa-crfiške vojne mornarice ameriški admiral Thomas Č. Hart
Nemško vojno poročilo
Izjalovljeni sovjetski napadi na vzhodni fronti — Uspešne letalske akcije v Sredozemlju
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje vojno poročilo:
Tudi včeraj so se na vzhodn na nekaterih točkah izjalovili napadi, ki jih sovražnik neprestano obnavlja. Pri naših protinapadih so bili doseženi uspehi. Skupine bombnikov in strmoglavcev so učinkovito in kljub težkim vremenskim okoliščinam napadle sovražne čete na pohodu, popolnoma uničile več kolon in mnogo vojnih potrebščin. Na skrajnem severu so bile razdejane železniške naprave na murmanski progi.
V vzhodni Afriki so nemški strmoglav-ci bombardirali sovražne motorizirane oddelke na področju okrog Ain el Gazale. Na morju severno od Bengazija so nemški bombniki napadli dva nezaščitena kon\oia in so potonili 9000tonsko prevozno ladjo, dva nadaljnja tovorna parnika s skupno 15.000 tonami pa tako hudo poškodovali. da se lahko računa z njuno izgubo. Nadalje so bili z bombami zadeti 2 lažji križarki, 2 rušilca in večja tovorna ladja. Vzhodno od Malte je bila pri letalskem napadu uničena sovražna izvidniška larHa. Ob afriški obali je podmornica v bližini Marsa Matruha potopila
dva parnfka v konvojn.
Angleški bombniki so v preteki? noči napadli nekaj krajev v južnozapadni Nemčiji, a pri tem niso dosegli nikakega uspeha vojaškega značaja.
Izgube angleških letalskih sil o priliki letalskega in pomorskega spopada 12. februarja v Rokavskem prelivu, so se med tem dvignile na 49 letal, soditi pa je. da je bilo uničenih v teh borbah še nadaljnjih 13 sovražnikovih letal. Pri teh ope-raci'ah so se posebno odli^valo skinb.e letal pod poveljstvom maršala Sperrla. ki sta jih vodila letalski general Kohler in polkovnik Galland.
Sovjetske letalske sile so izgubile od 7. do 14. februarja 153 letal, izmed katerih je bilo sestreljenih 88 v letalskih spopadih, 38 od nrotiletalskega topništva, ostala pa so bila razdeiana na letališčih. V istem času so nemške letalske sile izgubile na vzhodni fronti 25 letal.
V bojih, ko so se razvili v severnem odseka vzhodnega bojišča, se je naredn<k Kirchner pri prvem tonu napadalne baterije prav posebno odlikoval. V treh dneh je nničil 11 napadajočih sovražnih tankov, med njimi več največjih tankov.
Angleški
na robu propasti
Japonska mu bo prizadela poslednji udarec
Berlin, 16. febr. V prisotnosti poveljnikov oboroženih sil je Hitler, kakor tudi že prejšnja leta, te dni govoril v športni palači na zborovanju mladih častnikov in častniških aspirantov, ki se jih je zbralo 9833. »Dienst aus Deutschland« poroča, da Hitlerjev govor ne bo objavljen, pravi pa. da je Hitler mladim oficirjem obrazložil tudi vojaški položaj. V zvezi s tem je zanimivo, kar je še pred tem zborovanjem izjavil na običajni novinarski konferenci pooblaščeni minister Schmidt, načelnik tiskovnega urada zunanjega ministrstva. Poudaril je. da je angleški imperij na robu propasti in da je Japonska na tem da mu da poslednji udarec.
Angleški listi na levici kakor tudi ameriški listi »o nsnsdll min predsednka Churchilla tako srdito kakor Se nikoli. Značilna so bile besede »Dailjr Sketcha«: »Tako ne gre naprej, ker bo sicer vse propadlo. Narod velja več kakor Churchill.«
Tem in drugim glasovom, je izjavil Schmidt. se ne pripisuje prevelik pomen, kar se tiče morebitnih reperkusij takega duševnega stanja na nadaljnjo voljo Velike Britanije za borbo. Nemčija se zanaša izključno na lastne sile, kar pa vendar ne pomeni, da ni zelo pomembno in zanimivo, da mora tisk na drugi strani Rokavskega preliva povedati sedaj javnosti prav to, kar Nemčija ponavlja že dve leti in pol, da je namreč »Churchill grobar imperija«. Ni znano, ali Velika Britanija še utegne izvajati poslednje posledice iz tega spoznanja. Angleški imperij je na robu propasti in J^nonska je na tem, da mu prizadene poslednji udarec. (Piccolo.)
.«SEHIRAJTE V »JUTRU"!
Maršal Kvaternik pri Kralju in Cesarju
Manifestacija italijansko-hrvatskega sodelovanja
in prijateljstva
Rim, 16. febr. Maršal Kvaternik, ki se že več dni mudi v Italiji, je bil v soboto dopoldne v avdijenci pri Kralju in Cesarju, kateremu je predstavil tudi svoje spremstvo. Po avdijenci je maršal Kvaternik krenil v ministrstvi za vojsko in mornarico, kjer se je sestal z obema državnima podtajnikoma. Med potjo mu je rimsko prebivalstvo priredilo manifestacije simpatij. Kvaternik je bil v spremstvu hrvatskega poslanika v Rimu in drugih uglednih hrvatskih osebnosti tudi v poveljništvu fašistične milice, kier ga je sprejel načelnik štaba general Balbia-ti .ki mu je podaril legionarsko bodalo. Slična bodala so prejeli tudi vsi častniki v maršalovem spremstvu. Maršal se je zahvalil za dar in je izrazil svoje občudovanje za fašizem in njegovega Duceja Potrdil je prijateljske in tovariške zveze, ki vežejo Hrvatsko z Italijo. Nazadnje je odredil pozdrav Duceju.
Načelnik generalnega štaba general Ca-vallero je oooldne priredil maršalu Kva-terniku svečan obed. Ob zaključku obeda je general Cavallero pozdravil najbližjega sotrudnika Poglavnika in je govoril o neločljivih zvezah tovarištva, ki vežejo oba režima. Spomnil se je vladariev obeh priialeliskih držav in njunih vod;teiev Maršal Kvatern;k je v svojem odgovoru poudaril, da ves hrvatski narod s Po-
glavnikom na čelu dobro ve, kolikšno zahvalo je dolžan osnima silama, ki sta Hrvatski vrnili njene tradicije in njeno neodvisnost. Posebno so ustaši vdani Duceju in Hitlerju. Duceju je ustaški po-kret dolžan vse, ker mu je očuval Poglavnika in njegove sotrudnike. Zaključil je z izjavo, da morata biti italijanska in hrvatska vojska izraz medsebojne zvestobe in tovariškega sodelovanja. Izrazil je udanost vladarjema obeh prijateljskih narodov in željo, da bi obe državi in obe vojsk: čim bolje uspevali. (Piccolo.)
Albanski min. predsednik na obisku v Italiji
Bari, 16. febr. s. Iz Albanije je prispel v Italijo albanski min. predsednik Kru-ja. Na povabilo rektorja barijskega vseučilišča je obiskal včeraj tukajšnjo univerzo, kjer mu je bil prirejen svečan sprejem, ki so se ga udeležili profesorski zbor. krajevni fašistični prvaki in dijaki. Pozneje se je udeležil sprejema, ki mu ga je priredil barijski župan. Ob tej priliki je Kruja sprejel dragocen dar. V svcjern olg oru na podrav bf?~i župana je opozoril na zveze, ki vežejo Albanijo na Bari. S svojimi izjavami uda-nosti do vladarja in Duceja je izzval navdušeno odobravanje.
Prosvetni minister Esttai v Berlinu
Svečana zafcljucltev razstave italijanske knjige — Italijansko-nemška kulturna manifestacija
Berlin. 16. febr. s. V okviru posebne svečanosti je bila včeraj zaključena razstava italijanske knjige. Svečanosti so prisostvo. vali italijanski prosvetni minister Bottai, ki se že dva dni mudi v Berlinu, italijans.ii veleposlanik D'Qo Alfieri, nemški prosvetni minister Rust in mnoge druge ugledne csebnosti iz nemškega zunanjega in propagandnega ministrstva ter iz znanstvenih in sploh kulturnih krogov. Oba ministra ca si v spremstvu veleposlanika in generalna, ga direktorja italijanskega zavoda za kulturne odnose s tujino ogledala razstavo, k? je zavzemala velik del zgodovinske palače Pruske akademije. Ob zaključku sta imela ministra govora, ki so jih prenašale vse nemške radijske postaje.
Nemški prosvetni minister je v svojem govora med drugim izjavil, da je razs;ava napravila na nemške kulturne kroge znio globok vtis, minister Bottai pa je poudaril. da prihaja sredi vseh teh starih in novih klik srečno do izraza Mussolinijeva formula o osni šoli Važno je, da je bila nemškim ljubiteljem knjig podana prilika, da so lahko spoznali enako, kakor je bilo mogoče italijanskim ljubiteljem knjig o priliki razstave nemške knjige v Rimu, najpomembnejše proizvode italijanske kn ižne proizvodnje. V trenutku, ko se raz. vija ogromna borba za skupne ideale, je
medsebojno spoznavanje duhovnega pie-moženja nujne in potrebno. Tudi knjiga je prešla v sluibo vrhovne skupne stvari, v službo evropske civilizacije, za katero se borita Italija in Nemčija, ki bosta omogočili tej civilizaciji s svojo zmago nov p>l-vig. Razstava italijanske knjige v Be»linu spričo tega ni bila propagandni luko'Jz, marveč pozitivna in konstruktivna man f«. stacija. Civilizacija vsake dežele se odraža v njenih knjigah. Kakor se nemški narod bori v znamenju Hitlerjeve kn'i'«ye »Mein Kampf«, tako se bori italijanski v znamenju Mussolinijeve fašistične doktrine Minister se je spomnil Mussolinijevega gesla o knjigi in puški, ki sta osno-mi sredstvi borbe za italijansko in nemško cl_ vilizacijo, za skupno civilizacijo novega imperialnega reda. Nazadnje se je zahvihl nemškemu prosvetnemu ministru ln zastopnikom zunanjega ter propagandnega ministrstva za njihovo sodelovanje.
Minister Rust je pozneje predstavil ministru Bottaiu nemško komisijo, ki oo v sodelovanju z itali ansko komisijo prip.-a-vila gradivo za veliko izdajo Gothejevega »Potovanja v Italijo«. Po svečanem zaklji*. čku razstave je italijanski veleposlanik fieri priredil v poslaništvu svečan spr-2-jem.
Podrobni predpisi
o izplačevanju rodbinskih djklad
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št.'291 m glede na čien 9. naredbe o ustanovitvi Posebne blagajne za izplačevanje rodbinskih dcklad z dne 13. januarja 1942-XX št. 3.
Cl. 1. Pravico do rodbinskih doklad iz naredbe z dne 13. januarja 1942-XX št. 3 imajo tisti delavci rodbinski poglavarji, ki so za plačo zaposleni v službi drugih na ozemlju Ljubljanske pokrajine in so obvezno zavarovani za bolezen pri tehie ustanovah:
1. Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani, 2. Bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podrornega društva v Ljubljani, 3. Bolniški blagajni »Merkur« v Ljubljani, 4. Glavni bra-tovski skladnici v Ljubljani ln njenih krajevnih crganih.
Od doklad pa so poleg razvrščenega ln nerazvrščenega državnega, pokrajinskega in občinskega osebja izvzeti uslužbenci drugih javnih in pomožmh ustanov s samoupravo, nadzorovano po državi, pokrajini ali občinah, za katerih rodbine je poskrbljeno z zakonom, pravilnikom ali upravno odredbo. Rodbinske doklade pa dobiva nerazvrščeno o^bje v službi države, pokrajine ali občin, ki je pri zgoraj navedenih ustanovah obvezno zavarovano za bolezen.
Cl. 2. Glede otrok ln njim izenačenih oseb, žene in roditeljev velja, da jih vzdržuje rodbinski poglavar, če ta skrbi za njih preživljanje in žive v skupnosti z njim.
Za izplačevanje rodbinskih doklad se štejejo za rodbinskega poglavarja: a) oče; b) mati vdova ali samska z otroki, ki jih oče ni priznal, ali ločena ali po možu zapuščena in z vzdrževanimi otroki, ali katere mož je trajno nesposoben za delo ali brezposeln in ne uživa podpore za brezposelne, ali v zaporu čaka na sodbo radi prestajanja kaznj ali je odsoten po policijskem ukrepu; c) delojemnik, ki vzdržuje brate ali sestre ali nečake, ker je njih oče umrl ali jih zapustil ali je trajno nesposoben za delo, to pa, ako njegova žena ne dobiva rodbinskih doklad; d) delojem-niki, katerim so po redni poti izročeni naj-denčki v rejo.
Z zakonskimi ali pezakonjenimi otroKl so izenačeni zakonito priznani nezakonski kakor tudi otroci iz prejšnjega zakona drugega zakonca in v primerih, iz črk c) in d) bratje ali sestre ali nečaki ln naj-denčki, izrečeni po redni poti v rejo. Doklade ne gredo za otroke, ki so v reji zunaj ozemlja te pokrajine ali sprejeti v dobrodelne ali učne zavode, ki čeloma ali deloma skrbijo za njih vzdrževanje. Doklade ne gredo za ženo. ki je zakonito ločena, izvzemši če je delavec zavezan plače "a t i vzdrževalnimi, prav tako gre dokiada za tiste osebe, glede katerih se je sodn0 izreklo očetovstvo delavca, tudi 'ie ne 2tve v skupnosti z nj!m. če je po spisih ugotovljena obveznost, plačevati vz-lrževattnno
V skupnosti živeči roditelji se štejejo za vzdrževane če le oče <*tar nad 60 let. mafi pa stara nad 55 let in če n*sta zaposlena za plačo v službi drugih sli pa če sta trajno nesposobna za delo
CL 3. Za izplačevanje rodbinskih doklad
se štejejo za nameščence tisti delojemn ki, ki so po § 1. zakona z dne 30. oktobra 19o3. o pokojninskem zavarovanju nameščencev, objavljenega v Službenih novi-nah z dne 12. decembra 1933, št. 285, zavarovani v Ljubljani za onemoglost, starost in smrt, vštevš' osebe, ki so izvzete od dolžnosti takega zavarovanja po § 3. istega zakona.
Cl 4. Izplačevanje rodbinskih doklad se nadaljuje: 1. ob odsotnosti zaradi belezn: za dobo največ treh mesecev; 2. ob nezgodi pri delu v času začasne delovne ne-spesobnosti za dobo največ treh mesecev, 3. v času obvezne odsotnosti od dela za-»adi nosečnosti ali poroda, za delojemnicfc, ki imajo do tega pravico, za šest tednov pred porodom in šest tednov Po porodu.
Ce je bil delojemnik v poslednjih šestih mesecih pred boleznijo, nezgod0 ali porodom zavarovan za bolezen manj ko 50 upoštevanih dni, ima pravico do doklade za toliko dni, kol kor dni je bil zavarovan.
Cl. 5. Rodbinske doklade se plačujejo za vsak keledarski dan zaposlitve, izvzemši nedelje. Dnevna rodbinSKa dokiada se izračun^ če se deli tedenska dokiada s 6. V isti" Sodbini je dovoljena za vsako vzdrževano v.vebo samo po ena dokiada.
Cl. 6. Delavec, ki dela pri več podjetjih, ima pravico do rodbinskih doklad samo za glavno zaposlitev. Za glavno zaposlitev se šteje tista zaposlitev, kjer traja njegovo delo najdalj in ki mu je glavni vtr zaslužka. Delavec mora sporočiti delodajalcu, pri katerem je postransko zaposlen, Ime delodajalca svoje glavne zaposlitve, za katerQ prejema doklado.
Člen 7. Rodbinske doklade se ne morejo prištevati k plači pri računanju minimalnih mezd, pri določanju odpravnine ali druge oblike pokojninske odmere, pri odmerjanju prispevkov za socialno zavarovanje in tudi ne v davčno osnovo.
Cl. 8. Rodbinske doklade se ne morejo prenesti na drugega ali odstopiti, zastavljati, dajati v pobot ali zaseči, razen za plačilo vzdrževalnine.
CL 9. Upravičenci morajo radi prejemanja doklad predložiti svojemu delodajalcu listino, ki jo izda pristojni župni ali anagrafski urad občine izvora ali bivališča in ki izkazuje njegovo rodbinsko stanje. Ta listina se mora sestaviti na posebnem obrazcu z odrezkom, ki se dobi pri Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine, im mora navajati ime vzdrževanih oseb, stopnje sorodstva in rojstni dan za vsako, kakor tudi vse druge podatke, ki se zahtevajo v obrazcu. Listina je veljavna največ eno leto in se mora obnoviti v mesecu decembru vsakega leta, kakor tudi ob vsaki spremembi rodbinskega stanja. Odrezek obdrži delavec in ga lahko za trajanja veljavnosti listine namesto te pokaže drugim delodajalcem. Upravičenci morajo poleg tega predložiti delodajalcu vse druge listine, ki bi se zahtevale v dokaz njihove pravice do doklade.
Cl. 10. Vsako spremembo rodbinskega stanja mora delavec svojemu delodajalcu takoj prijaviti Pravica do doklade se prične z dnem. katerega je nastopil primer Pravica do doklade ugasne, ko dosežejo predpisano starostno mejo otroci ali z njimi izenačene osebe, od dne smrti vzdrže-
vane osebe ali od dne, ko, četudi lz drugih vzrokov, preneha njih vzdrževanje
CL 11. Delodajalec mora prijaviti pristojni zavarovalni ustanovi deiavca, k: ima pravico do rodbinske dokiade, v osmih dneh od dneva njegovega sprejema na delo. To prijavo mora delodajalec predložiti hkrati s prijavo za obvezno bolniško zavarovanje. Prijavi mora prilož-ti delodajalec vse listine, ki jib predpiše Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine in ki dokazujejo delavčevo pravico do doklad. Delodajalec mora priobčiti v osmih dneh tudi vsako spremembo v službenem razmerju ali rodbinskem stanju delavca ter nove sprejeme in odpustitve na način, ki je v rabi pri bolniškem zavarovanju- Ce delodajalec delavca ne prijavi, se sme ta sam pr-javiti. Radi prve uporabe te naredba morajo vložit; delodajalc. pr javo iz prvega odstavka tega člena, opremljeno z listinam; iz gornjega člena 9.. do 15. marca 1942-XX.
Cl. 12. Po prijavah in poslanih listinah ugotovijo zavarovalne ustanove za vsakega delavca, al: so dani pogoji za izplačevanje rodbinske doklade določijo znesek iz tega naslova v razmerju s številom ko-ristnikov in zaposlitveno dobo in odredijo neposredno tudi ustrezno plačMo v mesečnih obrokih za nazaj ter predpšejo pri-
spevke za rodbinske doklade z istim plačilnim nalogom (ali s posebnim plačilnim nalogom) kakor za druge prispevke obveznega bolniškega zavarovanja.
Zoper odločbo ustanov o priznanju al. višini rodbinskih doklad in zoper piačiln; nalog o dokladah samih je dopustna pritožba v 8 dneh od dne prejema na odbor za rodbinske doklade iz člena 19. Pritožbo je vložiti preko pristojne zavarovalne ustanove.
Zoper odločbe tega odbora je v enakem roku dopustna pritožba na Visoki ko-misariat, k; odloči dokončno.
Pritožba tako na prvi kakor na drugi stopnji ne odloži izvršitve.
(Nadaljevanje jutri)
fiosDOdarstve
Začasni predpisi o proračunu Ljubljanske pokrajine
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je s posebno naredbo izdal začasne predpise za izvrševanje proračuna Visokega Komisar, ata Ljubljanske pokrajine. Ti predpisi so izdani glede na potrebo, da se do končne ureditve stvar; izdajo za izvrševanje proračunov začasne določbe, upoštevajoč zahetve in predloge ministrstva za finance in glavnega državnega računovodstva.
Proračun Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino izvšuje Visoki komisar ob lastni osebni odgovornosti. Proračunsko leto se glede izvrševanja proračuna začne s 1. januarjem in se konča z 31. decembrom. Predlog proračuna se sestavija do nadaljnje drugačne odredbe v obliki bivših jugoslovanskih banovinskih proiačunov in se mora predložiti v odobritev ministrstvu za f nance.
Pri sestavi proračunskega predloga sodelujejo upravni uradi Visokega komisariata in ravnateljstvo računovodstva. Upravni uradi predlagajo pctiebne postavke z obrazložitvami, ravnateljstvo računovol-stva pa vzporedi in povzame podatke, dobljene od teh uradov. Proračun je samo eden. Zato obsega dohodke in izdatke, kakor so se po bivših jugoslovanskih predpisih nanašali bodisi na državo, bodisi na banovino (pokrajino). Vendar je treba navesti dehouke in izdatke ločeno, po črkah, tola v istih partijah, kakor se pač nanašajo na državo ali na banov.no (pokraj no). V proračun se morajo postaviti vsi zneski, kč so kakorkoli dohodki ali izdatki Visokega komisarijata, izvzemši tiste, ki se nanašajo na podjetja s samostojno upravo in s svojim proračunom. Proračuni teh podjetij se priključijo kot priloge k splošnemu proračunu. Dohodki in dobički kak.šnega-koli izvora se ne smejo uporabljati za zvišanje postavk izdatkov, kolikor to ni odrejeno v določbah, glede rezeivnih kreditov. Vsote, ki jih z kakršnega koli razloga pobero uradi Visokega komisar.jata se mo.ajo po čl. 8. komisarske odločbe z dne 29. julija 1941-XIX takoj v celoti odvesti Hranilnici Ljubljanske pokrajine na tekoči račun, ki ga ima prj hranilnici Visoki komisar.
Proračun mora biti glede dohodkov in izdatkov uravnovešen. Država pa sme, če se tako ravnotežje ne da doseči, izjemno prispevati v neogibno potiebni meri. Tak državni! prispevek se vpiše v proračunu v posebno poglavje dohodkov. Prispevku ustrezni proračunski izdatki se vpišejo v proračun ministrstva financ. Morebitni prebitek ob sklepu proračunskega leta se upošteva kot izredni dohodek v naslednjem proračunu:
Visioki Komisar lahko prenese vsote iz enega poglavja v drugo in s temi vsotami osnuje nova proračunska poglavja, in sicer z obrazloženimi cxHofci. vkltranimi rxi rav, natolja računovodstva Ti odloki sc morajo priobčiti glavnemu državnemu računovodstvu in priložiti zaključnemu računu. Če se poramc/Tie prvotne postavke po teh od'o-kih tako soremenijo d« zna "o jo spremembe n3d 1 milijon lir. jc zato pottebna pred-
Gospodarske vesti
— Uvedba zgodnje pSenlce je bila odločilna za uspeh žitne l»itke. Nedavno je v Rimu v visoki starosti umrl senator Sliam-pelli, ki je tudi izven meja Italije znanko: ustvaritelj novih vrst pšenice in Ima tu.H velike zasluge za uspeh žitne bitke v Italiji. Kot potujoči učitelj je piičsl zbirati najrazličnejše vrste pšenice, domače in Inozemske, nakar je napravil številne poizkuse s križanjem in aklimatiziranjem. V času, ko je bila znanost o podedevanju lastnosti pri rastlinah še v povojih, je vzgojil proti rji odporne vrste ter vrste, ki ne polegajo ln so krepke rasti. Uspelo mu je tc lastnosti združiti z rodovitnostjo in velikim donosom. Glede na posebne klimatske razmere v Italiji, kjer zgodaj nastopi vročina s sušo, ki zlasti na jugu pogosto povzroča izpadek letine je pričel vzgajati zgodne vrste pšenice. 2e pred svetovno vojno je uspešno križal posebno vrsto manj donosne japonske pšenice, ki dozori 15 do 20 dni prej, z najbolj donosno domačo vrsto. Postopno mu je uspelo vzgojiti novo vrsto, ki zgodaj dozori in daje obenem velik donos. Po uvedbi te nove zgodne pšenice se je kmalu pričela vidno dvigati italijanska letina pšenice. Strokovnjaki so si danes edini v tem. da žitna bitka za samo-preskrbo ItalHe s krušnim žitom ne bi imela tako velikega uspeha, če ne bi Stram-pelli z neumornim delom ln številnimi poizkusi vzgojil te nove vrste pšenice, ki dozori Se predor, običajno nastopita poletna vročina ln suSa. UVedba te zgodnje vrst? Je vrh tega omogočila, da se v mnogih primerih dosežena na Istem pclju dva pridelka na leto. Ko je Strampelli lani v 75
Dogoni klavne živine
Prehranjevalni zavod Visokega komisa- j rijata za Ljubljansko pokrajino priredi v j prihodnjem tednu te-le dogone za klavno S živino:
23.	febr. v Črnomlju za govedo ln svinjo
24.	febr. v Stični za govedo in svinje.
24.	febr. v Mokronogu za govedo in svinje
25.	febr. na Vrhniki ia govedo in svinje 25. febr. v Grosupljem za govedo ir.
svinje.
hodna odobritev ministrstva za finance. Tak.->na odobritev je potrebna nt- i»'cde na znesek tudi za zvišanje > zda r kov za osebje reprezentančne doklade in za zaupne politične izdatke. Po bivšnh jugoslovanskih določilih se ustanavlja v proračunu »rezervni kredit«, iz katerega s« vzamejo potrebne vsote in vpišejo v p^osamezna poglavja proračuna ali v nova poplava za višje ali za nepredvidene izdatke, in socer z odioki Visokega Komisarja vidirannv od ravnateljstva računovodstva Za odvzem zneskov nad 100.000 lir je potrebna predhodna odobritev ministrstva za fmance
Če se pokaže med letom jx»trtba po novih aJd višjih izdatkih tn ce ni mo-goče najti kritja s prenosom iz eneca jx>C!avia na drugo se »mejo ti novi ali višji izdaUi krti iz presežkov pri doi.o.kin če r« n'>mi ugotovljeni dohodki presega ;o dohodke predvidene za vse proračunsko le+o Tako spremembo proračuna r« mora predhodno odobriti ministrstvo za finance.
Do konca apr.ia pošlje Visoki komisar glavnemu državnemu računovodstvu zaključni račun za preteklo proračunsko dobo. Ta zaključni račun, ki ga sestavi ravnateljstvo računovodstva, obsega v teku proračunskega leta predpisane in v plačilo dospele dohodke, angažirane izdatke, najsi so likvidirani ali ne. ;n po izterje-valnih organih pobrane zneske, vplačila v Hranilnico Ljubljanske pokrajine in v proračunskem letu opravljena izplačila Zaključnemu računu se priložijo odloki o spremembah v proračunu, finančno stanje ob koncu leta kakor tudi obrazložitveno poročilo.
Do 30. junija 1942. sestavi ravnateljstvo računovodstva v sporazumu s pristojnimi upravnimi organi izkaz o imovini Visokega komisariata ob koncu leta 1941. s popravki in dopolnitvami inventarja in imovinskih knjig. Ta izkaz, ki se mora priobčiti glavnemu državnemu računovodstvu, bo podlaga za sestavljanje imovinskih izkazov v naslednjih proračunskih letih.
Do 15. vsakega meseca mora ravnateljstvo računovodstva zaradi predložitve glavnemu državnemu računovodstvu sestavki stanje angažiranih zneskov na koncu prejšnjega meseca, nadalje splošni povzetek predpisanih, iztirjanih in vplačanih dohodkov omenjenega dne. blagajniško potrebo za naslednji mesec in seznam pismenih nalogov, ki jih je morda izdal V-so-ki Komisar ravnatelju računovodstva v prejšnjem mesecu s priloženim prepisom zadevnih medsebojnih dopisov. Do 31. januarja in do 31. julija pa mora prav tako sestavit in prdložiti glavnemu državnemu računovodsivu številčni pregled na dan 31. decembra oziroma 30. julija zaposlenega bivšega jugoslovan-kega osebja, ločeno po uradih in z navedbn zadevrvh izdatkov kakor tudi številčni seznam ob navedenih dneh še živeč h upokojencev z navedbo celotnega izdatka.
Ravnateljstvo rsčunovo^tva bo pripravilo navodPa. ki naj se izdaj-.* za r->tančno uporabo teh piedpisov.
letu starosti opusMI vodstvo velike poizkusile postaje pri Rimu, je zbirka 40 standardnih pšeničnih vrsl vsebovala 26 vrst ki jih je sam vzgojil. Sadovi njegovega dela pa bodo v polnem obsegu vidni šele v prihodnjih letih, ko bo na podlagi novega velikopoteznega sitsema državnih premij pokazala praktične uspehe.
= Nova jugovzhodna žcleznifika tarifa je določena v markah. S 1. februarjem je stopila v veljavo železniška blagovna tarifa, sklenjena med Nemčijo, Hrvatsko, Srbijo, Bolgar jo in Grčijo (jugozhodna tarifa), ki se uporablja za blagovni promet med Nemčijo in Srbijo, (ki gre preko Hrvatske), mel Nemčijo In Bolgarijo (ki gre preko Hrvatske in Srbije) ter med Nemčijo in Grčijo (ki gre preko Hrvatske, Srbije in Bolgarije). Tarifa je določena v nemških markah tudi za one delne prevoznine, ki se tičejo prevoza skozi Hrvatsko. Srbijo, Bolgarijo in Grčijo, s čemer je računanje tarife bistveno olajšano.
= Imenovanje člana Pokrajinskega namestitvenega odbora. Glede na svojo naredbo o ureditvi povpraševanja in ponudbe dela z dne 25. junija 1941-XIX in na predlog Pokrajinske delavske zveze je Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Imenoval za člana pokrajinskega namestitvenega odbora g. Jurija Stanka kot predstavnika industrijskih delavcev.
- Znaten padec tečaja delnic za kos'ter in kavčuk v Londonu. Vojni dogodki na Malajskem polotoku so zadnje tedne izzvali na !ondonsk: borz. občuten padec delnic onih družb, ki eksploatirajo tamofinje rul-nlke kositra, in družb ki Imajo na Malajskem polotoku plantaže gumiji. Delnice prvih družb so v kratkem času izgubile
80% vrednosti, v drugi skupini pa je zabeležen padec v višini povprečnih 35%. Tudi na newyoiški borzi so precej popustile delnice nekaterih družb za kositer in kavčuk v Nizozemski Indiji, in sicer za 20 do 25%.
— Hranilnice na Spodnjem Štajerskem
In Gorenjskem. V daljšem prikazu hraml-ništva v Ostmarki navaja »Frankfurter Zeitung«, da je bilo na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem ustanovljenih 9 okrožnih hranilnic (5 na Sp. Štajerskem in 4 na Gorenjskem), ki sc prevzele vse posle prej obstoječih hranilnic. Vloge pri teh hranilnicah se sedaj cenijo na 30 do 35 milijonov mark. Zapora starih vlog je bila ukinjena že ob koncu lanskega leta.
= Prepoved izvoza lesa iz Rumunije. Odkar je Rumun ja odstopila Madžarski gozdno področje v severni Transilvaniji, se je rumunski izvoz lesa bistveno skrčil. Ker je bilo v zadnjih letih izkoriščanje gozdov vrhu tega še mnogo večje nego je znašal letni prirastek, so že pred meseci napovedovali, da ni računati s tem, da bi mogla Rumunija tudi v bodoče izvažati les v pomembnejšem obsegu. Sedaj poročajo iz Bukarešte, Ja je rumunska vlada s posebno uredbo izdala prepoved izvoza lesa iz carnskih postavk 62*8, 629. 635, 637, 640 in 641. Prepoved se našana na okrogli hrastov in jelov les, kakor tudi na rezan les vseh vrst.
= Popolna obnova bolgarske ovčjereje.
Bolgarski načrt za obnovo ovčjereje predvideva, da bodo v 15 letih vzgojili novo ovčje pleme, ki bo dajalo fino volno in več mesa. že leta 1940. so za bolgarsko državno posestvo Klementina uvozili iz Nemčije 20 plemenskih ovnov in 480 plemenskih ovac. Vrh tega so uvozili 750 ovnov pasme Merino, lani pa še nadaljnjih 725 ovnov. Za popolno obnovo ovčjereje je seveda potrebna dolga vrsta let. Na področju Bolgarije je sedaj okrog 12 milijonov ovac, ki dajejo poleg mleka le razmeroma malo volne, ki je vrh tega trda in resasta ter je sposobna le za kmečko sukno. Sedaj je bolgarska vlada odobrila načrt, po katerem bodo v prvih osmih letih tega načrta dobavila Bolgariji letno 5000 plemenskih ovnov. Po 15 letih bo bolgarska ovčjereja docela obnovljena. Pri enakem številu živali, ki pa bodo večje, in pri enaki količini mleka, bodo te ovce dale 2.5 milijona kg mehke in za trg sposobne volne »sedaj 1.5). Povprečna teža živali se bo povečala za 5 kg. Vzporedno predvideva načrt zboljšanje paše in krme za ovce, ker bodo križane živali večje in bodo zahtevale več hrane in boljšo krmo.
= Svetovna proizvodnja kositra. Z zasedbo Britske Malaje Siama in Francoske Indokine je prišlo pod kontrolo Japonske 44 odst. svetovne proizvodnje kositra. Za leto 1941. sicer še niso na razpolago podatki o svetovni produkciji, pač pa imamo podatke za leto 1940.. ki kažejo naslednjo sliko. V tem letu je od svetovne proizvodnje 237.543 dolgih ton (po 1016 kg), odpadlo na britsko Malajo 95.384 ton. na Nizozemsko Indijo 44.563 ton, na Bolivijo 37.940 ton, na Siam 17.447 ton. na Belgijski Kongo 12.392 ton. na Nigerijo 10 257 ton, na Francosko Indokino 1560 ton in ostale države. (Kitajska, Birma. Avstralija Cormvall, Južna Afrika, Mehika, Argentina. Portugal itd.) 28.300 ton. Na Britsko Malajo Siam in Francosko Indokino odpade torej 104.400 ton ali 44%. Ogrožena pa je tudi angleška kontrola nad proizvodnjo Nizozemske Indije, ki je za Britsko Malajo druga največja produkcijska država na svetu.
Naše gledališče
Drama Torek. 17. febr.: ob 17.30 uri: Človek, ki je videl smrt. Premiera. — Red Premierski.
Sreda, 18. febr.: cb 17.30: Voda. — Red Sreda.
Četrtek. 19. febr : ob 17.30: CloveK, ki ie videl smrt. Red Četrtek. Drevl ob 17.30 uri bo premiera tridejan-ske komedije »ČLOVEK. Ki JE VIDEL SMRT«, ki jo je napisal rumunski pisatelj Victor Eftimiu, v režiji in inscenaciji ing. arh. Bojana Stupice. Pisatelj duhovito ironizira majhnost provincijalcev, njihovo filistrstvo in njihove smele želje) za poletom in pomembnostjo. V mir pro-vincijalnega življenja pride potepuh, ki skali s svojim prihodom pokoj mesteca ter zanese vanj konflikte, nemir pa tudi srečo in zadovoljstvo. Igrali bodo: Jan. Cesar, VI. Skrbinšek. Raztresen, Gabiijel-čičeva in Simčičeva.
V sredo bodo igrali ob 17.30 Vomber-garjevo tridejansko komedijo »VODA« za red Sreda, Dejanje se plete okrog vodovoda, zaradi Čigar zgraditve je ločena vas v dve nasprotni stranki. Konflikt razreši na izredno zabaven način kJpar, ko spozna, v čem leže ovire. Njegova zvijača je zgrajena na ničemurnesti in častihlepju vašSannv, ki končno proti lastni volji dobe vodovod.
Opera
Tcrek, 17. febr.: oo 17. uri: Pustni večer
pn grofu Orlovskem. Izven. Sreda, 18. febr.: Proaana nevesta. Izven, ceutek, 19. febr.: Evgenij Onjegin. Red PremierskL DreV"i ob 17. uH bo v Operi prireditev poj naslovom »Pc SINI VEČER PRI UiiOFU ORLOVSKEM«. Vprizorili bodo drugo dejanje iz Straussove opeiete »Netopir«, ki se godi v vili grofa orlovskega. V zabavo, ki se vrši v OKViru tega večera, je vnešenih nekaj pevskih in plesnih točK. ki jih bedo izvajali naši operni iii operetni člani: Kogejeva, Poličeva, Vidaiijeva Janko, Franci Zupan Lupsa ter Bravničar-jeva, Japljeva in baletni zbor. V drugem dejanju »Netopirja* sodelujejo: Rozalinda-Poličeva, Adela-Ribičeva, Elsenstein-M. Sancin, Frank—Janko, Orlovski-Sladoljev, dr. Falke-B. Sancin, Ica-Japljeva in Mela-nija-Koširjeva. Pripominjamo, da je ta predstava podobna prireditvi »Večer pri grofu Orlovskem«, ki je bil izvajan z uspehom na Silvestrovo. le da bodo nekatere solistične točke zamenjane z drugimi. — Abonentt vseh abonmajev bodo dobiH letos ponovitev f-a;Kovskega opere »Evgenij Onjegin«. Prva letošnja predstava za Premierskl abonma b0 v četrtek ob 17. uri. Peli bodo: Poličeva-Larino. Heybalo-va:Tat1ano, Spanova-Olgo. PrimoZlč-Onje-g'na Slado|iev-Len°ke?a. LupSa-Gremlna, Kogejeva-F^iojovna. Trtquet°-B. Sancin, stotnika-Skabar. Zarck^^a-Dolnlčar. Di-ilgent Nrffnt, režlse; PcV^vec, koreograf inž. Colovin.
Borba v gozdnem taborišču za fronto
Ponoči, preden je prispela policijska četa — nam pripoveduje vojni poročevalec Ul-rich Link z vzhodne fronte — je bila vas napadena. Napadale; so bili vzel j neki kmečki voz s seboj in sledove je bilo megoče razbirati notri v gozd. Danilo se je za go st:mi oblaki, oster veter je šumljal v gozdu To so bilj ugodni pogoji, da se neopaženo približamo. Sedem kilometrov daleč smo sledili vozu in nič se ni zgolilo. Vsak pok trhl.h vej, vsak prdušen vzklik, kapljanje z grmov in dreves, ki se jih dotaknemo, vsi ti šumi niso nič pomenili. Naenkrat pa se je poročnik ustavil ko da je nekaj sumljivega čui, in je svojim vojakom mignil, naj se skrijejo. Ni mogel povedati, zakaj se je ustavil. Slutil je pač nekaj in obstal. Takšne slutnje uboga vsakdo v teh krajih.
V bi žini nekaj nj moglo biti v redu. Poizvedovanje je brž pokazalo, da je bila slutnja spet enkrat upravičena. 700 metrov spredaj je bilo mogoče opazovati prvega sovražnega stražarja. Bil je civilist, po kmečko oblečen v šivan suknjič, krzneno čepico čez glavo, avtomatično puško na ramenu, — tako je stal naslonjen ob debelo drevo. Poročn k se je odpravil na pot. Previdno se je zmuznil mimo stražarja- Kakih 100 metrov daleč je za čui ropot in besede, kolo voza je škripalo. Tu je bilo gotovo zbranih precej ljuii, to je bilo pravcato ta-boi išče.
Skrbno je gledal poročnik, kaj se godi. Rad b: bil pr.šel čim bLže taborišču, da bi dognal, kako naj bi najučinkoviteje napadel. Pogled mu je obvisel na beli krpi v gr-mičju ne daleč stran. Segel je po krpi. Neverjetna najdba! Svila je zašumela v njegovi roki in domislil se je: to je svila padala. Odtod torej očitna načrtnost napadov na cestah, odtod torej avtomatično orožje, razstrelivo in toliko municije. Jasno, da je moral poročnik na vsak način dognati, kaj se godi v taborišču, še nekaj metrov naprej in ugledal je jaso &redi gozda, prostorno kakih 80 štirijaških metrov. Na jasi sta stali dve leseni koLbi, kakršne imajo drvarji. Po malem sta že razpadali. Poleg nji ju in med drevesi pa so bili nizki, snežno beli šotori. Nenavaden, skoraj ostrašujoč pivzor: v deželi večne groze tale svetla belina, ki je nekaj posekanih vej ni moglo zakriti. Šotori so bili zgrajeni iz svile padal. V en šotor je lahko poročnik dobro v-del, gledal je z daljnogledom in spoznal, da ima sovražnik na razpolago dragoceno poročevalsko pripravo.
Med kolibama in šotori so hodili strelci sem in tja. Bili so na zunaj civ.listi, oblečeni tako, kakor so pač oblečeni vsi vaški prebivalci. Bilo pa je med njimi tudi nekaj vojakov, najbrž od kakega razbitega oddelka. Poročnik je lahko naštel vsega skupaj kakih 50 mož. Prav toliko pa jih je lahko še v šotorih in v obeh kolibah. Treba je računate s sto sovražniki, petkrat toliko, kolikor šteje poročn-kov oddelek. Toda presenečenje je ugodna prednost. Sovražniki so bolje oboroženi, kakor poročnik in njegovi vojaki. Odločitev je težavna. Ali kaže poslati po pojačenje ? Ampak ojače-nje ne bi moglo neopaženo prti do taborišča. Treba je takoj udariti, že so bila izdana povelja za napad. Oddelek se je razdelil v dve skupini, ki naj vsaka s svoje strani napadeta taborišče. Zapovedana je največja prev.dnost pr] plazenju v ospredje, ves uspeh je odvisen od presenečenja. Odslej pravi poročevalec, se ne spominjamo ničesar več io tistega trenutka, ko je desna skupina ubila z ročno granato dvojno stražo na robu taborišča. Pok je kar dvojno trgal živce. Napad se je pričel.
Kakor smrtonosna toča je začel deževati iz dveh strojn e. Udarile so strojne pištole, hiteli so streljati strelci in v taborišče so padale ročne granate. V gozdu se je oglašal tisočkratni odmev strelov. V taborišču je nastala zmeda med kolibama in šotori.
Fran Luznar f
V četrtek 12. t. m. je umrl v Kranju upiokojeni šolski upravitelj g. Fran Luznar. Kljub visoki starosti — bil je v 80 letu — je njegova smrt presenetila številne njegove znance, saj je bil do nedavna še čvrst in zravnan Gorenjec, »pokonci mož«, kakor pravi naš pesnik.
Pokojnik se je rodil 6. oktobra 1862 v Selcah nad škofjo Loko. Po študijah na gimnaziji v Kranju in na učiteljišču v Ljubljani je maturiral leta 1883. Potem je služboval v Poljanah pri Skofji Loki, v Voklem in nato na Primskovem pri Kranju do svoje upokojitve leta 1925., po 42-letnem zvestem učiteljskem delu v šoli in med narodom. 2e zgodaj se je začel zanimati za narodno gospodarstvo, izpopolnjeval se je v kmetijskih in sadjarskih tečajih ter s pridom uporabljal pridobljeno znanje v svojih službenih krajih. Zbiral je ob nedeljskih dopoldnevih okoliške gospodarje in jih učil umnega kmetijstva. Tudi v pokoju si ni dal miru, ko se je preselil za stalno v Kranj in je vodil tam še do lanskega leta tiskarno iSavo«.
Po svoji naravi in zmožnostih gospodarstvenik, se je uveljavil zlasti v učiteljski organizaciji Srečna usoda ga je družila že v prvih učiteljskih letih v kranjskem okraju s še živečim Luko Jelencem, pokojnima Dragom Česnikom in Vilkom Rusom. In tako je stopil Luznar med soustanovitelje Učiteljskega zrtruženja ki se je po-zne:'e tako lepo razvilo tn razširilo po vsej Sloveniji Posta) je glavni blagajnik tega združenja in ostal to do svoje upokojitve. oVncm pa tudi upravnik pedagoškega glasila -^Popotnika* Slovensko učlteljstvo ga je vedno štelo meo svole najboljše strokovnjake in svetovalce v šolskopolitlčnih. gospodarskih in stanovne pravnih vprašanjih, kjer je mnogo pomagal s svojimi tehtnimi, razumnimi :n preudarnim! nasveti. Sodeloval je s pridom pri raznih učiteljskih ustanovah kakor pri Učiteljski Samopomoči Učiteljski tiskarni. Učiteljskem kenviktu itd. Dolea leta je bil predsednik Učiteljskega društva za kranjski okraj.
Fran Luznar je zapustil s vojim ma-čajnim in uspešnim delom za seboj plodo-vito obdelano njivo To so upoštevale oblasti ki so ea ponovne odlikovale, bil je tudi častni član raznih dru«tev Ohrani'' ga bomo v trajnem spominu. V miru počivaj ped snežno odejo na kranjskem pokopališču.
Tovarii
Prvi streli iz poročnikove strojne pištole so ubili sovražnega oficirja. Iz drevesnih krošenj so šinili plameni. Kar je ubegn lo napadu, je odgovarjalo z divjim jtrelja-njem. Strojnice, pštole, ročna granata. Nekje se je čula zamolkla eksplozija mine. šotor s poročevalsko pripravo je raztrgata ročna granata Ena izmed obeh kolib je začela goreti. Ogenj sovražnikov pa je postajal ve'.no gostejši. Nemški narednik je padel. Takoj je bilo treba pričakovati sovražnikov protinapad. Kajti čim se spet zberd, jim ne bo ostalo skrito, da so Nemci v manjšini.
Nemške puške narednikov in vojakov ki so ležalj dobro skriti na robu taborišč*, so bile kar vroče od divjega streljanja. Ne en vzklik ni bil potreben za medsebojna razumevanje. Toda vztrajnost je bila zdaj postavljena na najostrejšo preizkušalo. Boljševiki so napadli z naglim naskokom. Od nasprotne strani je udarjal med nje
ogenj redkih nemških vojakov. Poročnik je pravkar dal nove naboje v strojno pištolo, in medtem, ko so roke urejevale ročaje, Je brž še pogledal svoje vojake. Dih mu y> skoraj zastal ob naslednjem prizoru: strelec pri strojnici je bil skočil po konci, stisnil je strojnico v svoje roke in je naglo streljal, kakor da se mu ne more nič zgoditi Ročne granate so eksplodirale pred njim, ob njem in za njim, toda nobena ga m dosegla in nobena krogla ga ni zadela. Tedaj so se sovražniki obrnili in se umaknllL Napad je bil strt. Toda še dvakrat so bollševi-kj trdovratno napadli. V viharju tretjega napada je šele poročnik začutil, da je sovražnikova moč popuščala, s poslednjim strelivom je nemški policijski odielek vdrl v taborišče. Le malo boljševikov je ufllo v mračni gozd. Celo gomilo avtomatičnega orožja, množico pištol in ročnih granat je bilo mogoče naložiti na kmečki voz, čigar sled je četo povedla do taborišča.
Pri gejšah v Kiotu
Pogled na slikovito mesto Kioto
Znani pisatelj in novinar Mario Appelius živahno opisuje svoje snidenje s skrivnostnimi gejšami v Kiotu, njihovemu središču v deželi vzhajajočega sonca.
Veliko moderno središče gejš je Kioto. Najlepše in najbolj slavne gejše iz Kiota iščejo srečo v najelegantnejših središčih Tokia in Osake, toda Kioto je tisto središče, v katerem se izoblikujejo v svojem poklicu in kamor se povrnejo. V Kiotu so trije domi gejš, ki jih lahko imenujemo tudi tri šole za gejše in od katerih je najznamenitejša šola Ghion. Famozni Ghion so opevali že številni japonskih pesnik. Dostop v Ghion je za gejšo enakega pomena, kakor častniku dostop v glavni stan. Kaburengio Ghiona, preslavna plesna šola in glavna gejšarna cesarstva, je nekakšna akademija umetnosti, plesa in mondenosti. Zunnjost Kaburengia je na:
Naraščaj v pražnji obleki
vadna in gola Podobna je samostanu al^ vojašnici. Znotraj pa je hiša izvrstno opremljena po vseh pravilih japonske pohištvene umetnosti. Sila redki so zapad-njaki, ki jim uspe stopiti v Ghion in še redkejši so tisti, ki so prodrli v intimnosti Kaburengia, praznikov in plesnih predstav, ki jih velika gejšarna od prilike do prilike nudi plemenitim hšnim prijateljem in mecenom, ki so mnogokrat velikodušni zaščitniki slavnih gejš.
Da sem stopil v Ghion, se smem zahvalni silovitemu tajfunu, ki je septembra 1934 opustošil Kioto, Kobe in Osako in zahteval na tisoče žrtev in več sto milijonov škod 2.
Usodno jutro okrog devetih sem bil prav ob Ghionu, iščoč lokalnih znamenitosti in sem se čudil silnemu vetru, ki je razsajal po mestu. Ceste sc bile skoraj za: puščene. Ker pa sem bil v četrti nočnega življenja in plesalk, sem mislil, da imajo prebivaloi tega okraja navado spati do poznega jutra. Cez nekaj minut je začelo leteti po zraku: vrata, okna, električne žice in električni drogovi, reklamne table, hišni okvirji. Bil je pravi sodni dan! Nagonsko sem se zatekel v varstvo Ghiono-vih vrat Dumice so bile sicer zaprte, vendar pa mi je njihov ustroj nudil malo zaščite. Kaj pa sem hotel! Med tem so izstrelki postajali zmerom bolj gosti in veliki, dokler mi ni veter odnesel še dela zatočišča. Nekdo iz Ghiona je videl mojo stisko in mi je brez ozira na mojo pripadnost zapadu prihitel na pomoč. Vrata so se za mojim hrbtom odprla in med podboji sem zagledal lep moder kimono, posut s svetlimi cvetlicami. Dve ženski roki sta me za suknjič potegnili v hišo.
Bil sem rešen! In bil sem v veliki gejšami! Tam sta že bila dva bogata trgovca svile iz Kiota, ki sta mogoče ponoče-vala in ju je presenetil tajfun. In mnogo gejš, nekatere še sila mlade, druge že starejše. Tri ure sem ostal v tisti hiši in sem se najprej sprijateljil s trgovcema, po njih pa še z gejšami. Listine, ki sem jih bil prejel od japonske vlade v Tokiu, da ne bi imel neprilik s policijo, so potrjevale, da sem pisatelj. Gejše pa so zelo blizu japonskim književnim, umetnostnim in gledališkim krogom. Niihov svet ,1e v bistvu svet pesnikov in slikarjev. Kot pisatelj sem spadal skoraida med n^e! Eden izmed omenjenih trgovcev, ki je bil v Italiji in ki sem se mu pr kupil, mi je nasledn je dni pomagal, da sem si mogel ogledat: poslopje Najprej me je povabil na slavnost. k!

Gejše v kiotski šoli za sodobno plesno umetnost
jo je on priredil z gejšami, potem mi Je omogočil, da sem prisostvoval podobni prireditvi, ki jo je priredil neki njegov prijatelj, in slednjič me je po njegovem prizadevanju starejša gejša povabila na večer, na katerem je prijateljem in mecenom predstavila svoje štirj učenke, ki še niso bile gejše, temveč maiko ali gejše-pripravnice.
Tisti večer je eden mojih najlepših spominov na Japonsko! Odstranili so ločilne stene iz lesa in poslikanega papirja (fu-suma), da je iz mnogih prostorov nastala velika enotna dvorana, ki je imela tla z geometričnimi rogoznicami in strop iz lepega svetlega lesa. Stene so bile, kakor v vseh japonskih hišah, iz navadnih papirnatih fusuma, na katerih so sloviti slikarji naslikali bambuse, lotosove cvete, tr-njeve veje in cvetoče češnje. Na platno je glasovit slikar naslikal navadno jajce, ki se je odpiralo kljunčku izvaljenega pečeta; ljubki predmet je stal na belo-sivem podstavku črnice. Delo je bilo resda nekaj posebnega in dovršeno. Na drugem platnu je umetnik na zlatem ozadju našli kal navadno akacijevo vejo z redkimi listi in kalem popkom, toda že sama veja, polna zraka, življenja, sonca, trepeta, lahkote in poezije, je bila mojstrovina. Na drugih platnih so se blesteli v vsem svojem sijaju mehki cvetlični venci zaprtih in odprtih krizantem, ki so že začele veneti, v sočnatih rumenih, lilastih, vijoličastih in oranžnih barvah, ki so bile tako ošabne in žive, da bi morale pobarvati prst, če bi se jih dotaknil. V dvorani so bile preprosto izbrani okrasi v zid izdolbenih oltarjev. V vsakem se je šopiril samo po en okras: vaza iz porcelana ali laka ali brona ali slonovine. odlomljena veja in zrezljan on ks. Vsak predmet je bil umetniško delo. V vazah so bile z ljubkostjo postavljene redke, včasih osamljene cvetke: bre-skvina veja, velika krizantema, bambusovo steblo, preprost, zvit in trnjev kaktus in pritlikava, dve sto let stara pinija. Lepota teh cvetk, urejena po natančnih, v 16. stoletju določenih pravilih, je bila nekaj izbornega. Tu in tam je bil pritrjen po en kakemon. Kakemoni so na čisto ali papirnato svilo, ki je štirikrat daljša ko široka, narejene riebe, na straneh okvirjene z vitkimi mladikami, ki se zgoraj in spodaj končujejo v dva cilindra iz slonovine ali laka. Kakemone v gejšami so bile vse delo čopčev velikih mojstrov in bilo je užitek ogledovati risbe, barve in svetlobne igre. Moj prijatelj svilar mi je z veliko živahnostjo razkazoval vrednosti japonske umetnosti, razkošje dvorane in res dragoceni les, iz katerega so bile stene, podboji, okvirji in robovi. Bil je res redek les, celo cele veje, na roko zglajene, izbrane zaradi svoje cenenosti in svetega izvora (gozdovi pri Isu. Jamadu in Niku), ali zaradi njihove slikovite zavitosti (če je bila veja cela), ali zaradi posebnosti njihovega žilja in grč. ki so tvorili naravno risbo v raznih odtenkih ene same barve. Kakor vse sobe na Japonskem, dvorana nj imela pohištva razen nizkih miz iz lepega, mnogobarvnega lesa. Okrog mizic so ždeli ljudje na svilenih ali slamnatih blazinah. Okrog vsakega gosta so bile določene dve ali tri gejše v prebogatih plesnih oblačilih. Ljubko klečeče na svojih blazinicah so se hladile z velikimi, miniaturno poslikanimi pahljačami, ki so del osebne zaklada vsake gejše. Mnoge služabnice v luksuznih kimonih so prihajale in odhajale s kratkimi spoštljivimi koraki, noseč posode s čajem, svežim sadjem in slaščicami in steklenice sakeja. iz riža pri-
delanega vina, ki ga pijč mlačnega in ki vsebuje razredčeno vmo oziroma liker Ma-lago.
Slučajno sem imel srečo občudovati največjo gejšarno »dežele tisoč jeseni« na pomembnem. čeravno ne slavnostnem večeru. Možje so bili skoraj vsi industrijci ali politiki ali veletrgovci. Vsak je bil oblečen v ljudski kimono iz temne svile. Neka: teri trgovci so imeli na kimonu nekakšno togo iz črne svile, k: je razredni znak in jim daje starešinsko zunanjost Vseh gejš skupaj je bilo okrog 40: nekaj starejših, ki so se že umaknile, nekaj aktivnih in nekaj maiko. Okrog gejš pa so stale, malo bolj zadaj, po nekakem hierarhičnem redu, ki je bil toliko samonikel kakor otrpel, mnoge druge bogate oblečene žene, ki bi se posvetnemu človeku zdel egejše, ki pa so le njihove glasbenice ali gardne dame ali prve sobarice, katerih naloga je zamenjati to ali ono obleko za ta ali onj posebni ples itn čuvati odnosno držati ogrinjala, pahljače, lepotilni prah in zasebno lepotičje. Eden izmed svilarjev je bil sloveč tkalec kimonov za gejše in je izhajal iz zgodovinske tkalske družine v Kiotu. Drugi svilar je bil dobro znan izdelovalec na roko poslikanih pasov za gejše. Taki pasovi (osi) so vredni do 50.000 lir. Velike gejše si dajo obe in kimone poslikati po glasovitih slikarjih s simboli, posebnimi podobami, z znaki svojih imen in vrst plesov ter jih naročijo posebej pri izdelovalcu.
Emerik Fillpan f
V	devetdesetem letu svojega življenja je umrl naš dolgoletni naročnik gospod Emerik Filipan. oficial finančne direkcije v pokoju m upokojeni uradnik Trgovske zbornice v Ljubljani. Rodil se je leta 1852 na Hrvatskem, služil je v Ljubljani od leta 1884, od leta 1911 p<a je bil nameščen pri Trgovski zbornici, kjer je služboval do svojega 85. leta.
V	mladosti se je lotil vojaške kariere, na katero se je pripravljal v graničarsk) kadetnici v Bjelovaru, kjer je bil sošolrc maršala Bomeviča. Udeležil se je 'eta 1878 okupacije Bosne ter ;e bil pri Ključu rnnien. nakar jc kot invalid stooil v civilno državno službo. Starejši ljubljanski rod se ca gotovo toolo spominja. Nai v miru počiva, žalujočim preostalim naše sožalje!
Obnovite naročmio 2
Zagonetke starih narodov
Bolj kakor mi danes, so se misleci v starih časih bavili z različnimi vprašanji in ugankam;, s katerimi so iskali prav zanimive in zapletene rešitve. Do danes so se ohranile več tisoč let stare kitajske miselne naloge, poznamo jih nekaj tudi iz klasične starine, Ln vse nas presenečajo po svojevrstni formulaciji.
Da ne bomo na široko ohodovali, začnimo kar z naslednjo starinsko zagonetko. Mezeg in osel, otovorjena z vrečami, sta šla svojo trudno pot. Sivec je ves čas je-čal pod bremenom. Naveličan vzdihovanja, ga vpraša mezeg' »Stric, kaj pa venomer pihaš in tožiš? Ce preložiš name eno samo vrečo, bom nosil dvakrat tol iko kakor ti, Ce pa meni odvzameš eno vrečo, bova oba nosila enako breme ..« Gospodar, ki je stopal za njima, je razumel njun pogovor in mu je rešitev bila lahka. Seveda, ker je videl, koliko vreč nosi osel in koliko mezeg. Daj, pa poizkusi ti to uganiti! Da te bo naloga še bolj zanimala, naj ti bo povedano, da jo je prvi zapisal Euklid. starogrški mojster geometrije Zapisal jo je v stihih in vrli Atenci so vneto reševali
ta epigram, ki je izhajal iz roda v rod. *
Tudi v pravosodju in vobče v besedni-štvu so iznašli stari Grki nekatere spretne izpodtkljaje Pravni spor sofista Protago-re z nekim njegovim učencem nam nudi miselno nalogo, kakršna Je redka med Ju-ristl
Protagora je poučeval mladega Atenca v pravosodju in se je z njim takole pogo- i dil za plačilo: »Izplačaš mi drugo polovico
šele tedaj, ko boš imel prvi uspeh pred sodiščem.« To se pravi: učenec bo plačal, ko dobi prvi pravdo. Toda učenec ni hotel nič plačati. Izgovarjal se je. da se po končanem študiju ni posvetil advokaturi in zatorej tudi ne more dobiti nobene pravde. Protagora mu je zapretil s tožbo in je svojo nakano takole utemeljeval:
Cisto vseeno je, kak bo zaključek sodišča — učenec mora plačati. In sicer na eni strani zato, ker bo sodišče najbrž priznalo, da je Protagora honorar zaslužil. Ce pa Protagora pravdo zgubi, jo dobi nje-kov učenec in potem mora plačati pač zato, ker se tako glasi pogodba... Do tožbe pa ni prišlo, ker je učenec dokazal, da jo je nemogoče dobiti. Povejte nam, s kakšno motivacijo je učenec prepričal svojega učenega učitelja?
*
Na Kreti je nekoč nastala huda razprtija. Na velikem javnem zboru Je nastopil drzni Epimenides in je svojim rojakom zasolil nekaj bridkih. Najhujše jih je raz-žalil, ko je vzkliknil: »Vsi Krečani so laž-njivci!«
Lepa reč! Kajti Epimenid Je sam bil Krečan in torej po lastni trditvi — lažnivec ... Po takem je bila njegova trditev, da so vsi Krečani lažnivci, navadna laž.. Resnica mora biti nasprotna, to se pravi: Krečani niso lažnivci, marveč resnicoljubi Torej je resnicoljuben tudi vrli Epimenides. Ali prav taisti resnicoljubni Ep;menid je zatrdil, da so vs} Krečani lažnivci in sam je tudi med njimi... O. zapletena logika! Po njej ss Krečani zdaj lažnivci,
zdaj resnicoljubi... Kdo poišče napako v tem paradoksu?
«
Naposled še sofistično basen o krokodilu in materi. Odkod je in odklej, ne vemo. Znana je iz sive davnine. Najbrž je iz Egipta.
Krokodil je ugrabil materi otroka. Bridko je mati rotila krokodila: »Vrni mi dete!« Sofistično izšolani krokodil je bil voljan, če mati ugane, kaj bo krokodil napravil z otrokom.
»Ne boš mi vrnil otroka!« je po kratkem preudarku odgovorila mati.
»Torej si otroka zapravila!« je rekel krokodil. »Kajti če bi bila prav uganila, bi otroka po lastni izjavi ne dobila nazaj Ce pa bi bila odgovorila napačno, bi otroka zapravila zato, ker je taka najina pogodba.«
Toda mati se ni kar tako vdala zvitemu krokodilu, marveč je na vsak način zahtevala otroka nazaj. Kajti, če je prav odgovorila, mora krokodil izpolniti dogovor. Ce pa je odgovorila napačno, je krokodil menil nasprotno, to se pravi: sklenil je bil, da otroka vrne, zato ga tudi mora vrniti.
V čem je napaka? Kdo izmed obeh ima prav?
*
Da, kdo ;*na prav! Cela vrsta nalog, a reSitve Se tu.'•>ene. Ker nimamo namere da bi z njimi oc,,»iuk za cel teden, jih bomo kar tule povedali. Vendar priporočamo. da se pri priči Se enkrat vrnete k posameznim nalogam fn Jih skušate sami rešiti, — imeli bosi^ nekaj prijetne večerne zabave Naslednje rcSlvve naj vam bodo 2« kontrola
Najprej tista o oslu :n mezgu: sivec je nesel pet, mezeg pa sedem vreč.
Protagora bi bil pravdo izgubil. Njegov učenec je namreč izvajal: »ce so soamkl na moji strani, rm ni treba plačati. Ce pa so proti meni, potem mi po pogodbi ni treba plačati, ker sem svojo prvo pravdo izgubil. Kakorkoli — Protagoras ne more ničesar izterjati!«
In tista o lažnivcih: Kakor niso nikjer na svetu absolutni lažnivci, tako tudi nikjer niso sami čisti apostoli resnice. Ce so bili vs. Krečani lažnivci, je bil lažnivec tudi Epimenides. S tem pa še m izpričano, da bi bila njegova trd.tev lažniva. Ze star pregovor pravi, da tudi lažnivci večkrat govorijo resnico. Ce je njegova trditev, da so vsi Krečani lažnivci, zlagana, potem s tem še ni dokazano, da so vsi Krečani resnicoljubi. Nekateri se pač tUintam zlažejo.
Slednjič basen o sofističnem krokod'lu. Mati je odgovorila edino pravilno. Kajti če bi bila rekla: »Vrnil mi boš otroka!« — bi bila zapravila vse, krokodil bi bil trdil nasprotno, požrl bi otroka in spor bi bil končan. Sicer pa je pogodba tako dvoumna. da lahko krokodil po prerekanju sem in tja obdrži svojo pravico, ker ni bilo pred pogodbo zaupano kaki zaneslj vi tretji osebi kaj v resnici krokodil namerava storiti z otrokom In tako se spor ne da mirno rešiti: naj odgovori mati. kakor ho6e. — krokodil lahko vsak njen odgovor zavme: »N&pak'« — in požre otroka... Nu, Ce ga do danes še ni. ga najbrž tudi poslej ne bo; za nas pa je ta stara zgodba pri kraju.
NsjčeSča napak.a ki jo delajo tudi najboljši očetje iu matere pri vzgajanju s;o-jih otrok, je ta. da v tej ali oni stvari cd njih preveč zahtevajo. Skoraj redno se na primer dogaja, da mati svojega otroka -'či in izprašuje vsakovrstne predmete ter se veseli, i-.olikc malček že zna Potem pride r.v- .'■•> na rb sk in mat: hoče pokazati kako bistroumen ie njen otrok, vprašuje ga to in ono — otrok pa nenadno ne umoie nobenega odgovora. Mati se ;ezi in £ oži. »še maio tega je vedel vse, sedaj pa. itn,-kor da mu Je vse izpuhtelo!« Pa ni izp ih-t-. Io. temveč otrok je malo preutrujen nehalo h! mu nekaj miru, ne pa novega vpra-
vp '"še-. anje in odgovar;an;e utrt;. Ja živce. Spomnimo se — da navedemo skra ini primer na uspehe mnogou.nnn zas,:ševani kakšnih aretirancev Obtoženec se po petih devetih ali dvanajstih uran zruši .' toda ne pod dokazov. er.ve" pod pritiskom svojih lastnih živcev N blažja obrita tega zasliševanja ;e vsak »z pit in vsak pouk sploh zato postavljaj d v šolskih urnikih risanje, telovadbo in oetje vedno na konec pouka, kajti izkušnja u<*i da e učenec po treh štirih urah por.*L navzlic vsem odmorom vendarle utrurn Izkušnja nas tudi uči, da se sposobnost ?; dal šo pazljivost s starostjo zelo razvid To pomeni, da je v tem pogledu med Vi-in 17-letnim otrokom ogror-ina razlika ie. veda pa je tudi v istih starostnih dobah velika razlika med poedinimi otroki ^o otroci, ki jim je videti že v prvem raz;-du osnovne šole. da kmalu odpovedo, po tridesetih minutah n. pr jim »ne gre nič več v glavo«. Drugi so lahko pozorni do kon ca pouka ali vsaj prve tri ure Uvedba krajših šolskih ur. ki trajajo le po 40 minut, e prinesla tu velik napredek, ki temelji na točnih poskusih pedagoga Meumar.na preu štiridesetimi leti v Curihu. Ti poskusi
so pokazati, cla jc spioSna zmogijivot otrok večja, če se pravočasne prekine ura pouka, ko se prične pojavljati utrujenost
Ce prenesemo te izkušnje na otroka v predšolski dobi, tedaj moramo čas. ko more biti pozeren. še zelo skrajšati, oceniti ga moramo le na minute So otroci, ki se že po petih vprašanjih ne morejo več osre_ dotočiti. drueri pa prenesejo morda tudi trideset vprašani — toda vsj zmorejo dosti mani nege kakšna odrasla oseba Podu-ščanje pazljivosti pa ne zavisi samo od starostne d'he in osebnosti, temveč tudi od raznih drugoredr/h činiteljev. Tako so otroci, ni 'im je sposobnost do pazljivost!
v	močni mer; odvi«na od vremena, slabo vreme iirn io zm?n^"šuie Tudi slučami vpli.
vi	lahko ovirajo otrofko pazljivost.: n. nr. to i*e je otrok maio prej doživel neko v>-'eeino o kateri mati rriorda ničesar ne ve, aH na <ra e ka; uža'ilo in podobno Coio veseli doživljaji zmanjšujejo neredko li-i-erovo sposobnost do koncentracije
Tudi otrok ima pač svoja razpoloženja. Treba pa je vedno znova opozarjati na "o, da grobost in sila občutljivi otroški hiši Škodujeta To na- si zapomnijo zlasti ist' starši ki menijo, da morajo otroka oču-vati vsakesra pomehkuženia življenje ie tr. do in tudi vzgoja mora biti zato trda — menijo mnoeri ter kaže-o včasih, čeprav z dobrim namenom, vse obsodbe vredno strogost in trdoto do lastnega mesa tn krvi. Toda ta metoda je popolnoma napačna, znanost jo je že davno preklela in dokazala. da vodi baš nasprotno ravnanje io uspehov treba ie upoštevati otrokove posebnosti. nilcoli ne smemo otroka po krivici grajati, češ da ga s tem spodbudimo za večjo zmogljivost Pred vsem pa se moramo spričo otroka izogibati vsakega zasmehovanja. poniževanja ln ra -diranja njegovega samozaupanja!
2e prej, a tem bolj po japonskem napadu na Pearl Harbour je bilo mnogo govora o tako zvanih »živih torpedih«, s katerimi razpolaga japonska vojna mornarica. Nihče pa ni vedel povedati kaj podrobnejšega o tem, zlasti pa ne Japonci, ki stoje na stališču, da je najbolje, če o svojih vojnih pripomočkih čim bolj molče in so tudi po omenjenem napadu zanikali, da bi bili uporabljali takšne žive torpede. Kakor pa pišejo sedaj rimski listi, je šlo po poročilih tz Washingtona v resnici za uporabo novega orožja, po napadu na Pearl Harbour so Američani po teh poročilih v havajskem vodovju našli ostanke takšnega živega ali človeškega torpeda, bil je eden izmed petih, s katerimi so pogumni japonski možje za ceno lastnega življenja zanesli zmedo ln pogubo med nasprotnikovo brodovje.
Prve fotograsije tega torpeda, ki so pri-epele v Evropo, omogočajo vsaj površen opis. Gre za velik torpedo, nekaj daljši nego 12 m in s premerom poldrugega
metra, ki ga je poganjal motor s 100 k. s. Njegov samostojni akcijski radij je znašal okrog 200 milj in namesto da bi šlo za avtomatski torpedo, je šlo za takšen, ki i se je dal krmariti.
j Prav za prav je bila majhna podmornica ! s komaj meter visokim stolpičem, v kate-! rem je bilo prostora za dva moža, bržkone za mehanika, ki je upravljal motor, in za krmilarja. V kljunu torpeda, ki so ga našli i Američani, je bil naboj 136 kg najsilnej-J šega razstreliva.
j Strašno orožje se ne pogreza nikoli glo-| boko, nima krmil, ki bi mu sprenvnjala globočino plovbe in tudi ne periskopa. Obremenjeno je baš toliko, da je njegov trup razen najvišjega roba stolpa stalno pod vodo in zato neviden. Akcijski radij živega torpeda je neprimerno večji nego | akcijski radij vsakršnega drugega torpeda že zaradi tega, ker omogoča zrak, ki prihaja vanj skozi stolp, izkoristiti male po-; trošnje Dieselovih motorjev. ' Ker je stolp tako nizek in ker plove
Italijanski ekspedlcijski zbor v Rusiji
m
Menaža prihaja
EiUvrnt pregled
Duh sodobne Japonska
Dogodki na Daljnem Vzhodu vzbujajo zanimanje tudi za duhovno življenje in za vzgjne silnice, ki so usposobile japonski narod za njegovo udarno akcijo v Aziji. Pred nekaj leti je general Sadao Araki v reviji »Contemporaky Japan« orisal razvoj in pota japonskega duha. Iz tega poučnega članka posnemamo po »Meridiano di Roma« nekatere informacije.
Pisec je v članku predvsem poudaril, da se japonski narod že dolgo smotrno pripravlja za svojo vlogo v Aziji. Zlasti je v tem smislu vzgajal mlade rodove. Za to vzgojo je najbolj značilno, da je prežeta z vojaškim duhom, to pa pomeni, da se ves mlad rod uvaja v tv^oo-gojno disciplino. Mladina mora biti disciplinirana in se mora že izza zgodnjih let zavedati svoje usodne povezanosti s srečo domovine, božanske domovine in vladarja, božanskega vladarja Japonske. Vojaška vzgoja mladih rodov se je začela že s slovečim vzgojnim odlokom cesarja Meija, ustanovitelja sodobne Ja-prvn.cke Popolna T-:'i'.or:?"-"' v- :"rv>nekepa duha. ki je prešla že v navado in k4 jo je smotrno ureieno vi»goj«?tvo po<?naio do skrajnosti, ie povzročala tisto duhovno raznolo^enost v ka+erem zd* žrtev zs (JnrnOV^PO ronnp oh ceh' '»m^TI"
Z,nr>j>dniai<-r>m le *e?ko če ni relo nemogoče orodretl v globino japonske m«c-talitete. O nji govore kot o nečem skrivnostnem. Morda to niti ni taka uganka. Vsekako stojimo tu pred neko izrazito do-
ločno različnostjo človeške vrste in človeškega duha, čigar pojmovanje življenja in stvari docela nasprotuje zapadni koncepciji. Nji ustreza tudi živčevje z drugačno sensitivno in refleksivno občutljivostjo, kakor jo je dala narava zapadne-mu človeku. Evropec. posebej še človek iz sredozemskega kulturnega območja, občuti na Japonskem, kakor da se je bil znašel v povsem drugačnem svetu. V svetu, ki ne glede na ovire jezikovnega razumevanja, ne razume bistvenih reči pri zapadnjaku in ne dopušča, da bi za-padnjak prodrl k bistvenim značilnostim japonskega sveta. Tujec, ki hodi po teh tleh, ostane popolnoma osamljen, čeprav ima občutje, da živi neopaženo v množici, — množici, ki daie poglavitno značilnost japonskemu načinu življenja Naj še toliko uživa pozornost, gostoljubje in ljubeznivost Japoncev, se ne more niti za hip otresti vtiska, da je bil šiloma in popolnoma iztrgan iz svoiega fizičnega in duhovnega sveta ter vržen v drugega, s katerim se ne more nikdar spojiti
Predvsem je pri Japoncu povsem različna usmerjenost svetovnega in življenjskega nazora, ki nima nič skupnega z našim čeprav se zdi da so Japonci neke vrste voltairianci razsve^lienci ki so se dvignili nad bežna verovanja in si Dri-STOJIH povsem svoboden pogled na svet V rasnioi je med naiim in japonskim svobodoumjem ogromna, bistveno važna razlika, ki sega k samemu načinu doživljanja sveta. Se večje so razlike, če spo-
razdiralni naboj ▼ bližini •ovradtnlka, brt-
kone z zmanjšano brzino, ga je gotovo
težko opaziti, vsaj na daljavo, kjer bi ga bilo Se mogoče ustaviti ali pa se mu izogniti. Del. ki moli iz vode, ni večji od plavajočega zaboja ali soda, ki je prepuščen samemu sebi in valovom, dalj nego sto metrov ga gotovo ni videti.
Pripomniti bi bilo. da naprava v skladu s svojimi razsežnostmi ne more tehtati več nego kakšnih petnajst ton ln Jo je torej lahko dvigniti na krov večje ladje ter ga s takšno ladjo pripeljati do kakšnih sto milj od smotra. Gre tedaj za torpedo, ki si prav daleč išče svojo žrtev, se jI previdno približa in jo zadene, kakor se je pokazalo v Pearl Harbouru. z nepogrešljivo sigurnostjo
Edini, ki je storil svojo dolžnost
Težki udarec, k; ga je doživela Amerika ob samem začetku vojne na Paefiku v Pearl Harbouru, je imel, kakor znano, za posledico preiskavo, ki se je zaključila začasno s tem, da sta bila glavna poveljnika tega pomorskega in letalskega oporišča Zed.njenih držav prisiljena podati ostavko Komisija pa je hotela ugotoviti tuii to, kdo je izmed ameriških vojakov ob tej pri 1: k j storil svojo dolžnost. V tem oziru ni imela težkega dela, kajti poročajo, da je imela priliko ugotoviti in predlagati za odlikovanje enega samega moža: bil je nek prostak, ki je sporočil, da se bližajo japonska letala — toda nihče mu ni verjel, najmanj pa poveljnik. Vojaka so povišali v seržanta.
D3lžn?st nad vse!
Strojevodji nekega potniškega viaka, Ki je vozil proti Budimpešti, je postalo na neki vmesni postaji slabo. Moža po imenu Janos Sattler so odnesli v voz za sprevodnike in neki zdravnik ki je potoval z istim vlakom, mu je skušal pomagati. Ugotovil pa je kmalu, da je strojevodja dobil srčni napad, ki se mora v kratkem končati s smrtjo Sattler se v zadnjih minutah svojega življenja ni brigal za svojo usodo, temveč je zbral vse svoje sile in zdravniku povedal, da je ležaj enega izmed koles lokomotive zelo pepustil in da preti vlaku ter potnikom velika nesreča, č^ na to ne bodo pazili, po teh besedah je umrl. Vlak je nadaljeval petem svojo vožnoj pod vodstvom nekega železniškesr inženirja, ki je bil slučajno med potniki
Nova odkritja o raku
»Popolo di Roma« poroča, da je prof. Carlo Emanuele Roberti predložil floren-tinski Medicinski akademiji: važno poročilo za zdravljenje raka. Po prof. Roberti ju ima bolezen svoj izvor v neki spremembi fiziološke presnove sladkornih snovi. 2e dalj časa uporablja inzulin za ziravljenje duševnih bolezni in tako je poskušal isti pripomoček tudi na bolnikih z rakastimi tvorbami. S tem je hotel obolelim stanicam odvzeti sladkorno hrano, ki je energetski izvor njih razvoja. Njegovi poskusi so imeli presenetljive uspehe, v številnih primerih je že dosegel poa tivne zdravilne u&nke. V vseh primerih so začela ognjišča rakastih tvorb po njegovi obravnavi izginjati v 15 do 20 dneh.
Novi glavni tajmk
Francoske akademije
V Parizu so te dni soglasno i/, lili Georgesa Duhamela za novega dosmrtnega glavnega tajnika Francoske akaden Njegova izvolitev pa še ni dokončna, ker mnogo akademikov iz nezasedene iTrnn-cije ni moglo prisostvovati volitvam in ni bilo niti po pravilih določene sklepčnost. Skoraj gotovo pa je, da se bo ta iz/oll-tev naknadno odo brila. Georges Duha n tel šteje danes 58 let in je po poklicu zdravnik. Njegove* drame, romani in povesti so prevejall mnogo tudi v tuje jezike Ln velja za enega najbolj sijajnih predstavnikov današnje francoske literature.
Aktualna knjiga
Eden izmed znakov našega časa je knjiga, ki jo je napisal znan madžarski Jurist »za praktične juriste. občinstvo, ki išče pravice, tovarniška in trgovinska podjetja ter sploh vse, ki so zaposleni v trgovini«, kakor pravijo budimpežtanski listi. Knjiga je priročnik o materialnih in formalnih pravnih normah pri razpravah proti ve-rižništvu, napisal pa te je dr. Evgen S-ol-nok, ki je v zadnji instanci obravnaval vse takšne razprave na Madžarskem.
znamo njihovo zasebno, domače življenje, način prehrane itd., pri čemer pa moramo spoznati, da vse to popolnoma ustreza ravnotežju posebnih klimatičnih razmer in kaže okus, ki se je izoblikoval po zelo starih in neugnano veljavnih izkušnjah. Zdi se. da je v življenju Japoncev vse preračunano in vse v naprej d^gledano za sleherno uro niihovega življenia. Vsak izraz njihovega življenja ima neko zvezo in določeno opravičilo v nnhovih verovanjih, tradicijah, predsodkih.
Posebno zanimiv ie odnos, ki ga imaio Japonci do svojega M'kada. Ta odnos bi lahko označili z besedami: fanatični misticizem. Tako ne obožuje vladarja noben drug večji narod na svetu: položaj Mikada v državi prekaša vse naše konvencije in poime. Vzlic navideznemu racionalizmu so Japonci še dane* prepriča-ni, da je nvhove čudovite otoke nosebei ustvarila Bog5nja Sonca. Ama+erasu-Omikami iz k^tore Doteka v d^ek^ni liniji in nepr^rffoma naiman* ne* in dvajset stoletij njih vladarska rndbJna Ze neki stari japonski pesnik poie o tem kar kaže tudi duh današnje japonske di-nastične vzgoje- »Ne dvomimo o naši usodi in se je ne bolimo, raka i večno trajanje cesarskeea Doma ie Drav tako gotovo. kakor sonce in mesec, ki svetita na nebu « General Araki poudari" v navp-denpm članku lastno vero. da Vladar ,v+ptp8n v spb' duh? prvih brv*-i-•štev solistva nrav t3ko k->knr ^"V"1 k: '•n-" ^pln v1r>dp Ver vel«-> V ^d	Ra
Prp^nio^P ie " ' ^ 1 Tnr>nn<-*rr> »prcHv^rH vT®'er nac'or«r>1np.
ga Jivllenja.« Tako fanatično ln tako mi-
nanolniuieta svoje voi«čake s pcwhn?m ponosom in jim dajeta izredno moralno
v;«**/	.........^........,.....
v	''	:•: ' ••• .	vis	.'v >,
MS



. • .... ...
.Jt	.....- . '''
-	i, v. ~ * = l«." ,
■ :'x -: * ' . . •	•• :

Italijanski konvoj
LA SMEH IN KRATEK ČAS
»Ali misliš, da Je Adam v resnic; ljubil Evo?« je filozofiral osemletni Petrček.
»Gotovo, saj ni imel nobene izbere!« je >dgovoril devetletni Pavelček
»Kdo mi lahko pojasni, odkod prihaja rosa?« je vprašal učitelj.
Razred je molčal Končno se je javil .nalii I\anček-
»Zemija se vrt' tako nitro, da se spoti!« *
»MJika,« je zaklicala gospa doktorjeva, »tako sem se urezala v prst!«
»Oh, milostiva,« je dejala Minka z obžalovanjem, »tedaj morate dobiti takoj nekaj, kar sc boste o vili okrog prsta Poklicala bom gospoda doktorja ...«
*
»Poglej, mamica uro!«
»Vidim, ljubček — a kaj je ? njo?«
»M.slim, da se silno veseli mamica. Poglej, kako z repkom miga!«
•
Mladoporočenec se je učil stenografije
»Možek,« ga je vprašala, »ali znafi tako hitro pisati, kr ' or govor m ? «
»Tako hitro že. a ne tako dolgo!« •
Iz nekega »opozorila« v listih:
»Prosim svoje spoštovane kupce, naj ne zamen ju ja jo moje tvrdke s podobnimi sleparski! poMetjL«
»Vae svoje življenje sem ae zlagal samo trikrat.«
»In to je sedaj četrtič, kaj ne?« •
V času pnohlblcije je stal pred ameriškim sodiščem neki možak z lepo rdečkn nosom Obtožili So ga, da je prodajal alkohol
Zagovornik: »Prosim, gospodje sodnfki, oglejte si ta nos. Ali mislite, da bo mož s takšnim nosom alkohol prodajal, na>-mesto da bi ga sam pil?«
ANEKDOTA
Na nekem dvornem plesu je hotel Napoleon Bonaparte plesati z lepo dvorno damo. Odpašal si je meč in ga dal nekemu polkovniku v bližini, da bi mu ga za ta čas držal. Polkovnik pa je poklical slugo
Njegovo ravnanje je Napoleona spravilo v nevoljo »Videli boste,« gospod polkovnik,« je vzkliknil, »da je celo generalom v čast, Iržati meč svojega cesarja!« In res je takoj prihitel neki general ter prevzel meč.
Toda Napoleonu je ponosno polkovnikovo vedenje prav za prav ugajalo. To se je pokazalo malo pozneje, ki ga je povišal v generala in mu izročil važno mesto v glavnem stanu; generala, ki je tako stremuško priskočil, da vzame njegov meč, pa je premestil v manjšo garnizijo.
VSAK DAN ENA
Adamson ne more Izgubiti klobuka
moč, ki jo preveč umoveren zapadnjak i omalovažuje v — svojo škodo, ker ne rszume. koliko pomeni ta sila vere in fa- j natizma tam. kjer — kakor v moderni vojni — človek še vedno vodi vse stroje in soodloča s svojim duhom izid bojev.
Bistvo japonske moči, nje duhovno korenino lahko izrazimo z njihovo besedo »v u š i d o« Wu pomeni vojaško, šip pomeni vojščaka ali šolaria-plemiča. tao pa pot. Vsa zložena beseda označuje duha viteštva. pogumno plemstvo samurajev, »noblesse oblige« fevdalne vojaške plasti, ki je dobila na sodobnem Japonskem povsem svojske oblike. Nekak kšnon tega plemstva je na Japonskem zelo razširjena kniiffa. ki jo prodajam tudi v angleškem jeziku: »Buscido. the Soul of Japan.« Snisal jo je Tnezo Nitobč. Iz nje izvemo največ o tei svoiski življenjski filozofiji današnje Japonske in tiste niene elite, ki odiočuie o usodi vseea naroda in vodi n;eeovo v7po!o Te to nekako Sveto nismo nove Taponske pri čemer oa naj Vipcp^a nova ne ve1 i a v evron^em smislu. ker na Japonskem n! n;česar kar bi ne bilo zvezano s nre^eklostjo. s trad'ei1o. uravnovešeno s konservativnimi silami, ki vodno narod tudi v njegovem vnanjem progresu.
EHčno-zpodovinski mit Japonske vliva dr»en pogum	in moralno silo nje-
nim sinovom 7 nrm 'e pre?p*a vsa lite-
d->> 'p M^ti v? tvori na'vn.*in mornar
,.-v	'r
.	«T: ! V- otr1 ffrrr" 'V«
n^ma^o n-'f en*>ko vrednega kar bi po^ta-
v*H na^oT.t: t«*—>'	v vse
rrd kot rpmmsk' noi^m: v nJem se zdru-žuiejo r^zum. volja, čustvo, s+r^et. nagon, vse, tudi skrivnostne sil.e v človeku
ter tvorijo tak6 močno celoto, da obvladuje v kritičnih trenutkih vsega človeka. Japonska vzgoja je dosegla z njim uspeh, ki je za vse druge narode presenetljiv in mu komaj lahko primerjamo kaj drugega.
Kriza francoske komedije
V	prvem februarskem zvezku časopisa »11 Dramma« paše Cipriano Giachetti o stanju francoske komedije v zadnjih ietifa in sklepat glede na nje značilno6it za sedanji položaj Francije med drugim t ode.
V	resnici je najnovejše gledališče v Franciji zelo verno ogledalo porušenega ravnovesja in duhovnega izroda najbolj reprezentativnega razreda francoske družbe. Treba se je spomniti »Tomaža«, komedije o demokratični korupciji, katere pisec Pagnol biča do krvi svoje rojake »To bičanje.« ie pisal Albcrto Cecchi, »je tako pravično da &e človeku ježe lasje Morali bi verovat4 da ho Parižani. ki so toliko čas<a in tolikanj uživali to komedijo, pokazaii nek »liko nagiba k masofoisitičnemu okusu.« Nato s'ede v seznamu značilnih kotnedir »J"tn ca« n »Te žki časi«, delo Ikrurdeta in »Resnost« mladega avtorja (zdi se mi Chanpv sa) kome dija ki je vzbudila pozornost za rad' svojega cinizma, dalje Passeurjeva »L'acha-teuae« prav kakor Cocteauiev m Gidov »Eddp«. v katerih delih oba znamenita pisca razpletata fretidm-ske kc^nplekse
»V tem m takem gledališču <-e je kazalo neka- vznemir'i?vega motnega iT nezdravem nrav k^kot m se * Beaumarcha'SOvi »F'"a-rn-i forftv* lc1:ub n>en navidezno sve*ani ob'iki nokazale močn^ oruilentne kali re\f*!uciie.«
Po Jaksign. ki jo je doživela Francija, ae ta muzika ni kaj pri<la spremenili« — sodi sodelavec ča»o<pisa »M Dramma« V dokaz navaja §tev9ne diskusije in vertsk naval v
Metliško pismo
MetliKa, 12. februarja.
MeSčanska skupnost, to je gospodarsko združenje 106 hiš v Metliki, je imela svoj redni letni cbčni zbor, ki mu je prisostvovalo izredno veliko opravičenih članov in članic — hišnih gospodarjev in gospodinj. To je razveseljivo znamenje živega zanimanja starih metliških meščanov za mestno gospodarstvo, ki ga v okrilju Meščanske skupnosti uspešno vodi gospodarski odbor. Ta upravlja po posebnih pravilih mestno imovino in one naprave, ki so njena last in ki služijo splošnim koristim (na pr. gozd »Mestni logi ob Kolpi, električna razsvetljava).
Občnemu zboru je prisostvoval komisar za agrarne operacije g. dr. Robert Marčič ta Ljubljane, ki je dajal ob poedinih točkah dnevnega reda potrebna pojasnila In navodila Zborovanju je predsedoval in ga vodil Jože Kremesec, načelnik Meščanske skupnosti in njenega gospodarskega odbora. Po njegovem uvodnem poročilu so obvestili navzočne opravičence drugi činitelji o Izvršenem delu v minulem poslovnem letu. Vsa poročila so bila odobrena. To dejstvo dokazuje, da so v gospodarskem odboru dobro gospodarili, saj izkazuje računski zaključek lep prebitek, čeprav je bil dolg za uvedbo električne razsvetljave ves poravnan. K temu je največ pripomogla prodaja za sečnjo zrelega drevja (hrastov in brestov) v Mestnem logu, ki je — tako očiščen in zračen — sedaj zopet pripravljen za novo bogato rast. Revizijsko poročilo se ni moglo spričo tega drugače glasiti, nego da je gospodarskemu odboru in blagajniku Ljudevitu Fuksu predlagalo pohvalo in razrešni^o. ki jo je skupščina soglasno odobrila. Soglasno je bil sprejet tudi proračun za leto 1942. Pri volitvah so bili skoro z vsemi glasovi izvoljeni stari člani gospodarskega odbora, ki so: Jože Kremesec (načelnik) Lju-devit Fuks (blagajnik), Polde Grabrijan, Ivan Brodarič (odborniki), pregledovalea računov sta Ignacij Stupar in Ignacij Koron, v odboru ostane kot tajnik Ferdo Za-lokar. Ti možje so sprejeli v svoj delovni razpored po sklepu skupščine: izvedbo kanalizacija. resrulaciie tra:ov in ulic in potrebam sedanjosti odgovarjajočo prezidavo mestne hiše, kjer sta nameščena občinski urad in davčna uprava.S temi deli bodo takoj začeli v mejah proračunskih možnosti čim nastopi ugodno vreme za dela pod vedrim nebom. Po prizadevnosti in marljivosti gospodarskega odbora Meščanske skupnosti se torej obeta starodavni Metliki v dogledni dobi lepše in zdravejše lice. članom te korporacije pa bo v zadoščenje prijetna zavest, da so pripomogli svojemu dragemu rodnemu mestu v srcu Bele Krajine do napredka in razvoja. Na dobro srečo!
* • *
Dve osmrtnici, ki ste jih v »Jutru« objavili v zadnjih dneh, sta nas Metličane posebno prizadeli. Umrl je Jura j Režek v visoki dobi SS let, ljubljanski učitelj, naš rojak s Krasnega vrha pri Radovici, poldrugo uro hoda iz Metlike. Na očetnjem domu je gospodari! nipTov stareiši brat Ive, v Starem trgu ob Kolpi je duše pasel drugi brat župnik, naš Juraj pa je učite-ljeval na Preserju, v Kranju in v Ljubljani. a je bil vso to dolgo dobo vedno in ves spojen s svojim rodnim krajem, ki ga je redno obiskoval vsako leto, če prej ne — ob trgatvi, ko se božja milost pretaka z neba in zemlje v trto, z nje v grozd, od tod v čašo in končno vsa sladka in dobrotna kane v dušo in srce. Tako je znal povedati naš krasnovrški Juraj — mož kakor iz kamena izrezan, ves pokončen, umirjen, dober, veder, zvest in možat. Iz njegovih ust ni bilo nikdar čuti žal besede, pa naj ga je življenje še tako pestilo. Rež-kov rod je raztresen po vinorodnih brežulj-kih naše okolice, a tudi v Ameriki ima svoje korenine. — Juraj je bil predstavnik teh dobrih ljudi, ves zamaknjen v lepoto rodne žemljice, ki se tako pisano razgrinja pred bistrim pogledom izpred bratove zidanice. »Ni lepšega pogleda na vsem svetu«, je bila Jurajeva izgovorjena misel, ko se je sonce drobilo in skakljalo v zlatih iskrah v čaši v njegovi desnici. Suh. slok. koščen na oko. mehak, plemenit, ustaljen po duši je bil Juraj Režek tih lskrega belokrajinskega roda, ki izumira, a pušča za seboj sled moških vrlin. In tudi njemu, ko mu je ugašalo življenje, je mi-gotala pred očmi lepota rodne žemljice, ki jo je tako ponesel s seboj v onostranstvo kot poslednjo uteho in veliko ljubezen zamrlega srca.
• • *
frrugi mož je dr. Vladimir Foerster, ki je bil v Metliki sodni predstojnikov letih 1909 do 1916, ko je bil premeščen na okrož-
no sodiščev Novo mesto. Med nami je bival dovolj dolgo, da je spoznal do dobra naše ljudi in izgubil naš kraj. Starejšemu rodu je ostal v dobrem spominu ta Izobraženi mož in pravičen sodnik, ki je lz-kušal vsako pravdo prej izmiriti z dobro besedo in živo vnemo za mir in slogo med sosedi, preden je izrekel trdo slovo zakona. Zanimal se je za družbeno dele in življenje v našem mestu in ga rad podpiral z radodarno roko. Posebno vnet podpornik je
bil naši godbi. Iz Novega mesta je redno
prihajal med nas in sicer vedno peški čez Gorjance, ki so tudi njega prepajali s ta-jinstvenim šumenjem mogočnih bukev in hrastov, ter živih svedokov Trdinovih bajk. Tudi temu našemu prijatelju dr. Foerster-ju je do konca njegovih dni odsevala v duši bleskovitost našega sonca in vedrina našega neba. Časten mu bodi spomin tudi mecl nami!
zusovega, sv. Krištofa, stara m nova šišenska cerkev, moščanska in kodeljevska. Nadalje so še viška, karmeličanska, šte-panjska. Posebnost sta siara in nova cer-Kev pn Sv. Krištofu, ki sta zidam druga poleg druge. Cerkev je tud; na pokopališču sv. Kr-ža. Vseh cerkva je v Ljubljani torej 21. V tem številu pa seveda niso vštete premnoge kapelice, ki so raztresene po samostanih, zavetiščih in bolnišnicah. Vse navedene cerkve in kapele so ka-toLške. Poleg tega pa ima naše mesto še po eno pravoslavno in protestantsko cerkev. Vsem tem moramo prištet, še cerkev na Rožniku. Skupaj je torej v Ljubljani 24 božjih hiš. Nove so cerkve: šišenska, sv. Krištofa, moščan;ka, kodeljevska in pravoslavna. Največje so- šišenska, sv. Jožefa, stolnica, franč-škanska itd. Po dva velika zvonika imajo cerkve: stolnica, frančiškanska, sv. Petra, trnovska in rakovni-ška. Najvišji zvonik pa ima cerkev sv. Jožefa. Visok je nad 70 metrov.
u— LjuHjanska splošna bolnišnica ie naš največji zdravstveni zavod. Sprejem bolnikov je bil v prvi četrtini leta večji ka. kor pozne e. Upoštevati pa je treba, da ?e sprejem bolnikov v nekaterih zimskih me. secih navadno večji, ker pozimi obolevi več ljudi, ko nastopi epidemija influen«v. Največ bolnikov so sprejeli marca: 1S92 moških in 1366 žensk. Januarja so sprejeli 3054 bolnikov, februarja 2891, april.i 2103, maja 1212. junija 2039. julija 2229, avgusta 2114, septembra 2176. okto-?rn 1274, novembra 2035 in decembra 2131. Skupaj je bilo sprejetih lani v splošno o jI. nišnico 28 316 bolnikov, 15 659 moških :n 12 657 žr?nsk Leta 1940. je bilo sprejetm skupaj 35.600 bolnikov ali 7284 več kak-r lani Lani je umrlo skupaj 561 bolnikov ali 49 manj kakor predlanskim Splošna bolnišnica ima 919 bolniških postelj. vodilnih zdravnikov je zadnji leta po 20. asistentov 10 in drugega zdravstvenega os^b. ja 22.
u— NajlepSe boste preživeli pustni torek v »Veselem teatru. Na sporedu so same zabavne točke: skeči, kupleti, revijska točka itd. Za prisrčen smeh je poskrbljeno. Prodaja vstopnic od 10. do pol 13. in od 16. dalje.
u— Beli faklr je ponovil svoj nastop za dopolavoriste in Oboroženo SiJo. Namesto napovedane filmske predstave za ljubljansko občinstvo je priredil Pokrajinski Dopo. lavoro v nedeljo ob 15. uri ponovni nastop Belega fakirja. Nastopali so prav isti ar-tisti kaJ<or prejšnjo nedeljo: Beli faicir, Ines Ramelli. Nina Bella ter prikupna pritlikavca Arturo in Pepino Občinstvo bilo zelo navdušeno z novim, dokaj spremenjenim programom. Predstava je bila brezplačna, številni gledalci so napolnili prostorno dvorano na Taboru K priredit »*i so prišli tudi številni predstavniki Pokrajinskega Dopolavpra. Po tej predstavi, ki je bila namenjena samo dopolavoristom in ostalemu občinstvu, je bila ob 17. posebna predstava za vojaštvo. Nad 1200 častnikov in vojakov je do kraja napolnilo veliko dvorano. Tudi vojašto je bilo zelo zadovolj. no z odličnim sporedom Nastopajoči s-o želi velik uspeh ter so morali nekatere toč_ ke tudi ponoviti.
u— Učiteljstvo HI. deške ljudske Sole je darovalo Učiteljskemu odboru za soc. pomoč 115 lir namesto venca na grob p->-kojnega g. Antona Urbančiča. Odbor se darovalcem najlepše zahvaljuje.
u— Umetnostna razstava bratov Vidmarjev v OberSnelovi galeriji je doživela do včeraj velik obisk Zgovoren dokaz, da sta umetnika s svojimi novimi deli dosegla svoj namen. Ljubitelji likovne umetnosti. ki si razstave še niso ogledali, naj pohitijo z obiskom. Razstava bo nepreklicno zaključena v nedeljo 22. t. m. Ogled vsak dan od 9. do 16
u— Nesreče. Z domače strehe je odmetaval sneg 15 letni posestnikov sin Jože štaj-ner lz Petrušne vasi pri St. Vidu na Dolenjskem. Nenadno je omahnil, padel na tla in si zlomil desno nogo. Pri sankanju se je potolkel in težko poškodoval po glavi 16-letni dijak Mirko Hočevar iz Ljubljane. V telovadnici se je ponesrečil 10 letni dijak Lado žitnik lz Ljubljane. Pri padcu si je zlomil levico. V delavnici je popravljal avtomobil 25 letni šofer Viktor Koman. Ker je bil motor v zagonu, se je prostor napolnil z lesnim plinom, s katerim se je Koman zastrupil. Na poledeneli cesti je padla ln si zlomila levico 66 letna zasebnica Ana Tur-
*	Vozne ugodnosti za pripadnike akademskih in tehničnih poklicev. Prometno ministrstvo je odredilo, da se smejo ugodnosti, ki jih nudijo redni abonementi r.a železnican. tudi na progah v dolžini na iOO km nuditi profesionistom. ki vlože prošnje preko Ki' vnih edinic Zveze profesiom-stov in ai Listov, in sicer pripadnikom naslednjih kategorij: zdravnikom, živino-zdravniko n, odvetnikom, državnim prednikom. aokrorjero trgovinskih ved. dip-o-miranim trgovcem, inženjerjem, arhitektom, geometrom, babicam, poljedelskim tehnikom in zasebnim učiteljem.
*	Za čim obsežnejšo pomladno setev. Pomladna setev, iti daje skoraj v vseh italijanskih pokrajinah že doslej prav zado-voljive rezultate, zavzema v borbi za dosego avtarkije, kar s? tiče prehrane in oskrbe s surovinami, zmerom pomembnejše me^to Površina spomladi posejane zemlje stalno narašča, a možnosti, ki so se še zmerom nudile, so dale piistojnim kmetijskim organizacijam pobudo za intenzivnejšo propagando Med pomladnimi posevki zavzema najvažnejše mesto ara ali, kaKor Italijani pravijo, marčna pšenica, čeprav jo sejejo že v februarju Po najnovejših podatkih je površina zemlje posejane z jaro pšenico leta 1936 dosegla 104 000 na, že pred pričetkom sedanje vo ne pa 154.0 >0 ha in je dala skoraj dva milijona stoto* pridelka. Med jarimi žiti tvori znaten delež tudi ječmen, med ostalimi posevki pa zlasti krompir. Listi poudarjajo, da za 1o setev, ki ji je naložena, da prispeva tolikšen del prehrane prebivalstva, v nič manjši meri kakor za ozimino velja Ducej^vo naročilo, da je treba mnogo in dobro ?e-jati.
pisno novefso tilšo
ali VILO do 800.000 lir. — Obširne ponudbe z opisom na oglasili oddelek »Jutra« pod »Sredina mesta«.
*	Vprašanje italijanskega cementa. Pred dnevi se je na pobudo družbe »Italcenrm-ti« vršil v Bergamu sestanek poklicanih znanstvenih strokovn akov, tehnikov in in. dustrijcev, na katerem se je živahno m plodovito razpravljale zlasti o izdelovanju in uporaDi tako zvanega železnega cementa, ki tvori uvaževanja vreden izdelek italijanske cementne industrije. Strokovnjaki so poročali o uspehih proučevanj« železne. ga cementa ki se intenzivno vrš že 12 'et Vprašanje, kako bi se dal železni oksid v
-proizvodnji tega cementa zamenjati z °.!u-■ftiinijem, je v Industriji italijanskega port. landskega cementa v ospredju že od p:i-četka tega stoletja. V letih 1913-1919 je prof. E. Ferrari obnovil te študije, pra"'i uspehi pa so bili doseženi šele kasneje. Se. stanek v Bergamu je nazorno pokazal, s kako živim zanimanjem se italijanski znanstveniki poglabljajo tudi v čisto praktična vprašanja, da od svoje strani pripomorejo do zmage.
*	Kavčuk in jeklo v deželah Vzhodne Azije. Osvojitev Malezi e in zmerom uspešnejše prodiranje na otoško Indijo po oboroženih silah Japonske, odpira industriji osnih sil izredno bogata ozemlja, zlasti kar se tiče surovin, ki so važne za vojno :n-dustrijo, predvsem kavčuka, jekla, bakra in petroleja. Glede na kavčuk naj poudarimo, da od celotne svetovne proizvodnje — številke se nanašajo na leto 193S 889.200 ton odpade 372.047 ton na pridelek angleške Malezije, 298.09S ton na Nizozemsko Indijo, 49.587 ton na Ceylon, 58 5x5 ton na Indokino, i' .000 ton na Tajske, 17.792 ton na severni del Bornea, 15.179 ton pa na Indijo in Birmanijo. Te dežele torej proizvajajo nič manj kakor 95.3 odstotke svetovne proizvodnje kavčuka. Jo-kla so leta 1937. na vsem svetu pridelali 183.700 ton — 14 odstotkov tega je dala Nizozemska Indija, 30 odstotkov Malezija, 9 odstotkov pa Tajska. Od ostale proizvodnje je le majhen delež ostal še pod kontrolo Anglije in Amerike.
*	Nič več usnjenih kovččgov in torb. V zvezi z ministrskim odlokom z dne b. t. m. je bila prepovedana proizvodu a vsake vrste usnjenih predmetov za civilno I o

trošnjo, itovčegov. torb, sestavnih delov voz, itd. Izvzete so samo potrebščine sedlarske stroke in pa predmeti, ki služijo vojski, tehniki, znanosti in zdravstvu. Prav tako so tudi rokavice izvzete od prepovedi.
*	Štednja z razsetljavo v kineinato^ru-fih in gkdališčili. V zvezi s štednjo z elek. trično strujo je ministrstvo za ljudsko fro sveto odredilo, da je v kinematografih. g.e_ dališč'h, in vseh dvoranah z javnimi pritrditvami v bodoče prepovedano razsvetljevanje zunanjih izložb in vitr.n Razsvetljevanje gledaliških in kinematografskih bifejev 'n uradov mora biti omejeno, kar se da.
*	Črnogorski visokušolci na italijanskih
vseučiliščih. Te dni so prispeli v Padcrc in Peruggio črnogorski visokošolci, ki uživajo štipendi.e italijanske vlade. Največ črnogorskih dijakov je vpisanih na tehn:ki in medicini, nekaj pa jih študira kemijo 'n poljedelstvo.
*	Razvoj tujskega prometa v Albaniji. Albanija je sredi razveseljivega razrnau-i. tudi kar se tiče gostinske stroke. Novi zakoni urejajo gostinstvo in tujski proin°t tako, da se jima odpira.o najlepše per-spekive Za hotelirje, ki izboljšujejo svoie obrate v opremi in osebju, so razpisane denarne nagrade. Ministrstvo za ljudsko pru. sveto je ustanovilo stalen hotelirski tečaj, od katerega si zainteresirani krogi obetalo mnogo koristi.
« Samo italijanščina in nemščina obA^z-na tuja jezika "a hrvatskih srednjih »•>-lah. Minister za pravosodje in pouk v /Sa-grebu je izdal odlok, po katerem bosta t o. slej italijanščina in nemščina edina obvezna tuja jezika na hrvatskih srednjih šolah.
*	Spet dve žrtvi zastrupitve z ogljenim plinom Ko se je delavec Roberto Maia 'z
okolice I-errare te dni zjutraj vrnil z nočnega dela, se je začudil, da njegova 24-letna žena Klementina ni vstala, da bi aili odprla. S silo je vlomil v stanovanje, v spalnici pa je našel svojega 41etnega sinčka mrtvega, ženo pa v globoki nezav^ti. Preden sta z malčkom legla, je žena pustila v spalnici pečico na oglje, s katere pa se je čez noč razvil strupeni plin.
!Z LJUBLJANE
u— Znnimiva statistika. Logopedični odsek pri Oddelku za zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani je ugotovil, da je med moškimi več jeclavcev kakor med ženskami. Govorilna napaka mladega človeka ze_ lo onesn-čuje. Zgodilo se jc, da je zaradi same neznatne govorilne napake postal marsikdo vse življenje nesrečen Zato "e umevno, da si odločujoči krogi prizadevajo napako v čim večji meri odstraniti. Na losropedičnem odseku se z lepim uspehoin udeistvuje strokovnjakinja, številčno razmer e mr?d dečki in deklicami je bilo lani 6:1. Med drugimi govorilnimi napakami je bilo največ napak v izgovarjanju posameznih sogl.-isnikov. Tudi te napake so med dečki in deklicami v razmerju 3:1. Praviio, da moramo vzrok Iskati v znani ženski zgovornosti, število pacientov logopedične-ga odseka je bilo sorazmerno visoko: 68 dečkov in 27 deklic To je približno en odstotek vseh šolarjev, ki so pod nadzorstvom Oddelka za zdravstveno zaščito učencev Jeclanja se je odvajalo 42 dijakov in san«© 7 diiakinj. Dva dijaka sta jecljala in sesljala, dva pa sta govorila skozi nos. Skozi nos je govorilo tudi pet dijakinj. Hripavo govorico sta imela dva učenca in pet učenk, zaradi napake v grlu se je zdravila *na učenka, zaradi prehitre govorice je obisko. val odsek en učenec in zaradi težke izgovorjave nekaterih soglnsnikov ena učenka Slabo je izgovarjalo črko s devet učencev in tri učenke.
u— Ljubljana Ima častitljivo število cerkva, da bi jo po njih mogli imenovati tu: di »sveto mesto«. Ce se povzpnemo na Ljubljanski grad, si lahko ogledamo skoraj vse božje hrame. Stolnica je cerkev sv. Nikolaja, takoj na drugi strani Ljubljanice je frančiškanska cerkev, nedaleč nunska, potem križanska,. Šentjakobska, trnovska, cerkev sv. Florijana, rakovnška, cerkev sv. Jožefa, sv. Petra, sv. Srca Je-
gledališču »Gymnese«. kjer dajeio Jeana Cccteauja najnovejšo komedijo »Parents terribles«. Komedijo so prvič uprizoriti v letu tik pred izbruhom vojne m je zbog svoje čudne morale vzbudila srdita prerekanja. Toda tedanja Francija se zaradi tega ni vznemirjal. Živel ;e v občutku popolne varnosti m svoje intelektualne superiorno-sti kakor tudi v občutku da jo varuje Milginotova linija.
Pasec navaja vsebino Cocteau'eve igre, v kateri se razpleta dejanje okrog histerične in pokvarjene gospe Yvonne. ki je bolestno ljubosumna na svojega srnia Michela. le-ta pa je zaljubljen v gospodične Mad-daileno. ki tudi nima posebnih predsodkov in se da vzdrževati od nekega starega gospoda Oče Giorgio je sicer neumen človek vendar to ne moti. da ga ne bi strastno ljubila — ne kajpak soproga, marveč n;ena sestra ki prav za prav vzdržuie vso rodbino. Itd Cocteauieva nova komedija je po sodbi nekega pariškega lista »grdo delo čigar osebe se ne morejo nikjer povdigniti nad raven lutk. njih nagibi so skrotovičeni do sme§nos.ti drama se sprevrača v gluma-sko burko in sramota se zaman skriva za špansko steno 'iterature«.
To je komedija ki vzbuja s>edai v Parizu največ diskusriie. Za njo in zf*per n;o se dvigajo mnr>gi g!asm-i. medtem ko jo v gledalcu ocGvmnese« vzlic vsej fkandalozno-sti igraio vedno znm-a jn v času ko krvavi ve'ik del sveta.... oklepa p?s«c članka v obzorniku »I! Dramma«.
IZ ŽIVLJENJA GI JCPFN1KOV
Rossiui
Ce bi bof-e.li k<i- moči kratko opisat; figuro G:oacchin« R>nswniia b', zado?čalo milo be«wd- genij 5kn-ek zdravega živi i en'»Vega čuta. poln vese'r.>t: B I ;e 0'1'mpfko >efjer mož. Čislal je obilno pogin j en o miz-o. pri-
jetno življenje, dobro družbo no, dobro glasbo pa si je lahko sam ustvarili. Bil je i tudi sicer duhovit človek. O njem pripovedujejo mnogo anekdote: sicer pa je že sam dejal o njih: »Pripovedujejo jih toliko da — če je beseda o mem — še sam ne vem. katere so resnične in katere lažne.«
Nekega dne se mu je približal nekdo neka ničla, ki je jel prepričevati moJstra da se že dolgo po-znata. češ da je bil sedel na njegovi desnici na nekem banketu v Milanu. kjer da so snedli ogromno količino z mesom prirejenih makaronov.
—	Zares. — je dejal Rcnssrini — teh makaronov se dobro spominjam, nt morem pa se spomniti Vas.
Rossini je bil strasten prijatelj dobre kuhinje. Še sam ie umel napravit; ntkaj slastnih jedii. Vedno je hotel iesti dobro in obilno. Nekega dne je kosil pri neki gespe in ob koncu kosila ki je bilo zan; pičlo, se je gostiteljica zahvalila, da se je odzval njenemu vabilu.
—	Upam, — je dostavila gospa — da mi kmalu spet izkažete častt in obedujete še drugič z menoj.
—	Seveda. — je odvrnili Rossnni, — če hočete, takoj!
Ross:ni je bil moraJ večkrat privoliti da ie poslušal skladbe neznanih ljudi Neki mladenič mu je igrali oh tak; priliki vso svojo novo operno skladbo.
—	Ta glasba mi je prav všeč. — je izjavili Rossrni — vendar ie res. da jo imam iaz do malega vso v operi »Ita'iana in Al-geri«.
—	Prisegam, da je nisem nikdar silili.
—	Veriamem Potemtakem ie zdi da sva io oba poumela o>d katerega tretjega skla-
datrMa.
Ob neki priliki je prisostvovnl :zku*n;i nn^e opere nekegn drugega sk'adatelia Se del je v gledališču in se pogosto odkrival.
Začudeni znanci so ga po izkušnji vprašali, čemu je mod igran iem nove opere tolikokrat dv'gni>1 klobuk?
—	Ah, sreč a val sem to'ikc znancev! — jo je zabrusil Rossini ie tako najbolje povedal svojo sodbo o izvirnosti te opere.
Nekega večera je pedal v Parizu pri predstavi Mozartovega »Don G:ovanmja« (Don Tuana), pri čemer je orkester s:lno »florml«. Med pavzo je stonil k niemu kapelnik in Rossini ga je takoj vprašal:
—	Prosim va«. ali mi lahko poveste, čigavi! ie ta glasba?
—	Kako. mojster — Mozartov« vendar!
—	Glej no. — se je odrezal Rossnni. — nisem je spoznal.
Rossini se ni na nikogar doeti oziral!. Por-tugaliki kralj, ki je bil na glasu kot dober čelist. je hote! izvaiati pred R<-«s,ini;em v Parizu nekatere moistrove skladbe. Ob koncu je visoki diletant vprašal Rossini ja za njegovo mnenje:
—	No — je dejal Rossini, — za kraltja ni bilo slabo.
Rossnni. kf je ?me! v življenju toliko tri-umfa'nih usipehov. ni mogel nikdar pozabiti 5. februarja 1816. ko je bila v Rimu krstna predstava »Seviljskega brivca«.
Giorgi Richetti. ki je biHa
prva Rosina. ie
v spominih na ta katastrofalni večer zapisala da se je »u«efcom sicer mirnega Rossi-nija bilo moralo zdeti, kakor da so »e v gledališču sestale vse piščalke kar jih ja bilo v Italiji« Tudi sam Rosami je verno or>'*<»(! ta svoj sloveči poV,<m.
Rnsisrni ie poVail srnoitljjvo otemo opernemu skladateliu Pa;sn'e'!u. ki ?e hrt ufflasbtl 'sto !kw in fiigflT opera ie od stfe navdušila Rim. nato r« ie v dvanaijatih dneh »glasbil svoiefa »Brivca« Krstna predstava pa se je zaiudo spremenila v p<.lom. bodisi
zaradi incidentov, ki so na nji nastali, bodisi zaradi nasprotovanja Pa.isiollijevih pristašev. ki so napo'nili gledališče.
Ko se je bal pojavil Rossini, ki bi imel dirigirati svojo opero, je nastala v gledališču velika veselost in so začeli padati do-vtipi na njegov račun. Sredi tega hrupa se je začela predstava. Pevci, ki niso mogli razumeti, čemu tak sprejem, so bili izgubili glavo in so nastali kaj veseli in za skladatelja nevšečni prizori. A to še ni bilo dovolj.
»Ko se je zdelo, de se je jel avditorij malce pomirjati,« piše sam Rcssinr, »je prišel izza kulis velik maček, pogumno stopil pred rampo Ln sa začel zvedave ogledovati dvorano. Tedaj so se vrgli vsi na tega mačka, ga začeli klicati in posnemati mijav-kanje. dokler ni pristopil Don Bartolo in ga sunil, da bi ga prepodil z rampe. A šele zdaj je nastal pravi teater. Nesrečna žival se je vsem na odru pletla pod noge in povzročala smešne prizore, preden je izginila za kulisami. Ko mi je naposled bilo mogoče nadaljevati, je zbegana žival spet pritekla in povzročila neznansko veselost in hrup v dvorani. Ni preostalo drugega, kakor da so spustili zaveso.«
Toda Rossini je bil prepričan da mora z »Brivcem« uspeti. Ko je ob neki priliki govoril o svojih opekah, je dejal da posle; »sam Gospod Bog ne bo več spisal Sevilj-skega brivca«. Zares, pred Rossinijevo obdelavo tega motiva so obledeli v* drugi poizkusi in »Brivec« je kmalu nastopil triumfalno pot po vseh gledališčih sveta, še danes, po več kekor «to letih, ga ob^nstvo s slastjo posluša Ni zaman izjavi' Beethoven. ki ga je nekoliko osupni! Rossinijev uspeh na Dunaju: »Dokler bo obdajala italijanska glasba- m bo »liial R(.»sin::ev Brivec «
kova lz Ljubljane. Ponesrečenci ae zdravijo
v ljubljanski splošni bolnišnici.
u— Aiboijsiiuje tramvajskega prometa.
Uprava električne cestne zeiezmce v Ljubljani si na vse načne prizadeva ustreči zmerom večjemu prometu, ft&se mesto ima razmeroma zeio verrko omrežje, porast pouukov pa je bil tako nagel, da uprava n,i mogia naročiti Uaireziic^a ileviia novih motornih, še pu&ebno pa priklopnih voz. Pred kratkim je bu pojačun promet na viški progi. Uvedena je bila nova proga S.ška — mi.arna oono^no iš-ška — Vič. Na tej progi obratujejo navadno stari rezervni vozovi. Rednemu vozu' št. 4 sledi zdaj zmerom tudi rezerva. Tako .ma naše mesto pet tramvajskih prog: Zg. Šiška — spi. bolnica mimo Evrope, pošle, magistrata in Borštnikovega l.ga (št. 1); novo progo Šiška — Vič, m.mo Evrope, pošte, Zvezde in Stana in doma; progo št. 2'- Moste, spi. bolnica, Borštnikov trg, mag-strat, pošta, gl, kolodvor, viadukt in Rakovnik in progo št. 4: Vič, Zvezda, pošta Evropa, gi. kolodvor. Hrvatski trg in splošna bolnica. V zgodnjih urah, okrog poldne in pod večer stopijo v promet še razpoložljive rezerve. Vozovi redn h prog obratu-! jejo vsakih 6 minut. Tramvajske proge sa ! vse dvotirne, razen dolenjske, na odseku 1 od Langusove ulice do Viča. od pivovarne Union do Zg. Slške m od Slajmerjevega doma do Most. Največji promet je med ! Evropo in pošto. Tam obratujejo po štirje i vozovi drug za drugim v obe smeri. Po dva vozova pa obratujeta na odsekih: Šiška — Evropa, pošta — Vič, Evropa — Ranzinger in pošta — Slajmeriev dom. na odceku Sv. Peter — Slajmerjev dom pa trije.
u— Mafia zadušnlca za pokojnim inž.
Metodom Gabrščkom bo v frančiškanski cerkvi v sredo 18. t. m. ob 8. zjutraj.
u— V vrtnarskem tečaju Sadiarske in vrtnarske podružnice Ljubljana l bo v sredo 18. t. m. predaval g. inž. Sergij Gorjup o spomladanski saditvi sadnega drevja in o spomladanskem gnojenju s posebnim ozn-rom na nauk o prehrani rastlinstva spl^h in sadnega drevja posebej. Začetek točno ob 18 uri v kemijski predavalnici I. držav-; ne realne gimnazije v Vegovi ulici. Vstop ! prost.
u— Spet redni promet na cestni železnici se prične današnji torek zjutraj Ob 5.48 i peljejo vozovi iz remize in ob 6.30 se začno redni promet na vse strani. Ob 19.15 peljejo zadn;i vozovi z Ajdovščine na vse strani, ; ob 19.30 pa zadnji vozovi s končnih postaj vozijo v remizo. Ob 20.15 odpeljejo službeni vozovi z Aidovščine na Vič. Rakovnik. Moste in v Šiško, a ob 20.45 se služ-! beni vozovi z Ajdovščine spet vsi vrnejo | v remizo.
Is Novega mssts
n— Sprememba avtobusnega voznega r**.
da. Na avtobusni progi Novo mesto - Kostanjevica je stopil v veljavo nov vozni red in odhajajo odslej avtobusi iz Novega mesta ob 7.41, 10.56 in 14.50 s prihodom v Kostanjevico ob 9.10, 14.20 in 16.20. Iz Kostanjevice odhaja dnevno avtobus ob 7.. 11.45 in 16.25 s prihodom v Novo mesto ob 8.10, 13.04 in 18 Od kolodvora vozita dnevno avtobusa v Novo mesto ob 13.20 in 18.30. iz Novega mesta na kolodvor pa ob 7.16, 10.40 in 14.30. Vsi avtobusi vozijo samo ob delavnikih.
n— Zdravljenje Invalidov. Z odlokom Visokega komisarijata je bil določen za zdravljenje Invalidov v novomeškem okraju zdravnik dr. Božidar KusseL, sanitetni referent pri novomeškem okrajnem nač?l-stvu. Po še vedno veljavni Invalidski odredbi so deležni brezplačnega zdravljenja le invalidi, ne tudi svojci ali vojne vdo»iC, starši, otroci Razen brezplačnega zdravljenja pa so revni invalidi deležni v primeru potrebe tudi izrednih denarnih podpor. Predlog za denarne podpore mora podpisati tudi pristojni zdravnik. Invalidi se tudi opozarjajo, da je po najnovejši uredbi odkup invalidnine zabranjen. Invalidi, ki nujno potrebujejo večjo vsoto denarja, naj se obrnejo za posojilo na Vzajemno pomoč.
n— Gibanje prebivalstva. V januarju je bilo v kapiteljski, šmihelski in prečenski župniji rojenih 39 otrok, od tega 23 fantov ln 16 deklet, en par dvojčkov in 1 mrtvo-rojenček. Poročili so se v tem mesecu in i. Rihar Jože in Vera Paučičeva ter Drča" Anton in šetina Neža. Umrli pa so Grab-ner Anton, Kaplan Marija, Teršak Marija, Robek Marijan, Silva Brodarjeva ln Uršu_ la Pakerjeva.
Iz Spodile štajerske
Graško deželno gledališče je pretekli teden gostovalo v Mariboru dvakrat z Lessin-govo »Mino Barnhelmsko«. Nadalje je bil v mariborskem gledališču prirejen III. simfonični koncert, ki ga je vodil operni 5ef Rikard Dieti, kot violinska virtuozinja pa. je sodelovala Ela Kastelčeva. Dosegla je z Beethovenovim violinskim koncertom v d-duru velik uspeh. Med operetami žanje največ uspeha Leharjeva »Dežela smehljaja«.
Dan nemške policije so proslavili v Mariboru takole: v soboto popoldne je bil na glavnem trgu javni koncert golbe Heimat-bunda, nato je bila gasilska vaja na velikem mostu, čemur je 6ledil slavnostni obhod po mestu. Ob 17. uri je bil promenadni koncert vojaške godbe, ob 18. uri pa je bilo trobentanje na Glavnem trgu. Zvečer je bila v Gdtzovi dvorani pestra prireditev z glasbenimi točkami. Nastopili so: vojaška godba, mariborski moški zbor, solisti :n balet. V nedeljo dopoldne je bila javna gasilska vaja, promenadni koncert in raz'ične zabavne prireditve. Cisti dobiček je bil za zimsko pomoč.
Zlata poroka. V Mariboru sta praznovala zlati jubilej poroke zakonca Avguština in Karel Persoglio. Istočasno je njuna hčerka gospa Marija Surecicki praznovala s svojim možem Romanom srebrno poroko. In sin teh dveh — tudi Roman po imenu — se je isti dan oženil z gdč. Amalijo Kolmančičevo. Trojno družinsko slavje je zbudilo v Mariboru zasluženo pozornost.
Nesreče. V Grdinl se je zrušila streha bajte na Franca Fakina in njegovega sina. Oče in sin sta Izdihnila pod bremenom. — V Brežicah je padel 30 letni uradnik Hans Vodav tako nesrečno na cesti, da si je zlomil nogo v kolenu. — Na Spiljskam mostu je popravljal vozač Kurt Rendl iz Gradca svoj tovorni avto. Mimo Je pridirjal neki drug avto, ki je Rendla podrl in hudo poškodoval. Poškodovanca, ki ima počeno lobanjo, so nezavestnega prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je še vedno resno, 1 _
ŠPORT
Spet okrog bele žogice
hSova table-tenlška prireditev, to pot za moštva v izvedbi Mladike — Turnir še ni končan
Ljubljana, 16. februarja
Kakor doma smo ta mesec na Kocleije-vem, to je v oni dvoranici Miadiiu>xega doma, kjer se v letošnjih februarskih nedeljah odigravajo razni tabie-tenišKi tur-mrji m on katerih edinih se v tem času lahko »udejstvujemo« tudi na terenu. Podobno kakor pred tednom dni pri Siaviji, smo tudi v soboto in včeraj prisostvovali dolgi vrsti ping-pongersklh dvobojev na turnirju moštev v režiji SK MladiKe, samo s to razliko, da minula dva dneva nista bila dolga dovolj, da bi se bil dal spored zaključiti. Turnir se bo še nadaljeval — in sicer s svojim važnejšim in zaključnim delom — prihodnjo soboto in nedeljo, kar pomeni, da imamo za prihodnji termin spet na vidiku spored z belo žogico, ne glede na to, da pripravljajo marljivi delavci v table-teniškem športu svojo elitno prireditev še za poznejše dni. V mislih imamo velik turnir — za tega bodo skušali najeti primerne prostore nekje v središču — v vseh disciplinah, na katerem bodo oddani naslovi letošnjih prvakov Ljubljanske pokrajine. Okrog bele žogice je torej življenja dovolj; škoda res, da je takQ nežna in drobna in ji pač ni mogoče priznati onega popolnega pomena vsake druge športne panoge niti dvigniti splošnega zanimanja zanjo med širšimi krogi našega športnega občinstva.
Vsi taki in podobni pomisleki pa pravih prijateljev table-tenisa prav nič ne zadržujejo v pridnosti in požrtvovalnosti. Med njimi gre največ zaslug, da se vrti ta table-teniški film od nedelje do nedelje, agilnemu klubu Mladiki, ki ne daje zanj samo na razpolago svoje prostore, temveč postavlja tudi na vsako prireditev najštevilnejše — in tudi naimočneiše. če nimajo slabega dneva — tekmovalce. To pot je prevzela tudi organizacijo, in sicer prvega turnirja za moštva, v katerem je bil način tekmovanja spremenjen tako, da je moralo vsako moštvo igrati z vsakim in bo končno zmagala ona trojica igralcev, ki bo v borbah z vsemi nasprotniki pokazala največ znanja. Koristna je novo tarija. zaradi zanimivosti tekmovanja do konca, pa tudi pravičnejša navsezadnje, ker se v tekmah po izločenem sistemu marsikdaj komu nasmehne tudi sreča, in včasih celo takenuu, ki je ni najbolj vreden.
Mnogo je poklicanih, malo...
Po XV. kolu nogometnega prvenstva so se začele redčiti vrste — Roma vodi še zmerom, Triestina je že na 11. mestu
štirinajst dni so počivala vsa italijanska nogometna moštva, preteklo nedeljo pa se je zanje spet začel prvenstveni ples
—	za nadaljnjih 15 terminov in do konca letošnje konkurence, ko bo oddan letošnji naslov najboljšega nogometnega kluba v državi.
Prvo povratno kolo (alj XV. zaporedno) je spet enkrat in predvsem potrdilo, da je domače igrišče ena velikih prednosti v vsaki tekmi z okroglo žogo. To so morala v tem kolu izkusiti vsa gostujoča moštva vključno vodilne Rome, ki je na igrišču v Napollju pustila dragoceno točko sicer manj nevarnim domačinom. Enako se je godilo Genovi v Bologni, ki je morala tudi odstopiti pol izkupička lanskemu prvaku na njegovem igrišču in ker gre v tretje rado — je ostala dosledna še Venezia, ki se je morala pred milanskim občinstvom
—	kljub zgovorni zmagi pretekle nedelje
—	tudi zadovoljiti z remisom. Zanimivo je, da je v vseh teh treh tekmah padlo ena«o število golov, po eden na vsaki strani. Se hujše se je s te strani primerilo favoritu Torinu, ki je na igrišču Ligurie izgubil obe točki, vse pa je v tem pogledu prekosila Triestina, ki je gostovala proti Laziu v Romi in si dala zabiti celih pet golov, ne da bi bila sama spravila v mrežo vsaj eneea — za čast in tolažbo, če pripomnimo še to, da spada med junake zadnje nedelje še zadnje plasirana Modena, ki je spravila to pot ob obe točki moštvo Milana, smo v glavnem povedali vse splošno o nedeljskih srečanjih za točke v diviziji A. Podrobni izidi pa so bili naslednji:
v Genovi: Llgurla—Torino 1:0 (1:0), V Romi: Lazio—Triestina 5:0 (4:0), v Milanu: Ambrosiana:Venezia 1:1 (1:0), v Livornu: Livorno—Atalanta 3:1 (1:1), v Modeni: Modena—Milano 1:0 (1:0), v Napoliju: Napoli—Roma 1:1 (0:1), v Bologni: Bologna—Genova 1:1 (0:1),
Kakor je pokazala udel^žoa. je bilo tudi med klubi precej zanimanja za tekmovanje, saj se je prijavilo — vsega osem moštev točno t>o napovedih —
vsega 8 moštev,
in sicer štiri ©Kipe prireditelja, cive iz vrst SK Korotana ter po ena iz Hermesa in Slavije. Turnir se je začel v soboto z nekaterimi igrami med domačimi sestavami Mladike, glavni dogodki prvega dela tekmovanja pa so se odigrali v teku včerajšnje nedelje, na dveh mizah in pred skromnim številom gledalcev, večinoma ožjih prijateljev nastopajočih. Prvi spopadi, ki jih je bilo v obeh dnevih vsega 12 ali skupno med 24 moštvi, niso prinesli nobenega presenečenja n'ti ne dajo sklepati, kdo bo to pot naporno preskuš-njo prestal najbolj uspešno Favoriti so zmagovali, čeprav je vredno omembe, da je imel posebno Hermes mnogo opravka s tretjo garnituro Mladike, da jo je nazadnje ugnal s 5:3 in se je tudi drupr moštvo Mladike vztrajno upiralo Korotan cem, dokler ni Izgubilo z 2:5. Toda vse le kaže tako. da bodo glavne odločitve ostale prihranjene za zadnii dan, kar ie obenem jamstvo, da bo borba med tremi kandidati za prvo me^to. ki so vsaj to pot lahko nastopali kompletni (Hermes 7 Djinovskim, Bogatajem in Bož:čem. Mladika z Medvedom KT-f'ičem in Blažičem ter Korotan z Br%deškom. žgajnerjem in Alešom Strojnikom), nadvse ogorčene t do kraja ne^igurne.
Podrobni izidi
dvodnevnih tekem so bili (po moštvih) naslednji:
Hermes—Korotan II 5:0, Hermes—Mladika III 5:3, Hermes—Ml«d?ka jim. 5:0
Korotan I—Mladika II 5:2, Korotan I— Slavija I 5:1,
Mladika m—Korotan H 5:1, Mladi' H—Mladika m 5:2. Mladika T—c!-v5\-5:1, Mladika II—Mladika jun. 5:3. Mladika Tn—'ftp^ika jun. 5:2, Mladika I— Korotan H 5:1.
Organizacija ie bila odlična v vseh tv-i gledih: t9b1e-tf>niiSk'' turnirji p^^^Mt^-v ne samo številni naraščaj temveč tudi zmerom lepši okvir resnih športnih prireditev.
in v Torlnu: JuVentu8—Pktreiuina 4:2 (3:0).
Stanje točk po XV. kolu je naslednje: Roma 23, Torino 21, Venezia 20, Genova 18, Liguria 17, Lazio, Ambrosiana, Juven-tus 16, Bologna, Ataianta, Triestina, 15, Milano, Livorno 14, Fiorentina 13, Mapoii 12, Modena 11 točk.
V diviziji B je bilo prav tako odigranih 8 tekem — ena je iz nedeljskega sporeda, in sicer med Brescio in Vicenzo, je bila zaradi neprimern'h tal odgodena — ki tudi niso ostale brez presenečenj. Med največjimi je treba omeniti p^raz vodilnega Ba-ria, ki je moral v piši brez debate položiti orožje, še izdatnejša pa je bila lekcija, ki jo je dobra Alessandria prejela v Pa-dovi. Pri vsem tem sQ zdaj tri moštva z enakim številom točk (22) še zmerom za dve točki slabša od Baria, ki je kljub porazu obdržal svoje mesto na čelu tabele. Fiumana, ki je zadnji čas kazala nekaj udarnih sil, je morala spet oditi poražena, to pot iz Novare, in je ostala slej ko prej na kočljivem predzadnjem mestu pred Lucchesom, čigar usoda je že zapečatena.
Izidi zadnje nedelje so bili v tej diviziji naslednji:
Spezia—Lucchese 2:1, Novara—Fiumana 3:2, Pescara—Pr0 Patria 3:0, Siena— Udinese 3:0, Fanfulla—Prato 3:1, "lsa— Bari 3:1, Savona—Reggiana 4:0, padova —Alessandria 3:0.
Stanje točk do prihodnje nedelje je v tej diviziji naslednje: Bari 24, Vice'".a, Padova, Alessandria 22, Novara 21, Brc-scla, Pescara, Fanfulla 19. Udine33 17, Spezia 16, Savona 15, Siena 14, Pisa .2. Pro Patria, Reggiana, Prato 10, Fiumana 9. Lucchese 3 točite.
Dve prvenstveni tekmi na Dunaju
PQ daljšem odmoru so v nedeljo tudi v prvenstvu Ostmarke odigrali dve prvenstveni tekmi.
pred 8000 gledalci je najprej — bila je dvojna prireditev na istem terenu v dunajskem Dornbachu — moštvo SC Wlena gladko zmagalo nad enajstorico Admire s 4:1. Najboljši mož med zmagovalci in na
terenu »ploh. j« bil neki Durek, .ti h Je posebno	v zadnji reprezentanc i
tekmi proti Hrvatski.
V naslednji tekmi je bil dosežen enak izid (4:1). In sicer v korist Austrie v tekmi proti VVackru. Austiia je nastopila z več mladimi močmi, ki so se uveljavue nad vse pričakovanje.
Po teh dveh tekmah >-di v prvenstvu Ostmarke SC Wien — z enakim številom točk (16), toda boljšo razliko golov — pred Austrlo in Vienno. potem pa je Sele plasiran sedanji vsenemški prvak ln slavni dunajski klub Rapid.
STARINE
Zbiratelj pokaže starinske umetnine nekomu, ki ga je dobro poznal, z besedami: »Resno nameravam, da bi prodal vso svojo zbirko dragocenih umetnin. Koliko menite, da bi mogel dobiti za njo?«
»Tega sicer ne morem natančno povedati«, odgovori strokovnjak, »vendar b' menil — kaka tri leta.«
t
Dotrpela je naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gosp«
MARIJA STRBAN
roj. TEKAVC
Pogreb nepozabne pokojnlce bo v torek, dne 17. t. m. ob %3. uri popoldne z Žal — kapele sv Frančiška — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 16. februarja 1942
Kam pa,kam
beseda -.60,	—.OO.
'.a daianie naslon ali za iifro L 3.—.
Gostilna Lovšin
vam nudi naiizbraneila vina: refolko, verona. fra-scati, pinot, muškat, rebu o. rizling, cviček itd. Gostilna Loviin 1
2180-18
Službo dobi
Beseda L -.60. uksa —-60. za daianie naslova al) za Iifro L i.—.
Natakarico
zmoino kavciie, za novomeško okolico, sprejmem takoi. Pogoj: dostopna za kmeta in gospoda. Kavcija najmanj 2000 lir. Ponudbe na naslov: Kalčič, gostilna. Smihel pri Novem mestu.
2326-1
Samostojno
služkinjo
ki ie veiča kuhania. staino sprejmem s 1. marcem — '.glasiti se ie treba oa Do mobranski cesti 13, visok pritličje, levo v času <jc 9 do 12. ure Ponudbe n ogl odd. lutra pod »Po štena i«	2316-1
Prodam
Beseda L —.60. taksa — .60, ta daianie naslova ali la Iifro l }.—.
Nov voz
teiak, nerablien, posebno prikladen za prevoz sodov, prodam. Tinca Kraut, Ra-govo 1, p. Novo mesto.
2323-6
Pomaranče
prima »Biondo« v kolarah po cca 17 kg kupite na Ja-neiičevi cesti Itev. 13 po 4.70 lire za kg. Kličite tel. It. 37-14.	2328-6
INSERIRAJ
Pohištvo
Moderno spalnico
io kuhinio, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2324-12
Glasbila
Beseda L —.60. taksa —.60. u daianie naslova ali za Iifro l 3.—.
Harmonikarji
Kovčke za harmonike vseh velikosti dobite pri Promet nasproti križanske cerkvke tel 4390.	2147-26
Sobico
iičem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Iifro »13«.
2144-23a
Beseda l 1.— . taksa —.60. za dajanie naslova ali za Iifro L 3.—.
V zakon
bi stopil z gospodično ali vdovo štiridesetih let z ne-koiikšnim premoženiem. — Uradnik. Sporočila izvolite nasloviti na og!. odd Jutra pod »Letos«. 2327-25
		
BEScS	-•■• V' .2	
Naznanjamo tužno vest, da nam je umrla naša dobra druga mama, stara mama in teta, gospa
Vilma Seemann pl. Sanahorsf
vdova po polkovniku Gallenfels-Golnik, dne 12. februarja 1942.
ŽALUJOČI OSTALI
IP1
I
Umrl nam je nadvse ljubljeni soprog, oče. stari oče, brat, stric, svak ln tast. gospod
FILIPAN MIRKO
finančni oficijal v pokojn
dne 15. februarja t. 1. v starosti 90 let.
Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 17. februarja 1942 ob 3. uri popoldne z 2al - kapele sv Andreja — k Sv Križu.
Ljubljana, dne 15. februarja 1942.
Globoko žalnioči: MARIJA, soproga — MIRKO, sin PAVLA roj. JAŠOVC. snaha — LJUBOMIL. vnuk in sorodstvo
".'." ■ ' ."-v ;-
R. Sabbatini:
99
MESSID0R
Povest
Njuna osuplost je bila tolikšna, da sta še in še vztrajala v tem položaju- ne da bi mogla odtrgati oči drug od drugega ali črhniti besedico. Angela je zdaj razumela, zakaj se ji je zdel njegov mehki glas tako čudno znan. Mož, ki je stal pred njo, je obujal v njenem duhu vso preteklost. Skoraj nič se ni razlikoval od dvajsetletnega mladeniča, ki io je pred desetimi leti še deklico brezvestno zasledoval s svojo strastjo. Negibno stoječa pred njim, je Angela spet videla normansko vas Beauvaloir in viteza de Seyraca, ki ie bil tiste dni gospodar nad usodo vsega kraja in vseh niegovih prebivalcev. Takrat se ie čutila kakor jagnie v žrelu volka. ki bi io bil brez usmiljenia požrl, da ni Vidal posegel vmes in mu iztrgal plen. Zaradi tega ie moral potem nien mož zapustiti svoje skromno posestvo, da se ie z nio vred odtegnil maščevaniu razočaranega graščaka.
Deset let ie bilo minilo, in nai je bil dojem teh dogodkov pri nii še tako globok — ali celo najpo-membneiši v njenem življenju — v burji zadniih let. sredi velikanskih preobratov, v katerih sta tudi nien mož in ona sama igrala vsak svoio skromno vlogo, je bil dogodek, ki ie takrat izpremenil njeno in Vidalovo življenjsko pot, polagoma vendarle obledel; toda silno, nenadno razburjeni« te-
ga trenutka jo je zdaj znova spominialo tiste ma' Ione pozabljene ure.
»Vi!« je ponovila po dolgem premolku in spričo hudomušnosti usode, ki jima je po mnogih letih pripravljala položaj, tolikanj različen od onega- v katerem sta se bila razšla, jo ie posilil smeh, ki ga ni mogla takoi premagati. Takrat je bil on preganjalec, ona pa begunka, ki se je zatekla v varstvo poštenega kmetovalca. Zdai ie bil Seyrac pre-ganianec in begunec, in prav k nii izmed vseh žensk na svetu ie bil pribežal. prav njo ie prosil pomoči!
Ta rezki smeh, v katerem ie odmevala burka, ki jima io ie bila zaigrala usoda, ie razdražila Sey-racove živce, že tako razdrmane od smrtne nevarnosti. Zmedeno je trznil, kakor da mu je vsa stvar mučna, in izraz niegovih oči se ie prelil iz globokega strmenja v pritajeno nezaupljivost.
»Menda me ne mislite izdati?« ie zajecljal. »Saj me ne boste hoteli kaznovati za greh, da sem vas liubil. Angela, kaj ne da ne? ... Zgolj ljubezen me je...«
»Niti besedice več o tem,« je rekla Angela in užalieno povzdignila glas. »ali pa odprem okno na stežaj in pokličem vaše prijatelie- ki so spodai.« Hladno in zaničliivo ga ie premerila od glave do nog. »Nocoi, gospod vitez, ste v moji oblasti, kakor ste nekoč vi hoteli dobiti mene v oblast. Ako hočete, da se pokažem bolj velikodušno in usmiljeno, nego ste bili vi. me niktr ne spominiaite preteklosti.«
Seyrac ie sklonil glavo pred tem izbruhom pra-
vičnega srda; nato ie skomignil z rameni, brezupno pobesil roke in ostal v tei drži, dokler se niso spodai vrata z močjo zaloputnila ter ga zdramila iz pobitosti. Začulo se ie klopotanje cokel po uličnem tlaku. Tolpa domoljubov ie spet zavzdig-nila svoi neskladni zbor; divji lov se ie nadalieval. Ca ira, ca ira, ca ira, les aristocrat' on les pendra!
Glasovi so se oddaljili in počasi zamrli, ali bolje, utonili so v neugnanem trušču in ropotu luksem-burških fužin.
Vitez se je oddahnil.
»Vendar so šli!« ie rekel in nekai trenutkov molče gledal Angelo. »Ker je jasno, da moja navzočnost v vaši hiši ni zaželena, vas nočem dali nadlegovati. Ostane mi le še, da vas zahvalim za vse, kar ste storili meni... neznanemu človeku ... in odidem.«
Počakal je. ko pa Angela ni odgovorila, ie sklonil glavo kakor človek, ki se vdaja v neogibnost.
»Državljanka,« je rekel- »sami veste, kai me morebiti čaka na ulici. Nisem strahopetec. Bežal sem res, iz golega nagona samoohrane. a ko bi me bili dohiteli, bi bil znal umreti tako. da ne bi bilo v sramoto imenu ki ga nosim. Za zdai sem po vaši zaslugi otet: vem pa. da ie to samo trenuten odlog. Slei ko Drei se moram zavedati, da stoiim z eno nogo v grobu; razumeli boste torei moio željo po spravi s tistimi, ki sem iim morda storil krivico, bodi z deianiem. bodi z namenom Laže bi mi bilo umreti če bi vedel da ste mi odpustili.«
Te besede so io seveda ganile. Vsa sovražnost i o je minila. Preden pa je utegnila odgovoriti, so se vrata odprla, in na pragu se je pokazal Vidal.
Seyraca ie ob tem nenadnem in nepričakovanem srečanju zona oblila. kaiti spoznal ga ie takoi. Toda hitro se ie zbral in ga pogledal, na pol z nasmeškom- na pol zaničliivo. z izrazom smrtne trud-nosti v lepih očeh.
»Iz Scile v Haribdo,« ie nekam cinično zamrmral. »Kai de? Kdor nosi glavo v torbi, io nosi v torbi.«
Vidal ie stopil korak naprej ter zavzeto pogledal Angelo.
»Torej je bilo res?« je vprašal in se sam pri sebi namuznil državljanskemu zanosu, ki ga ie bil pokazal pred obsedenci.
»Kakor vidiš,« je mirno odgovorila Angela. »Nisem pa vedela, komu pomagam.«
»Komu pomagaš?« je z očitnim presenečenjem ponovil Vidal.
Z osuplim obrazom se je približal beguncu, da bi si ga bolje ogledal, in senca spomina mu ie iz-preletela trdo obličje. Vzel je svečo z mize in io podržal kvišku, tako da je padala svetloba gostu naravnost na obraz. Nato je s čudnim vzklikom, kakor iz globine grla. postavil luč nazai.
»Bog ne plačuje vsako soboto, vitez de Seyrac,« ie mračno dejal.
Vitez je skomignil z rameni. Zdai. ko ni videl nikjer več izhoda, se 1e z ošabnim, gosposkim rav-nodušiem vdal v usodo.
»Miilil sem. da je republika odpravila ta pregovor.« je rekel s pikrim nasmeSkom.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani.